v 5TEV.—NUMBER 167< Ntw Orlesas, U. ~ (Fed. PrMt.) — Že tretjič j« ta zbo-ro vel* veleporota in zaslišala prit« g!* do umor« leitih dekv-eav, ki «o bUi linčani pred iti-rimi leti t Bogalusi, Le Vele-poroto ee je pa zadnji' tod« radUa, ne da bi bila kofa obtožila. Vdova umorjenenga delaven L. Williamsa je spoznala med' veleporotniki moža. ki je W1 med - linčerji. In ta«' veleporotniki bodo obtožili mo-rilce delavcev! Magnua Johnaon, kandidat farmareke-delavake stranke, sijajno porapU republikanako raakcijo t Minneeoti. Ja izvoljen za zveznega senatorja i večino nad 50,000 gleeov. Odločni reakcionarec Preue, kandidat Har-dingove stranke, popolnoma pogorel. Kandidat demokratskih gosjakov Carioy dobU la amalaa Ma-vilo glaeov« -1 ' " i 1_______■ - st. Pail, — Pripreatl INDUSTRIJA USUK V*C kmet iz Kimballa, Minn., Hagnns DELAVOKV KO VOJKA. Johnson je bil včeraj izvoljen sa zveznega eenatorja kot naelodnik pokojnega Knuta Nelaoaa. John son je. prietaž kmečko-delavske stranke in vnet podpiretelj politi ke, ki jo zagovarja in zealeduje zvezni eenator Robert M. Le Pol-lette ia Wlaoonaina. r Johnsonovo izvolitev je priznal governer J. A. 0. Vfnu, ki je kandidiral aa platformi Hardln gove administracije. * V, ■j*'- Johnsonova veČina bo** morda znešaie več kakor 50,000 glasov, kekOr je bUo eklepatl pa iaidih, znanih včeraj ajtttraj. Governer Preua je ae droga« »aata, a Ja-»aa A. Cede* ki ge Ja poltavUa TOLIČANE New Tork, N. Y. — (Fed. Prem.) — V veliki ameriški industrijski armadi je letno 2,-500,000 delevee v ranjenih. Po-ikodajejo ae pri delu. Te Številke navaja "New Tork Times", ki poroča, da bo vojaška bolnišnica v New Yorku odslej. sprejemala ranjene de-lavce, d očim je bila prej aamo za vojake. V tej drševi ae letno ponesreči 850,000 delavcev. je potrebno, de aa toliko delaveev poškoduje v tovarnah tlorenea, Italija, 17. jul. — ta mladih Jkfistov je včeraj padla tukajšnje poalopje, v ki ram ima katoliška stranke a glavni atea, in ge opuatošlle. h prej ao fašisti zvonfli i avonoi veš oerirvak, ^eo sklicali Jj aktpaj, nato eo ae pa a kljaj i Klfuesoliai 1 Živel fašiaeal, ■ parlementarismoml Dol a ki ličanil" aevalOl ae poalopje. tisoče Satlaov katoliških šeaopl ao anfliill ne tig la jih aasl Oblasti ao preprečila nadaljne ponetraelje. \ Musaolini ja keaneje kraof krajevnim oblastem, de ee SI vršiti pretakava,in napadalci raio t>W kasnovsnl! i Rim, 17.jul.-Katoliška* ka je izključila devet svojih Mancev, kl ae glasovali aa Ma linije v Molilni safcen,^ ^'J Johnson ja prvaW1 a M^S gla-sovi večina, ko ao UU znani Izidi ia 1,72» volilnih okrajev, kl tvo-rijo približno polovioo vsak vo-lilnih okrajev v eeU drševi Tedaj je etalo razmerje takole: Olaaov Johnaon . ..............16f,621 Preua .. • t............... Garlejr.. 13,620 : . Priznavšl Johnaonovo isvelitev je goveroev Preua podal kratko Rova rsbslss 'V*; v kuHJi Preko SOOO Indijoev j se nosili novo aasieni Anglija ponuja Rusiji Ls>. .«W '"I*1", >P. s.Mt; Iv starfcovno strsšopred It novembra traja Is ^rgtJJ al na vidiku. Družba delo« * bratuie železnico ■ ekebl, » Kasnenol stavkajo. V k^lb •bih kempah drlave Florida ao hasatnsl tdrtkll dalo aa prntnik 4. jplija. V tampoklJ»mpl aa basaeae) orgaOUM wlJo «n kinvejo pol dneva proeto ob a*. Ali |a js bilo samo »a jtapirj in ta Je jako trpežen, kakor pi rija. Odjemalec jo mapi plači kruh na »tari cenL . > Niiie cono kruhu ni nričakovi najmanj io ieotdeoot dni, kak pravijo krajevni peki. To pa ker imajo v aalooah moka do ati najprej porabiti In, potom je U molno miellti na oonoJK kruh. 5 ^SfSa ^ aehiogton, 0» ■ Smrt \ e : ' t d"? ^^v^JSITTn ol^t^i i bodo tovariši in priftašl aenatorja U Kolletta na prihodnjem sase-j danju v atanu vplivati na komite. Java akcijo flada davčne, postavo- \ daj«, v'"' ■ naredila nadaljno vT«al v senat-ekem finan^nnu odaeku. ki se neča j • poeta vod a jo glede n* d*vka, t tarifo, vojaški banu« In doti. tikajoše ao svetnih dohod, f kov. Smrt poslanca Motta je Upre* j ni le republikanaka moato v hiš. ( nam adoeku aa pola In aredstva. : Tudi U odaek ima poala a enakimi tt^JKSSSi odaek ih, da ae amatrajo radikalni republikanci ta faktor, ki bo pn-l ll|^rtnki,ie * tsnatu In hiši dati U Follottovl akuplnt Konte nr ati ml bi reaknjonamt republikanci aa W velikih akrbab radi loga položaja Čeprav bodo knnaerv ativci v stanu obdrftatl veČino republikanskih maat v obeh odsekih, kljub temu ividevajn. da bo mogefte radikalnim rep.ddtVen aem a pomočjo demokratov UaetJ od • f k o ve akcije gad svojo w troln, 8« bi dobila La Follettova skupina ena ali val aseet ? vsakem ^■ma h delavskega sviti. čevljarskih delafOov v I, ifi^jj Hoj, traja 10,000 deli oprava pc cije terorizira atavkarje, da Je pfoefctoiro, Mam., aa aa^ioJe. Boi traja 4« dva meseca, Veš BO sojooo delavcev Ja v boju. Maatns ■prava pomaga družbam ia pav* groza. Prtko W deloraor Ja Aa bilo aretiranih. Dolovgl tobtar* OKOLI0A ▼ fODMJt FnabU, Golo. — Kakor poročajo iz Portlanda, Colo* Jo tamkaj iskala pmblvalatvo zopot velika povoden J Toda Jo naraetla pet ievljev vitoko. Ta naselbina mttj vzhodno Hoten M Vi tvese t nombHis ao ptnUatao, ta škoda, kija Je napravila poro-donj, še nI moglo biti dogaa*. nje mesds m «ara polStfaa slovim pjfprtr ljajo L W. W. kot poataal proti w r 27 članov ta argani-aodiščem r J* Angelo l,ili pok ri vi Jeni kri-minain,ga sindlkalizma 4» U- julija* Stavka, ako Itbruhna, aa •plašna zlasti po Kap TSmdn* konferenco rudarjev in operatorjev U okoUlf? antrneitno-ga premoga J# wapala «t dtttl dn, Rudarnki del«gatjc ig %• dl* to moriOi g*itl domov faor js nv mgl )touflikf 9 boni k kjer ma-gp>e izbruhne štrajk, aM stvar poravnana ngodag ga it- milj (bldtljena od PnebU, Jo plarljaaa t dva čevlja | vodo, ki dgro po aSaak. Moti telesni Granit ? it rolo od naalo t ttbo. Tudi maat prek gMlaMaki |y|a' otei od £o!anm aoflSLniUIIniovnlS t ttba, a trat JI mott prak potokt jBHHJlfcilifl^fc pšiktdovan, do si rsmo Ifipok nJega. Takt ao zapadna ItliSift^ proge prs. trtane in zajezene« ► •T ........... ' • da jim js drag torji ni 'flavnih zahtevah nntofjaj, pal SSrT Novi Skotiji ae nadalifja. ei zahtevajo 20 odstotkov ga poviškt in "ehookott". - Kt-daljuje to tudi Stavka mdarjev latotam kljub mrzličnim bmojar-nim zahtevam Joh^t L. Lowlaa, ^dk rudarske unija, da ta rudarji vrniti ao ^t' o to} Stavki to M Bo- stoan in drugih mestih ag | vodno tttvkajo. ™ Ljp - z generalno ne franaija poalaU ara j Oouranda, Id ti slavo ▼ argontkih poveljeval akim vojakom. S poveljem "Pobij •nogo" Jo nardašU svoja pola taka 4» tt It njegove šoto kpro-menile t nepremagljiv i® f^®**^ 4 riatična neral v rilo m spodobi pozdrtviti takt Ocnsrslov obitk' I pHM™ Chicago, I1L — V Ameriko tlom Tork, N. T. (Pad. Piatt.) — Narodna sveža ta napredek ta didOŠ ao go verne rje proti ajefcnton je Itgnbil le za ("KOOS^MOV. Opiraje te na politiko V ruuu« to opiraj«.- *c uo i« sga ljudstva poroda, da Ji> La FollctU in drugih tekih v,- preteklem letu O otd(Bb.udite1joZ Jo govoril It trta do m- ™k »'" jSTl 0 SdfaStnlb drfavah, aeve- ea. S svojim poliii^nim evangeli- *** ^ 1__m-------- nji... Ou - •__a. k -1__na ne kiju« oejm dt aajveš s Je aa b Is ttaMMk preprečila IS I b> Ji. slučajih Jo difcal Utrgala šrtva Is rok policija la it Ješ tet Jlk lin »> *' Boigrad, 17, jul, •• Veliko skla it topoiškega atroUra T Xra gujeveu, 10 milj Južno od Bdgra da, te Ja raaletflo. Mnfgo oseb je mrtvih 1» rtnjeaih. , ao padltgi tdk« in entldh itjtv f . Je došrraja pogorel OTJ Dublin, Jf. jul - «m vodi otavko, ki je danet ■1U m veeh lukah lutija.««] Jt danm la Ai okoetajgk ■535® revolucije, nabitih t deskan aa pogrcaajo in t nos |t ntfisi rroepeai, kar tt pmlfnjir tss sli. nt katerem alo* al asotte, Nedolao teaa as it ali-ta udfla ood avtomobilom. Edai 1 f ff* gr IT v »e ^v sp f ^^e šele ia rtavidao, kakšna korvmet-ja e/ rltdala r ttrfttftnH) šaaih Korumpirani | staviti pgksk Itt r i U« k MtBQ in «W >'/e "« ',V * • *" -pma s svojo »O- poakuša popraviti ittnšortta VtMOKA nr tintf ■■ HW' '-k i ; ., ^ . it Jam Jo šel naravnost prod kmoU, ■ dboarae mogotec in fi-tOo v vladi ter povedal «,wojim stanovskim tovarišem, da morejo le potem apotl na odpo-moč, It ptMJoJa avojo Mat na-atopnike tudi v sgornjo kilo na-Aega kongresa. Governer Prent nI govoril it srca da tre, kar Jo zagovarjal ti. »te, ki aa ntjvol krivi strašensko Ah ranmar oa kmetih. Dejal ja mod dragim tudi to, da Ms m m m " i« kljub dojetvu, da potujejo potniki železnice Whlte Pam red- (Hm terja ata La FoUetto* poUtike. /ohnton jo amagal včeraj, a dr. Henrik Hhipstead pa Je Uni potaail skoz-intkot rfpnblflomtlttgt mo«t in senatorja Kelloga. . j Itvollttv Jt aaradila trn* kampanji, ki je bilAskaj izred nega v poUtičnlh analih minne-sotake države. Bila je razpisana, da al minneaoteko prebivaletvo izvoli namestnika nmrttmu eent- I« VhM^« Vf.U«an pJMa«i torju- Iknuvu meieonn. r runami volitve sa at vtlHt dno 18. juni ja. in minnetottko prebivalstvo se jih je rdelešilo lt v plšlsmlte- rta* Kinnesota je postala ▼ letih didava političnih prt^ra-tar, ia najbrž Ja ta pajav takors- a prve ttrnm.) preprečiti potovanje ob do Ne- no med tema dvoma krajema. "Kakor aa tdi, na uridevajo ilpsflski prevozni možje, da bi imoU kooperacija t tltlko Wez-nieo volja potovanje ia obilne j« tovorni prome| j obeh amereh in da bi kneU obe lolaanicl potem . . . . . . mnogo veut Molka k dabSke." mm * rgti^' h* Te nove obdolžbe, naperjene « proti tujim kapitalističnim intere- ^ pnmaaPdjaj^e om so t te/ni tvezl t odkriti!, ki okazujejo, kako tla podjetji Morgfe#/ln Ouggenbeim obeelle vladi ^malopridno šslosniot it Sevrarda ▼ Anehorago na vrat ter ^IM preprečili.^Hj^^fStop ▼ Kordovo, kjer bi bilo primcrnejle ulija, ■■fMMk -Aa bo M MHMpPtl k mnogo ■ M Jljfoa at bo mogla MrMpafP* nogo pole^e^j It tnH interesi protivljo vl|SJ prizadevanju, ki stremi «auT fiH IdOsnfen Izplačevala. ^ ■ Združena država to draaa J a tam. Predsednik jo odločno «l| da aa obratovanja u želataim ki |HHW> obljubil ■^HBpl vsako I rtS4nn pomtlr tam ozira. I ■UtaMroam^ fflaške vladna! hati njo marša lottt* predsednik irnz podjetja zal I korak v nppradku bodočega voja v Alaski. ' •ka ttraako U vaeta podp4ratelje itto«šlt Itlatalal r notra|nott te državt. \ i I 1 ^AS® pese® i v ^ ;«| -m s ^ $10.00 nagrado dam onemu, ki ad prvi natnanl tedanje bivališls moje lene Marije Oorišek it Cm- cible, p© ■ mm ebl ln demokratski km«tj* ^ delali Sp« MU trfrrei ^ r.« oriJTll« Wi. U-P a tafta nesrasmo tlosl. tlom* '-'V. i mmmmm Pa. Dan i inaija t» L me Js pustila la noanano kam iagbdr rim ' ■ Bia hčerko Onto-i|#Š#slJa, sing starega tri lato. A mani Ja pa pa-stila lo t)8tala Mri otroke. IMem Jo la radi V^rok, kar nemaram, da bi so jim godila krivica. V kolikor jo razvidno it pitna, ki mm jih Slučajno dobil v moja raka, tt ona kT [Yorku. Ako pa naa sama Uta ta F^ttbrslt TJB|tJ|n ja pHpewrl|eno dati It Szilatko b bilo tkom sa grajenje. v Kot iirrotno adravilo ta probaro in frenfiso — jomljito i Severas _BfcE; Tt—1 — — —— M — Fnporoosn za m ntiaM tsbMmti. Cma $0 la $1 aeotoiv - ivr' (Ma4$UortiiJo g pnrg tfratfj vsem tistim,! ki 4sl to Naananja st . ___L. - ___^ ... M nt Istt-moastnt mjt» n navesan vsak dalmr in na otroka, kjtr ao. Frank flotUsk. P. O. Crueibie, Pa. (Adv.) MMŠ'.|lP«H»'tJe . 1 uumi »i "na ■ ■■ K .......... UNION Namanil no j bode vo Izvoljeni asnstsr Johnson ja bil molno mm obveščen o iaboMialt nolg dosa4tpjs pravt lifgmr ^s jjndiH"—s ""— atrmsljist, ko jt bil članttvt. Vsak d®inHtr agj pmds ktlts#t dobrimi In prenešUsn^ Njsfors prve beaede ao ml pfSdlogi tt kaflt* splaigo pa- "Jat sam poffaafl tistega Slove- droga. Osebnost ima f ~ MM. Odbor tega podjetja le potem bom sonet ■IK loboU v svojem grlu. — Pb« slaba zdravnika I ■M Laadaa, 11 Ia Madrtda perošaK da Je bU nija H«n.'uisr gues v Vflenciji umorjen r te. Hančai uradniki sa saslavka* S is pretatta. Routh Bend, Iad. -i !>ra zdrav nika tU navtdla dlfterijo ta rti dstft lat ttfra hčerke nižine Slautoo. Ko po dajatvo, da je dete amrlo, imelo paldr poldn.gl paMSlIol« Sm\\ aa mm' """ * """ gsnlslranjo. Vi treba, v7^-:' P wTt bom tiorO, *tr mislim, 4$ mor«l|»m(,tj*. delsvel la trgor-al ramo Oblami In roko v roki Ig-boljšati svojs rtmntre." 1 ■Olaator js de, I narodov pa prati rtakrlnim vnsnjim tspls^^^''^^ ti, dokler ee o zadevah nt ovorim t svojimi tarartll, Ja n. pr. Brookhart I "Prlpotntnje tovjottke Ruslj« O. glede toga at maram priti se-ij aa tapltaflt, Itpustlte Rut Med vami b mano povedano, Mm aa pripomanja aa me«tti nikakor pa na maram, da hI ibe. l *[1 "Problblaljat. Tt frepoatlte ~ eni! Bomo Is vMel!, kako in J« odbornika ▼ okraja Hov« 40., lm, Mlnn., kadidira Mo. Frgnk Furlon (p. d. Kofc tar.) Volitev at n« daa ti Julija od dvab popoldne do devotib tve-lor o i Rlgb Soboti. Ptsia, 11 JaL ~ Is Ataa jav. ljaja, da Js aa otoka Ksotl It. ▼ajaška re volte ttper Igriko xUdo. Diktator HMIII I ■ U n S ii 1 .1,. n . | s^mm !• spnnim HUM snjlS bojno ladja la adrbdl II otoka. Na ladjak Ja Do pa as bi ljadjs izvedeli e ro. volti, Js Flaetiraa uasaaatt, ds grt aa — manevre. __ na prošloat, ker danes po latih trdsgs dslo b» b«it sa ak, sloji zadruga na trdni avl podlafi, kar pa^ttveda nI po vtem staloga odboru samem ampak je to delo aoUdarnoati vaa-ga šlaattva. Torej ako Isltis dt. napredek la nadalje Ja odvl* od vat bratjt delničarji, da ta polnošttvilno vdeleUte teje in pomagala rešiti ?pt važnejlfc.proble-ast, ta ponos ln korist naše dela* tke stdružno otgsnizscije. ; smt St Trti v nedeljo c JdtK »• t * «»f* UJalk. (Adr.) m meni! kaj. ■"▼ajalkl bsaasT Na, )oa Ko-čem delovstl ao benas la strolka, ki naj isvirtja It prevelikih pro. fMor. Utagac pa to agodltl, do Mimo del tSb bplolU aa dav. ko.° politični strokovnjaki r 1$ strinjajo vtem, do jt Ud eetskt valil ve ^»lisodll politiko letov m Ootaua aa seg aH Wea rsga. StSJS le ttoo.oe, tedl fitlsr jSille edi- no Is fsl ivan pajk, i A * i m mmm 1900 lato! chkago •••••• sli La Tu nr«ote as Js bi. r Mfaasnad g aabn Ps amodojii la IM ki ta movoU pctbtkll vaBks srols med vlsdsašsm Hardi mm*** it v trumah ao fii aa volišče, da dajo | jtsa, #ko Js bfl UMI ■ JL^ i.... ' NOVA METODA U SHUJ5ANJE ~ "t . mia^^U -mwkm ilBtMIS. i ' ^^^^ * hs^i ■^^h^MkttlUUiHl* (li t« Hf ^ hj^JST^^?^«-« OBESITV T J,': VRftVgMA LASOSATORV, INC, iiiT i i i is i'fn i r EMIli KISS, BANKIR I« __I Na. Vnrlr Pih, 11M S^ond Ar^, New York City RŠttbsa^ iz khaja jc zopet DO junija meseca 1s84 6426 oseb sme priti v ameriko, Ake namcaovt* vaše Mae, otroke eli sorodnika debiU psa, pišite takoj men in ju vam vradtas vae potrebne. < t Mraobn vltgpl ' I mi\ POTHIIKI ODDKLBKI _______ EMIL KISS, BANKIR 133 Socond Aro., Now York CHp VARČUIVI NAROD VLAGA RZDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V \ KASPAR STATE BANI MAJVBCJI JUCOSLOVEMSKI SAS- KI V ZJEDINJENIH DRŠAVAH* i * •>. > •.# Aro., vogal IS. oSst ILUNOH, KAPITAL IN PREOSTANEK $1,250,000.00 PROSVETA gREDA, 18. JULIJA, 1928 sem zažvižgal tisto narodno t "Po jezeru Wis' Triglava . . Koliko časa sem tedaj pedel za dimnikom in ai sušil hlače, tega ne bom pravil. Glede dela mi je ponoviti isto, kot sem ie pravil v neštetih dopisih. Na dobre čase in dobre delavne razmere se samo včaaih kot v sanjah spomnimo. Narobe-pro-speriteta cvete med solnčnicsmi Elm Grova ravnotako bujno kot v drugih državah neplodnega prerekanja, ki je polnilo kolone na-lih časopisov zadnja leta. Mislim, da je ie vsak sit do grla, vsaj jaz sem ga. Na Elm Grovu v Zapadni Vir-giniji imajo vedno kaj posebnega. Na zadnjo nedeljo majnika so priredili koitrunovo slovesnost in središče češčenja jn oboževanja je bil na drogu pečen janjec ter običajna galilejska voda življenja, a katero se v galeji kurira sitnega temperenčnega mačka. Servirali so baje tudi pravo Gari-baldijevo polento, rake, žabja stegenca in še pol dueata delika-tes z raznimi francoskimi imeni. Kaj je pravzaprav bilo, ml poročevalec ni znal povedati, ker zna po francosko reči le 'Vive la France 1', pokazati pa tudi nI mogel, kar so vse pojedlL Do tu je šlo vse po progremu v strahu in trepetu božjem in po taktu nebeškogladko cvilečih harmonik. Kot zadnja točka na programu je bil pečen krompir in pri tej pristno ameriški jedi pa so se pojavili grozeči znaki neizogibne katastrofe, ker je nekdo prelomil 'status quo' ter razrušil ravnotežje in harmonijo koštruno-vega banketa. Zdaj pa je bilo vse v zraku in ponovil se je evropski konflikt v pomanjžani in nekrvavi izdaji Dr. Piekolhavbs je krlT čal, da bo prismolil bstjuški Ko-smstinu pristno rusko knuto, rev. Peddjr si je vihsl rokave, da 'sfaj-ta' Hadži Mustafo, baron Hale-mavt Habeniks von Austria pa je grozil, da najprej natakne na kol kraljeviča Marka, potem pa bo obesil na makarone vse, kar 'parla italiano' od Savojskega E-manuelčka do zadnjega kale-breškega Mussolinija. — Belgijca je hotel reprezentirati nek ptiček brez perja, pa jo je baje revež prav po belgijsko skupil a krompirjem. . š > V splošnem pa je ostalo samo pri grožnjah, da skoro obžalujem, da po tolikem grmenju ni bilo nič toče, bunk in graUat. To pa iz same jeze, ker se mi "fržmaga' da me niao povabili na kožtrunov banket. Nič bi ne rekel, če bi bil oddaljen, ali tako pred nosom sem jim, pa me docela ignorirajo. Morda ao bili mnenja, da na koš-trunovem banketu ni prostora za kozle, ali pa mislijo, da imajo Že brez mene dovolj kozlov. Zato se ps klub vsem dosedanjim porasom rad zagledam v te neprecenljive in čudovite tajnost-ne oči, katerim se je divll Že pesnik Hkarjevec, ko je zapisal: "In videl mlade sem oči, kot daljni blisk poletja . . ." — James Oorjup. slike iz naselbin |Slwiski Nirodu Cleveland, Ohio. — Kam gre- juo v nedeljo dne 22. julija, me vpraša eden izmed prijateljev na nsii glavni ceetl svete Klare. Za čuden senr ga pogledal ia ga zavrnil, ali ne ve, kam navadno gre-j0 Klcvclandčani, kadar imajo piknik. "V Nottingham gremo na Jleharjevo fairmo, ali ne vež, da nriredi tam društvo "Jadranska vila", *t. 178 8. N. P. J. svoj piknik! To ti bo piknik. Pravijo, da bo zabave kakor še nikoli l" "Pri tem dhištvu so člani, ki znajo presenetiti občinstvo od takih prilikah vselej a čem novim. In program pravijo, da je zelo obširen, da bo vsega za ztare ia mlade. Dobitki bodo krasni, da še mene mika, da bi prišel do kake •dalice', ki jih bodo tudi skoraj gotovo imeli tam. Metabamo tudi imeli, saj veš, da 1>rez njega ni nič. Napravili bodo gorka in mrzli jedila, potem pa pijače, da boš gotovo zadovoljen." Rojaku se je mudilo, še bi bil rad poslušal, ko sem mu skušal dopovedovati o programu, pa je ael x obljubo, da bo itak prišel k pikniku. Kot vidite, bo res nsksj zanimivega na tem pikniku. Zato pa pridite. Gre se za zplošno korist. Na veselo svidenje 1 — Član društva št. 178. • ^ ^ ^ Elm Grove, W. Va. — Bilo je v času, ko sta al podala roke ter te poljubila cvetoči maj in rožni junij. Natančno ae no spominjam dstuma, ker ničesar bolj ne sovražim kot suhopsrne datume in številke, razun ako pred njimi stoji božanski $ v pridobitnem Štsdiju. Ko kristslni lestenci so ae zi-bzli praznično beli cveti na širo-kolistnih katalpah, duh teče vrtnice so žarele iz vrtov, na polju pa je valovila bujna pšenica, med katero je bil posejan mak kot sladke misli. Tiste dni sem se torej mudil v Koruzi, kar je nekrščanako ime za predmestje slavnega mesta Elm Grova, W. Va. Ne mislite sicer, da je to kako velemeato, kajti razun par premogovih rovov tudi ni nikake posebne industrije tu, ali jaz jo večkrat zakrma-rim proH koruzi, kjer mi vse u-gaja, razun izredno mehkosrčnih obcestnih hodnikov (sajdvokov). Ti hodniki so pravo čudo moderne tehnike, sestavljeni iz take materije, ki je v suhem vremenu tr-ds, v deževnem pa mehka, kot area Billjr Sundayjevih tercijal-akih poslušalk in backov. Ko sva z gozpico bakso stopicala po teh mehkih hodnikih, nama je pretil parkrat generalni ? a pik in večerna zabava v blatu. S težavo in ne brez vidnih znakov rjavo kofedre sva se izkopala iz blata s trdnim sklepom užaljene duše, da bom čez tak vzoren eestni red vložil pri mestnem majorju ' pritožengo \ Povedali pa so mi, da v Koruzi nimajo mestnega majorja, lahko pa da ae pritožim pri domačem svetniku in pripro-«njiku Zspsdne Virginije. To sem tndi nameraval storiti, a bilo je loliko blata, da nisem mogel do njffra, tako jc ostala 'pritožen-pn' v zraku, blato pa na cesti. Ali s tem še ni bila polna posoda vseh grenkosti in neprilik! Nekega večera, ko je Elija hotel izprazniti vse nebeške čebre.in vedrice na suho in žejno Zapad-no Virginijo, s posebnim ozirom na Klm Grove in Koruzo, -sem se več ur mudil po opravkih v hi*i prijaznega rojaka. Hita stoji lis prostoru, kjer se Ishko 'ogenj pa-na\ je namreč zadnja v vasi. Malo pred uro strahov sem jo mahnil po Rroadwayjn domov, to je proti hiii, kjer navadno stanujem, ko me raisjonska pot nane- v Koruzo. Mehki deževni curki so mi silili za vrat in v užess, a jaz sem pogumno korsksl pro- cilju, žvižgajoč tisto: "It's J'"mt. long trajr to Tipperarj-." Ni*em še prišel prav do sredi-"" poti, ko mi naenkrat znanjka in pred mano zavalovl jeze-r«. Obstal sem presenečen kot JVsneelj, ko mu je Emanuel napovedal 'fajt\ Po kratkem pre mišljevanju pa sem prišel do za-1 Mjučka, da če se v Filadelfiji ne-** «*eeta nadaljnje po sraku ned >>>i«nl ae tndi to lahko po jezerom dnu. Bog in svet križ božji /da bi se vsekal, sem rekel ln vpoštev* J"č zemlje piano lego ceste narav "al mojo barko v ravni zmerl pre- jezere. Rila nauči llovvka vaa-k o vrstnih umetnosti, tndi pasje rs plavanja, in tako se Je zgodijo tisti čas, da sem srečno zopet doeogul ameriško edino. Ponose« -m bil kot Kolumb, ko Js stopil 2ENSKA OHRANJENA RED OPERACIJO > Zanimiva MWMt Mil k »HMs ms »I lirMt naliaj tf,»vl. N«ka uU|l tona trU Mi MM simi. MHM RMHNKR' <1. hoMin«, h«40» m4 Mravnlka iu atava Ii« mh »« *»»mll» m JI ja va, VaUka m»I, M0M »Urpvtjo M run« balami MMM »raVe mmmm mumUs. mi drobal i raktiljn v afetfklk. tar;^:^ saL, * PIVO —PIVO Zakaj plačevati visoka seno m slabo pK k», prt meni lahke dobi- Bridgevillo, Pa. — Štejem si v dolžnost, da napišem nekaj vrstiu v spomin na četrti julij in v za« hvalo rojakom, da so tako v obilnem itevilu posetili našo slavnostno otv00. Naj. zanimivejfi tekmovalec je Mar. skali, prejšnji »dpredsednik Združenih driav. Njegov načrt m odpravo vojne ji, da ljndstvs glasujejo, le ee napore vojna ali a«. Mnogi Ijndje bodo mieiili, da je t« Marshsllovs ideja — ker ne rsdo da so smeriški socialisti predlagal; referendum o vojni ie pred štetim M. a e e Oods illa iaiils -Čimbolj Franata pritiska, čimbolj Nemčijo piska, tembolj molke tiaka. e e e Ali veeto, kdo js največji trplo med ameriškimi Slovenci 1 Pater Kacimirl You beteha! Sam je te zapisal v svojem listu. Btrsšno je rsvei izstradani In zakaj je še trpin t Zato, ker je samec, pa se mora zatajevati I Ali ni U lepa! Dot Ampak ta js sa "home coa-sttmption" — s§ Janeze in Jerel Vsi drugi, ki gledajo preko Jene-sov in Jerle, se po poredno mu-sajo, in po vss j prsrtet J Pater priznava, do ljudje godrnjajo in nič kaj radi ne dajejo za njegov 'revni kruhek" ia u cerkev, sato jik je nahrulil: "Bsj ne dajete menil Kar deste, dasto Bogu. Duhovnik ne živi Od ljudstva, on llvl od oltarja." Ta je mestna — in seveda sopet za Janese. Bogu dajejo I Ali je treba Bogu ddlarjevt Duhovnik šivi od oltarja! Seveda živi! In fe preeej dobro — dokler ljudje lu-ljavih rok — pravi trpini — krmijo oltar, ampak Bog od tega ni« ne dobi. O, strelno trpi naš pstsf 1 Ali go ne vidite, kako je sdelsn, kake lulje noei in kako so mu uaehnila lioaf Tako m sna in drsne edino Kazimir norčevati is pravih trpinov. e e e Lopovi, ki imesovajo dobiček is drobnih otroških prstkov V delavnicah New Jeraeja ,so naravo« veliki nasprotniki aoeisllzma U razloga, ker bi soetallzem — pokvaril mladino. e e e V starem Rimu: Panem et rir-censes (kruha in iger) V Ameriki: Munlajn in fajt! oee \ Podeniško čssopiajc čestita sta-remu Roekefellerju, ki ja bil ta dni star 84 let. Kadar dslavee došivi to starost, navadno ni nobene čestitke, enostavno zato ne, ker je tekz «ta-roet pri delaveih, zlasti pri rudarjih aele redka reč. Mamikatc ri delavee in njegov otrok sta morala dati življenje samo isto, da je John D. Roekefeller št Ub-ko živ. e e o, #V Chicagu ja bila Zdruš«velna konvencija, Id je "sdruševals delsvee la farmsrjs na tak nsčm, da so is ene fsrmareks-drla*"« stranke nastale tri Bnkrst prid« sposoaoje, toda bres bstin e e e J. S. K. J. obhaja petindvsje* letnico svojega obetenks N>n° rlesilo Gl. N. opisuje oe dolgo io široko agodovlno te jednote, ne pove po. kaj je b« pmrl vsrs* njene neteoovltve. MlaneeoUki delegetje, ki ae oe konvenciji K-S. K. J. pogoreli pri volitvah r gl. odbor, ee potem uatanevfli ae-ve jednote leta 1»* Tejabllaa-četek. Vm drugo> K * « •• jtn, Ima -... Jh. p.------ Za kratek čas , Iz Kaalmlrove blaznice: Najnovejša menija, ki^ obaedla frančiškane mehkih in gladkih rok ter trdlb buč, je končno diagnoal-rana. Pravi ae jI proteefltia. Revček, ki podleše tej bolesnl, ima rdeče oči, suh jezik in krvavo doni liijijo. Sanja ee mu, da bo jutri Napoleon. To se meša t drugo sanjo, da je Članstvo SNPJ. zaključilo, da Isroči' "Prosveto" frančiškanom ; to se pa krila s tretjo oanjo, da orli % orlice (o-atl lo oellce) že peljejo blagajno BNPJ. v frančiškanski klošter. Navadno podležejo tej bolezni zelo zelo majhni ljudje — duševna deca. Bog ln aveta mamka bolje m naj usmili teh revežev. Druge pomoči aanja ni! Dr. Bteinaeh, "pomlajevale©", Dunaj. — Dr. Engen Steinaeh. profesor medicine In snenl špe-eiellet v "pomlajevanju" eter-cev. odpotuje kamin v Ameriko Steinaeh pravi, da je bU povabljen od mnogih ameriških sdrsv-othov, naj pride ia demonstrira avojo metodo. Njegovo metode je operacija na spolni šleei, kete ra prinese mlodoatoo moč starim aaoškhn. Operacija je baje bres bolečin In krvi. Dr. Stetneeh ne trdi, do js ojegova metodo ima kot znanega pariškega "pomlaje valea" Teronova, pel pa je l^lja Več ameriških zdravnikov študira prt Stetneehu t ima tadl mnogo o-menšklk peeijeatov, kateri tmoo ggEPJi, 1» JULIJA, 1923. M GOVORNICA. o v i članov 9. N. F. J. in čitntnljnv ProsvaU. Chissgo, Dl. - V "Prosvcti" | do« ti. jun. je bi i A priobčens re-ETija o zevetlšču, odobrena ns jvalni konvenciji mssecs ibra 1*21 r Clevelsndu, O. r,-solucija jo deaa r razpravo ui vii, ki to bo imelo po rastri priliko Izreči za ali proti u-Levitvi take inetitneijo* ncil Jpftti. Od društva, katerega sem za ^opal na elevelandski (združe-ii) konvenciji, aem Imel nalog ukvarjati predlog, da ae zaveti* ne syic ustanoviti toliko časa, ekler no dobi članstvo vpogleda približne nt roške, ki bi nastali tako institucijo. Zato jc bilo redlagsno, da naj se naj prvo iz-načrt in se ga potem ds v upravo ln po razpravi ns aploš-■ glasovanje. Zapisnik konven-kje ne označnje sprejema tega [redloga, zato je končno dsns v izprsvo samo resolucija, ki je |ild, kakor se glasi zspisnik, spre-rts brez dodatnega predloga o lelanju načrta. Kaj naj bi bil ts nsčrtf Pred-kem je trebs vsdcti, koliko ima l&nei naša jednota takih onemo-[lih članov, ki bi IU t zavetiiče. ro se lahko Izve. Na drultva naj razpošlje vprašalne pole, na ^stera bi odgovorila, koliko Imata tlinov, ki bi ŠU radi v jedno-fino zavetišče. Na podlsgi odgovorov bi se dobilo skupno število tmoglih članov, ki bi prišli v institucijo takoj prve moeeee otvoritvi. To število bi dalo bazo ss prsrsčunsnje, koliko bi prihajalo v naše savetišče onemoglih članov veako Isto. Vsemimo ta primero, ds bi jih dobili dru* to leto, sko bi se ssvstišČe otvo-rilo, tri eto. Jez sicer dvomim, ds imsmo pri nsših društvih toliko |onemoglih člsnov, ki bi hoteli iti zsvetBČe. Onemoglih Članov 1* iatno sicer več kskor tri sto, to-Ida bodiai pri sorodnikih, ali pa dejajo kje pri kakih gnsncih r.a hrano. Nekaj jih je po drugih javnih zavodih za onemogle, ko-|llko, seveda ne vem. Za tri eto oseb je trebs sgrsdfr-|ti še precejšnje poslopje, ki ps "e mora zgraditi, če hočemo dela li praktično, is v začetku dovolj veliko, ds bo odgovsrjslo pozneje Mm potrebam vzsj za nekaj let. V iem poslopju, oziroma poslopjih, morsjo biti, ksr se rszume samo po aebl, spslnice, bolniške sobe, mala leksrns, čltelnies, vssj e-na večja sobs, ki bi aluiils ss dvorano in obenem zs obednico, in druge podobne prltikline. Zs-vet išče bi morslo imeti prostoren vrt in farmo. Investicija v poslopja Id bila aignrno, to je varno naložena le toliko čaaa, dokler bi •tsvbe služile potrebsm naše o r-ranizacije. Zs slučsj, da bi zave-ti«<"* ali sirotišnico pozneje opu stili, bi izgubile ns vrednosti, ker hi jih teMfO prodalo zs enske Vi«mene, zs kakršne so bile zgrs-j'ne. Zemljišče bi seveda imelo svojo ataro sil ps Se večjo vred-«o*t — odvisno je, v ksterem krs-jn bi bilo to zsvetišče. Resolucijs o zavetišču in airo-tiSnici določa, da ae smo posoditi * posmrtninskega sklada do ♦200,000, toda posojilo bi morali obrestovati, to js, članstvo bi morilo plačevati obresti od posojene vHot« v posmrtninaki sklad. Re- 0 »><>, da zgradimo zavetišče zs ,f^300 oseb/ Desl nimsm v -lavbiustva niksksgs snsnjs, ven-«l 'r mislim, ds nss bi štelo poslop-■f zemljišče najmanj okoli <100.000. Zagovorniki ideje, naj s' pnčne z malim, so v napačnem, j'' pričnemo graditi sedsj 'n kf»s poslopja, pozneje druge-*« 1» tako naprej, bo vac skupsj okvarjeno in dener vršen tako-proč. Ako bi s* iznsšlo, ds ■niamo Is mslo tskih onemoglih 1 nov- ki bi hoteli priti v nsšc "vetišče, je boljše, ds ga nc '*mdi»of ker bi biU etver za ns- i ^aniseeljo predreg eksperi-""-"t. H tem mislim, da ake je v zavetišču razmeroma ms In steznikov, bi bili vzdrfevslal in "Pravni a t roški za Osebo toliko 'j.. V tem slučs)u bi bilo bolj-*' Is podpiramo onemogle Kane ' ' ^ 'nlssl oredetvi ia jih pa ? «vod tem. hjer jim nej- * ' "taja, oziroma, kjer je za P^sdetcga najprikladnejše. Ti«H, ki bi delali nečrt za sa-bi morala dobiti informa-^ orgsaizseij, ki še Imajo sevode. To je potrebna, da * *°re ae podlogi dobljenih po-J*hen napraviti pribliftea prore- *vn MplffilBi ▼edrscvalai HOWTA Kakor o sUvbinski atroki, take tudi o upravah savstiše la sire-tišnie nimsm nobenega saenje. Vcnder sklepam, da mora imeti ssvetišče svojega sdrsvaiha, ki je vsek moment pri roki. Poleg stalnege sdrsvnlks bi morali več-kret isksti pomoč tudi drugih zdrsvnikov, ksjti onemogli ljudje so podvrieni boieanim ali pa eo sploh neprekidno bolni. Ko aprej-memo enkrst Mana ▼ zsvetlšče, »prejmemo tndi vso odgovornost za njegovo vzdrževanje in sdrsv-ljenje. Imeti bi moreli per bolniških »trešnlc, služkinje, kuharje, upravitelje in nsjbrl tudi enega eli več delsvcev ss opravljanje teljih del. Po mojem mnenju bi $10,000 na leto sa plsče nastav* ljencem niti ne zsdostovslo, nam če mislimo agradlti prsvo ss vetišče. Ako bi ae neprevilo zavetišče lc za psr oseb, bi zadostovala navadna farme In stroški ne bi bili tsko visoki, tods izdatki organizacije za vsako osebo v ts-kem malem ssvctiŠČn bi bili precej večji, kskor v prvem elačaju, kakor sem že omenil. RsČnnimo, kakor prej, da imamo v zavetišču tri sto onemoglih člsnov. Vsemimo, da bi potrošile jednota ze vsskegs povprečno nsjmsnj $1 ns dan za, hrano, obleko in druge podobne stvari, ki jih človek nujno potrebuje. To bi bilo tri sto dolarjsv dnevno ali $109,500 na leto. Ako doSUjemo temu Še vsote za obreeti od poeo* jlla ln plače nastavljsncsv, dobimo skupno približno vsoto od 123 do $190,000 ns Isto, Nsšs jednota ima esdsj nad 88,000 Članov ln članic. Na podlagi gornjega računa bo prispeval vsak član in članica do $4 na leto sa upravne in vzdrlevslne stroške zavetišča. Ta račun ae lahko pobija a argumenti, da bodo nekateri onemogli Člani v zavetišču vzeli odpravnino in jo dali ia zavetišče, ali pa mu sspustill posmrtnlno, ako bo to dovoljeno. Lahho se računa, da se bo isdalo nekaj tisočakov manj ss bolniško podporo. Torej ee bi prlhrsnllo na drugih krajih. Na farmi bi ae pride-lelo precej živil, kar bi aopet zmanjšalo stroške. Neglede na ta domnevanja bodo znašali atroški toliko, kakor o-menjam v prej navedenih številkah — po mojem mnenju namrel Ali nujno potrebujemo svoje zavetišče t Jaz nc vem in ns bom vedel toliko Čsaa, dokler ne bo igl. urad dobil odgovora od društev, koliko onemoglih članov 1-nujo, ki bi radi nsŠH svoj počitek ln sigurnost za obetenck v na» šem zavetišču. Ali bo potem msnj prošenj zs podporo kskor jih imsmo sedsj t Ne, ksjti prošnjo prihsjsjo večinoma od oženjenih alromskov, ki ne bi hoteli .pustiti družin in iti v zavetišče. Lshko Je, ds se v tem motim, statistike, ki bi prikazovala, kakšna Jc situacija v tem o-žiru pri naših društvih, nimemo. Bedo bi redi odpravili; onemo-glini Člraom bi rsdj olajšali življenje In jih rešili mizerijc. Am-psk eno je gotovo; ml kot pod* norns organizacija ne bomo nikdar v stsnju odprsvitl pomsnj-kanja niti med nsšim nsjpotreb-nejšifa Slsnstvom, ker smo vsi več sli msnj revni, rszun malih Izjem vsi odvisni od dela v industriji in rudnikih sa svoja pre-življenje. Rdini dohodek ogromne večino našega člsnstvs Je torej mesds. Ne k stori so trdili, ds bodo prošnje za podporo izginile, sko uatsnovimo aklad izrednih podpor; drugi, da prošenj ne bo veš, ako bomo plečeveli po dobi 6 mesecev bolezni polovično bolniško podporo dokler je prisedeti bolan. eni sedsj domnsvsjo, ds bo-do isginile, če postsvimo ssveti-ŠŠe. Bedo lehko omilimo med ms-lim delom nsšegs čianstvs, ki najbolj potrebuje pomoči, odprsvitl ps je mi nc bomo mogli, niti jc omejiti, ksjti toliko In toliko saalužiš pri svojem delu in od te plače priapevaš nekaj v jednoti-ne sklade. Is katerik povprečni član ne more dobiti ve« kskor vplsčs. Tleti, ki dobe vsČ, dol* aa račun tistih, ki nič ne dobe. Mimogrede omenim, ds član-ctvo ameriških podpornih orgsal-»ecij v svoji agitacij' k brtl ske ustanove vse preveč zsnemsr jo sgitecijo zs soeialao savsrovs nje. Zs ssvHlšča. sirotišnice, sts rostno zsvarovsnjr itd. bi moreli prispevsti tisti, ksterim kopiči no bojraat v s. V neksterik drša-vsk Unije Issamo šs aeksj podob aih sskeaov. v drugih sease tako svone odškodainak' pMtsve. Ue kler bo ts ckonossski rod, b« med isaml delavskega ljadetve vla-la aomsnjksn>, ksjti ske ae potrebtHinc, tudi nismo v staaja dsti dovolj sredstsv tistim, ki ra-di enega sli drugega vzroka niso več sposobni sa delo v indnntri-jsh. Podporne oivanizaeije v A« meriki eo plod tukejšnjik eko-nomakik razmer, ker js bilo delavno ljudetvo te dešelc v ssčst-ku zavezano popolnoma na svojo lastno pomoč. H tem, da grade Se svoja savetišče, sirotišnice itd., jemljejo posedujoči« slojem odgovornost ss prsskrbovsnje tistih revežev, kstere js ts sistsm isgs-rsl in jim v povračilo no daje ni-Čessr. Jaz nisem naaproten akciji, da naša organizacija zgradi zavetišče. Smstrem ps, da ne amemo delali v tem osiru korskov ksr ns slepo, katere bi pozneje obžalovali, ker ne bi dosegli s to ustanovo-tega, ksr Šelimo, organizaciji ln s tem seveda Čisnstvu ps bi prizsdejsll ogromno stroške. Resolucija govori tudi o sirotišnici. To jc popolnoma drugačen zavod kakor ssvetišče za o-ncmogle. Zs sirotišnico, tudi če ss bi nahajala na istem zemljišču kskor savčtiščc, bi potrebovali se-psrstno poslopje. Kakor zavetišče, bi morsla imeti tudi sirotiŠ-' hlea zdravnike, uprevltelje, učne moči, služkinje, kuhsrlee itd. Btroški s sirotišnico bi bili po mojem mnenju še večji kakor s zavetiščem. Koliko jc elrot, članov mladlnsksga oddelka naše jednote, ki bi prlftll Jutri v tak naš sa* vod, če ee uetanovif lave se lehko na leti način kakor aa savetišče. Stroške ee lahho preračuni ns isti način kakor sa savstlšše. Hoje priporočilo je, da naj gl. urad dobi najprvo U podatke. Potem naj na podlagi števila onemoglih in elrot, ki bi prišli v na-še sevetlšše, osiroma v eirotlšnl-oo, napravi i pomočjo oeeb, ld Imajo (skušnje pri takih inetituei-jsh, prlblišsn načrt, nadalje kolikšni bi bili upravni stroški, ko-liho bi ee o tem približno prihranilo v drugih ohledih jednote In koliko bi morel prispevsti vsak Član sa ta savoda. Načrta sa stav bo bi ss seveda nc napravilo v tej rsaprsvl tako kakor ga napravi srhitskt, ampak v tolike, kolik šno bi poolopje bilo iu koliko bi približno stalo. Potsm, So etvar odobrimo, pa bi bilo treba eeveda napraviti popolen načrt, kar se rStnmc ne da bi tu omenjal. Ampak zs raspravo potrebuje mo oenutke načrtov v smislu, ks kor jih tu omenjsm. V stvsrl mo-rsmo biti Čim najvsČ mogočs na jssnem, predno odločimo s gleso-vsnjem, da 11 smo sa sil proti u-stanovitvl takih institucij v ok virju naše jednote. Četudi nI v sspisniku sjlružc valne konvencije aepiseno, naj se tek načrt ali načrti Isdclajo pred splošnim glasovsnjsm o resoluciji sa zavetišče, upam, da bo gl. urad jednote vseeno podel čisnstvu nekaj nsjpotrebnejših podsthov in približen nsčrt, predno se ds tako važna etvsr^ ns splošno glasovanje, — Frank Ca-J". _ Cleveland, Ohio. — članstvu društva "Lipa", št. 129 8. N. P. J. tu. V več listih vidim egiteclje za pridobivanje novih Članov. —-Hretje in sestre, jsz ps sem tske-gs miši Jen js: Nas js preko 140 Člsnov, ksterlh mislim, ds vssk pozna kskegs Človeks, ki še nI člsn nsše jednote In lshko posts-nc, ter nJega naj pridobi zs čls-ns nsŠe najmočneje organizacije v Združenih državah, to Jc 8. N. P. J. Bretje In aestre, pojdite ne delo ter vpišite ge k nem v njegovo korist. PristopnHts k društvu Je prosts* stroške za sdrsvnlško prs-Uksvo dobite povrnjene. Nečle-nom ae torej nudi priložnost, ds lahko postanete člani naše jednote z msliml stroški in s tem boste zeveroveni ze elečaj bolezni, po-ikodbe in smrti. članstvo deljc opozorim, de se bolj udeležuje eej. Po por ur M že prestsnc ne seji In pri tem se Člani med seboj osebno spoznste. Posebno vss vsbim aa prihodnjo sejo, pri kateri bomo glaeoveli Naj nikogar nc esanjka. Obenem vaa opominjam, da redno plačujete cvej seeesscnt, ksjti bolesen in nesreče visite vedno nad nemi, ter ee revno tedej, ko nimate plačanega asesmeata rado kaj pripeti, de ss poškodajete ali e-bolite eli da ee 'otrga alt'. Zadnjič sem pobirsl aecsment v H N. I)„ to je 28. A U kaj ml j« VpoŠtevsjts to, da ae boetp imeli aitnoati vi ne tajnik. Bretaki pozdravi — Joe. Ban, tajnik. Wis. — Ker sem poto-vel sadnji čas po.Indisnl, Minoi su, M uo uri ju iu Wlsgon«inu i-mam mnogo poročati, kar bi sani-malo čitateljc •'Prosvote". A ker ne spsds moje potovsajs pot te di', ee mogoče oglaeim posne-jc. Opisati hočem moje mnenje saredi ju ckorist ne ideje. Čitel eem augeetije F. 0. Tevehsrjs, s komur ao približno strinjsm ia priporočam čisnstvu, ds pssno prsčita imenovani dopis, ker ni vssk dopisnik zmoAsn opisati zadeve tako jasno kot on, vsaj jas nc.jOgnili naj bi ae preobširnemu raamotriveuju v "Proavcti", de bi bilo lshko vaškemu doplauiku dovoljsno Isrssiti mnenje. Ko jc Še stvsr v jsvuostl, pozivljsm tudi one, ki mislijo, da bi tako podjetje aprevilo jednoto v bankerot, da članstvu povedo, kako bi ee moglo to sgoditi. Težko je pri ee* jek rssprsvljstl o tem, ker posebno v poletnem času se člsnstvo udeležuje sej v malem številu. In jas mislim, aho bo členetvo s splošnim glasovsnjsm reševalo to aadevo, 8. N. P. J. ne bo nikoli i-mela imenovanega savoda la res-loge, ker m členetvo premalo ee* nlms zs stvsr. Toda polskusimo Sa enkret In to nej bi bilo ssdajl-krat. 01 tal sem nek dopis, ko Js član priporoisl, naj gre jednotln Isvr* •svalal urad takoj na dalo in naj kupi prUnerno poelopje se tleti densr, ki js ostel od llepublikan-akegs zdruienja. Zevod naj bi bU v bližini glavnega urada, os. v bližini Chicugs, da bi glavni n-rad lahko imsl nadzorstvo čas ^Mogoče je Imel dopisnik dober namen, lshko ps tudj, da se js malo ponorčeval, prvič, ksr Okiosgu nI ravno preveč sdrsvo podnebje In drugič, ker le meni vidi tam predraga semlja. Mi po* trebujemo lep cvet po nlskl ee nI ln edrevo podnebje. V tej toč ki se popolnoma atrinjam a bratom Tevoharjem, ako še nekaj ku plme, jo prvi pogoj, da gledamo na lepo priliko, ki so nudi in n» gada vsskemu, Člsnu, ki jo jo Se vidf*. Bns takih prilik js Se sna-ns glavnemu odboru naše jednote in deloma delegetom sdrušsval no konvencije, kateri so I6sl! prilik* videti sliko glavnega poslopja* hI itojl v melem meetu Kor-les, sedem milj od meete Reelne s 00.000 prcbivelci. Ker ni bilo ns konvenciji nobe nega poročila od strani naSega delegata in ker je konvenoije sprejela že Imenovane resolucije ter odsek ss nadaljno delovanj« tskozvsnegs savoda, Želim na tem mestu podsti neksj podrobnosti in prosim Mtatclje, da mi sledijo. Poleg Še Imenovenc stavbe so Še štiri hiše, ena podobne irpemu grsdlču, mislim, trinsd-stropne, zidana iz opeke in ostale tri hiše eo lesens v dosti dobrem atsnju ss vseksge Hlovenee, da bi notri atsnoval. Okoli tsh hiš so lepi vrtovi, saeajsnl e sad-nim drevjem, na konceh sta dvs centi, vsaka deset minut od velikega poslopje in obs novo tisko-v sni s cementom, ki držite proti zapedu do drugih malih in večjih, mest. Te proetor je približno deset minut od postaje, na ka-t< rn prihaja vsskidan sedeauleaet vlakov, med temi 38 potniških t ia PROSVETA JUG. hotoriCkh komam. Spisal Prokop Poslovenil H. V. (Dalje). "Ob, ljube meti 1H je odgovor Tomaševič in njegovo čelo ae nehote stemnilo, "bil je to, iz-vzemši ene ure, — najtrpkejši moj trenotek ns svetu —" "ln vendsr se smehljaši" "Vendsr," je rekel «n, "posla-nec Korvine nes bo zapuatil is dsnes in jsz sem svoje upsnje in svoj obračun a Korvinom naloži na ramens bodočnosti.** "No ,to je vss j vesele veet, de odide," je dejsls Vojake! ja "toda jez ti\ prinašam radostno veet —" "In to bi bilo T" I "1 zborno se godi vojvodi Rs diču ne sultanovem, dvoru," je pripovedovale krsljeve moti, "Mohamed želi živeti v mira teboj pod cnskimi pogoji, kskor je livel s tvojim očetom," "Zahteval bo torej tudi od mene odkupnino," je menil Tomaže viČ malomerno. "Kako pa drugače," se'je začudila Vojakcljz, "in če hočei biti pameten, (bdi plačal enkrat ali pa dvakrat; ko dovrfiš svoje priprave za veliki boj, potem t Torek vrne tvojo odkupnino obreatml vred, ali pa si vaame vso tvojo držsvo, kakor večno zalogo." "Kakor ei Ml idi, je tndi tebe, mojo junečko mater, okužila moja lepa žena e svojimi čmoflednlmi fantazijami," js pripomnil Toma* ievič e prisiljenim smehljajem. "Kdor se je drznil v najvišjo igro, mora biti tudi pripravljen na nsjvečji porsz," je odgovorila Vojakeija s velikim prepričanjem. "Hm!" ee je zamislil Tomale-vič. "De," je spregovoril Ires trenotek ,kakor bi ga bile neljubo dirnlle besede materine, ki eo mu njegove nsjkrssnejle sanja razrušile v nič, "kar je govorila o od-kupnini, za to se odločim, ko is-pregčvorim s vojvodo Redičem, ki se ~ ko se mu je v Drinopolju teko lepo posrsčito t ne bo dolgo dbolavljal s svojim frovrstkom." In Tomaševič je imel prav, trde«', da bo vojvoda Radič hitel s svojim povratkom ; saj on ni imel niti najmanjše slutnje o dogodkih, ki so m pripetili po njegovem odhodu iz Sutisks j In rsdi tega je hitel s svojim odpotovanjem is Drinopolje, ker ga ja njegova lju-besen do kraane Koaarevne — in ta ljubesen je bilo pri njegovem odhodu e Sutiškega aamostana na-pojena s sigurnim upanjem na na-aičrnja — vabila nassj e svojo čarobno močjo. Srečno je opravil pri porti sultsna Mohamede, da si sta ss s početka toko aultan, kakor tudi njegov veair Mebmed močno jeaila nanj ,ker js fttefan Tomaševič nastopil vlado Boene, ne da bi bil poprej kaj vprašal svojegs resničnega fevdalnege gospoda, velikega pedišaha, ki eo mu bili boeanski kralji od nekdaj plačevale! boreča. Veliki vesir je govoril od sačstke .eelo o odvsetju krone kralju Tomalsviču io uauš-nenju boeanake delele pod neposredno vledo sultana. TcmU Radič, ki je dobro poznal turške nsvsde, je vedel, ds grs pri tem aamo sa avišanje harsčs, nI hotel v tem slučaju nič več prisnati .nego to, kar se je do sedaj plačevslo. In njegovi sprstnosti m je posrečil^, prepričati porto o iabornosti in o I Ugodnostih sa turško držsvo ob sedenjem položaju v Boani in s ozirom ns zvezo obeh d rte v, kskor j« obstajela doelej. Tako je sultsn končno prianal Štefana Toms&rvica ze krelja Boane in m 1 je iajevil, da ae hoče zadovoljiti z dosedanjo odkupnino. Vojvode Rsdič Je bil izven tegs še od veli-kegs vezira par dni pred svojim dčločenim odhodom obdsrovsn s psr ksftsni, krasno opremljenimi s kofluhovino. ■ Sedaj ps nsj še kdo rečs." se da ge zagotovi še enkret o nem izpolnjevsnju vsek obvezno sti, dogovorjenih e porto, e etra-ni kralja Štefana. Pred hišo velikega vezirja je stopil s konje, kajti turški napak ni dovoljeval, da bi on, Jcekor krščanski vojvode, prijakal na konju na dvorišče prvega doeto-janatvenika oto nunske države. Stopil je na dvorišče in strašno ae je začudil, ko je opazil, da je dvo-rišče močno zaetraženo, in da oo mu strsže tekoj zapirale pot na "Kaj vraga!" je zmejeval rea-no z glavo, "morda pa je te Ta rek vender-le zvkejši nego jas, in oni pregovor o njem in o starem llsjsku je mords vendsr resničen. Ke j pomaga t V pasti sem, in zda gre za to, kako naj izmuznem glavo!" Med tem pogovorom, ki ga je aamo v mislih lzvel, je prekoračil dvorišče in ae je nahajal pred ši roldmi vrsti, ekozi katere ee je prihajalo na široke marmornate stopnice, vodeče k selamlika velikega vezirja. Kakor na vedno, pričakoreli so ga tudi danes pri vhodu služabniki velikega vezirja, tode izgini la je njihova prejšnja prijaznost liea in ao s izrazom veliko stro-goati, da eelo mrko sprejemali vojvodo, in ga molče spremljali gori po etopnieak proti selamUku svojega gospodarja. Veliki vezir Mebmed ga je, se deč ns divenu nasproti vratom še pričakoval; njegovo lice je bilo strogo in niti zmenil se ni za pre pokorni pozdrav vojvode. Radič, ki je bil že Izkušen posredovalec pri Turku, ja na videz kladno obstal na meetn ne daleč od vrat, čakajoč potrpežljive, da se velikemu vezirn izljubi, ogovoriti ga. Ke po je to preeej dolgo'trajalo, Se je pečal s tem, da je motril z veliko pozornoatjo preproge, pogrnjene po tleh, ali pa različne arabeeke naslikane v kršenih barvah na stenah eelamlika. Veair je med tem od trenotka do trenotka srkal šsrbet, ne da bi velel podati tudi vojvodi to pijače, kar je si-cer navadno ctoril; niti mu nI re kel, naj sede na divan, ki se js vil krog stene veega eelamlika. To je bil pač dokaz, da je hudo razjarjen na Radiča, katerega ja tndi motril a strogim pogledom ln premikal glavo pri tam.^ "Kaj vraga bo sahtevašt" ai je mislil vojvoda v duhu. Ko pa mn e to migaoje s glavo predolgo rajalo, se je predranil etopiti za korak bližje, "Prihajam, jasni vezire!" je pričel. "Da mi vržeš novo laž v obraz," mu js veair jezno pretrgal govor. "Mar! mm jaz tvoj pes, ti kanrin, da mi pljuje! svoje laži v obraz in mi male! brado f" Kdo pa me je očrnil pri tvoji visokosti," js dejal vojvoda oau-plo,'"de ms dolžil lašif" "Kaki mojstri ste v potuhnje-nosti, vi neverni psi!" je rekel veair Mehmed zaničljivo in je, srknivši šetbets, vprašal nepričakovano: "In kake eaartl je umrl kralj Štefan f" "Kake smrtlf" je ponavljal vojvoda, ki ee je nehote otreeel in eelo prebledel sa trenotek} takoj pa se mo je povrnilo hlodnokrv-noet, da je odgovoril mirno t "te enkrat sem pripovedoval tvoj! vi-sokosti, da ga je pod gradom Bela jom ugrabila nagla amrt," Niti dogovoril še nI In le mu je letela poeoda s Šerbetom na glavo in aamo s hitrim sklon jen jem gls ve se je rešil, da sa mu nt posoda rsshlla na glavi "Ti pes!" Je kričal vesir v nsj-večji Jeai, "kako ae drzneš me-tati blato avo jih laži v moj obrne f M ari hočeš, da ti dam pre-lopati etopala. de ae naučiš govo-riti reaaicof Kaj pe je to tttkaj!" je poeegnil a roko za hrbet ter pokazal vojvodi TomešivUeno.rfrrvi-co od k ki Žale. ~ Vojvoda Je povesil glave; ni si upel upreti se.temu dekasti; iz-prevMel Je, ds veair ve vaa. "Govori r Je grmel le-ta. "V oblaeti tvoje viaokooti," je rekel vojvode odločno, "tode po-alužebnik svojegs pooblaščenec, M ti ne bo treba zavijati, reaniee v lež." "In kake ugodnoeti pridob mogočaa sultanova država, Če se kralju Štefanu Tomaševiču od vza-oe 1 o.. iT" jj ju.vvarja vojvoda še zopet drznejo, kar j« zopet čutil trdna tla pod evojima nogama. "Jforda bi bil kdo pri prevljen plačevati večji heraČ, to je rea! Toda Jaz vem, da vsviše ne mu padišabu, čegar moč in sla vs zatemnjuje vse vladarje, k» kor "iroko razrestel hrest s svoje senco okoli lešeče grmovje, ni toliko ležeče na psr merak zlata, ki ga ima sam preveč, marveč bolj na slavi, ki je tem večja, čim več kraljev se pokorava njegovi vzvi šeni besedi^amo če ti kralji zdru žujejo to pokornoet tudi s svojo zvesto oo." # Med teci govorom jj vezir par krat pritrdil z glavo, si gliulil brado; mu je torej dobro ugajal govor vojvode. "To je vse resnica, Allah akh bar! (Bog je velik!) da je to res!" ja dejal potem, "in v tem ozira smet ai bili sigurni pri kralju Štefanu Tomažu! De-ei se ni klanjal, kakor bi se mu bilo pač spodobilo, vendar bi bili lahko akale zidali na njegove beeede, da ne bo nikdar kršil svojih dog»yo rov. Toda ta njegov sin Tomaši vič T Kdor je stegnil morilno roko po življenju očeta, kakp mu je možno kaj verovati! In vendar je kralj Tomaševič že podal dokaze o avoji udanost nepram vzvišenosti velikega padišaha," je branil vojvoda evoje-ga eokrivega stričnika čim dalje, tem bolj nevstrašeno. "On je za erivil velik zločin, to je resi Toda tvoja visokost ne sme pozabiti da se je tp zgodilo tedaj, ko je kralj Štefan v boju napadel Belaj skegs župana Vnkmana, ki je eden izmed najudanejših priatašev turške države, in da ss je krslj Tomsševič koj nsalednjega dne pristavil, ko jfi opazil, da se vezir u^aje njegovim vzrokom, a velikemu padišahu toliko leže-e na tem, kdo da noži ravno krono Boene na glavi, zamo če ne krši zvestobe proti njegovi vavileni osebi t" "Seveda, na tam nam je ležeče," je pritrdil veair, " se vi, kaurini, merite med aeboj, = čevo vrvice, — " pri prorokou brodil —- ae bo gugal no svoj lastni vrvici!" "Potom bo dolgo livel, če gs Bog aieer ohrani," je pristav: vojvoda. "O tem se prepričamo kmalu, je rekel Mehmed. "In ti odhejes že jutri f je vprešal naenkrat "Če jc to volja tvoje visoko-sti!" jc odgovoril vojvoda. |"No, dobro," je rekel Mehmed "potoval bp s teboj Sara bey, da sprejme od Tcmaševiče polletno plačilo, dogovorjeno s teboj." Vojvoda s« je nekoliko zdrznil valed teh besed. K Toda tvoji vieokosti je vendar znano, da je kralj Štefan tik pred obleganjem Belaja plačal polletni harač," se jc drznil odvrniti, "in rok za novo plačilo še ni minil." "Ali nam boš ti predpisovs za kone t." ae je vjczU zopet vezir "Četudi rok ni potekel, tvoj kra "aj pleča in konec bezedl!" "Kakor izvoli tvoja visokost, se je priklonil vojvode. "To bo gotovo neljuba vest aa TomaŠe-viča,*' jc pristavil v duhu za se, to napravi pošteno luknjo v njegovo zakladnico. Kaj pomaga; to pot mora plačati, aaj mu je zapustil kr^Ij Štefan zakladnice skoro prenapolnjene!" Vesir je satleakal v roke in na to znamenje jc velel slugom, vsto-pivšim v selamik prinesti šerbeta in sladkega sadja; velel jc vojvodi, naj sede, potem ga je pogostil ji ga odpustil z veliko milozt-jo. Isto tako se je tudi. vjc spremenilo pri slulabniltvu; vsak se je vedel pri njegovem odhodu isto ako prijazno, kakor je bil prej ob njegovem prihodu neuljuden nasproten njemu. "Dobro aem potegnil glavo Iz zanjke," je govoril vojvoda aa ae, "in to je bilo vralje trpko; toda vzlic vaemu tema vendar ni tako teiko, kakor ae zdi, namazati Torku med okolo gobca. 8amo to bi rad vedel, kako jc priila to vrvica v Mehmedovc roke in kako jc izvedel za vacf" To mu je vršalo po glavi tudi ko odhajal, tako da ni niti vide ■Hjeve postave, ki je slo-J Bele ob vratih veairove palače ter JHkodoželjno zrla sa njim. "Pojdi, kar pojdi!" je govoril da brat bratu, ain očetu ne pj&a- ta poelednjl porogljivo, "ssj boste naša, to je ravno dokaz, da vam je kmalu občutili učinke mojega ma- Bog, ki je Allah Bog edini, in Mo- ščevanja, h kateremu me jc po-homed njegov prorok, pamet zme- »ival moj umirajoči kralj a avojim zdihljajeml In Itazcn sadene, prodno bi kdo je naamehall vojvode, ogledajo I »»i. da sei si ta dar, a ksterim ee mu je ds g®*poda. in da delam in govorim jslo na znanje najvilio zadovolj j <«ko, kakor ml je on za povedal." noat, "da je tako te/ko zaalepiti Vezir je prikimal a glave; te Turku a peekom oči, kakor stare- besede »o ge spravile e vejtodo j gs liajeks saaledoreti as tstviai. Mehmed asm ni imel druge-No. koiuhovine je dobra in mi bo ga pojma e dolžnosti slalaboika; isborno služila v marsikateri hla »l*pe. aušeujake pokoraoeti. nič dni noči, ho ae koa*> skušeli v dragega ai bilo treba popolnemu medaebojnem bojo. kdo oaj v bo •lalebnika! Kake bi mogel torej deče vlada v predbalkanak.h de- v zlo vojvodi, le ae js rev-želshi.sll turški bunčuh, ali pe aestsva krišal" Dan pred svojim odhodom je jahal vojvode, odet v keflenčič, ki eo mu ge postali v dar, v slav šal za kazčn radi vašega krivo verstva. Sami pripravljate, e privoljenjem Allaha, pot prorokovim ljubljencem, da se razširi praVa. vera po vseh krajih sveta in (ln bodo vsi narodi enoglaano klicali: "Allah, Allah kerim! (Bog je milostijiv) — jc govoril v svojem verskem navdušenju; potem je povesil glavo, s prsti pa je hi^o premikel jagode turškega rožnega venca, ki mu je visel od pasa, pri čemer so se njegova ustne tino premikale. Vojvoda se je čuval, da ga ne mati .v njegovem verskem navdp-šenju, hladno, skoro zmagoalsvpu je ari pred-ae; videl je, de Je zanj in za Tomaševiča glede najMijl bodočnoati minila vza nevarnost; ln radi tega ze je v duhu rogal vezi ru. k |MNo, ti bi ne bil amel izklepa-tati vaših konečnih namenov, turški butec 1" je govorU eam eebi v duhu, "videli bomo kdo bo klieal tvojego Allaha; kar aa mene tile, jaz kalijem na njega.in na njegovega proroka. In koko se ta bi-aurmanaki pea pobožno namrfe-vs! — No, ksr počakaj!" Ocrl as je na črepinje šerbetove poeode, ki se je, zgrešivši njegovo glsvo, vzlic mahklm preprogam razbila ne tleh; ari je na nje tako pozor-no, kakor bi jih štel. "To je bilo mojatrsko vrženo, to ae mora pri-anati, ej Mehmede, tako ee ne amem pustiti oeramotiti; moj Bog mi je priča, da te poilčem pri ps<-vem spopad n da ti pokalem, de mam s svojim budovsnom lito tako mojitrako metati, kakor ti s noataeia sprevoda proti rsssežne. M staaovaoja velikega vamra, »•I |»o njegevik laatnlh princi Plht "Ta al dobro povedal," je re kel Mehme«! mirno, "ia te je tve-jo areša. Kar ee pa tile tvojega gospoda, ae še pebrigejao, da ti v isH najponižnejše ndanoeti ja zrl pred-ee povešeno glavo, a ■pokornim obraaom potrpefljlvo lokajoč, da veair dokonča avojo mo Utev. Zadnje jagoda ja vadrknila skozi prate Mehmede t le enkrat aa js priklonil 8 obrazom, obrnjenim proti jogoeahodu. " Allsh inšeilah 1" je vsdihnR poluglsano. in snpet ja uprl sva) pogled ne vojvodo: " Neiacrpljivo js milost pa«, šaha. mogočnega vladarja pravo* vernik," js sačel čras trenotek, "tndi Štefanu Tomeševlčo pr nanašat i; saaao naj m kršili obljubljate zadnjim Gospoda mislil tebe in kronanega očeto-ubijalca tam v Bobovcu z pogansko roko, ko molče vaši krščanski sodniki k vašemu zločinu.", , In odšel je Iz palače ter zginil v ulicah Drinopolja ravno v tre-notku, ko ao ga v palači iakali na ukaz vezira, da ga obdrže kakor poroka do one dobe, ko ze vrne Sarsf-bej iz Bdbovea a dokazi, če Tomaševič rea kuje izdajatvo, ali ne. 'Torej Je sginil U peaf" ae je erdil Mehmed ,ko so mu sporočili, da ne morejo nikjer najti Ilije, "Slutil je gotovo, ds bo moral jamčiti aa svojo obtožbo, in tega ae mu pač ni ljubilo." | Zamiaia se je sa trenotek, potem je dejal: "Toda enkrat je govoril reenico, zakaj bi ne mogla biti njegova draga tožba res-nična f Saraf-bej bo potoval v Bo-bovee", je odločil trdno. VII. Poevetovanje sledi drugem ns kraljevskem dvoru v Bobovcu po prihodu vojvode Radiča s tur Škim begom blagajnikom, in pri tem se vrle z vso silo priprave sa vojno. Z vso silo, ali tudi z veliko neprevidnostjo pred turškim od-poeleneem, ki ma pripoveduje jo, ne de bi koj zpreševal, da ze vrle te priprave proti goepodu Hercegovine, Stefsnu Koasriču, ki je baje podpiral svojo hčer Katarino, bosanako kraljevo vdovo, v njeni tožbi pri apostolski stoliei proti kralja Štefanu Tomaševiču; toda dan na dan prihejajoče lončenp posodo; io nsj me vmg vzame, iT**, tvejo bučo!^ tu^ftT nraU if^LI bodoče ne ke uoka kiti ajegov^ pokasal mu je vzhod proti srbskim me jem. Turški odpoalanee ni niti s trepelnlcsmi genil pri teh pojssnillk, potrpežljivo ja čakal odločitve bosanskega dvora; sulomsrno js ari na vae priprava boj. rčasih je saaso zmignil a rameni, mvikal vrknjo ustnico la pljunil v stran, satakalvši roka sa ' naa la Šepetajo aa-se: "Ti krlčaoaki pel! Mislijo, da bam žrl blato njlkeve laU!" Ia no da bi bil to kdo opoail, ja neke temna noči enega isamd evojik poturčenega Bolgara, odpe-slol s pealaaico. ia m ja potem Ual zadovoljno, koderkoli ja * " oe bojno vrvenje, aar% s vsakim ~ dvoru se m posvetovali, in do sedaj niso še ničesar odločili. Če je modrg ln agovorna Vojakeija zjutraj sklo-nila svojcu sinu, de izpolni htevo turške vlade ia rajše žrtvuje par mer zlata, nego pa krono in vso svojo državo, pa jc po-poludne Nikolaj Modrnški zopet prevrgel vse deloma z grožnjami, deloma s tem, da jc vspodbujal Tomaievičevo aamoljnbje; naj bolj pa je zaleglo to, da je To-ma»»-\ )<•< \ a lakomnost spoznavala njegove nasvete za boljše nc go materine. "Obljubil si," je govoril škof navsdno, "da ne plačal Turku nobene odkupnine več! In te svoje obljube ne ameš prekršili, če hočeš doseči odpuščanje svojih grehov. In poleg tega: za toliko, kolikor daš, boš ti ssm slabejši kajti s zlstom se vojujejo vojne, zlato ti pridobi vojščakc in vojno potrebščine." * "Toda sa vae to je treba časa, je oporekal kralj, še na pol nag njen Nikolajevim izvzjanjem, "in Če tega časa ni možno kupiti dru gače, nego z zlatom, kaj ne j ato-rim drugega!" "Čas, čast" je odgovoril Nikolaj, "kdaj pa pride ugodnejši čas za razbitje turške sile ln pridobi tav nesmrtne slave! Kar so Ogrski kraVji zaman pozkušali, česar niso mogle doseči po Kapistranu združene zapadne sile krščanstva Ogrsko močjo, empak so bile veeele; da so obranile Beligrad, ta prag Ogrske države: to se posreči tebi kralj moj! Slavnejše postane tvoje ime, zmagovalca Tur kov, po Evropi, nego katero-kol, izmed vseh vladarjev, in Matijal ngerskl si potmn gotovo ne bo lastil pokroviteljskih pravic nad teboj." "Krasno bodočnost mi vseka kbr tu prorokuješ, častiti oče! se je še vedno vstavljal kralj, toda aamo Še na videz; aaj so se mu prsi Urile od hrepenenja, in oko mu je gorelo vsled razkošja; pokaži mi zamo še sredstvs, in koj jutri odpošljm odposlanca prazno torbo nazaj." "Ali.ne atoji že tizoče vojšča-kov ob mejah tvoje države! Kar ozri se na okolo na navdušenje evojega ljudstva za zlavo Kristo-ve vere, za neodviznoet in slavo Bosne! Nikogar ne najdeš, ki ne >i pripravljal orožja, da bo pripravljen na prvi tvoj klic na bo; za kril, "ta domovino, za tvojo slavo! Ce pustiš to prvo vsplam-en je pogasniti, ; jedva se vname drugič a tako ailo, ker je bo dušil dvom o iftinitosti tvojega podjetja. — Ne, ne, aedaj, aH pa nI kdar ja čas za svetovnoagodovin-aki boj — ti z mečem in jaz a križem v roki bova vodila boeaneki narod proti najpoglavitejšemu sovražniku krščanstva. Podila ga >ova skozi pragozd e Srbije in za Balkanom ,po dolinah in ravni nah Bolgarije notri do bregov, ob katerih ae razbijajo valovi morja!" Kralj je zri s razvnetlm licem na škofa; z deanico je' parkrat mahnil po zraku, kakor da še ze-ka turške glave ^ divjem prege-n jen ju; potem jc udaril na ročaj svojega kandžara in je odprl u sta k odgovora; toda v tem sled njem trenotku je še enkrat umolknil, vsi vzroki njegove matere proti temu boju so mu naenkrat SREDA, 18, JULIJA, ZN12ANE CENE. LOOKOUTZft PIJAČE ara «• a4rava ke Ja Trlela« Oaj •H, Ui Šrmrt SvIttSa v aalaeL muklS&*St k-aj. ea Sa faat. SI1.SS, Its riitM aa aa šalba. NinSt« a Saa aa nind aa aafaJL «laa i«la« »tota> m It oo lo«t aaSaalaJa aa «S plaM« aaJMite kl.U aUaSa aa Mi« SUGA* c»l»H«a iSlMvt Plat) TTae. CAUCZ (MRKO) aa al *Jri muTM H aaaSa at»Sa». «taa>a nje7^Vw j*m. A. HMAiTSSaonBa? IMPERIAL STATE BAFOC IMPERIAL, PA. ettOVNI m HRANILNI VLOGE. fiživeli v spominu. Obotavlid^ je z odgovorom in pri , šini je bilo čuti, kako mu h^ ce. Potem pa, ko ae j« ^^ Utrggl iz svojih dvomov, ^ kml navdušeno,- "Naj * volja Gospoda 1 V boj urtiZ življenje in amrt! Krona meč ljubski sta v stavi drug mi ti drugemu. Ali vspiamti polu^* see a stolpov kraljevskega Bo bovca ,ali pa zavihra zopet 1 stava kriša nad eeli Srbi j«-Bolggrzkc! Kakor hoče ii0g, t* da jaz ne morem drugače!"' i Padši na kolena pred ikoW je dejol: "Podeli mi svoj alov k velikemu podjetju; jut« odpošljem nazaj zultanovega odposlanca." Se iato uro ao turškega ojpo. alanca obveetili, da jutri dobi od. govor. Molče je vaprejel oni to ven B ae ni dalje brigal za kraljevsken dvorjana; obrnil se je proti gT«. jemu slugi, zapovedujoč mu, aaj vze pripravi za jutrajšnji odhei Oni za božansko državo usod ni dan se je počasi izmikal iz ofci jema temne noči; zarja se je ru. i lila po vahodnem obzorju, is i njenem rudečem Žaru ao. blestdi vrhunci gora, kakor da se kopljejo v krvi. Dvignilo se je šola« vroče, pekoče, naananjajoč, di mu bo aledlla nevihta neposr4 no. (Dalje prihodnjo aredo.) V Nemčiji tiakajo denar noš b dan* Berlin. — V Nemčiji je 41 ti-skarn, ki tiakajo bankovce noč iz dan. Vaako uro natisnejo pspi;^ za 17,663,818,142 mai-k. Ves ob-tok papirnatega denarja je zos-šal 7. julija 20 biljonov 241 mi-ljard 782 miljonov 966 tiso! mark. Bankovce^ aa manj ko ti-aoč mark ae ne izplača tiskati več, ker je papir aa tiakanje vel vreden. x I VAAA POLSTNA' TOKIKA Koga ae ne oprime tisto "trudno razpoloženje" v teh poletnih l dnevih, ko vročina aili v človelj«, j da neha s delom! In ali ne trpino j valed izgube teka, ko je pred nami položena nam priljubljena , jed! "Zdi ae mi, da potrebujem tonikc," kar mnogi rečejo, ampak vprašanje je, katera tonika je najboljša. Narava ve, katera toai-ka je najbolje. Narava ve, kako se počutimo in zato nam ponnja vse, kar potrebujemo v obliki zelenjave. Vse primesi v Trinerje-vem zdravilno grenkem vinu ins-jo svoj tevor iz zelišč in rsdi tega je Trinerjevo zdravilno grenko vino, najboljša letna tonika. lito drži črevesje odprte in čisto brc« jolečin in neprilik, pomaga prr-bavi in oživljujc ves sistem. C« vživete Trinerjevo sdrsvilno grenko vino, se boate rešili vaeh želodčnih neprilik, glavobolov, elabega teka, aplošne pobitosti in krasno poletno sezono bozte vživzll v a-dobnosti in veselju. "Zdravilno grenko vino poceni dobro zdrsv-;c," kakor pravi Mr. Adsm B. Gostomsld, 224 B. 57th 6t., Netr York, .ampak cdinO Trinerjevo grenko vino je pravo sd rs vilo, -originalno in pristno Trinerjev« zdravilno grenko vino, kzterenu še ni bilo nikoli para in ki nilv najboljši ngled že nad 33 let. V vseh lekarnah in trgovinah s n«odna prilik« M Slovenca f tl olki, tete* peatreibe. •§ prU >ročam val rojak ^ V-'- * ■ H kom« • NAZNATOO IN »AITVALA o tem, u 'fiuh V jasneje h vešk-h itfAlMif tistih srjni la?, nege tadi j,vor drugih, k bolj početij, kl •© jib vestni A kom vi T.m se I rtv orali deteta, ki le liie dppalafli drek lit Te »e-grcfne otroke so prinesli ni rok »ekega vodnjaka ter iUa pometali T vodo, Is kitere jim ni bilo nobene fplitve. Male ntopljenoe eo polom potegnili is vode ter jih prinesli aa miso kot najboljlo in najimenitnejšo jed, ki so jo imeli vliva-» edlnole duhovni in tfemenitall. Pa le drage vrste šrtvovani ho Ipioli. Teko ao i- pr. potegnili Ir-tvam kolo s šivege telesa. V teke kole se potem povili duhovne, ki se jik moreli nošindan nositi ■asse dni aa eehi. Mesto, ki jih je »sledil profe-Ssr Splnden s Hirvazdove uai-vene, ao spravili M dea poje* pila, ki tskorekoč dooela izpopolnjujejo zgodovino steredevnik ei-vjJjfsaU centralna aH osrednje A-meflke ter nudijo mnogs flens t verigi dejstev, kj dolge šaee pridno Isredpl novi problem, U ee ga gptvarfle hondurske razvalino, |» rabe tiaošerik kamnltlk mls. Te ga rabili ge mieaje ere la flvik «ove** opralj med rara«ni lr- najsoprnejta stran tek ke ee IrtvpvtJI bogova«! vode. Njih Hhka le ael ae se »etai v globok Kilo kasneje, ke mrtvs trupla potet jih dali na pejedtt duhovpom in plemenitalem v jed- Samo tisti dstiti, M m I C dvi kodra ii a»Uk glavah in znamenji, fi bila vredna, di Si jih šrtvovaft,|ogova&. : f živeti so arnelg najv«Š dve le ti. In Žrtvovali m jih M dueete enkrat nato Jato. . Deteta ae nesli v njih Destrih aesilnicsh. oki perjom In dragulji, la irtvs So bfie oblečene kakor keine kri-liičiic X oni Le ao Diaana nlaičke la imele #regalje ii prstih fc.tr u-Šesih. Njih loHae iS kis V dra-gib sandalih, is glave se il» Mle okrašene s nmm lepoti!jem. Sedaj aa rasnuri eo tmsle jgitr. jenik dvoje krfl Is barvanega pe- 'v ^SMli J Obrasfce se jka naaae-M i bdi-rianskim olism a ae vsaki je bfta okrogla tele Usa, Stari Kojav raslte i« varajte aa psa* dvama ličkame. U romala ed mest« du tukno vest, de je nemila essrt pre- Jja ^T^fiJ^I^ ff&jaLafififtjS^JSf šrtav ee-allM* vse priljubljenemu slin la brstu |MiiCi ^^ t + ni»tU oo^S i^JTiS^ u TSkaU M* »U^aZSE/S J 4 ^ \*>»oMl al> Talka ja biU ijegovi JošiUv od iko njl »upam, naj svoja matere kl dragih sorodni- * denar dal kov, bolekal U dve In pet lata. T Sune?e^ino^LTkf&Sd iko je prišel leta »tt in bil je tudi v ameriški armadi In sicer Tu. , n. m.» ISK. Bfl j. mlmof. E.tTj. ^ d^TJf^ in pfUMii«,. mOttJ« in Mla ptr krtBil StlMltm rega ae je vdelešilo ogromno ŠU w " 11 vilo rojakev ht velike Ji bilo v članov "Zvezda" Št. W, 8 N. p. J. b ka- tarsaia ja tSMU pripadal. Pogreb se oaa ^^ hJtro premeoila tr. |Dr. SpUdee je aaU aa krajih, kjer ao duhovni opravljali krvne čloarfka daritve, kar eelo griče takih *i*. Is kasna ee in sa treh nogah s Uvalsko glsvo na ks^e rspaai aa dna-aBNa ^msSsagMš gcik Se enake aaiao še valjar, podoben l^enemi' ja, ki gs js videti v * hi nji moderne lene. Mnoge teke mize so B ss trenis in mlenie 9»llko jih PS js previ v tet deset zon. Uhteft osem Mftče ne kek|»e H vrtBe ns grfta med mlln- snano, aH H * mM "" «11 as.lW !• « U e^n^e vsaj pribiiino tsks, kakeg js btJ ICilpov praznik, pa-. *mje bilo to nekaj groznega In »eni "meaee, ko je trebe dreti kele g ljudi", te praznik ae ob hsjsJi v Mehfld tja do leatnsjite n f» »toletja Odpravili ao ga, ko ee > CerUspalista mojem ameifi eo ee pri Wi Ijndje mJJnskih miz aeliti v > • ee jih divji Indijanci pregnali njih veei, in najbrl So M npo- IjoU v Mokttrf dolini tisti grozai premik v lest svojemu 'mogočne-km' bogu Ksipu. Kakor je degue-ao, ja obhajan js tega praznika trpel* do Cortezovega prihoda. In prejkoee eo prinesH tleti ljudje, M «0 pustni svoje mlinske mize n bondnrstfh hribih, to cere-"»onijo , aabo v Mekiško dollio/' P1* profesor. ; Kakor ae zdi, je WI »sip pa tron in bog dettfSsr. In Ijud^ oorošovelei nilalau de ae liudJe jokali, ke ao neali mlsn aa api^t obsojene otroka, la ? isaslal aa do so larti alao roke, la v r /»rafte ujil# ak je bfla to velika leel vendar kratim Detete eo bHa Irtveveia dni pred Vaaki pokazati Dobožnost. od- nltti vsaka verski pobošnoet je med i Mievaln. Ob tekj priliJd dnhovai Potem ee Irtvovali Ijaaee la ee^aje. -----A ■■■t«en M MMU Temao mw" •• »s pejediii ki ao jo pHradill pe vaškem tikem Irtvevgaja,. - J Ji Mšnategs Jft ja lii aa aoditi I hinsvskidnko tU a^ atHn la to ^ B?egrsl*ae. 6«Un/nl Sn, M ubij. liofl. Ij «rji» m« WH» 1>: sekaj tron in bog zlsUriev. mlhukih miz so bili 1 tarji. O Ksfpo so si dol — - As PfU OŠeane bolezni vsem tktlm, praznike se kOI šrtvovsni iotlvi, ^ aa bilJ obeojen! radi kraje sle-u draguljev vdragil. Poleg [+ ao navadne Krtvovell tudi ne-k®»0 vejefk vjetnikov. Najprej •• jhs Izd ril sree, petem jim pe Včjslk so m odrti. Is prsdno Jih morSi, deaf so ponsvsdi '""H iS pod ložem. Kakor od* [*io lovel flvall, take je odri do-evoje člorefko Irtev. la ^V3s ealo Me eetegdO s akiili >«oi»vt "••M « Jo ji avii_________________ Mseo mrtvece lleveka so petegni-11 po Mssa Sveče duhovne. No- rt (kapele) al ^ pevml duko-♦•a k svojim aegsm. roke k ave-)'» rakast Ia petem je pričel ek-••laa v.kolo svoje Irtve pleeeti ^ slaterjev e feet la elavo. *o|e se asen dakorailkl di'a w dukomi. Imeli so jik os se-P« «el meaoe. Trideset dni od J. ko es sledi v človeško kolo trtvaiaeaoa Maoaka. ae korakeli m je morda divjik, Idi «M» boJjo^SB dernege Eloveka^d _ la morda ljudi, Br mlaft jezo v K trema je ja vr«l dne 21 junija t L ii katoliško pokopališče '£r. Ane na Caatle Saeaaen, Pa Nejiekreaej- \ se mi je zdelohlhekak^gpmljlvo vse to, odprem bajne s aiio a u kaj presenečenji notri dobim la-m W aevsdasge pepirje. Kako m larje v nevedni papir v meni uganka, sli ka sta a lam očistila aa tneajst dolarjev. Rojaki, bodite preti pred tekiml navihane! Prvi ša ia aekvnljujcmi Hanbtvu dru Uve "Svezda" št. 81, S. N. f. J. ^ P^ vieok obrd kete Obm ima auhe roka, delge prste li je darovani kraeni venec, nadalje l.*... _j Urim vmr a. I i »tere SS Vwm.ii «▼«» sa in o^nols ss vedao nekako sumljive, aa aaviiai voaee, nva^e veem, ki |,n. ...u« .a. mm** i« i* i lasa šrne leaa In brka, M obrije, sivin oči In U ao ga odru In kaM, ao vendar radi lsrolsti svoja •f«««ni. ter ga sjfreaull t M Dalmatlnea. Nieeov tovariš na okrog 80 let. Ime m« je frank pa ge Pajnlee) in po ia- T^druš fa ■pramin s m<9> ^ Dalmatlnea Nieeov tovariš na priietkom £#it.|, Mi h M&Mto. hA, h.tU br.tn prodMdnlk« MAmKi IS—! M. - u.,. » . " m. »mm eeemfma. M»wW oatsn: vvanfl^ nolLoiii kar \m* mm «mi m«. xki Sebir. mati John Suhle, očem. njn ^dniiko zepeiSi walJa Mary DoHnar, Roaie RVffler, Anna Mkgr dlB 0n4m|t w ^ L^S Imaner. fvenras ITrttšntk. ^stra. Mca pegs^^loJ nnU/T fsaaak MM fnJblm ia*K rffll mlubraš la gufca. fcongkton. fk. Crosby, Mlnn. CidO mm ......................m i ritOtCVARSC i »OJCJO SI zanesljivi kl ae eeefci okraj lokala! ell pe-tovalal^DeU ^s eU^^seshJak i kustvo kl puaebee*sJkno»t al ge-treba a. ImAepaik mora kaeti ae* raHvo sa ns msaj od H0.00. Vse oaobe, kl as rano sani m a jo la Jfc tako dalo aei acideJo oaek W VA. i Dr Zopet nekaj novega. I Slovenaka plesna enota "WALNU dvorane a I* ■fTiROVB" umito is Jelieta -r Anrara ngtai tam c^eidlta en Sta. (poetih Is preko k oroNtor mobtte aa vrla. . liki/ples li aekeve ki potem nu jesti in piti ksds pripravljeai vsak šaa. Torej napombka obš-ekati togi kranegi »rti. Si m umfiia tirinoroliti ijuuiJv ^vVvfavSae r. Muha u t SLOV mmmmmjmmm 4 f rwwa lOJŠBt v TJUOU NA PflODAJ. Prede n M akrov gHegajoU dobra forma in polafr faznega pri-- J ^ dMrnjlla, 'MNk ■..navr vv«T. fStupli im am in dngs poeiopja' ni v dobrim stanja. Vsdno teko. li isvpasa vodi, aadao drevje, jlboUM, kru|ke te Salpik , Eno miljo dolaUiatsimiljedole. Rpjaki v CKicagu in okolici! kadar lattta kupiti kaka aemljllla ali poeoetvo v posebno prilika M and* aadij t NOVI naeelMai m Hlnadale, IU., ga aalMip aonljiieo v kotik po oa aker alt vadj aass Ja ^''■lilBIMeaMmajRanA saiall^Jhw^oatneata« Za pajaasili Ia ooaa oglaeiše gg pvi | Iftfci Ora^mrd Uit .................... teVETNIlKA IN JAVNO-NOTAMKA MSA1NA F« Ao BOOADEKg v^Bi t/^T^^^HHHHIHIB ge eobrat a a ve jim avtomobUoml Divjak ja moril ia aMH kar k^^^^s MO. da > tisto ubijanja vlel njegovim W gevem. Današnji civilizirani rak mori in uMje, kar modi. Ljsdje, kl ao fivsli po kondt^ skik mestih fa kl eo n peatafev* II omenjenih mlinskih mls, so bili drugače sele visoko civilizirani. Za marattaj JinJ dolgujejo K iešneet. To n bili ljudje, kl n prvi pokszsli, kako n prideluje koruze. PoRehtlU so mnogo div^ J& dreves, ki Mm sedaj Habten sod. Pridelovstl rajsko jabolka eS slidki krompir, rasaovrms nike in razne vtste filoU, de ia mnogo drag* «viL To ao biU ljudje, kl n Is p«o-ee j vedeli e koviaek a leeSem I letja, aej pem je snsno. de n pe-znali keker, arebra, sleto, pMso, is avisee ter doleti nase dfchmJe njih. m ao iikii ia lealerji pe lovntat kiaia seski. Postsli aoealoarfe znameniti m- ao jell KEGALI JI ZASTAV« tm I.La m. i. i, t« —iMtaMlM M MMM1 au l> igkfg MaAA m w»o »M C"'■ w ^^^ s maia.ii.aM ^ - .al Glvtliseeijo teh ljudi imenuje s msjafko eivttiaaaljo, la ajm razvaline prlšeK di js Mb A* meriks m prodtfiln itd. 16 glav goveji 81» HB^iumji, doaipkokoli la ne. Dva stroji sa taaolia, velike atroj n mlenje kosti, velik inku-katOr in vsgsjitilj n |000 pišimo sov. Vse potrebno kmetijsko oro& Je, zot plug, stroj n ropanje krompirje, n sejati Mle la za rnjntljssssa ^^ >e Is N. II42 kultMranje, ter drugo, je bolan ne revmatinnn lnnf-% med klsko ceno. O. CLEVELAND Wis. Sitter Co. smi«.ean4ee., Pišite is^neelev: Denlel Tkomp sin, S. D. X Hsrturkk, K T., «Oteego Oe.) o (Adv.) V«»lka aaieei nio«, ar.cnJi »to« v vmh i, rik^T rMBi (Uruikaaa dele |s tET 'i11: Ml oassvs iTSSST* CONSMAUON. PA. Vlotor r~r-mrri — — mnmm K knltara kakor kler Kil NAPREDEK. ljudstva Ako n •k jeml iepw ■ Veliko—veliko naših slovanskih odjenslcev ss Je prepričslo, da s kupovanje« KOVČEKOV, MALIH TORBIC IN ROČNIH KOVCEKOV NA NAŠI JULIJSKI RAZPRODAJI POMENI PRECEJ PRIHRANITI PRI CENI Prepričani so, de imajo največjo febero kovčekov, torbic In ročnih kovčekov Izdelanih od najboljša tovarne kovčekov v ti deželi—po najetij* ceni. Se vam priporočamo, da al pridete ogledat ^^^H^^^HH^fl Ni vala uslugo bi nm na razpolago (e nal »l> oddrlA' " " " pib M bU I^^Se^udeletilo 's^ ve! članstva. Prosim .,>,, so v prui .Im.mm tajnT «J blagajni. Vstopnine Je ss iiiuAke odklon fei,!"ii' JB"SS t'l,udaa vstaiii vse Člane in Ma- s« almi nu ♦ M.M .lu|„ drv Ura io vas |K< fa «9 k« •< «..r't<' M' jJ^J* viv. I.< i L • pi.'ftkH.liciio Vr\rUpa /U^St »f v dveraaT$rXc na Haasr!iaesaa riainu. Ali ae vidimo vsi *k«paj?. iskal vrtal« svl dalje. Jo*. Su S«M me. tajnik. «.««* a £JMnoia. kater«**® prtfvdl «Imi»iv Ns Juiroveni , M. 411 SNPJ. IU« v, k»n io, 4»hio. v ned.-lio g« v f0«1**« * JP" M..>.h pli A Mik!«ivfto, ae l«MT MN de. Igrale ao aoaiela jarmeatki da m »»-.d., lahko »akal« vuh i .^.hisinli sa'vs» dovsl > -k.'-« .•> M»j«ke od Iu kol i okoli« e vljudno vaki — er.rfl/j adper. •Veta«, Ni. — Kasna nJem rak kam v nesrlltlai le »koli«. •< • pr redi klub M. IS "Mefi vrh" |Ti t. pt. »i.» tabave dae II julija tv far v d vara e I #mha "lpiaig M. I SNU /a/Hrk |a toča« u6 a Atiih. Igrsla h«. Uvrslas sodba naadtns. Pa. V, lup ni as Js sa » raki -