Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 FOR A.FREE SLOVE NI A ACCEPT MATTERS AS THEY ARE May we have the serenity to accept what cannot be changed, the courage to change what must be changed, and the vvisdom to distin-guish the difference. Author unknown LETNIK XI. — VOLUME XI. TORONTO, 1. DECEMBER, 1960 ŠTEVILKA 12 — NUMBER 12 ' / Vesel Božič in srečno novo leto 1961. vsem čitateljem, naročnikom, prijateljem in sodelavcem želita Uredništvo in Uprava "SLOVENSKE DRŽAVE" OZNANILO IN OPOMIN BETLEHEMSKIH POLJAN . Danes pogosto govorimo o svetovni krizi človeštva. Težko je primerjati sodobno razdvojenost človeške družine z onimi številnimi, več ali manj krajevno pogojenimi težavami in nesrečami, ki so trle rodove v dolgih tisočletjih nazaj. Iz poznanega trikota, ki je do danes skorajda vedno vključeval Boga, bližnjega in samega sebe. Ga poskuša današnji človek, omamljen s silnim napredkom znanosti, popolnoma izločiti in na Njegovo mesto postaviti vidno stvarstvo in vero v neomejenost človeškega razuma pri odkrivanju skrivnosti sveta in svetovja. Ker se je človeku posrečilo v velikih primerih ukrotiti naravne sile in jih zasužnjiti sebi v prid, nič več ne upošteva duhovne vrednote, ki so ga vseskozi ohranjale kot "krono stvarstva". V zasebnem in javnem, državnem in mednarodnem življenju so vedno manj upožtevane varne smernice božjih zapovedi. Dvojna morala ali pa sploh njeno zanikanje si vedno bolj osvaja ljudi. Nemoralnost in grda sebičnost razjeda družinsko, narodno, državno in meddržavno skupnost. ; Ponosni sedanji človek, pri na razvalinah kuje "Slovenska beseda je beseda praznika,, vriskanja in veselja ..." Ko smo potovali po naši lepi Sloveniji, smo se ustavili tudi pri Cankarjevem spomeniku na Vrhniki, Ob tem sem se zamislil v to, kako je ta veliki duh pred pedese-timi leti samozavestno izpričeval svojo pripadnost narodu, ki mu je postal največji pisatelj, kako daleč mu je bil manvrednostni predsodek, da je sin na samo tako majhnega, temveč tudi takrat še nesvobodnega slovenskega naroda. Iu ta misel me je potem stalno spremljala, ko sem opazoval Jjudi, njihov pogovor ter obnašanje sploh; živa je postala vsem svojem tehničnem znanju, zlasti Potero' ko smo prestopili izgublja čut osebne odgovornosti, mej° ter se nato dali časa zadr" ževali v našem primorskem in koroškem zamejstvu. V bližnji preteklosti smo marsikaj slišali govoriti o "osvobodit- m s tem zaupanje vase in v svoje poslanstvo, ki ga ima po božji zamislL In v to razvojenost atomskega človeka, in človeke družine na vi slovenskega naroda izpod ti-splošno, zopet kličejo svetonočni J sočletnega suženjstva", zlasti pa zvonovi veselo oznanilo betle- to> da si je narod SAM priboril hemskih poljan: to svobodo, pri tem zavestno od- TAMBURAŠI V TORONTU Skupina kakih 30 mladm študentov in študentk katoliškega vseučilišča Duquesne iz Pitts-burgha, Pa., je prinesla za en večer v Toronto tamburico ter večinoma slovansko pesem in ples. V bogatem sporedu je nanizala vzorce južnovzhodne in srednje Evrope. Solospevi, zborno petje in plesi so bili prijetno razporejni. Slovenska točka je bila predstavljena z dekliškim tercetom ob spremljavi harmonike (Ptičke po luftu letaja, Kmetič veselo na svetu živi), ki se mu je pridružil fant za tret. točko Gremo na Štajersko. Pesmi so bile zelo dobro podane, le eji so zveneli preveč široko. Presenetilo je, da so zaključek zapeli kot lastni moto znani šlager ki je odmeval po slovenskih vaseh za časa mobilizacije pred nemškim napadom: Pojdi z menoj na morje veslat'. Skupino, ki potuje po svetu z željo prikazati kulturno vrednoto zlasti slovanske tradicije, je vodil Walter Kolar, dirigent pa je bil J. Vasoff. Sobotni torontski predstavi 29. oktobra je sledila predstava v nedeljo popoldne v Hamiltonu. Tamburaši bodo obhajali prihodnje leto 25 letnico obstoja in bodo naštudirali poseben jubilejni program, kj ga bodo zopet predvajali tudi v Torontu. "Slava Bogu na višavah in mir ločujoč o svoji usodi, po čemer bi ljudem na zemlji!" j pričakovali, da je zato današnji Pogojnost in pravilno razume- Slovenec mnogo ponosnejši na vanje tega svetonočnega oznani- jVŠB (ne samo prelito kri!), kar la: "Slava Bogu na višavah...!", je njegovega, kar smatra kot je dana človeštvu > njegovo re- vrednote, kot--pa je bil njegov šitev in dosego osebnega in rojak izpred druge svetovne voj-splošnega zadovoljstva, j ne; pričakovali bi, da bo današnji Z uresničitvijo prvega "3ela ve- slovenski akademik mnogo glob-selega angelskega oznanila zbe- j Ije. vzgojen v državnem ali narod-ganemu človeštvu, bo edino nem smislu kot pa je bil n.pr.: možno ustvariti pogoje resnične- predvojni. Toda doslej še nisem go osebnega in mednarodnega slišal, da bi pred vojno slovenski miru. L. Jamnik j študent kje v tujini tajil svojo ■—■■■—■■—■-»■ | narodno pripadnost, niti nedržav- slopje je bilo na razpolago za ne, ali pa da bi srbski podanik v ogled obiskovalcem, ki so se od- (inozemstvu skrival svoj drža-zvali povabilu v velikem številu, vljanski ponos! Žal je morala odpasti procesija In to smo doživeli letos na naši na prostem, ker je bilo vreme poti poleg drugega. V Trstu se preslabo. j je nam približal šef neko sloven- Bogoslovje sv. Avguština je v ske železniške postaje in nas na-več ozirih pov ezano s Slovenci j govoril v nerazumljivi, polomljeni v Kanadi. V njem so bili zapo- italijanščini in prosil za uslugo, sledni nekateri prvih političnih Na vprašanje, če morda zna tudi emigrantov, ki <-o se naselili v To- j slovensko, se je mož, ki nosi do-rotu, v njem je študiralo in še m a najmanj oznako "zaveden študira več slovenskih bogoslov- J državljan", če ne kaj več, raje cev, na njegovem pokopališču odstranil ter iskal pomoč pri Ita-i počiva pok. dr. Janko Pajk, po lijanu! Na vlaku, ki pelje skozi končanih nadaljevalnih študija v Nemčijo in Avstrijo v Jugoslavija, Rimu pa se je letos pridružil pro- j nismo mogli dolgo ugotoviti, da fesorskemu zboru preč. g. Lojze je bil dejansko celoten naš vagon Ambrožič. ; I zaseden z jugoslovanskimi potni- ki. Posebno zanimivo je bilo v prvem razredu. Poleg mene je sedel mlad Hrvat, študent, ki sem ga nagovoril v angleščini in že ROŽNI VENEC, NAJPOPU LARNEJŠI RADIJSKI PROGRAM Najpopularnejši francoski ra- takoj zvedel, da se vrača domov, dijski program v Montrealu je Nadaljevala sva pogovor v mate-molitev rožnega venca, ki jo vodi rinem jeziku. kardinal Emil Legere vsak večer Ostali štirje, očividno zastop- od 7 do 7.15. Pri zadnjem štetju niki jugoslovanske trgovine, so so ugotovili, da je 9396 od 623,000 kitali vsi nemške liste in molčali radijskich aparatov v okrožju i kot skala. Ko sva s Hrvatom poslušalo to oddajo. TORONTSKO BOGOSLOVJE JE ODPRLO VRATA V nedeljo, 23. oKtobra, je praznovalo bogoslovje sv. Auguština 50 letnici blagoslovitve temeljnega kamna, ki ga je za kapelo blagoslovil in vzidal tedanji nadškof Fergus McEvay. Celotno po- Zgodo vinar Fran Erjavec umrl V Ljubljani je umrl 2. oktobra t.l. Fran Erjavec, šolski nadzornik v pokoju, pisatelj in zgodovinar. Pred približno dvema letoma se je vrnil iz Pariza v Ljubljano. Po dveh težkih operacijah je podlegel in zaključil svojo dokaj pestro politično zgodovino. začela pogovor v materinem jeziku, so jo drug za drugim pobrisali na hodnik! V drugem razredu je bilo več "navadnih" državljanov, zato sem brez težave in čakanja ulovil celo-slovensko besedo! To sem pozneje pripo-vedal simpatizerju današnje Jugoslavije, trdemu slovenskemu Korošču v Celovcu. Hudo mi je bilo, ko mi je govoril o hvaležnosti, ki jo čuti matični domovini za j materialno pomoč, a tiste pomoči • Kongregacija obredov je —moralno-narodne vzgoje, ki je odredila, da imajo škofje pravi- po njegovem gledanju najvažnejši co prepovedati fotografiranje v moment za povprečnega Koroš-cerkvah. | ca-, ki je trenutno bolj potrebna I. Cankar kot drugo, ne znajo posredovati iz Ljubtjane. Zakaj je niso zmožni dati, s tem nisem hotel mučiti občutljive in patriotske koroške duše. Naštel bi lahko še mnogo podobnih dogodkov. Tako me je zlasti bolelo srce, ko sem videl, da so se tudi primorski Slovenci pričeli hlapčevsko obnašati do Italijanov, ko so Primorci vendar vedno v preteklosti videli v njih če že ne "manjvredne" gospodarje, pa vsaj enakopravne sosede. Morda nj najmanj značilen primer ta, da se goriška Slovenka 'v Italiji skuša za vsako ceno omožiti s . slovenskim fantom, ' medtem ko se dekle z onstran meje raje ponuja najbolj zapuščenemu in malovrednemu Lahu. Skušal sem najti odgovor na ta pojav samoponižeyanja s tem, da 1 sem prihajal v stik z najrazličnejšimi ljudmi današnje slovensko družbe. Predvsem se mi zdi, da je zajela ljudi prava mrzlica do osnovnih materialnih dobrin. Gonja za temi potrebščinami je zajela celo tisto "sveto" inteligenco, ki uživa navidezen mir, ker ji izgleda, da pač ne najde zadovoljstva v tistem, kjer bi ga intelektualec moral dobiti. Brez dvoma je osnovni vzrok, ki je povzročil nastanek slovenskega narodnega manjvrednostnega kompleksa, splošen gospodarski ter socialen zastoj, ki je že sam po sebi dal Sloveniji različnost ter inferiornost od njenih sosed. In-feriomi kompleks pa je zlasti posledica tega, da se na Zapadu že vsa povojna leta komunizem obravnava kot zlo. Naši izseljenci so od nekdaj puščali za seboj v I Franciji, Nemčiji itd. samo dobro ime, dočim današnji slovenski | potnik po Zapadni Evropi s svojim jugoslovanskim potnim listom vzbuja sum, nezaupanje in pomilovanje, kar našega človeka, ki je prej vedno redno občeval in tesno živel z zapadnimi sosedi, duševno silno tlači; skuša sicer [tujca prepričati, da je še vedno oni Slovenec, kakršnega so poznali od nekdaj, a s tem pa tudi zapade hlapčevstvu in zatajevanju svoje narodne in državne pripadnosti. To vrsto potnikov sestavljajo predvsem trgovski potniki, ki po večini prihajajo iz vrst izvežbanih, poslušnih neizo-bražencev in deloma izobražencev. Večina njih se ni nikoli niti prizadevala dojeti bistva narodnosti. V tujini prodajajo tujcem poleg državne, jugoslvanske časti tudi slovensko s tem, da jim raz-| lagajo-primer se je pripetil v neki kavarni v Muenchenu-!-, kako 1 smo Slovenci prav za prav le skupek italijanske in nemške krvi in da se to odraža v naši književnosti . . . i j Boljši v tem oziru so študentje in razni zastopnikj kulturnih poslanstev in ustanov. Ti ljudje so brez dvoma najbolj zanimivi v vsem tem duhovnem razkroju in kaosu, kj ga bolj ali manj doživlja danes sleherni Slovenec. Vrednote vseh vrst ter razna idealistična gesla prihajajo in odhajajo, spreminjajo svojo kakovost za poldrugo desetletje. Razni uvodniki ZIMA V GOZDU SLOVENCI -"ČUDEN NAROD" Ali smo res? Kadar so prihajali tuji vojaki v naše kraje, so tako govorili. In kadar domačini v Ameriki ali v Avstraliji pridejo v tesnejši stik z nami, pravijo isto. Gre za naš značaj, za naše vedenje ; — gre pa brez dvoma tudi še za j v "Tedenski Tribuni" zlasti nazorno kažejo, kako iščejo vsak" dan novih vrednot, ker jim sproti, vsak večer pade iz niča v me ! (Vneto prevajajo Sartra!) Zlasti ljudje tridesetih in štiridesetih let I so pravi primerek nihilistov. Je I pa med kulturnimi delavci mnogo | zdravega, novega življenja in kar 'je najbolj razveseljivo: dorašča-| joča mladina nosi v sebe neke nove, pozitivne znake, ki so za i marsikaterega izmed .nas tuji. Današnji slovenski "teenageri" so i namreč prvi ljudje, ki so imeli že kolikor toliko urejeno vzgojo v svoji občutljivi dobi, imajo več zaupanja v svoje predstojnike, j ker se je razlika med vzgojo, ki jo dobi otrok pri starših in ono I v šoli, močno ublažila. Le-ta je v zadnjih letih mnogo manj dok-j trinarna in išče skladnosti in ^ sodelovanja z otrokovo naravno vzgojo doma. Tako prilagovanje uradne vzgoje je po drugI strani znamenje hude krize in razkraja-' nja komunističnega nauka in j splošne slabitve umetne, nenarav-!ne, državne stranke. Duraščajoča | mladina je veliko bolj "domovinska", narodna ter manj "politična". Osebno vidim v tem ob-novo ponosa našega naroda in prihod "novodomovinstva". Ker ti l ljudje niso doživeli nedavnih so-jcialnih premetov, bodo brez dvoma spet vnesli v narodovo življe-j nje tiste stalne vrednote človeka, ki jih prehodno včasih ne ceni. Z njimi bodo napolnili praznoto | strahot duhovnega kaosa, ki ga i pušča za seboj onemogli, človeka ponižajoči, predpotopni utopizem i ter ideje nauka, ki zlorablja be- sedo "socializem" | To svoje razglabljanje o raz-krajajočem in na novo se porajajočem slovenskem življenju zaključujem s pomembno mislijo pok. dr. Ahčina: Bodoči slovenski izobraženci in delavci bodo tisti, ki bodo sprožili socialni razvoj v smeri dvoboja med zastarelim totalitarizmom in novim življenjem, ki nam bo poleg dragih pridobitev prineslo tudi obnov o narodnega ponosa in mi upamo tudi-narodno politično idejo. ' L. R. __«__— • -—: 1 nekaj drugega: za našo slovensko kulturo, ki je našla pot prav do zadnjega kotička slovenske zemlje, v vsako našo družino. Kateri naših domov ni na pr. imel svoje domače knjižnice? Ljudje, ki so nam hoteli prinašati kulturo ali pa tuji potniki, ki so na poti skozi naše dežele imeli možnost nas spoznati od bliže, so vedno presenečeni podčrtavali to dejstvo. Zunaj po svetu — raztresli smo se po vseh petih kontinentih — seveda ni vedno povsem tako. i \ > i* .u . inri . kruh prekrile skrb za slovensko knjigo. Ta igra je bila nujna, a tudi strašno nevarna. Kaj se ne zgodi, da se človek odvadi branja in da je kasne je nova lepa hiša res da s pripravljenim prostorom tudi za knjižnico, le še nekaj le bolj simboličnega, bolj za "Obiske", ki naj vidijo, da smo kulturni ljudje . . .? Vendar je treba priznati, da smo tudi kar se izdajanja knjig in branja Slovenci še vedno daleč pred drugimi narodi, katerih otroci žive po sVetu. Vrsta slovenskih knjižnih založb deluje v zamejstvu in skoraj ni večjega mesta na svetu, da se ne bi v njem vsako toliko tiskalo novo slovensko delo. Vendar pa je Slovenska kulturna akcija založba posebne vrste. Njene knjige se tiskajo v Buenos Airesu, toda pišejo jih pisatelji in pesnikj tudi iz Trsta kakor iz Avstralije, tako iz Japonske kakor Severne Amerike, in bralci teh knjig, naročniki knjižnih izdanj (vsak naročnik je praktično tudi majhen mecen te knjižne založbe, brez katerega njeno delo nikdar ne bi moglo pokazati takih uspehov, kakor jih žive prav po vsem svetu. To so preprosti ljudje, delavci, duhovniki, pa tudi med slovenskimi znanstveniki najdemo sodelojuče in naročnike. Bralci najrazličnejših okusov morejo najti zanimive in vedno kvalitetne knjige bodisi zase bodisi za darilo svojim prijateljem. Od filmsko napetega potopisa slovenskega gornika na Dhaulagiti do gorenjske povesti o Jerčevih Galjotih, od zbranih pesmi največjega slovenskega pesnika zadnjih desetletij Balantiča, do modernih romanov — vsega je dovolj v katalogu knjig Slovenske kulturne akcije. Dela so pestra kakor so pestri kraji, kjer žive sotrudniki njenih knjig. Tujci se čudiju nači delavnosti. Seveda ne vedo — kakor tudi mnogi med nami samimi ne — da je vse to delo opravljeno z velikimi težavami. Se doma nobena svobodna knjižna založba ni mogla izhajati brez državne podpore, kaj šele zunaj v svetu! Vse delo je že in bo tudi v bodoče odvisno samo od naročnikov knjig in pa ljudi, ki se zavedajo važnosti slovenskega tiska za o-hranitev in razvoj slovenskega živi j a. V domovini knjig Slovenske kulturne akcije niti omenjajo ne. Včasih je najti kakšno mnenje o piscu; drugič spet ponatisku- I jejo cele strani iz knjig Kulturne I akcije'iJl.pl. 1/. LiliuiilJgilljit, 13- da nikdar ni besedice o knjižnem ' delu založbe, ki je v šestih letih I poslala med Slovence 36 publikacij v nad 36.000 izvodih! Zato moramo sami posvečati toliko več pažnje našemu svobodnemu knjižnemu delu: širiti ljubezen do branja, pred vsem med našimi najmlajšimi, pa tudi med našimi intelektualci, ki jih je vsakodnevno delo mnogokrat povsem odtegnilo od knjige. Z naročanjem je treba priskočiti na pomoč, da bo ta naša centralna slovenska knjižna založba* ki je v šestih letih zbrala krog sebe močno skupino najmočnejših slovenskih besednih umetnikov, še bolj buj-j no zaživela in mogla delovati brez skrbi. Kadar torej slišimo, da SKA išče "mecene", ki bi pripo-, mogli k rednejšemu izdajanju, k i tisku lepših knjig, nikar ne re-' cimo, kakor so nekoč dejali ne-| kemu grškemu vojskovodovi: Oh, vedno prosjačiš kakor ujeti vojaki ... na kar je mož odgovoril: Ne! Prosjačim, kakor vojskovodja, da bo dobil novih vojakov. Nikar se ne motimo. Poleg blagostanja moramo dati svojim otrokom še drugega bogastva. Ce sami ne bomo spoštovali slovenske knjige, našega jezika, ni na svetu pripomočkov, da bi to dosegli od naših malih . . . Bogastvo lepe knjige je bogastvo prijateljstva, ki traja vse življenje . . . Pomislimo na to! Seminar Pax Romane Komisija Federacij Pax Romane v izgananstvu je organiziral v zvezi z ukrajinsko študentovsko organizacijo Obnova študijski sestanek 15. in 16. oktobra v Phi-ladelphiji. Naslov tečaja je bil "Krščanska edinost in Vzhodna Evropa". Med predavatelji je bil tudi prof. Ciril Žebot, ki je govoril o Politični bilanci sil v Vzhodni Evropi na krščanski podlagi. V slepi ulici.., Ena največjih nesreč v življenju naroda je občutek neodločnosti, nejasnosti in nepoznanje bistevnih narodnih osnov, katerih pravilno poznanje in razumevanje Zavestno doživljanje in ravnanje so mu stavljene kot pogoj njegove srečnejše bodočnosti. Mislim, da nismo bili Slovenci v svoji zgodovini še nikdar v taki meri priča temu množičnemu brezbriž-jti In narodno politični nejasnosti kot v današnji dobi. Ce so bili preje to le posamezni primeri, brez večjega vpliva a življenje naroda, se je z drugo svetovno vojno, med komunistično revolucijo in po vojni sami ta zbeganost pomanjkanje vere vase in svoj narod, zajedla globoko in prav pri korenini izpodjeda temelje slovenstva. Dalje trdim, da ni bil morda še nikoli v zgodovini slovenskega naroda tako velik prepad, v gledanju na bistvene .narodne probleme, med starejšo in mlajšo generacijo kot prav danes. Ta prepad je očitno viden tako v zasužnjeni domovini kot v zamejstvu. Doraščajoči rod v domovini z nezaupanjem gleda na sedanji .brezvestni, protinaiodni, privili-girani, vladajoči komunistični razred, ki je slovenski narod snovno in duhovno zasužnjil. Prav tako slovenski mlajši begunski rod, ki dokončava svoje študije na tujih univerzah v veliki meri odklanja okorelo miselnost starejše generacije, ki v svoji, pozicijsko dedno obremenjeni miselnosti, ne more začrtati prave, rešnje poti svojemu narodu. Novo, našemu narodu popolnoma tujo, "socialistično", bolje rečeno, komunistično stvarnost skušajo ostvarjati s fizičnim in duhovnim nasiljem v domovini. V zamejstvu pa je v veliki meri skupni imenovalec: Nezaupanje vase, v svoj narod! Ni izhoda! -emajhni smo! Naš narod nič ne pomeni! Ne moremo živeti! Kdo bo branil naše meje? Zadnje čase, iž kroga mlajših, nesmiselni "gospodarski militarizem", ali žrtvovanje svojega lastnega naroda v prid drugim, industrijsko manj razvitim narodom jugo-slovanske skupnosti! To so krilatice, ki jih ti prepadenci in preplašeni sinovi v svoji šibki obrambi radi navajajo. Nič čudnega torej, da se je mladi slovenski rod tako v domovini kot po svetu zoperstavil tej zgrešeni protinarodni miselnosti. Pot je začrtana. Z ljubeznijo in vztrajnim delom bo tej mladini uspelo začrtati prave poteze lepši in srečnejši narodovi bodočnosti. Take in podobne misli so se mi vsiljevale na poti domov od proslave 29. oktobra v Torontu, ki jo je priredilo Slovensko krščansko demokratično društvo — SLS! — in na kateri je letos že tretjič govoril dr. Miha Krek. Verjetno so prirediteljii proslave zgodovinskega slovenskega narod nega praznika povabili dr. Miha Kreka pač zato, da jim osvetli pomen tega dneva in hkrati vsaj nakaže sodobno slovensko problematiko in nje rešitev v luči mednarodnih dogodkov. Verjetno, pravim, kajti drugače ga ne bi že dvakrat zaporedoma vabili. Ali je g. dr. Miha Kreku uspelo to vzprašanje prepričevalno rešiti? Poglejmo! Uvodoma je govornik prosil navzoče, zlasti matere, da naj posredujejo svojim otrokom prisUio slovenstvo in jih dalje pr milno pouče o važnih slovenskih zgodovinskih dogodkih, ki so bistvene važnosti v življenju slovenskega naroda. Smernic, ki jih je navzočim polagal na srce, pa se sam v izvajanju svojih lastnih misli ni povsem držal in sem in tja prišel v kričeča protislovja in politično enostranost z dejanskimi zgodovinskimi dogodki. l.Glede pomena praznovanja 29, oktobra je bil s svojimi mišjimi 'ov/ce iz Slovenije • Slovenska biološka eskpe-dicija "Raziskovale?" je v septembru odpotovala na Rdeče morje, kjer bodo člani odprave preučevali živalski in rastlin-; ski svet na kopnem in pod vodo. V novembru so se jim pridružili še snemalci, ki bodo posneli harvni film. • V nuklearnem, Inštitutu "J. Štefan" v Ljubljani so se začele priprave za postavitev jedrskega raziskovalnega reaktor-jo tipa "Triga Mark II". Pri postavljanju bo z ljubljanskim inštitutom sodelovala ameriška družba "General Atomic". Posojilo za nabavo reaktorja je odobrila ameriška atomska komisija. • Dosedanji znanstveni vodja inštituta "J. Štefan" prof. Anton PeterHn je bil izvoljen za direktorja znamenitega fizikalnega inštituta v Munchenu. ....• Na ljubljansko univerzo se je letos vpisalo v prvi letnik 3545 dijakov, od teh 1047 izrednih. Lani je bilo število vpisanih v prvi letnik 2667. Letos je pravi naval "južnih bratov": od že o-menjenega števila vpisanih v prvi letnik jih je kar 737 iz drugih republik. . Skupaj -z drugimi, ki so se vpisali že prejšnja leta, prekašajo število 2000, to se pravi, dobro četrtino vseh vpisanih. Več kot upravičena je sumnja, da gre za načrtno po-tujčevanje slovenske univerze. • V oktobru je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodni sejem "Sodobna e-lctronika". Sodelovalo je 15 držav iz Evrope, ZDA in Japonske. Promet je dosegel več kot 8 milijard. • V koprski tovarni Tomos bodo končno izdelovali avtomo- / bile znamke Citroen. Tovarna je imela namem že lani začeti z delom, vendar pa je to izzvalo pri "južnih bratih" velik odpor in končno tudi prepoved. Pri Tomosu se za to niso dosti zmenili in so se pripravljali na redno proizvodnjo. V septembru so podpisali pogodbo s francosko PROSIMO PORAV NAJTE HAR0 (NINO! tovarno, in sicer ne za montažo, temveč za koprodukcijo. V prvi fazi bi bila proizvodnja precej omejena, približno 1000 Avtomobilov letno v vrednosti 500.000 dolarjev^ Tomos je tovarna motorjev in se skuša razviti predvsem v tem smislu. Lani so izdelali približno 25.000 motorjev in mopedov, letos misliji doseči število 40.000, leta 1962 pa 100.000. Veliko motorjev tudi izvažajo. • Onkološki Inštitut v Ljubljani bo v kratkem dobil kobaltovo bombo za zdravljenje novotvorb z izžarevanjem. Celotna investicija bo znašala 80 milijonov din. • V Jugoslaviji mislijo uvesti takso na kolesa. Na ta način naj bi dobili sredstva za gradnjo cest. S tem odlokom bo najbolj prizadeta Slovenija, kjer je največ koles. Ceste pa bodo gradili na jugu. • V Ljubljani je konec septembra začela izhajati nova revija "Perspektive" za kulturna in družbena vprašanja. Nova je tudi revija "Avtomatika", strokovno glasilo Avtomacije, to je združenja slovenskih podjetijr ki proizvajajo stroje in naprave za avtomatizacijo. • V Ljubljani Izhaja že 23 let esperantska revija "La Suda Štelo". Letos se je revija združila z japonsko esperantsko revijo "Prometeo" v novo revijo z naslovom "La Suda Stalo-Prome-teo". Uredništvi sta v Ljubljani in Tokiu. • Od prvega novembra dalje ne bodo imeli jugoslovanski naročniki telefonskih aparatov v najemu, temveč jih bodo morali odkupiti. VSEM SLOVENSKIM PRIJATELJEM! Ponovno se naši upi in misli zbirajo ob jaslicah, rojstnem kraju našega Rešenika. Toda človeštva je preraslo preko stoletij v obilju v neko brezbrižnost, ki se zrcali danes še prav posebej v neusmiljenosti, ko stojimo na vratih nevarnega stoletja. Zato se moramo mi vsi, ki zaupamo v Odrešenika, dandanes še posebej združiti v razumevanju, prijateljstvu in hotenju za dobrim. Zavedajmo se, da miru ne bomo dosegli, dokler bo svet razdeljen v dve polovici, — svobodne in nesvobodne, miru, po katerem hrepene vsi pošteni ljudje. Zato naj se usmeri naš pogled za Božič in bližajoče se novo leto k Njemu, da z njegovo pomočjo in ljudmi dobre volje dosežebo res oni mir na zemlji, po katerem vsi tako hrepenimo ! Želim Vam božjega blagoslova in sreče sedaj in v novem letu 1961. Vaša prijateljica EDITH HYDER Program preko Radio Station C.II.M.L. ali Radia-vsaki torek 113 Ottawa St. North zvečer ob 10. uri, Hamilton, Ont., Radio postaja C.H.M.L. Canada zgolj spominski. V govoru je nazorno prikazal takratno razpolo- ! ženje slovenskega naroda in nič večI Jtes je, da ob takih prilikah skušamo podoživljati takratno narodovo razpoloženje, vendar ni to edinstven namen proslave. Gre za vse kaj več! Takrat so naši voditelji napravili, kar se je v da- J nih razmerah dalo. življenje po-. 'samezttika in naroda pd> gre na- j prej in je postavljen znova in znova pred nova vprašanja, ki jih mora tako ali drugače rešiti. Gre torej za nape ravnanje, naše pri- zadevanje, naše reševanje sodobne slovenske problematike in po- [ sredovanje ..bistvene ..slovenske stvarnosti mlademu rodu z enim samimi namenom ,da se bo slovenski narod, ko bo imel zopet priliko, pravilno odločil. Praznovanje teh slovenskih zgodovinskih dogodkov — in 29, oktober iz leta 1918. je brez dvoma eden najvažnejših!, ..nam ..mora -biti predvsem v oživitvi in okrepitvi slovenske miselnosti, zavesti, narodnega ponosa, bolj kot kažipot, zakladnica! naših pobud in nese- bičnega dela za srečnejšo bodoč- ( nost naše domovine! Ob živem spominu na pomemben slovenski zgodovinski dan skušamo reševati seddnje probleme, pred katere smo po božji volji postavljeni. V praznovanju iščemo smernic, kako naj mi, oz. zanamci v podobnih narodnih krizah ravnetjno. To predvsem nam mora pomeniti praznovanje 29. oktobra. In prav tega, za naš narod v celoti tako važnega vprašanja je v govoru, na žalost, manjkalo. 2. Trditev, "da tisti, ki so rušili Avstrijo še leta 1917. niso upali v svobodo svojega naroda", se mi zdi spričo zgodovinskih podatkov in poznanja takradnega razpoloženja Slovencev precej drzna, krivična. Delati za nekaj in ne verovati v uspeh se zdi človeku nesmiselno. Poslednje izjave avstrijskih ministrov, "da bo vse ozemlje med Trstom in Avstrijo pripadlo po vojni njej", so naš narod, predvsem t>a takratni slovenske voditelje, še bolj podžigale, prepričale in združevale v nenehni borbi za narodno svobo- Nov minister ontrijske vlade . v do in ne obratno. Dalje, trditev, da smo dosegli' svojo narodno svobodo "brez lfrvi, z mečem duha" tudi ne drži in jo je govornik sam v isti sapi ovrgel, ko je omenjal številne politične u-more, ki šo se takrat odigravali na slovenski zemlji. 3. Pri omembi 401etnice nesreč- G. Allan Grossman je postal minister brez listnice v ontarijski nega koroškega plebiscita na čis- Pokrajinski vladi. Zagovorniku to slovenskem ozemlju je prezrl teničnih gr0UP in njihovih pro-resnična ozadja, ki so odločala blemov k visokemu položaju pri izidu tega usodnega dogodka, izrekamo prisrčna voščila. Dalje nas plebiscit ne "uči, da je narod našega števila nemočen", dalekovidno gledanje in ravnanje, pač pa, da je na izrazito složen- ki Je biI° v P°Polnem skladJu s skem ozemlju neumesten in vsled hotenjem slovenskega naroda, je dolga stoletja načrtnega ponem- moral Plačati s sv°j° smrtjo. . -s* • " . ' t '.i * '■ CANADA poznajte svoje pravice ZAKONITI PRIPUŠČENI PRISELJENCI UŽIVAJO ISTE PRAVICE KOT VSI OSTALI KANADSKI DELAVCI Pretežna veČina delodajalcev v Kanadi je poštena. Žal jih je nekaj, ki izkoriščajo nove priseljence, ki se ne zavedajo svojih pravic. Čuvajte se pred nepoštenimi metodami pri najemanju dela. Skrbite, da boste dobili i plačan dopust, ki Vam pripada. Prepričajte se, da odbitki od plače za hrano in stanovanje niso pretirani Ne dajte se izrabiti za izialovljenje stavk. Preglejte svojo knjižico za brezposelno zavarovanje, da vsebuje vse kreditne znamke, do katerih ste upravičeni. Ne bojte se pridružiti se delavskim strokovnim organizacijam. To je Vaša pravica. Ne dajte se prestrašiti od delodajalcev, da boste vrnjeni. Če imate kako upravičeno pritožbo glede delovnih pogojev, iščite nasveta pri pro-vincialnih uradnikih svojega kraja. Če jih ne poznate, se obrnite na najbližjega uradnika vselitvenega urada ali na kakega predstavnika etnične skupine, ki ji pripadate. Ti bodo storili vse, da Vam pomagajo. čevanja, krivičen za rešitev slovenskega narodnega vprašanja. Trditev, da je v nas slovenske simbolike yse premalo popolno- 4. Govornik je vključil v svoja ma drži. Sami smo v veliki meri izvanja tudi 201etnico smrti dr. tega krivi! Tuje hvalimo, cenimo, Antona Korošca. Poudaril je, da domače grajamo. Zdi se mi tudi, je dr. Anton Korošec "simbol da govornik, avtor ne-"slovenske srečne dobe slovenskega narod- formule" sam s svojim nekritičnega življenja". Spoštujemo zgo- nim gledanjem in enostranskim dovinski lik dr. A. Korošca, ne- podajanjem pristne slovenske spornega slovenskega velikana, in zgodovinske stvarnosti pospešuje, se klanjamo njegovemu spominu! da izginjajo slednji ostanki in Vendar se mi zdi ta trditev, spri- bistveni smisel slovenske simbo-čo poznanja zaporednih dogod- like?! kov, ki so se odigravali v bivši Za razliko od drugekrati je dr. kraljevi Jugoslaviji, pretirana, ne- Miha Krek tokrat opustil njemu kritična, neresnična. Z vstopom dopadljivo nenaravno jugoslo- v bivšo kraljevino Srbov, Hrva- vansko širino in govoril izključno tov in Slovencev smo Slovenci o slovenskem narodu. Slovake, izgubili skoraj tretjino slovenske- Hrvate in Srbe je omenjal le v ga narodnega ozemlja. Bili smo zvezi z navedbo pomanjkanja narod, pohabljenec. In še temu smisla za slovensko narodno sim-pohabljenemii narodnemu telesu boliko. jj so Srbi, ki so igrali dominantno Skrajni čas je že, da Slovenci vlogo, odrekali narodno bitnost; brez ozira na neizgledno bodoč-prepovedali narodno - kulturna nost zavzamemo jasna stališče in društva, slovensko zastavo, zu- ga kot zrel narod pred svetom nanji simbol slovenstva, gospo- odločno branimo. Opustimo ne-darsko izžemali in politično pre- življenjsko tavanje v slepi ulici ganjali. Sam dr. Korošec in vrsta in z večjim zaupanjem vase in drugih so bili žrtve te nenaravne, svoj narod stopimo vendar—le unitaristično centralistične jugo- že na samostojno pot, ki nas bo slovanske miselnosti. Vsiljuje se pripeljala v popolno svobodo! mi vprašanje: Ali ni govornik,' dr. Miha Krek, ki so mu zaku- ] lisni in javnosti dostopni dogodki i v bivši Jugoslaviji dobro poznani, s to, morda dobronamerno izjavo v zvezi z našo preteklostjo, potrdil in s tem pred zgodovino opravičil ne-bratsko ravnanje Sr- LUDVIK JAMNIK Vprašajte vašega zdravnika ali drogista Ellen L. Fairclough Minister of Citizenship and Immigratior. ČESEN JE DOBER ZA VAS Pomaga vam k moči in zdravju. Stoletja so miljoni mož in žena bov, ki so videli v Jugoslaviji le uporabljali česen kot zdravilno povečano Srbijo? j mero v prepričaju o njegovi Pokojni dr. Anton Korošec je moči zdravljenja in uspešnem svoje kritično stališče do Jugoslavije jasno izrazil s pomembnimi besedami: "POT NAŠEGA NARODA SE ŠELE ZAČENJA, ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in SAMEGA SEBE!" (Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939). Pred smrtjo je v Stični izjavil: "Želim si vojske, toda ne zato, da bi narod trpel, ampak da bi lahko dajanju moči. Česen je naravno preventivno sredstvo, ki drži krvni obtok prost nečistoče. Mnogi uporabljala ga hvalijo vsled njegove moči, ki pomaga ublaževati artritične in revmatične beločine. Adams Garlic Pearles vsebujejo salicylamide — analgesic, ki ublaži bolečine. Cesnovo čisto olje je iztisnjeno iz čebulice in v koncentriranem olju iz nje dobite vse dobrine, ki jih ta močno rastlina nudi. Adams Garlic Pearles so majhne za narod kako drugače ukrenil". [ želatinaste kapsule brez vonja !" . . . Življenje Slovencev v in okusa. Oskrbite si zavitek Jugoslaviji je dr. Korošču bila le Adams Garlic Pearles pri vašem prehodna pot, k popolni svobodi, ?r°gistu še danes in videli boste. e , T kako vam bodo koristile. Vi bo- slovenskega naroda. In to svojejste zadovoljni( če si jih oskrbite. 1. DECEMBER, 1960 "SLOVENSKA DRŽAVA" "POT NAŠEGA NARODA SE ŠELE ZAČENJA, NE V zdhavhikov ZATON, TEMVEČ V ŽIVLJENJE, Z VERO V BOGA IN SAMEGA SEBE" kotiček (Dr. Anton Koroše,c Spominski zbornik Slovenija, Ljubljana 1939) 14. decembra t.l. bo preteklo že dvajset let, odkar je povsem nepričakovano umrl v Beogradu dolgoletni voditelj slovenskega narodo dr. Anton Korošec. Z njegovim imenom je bila povezana usoda Slovensev dokaj desetletij. Pod njegovim spretnim vodstvom smo se Slovenci osvobo dili nemške nadvlade, ki je v dobi načrtne germanizacije ogrožala severno mejo, ne da bi po nepotrebnem izpostavljali življenja vojaškemu sodišču za veleizdajo, pod njegovim vodstvom smo skušali doseči v novi državi, česar v monarhiji nismo imeli. Žal je bila politično klima v Beogradu drugačna kot so jo pričakovali borci za narodovo osvoboditev. Kljub temu, da je bilo temeljno politič-čno načelo dr. Korošca priznati po litično realnost, kakršno je bila v vsakem trenutku, in jz nje iskatti poti do.zaželenih narodnih ciljev, je bila mera razočaranj zanj kot voditelja Slovencev tolika ,da je nekoč izjavil kralju Aleksandru, da je sicer bil med graditelji Jugoslavije, da pa lahko postane tudi njen rušilec, in pozneje, da si želi nove vojne, da bi imel priliko organizirati za Slovence drugačno' obliko državnega življenja. Njegovo politično stališče v Beogradu je bilo otežkočeno po gospodarskih interesih oseb, ki so podpirale stranko. Ker je bil sam praktično brez finančnih sredstev in ker Slovenci kot poedinci nismo bili in še nismo vzgojeni, da bi prispevali za skupne zadeve kot poedinci, je bil vezan na sile, ki so mu prispevale fonde za volitve in podobna. Te vezi in pa nepripravljenost prevzeti nase tudi gospodarske posledice politične opozicije so ga porinile proti njegovi volji in prepričanju v vlado 1. 1935, kar je povzročilo morda bolj usodni razkol v naši politični zgodovini, kot smo se tedaj zavedali. Pokojni dr. Korošec je včasih v šali dejal, da so Prleki med Slovenci nekaj podobnega kot Cehi med Slovani in Judje med vsemi narodi. Naj bo že temu tako alj drugače, dejstvo je, da nam je dala Prlekija dva vrhova' v zadnjih destletjih naše zgodovine. Dr. Anton Korošec Jakob Missia je bil prvi slovenski kardinal katoliške Cerkve — in dr. Anton Korošec suveren Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, čeprav samo za kratko dobo. Obletnice dr. Koroščeve smrti niso zaznamovane z velikimii proslavami. V domovini je njegovo ime na črni listi. Ker je bil prvi politik, ki se je zavedel nevarnosti komunizma v Sloveniji in Jugoslaviji ter aktivno podprl akademike, kj so začeli aktivno borbo komunzimu vseh oblikah, v komunistični državi zanj in njegov spomin ni prostora. V zamejstvu smo ovirani po krajevni raz tepenosti, pomanjkanju zgodovinskih virov in po ocenjevanju sredstev, ki jih je Korošec — politik porabljal za dosego slovenskega narodnega cilja — omogočiti narodu svoboden kulturni in politični razvoj. Mnogim so bila sredstva, ki jih je bil prisiljen porabljati, istovetna s. cilji, ki jih mnogokrat ni smel javno oznanjati. Kljub vsem neugodnostim pa more vsak od nas doprinesti svoj delež k počastitvi spomina velikega Slovenca, ki ni iskal svoje slave, ampak dobrobit naroda, iz katerega je izšel s tem, da sledi njegovemu žgl&du v svojem delokrogu in po svojih močeh. Med lastnostmi, ki so ga zlasti odlikovale in ki so nam kot narodu zlasti danes nujno potrebne, so bile: gojitev samozavesti in pobijanje občutka manjvrednosti ter vsako dejavnost morečega ozira "kaj bodo pa drugi rekli", gojitev in podpiranje slovenske kulture na krščanskih temeljih, lastno strokovno ter poklicno izpopolnjevanje, zanimanje za politična vprašanja ter pripravljenost za skupne cilje ter za dobrobit blišnjega doprinašati tudi žrtve; R.C. Proklamacija Slovenskega dne v Chicagu. 10 letnica Slovenske Radijske ure. Seja čikaških mestnih očetov, dne 13. okt. je bila zgodovinskega pomena za Slovence. Na tej seji je alderman 21 varde, Hon. Charles S. Bonk, ki predstavlja osrednjo slov. naselbino v Chicagu, predložil resolucijo, katero jc mestni svet sprejel soglasno in ki uradno določa 6. november za SLOVENSKI DAN V CHICAGU. Nikoli poprej niso Slovenci našega velemesta dobili takega uradnega priznanja. RESOLUCIJA se glasi: Ker so tisoči Amerikancev slovenskega porekla, ki že rodove živijo v tem mestu, mnogo doprinesli k rasti in razvoju našega mesta; in ker so čikaški Slovenci ustanovili in so delavni v stotinah verskih, dobrodelnih, bratskih in domoljubnih organizacijah; in Ker so doprinesli Svoj delež naši ameriški kulturi, predvsem vidno na polju glasbe polk: in Ker Slovenska radijska ura pod vodstvom Dr. Ludvika Leskovarja slavi 10 letnico svojih rednih oddaj; in Ker bo Slovensko-ameriški radijski klub slavil to obletnico v nedeljo, 6. novembra 1960 s slavnostnim Festivalom; zato Bodi sklenjeno, da mi člani mestnega sveta Chicaga, s tem izrekamo naše iskrene čestitke in voščila Slovenski radijski uri ob »proslavi 10 letnice oddaj in izražamo naše najboljše želje za njeno uspešno nadajnje delovanje; in Bodi nadalje sklenjeno in naročeno, da Hon. Richard J. Daley, župan proglasi Nedeljo dne 6. novembra, 1960 za "Slovenski Dan v Chicagu." Slovesna proslava 10 letnice delovanja Slovenske Radijske ure v Chicagi je bila v nedeljo 6. novembra v prostorni Wozniakovi dvorani na Blue Island Avenue. Dvorana je bila polna občinstva, ki so z zanimanjem sledili obširnemu, skoro dve uri trajajočemu programu. Bil je nad vse pester spored za oko in uho. Pevske točke so se vrstile s nastopi plesne skupine nam že poznanih sivo. plesalcev, kot gostje sa nastopili člani srbske plesne skupine "Gruža". Poleg Mladinskeskega zbora Fare sv. Štefana pod vodstvom F. Vendelina, OFM, sta nastopil še polskiv pevski zbor Paderewski, ter slovenski pevski zbor France Prešeren. Tudi naši najmlajši, ki jih pripravila gdč. Mušič, so kar dobro nastopili. Slovensko odlikovanje je bilo tokrat podeljeno predsedniku Reliance Federal Saving & Loan Assn. g. Antonu Darovichu. Med častnimi gosti sta bila župnik Mirko Godina iz Gary, Ind., ki je pomagal pri prvih Slovenskih oddajah, ki so bile takrat še v Gary, Ind. ter namestnik državnega tožilca Frank Ferlic. g-— SLOVENSKI DAN V CHICAGU Cikaški Slovenci so v nedeljo 6. nov. proslavili 10 letnico svojih rednih radijskih oddaj. V počastitev tega dogodka je naša mestna zbornica na predlog Aid. Charles Bonka, ki predstavlja osrednjo slovensko naslebino v mestu, soglasno sprejel resolucijo, ki pov-darja kulturno in gospodarsko delo Slovencev v dobrobit našega velemesta ter zasluge slovenske radijske ure pod vodstvom Ludvika in Corinne Leskovar. Župan Richard Daley je zato šesti november proglasil za SLOVENSKI DAN V CHICAGU. Tako smo Slovenci prvič dobili uradno priznanje kot važni sestavni del Chicaga. Zadovoljne božične praznike ter uspehov polno Novo leto vsem prijateljem, znanccm in odjemalcem želi DRUŽINA MEDEN 1804 W. Cermak Rd. Chicago 8, lili. §f Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1961 želi vsem prijateljem in članom slovenskega državnega gibanja širom sveta MIRKO GERATIC 2737 W. 16th Str. Chicago 8, III., U.S.A. Skrbimo za zdrave oči in dober vid Večino doživetij in spoznanj okolja dobimo preko svojih oči. Skrb za zdrav N vid mora zato zavzemati prvo mesto v telesni higijeni. Zdravje naših oči je tesno povezzano s splošnim zdravjem. Infekcije, in premnoge druge bolezni katerega koli dela našega telesa se pogosto prav vidno zrcalijo tudi na očeh. Nevidni "strup", ki tiho pronica izpod gnilega zoba, more prav nevarno škoditi očesni mrežnici (retini). Infekcijske in degene-racijške bolezni, jetika, sladkorna bolezen, spolne bolezni, srčne in ledvične okvare, zvišan krvni pritisk, živčne in druge bolezni možganskega mozga če-sto povzročijo motnje na očeh in morejo voditi celo do očesne slepote. Včasih so bolezenski znaki na naših očeh tako vidni in tako zgodni, da je zdravniku često možno že samo po tem ugotoviti zavratno bolezen, predno bi se ta pokazala z dru gimi znaki. To je tudi eden izmed razlogov zakaj mnogi dandanes lako toplo priporočajo perijo-dični zdravniški pregled združen s pregledom oči. Naše oči so podobne fotografski kameri. Prvi pogoj za dober vid je luč, ki razsvetljuje stvari okoli nas. Na predmetih odbiti svetlobni žaraki pa prodrejo skozi prosojno roženico v naše oko, kjer jih potem očesna leča vsmeri na občutljivo plast očesne mrežnice, ki kot čebulna lupina pokriva notranji zadnji del. očesnega jabolka. Od tukaj pa svetlobni vtisi potujejo vzdolž očesnega živca do možganskih središč, ki presnovijo svetlobne vtise v vid. Vratar našega očesa je zenica, ta se širi v temi in oži v svetlobi. Najbolj natančno vidimo tiste predmete, od katerih odbiti svetlobni žarki padejo na osrednjo točko naše očesne mrežnice. Kadar beremo, se svetlobni žarki v glavnem osredoto čijo na tej točki. Toda tudi obrobni deli mrežnice so važni, ker brez obrobnega vidnega polja, bi sc ne mogli varno gibati v okolju, ker bi se spotikali in zaletavali v predmete, ki nas obdajajo. Očesno mišičje in živci vsmer jajo naše oči tako, da delujejo kot celota. Kadar gledamo naravnost predse, moremo videti predmete skoraj 180 stopinj na levi ali desni, ter 50 stopinj navzgor in navzdol. Vidni vtis, ki je prišel skozi vsako oko posamično, je zatem po posebnem možganskem procesu zlit v enotno sliko s tipično : jasnostjo in širino. Na ameriškem kontinentu poznamo tri različne skupine špe-cijalistov ki imajo opravka z zdravjem naših oči. Da ne bo prevelike zmede v bralcih tega kramljanja, naj omenim na kratko vsako od teh. Špccijalisti za oči lahko imenujejo sami sebe očesne zdravnike, okuliste ali oftalmologe Eye Doctors, oculists, opthalmo-logist. So splošni zdravniki, ki so se v posebnih tečajih vzposobili za zdravljenje očesnih bolezni. Preiskušajo tudi vid in predpisujejo očala. Druga skupina so optometri (optometrists). Ti so absolventi posebnih šol, kjer so se izučili preiskušati vid, predpisavati in meriti očala. Lahko tudi zdravijo napake očesnih mišic, če pri tem ne uporabljajo nobenih zdravil ali operacij. Končno so še optiki (opti-cians), ki so prav za prav izdelo-vatelji optičnih inštrumentov. Brusijo leče, merijo in prodajajo očala, toda le po receptu. Vid smejo preiskusiti le če so tudi optometri Oči so važen organ našega telesa. Kadar imamo težave ž njimi, je najbolj pametno. brez obležitve Uživajte toploto avtomatično električno odejo » Ol^md. HYDRO ( EDEN SESTAVKOV O PROVINCIALNIH USLUŽNOSTIH, KI ZANIMAJO ALI ZADEVAJO NOVE KANADČANE poljedelski zakoni v vašo zaščito AEW-I Politika in uprava ontarijskega ministrstva za poljedelstvo sta zasnovana v pomoč dobičkanosne proizvodnje ter za zaščito zdravlja državljanov v Ontariju. Tukaj sta navedena samo dva zakona, ki ponazorujeta načela, na katerih temelji dosega visoke ravni ontarijskih kmečkih pridelkov. NADZORSTVO NAD SADJEM IN ZELENJAVO: Ontario si prizadeva ščititi zdravje in blaginjo državljanov v Ontariju s pomočjo nadzorstva nad sadjem in zelenjavo. Lahko ste brez skrbi, če kupujete ontarijske kvalitetne stopnje. Ontarijsko ocenjevanje omogoča gospodinjam, da kupujejo z zaupanjem. Kupovanje in prodaja sta olajšani, ker vsi, ki imajo posla s proizvodi, vedo za naravo in stanje blaga, ki ga kupujejo in prodajajo. ZAKONODAJA ZA NADZORSTVO NAD PLEVELOM. Proizvodnja kvalitetnih proizvodov je odvisna od pravilne obdelave. Zakon o kontroli nad plevelom je zasnovan tako, da pomaga farmarjem in prepreči, kolikor je praktično, širjenje škodljivega plevela z uničenjem rastlin, predno razvijejo semena. Pravila naštevajo plevel, ki je podvržen nadzorstvu. Oseba, ki je lastnik zemljišča, je dolžna uničiti plevel. Posebni nadzorniki so določeni v okrajih in krajevnih občinah, ki skrbe za izvedbo zakona ter odredb. Predvidene so tudi kazni, če kdo ne uniči plevela. Ontarijsko ocenjene proizvode lahko kupujete z zaupanjem. Za nadaljnje informacije pišite, prosimo, ali pa obiščite the Ontario Department of Agriculture, East Block, Parliament Buildings, Fourth Floor ONTARIO DEPARTMENT OF AORICULTtME • PARLIAMENT IUILDIN6S • TORONTO A. GoadfMow Minister of AffricuUur« da se posvetujemo s svojim zdravnikom. Tudi najmanjše okvare lahko vodijo do resne in nepopravljive škode. Najbolje vidimo na prostem in v dobri luči. Razpršena sončna luč ne utruja očes, niti pri natančnem delu. Toda moderni človek je le prepogosto prisiljen delati v slabi dnevni svetlobi ali pri umetni razsvetljavi. Premočno napenjanje oči in gledanje od preblizu ter v slabi luči škoduje očem. Očesne mišice se utrudijo, kajti prilagoditi morajo našo očesno zgradbo za dober vid kar je še prav posebno naporno v slabi razsvetljavi. Vendar tudi umetna razsvetljava, zadostna, primerno zasenčena in razporejena, ne kvari očes. Najboljša umetna svetloba je pač ona, ki jo dajejo fluorescenčne žarnice. Pa tudi navadne žarnice, zadosti močne, primerno razporejene, brez prevelikih odsevov ter premočnih VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1961 ŽELI POTOVALNI URAD AVGUST K0LLANDER C0. v poslopju Slov. Nar. doma na 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio — Tel. HE. 1—4148 Pridružite se skupinskim izletom v Slovenijo in Evrope z jet letali 27, 29 maja, 1, 2, 3, 16, 17, 28 junija in 15 julija, katere bo vodil osebno August Kollander Avtoriziran zastopnik za vse parobrodne družbe in letalske linije. Zadovoljen Božič in uspehov polno 1961. žele somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA kontrastov, morejo dati dobro triki ali petroleju, ni v skladu z> luč. Eno naj velja za konec: umnim gospodarstvom, hraniti na dnevni svetlobi, elek- Dr. F. Porovne. 1. DECEMBER, 1960 'SLOVENSKA DRŽAVA' Lojze Ilija KRATKO PREMIŠLJEVANJE O NAŠEM MANJŠINSKEM PROBLEMU Problemi, kakor je 'manjšinski' čez ves svet. Danes nihče več ne (v to vrsto spada tudi izseljeniš-ki) bole samo narode, ki niso priznani in z lastno močjo ne morejo seči do "bratov za mejo". Pišejo jim lahko, toda to so privatni stiki, zato so tudi učinki privatnega obsega. Priznani narodi, tj. narodi z lastno državo, imajo tudi za svoje manjšine in izseljence primerne urade, ki se z močjo mednarodno priznane vlade zanimajo za nje in iz "problema" postane "zadeva", ki se rešuje kot vse ostale tekoče zadeve. Slovenci z vsem našim bolečim, bridkim manjšinskim vprašanjem še nobeni vladi nismo bili "tekoča zadeva". Ko smo nekako po 1. 1925, ko je bila v Italiji razglašena fašistična diktatura in se je na Primorskem začelo najbru-talnejše unčevanje vsakega slovenskega pojava, hoteli v sloven- vpraša, kateri jezik kdo govori, temveč, kaj govori in po tem se sodi, kdo (narod ali pozameznik) naj bo ohranjen, kdo pa zatrt in zbrisan s sveta. Tudi krilatice iz rojstnih let socializma o političnih svoboščinah, o svobodi tiska, svobodi zborovanj, stavke itd., so že zelo "zastarelo stališče". Upo rabljajo se samo še kot vaba za strastna politična gibanja, da se podere stari svet, ki še kolikor toliko sloni na krščanskih teme! jih; čim pa je v kaki deželi to doseženo, pa takih romantičnih svoboščin ni več in "nova stvarnost" je brez njih. Pred našimi očmi se izpreminja zemljevid Azije in Afrike, da la blazni tek komaj strokovnjak dohaja. V nekaj zadnjih letih je samo v Afriki nastalo 10 novih držav, do konca leta se jih napoveduje še 10! Ozemlja, kjer ljudo-žrstvo še spada med lepe "domače Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1961 želijo Slovenci iz Chicaga Družina Ludvik in Mara Jelene Družina Martin Pecharich skem središču nekoliko glasneje zavpiti v obrambo "bratov za navade", brez vsake težave posta-mejo"in tudi kaj več storiti v o- jajo samostojne države in članica poro preganjanega slovenstva, je Organizacije Združenih Narodov, jugoslovanska vlada obe narodno enako kakor Belgija, Danska, SVi-obrambni organizaciji, "Jugoslo-j ca, Nemčija itd., ki skoro nepi-vanska Matica" in "Slovenska' smenosti ne poznajo več! Naj Straža" (nima nič skupnega s poznejšo akademsko "Stražo"), enostavno razpustila, češ: Dajte mir z vašimi "problemi" in ne kalite razmerja med Jugoslavijo in Italijo, vaš manjšinski problem ni državna zadeva! In smo morali — vsaj javno — umolkniti. Da Jugoslavija ni nikoli nastopila v nihče ne misli, da zato, ker so se črni narodi "prebudili" in si s pritiskom narodne zavednosti izsilili vstop v tako visoko mednarodno družbo, če se pa o kaki narodnosti, narodni kulturi in podobnem med njimi še govoriti ne more in se tudi meje lahko potegnejo kjer koli in ni nobenih z Božični prazniki in Novo leto je pred vrati! Pomagaj ohraniti življenja. Če šofiraš, ne pij I Pomagaj v borbi proti prometnim nezgodam I cilev otoka k Grčiji, je igral na kulturo. Tudi mi moremo od tu, da bo slovenstvo močnejše, Ce se obrambo slovenstva na Koroškem obmejnih sporov z razmejitve-je menda splošno znano in pridnimi komisijami in zapletenimi znano dejstvo, ker nasprotnega; dolgotrajnimi postopki. Tudi naj dokaza ni. Enako je bila Jugoslavija brezbrižna za slovenski izsel-jeniški problem, tudi la ni bil nihče ne računa, da bomo pa zdaj, ko se "narodnost" črncev tako spoštuje, tudi Slovenci z enako nikoli njena "zadeva", kar bodo lahkoto prišli do lastne države in potrdili vsi, ki so kot nepriznani j svojega sedeža v OZN. Ozemlja privatniki orali ledino na tem po daljnih kontinentih postajajo težavnem polju. I nih "narodnih buditeljev", temveč (Ce je Jugoslavija tu in tam samostojne države ne zaradi kale kaj skromo in oprezno posegla kih pesnikov, pisateljev in podobna to polje — beograjski spora-' nih "narodnih boditeljev", temveč zum z Italijo z dne 25. marca'P« naklepih organizaranega, čez 1937 ali pa nastop jugoslovenske- jsvet razpredenega brezbožniš- | ganjanjem kristjanov, kar vse pa ga poslanika na Dunaju 1. 1959 v (tva, ki takQ na "demokratičen" j pokrije in pokaže sprejemljivo zvezi s šolskim vprašanjem na način slabi "demokratične" vele-1 ^ lepo besebQ Q «qdpravi kol0- las podobno vlogo kakor v primeru Jugoslavije dr. Korošec — tudi njega so "nadmudrili"). Iste sile danes ustanavljajo po svetu države po mili volji, vedno pa tako, da mora razsodni del prebivalstva reči: "Tako "s: pa ml naše samostojnosti nismo predstavljali", pa jih nihče ne posluša. Nič več se ne govori o narodnosti, katera narodnost je tu, katera tam in kje naj se potegne meja, nič več ne omenjajo narodne manjšine in njih zaščito, ker ne gre več za to, kateremu narodu naj služi to ali ono ozemlje, temveč kateri ideji: ali tako imenovanemu zahodnemu bloku, (ki se čisto po nevrednem imenuje "krščanski", zato je kjer danes smo, ali samo sramot- zveže s hudičem, ki se ob skle- no ugasniti v kakršni koli OF, ali pa v junaškem boju zrasti v mogočno drevo. Ne gre več za nekaj otrok v tem ali onem razredu ljudske šole, temveč za vse tisoč j slovenskih otrok po vsem Koroškem, Primorskem, preko Oceanov panju kupči je zna narediti zelo krotkega in pobožnega, kmalu pa se izkaže, da slovenski narod v taki tovarišiji nevarno slabi. Oz-draveti in moč dobiti more samo po besedi: "Iščite (v slovenščini, seveda) najprej božje kraljevstvo — pa tudi v "starem kraju". Tudi in njegova pravice in Koroška ne gre več za toliko in toliko zbo- ! vam bo navržena, Trst vam bo rovanj slovenske narodne manj- navržen . . ." vse v slovensčini, šine na Koroškem ali na Primor- | seveda, ker božje kraljevstvo ni v ' skem po tem ali onem paragrafu , mutasto, temveč ima človeški je-zapisanih pogodb, temveč za naše zik, ki ga ohranja, če služi njegovi zborovanje vsako nedeljo in vsak j ohranitvi. — To je naš današnji praznik po naravnem pravu v do- j manjšinski in izseljeniški pro-mači farni cerkvi, kjer je nčše blem, naša najbolj pereča tekoča naravno zbirališče, ob naši mO- zadeva, litvi in pesmi, ob božji besedi v j pa prišel tako na psa), ali .pa'našem jeziku, za; vse stanove in j svetovni brezbožriiški zaroti, v ka- . vse starosti. Sami/ s "Hej Slovenj teri je SSSR samo ena izmed fi- | ci" se slovenstvo ne do vzdržati! misli in donečih načrtov o polo-gur in ubogi Hruščev samo eden Treba je premagati Sodobnega žaju manjšin v bodoči slovenski Morda bi pod takim naslovom in v tem listu pričakoval visokih izmed pokornih igralcev. Ustano- sovražnika naših duš na tej zem-vitve takih držav brez narodnosti ]ji, kjer smo in v našem jeziku ker v tujem jeziku nam ni nevaren. Premagati ga pa moremo samo s takimi "zborovanji" nedeljo "ža se proslavljajo z uničevanjem vseh krščanskih ustanov in pre- državi, "kako jih bomo . . Slovenska država, kadar koli naj se že pojavi pred človeštvom, bo ob- j segala ozemlje, kjer nihče ne mo- j nedeljo ,ko vsi tisoči, ki pod isti re potegniti meja tako, da bi na , z lepo besebo o Koroškem — je bilo to ali za pro-, sile krščanskega zahoda. Iste sile, | nialnih ostankov". pagando "narodnega jedinstva", ki so 1.1918 "vi, clam et precario" j *Aamai ali pa za propagando komunizma1 ustvarili Jugoslavijo, kakršne si | Narodnost je ze zdavnaj postala, ^ med našimi rojaki onstran dr-' jugoslovanski narodi nikoli niso j "zastarelo stališče kakor je pred žavne meje ali pa zgolj izraba želeli, so 1.1959 ustanovile samo-i 90 leti napovedal dr. V. Zarnik. farni zvon spadajo, stopijo na noge in vsi, od otroka do starca, v naši besedi zahtevajo: "Povsod in se noben zopernik takemu "zborovanju" manjšine, ne bo mogel upirati. S tem ni re- tej ali na oni strani ne ostalo nekaj narodnih manjšin. Slovenija leži v srcu Srednje Evrope, kjer so se ob robovih tekom stoletij narodnosti tako prepletale, da da- trenutnega političnega stanja s stojno državo Ciper, česar si ni j Kjer smo, smo; kar smo skozi ^^ naj se slovenske narodne nes nikjer ni mogoče potegnili strani slovenskih zastopnikov, n. j želel ne grški, ne turški del pre-| tisoč let naše težke zgodovme _^ zapr0 ,y cerkev> temveč'jasne meje med njimi. Na takem . . . i . i - _____i „X1,« Imnmn lf» 7P V DO I - . pr. v dobi JRZ, nikoli pa skrb bivalstva, ne dotedanja angleška j ohranili, imamo. Zdaj je ze v pol Vlade za državno zadevo; zato so uprava. (Patriarh Makarios, ki je ( nem teku borba za duše narodov, tudi taki posamezni nastopi ostali j vodil pošteno gibanje za priklju- vedno v njihovih jezikih /. njihovo brez haska, oz. rojakom onstran meje celo škodujejo, fer jih prikažejo enkrat kot iredentiste, drugič kot komuniste — na taki dokaze pa sovražnik slovenstva komaj čaka). Naj nad brezbrižnostjo Jugoslavije za slovenske manjšinska in izseljeniške probleme nihče ne bo razočaran. Jugoslavija ni bila ustanovljena za to, da bi reševala slovenstvo ali mu pomagala do razmaha. Vsaka Jugoslavija slovenstvo, slovenski jezik in vso slovensko kulturo mrzi in postrani gleda; Slovenci tako, kakor smo in tudi za naprej hočemo biti, smo vsaki Jugoslaviji samo "nebodigatreba" narod in drugače biti ne more. Toda, medtem, ko se mi ukvarjamo s takimi vprašanji, gie pa svet svojo pot. In v svetu je doba narodnosti minula. Ze 1.1871 je dr Val. Zarnik, vsekakor najbolj izobražen slovenski predstavnik preteklego rodu, zapisal, da narodnost postaja "zastarelo sta-Jišče" in da je na pohodu ideja socializma, ki da je "ideja prihodnosti". Kako prav je čas dal daljnovidnemu možu izpred 90 Jet! Tudi s sacializmom.se svet, seveda, ni ustavil in danes je tudi socializem že "zastarelo stališče; preko socialne demokracije in komunizma je prešel v najbolj grobi svetovno nazorni boj, ki gre že "27" Z RUNOM SPODNJE PODPLETENO PERILO Zimsko spodnje perilo ki nima tekmeca glede toplote, nošnosti in re- f snienc vrednosti. Krojeno za svobodno gibanje v debelo z runom prepleteni kanini za izredno toploto. Pcnma-nova izdelava predstavlja sama zase posebno vrednost. Na razpolago so srajce, spodnjt hlače in kombinacije za može in fante. Foinani že od 1. 1868 27—FO—6 je namignjeno samo, da imajo ozcmiju s0 narodnostna vprašan-ohranjevalno moč samo sloven- ja yedno nerešljiva> ali se bo pri_ ske prireditve kjer koli po svetu, • ; . . r , „ , tozeval eden al pa drugi, in vsak ki izzvene tako "cerkevno , da sovražnik naših duš, "ki hodf j stražnik miru med krščanskimi okrog kakor rjoveč lev (in rjove narodi ga more razpihati v velik ali pa se prilizuje v slovenščini) ogenj, naj začne pihati s katere in išče koga ( posameznika cli na- ! koli strani, dokler narodnost tudi rod) bi požrl", še blizu ne b:j na mejah ne postane "zastarelo mogel priti. Rešitev ni v tem, kar nam dajo po teh ali onih paragrafih, ainpak v tem, kar si sami-vzamemo tako, da nam nihče ne more očitati, da delamo krivico. Vsi paragrafi mednarodnih pogodb, ki še govo- stališče" in se narodi ne povzpno na edino krščansko stališče narodne ravnodušnosti ali nacionalnega indiferentizma, ki mora nadomestiti brezbožniški, lažni verski indiferentizem. Srednja Evropa, kjer se tako tesno stikajo re o manjšinah, so slednjič tako razne narodnosti, se more zado- prikrojeni, da večinska vlada sko- voljivo in človeka dostojno ure- ro nič ne da, pa je še vedno pra- ' diti samo na načelu nacionalnega vična, ali pa si manjšina veliko indiferentizma (narodne ravno-več vzame, pa ne dela krivice. Za dušnosti), ki je v tem, da je vlada tako nebogljene tako samemu nad vsako narodnostjo in vsako sebi prepuščene narode, kot smo — caeteris paribus — enako goji Slovenci, velja navodilo: "Bodite in vsakega državljana razume v krotki kot golobice in zviti kot -njegovem jeziku. Podrobnejša u-kače." i l cc''tev daje veliko prilike za vla-Veliko je slednjič le odvisno darsko modrost, človeško pleme-od vitalne moči manjšine, ki jo nitost in širokosrčnost, pa tudi je slovenski narod v preteklosti za zlorabo in izigravanje, kakor pokazal v taki meri, da pri vseh vsaka človeška iznajdba. Čimbolj nepristranskih opazovalcih vzbu- Pa se, bliža nadčloveškemu navoja občudovanje. Danes pa je slo- dilu: "Iščite najprej božje kral-venstvo izven središča — v sre- jestvo . . .", tembolj je varna pred dišču je menda že odzdravljeno človeškim mrcvarjenjem. Tako i-— strašno bolno. Ze od 1.1941, dejo more uresničevati samo na-ko so "sovjeti narodom boj uka- rod, ki se ni nikoli pregrešil z zali", boleha na bolezni, ki se i- narodno prenapetostjo (šoviniz-manuje "skrb za OF", in je ta mom) ali ploskal, ko so grešili bolezen prešla tudi med manjšine drugi. Slovenci, ki bodo poklicani in je šla s Slovenci tudi po svetu, k uresničevanju naše državne Večina izobražencev danes misli, misli, ko današnje, nad sto let Družina Lojze in Vera Gregorič Mrs. Minka Grašič Družina Frank Karner Družina Frank in Marinka Bilban Družina Joše in Gizela Ocepek Družina Otmar in Anica Tašner Družina Frank Martinčič Družina Janko in Ivanka Burjek Pavel Lenassi Metod Žerdin Družina Frank Sedlaček Družina Stanko in Marija Vlašič Družina Jože Virant Stanko Mikec Družina Tone in Julka Guštin Družina dr. Ludvik in Corrine Leskovar Družina Mihael in Pavla Arko Roman Possedi and His Orchestra 1 - Družina Anton in Ljudmila Medved Družina Frank Podlogar Tone in Ivanka Šuta Družina Joe Sobočan Družina Joe Gomilar Družina Janko in Marija Tajčman Bogdan Novak Silvo Rožanc Jože Kostelec Družina dr. Jože in Claudia Planinšič Družina Miro Krek Kosi Karel Družina Ivan in Ivanka Buh Družina Dr. Viktor Cerček, dentist Dr. Jože Goršič Dr. Humar Leopold, Mantena, 111. Družina Stanley Simravh Družina Gerzelj Frank Frank Mikeq Rev« Ignac Berglez, Kenosha, Wisc. Družina Anton Pristov Družina Štefan Cander Slovenska Narodna Zveza v Ameriki CHICAGO, ILL. želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja Sirom sveta blagoslovljen Božič in uspehov polno novo leto 196 i KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE HIŠO, ZEMLJIŠČA SE OBRNITE NA DR. LUDVIK LESKOVAR REAL ESTATE AND INSURANCE 2032 W. Cermak Rd. Chicago 8, III. Vlrginia 7-6679 VRŠIMO VSE NOTARSKE IN ODVETNIŠKE POSLE ZA TUKAJ IN STARI KRAJ Za božično darilo Vam toplo priporočamo Korotanovo ploščo POD OKNOM 17 najlepših narodnih in umetnih pesmi. Ploščo se lahko kupi ali naroči po pošti pri Miro Odar 1042 E. 72nd St. Cleveland 3, Ohio, U.SA Slovenska pisarna 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont., Canada VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SLOVENCEM BLED TRAVEL SERVICE 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Tel. EX. 1—8787 ZASTOPSTVO VSEH LETALSKIH IN LADIJSKIH DRU2B Posebnost: skupinska potovanja. Lastnik: Ježe Suhadolnik staro seme požene kali, bodo ime- ' navrženo." Ii dovolj prilike, da jo izpeljejo,' Za danes pa recimo o članku v veliki prid človeštva v Srednji in piscu po narodnem pregovoru: Evropi . . . "in vse ostalo jim bo "Ce ni vreden, je pa potreben." Izkoriščevanje Slovenije v predvojni "Jugoslaviji". Se ves sem pod vtisom branja vensko ljudstvo prenašati v tako valstva vse države. Toda kljub tedaj bi morali več prejeti od knjige: "Nova tlaka slovenskega imemovani "Jugoslaviji" Ti naroda". Obtožba neovrgljivih j Jjudje ne bodo brali in ne bodo številk in statistik, strašnih kri- komentirali pisanega dokomenta vie in neizpodbitnih dokazov naravnost kriče o srmatoneni izkoriščevanju, ki ga mora prenašati slovenski narod! Ves naš narod je obsojen na najbolj nizko suženjstvo pod bičem bel-grajske komunistične eligarhijc ki v imenu "nove socialistične stvarnosti "gradi novo on boljše življenje slovenskemu narodu". Prepričan sem, da bo knjiga dokončno odprla oči vsem tistim, ki še vztrajajo in oznanjajo prihod tretje "demokratične Jugoslavije", ki naj bi prišla kadar bo prenehala sedanja komunistična diktatura. To so pobožne žleje nekaterih bivših poslancev, všjih uradnikov ali oficijev, ki so dobro plačani živeli v bivši Jugoslaviji. človek bi jim ne zamoril, saj je kar razumljivo, da se vsakemu kolca po medenih časih, ko se je dobro živelo samo, da je bil nekdo zanesljiv in dober "Jugoslavan". Toda ti ljudje nikakor ne puste, da bi ostali Slovenci, in teh je večina, po svoje mislili in si ustvarili svobodne mišljenje glede bodočnosti slovenskega naroda. Zato o novi tlaki slovenskega naroda. Tudi za bivšo "Jugoslavijo" ne vedo nič slabega, temveč vse najboljše, seveda gledano iz njihovega stališča, ki ga poznamo in razumemo. In vendar je bilo tudi v prejšni "bratski" državi naše slovensko ljudstvo prav tako izkoriščevano in za-pestavljeno. Nimamo pri roki vseh virov, vendar je ohranjenega vsaj nekaj, kar potrjuje naše trditva v knjigi Slovenska vas na Dolenjskem, ki je izšla 1938.in katero je na podlagi večletnega zbiranja gradiva napisal 1938 Vinko Moderndoerfer. Sicer se pisec predvsem bavi s problemi ene slovenske občine z opisom socialnih, demografskih, ekonomskih, zgodovinskih in drugih dejstev, vendar je v knjigi nekaj statistik, ki imajo svojo vrednost v golih suhoparnih številkah. Prav te štsžvilke nam dokažejo, kako se je prakti-ciralo izkoriščevanje v imenu "ujedinjenja". V navedeni knjigi omenja pisec na strani 160 pod zaglavjem "Kriza" da je "Slovenija po temu plačuje vseh davščin. Kdor premotri naše dajatve, si je na jasnem, da nikakor nismo pasivni, kajti NOVE PLOŠČE najlepše darilo za BOŽIČ 1960! SL 7 MOJ RODNI DOM PROTI JUTRU KVINTET AVSENIK 51.25 SL 8 GOR ČEZ JEZERO BODI ZDRAVA DOMOVINA Moški in mešani zbor SL 10 $1.25 SOČA VODA JE ŠUMELA V DOLINCI PRIJETNI Solisti, zbor in orkester Slovenija 13,8%, skupnosti kakor ji pa dajemo. Če pa drži, da smo pasivni, tedaj pa smo svetovni čudež, ki daje skupnosti veliko več kakor pa begati kraji". Najbolj zgovorne in prepričljive dokaze pa navaja pod črto, katere v celosti ponotisjemo. "Leta 1936, je vsak Slovenec plačal letnega davka 812 din, vsak drugi državljan izven Slovenije pa le 441 din, če pa prištejemo k tej obdavčbi še samoupravne davščine, je razmerje še huje: Prebivalec v Sloveniji je plačal povprečno letno 1056 din, v ostalih pokrajinah države pa je prišlo na glavo le 580 din. Koliko Slovenija da in koliko naj osvetli primer za lete 1936, ki je bil prav tedaj zvišan za $1.25 SL 9 $1.25 HIŠCA OB CEST STOJI V ČETRTEK ZVEČER Kvintet ZADOVOLJNI KRANJCI' prejme, pa poslovnega davka ti ljudje nočejo vedeti o krivi- vseh teritorialnih okrnitvah, tacah, o trpljenju ki ga mora slo-1 ko majhna, da ima le 8% prebi- Na zalogi so še plošče (po $1.25) SL 3—SVETA NOC-Koroški zbor SL 4—ZADOVOLJNI KRANJCI SL 5—SLOVENSKI OKTET SL 6—TAM KJER MURKE CVETO SL 2—študentovske pesmi koroških dijakov iz Celovca Avtor tudi navaja statistiko noštnih in železniških direkcij in ugotavlja "da bi morali priti naši dohodki železnic in pošt po odbitku pošteno odmerjenega deleža državi v naš prid." Tako navaja, da "so" od leta 1932 do 1938 poštne direkcije z izjemo v Novem Sadu zvišale stalež uslužbencev in sicer: ministrstvo za 22, v Zagrebu za 14, v Splitu za 26, v Sarajevu in Cetinju za 79 v Beogradu za 89. V Novem Sadu je ostal stalež neizpremnenjen. In Slovenija? Pri nas se je v tej dvbi stalež, poštnih uslužbencev znišal za 98 oseb! — Zaradi tega slovenski poštarji nimajo dopustov, slovenska mladina ne pride do skromne službice, naše osebje PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE"! PRIDOBITE NOVE NAROČNIKE! Prav taka kakor je stiska naših celotnih življenskih potreb. V poštarjev je tudi stiska sloven-' Sloveniji je draginja (letošnji skih železničarjev. V letih 1935, do 1937- se je stalež uslužbericcv zvišal pri direkcijah: pri generalni direkciji v Beogradu za 16,30% pri direkciji v Subotici za 11,02%, pri direkciji v Zagrebu za 10,60%, pri direkciji v Sarajevu 42,60, pri direkciji v Ljubljani pa za 1,67%! Zaradi zapostavljanja Slovenije mera slovenski železni- čar izvršiti letno 4000 delovnih ur ima tako naporno službo, ki pre- j namesto 2240, ki bi odpadle na sega že človeške moči. Da je gle- !280 delovnih dni po 8 ur. Na drugi |1938| primer s pšenice in sladkorjem!) večja kakor v ostalih krajih države in gara naš človek ob teh razmerah ob izenačeni plači pri osebnem prometu za 87%, pri tovarnem za 20% nad državnim povprečjem. Da bi bil slovenski železničar izenačen tudi pri delu z ostalimi železničarji v državi, bi morali nastaviti takoj 2000 novih ljudi. Železnice na slovenskem ozemlju donašajo letno 21% vseh dohodkov in 65.5% od km nad povprečjem v državi; pode" padca uslužbencev ljubljanska I strani pa je širši ljudski sloj, to samezni slovenski železničar pris-direkcija na prvem mestu, mora j progovni delavci, le od časa do Jpeva 32.8%nad povprečjem že- gotovo biti neki tehten vzrok, bi DR. LAMBERT EHRLICH in slovenci Uvod. (Nadaljevanje) Srbije in Narodno Vječe vsak v svojem pravnem in teritorialnem delokrogu tudi nadalje vodila kakor doslej, dokler velika narodna skupščina Srbov, Hrvatov in Slo- ' ljive POŠTNINA JE V CENAH ŽE VRAČUNANA Plošče naročite pri: SLOVENIA RECORDS P.O. BOX 8184 CHICAGO 80, Illinois, U.S.A. eno četrtine. • i Banovina: ... plačala prejeja ' davka v dotacije v milijonih milionih din; din: Dravska 44,1 2,91 (Slovenija -op.p) Vardarska 8,2 4,0 Donavska 15,8 6,07 i Savska 43,7 6.87 Moravska i3,l 9,0 Drinska 10,9 15,0 Vrbaska 5,2 15,9 Primorska 3,8 17,53 Zetska 4,5 21,97 časa zaposlen in ujamejo stalni lezničarja v državi. Moje trditve delavci komaj 2000 delovnih ur in 1 naj podkrepi pregled dohodkov direkcija pošte in telegrafa ne- J™ urnina ne zadostuje za kritje j državnih železnic v letu 1935|i0 rentabilna in nareja celokupni upravi v državi občutno zgubo! cija je glede donosa na prvem mestu! Naj navedem dokaz samo za zadnja tri leta. Prora Čisti Či*ci čunsko dohodek dohodek poštne in dierkcija telegrafske v% uprave din din 1935-36 108,098,000 21,325.000 19 1936-37 93,468.000 26,402,00 28 Direkcija Ljubljana Zagreb Subotica Beograd Sarajevo dolžina prog skupni dohodki aohodki na v km V % v milijonih v %. 1 km 1.145,7 12.2 406,3 21 355.000 2.202,8 23.5 503,0 26 227.000 1.898,7 20.3 367,6 19 193.700 2.637,1 28.3 483,7 25 183.t00 1.465,4 15.7 174,1 ) 111.300 | To je le nekaj podatkov vzetih iz odgovoril: "To bi mi morali vsaj imenovane knjige. Vendar pa za-štiri tedne poprej povedati, da bi dostujejo vsakemu poštenemu Ministrska lista je bila določena v sporazumu vseh jugoslovanskih strank in tako sta bila v tej listi tudi dva slovenska ministra nam-reč dr. Anton Korošec kot minis-terski podpredsednik in dr Albert Kramer kot minister za konsti-tuanto in izjednačenje zakonov. S tem so prenehale vrhovne Vsled tega je prenehala 1000 let1 (Srb), dr Ante Trumbič (Hrvat), na država Avstro-Ogrska ki je ' dr Ivan Žolger (Slovence) in Mi-bila doslej bistveni element preš- lenko Vesnič (Srb). Tem polno-nje politične morale: evropskega močnim delegatom (delegues ple-ravnotežja. Istotako se jo rma-' nipotentiaires) je pridružil nada- njšalo veliko turško varstvo na | Ije s pravic glasovanja v notra- te, dr. Korošec ne zna jezika in majhno turško narodno državo, j njem posvetovanju delegacije še le* ko višjo vrsto državnega o^aniz- legata se je vršilo brez njegove.! ki bi nas hoteli še enkrat državljanov in dokler se z ustavo' J i ma' U*a NarodoV * P°g°dba na" | vednosti. Dr. žolger je bival od- d°,dc ^ ^ ' definilvno ne uredi organizacija' 1 rodov med sabo v sledeče name- 5. novembra naprej v Ljubljani države - - 1 KUNl-bRtNUti. ne: T I * kjer je kot predsednik upravne Podpisali so dr. Anton Korošec,' fr°™a . konfercnca J« lmela| a) narodi si zasigur^o mir in komisije prirejal naredbe in predsednik narodnega veča v nalpgo likvidiran.svetovno vojsko vamost s tem> da se obvežejo načrte za prehodno administra-Zagrebu; Nikola P. Pašič, minis-1 ter Rekonstruirati svet na nouh predIožiti medsebojne spore med- tivno> sodno in avtonomno orga- terski predsednik kraljevine Srbije; dr Ante Trumbič, predsednik Jugoslovanskega odbora v Lon-| donu. Program začrtan v genevskem paktu se je v domovini tudi takoj Toda Pašič se je odločil, da je izvršil. t Dr. Lambert Ehrlich podpisal krfski pakt, s tem je dejansko zapustil velesrbsko stališče. Krfski pakt izjavlja, da bodo tudi Slovenci v Jugoslaviji in povdarja, da bodo srbski, hrvaški in slovenski jezik popolnoma enakopravni pred vsemi uradi, Seveda bi nikoli ne prišlo do tega pakta, ako bi Slovenci ne podali v Avstriji majniške deklaracije. Ententa je namreč čutila, da bi V slučaju, če bi Avstrija res ugodila deklaraciji, pozicija Habsburža-nov postala tako močna, da bi jo bilo težko premagati. Avstrijskim Jugoslovanom je bilo treba pokazati, boljši in obširnejši program, kot je bila deklaracija. En- Narodno Vječe v Zagrebu je proglasilo 19. novembra 1918 "neodvisno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev stare Avstro-ogrske monarhije" in v seji 24. novembra je sklenilo Vječe proklamirali zjedi-njenje države Srbov, Hrvatov in Slovencev s Srbijo in Črno goro v eno samo državo. Posebno odposlaništvo nega v ječa. je izročilo prvega decembra prestolonasledniku regen- podlagah. To nalogo konference narodnemu razsodišču, ne da bi nizacijo Slovenije, je Clemanceau v svojem govoru ge ^^ k orožjU-] 26. septembra 1919 v francoski, b) narodi si uredijo zbornici takole označil: "V pre-'bojno razmerje v teklem času so se rallirale M li-! očitem celemu svetu (au grand cije pour des motifs d>agression, jour)> ne pa s tajnimi pogodbami a nikdar še nj bilo koalicije, ki bi c) narodi se obvežejo spoštovati dala narodom svobodo, ki bi celo določbe mednarodneg"a prava, ki dunajskih listih oficielni komuni- pripeljati v "bratsko" državo-v ke belgrajske vlade, da so i meno- resnici pa v novo tlačanstvo. Slovani za delegate države SHS na venski narod bo imel svoje pra-mirovni konferenci: Pašič, Trum- vice zagotovljene in lepše živije-bič, Žolger. Sedaj je uvidel, da mu nje samo v svoji lastni državi! In nc preostaja drugega, kot se ta bo postala resnica! V to veru- ukloniti pred storjenim fait ac- , I Sredi meseca decembra ga je COmpli. medse- ... , dr. Korošec zaprosil, naj vzame jj pripravljalna dela dr. Žol-sporazumu, 1 . J zbiranje materiala za mirovno . gerja za mirovno konferenco. konferenco v roke. Ta prošnja je Na Dunaju porabi dr. žolger jemo, za njeno uresničenje moramo vsi delati! se mu kot predsedniku mirovne edelgacije predstavi kot. delegat. bila naslovljena na dr. Žolgerja takoj priložnost, da obrazloži Dr. Žolger v tem pismu izrazi avstrijski likvidacijski komi- željo, da bi mogel toliko časa le kot strokovnjaka, in ni bila spojenas vprašanjem mandata za syi vsa ona vprašanja, ki bi po ostati v Ljubljani, da bi vsaj v mirovno delegacijo. Dr Žolger se njegovem mnenju prišla glede glavnih potezah predelal material je dala takoj poprijel, sestavil v jugoslovanskega ozemlja v postev po onem načrtu, ki ga je bila iz- to svrho "komisijo za mirovno na mirovni konferenci in za kate- delala komisija za mirovno kon- konferenco," Ter v seji izdelal do rjb regitev bi ta komisija na ferenco, potem pa bi preko Za- menceau je štela 23 narodov in je ' ,, 21. decembra obširen načrt za pri- Dunaju mogla zbrati potreben1 greba prišel v Beograd, kjer bi se predstvaljala najmanj dve trelini Ustava delegacije države SHS' PravliaIno del° za konferenco- material. Da ne zgubi časa je dr. naj ugotovil definithm enotni vsega človeštva. | ' za mirovno konferenco v Parizu 20. decembra je sporočil dr. žolger že 25. decembra odpotoval načrt za delo v Parzu. Predložil | 1. Likvidacija svetovne vojske.; Ministerksi svet v Beogradu je Žerjav, priiedši iz Beograda dr. V Ljubljano, odkoder že drugi dan je pismu ljubljanski načrt. Evrope preustrojla, ki vi vstvarila naj bodQ pravec za postopanje i popolnoma novo ravnotežje v sve- drjav ! tu, torej ustvarila nov svet, take d) narod. s£ obvežejo uveljeviti | koalicije še ni bilo." I na-elo pravice (ne pa sile) in ! Koalicija, o kateri govori Cler spoštovati svelost in obveznost narod- Konlcrcnca Jc določila v kak- takoj pQ sy6j. sestavi določii za žolgerju ki je bil ravno na tem šnem obsegu morajo sovražniki po]nomočne vastopnike države da odpotuje na Dunaj sledeče: tu Aleksandru adreso, v kateri PJ>*Jtions). Poklicala je nadalje povzroci- popraviti povzročeno škodo (re- SHg na mirovni konferenci sle- "Vi pojdete bržkone v Pariz, pri- deče štiri gospode: Nikola Pašič pravite se na to. "Dr. Žolger je mu sporoči sklep, da izroči Na-rodno Vječe vlado države Srbov,1 Hrvatov in Slovencev stare avstro-ogrske monarhije kralju Petru, oziroma regentu, izrazi tudi željo, da se vstvari ena sama telje katastrofe in uprizoritelje grozodejstev pred posebni sodni tribunal (kaznitev). Predpisala je garancije, ki naj onemogočijo v bodoče podobne tenta je morala razviti program § ^ ^ cden parlament katastrofe. .1. v_____ ______I. I O T?til-rvrv enotne države vseh Jugoslovanov, Zato je nastal krfski pakt nekaj tednov po majniški deklaraciji. * * * Da se združenje habsburških Jugoslovanov s Srbijo manifestira tudi v zunanjen svetu, se je podal načelnik Narodnega Vječa, dr Korošec začetkbm oktobra 1918 v Ženevo ter je stopil tam V stik s Pašičem in Trumbičem. Ti trije merodajni zastopniki Jugoslovanov so podpisali 8. novembra sloviti genevski pakt s katerim so "na slovesen način in pred celim za vso Jugoslavijo; protestira nadalje proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja po Italjanih in proti izvršitvi londonskega pakta. V svojem slovesnem odgovoru je regent Aleksander proglasil ujedinjenje s sledečimi besedami: V imenu Njega Veličanstva kralja Petra razglasim yj edin j en je Srbije s provincami neodvisne države Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kraljeva vrhovna oblast je J 2. Rekonstrukcija sveta. objavil odlok, da Velja prvi de-svetom proglasili svoje zedinjenje ^^ vsakgga Jeta kot dan v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. "Ta pakt nadalje izjavi, da bo v vseh zunanjih zadevah to drž vno edinstvenost reprezenti-ralo skupno ministerstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Notranjo proglastve ujedinjenja za narodni praznik, ki naj se proslavlja tudi cerkveno. V smislu dogovora v Genevi se je konstituirala 16. decembra prva skupna vlada v Beogradu, ki upravo pa bosta vlada kraljevine,^ obsegala sertnih ^^^ Konferenca je postavila v smislu Wilsonovih načel nov državotvorni princip: narodnost in je združila države v novo mednarodno organizacijo Ligo Narodov. | S tem je nastopila nova era. Od Westfalskega miru 1. 1648. namreč je bil za Evropo merodajni državotvorni princip Evropsko ravnotežje, in po tem načelu so se v raznih mirovnih pogodbah špreminjevale in premikovžne meje lržav brez ozira na narode in njihove aspiracije. Po novem načelu je mirovna konferenca ustvarila v Evropi celo vrsto novih držav, Poljska, Če-ho-Slovaška, Jugoslavija, Ma-žarska, Avstrija in je v raznih slučajih [Schlesvvig, Zgornja Šle-zija, Vvhodna Prusija, Tešin, Celovški Basin) določila plebiscit. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI MIHELIN TRAVEL BUREAU 3*54 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 14, OHIO, U.S.A. POTOVALNI URAD — PAKETNE POSUJKE -DENARNA NAKAZILA Iniportirane slovenske, hrvatske iiv srbske gramofonske plošče. TEL. EX. 1—1047 naslovi pimo na Pašiča, v katerem ; (Nadaljevanje sledi.) POZOR! Prenočišče, hrana, ogled POTUJETE v RIM - ITALIJO? H tSB na: Hotel - Penzion BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezi te in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1961. ŽELI DR. FRANC P0R0VNE, Zdravnik, urdinira na 2406 Dufferin St., Toronto Telefon: RU. 1-8162 V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika Lu notarja. Naslov: ANTONY AMBROŽIČ Barrister, Notary Public 714 College St., Toronto. Ont. Telefon: LE. 1-0715 LOVENSKE6A KOMENTAR K JEZOVI KNJIGI ii. Torej toliko le v najkrajših potezah iz Jezove študije. Ko jo človek zaskrbljen čita in ugotavlja, kako strahotne žrtve mora slovenski narod doprinašati v Rankovič je že postal Titov namestnik v komunistični stranki, a nedavno je postal tudi glavni tajnik Titove Socialistične zveze namesto Kardelja. Kardelj'je imel zelo težak spopad s predsedni- korist svojih "južnih bratov", se kom črnogorske vlade Blažom mu nehote vsiljuje vprašanje: Jovanovičem. Ko je Kardelj Zakaj gotovi del slovenskega tiska ' zastopal stališče, da se centralna spreminja in samo mrtvi ne rastejo več in mirujejo. Čista voda teče, in če jo zajeziš, se usmradi. Tako je tudi z življenjem človeka in življenjem naroda. Naj želimo ali ne, se staramo. S takimi spremembami se moramo sprijazniti. Toda mnogo je ljudi, ki nočejo priznati, da se svet spreminja. Glave si ohranjajo zaprte in zaklenjene in ne dovolijo novim mislim, da bi vdrle vanje. Ničesar se ne boje tako zelo kakor šti, postaja danes že stvarnost, jim v bodočnosti utegnila onemo- tega, da bi morali misliti. Kaj je Mislimo pri tem na združevanja goči-ti njihovo ekspanzijo ali celo posledica tega? Svet se kljub njim ogroziti njih obstoj. Narodi tako VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI GOSTILNA ERŠTE Domača in importirana kapljica vseh vrst. 6802 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO — TEL. HE. 1—3344 Lastnika: Hinko in Berta Lobe o vsem tem nič ne piše? Zakaj o evropskih narodov. Stisnjeni med , , , . . , i' združene Evrope bodo po svojem dva kolosa, kj ju je druga svetov- f ,. številu, gospodarski, politični in premika dalje in ker se taki in njim podobni ljudje nočejo prilagoditi menjajočim se pogojem, sredstva uporabijo za bolj po- tem molči? Ali ni mar njegova j trebne namene, kot je gradnja na vojna potisnila v ospredje, so ^^ dolžnost, da seznanja Slovence v | proge Belgrad - Bar, je poskočil | spoznal, da so vsak za sebe kot ^ zamejstvu kakor tudi svobodni Jovanovič besen kot ris in zgrabil neka sila doigrali m da jim je pa prjv]ačni ccnUr tudi za one svet o "gospodarskem genocidu" Kardelja za vrat, da ga zadavi.! rešitev m bodočnost zajamčena ^^ kj sjccr ^ naroda v domovini? Leto dni je Kardelja so presvvočili v hičrarhi- te. ce svoje sile zdrazijo. Pod pri- tc skupnos(i vendar po svoji ku] dja ^ ^ ^ Tudj y nag. dd moči postali odločilni pridejo zdaj pa zdaj velike razpo-v svetovni politiki, obenem ke. Vncmajo se velike revolucije kot velika francoska revolucijo pred 140 ali velika ruska revolu- - - v, T v. ii Rnnknvir in stamblič" tiskom takega javnega mnenja so poteklo, odkar je izšla Jezova štu- 1' Kan kovic in atamouc. <= j <= , , , - i, mladostni slovenski morali popustiti tudi onj drzavni- dija in vendar vlada grobi molk. Kardelj, mladostni sioven^i i i revolucionar gre neizbežno nas- ki, politiki, gospodarski in javni seh srbskih hlapcev ' delavci, katerih mišljenje jc kore-. „, . . . ,,,.f,tr>vir><:ti ninilo še vedno v pretklosti. Nova molči, da bi Slovenci v zamejstvu preteklosti. ' .. ttt generacija, ki dorasca, je spozna- in svobodni svet o tem ničesar ne I , vedeli in obsodili tiste, ki jih še Ponovno smo že poudarjali v a. da je svet prelomil z raznimi danes slepijo s trdtvjo, da je Ju- naši reviji, da živimo v veliki do- imperiahzm, in koloniahzmi in da goslavja za Slovence "edtna re- bi, ko začenja nova doba zgodo- si mora vsak narod syoj napredek maloštevilni Slo- vine človeštva. Doba, ko vse staro j m obstoj zasigurati le z lastnim. in bo to, kar prihaja, sila Nemogoče si ga je razlagati drugače kakor da se o tem namerno proti usodi vs šitev". Tisti venci, ki to frazo ponavljajo so umira turi in tradiciji v to skupnost movini smo sredi revolucije. Se-nujno spadajo. Eden takih naro- veda si hočemo izbojevati neod-dov so tudi Slovenci. Edino taka j visnost, vendar hočemo šc nekaj skupnost more slovenskemu na- | vcč. Počistiti hočemo vse vode, ki rodu zajamčiti obstoj, kulturni, so zastale, in spustiti vsepovsod pulitčni in gospodarski napredek. zclravo vodo. Iz naše dežele mo-Vstopili bodo lahko v to skupnost ramo odplaviti umazanijo .revšči-kot suverena država, kot enak ^ no jn bedo. Pomesti moramo tu-med enakimi in bodo od svoje dj ,kolikor je v naših močeh, suverenosti skupnosti odstopili pajčevinc, ki preprezajo možgane ami. Ker pa so evropski narodi, ... , , , ,• - - v, . ,, 1 . „ . , toliko, kakor ostali njeni člani. V mnogim ljudem, da ne morejo ali ignoranti ali pa "koristne mu- postavilo vsa področja človeškega ; pa naj bodo relativno moem, se ^ ^^ pa .zgubi Jugoslavi.; ^^ ^ nam pomagati pri veli. 1 dale" velesrbskega šovinizma, ki udejstvovanja na poplnoma no-j vedno preslabotni, da Bi raogi ^ okvjrna država ^ na. kem delu> R. na§ čaka To jc ve.l se od leta 1918 dalje skriva pod ve temelje, ki se bodo v bistvu pri sedanjem mogočnem napred- ^^ ^ pomen .q tedaj imenom Jugoslavija in jugoslo- razlikovali od sedanjih. Ta razvoj ku tehnike in gospodarstva živeti njen ^^ ^ ^ vprašanje vanstvo In nismo v svooodnem pa gre zlasti po drugi svetovni vsak zase in uspešno napredovati, ^ slovenska zgoclovina bo svetu prišli že tako daleč, da to vojni s tako naglico naprej, da se so šli še korak naprej v spozna-lahko odkrito govorimo in piše- mnogi teh sprememb ali ne zave- vanju, da morajo lastne sile zdru- 5 Ali ni pošteno in pravično, dajo ali pa mislijo, da bo možno žiti s silami sosednih narodov, ino. m v f -i - - ..... katerimi jih veže enaka kulturaj in tradicija. Po* do take združitve naj bo za nekatere še tako boleča? j v razglabljanje o drugih pod-j pa seveda ni lahka. Važno vlogo IIIV/ • J '»1 w v» » w------JT da vso stvar postavmo na svoje pridobitve preteklosti kljub temu mesto in povemo le resnico, pa še ohraniti. Ne da bi se spuščali kaj radi pišejo in govore o sve- kon- centrirani v raznih nacionalih in vega gledanja na življenje in svet, j gospodarskih intresih, ki so lahko Del slovenskega tiska v zamejstvu ročjih človeškega udejstvovanja, | igrajo notranji momenti, in znani javni in politični delavci j kjer so že jasno vidni obrisi no bomo ustavili za trenotek le, sebični ali pa tudi ne in zunanji tovnih prdblemih, Kitajski, Afriki se uomo ",ta.u. „„ ------------( itd mnogokrat celo na način ki je pri političnem. To, kar se je momenti, ki se odražajo v naspro-, ^^ ^ ^ ^ ^ ^^ nerazumljiv, nikdar pa v tem tis- j ogromni večini še pred vojno to vanju in intngah omh— , kar ^ je fc pr£Živelo in kar pr, ku in od teh ljudi še nismo slišali zdelo nemogoče, po vojni pa ze m držav, ki se boje take zdruzene j jasne in odkrite besede in ta je,[mogoče vendar v daljši bodočno- Evrope. Smatrajo namreč da je slovenski narod v sedanjem liko delo in utegne terjati veliko, . časa. Na pragu naše revolucije smo. dočnosti bo pisala o Jugoslaviji ; ^e m0remo reči, kaj nam bo le še kot prehodni obliki v samo-; prinesla, toda celo sedanjost nas stojno narodno in državno življe- je bogato poplačala za naš trud. nje, kot državi, nad katero se je poglej indijske žene, kako po-narod globoko razočaral in v ka- i nosno korakajo v prvih vrstah! teri je en narod živel parazitsko Poglej jih, kako krotke in vendar na račun drugih in to še v času,, pogumne in nekrotljive utirajo ko nekaj podobnega niso poznala pot drugim! več primitivna plemena črne Afri- Poglej tudi otroke — dečke in ke. Boriti se danes za Jugoslavijo, dekleta! Starši teh otrok so se v prefeklosti mogoče vedli kot stra- :uruz.ciic . . . , , . pada preteklosti. Zatorej na] z, da bi i , vc- hopetci in sužnji. Toda kdo se še upa misliti o otrocih našega rodu, času ogrožen le od velesrbskega šovinizma, ki ga ne samo ekonomsko do skrajnosti izžema, temveč mu skuša vzeti tudi jezik in ime. Vsi tisti v domovini, ki razmere poznajo, to uooro vedo, vendar tega ne smejo pisati in govoriti. Zato tudi pravi Jeza: "To velja tudi za primer, da bi bila Jugolsavija napadena od vzhodnega bloka. Slovenski in hrvaški narod sta preveč izmučena od srbskopartijske okupacije in izkoriščanja, da bi v tem primeru z orožjem branila državo, ki ju izkorišča. Oba bi v najslabšem primeru samo zamenjala izkoriščevalca, a vsaka sprememba bi prinesla vsaj upanje, da sta se dosedanjega izkoriščevalca dokončno rešila. m i ljajo za one Slovence, ki nočejo da bodo trpeli sužnost ali straho-ali ne morejo razumeti duha in j petnost? | časa, sledeče misli, ki jih je napi- | jn tako se kolo spremembe vrti sal veliki državnik sedanjosti Ja- dalje i ntisti, ki so bili zdolaji, se vzdignejo, in tisti, ki so bili zgoraj, se spuščajo, čas je že bil, da se je zavrtelo v naši deželi. To waharla Nehru 1. 1931 svoji hčeri 1 v svojem delu: "Utrinki iz sve Review of Social Economy, (opirajo na ruščino. Razmejitev, ^ , . „ uradno glasilo katoliških ckono- I med češčino in slovaščina je do- tovne zg0 ovmc mov je objavila v septemberski j končna, ker izhajajo češka dela "Vse kar je na svetu živega se pot smo ga tako; krepko potisnih številki razpravo prof dr. Cirila v slovaških prevodih in obratno, spreminja. Vsa narava Se z vsa-1 dalje, da ga nihče ne more Žebota "Autonomv and Depcn- i Ker so imeli Slovaki po letu dence of Economic Analysis" | 1918, zlasti pa še po 1. 1939 več j (XVIII., št. 2., str. 128-137). kim dnem in z vsako minuto! ,,staviti." dw ___^Slovenska pot, VIII, 1-2; str 12-14 komuni- SLOVAKI IN SREDNJA Joseph M. Kirschbaum, LL.D., Ph.D., CONTEMPORARY TENDEN-CIES IN SLOVAK PHILOLOGY, An Offprint from Slavic and East European Studies, Vol. IV. No. 3—4, Montreal 1960. V tej razpravi, ki je izšla v Slavic and Celo ustanovitev East European Studies in tudi v formalno neodvisnih in fiejansko ponatisu prikaže profesor dr. J. j satelitskih republik Slovenije in Kirschbaum stanje slovaške lilo- j Hrvaške, ki bi bili neposredno logije pod sedanjim vključeni v sovjetski blok kot stičnim režimom. Kljub temu, j EVROPA zdaj n. pr. Madjarska, Romunija da je po naravi sami Biologija j ali Bolgarija, bi pomemila za ta daleč od politike, je komunistični dva naroda v nacionalnem pogle- režim dobil dokaj l judi, ki sku- du napredek v primeri s sedanjim šajo postaviti tudi slovaško filo- stanjem. Gotovo bi se življenjski logijo v službo marksizma. Nav- standard tudi v tem primeru višal zlic temu puščajo veljavo znan- le v skladu s splošno gospodarsko stvenikom, ki so se uveljavljali politiko sovjetskega bloka in "a tem področju že pred samo- vzporedno z življenjskim standar- stojno dom v drugih satelitskih državah, v glavnem .... . „ niki, ki so sodelovali pri Pravilih , a oba naroda bi imela v politic-1 • ,n,n nl,w Vot . v» • .. slovaskega pravopisa nem pogledu vsaj zadoščenje, da , u • «i i • . , „ . Tudi sodobni filologi nista drugovrstna naroda oziroma narodni manjšini, in v gospodar- | skem pogledu bi bila toliko na boljšem, da bi odstopala gmotna sredstva za investicije v lastni namesto v tuji deželi, kot se zdaj dogaja." In dodaja: "Vendar se možnosti z akademski študij kot poprej, tudi izselitev velikega dela izobražencev ni zapustila nenadomestljivih vrzeli. Delo j slovaških filologov je naraslo po intenzivnosti in obsežnosti ter kljub delni sovjetizaciji zlasti znanstvenikov drugega reda na-; preduje v utrditvi in izgraditvi slovaščine kot samostojnega jezika. dreš Predpogoj za uspešr-.o preureditev srednjeevropskega prostora je nedotakljivost obstoječih avtohtonih narodov, jamstvo za njihov neoviran gospodarski, politični in kulturni razvoj, energična Slovaško. V kot so potisn- odprava vseh zahtev, izvirajočih samo znanstve- j 'z naslovov nasilja in kolonijaliz- se to rado skriva za l 1940.1 plašč "zgodovinskih pravic", kon-grade v ' sekventna uvedba naravnoprav-glavncm na istih temeljih kot | nih načel tudi v politiki, po kate-so jih zapisali in uveljavili v prejšnjem pravopisu, kar ured- nik novih "Pravil slovaškega pra-1 obratno kot je to slučaj v dikta-vopisa" (1953) ' rih služi država in vse njene or-' ganizacije posamezniku, ne pa ZADOVOLJEN BOŽIČ IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1961. želi vsem Slovencem, prijateljem, znancem in strankam RUDI KUS Plastering Contractor Toronto — Ontario 114 Nairn Ave. LE. 5-1435 DRUŠTVA, — ČITATELJI STE PRIPRAVLJENI NAM POMAGATI RROSIMO ki PODPIRAJTE Podjetja, podpirajo vaš časopis KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu OB nakupu določenega ogla-ševanega predmeta, povejte prodajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU. S TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista. POMNITE — to je VAŠ list, ki se bori, da ostane naš jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi. POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM! BRUNOVA POSEBNA KAVARNA V PARKSIDE TA VERNI Balkanske in nemške špecialitete kosila od $0.85, večerje od $1.50 naprej. GOLAŽ, ŠIŠKEBAB, DUNAJSKI ZREZKI, ČEVAPČIČI, RAžNIČl, KRAJNSKE KLOBASE, BAKLAVA, TURŠKA KAVA ITD. Na razpolago importirana vina in pivo. Prostora dovolj za parkiranje! ** ' 530 Yonge St., Toronto, WA. 2-3844 Vesel Božič in srečno novo leto vsem Slovencem, doma in po svetu želi Slovenska Narodna Zveza v Kanadi. Vesel Božič in srečno novo leto ŽELI IN SE VSEM SLOVENKAM PRIPOROČA MARY LINDA Beauiy Salon RU. 2-3400 jflUit____Jl. i 4 SHORTT STREET (En blok zapadno od Dufferin ulice, severno Eglinton ulico) _ Lastnica: S. GLAC nad VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO 1961. ŽELI VIKTOR TRČEK Popravljalnica čevljev. 115 RONCESVALLES AVE. TORONTO VESEL BOžIC IN VESELO NOVO LETO ŽELI SLOVENCEM IN SLOVENKAM TER ŠE POSEBEJ SVOJIM STRANICAM JOE DERMASTJA MESAR IN IZDELOVALEC KLOBAS 194. Augusta Ave., Toronto, Ontario Telefon: EM. 8—0830 Hranilnica in posojilnica JANEZA E. KREKA V. TORONTU VOŠČI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESEL BOŽIČ IN VESELO NOVO LETO 1961. Uradne ure vsak torek zvečer od 7.30 do 9 in ob nedeljah po pozni maši 646 Euclid Ave. Telefon. LE. 2-4746 ZAHVALA bus, Ohio), Erhardt Peter (Grand i Rapids, Mich.). Za rojaka v Evropi, ki si zaradi težkih udarcev v poznih letih utira pot poklica, so darovali — (od nov. 1959 do marca 1960): Po $10: Msgr. Skrbeč Matija, Zadnikar Viljem (oba iz Cleve-landa), Pfeifer Bogomir (San ! Francisco, Cal.) Če je bil kdo po pomoti izpuščen pri prvi zahvali (Am. dom, i 9. jul. 1959, Slov. diž. 1. sept. 1959) j ali pri sedanji, naj oprosti! | Nabrana vsota ($90) je bila po-| slana v Evropo. Prejemnik in ; podpisani se vsem darovalcem najlepše zahvaljujeta komunizmom vztrajajo slovaški je med komunisti v Sloveniji PO-jfUolog. na stališčlli da sc jc slo. javilo tajno gibanje za neodvisno ^ samos(ojen slovensko državo v okviru sov- jezik in ne kQt dialekt češčinCi jetskega bloka." Kakšen je po-, (cr uspešno nadaljujejo z ustvar- ložaj slovenskih komunistov v | janjem novega besednega zaklada Jugoslaviji, je zanimivo bratj, kar , zIastj za področja znanosti in teh- dr. Štefan Peciar'J turah. Za dosego teh ciljev mo-v uvodu sam priznava. Tudi pod (ramo iskati predvsem tiste točke, ki nas že po naravi družijo in ne tiste umetne, od sovražnikov zasejane, ki nas ločijo. še važnejše je iskati novih poti, kar je predvsem častna dolžnost srednjeevropske mladine. Avstro-ogrska monarhija spada že od piše bivši pomočnik zunanjega nike Sovjetski vpliv je še naj-,leta 1918 k zgodovinski pretek-ministra v predojni in medvojni bolj občuten na področju splo- losti. Tudi čas med leti 1918 in jukoslovanski vladi v Londonu, j šne biologije, kjer igra klavrno J1950 bo za nedolgo zgodovinska Ilija Jukič, v Hrvatskem glasu vlogo • sin beloruskega emigranta , preteklost, dne 1. 8. 1960: "Slovenski komu- Aleksander Isačenko, ki je zra- bodočnost, nisti nastopajo v ogromni večini stel na Slovaškem in so mu Slo-proti gospodarskemu izkoriščanju Vaki dali vseučiliško stolico že Slovenije. Tito potiska Kardelja jned vojno, ter pri kovanju no-vedno bofj in bolj iz vodstva, vih izrazov, ki se v veliki meri Toda sedanjost in v kateri stojimo z VESEL BOžIč IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V TORONTU IN OKOLICI ANT0N'S ME AT MARKET 633 Vaughan Rd., Toronto, Ont. TEL. RU. 3—0423 (Na vogalu Vaughan in Oakwood) Na razpalago domača šunka, kranjske klobase in "Barbeque Chicken" ter vsakovrstni dragi mesni izdeki. SE PRIPOROČA VSEM LASTNIK ANTON BAVDEK Združena Evropa da, toda samo takrat, ko bo sleherni srednjeevropski narod, najsi bo še tako majhen, priznan od nje kot enakopraven in neodvisen partner, ne pa kolonijalno področje vplivnih sfer velikih narodov tako na zahodu kot na vzhodu. obema nogama, hočemo oblikova- j mi hočsemo svobodno in odvsa-krščanskainsebo tudi v dejan j io Stefan Glejdura, podpredsednik ti mi: ta ne sme preiti mimo nas kogar neodvisno Srednjo Evrop0.1 ravnala po naukih Kristusa, čigar Zveze kovaških katoliških študen-brez naše soodločitce in našega Združena Evropa da, toda z ute. Blagovest je najlepše jamstvo za,tov v tuJini< Visokšolski Zbornik j Po $5; Felicijan dr. Jože, Ko-! vačič Franc (oba iz Clevelanda), r Geratič Mirko (Chicago), samo-! | stan OFM (Lemont),štalcer Vil-1 ; jem ( Ne\v York), Suhadolc dr. | Jože (De Kalb, 111.), Ložar dr.! Rajko (Manitovvoc, Wis.), Preč.! Volbank Karel (Princeton, N. J.), Arko Ciril ( La Junta, Col.), Bar-tol Zorka (Toronto, Canada) in Koželj Lojze (Montreol, Canada.) manj kot $5: žakelj Jakob (Cleveland), Gobec Edi (Colom- Muhr Oton Grand Rapids, Mich., U.S.A. fiifl izhaja ustvarjalnega sodelovanja, kajti meljenim pridržkom: č& bo sožitje narodov in njihov razvoj III. tr. 32. ^Jklki SLOVENSKA DRŽAVA prvega v mesecu. Za SNZ, predsednik Urejuje: Uredniški odbor Tehnična stran in oglasi: V. Mauko. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600,- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. HMl i l 'v Jifi l Toronto • Prvi sestanek kulturnega krožka je bil 27. novembra v International Institute na 709 CoIIege Str. Govoril je Ludvik Jam-nik o 29. oktobru in R. Čuješ j^e poročal o statističnih podatkih, ki so jih zbrali v škofiji Sault St, Marie glede katoliških družin. Redni sestanki bodo odselj vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne ob treh. Prihodnji sestanek bo 11. decembra. # Odbor Hranilnice in posojilnice Janeza. E. Kreka v Torontu je odločili, da bodo odslej dobivali člani rabat takoj pri plačilu obresti, ne pa šele po občnem zboru. Rabat znaša 20%. Kdor bi n. pr. moral plačati $10.- obresti, bo plačal po novi odredbi samo $8.-. Obresti, ki so bile plačane od novega leta pa doslej, bodo dobile rabat v decembru v obliki pre- odmev v bodočih fantovih ali dekletinih odločitvah, zlasti pri izbiranju življenskega druga. Idejo moremo le pozdraviti, saj imamo vsak dan priliko videti, kam vodijo versko ali narodno mešani zakoni. V klubu pa se bodo, vsaj tako upamo, tudi izkristalizirali kleni slovenski in katoliški značaji. • Svoječasno smo poročali, da so v New Toronto pričeli z gradnjo nove slovenske cerkve. Delo še je tedaj nekoliko zakasnilo. Zdaj pa so resno začeM. Obljubljajo, da bodo v bližnjem januarju že lahko uporabljali svojo lastno dvorano. • Gospod Zvone Hrastnik, neutrudlljivi garač pri upravi "SD", se nam je oglasil z Avstrije, kamor je prispel preko Grčije, Egipta in Turčije. Želimo mu prijetne počitnice. Upamo, da naš bo po povratku domov v Toronto spet razveselil s kra- PRVOVRSTNA DUNAJSKA IN DOMAČA KUHINJA IMPORTIRANE BREZALKOHOLNE PIJAČE KRAJNSKE KLOBASE S KISLIM ZELJEM—DOMAČ GOLAŽ DOMA PEČENE TORTE IN MOČNATA JEDILA ODPRTO DNEVNO OD 12 URE OPOLNE DO 9 URE ZVEČER 1115 BAY STREET VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM HOUSE Sprejmemo: American Express Credit Cards V nedeljo popoldan 23 oktobra je v šentviški dvorani priredilo svoj letni koncert pevsko društvo "Slavček", ki ga vodi pevovodja g. Miodrag Savernik. Zbor je pel narodne in umetne pesmi ter nastopal kot mešani, moški in ženski zbor. Mladi pevci in pevke pa so nastopili tudj s samospevi in dvospevi (Anči Sodja, Jaroška Novak, Cvetka Peklar, Breda Osenar, Janez Žakelj, Lojze Lončar, Slavko Zupan). Zbor je pokazal veliko discipliniranost v intonaciji in izajanju. Zbor je po popoldan 6. novembra na odru land senator Frank J. Lausche, proti šole sv. Vida) in pa pri Mi- nik; Lojze Gregorič, blagajnik: zamisli in večini članstva mla- j Slovenskega narodnega doma na | clevelandski in slovenski rojak, helin Travel Bureau na 3956 St. Milan Pečarič, odbornik za pri-dinski zbor. Publika je napolnila St. Clairju. Violeto je pela ga. Anne Safred, Alfreda g. Edward Kenik, očeta g. Frank Bradach. Za rezerviranje kličite: WA. 3—7021 ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO LASTNICA M. ŠEŠERKO. dvorano. Prreditev ZSPKB Krajevna organizacija ZSPKB Prišel je, da se udeleži proslav Clair Ave. Tisti, ki ste v zadregi reditve. V nadzornim odboru sta SDZ jn pa tudi, da naslednji dan za primerno v krogu svojih bratov in sestre knjigi! Opero je g. Šubelj tako glasbeno preživi svoj petinesdeseti rojstni Naročnina darilo, sezite po Ing. Tone Arko in Ludvik Jelene. Delegat za Slov. državno gibanje je g.Ludvik Jelene. Clevelandu je pripravila v so- kot režijsko zelo dobro pripravil dan. V razgovoru s časnikarji je Ker ge ]etQ ' in je tudi izvedba popolnoma us- senator Lausche izrazil zaupanje vljudno obračamo I nosa k delnicam. Kdor ne bo pla-: snimi fotografskimi posnetki de-čal v letu 1960 za to leto dolžnih j Z£jJ' kl ^ ->e imel Priliko obi" obresti, izgubi pravico do rabata js *atl' in bo moral plačati celotne • Gospod Dr. A. Kuk, tlolgo- obresti v znesku 1% od neplačane [trajni predsednik SNZj Kanadi, bilance. Ta odredba seveda ne gospa Marijain družina, so se velja za hipotečna posojila, ki!z začetkom letošnjega šolskega boto zvečer 29. oktobra v Slovenskem narodnem domu na pela ter dokazala visoke izvajalne Holmes Ave. družabni večer, ka-' sposobnosti pevcev Glasbene Matice. Orkester so sestavljali člani elevelanskega simfoničnega orkestra. Glasbena Matica je dostojno proslavila svoj jubilej jn bliža konpu, se j i leta preselili v ITamifton (Ont.) j (er se posvetili poučevanju mla-i dine. V novem poklicu jim že-! limo obilo zadovoljstva in raz- uživajo nižjo obrestno mero. • V zadnjem mesecu smo imeli priliko prisostvovati številnim kulturnim in zabavnim prireditvam v slovenski cerkveni j veseljivih uspehov, dvorani na Manning Ave . Ome- ® Torontskemu slovenskemu nim naj le prirediteva sloven- j župnik preč. gosp. Andreju ske farne šole, ker je po našem I Prebi!u želimo vse najboljše za mnenju presenetljivo lepo izstopila zaradi kvalitetne umetniške izvedbe. Mislim na spevoigro "Kresniček". Upam, da mi bodo pritrdili vsi, ki so se potrudili iti poslužat in gledat to igro. da je v marisičem prekosila podobne predstavd starejših. Prirediteljem, režiserjem ter mladim igralcem naše iskrene čestitke, • Izvedeli smo, da farni mladinski klub, ki se zbira v cerkveni dvorani vsako nedeljo zvečer, zelo dobro procvita. Klub ima med drugim namen da, po zgledu podobnih klubov pri angleških katoliških farah. navaja, mlade fante in dekleta do prave, njegov god. terega čisti dohodek je bil namenjen invalidskemu skladu Zveze. Večer je lepo uspel v vsakem oziriu. 35-letnica pevskega zbora "Ilirije' Letos je praznoval petintride-setletnico obstoja cerkveni pevski zbor fare Marije Vnebovzete v Colinvvoodu "Ilirija". Vsa ta leta vodi zbor znani pevovodja g. Martin Rakar, ki je tudi organist pri Poroka. V soboto 29. okto- , „ _______na vse naročni- bra sta se pročila Jože Sobočan novoizvoljenega predsednika , v ... x . , v ° , , : ke našega lista s prošnjo, da pD- in Joan-Bugala. Jože Sobočan je Združenih držav, potrebo po du- , . ,„,„„, gospodarsko 0, •» «??. f J^.^ hočnih Združenih državah, ter svojo vero v obnove za prihodnje leto .V Cle velandu morete poravnati na propast sovjetov. I ročnino za naš list v fari. Dasi je zbor cerkven zbor, je vendar zaradi svoje kakovosti bil Hauptmana burko "Mož vabljen in je tudi nastopal na' žene". Nastopali so znani nudila poslušalcem izreden glasben užitek. Igra "Lilije". Tudi v nedeljo popoldan 6. novembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Colimvoodu, pa so člani dramatskega društva "Lilije" podali v režiji g. Janeza brez člani številnih kulturnih prireditvah in "Lilije" in zabavali gledalce, ki so narodnih proslavah tekom svoje- napolnili dvorano. r;a dolgoletnega obstoja. Svoj Martinov&nje : CLEVELAND jubilej je zbor proslavil s koncertom v nedeljo 30. oktobra v cerkveni dvorani na Holmes Ave. Prosveta Baragovega doma "Sovjetska Rusija izrablja pod- _ el Sen,ice na 6n3 St Clair ložne in odvisne narode vsepov- j ^ sod. Sovjeti žive od ustrahovanja i in usužnjevanja in nujno je. daj bo prišel razvoj dogodkoV, ki bo j zanje krut in uničevalen. Treno-: tek, ko bodo sovjeti morali pola- j gati račune je samo stvar časa," i je dejal senator Lausche. 10 let Slov. Rad. kluba. Naše čestitke! Banket v korist Doma Sv. "radU Blcd Jožefa za stare ljudi v Lemontu je bil v veliki farni dvorani ob | lepi udeležbi. Vas čisti dobiček bo porabljen v ta namen. Ta Dom, ki ga bodo gradile slovenske ses-j tre v Lemontu, naj bi bil nekak ' spomenik pok.škof dr. G. Rož-Pred 10 leti — 29. mana. — Med tem se sliši še dru- Prva obletnica smrti škofa Rozmana. 16. novembra je poteklo leto dni, odkar je odšel v večnost ljubljanski škof dr, Gregorij Rož-man. V nedeljo 13. novembra so slovenska društva v Clevelandu v V soboto 12. novembra so cle-velandskj Štajerci pripravili v vinski kleti znane Erštetove gostilne na St. Clairju, ki jo vodita šentviški dvorani priredile i Hinko in B. Lobe, vesel družaben memoracijo v spomin pokojne-Prosveta Baragovega doma je' večer štajerskega martinovanja, mu škofu. Govoril je pisatelj Koroški večer V soboto zvečer 22. oktobra je klub "Krog" priredil v Baragovem! Priredila pisan večer s telovadni-! ki je postalo že tradicionalna Karel Mauser. Udeleženci pa so domu Kdfoški večer ob priliki mi, pevskimi in plesnimi nastopi1 družabna prireditev v Clevelandu., tudi prejeli poseben odtis člankov štiridesteletnice usodnega koro- člevelandskih društev ter predva- 50-letnica SDZ. | ob obletnici smrti škofa dr. Gre- nkega plebiscita. Na sporedu so janjem krajšega filma o Sloveniji [ V dneh 12. in 13. novembra je gorija Rožmana, objavljenih v bije: recitacije Preglja in Župan- v soboto zvečer 5. novembra v ' člčar kT'Str'j1Kr,lZl0ajai& "g." Božo Šentviški dvorani. Pust in g. Miro Odar, samospevi 20-letnica Glasbene Matice. koroških narodnih pesmi, ki sta Za dvajsteletnico svojega živ- jih pela gospoda France Goren- ljenja in udejstvovanja v slo- šek in Jože Dovjak ob klavirski venskem kulturnem življenju v spremljavi g. Metoda Milača, zbo- Clevelandu je Glasbena Matica kaj v Clevelandu, kjer tudi izdaja zdrave in vedre zabave, viteško- rovske pesmi je pel moški zbor pod vodstvom svojega pevovodje svoje glasilo "Glas SDZ". kavalirskega medsebojnega ob- D°ni pod vodstvom g. Franca g Antona Šublja naštudirala novo Senator Frank J. Lausche našanja, ki naj bi, po geslu Zupana, o plebiscitu in razlogih, izvedbo Verdijeve opere "La Tra- 65-letnik "utile cum dulce" imel ugoden zakaj Sa Slovenci odklanjamo, pa viata". Opero je izvajala v nedeljo j 13. novembra je prišel v Cleve- tu v Clevelandu prazeovala pet- koledarju Družbe sv. Mohorja v desetletnico svojega obstoja in Celovcu za leto 1961, z dodatkom delovanja velika bratska zavaro- o obiskih med rojaki v zapadni valna organizacija ohajskih Slo- Evropi, vzetim iz izseljenskega vencev Slovenska dobrodelna lista "Naša luč" 1957. zveza, ki ima svoj glavni urad tu- This is Sloveniet Knjigo "This is Slovenia" mo- ! oktobra 1950 so pripadniki Slo- ga plat zvona. Oglasil se je Rev. ' venskega državnega gibanja v Matija Jager od Marije Vnebo-! Chicagu prvič proslavili slovenski- vzete v Clevelandu, ki se čudi, narodni praznik — 29. oktober na kako to, da nekateri brez ved-posebnem sestanku v mali cer- nosti Duhovniškega odbora, ki naj kveni dvorani. Govoril je dr. skrbi za izvršitev škofovih želja, Ludvik Leskovar. Deset let je to- proglaša Dom za stare ljudi kot i rej minilo, ko se je prvič v ZDA spomenik škofu, ko je v Rimu že proslavljal za Slovence tako po- kupljena hiša, kf naj služi slo-j membni dogodek. Od takrat je venskim duhovnikom, ki bodo i minilo najmanj pet let, ko so se študirali v Rimu. To bi naj bil tudi drugi spomnili tega dogodka spomenik dr. Rožmanu. Rev. Ma« in pricapl j ali za nami ter po svoje .ti j a Jager povdari, da bi tak le proslavili obletnico osvobojenja -spomenik — Hiša za študirajoče ter pri tem seveda takoj naglasili, slovenske duhovnike v Rimu bil da je sledil 1. december kot krona najlepši spomenik pok.škofa in bi vsega dogajanja ... neposredno koristil slovenskemu # Novi odbor Slovenske Na- narodu v domovini. Vsekakor je rodne Zveze. SNZ je 29. oktobra ta zamisel prav lepa in za Slo-proslavila najprej narodni praz- vence zelo koristna. Drugi narodi nik. Tajnik Geratič je v kratkih (n.pr. Hrvati) že imajo svoje za-obrisih povedal, kay nam pomeni vode za duhovnike v Rimu, zakaj ta zgodovinski dan in kaKŠne na- bj takega ne imeli tudi Slovenci! Bilo bi pa prav, če bi se gos- , » , , , , loge nam daje za b6docnost. Nato rete se vedno v Clevelandu kupiti J , , , v . . , ,. ie sledil občni zbor, ki je izvolil podje, ki imajo zadevo v rokah, v trgovini z nabožnimi predmeti, i J . ... , _ . , .. „_ sledeči odbor: Jože Goršič, pred- preje mebsebojno sporazumeli, darili vseh vrst in knjigami Fa-, , . . .,•• » ✓ « , sedmk; prof. Bogdan Novak, pod- tako pa pride do izraza vtis, da milna na 6116 Glass Ave. (nas-, ^ . . predsednik; Mirko Geratič, taj- vlecie vsak na svojo stran., (mg.) je govoril dr. Mate Resman. Navzoči so prispevali v sklad za denarno pomoč slovenskim dija kom na Koroškem. Koncert "Sl&včka". OBIŠČITE EDINO SLOVENSKO RESTAVRACIJO IN NE BO VAM ŽAL, KAJTI CENE SO ZMERNE, V Torontu (pod Bloorom) OZRAČJE JE DOMAČE IN POSTREŽBA PRIJAZNA CHICAGOl j Rti., Willo\vdale, Ont., Canada) in: imenu so tudi tiskani formularji. • Predpustna prireditev Slov. Na- pri STUDIA SLOVENlCA (P.O. Ker je ta študija posvečena samo rodne Zveze bo letos s soboto 21. Bos 4531, Washington, D.C.), ki Slovencem, stremi k izčrpnosti, januarja v Tomazinovi dvorani. ■ jim lahko pomagamo predvsem 2 Ni to samo zgodovinska študija Igrala bo zopet poznana Roman razširjanjem njihovih knjig, slovenskega izseljenstva v Ameri- naslednje tri akcije, ki tudi zaslu- ki, ampak tudi sociološka in psi-žijo takojšnje sodelovanje vseh hološka analiza, zato • paziskuje Slovencev v Ameriki. O vseh treh 1 tudi življenje in čutenje pre-boste še gotovo od časa do časa prostega slovenskega človeka, čitali v časopisih. Za začetek jih Kako lahko pri raziskovanjih vsaj na krotko predstavimo. Possedi-jeva godba. Rezervirajte 21. januar za prireditev SNZ! Milwaukee Ce niste obveščeni za poročanje, tu je drobec o "Slovenskem kulturnem društvu Triglav" v Mil-\vaukee: Ustanovljeno 17. sept. 1950. Imelo dosedaj 12 občnih zborov, 87 članskih sestankov z 29 predavanji, 10 Miklavževih večerov, Languagc Resources Project 111 IV. 57th Street New York 19, N.Y. o slovenskih naseljencih v Ameriki, ki bodo objavljena v posebni angleški knjigi in v povzetkih v raznih znanstvenih publikacijah, vsak zaveden Slovenec pomaga? Prvič, pošiljajte nam naslove. Iz mest še nekako dobimo naslove, Zgornji naslov je povzel študi- skoraj nemogoče pa je odkriti vsakoletno romanje v Lemont, 11 jo, ki ni posvečena samo Sloven-: rojake, ki žive kje sami zase. So-dramskih predstav in deset žalnih cem, ampak vsem narodnostnim ! ciološko in psihološko so tudi svečanosti za pobite protikomu- skupinam v Ameriki. Ameriško njihovi podatki dragoceni. Dra-nistične borce. Nadalje vodi šolo vzgojno ministerstvo je določilo gič, kadar koli dobite formularje, in prireja vsakoletni materinski sociološki oddelek University of j bodite tako prijazni in jih zago-dan, od zabav pa Martinove ve- Pennsylvania, naj povzame ra-; tovo izpolnite. Krajši formularji čere in članske zabave na pro- ziskovanja, ki bodo ugotovila,! zahtevajo le nekaj minut. Daljši 6tem. Društvo ima tudi svoj kvar- kak in kolik je jezikovni in kul- j bodo vzeli blizu uro in pol. Saj tet in telovadni naraščaj. Letos, turni zaklad raznih narodnost- ni treba vsega izpolniti. Z naše 20. novembra, prireja v dvorani tph skupin v Ameriki. O Sloven- strani je stvar združena z visoki-sv. Janeza slavnostno akademijo cih torej raziskovalce pod vod- mi stroški in zahteva na stotine z zelo bogatim sporedom. Odbo- stovom sociologa dr. J. Fishma-;Ur prostega časa. Ce boste poru Triglava trenutno načeljujeta na zanima predvsem vsako delo j mislili na to in na skupno na-gg. Franc Mejač kot predsednik posameznikov, ustanov in orga-' rodno dobro, bo Vaša žrtev dosti in Alojz Alič kot tajnik. Predstavimo se svetu! Pred leti, ko smo na tem področju še dremali, če ne že naravnost spali, je SD objavila članek pod zgornjim naslovom. Dopis je bil logično nadaljevanje v SD objavljenega poročila, da so celo ugledni ameriški avtorji pisali o Slovencih kot najbolj ne pismenem ljudstvu na Balkanu, i Duncan je n. pr. v zelo razširjeni1 knjigi IMMIGRATION and ASSI-MILATION trdil, da je 8W Slovencev nepismenih in da sploh nimamo svojega književnega je- , zika in književnosti. Zanimivo je, da skozi dve desetletji, ko je bila knjiga v skoraj vsaki važnejši ameriški knjižnici, ni do naše urgence nihče pri založbi protestiral ali ji poslal popravka. nizacij, ki kakor koli doprinaša k lažja in prijetnejša! Tretjič, že ohranjanju alj razvoju slovenske- nekaj let zbiramo pisma. Zgodi ga jezika in slovenske kulture v se, da kdo umre in gredo vsa Združenih drž:avah. pisma, ki jih je skozi leta dobival, Kako lahko pri študiji sodelu- na ogenj. In vendar imajo taka jemo? Najprej z naslovi vseh pisma za sociološko in psihološko takih posameznikov, ustanov in študijo veliko vrednost. Napravi- društev. Drugič, poročili o de- te zavitek in odpošljite jih v Co lovanju pevskih zborov, prosvetnih, dramskih, akademskih. RADENSKA MIIE1ALNA VODA SLOVENSKI MED ŠVICARSKA ZDRAVILNA 1ELIŠČA dobite samo pri SWISS HER3AL REMEDSES 479 Oueen St. W., Toronto Books) prisrčno vabi vse Sloven- naslednjih knjig. Ravno zdaj sta ce, da njene knjige sami zvesto n. pr. dotiskana dva krasna nova naročajo in zlasti še, da jih po- Kolednikova prevoda, Jurčičev magajo širiti med tujce. Trenutno "Deseti brat y nemščini v eni 1 Mala Mirica in njen bratec nico slovenskega radija v Chi- imam0 v zalo8i Prevode sloven- najlepših oprem in pa p. Bazili- t Vam bomo z športnih, družabnih in drugih poštnino. Četrtič, marsikdo piše društev; s poročili o slovenskih^ dnevnik, spomine ali svoj življe- lumbus. Ce nam pošljete naslov,. ^^ ^^ ^ ponosno j cagu> ki ga' vodita njuna očka skih knjig v angleščini, francošči- jev "Tonček s Potoka" v fran veseljem povrnili ... . ni italrionopini nAmčrini mnrlpf- pnč^ini /\T toJ L-nJi«; • J! držita številko 10 — za desetlet- in mamica. ni, italijanščini, nemščini, moder- coščini. (V tej knjigi je tudi mno- ni grščini, portugalščini, hrvaščini ko slik iz Slovenije in EURAM .... ... , , , . ■ , za naso siutu.o so o slovenskih izseljencih'v Ameri- in latinSinL v priprav so nada- tem potom izreka iskreno zahvalo šolah in tečajih ter o slovenskem njepis. Ce stvar nuna spominske za < aso •» .. potem Vas prosimo da po svo- Povodi, ponatisi n orgnal- uredniškemu odboru SD, ki je in1 vrednosti (recimo otroci ne znajo venskih organizacij in ustanov od ^P™1™0-^ . . ......_ - novinarskem tisku, ki je razširjen 1 slovensko), ne sežgati! Odpošljite najstarejših, ki so jih -------- JM ndJ ° JS1 rrKX-L so c UJL ljali med ameriškimi Slovenci. Tretjič raje na naš naslov in stvar bo — in to na željo ameriških ra- pomagala pri boljšem ustanav- prvi pionirji pa cfo najno-razume- vejših, ki M danes delujejo med EURAM BOOKS na dela. Delo nikakor ni brez sa- tako velikodušno pomagal s kli- dov. V. zadnjih desetih dneh smo šeji). Knjigi sta dotiskani, toda n. pr. odposlali sto izvodov fran- razprodati moramo najprej še coskih "Voznikov" kmetijskemu nekaj iz stare zaloge, predno bo ziskovalcev — z debatami in j vanju problemov slovenskih izse- nami. Tu gre za izčrpno delo, kjer Box 843 Columbus 16. Ohio 1 ministerstvu v Ouebec, prvih 25 dovolj vsaj za poštnino za nove predlogi, kako ohraniti naš jezi-, ijencev! Petič .sporčite nam je važno prav v se — od uspehov Da se lajša naraščujoče delo knjig za ameriško samostansko zaboje. Zahtevajte naše cenike, kovni in kulturni zaklad na tu- j zlasti naslove starejših naseljen- prvih slovenskih misijonarjev in pri izdajanju in razpečavanju knjižnico v San Francisco, okrog kupujte, darujte in priporočajte jem. | cev, ki jih večkrat srce boli, ko današnjih slovenskih znanstveni- prevodov slovenskih knjig, se je 40 knjig v Los Angeles in pri- še drugim EURAM knjige! Tiste, ki boste take naslove, po- j vedo, da bodo po njihovi fcmrti kov do težav naših rudarjev, kme- pod predsedstvom našega najza- bližno toliko v Texas. Toda treba---x ročila in predloge tipkali, vljudno sežgali vse njihove revije, čkso- tov, delavcev, študentov ali naših služnejšega prevajalca dr. Koled- bo razprodati še mnogo več. Priložnosti za delo torej ne prosimo, da storite to po mož-| pise, knjige in spomine. Ali ni otrok v tujem otroškem vrtcu, nika ustanovila EURAM ustanova, predno bo mogoče poplačati v.aj manjka. Vse Slovence vabimo, rtosti v dveh izvodih, katerih, bolje, da se vse podobno ohrani Celo če si kdo zapisuje sanje, ga ki bo skušala čim bolj razširiti tekoče račune. Predsednik naj po svojih najboljših močeh enega odpošljite čimprej na zgor- [ za študije ali za knjižnice, kot da prosimo, naj napravi po možnosti našo prevodno literaturo, po EURAM in podpisani tajnik pomagajo pri vseh takih za naš nji naslov v New York, drugi bi šlo v nič? Zadeve, ki jih še ni- še kopijo za nas. Taka anonimna potrebi pa se bo lotila tudi dru- opravljata delo zastonj. Vsako no- majhni narod prepotrebnih pod- Do danes smo se že nekoliko izvod Pa na sPod"ji naslov v Co- mamo, a imajo za naše študije kopija nam lahko po znanstveni gih najbolj perečih in doslej za- vo naročilo pomeni, da za Slo- vzetjih. predramili tudi na tem področju. Iumbus- Cc se zlahka jasno izra- posebno vrednost, z veseljem tudi analizi pojasni prenek izseljenski nemarjenih podvzetij. Ustanova vence zve nekaj ljudi več in nam! Izšli sta dve večji knjigi o Slo- žalc v angleščini, boste razisko- odkupimo. Šestič, izredno važni problem. Ce hočete izčrpno knjigo EURAM (EURopcan — AMerican zraven tega pomaga vencih in nekaj manjših del. To va,cem Prihranili skrb za prevo-' so seveda le mašila do časa, ko bo de< če kar sami poročate po an- mogoče izdati izčrpnejša dela - gIe5ko- Cc kJe angleščina ne teč j poljudno znanstvena za splošno dovo,i gladko, pa le brez skrbi raven čitateljev, ki so v večini in vse napišite po slovensko, na kar strogo znanstevana za znanstve- bo vse za erto ali drug° študijo nike, ki so sicer v manjšini, ven- važno gradivo prevedeno. Posa- dar lahko s povzetki v svojih de- mezniki^ in društva bodo dobili lih mnogo koristijo Slovencem, j Potem še posebnfe formularje. V Manj direktno, a brez dvoma našem narodnem interesu je, da zelo učinkovito, !e skozi leta sez- vsakdo na vsa vprašanja vestno Potrebe kličejo. Predstavimo se pri izdaji svetu! EDI r.anjal svet s Slovenci — s prevodi del naših pisateljev — neumorni dr. Kolednik. Sam je mnogo prevajal v francoščino, nemščino, italijanščino, angleščino, hrvaščino in latinščino in dosegel tisk nadaljnjih prevodov v odgovori in vprašalne pole vrne v kuverti, ki je v ta namen priložena. Zgoraj omenjena študija lahko doseže zelo dosti dobrega za rtaše ime, ker bo knjiga, ki izide v kakih dveh ali treh letih, tiskana številne druge jezike. Po zaslugi v visoki nakladi in bo prodrla na njegovega dela je prodrl glas o vse važnejše univerze m v Slovencih kot kulturnem narodu knjižnice. Uporabljalo pa 'o v obe Ameriki in celo v Azijo in bo tudi ameriško vzgojno mi-Afriko. j nisterstvo pri svojih načrtih za Vse to je zelo razveseljivo, še ohranitev jezikovnega in kultur-zdaleč pa ni dovolj. Se vedno dan nega zaklada raznih narodnosti, dnem zlahka naletimo na izo- 0e bomo Slovenci spet zapostav-bražene Amerikance in celo na }jeni' bomo edino P° svoji krivdi, Evropejce, ki niti ne vedo, kje je zaradi lastnt brezbrižnosti. Izko-Slovenija in nas sprašujejo, če "stimo raje to zlato priložnost imamo svoj jezik, literaturo, in vnet0 sodelujmo! Kdor bi elektriko, kakega pomembnega želel podrobnejših informacij, moža, itd. Zato je ena prvih nalog nai Piše v New York ali v Coluin-izseljenecv, kot poslanikov slo- bus- obe akcij5 medsebojno so-venskega naroda na tujem, da na- delujeta, daljujemo in še povečamo svoje | napore tudi na tem področju. Slovenian Research Vsako možnost v tej smeri je tre- Project ba ikkoristiti. Ni dolžnost le nekaj Box 843, Columbus 16, Ohio posameznikov posvetiti ves svoj - prosti čas takemu delu. Vsaj Druga tekoča raziskovanja so malo bi moral pomagati vsajc Slo- omejeha le na slovensko narod-venec! | nostno skupino, zaenkrat v prvi Kolikor mi je znano so tre- vrsti na slovenske priseljence v nutno v teku zraven študij pri Združenih državah in Kanadi. RESEARCH CENTER FOR SLO- Raziskovanja se vrše v okrilju VENIAN CULTURE (1 VValkei Ohio State University, v katere Vesel Božič in srečno novo leto 1961. želita Glavni odbor in Svet Slov, drž, gibanja._