LETO XVIII. ŠTEV. 484 GOSPODARSTVO CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 1. MAJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933, Trgovinska politika Z. Nemčije v ospredju Zaman nasveti EGS? - Kaj bo storila Italija? V zvezi z nedavnim zasedanjem ministrov Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju, ki je dovedlo do načelnega sklepa, da bodo vlade držav Evropske gospodarske skupnosti enotno nastopale pri pobijanju inflacije, prinaša londonski «Statist» zanimiv komentar. List je mnenja, da je malo verjetno, da bi posamezne vlade dejansko tudi izvajale priporočila, ki jih vsebuje ta sklep. Verjetnejše je, da bodo ravnale, kakor bodo zahtevale trenutne koristi svojih držav. Osrednje vprašanje predstavlja pravzaprav razvoj nemškega gospodarstva in zahodnonemške zunanjetrgovinske politike. Izvoz iz Zahodne Nemčije se veča iz tedna v teden. Na drugi strani troši francoska vlada mnogo energij za boj proti dviganju cen, medtem ko sta Italija in Nizozemska v veliki meri popustili, zavedajoč se, da nista popolnoma kos temu boju. Načelnik komisije pri EGS prof. Hallstein je pred naslednjim izborom: Ali poskusi vplivati na gospodarsko in zunanjetrgovinsko politiko Zahodne Nemčije, ali pa pozove ostale države, naj se prilagodijo gospodarski politiki Bonna. Raven zahodnonemških valutnih rezerv in trden položaj nemške marke izvajata pritisk ne samo na valute članic EGS temveč tudi čez te meje. Iz takšnega položaja izvira potreba, da bi pozvali Nemce, naj znižajo obrestno mero in tako pospešili domačo potrošnjo; hkrati naj bi Italijane pozvali, da poskušajo nadzirati in ukrotiti inflacijo. Toda v takšnih primerih — tako uči izkušnja — ni logika vselej najboljši svetovalec. Komisija EGS dvomi, da bi Nemci no mero in tako pospešijo domačo potrošnjo (dabi se tako njihov izvoz skrčil); to bi se jim zdelo nekako nemoralno. Že nasvet komisije Evropske gospodarske skupnosti naj ne znižajo davkov, se jim je zdel nemogoč, pa ga zato tudi niso izvedli. ŠLI SO NA KOMPROMIS Rečeno je bilo, da bo sedanje gospodarsko neravnovesje spodbudilo gospodarsko integracijo. Nemci naj bi končno premagali svoj odpor proti dolgoročnemu planiranju. Potrebno je, da vsaka izmed držav članic EGS naloži sebi določene omejitve v korist vseh. Nemška vlada je končno pristala na neke vrste kompromis; nadzirala bo kopičenje svojih rezerv ter se zadovoljila z apeli na svoje sosede. General de Gaulle bo upošteval v glavnem nasvete bruseljske komisije, seveda ne bo skrčil stroškov za oboroževanje. Upošteval bo nasvete komisije EGS ne zaradi Evropske gospodarske skupnosti, temveč zato, ker hoče ohraniti svojo valuto čvrsto, ki jo potrebuje za osnovo svoje zunanje politike. Italijanska vlada se bo izogibala drastičnim ukrepom, ker ni njen položaj v parlamentu dovolj močan. Kako naj Italijani izvedejo nasvet podpredsednika Marjoli-na, da bi skrčili uvoz mesa? Ali naj se vrnejo k makaronom? Zanimivo Je bilo, da so se Italijani rajši odločili za posojilo in se obrnili na Združene ameriške države, ker je bil kredit kmalu na razpolago, in da se niso obrnili na Nemce, ki bi bili gotovo postavili določene neprijetne pogoje. Kako se bodo zadeve razvile v resnici? Komisija Evropske gospodarske skupnosti priporoča skrčenje državnih proračunov, ter razne ukrepe, ki bi zadržali inflacijo. Na drugi strani vse kaže, da bo prebitek v za-hodnonemški plačilni bilanci napredoval in da bodo temu napredku ustrezali primanjkljaji v Italiji in verjetno tudi v Franciji. če se bodo razmere razvile res v tej smeri, potem je možen samo eden izmed dveh razvojev: ali bodo Italijani in verjetno tudi drugi prisiljeni vsiliti Nemcem omejitev izvoza; ali pa bodo Nemci zopet morali seči po revalutaciji nemške marke. To bi bilo po mnenju pisca tudi priporočljivo, ker bi tako omejili pritisk nemške valute na druge valute, vsaj za nekaj časa. Prva rešitev bi pomenila hud udarec vsemu sestavu Evropskega gospodarskega trga; zato ni verjetno, da bi prišlo do nje. Re-valutacija marke bi bila prav gotovo manjše zlo. ne «Henschel» v Kasslu, dr. Fritza Aurela Goergena, ki je obtožen odgovornosti za to, da je tovarna dobavljala vojski razno opremo po pretirano visokih cenah. Včasih je tovarna zaračunavala vojni upravi opremo po dvakrat višjih cenah, kakor je ta v resnici veljala. Med nemško javnost se je že prej razširil glas o teh nerednostih v poslovanju tovarne, vendar javnost ni pričakovala, da bo policija zaprla glavnega ravnatelja, že prej je postavila pod ključ več drugih njegovih sodelavcev. Do sedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, v kakšni meri je bila oškodovana država. Vsekakor je treba pri tem upoštevati, da gre za velike dobave in za tovarno, ki ima letno okoli 500 milijonov mark prometa. Nekateri domnevajo, da so pri goljufiji soudeleženi tudi nekateri oficirji. Tako je bil že pred dobrim poldrugim letom neki oficir obsojen, da je prejemal nagrade od neke tovarne. AVSTRIJSKA PROIZVODNJA PETROLEJA Avstrijsko ministrstvo za trgovino sporoča, da je dosegla proizvodnja surovega petroleja v minulem februarju 233.722 ton, v tem ko je znašala v istem mesecu lanskega leta 192.488 ton. / - -' - v11' i< /1 ’' \ / / • * *1 'V/1 /m' '"'' i *,, 1 h'V/,1/,*»«■'/ ■ /1'1'!;'' »/.1;/ Ali bodo francoski borci pod vodstvom de Gaulla pokosili nemško klasje? Erhardovi vitezi so budno na straži. Francija je v Evropski gospodarski sk upnosti pritiskala, da se cene žitu v državah EGS čimbolj z višajo,_ da bi se domačim pridelovalcem — kakor v Zahodni Nemčiji — ne izplačalo sejati žita. Potem bi Francozi lahko izvažali več svojega žita v Nemčijo Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo uspešno zaključena Še povečana obmejna trgovina - Vprašanje komercialnih kreditov Mard odklanja omejevanje izvoza V zahodnonemških, pa tudi Zunanjih gospodarskih in političnih krogih so vprav z napetostjo pričakovali govor kanclerja Erharda pri otvoritvi hanno-verskega industrijskega sejma. Prepričani so bili, da bo kancler zavzel jasno stališče glede bodoče zunanjetrgovinske politike v zvezi s priporočili Evropske gospodarske skupnosti za pobijanje inflacije. Kancler je v resnici govoril o izredno ugodni gospodarski konjunkturi ter pri tem uporabil tudi izraz «boom». Konjunktura je ugodna skoraj za vse veje zahodnonemškega gospodarstva. Poslušalci so se zlasti zanimali za Erhardove izjave o nenehoma naraščajočem izvozu. V resnici se je prebitek v zunanji trgovini v treh mesecih dvignil na 2.400 milijonov mark (376 milijard 800 milijonov lir), medtem ko je lani prebitek v tem času dosegel samo 650 milijonov. Ako bi se zunanja trgovina v vsem letu 1964 razvijala v sedanjem ritmu, bi prebitek konec leta dosegel 8.000 milijonov mark (1.356 milijard lir). Nikakor ne mislimo na umetno oviranje izvoza, je dejal kancler. To njegovo izjavo razlagajo tako, da zahodnonemška vlada ne misli na revalutacijo marke. Prav tako ne bo spremenila prometnega davka, kolikor bi ta sprememba zadela izvoz. Mnogi nemški industrij ci so se te nove ovire v resnici bali. Sicer je kancler dejal, da proučuje vlada razne ukrepe, da bi omogočila tujo konkurenco na nemškem trgu, vendar ni podrobno opisal teh ukrepov. Kancler je naglasil, da je treba izvajati usklajen program za dosego gospodarske ustaljenosti med državami šestorice. V vseh državah Evropske gospodarske skupnosti je treba uvesti disciplino, da bi izvedli nedavna priporočila bruseljske konference. Nekatere države so živele čez svoje dohodke ter so trošile preveč denarja za investicije, za potrošno blago in socialne usluge. Kancler je odklonil gospodarsko planiranje po posameznih državah, s kakršnim so vlade poskušale forsirati gospodarski razvoj. Bolje je odpovedati se določenemu napredku, ako je inflacija njegov edini rezultat. Hannoverski velesejem bo ugodno učinkoval, ako bo pokazal državam, ki vodijo takšno politiko, kako velika je moč zunanje konkurence. Prof. Erhard se je tudi dotaknil «Kennedyjeve runde«, ki po njegovem mnenju ne sme propasti. On sam se čuti vezanega v zvezi z njo, ker ga je Kennedy o svojih načrtih osebno podrobno poučil. NOVA NAROČILA ZAHODNONEMŠKI INDUSTRIJI Inštitut za proučevanje gospodarske konjunkture IFO v Muen- chenu predvideva, da se bo izvoz iz Zahodne Nemčije v prvem polletju 1964 povečal za eno petino. Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo, da so se naročila zahodnonemški industriji v februarju dvignila za 28 od-sto, iz same tujina pa za 30 od-sto. Tujina naroča zlasti kapitalne dobrine in vozila. Naročila iz Francije in Italije še vedno ne upadajo. Prav zaradi naročil iz teh dveh držav se je izvoz v tujino lani tako dvignil. Izvoz se dviga zlasti zato, ker so cene zahodnonemških izdelkov ostale v glavnem nespremenjene, z druge strani pa industrija hitreje izvršuje naročila. Računajo, da se bo zunanjetrgovinski prebitek, ki je lani znašal 6.000 milijonov mark, močno povečal v letu 1964. Zvezna banka se pravzaprav že vznemirja zaradi tako naglega naraščanja valutnih rezerv, ki so dosegle 30.000 mili j ono v mark. ZAHODNONEMŠKE OBVEZNOSTI NASPROTI TUJINI Zvezna banka — Bundesbank je objavila podatke o zahodnonemški zadolžitvi nasproti tujini. Leta 1953, ko je bila sklenjena londonska pogodba o poravnavi predvojnih dolgov, so znašali nemški zasebni in javni dolgovi 6.700 milijonov mark. Danes znašajo 16.000 mark. Kaže, tako piše neki angleški list, da je Zahodna Nemčija poravnala dve tretjini svojih dolgov, ki so bili ugotovljeni na londonski konferenci. Pozneje se je Zahodna Nemčija še bolj zadolžila. Tuji državljani so v Nemčiji nakupili za 6.000 milijonov mark vrednostnih papirjev s stalnimi obrestmi. Zahodna Nemčija je prejela nadalje za 3.500 milijonov mark raznih dolgoročnih posojil iz tujine. K temu je treba prišteti še 4.600 milijonov mark kratkoročnih posojil. K 16.000 milijonom mark dolgov, ki jih omenja Bundesbank, treba dodati še 12.000 milijonov mark, ki jih Nemčija plačuje Izraelu za nacistične žrtve, in 5.000 milijonov mark, ki jih hoče Nemčija podeliti kot podporo tujini. Po vsem tem sledi, da Zahodna Nemčija ni tako velik upnik nasproti tujini, kakor na splošno domnevajo. Njene terjatve približno ustrezajo ravni njenih dolgov, če upoštevamo njene obveze glede dolgoročnih kreditov, ki jih hoče podeliti tujim državam, potem dosežejo njene terjatve okoli 33 tisoč 300 milijonov mark, to je 100 milijonov več kakor njene obveznosti. Ravnatelj tovarne ozemskih zakonov neveljavna. (80), Danske (50) in Belgije (39). Jugoslavija je letos prisotna z 11 razstavljavci. Sovjetsko zvezo zastopa 10 podjetij, Poljsko 9, češkoslovaško 3, Bolgarijo in Madžarsko po 1 podjetje. Iz držav članic EFTA je nastopilo 587 razstavljavcev, medtem ko jih je iz držav Evropske gospodarske skupnosti 493. število italijanskih razstavljavcev se je v zadnjih petih letih podvojilo. Mehanično industrijo zastopa kar 36 razstavljavcev iz Italije; na drugem mestu je elektrotehnična industrija s 15 podjetji, sledi proizvodnja pisarniških strojev z 12 razstavljavci. Italija je poslala v Hannover tudi razne vrste drugih strojev, kakor s področja keramike, steklarstva, gradbene stroje itd. Na velesejmu posluje mednarodni informacijski center, v katerem so zastopane tudi tuje države. V zvezi s hannoverskim velesejmom je bila tudi «Letalska razstava» na letališču Hannover-Langenhagen. Na približno 13.000 kv. metrih pokritega prostora in na 72.000 kv. metrih odprte površine razstavlja 152 tujih in 119 nemških podjetij, ki prikazujejo najnovejše proizvode s področja letalske industrije. Zasedanje italijansko-nemškega odbora v Rimu V Bonnu so objavili poročilo o zasedanju mešanega zahodno-nemškega-italij anskega odbora v Rimu. Italijanska delegacija je razložila Nemcem ukrepe za u-stalitev gospodarskega položaja. Glede vprašanja odnosov do Evropske gospodarske skupnosti so se sporazumeli, da bodo delali za zbližanje z Veliko Britanijo in drugih evropskih držav z Evropskim skupnim tržiščem. Dotaknili so se tudi odnosov EGS do afriških držav in dežel Latinske Amerike. Naglasili so, da je v velikem interesu obeh vlad, da uspeta svetovna konferenca o trgovini in Ken-nedgjeva runda. Druga vprašanja so zadevala dvostranske odnose, kakor npr. vprašanje prevoza in prometa, ki sta važna tudi za tujski promet. Izmenjali so tudi mnenja o nemško-itali-janskem sodelovanju v razvijajočih se državah. Proučili so tudi možnosti nemškega sodelovanja pri gospodarski obnovi južne Italije. Posvetili so posebno pozornost italijanskemu izvozu sadja in zelenjave. Kakor napovedano, je bil v Ljubljani 22. in '23. aprila ustanovni sestanek regionalne skupine za koordinacijo proizvodnje in prenosa električne energije SUDEL, ki so jo ustanovili najuglednejši predstavniki elektrogospodarskih organizacij Avstrije, Italije in Jugoslavije, med njimi centralni direktor ENEL dr. ing. Piero Facconi, generalni direktor Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva ing. ing. Radivoje Markovič in generalni direktor Avstrijske elektrogospodarske delniške družbe inženir Franz Hintermayer. Statuti SUDEL so bili soglasno sprejeti. Za predsednika je bil izvoljen ing. Markovič, za podpredsednika ing. Hinterma-yer in Facconi. Sedež unije, ki je vedno v državi, ki ji pripada predsednik, bo dve leti v Ljubljani. Za tajnika SUDEL je bil izvoljen dr. Vladimir Šenk, svetnik Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Po ustanovnem sestanku je bila takoj prva delovna seja, na kateri so zastopniki vseh treh elektrogospodarstev poročali o možnostih za sodelovanje med e-lektrogospodarstvi omenjenih držav, o sedanjem stanju prenosnih naprav, o možnostih za paralelno obratovanje, to je o stalni povezavi omrežij, o novogradnjah na področju elektrogospodarstva in o drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo vse tri države. Odslej bo tudi šest jugoslovanskih elektrogospodarskih strokovnjakov sodelovalo v posebnih delovnih skupinah UC PTE za pogon, za termoelektrarne in za hidravliciteto. Glede sodelovanja med elektrogospodarstvi včlanjenimi v UCPTE ter elektrogospodarstvi držav SEV je bilo na sestanku SUDEL sporočeno, da ni nobene politične ovirg za sodelovanje med obema organizacijama, da pa obstajajo še tehnične ovire za prehod na paralelno obratovanje. Z jugoslovanske strani je bilo naglašeno, da je njena o-snovna orientacija usmerjena na razširitev dvostranskih odnosov s sosednimi državami in da je Jugoslavija sklenila tozadevne pogodbe z vsemi svojimi sosedi z izjemo Albanije. Elektrogospodarstvo samo ne vzdržuje nobenih zvez s SEV, v OECD pa ima Jugoslavija status opazo- LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motoi,,., .atija »Bled« je še vedno zasidrana v Piranu zaradi popravil. Ladja »Bohinj» je 23. aprila odplula iz Benetk proti Pločam in Marseilleu, kjer je Pristala 29. aprila. «Bovec« je 26. aprila dospela v Trst. »Dubrovnik« je 26. aprila odplula iz Splita proti Reki, Pločam in naprej proti afriškim pristaniščem. »Zelengora« je zapustila 24. aprila pristanišče Takoradi; odplula bo v Dakar, nato proti jadranskim pristaniščem. »Kraljeviča« je danes priplula v Abi-djan. »Pohorje« je na poti iz Monrovie v Takoradi in Apapo, kjer bo pristala 2. maja. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi tz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Avala« 7,-10. maja; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Lika« 28. maja; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Lovčen« 15. maja; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Trepča« konec maja; Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Pobjeda* 10. maja; Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Črna gora« 2. maja, »Marjan« 30. maja; Proga Jadransko morje — Južna Amerika: »Kvarner« 9. maja, »Krk« 27. maja. Prihodi v Trst »Risnjak« (Izrael, Ciper) 6. maja; »Lika« (Daljni vzhod) 12. maja. SPLAVITEV RIBIŠKE LADJE »OCEANUS«. V nedeljo so v ladjedelnici Sv. Justa splavili motorno ribiško ladjo »Oceanus«, ki so jo zgradili po naročilu Tržaške družbe za ribolov. Ladjo bodo vpisali v tržaški pomorski register. »Oceanus« je dolga 59 metrov, široka 9 in visoka 4,75 metra. Tehta 600 ton. Pri polnem tovoru bo znašala njena brzina 13 milj na uro. V trupu ladje je skladišče, kjer bodo lahko spravili 600 kubičnih metrov zmrznjenih rib. To je že druga ladja te- vrste, ki so jo splavili v ladjedelnici Sv. Justa; v načrtu pa imajo gradnjo še tretje take ladje. vanjih, omogočila preselitev v nova stanovanja. Samo od leta 1945 so zgradile krajevne oblasti 3 milijone stanovanj, večino v prvih desetih letih; v zadnjih letih zgradijo krajevne oblasti povprečno 120.000 stanovanj na leto. Od leta 1919 so krajevne oblasti in zasebniki skupno zgradili okoli 9 milijonov stanovanj. Kljub temu še vedno vlada stanovanjska stiska. Ljudje iščejo, kakor rečeno, nova stanovanja in zapuščajo zlasti nehigienična stanovanja. Vsekakor ni stanovanjska stiska tako huda, kakor je bila prva povojna S pogonsko energijo, ki jo daje lignit, to je premog z najmanjšim številom kalorij, je bilo po vojni zgrajeno znano mestece v Sloveniji — Velenje, ki s svojo zunanjostjo zbuja pozornost tudi tujim obiskovalcem. Poleg elektrarne nameravajo tam zgraditi tudi kemični kombinat. Podoben primer imamo tudi na Poljskem, ih sicer v vojvodini Poznanjski, kjer stoji mesto Konin; to je še pred nekaj leti štelo komaj 15.000 ljudi. Mesto se je pričelo razvijati šele, ko so tam odprli velik rudnik lignita, ki ga kopljejo kar na odprtem. Lignit ne gre samo v prodajo, temveč žene tudi eno izmed naj večjih električnih central na Poljskem. Mesto so hitro povezali z drugimi središči z železnico in s cestami. V začetku so elektrogeneratorji dajali po 55 megavatov energije, leta 1962 pa so sklenili inštalirati še novih 125 MW. Turbino je zgradila tovarna Zamech v Elbagu v vojvodini Gdansk, generator pa tovarna Dolmel v Wroclavu; kotel, ki je visok kakor petna j stnadstrop-na hiša, je izdelala tovarna v Raciborzu. Že za zimski čas 1963-64 je inštalirana moč dosegla 252 MW. Toliko energije zadostuje tudi 2,5 milijonskemu mestu. V Koninu gradijo zdaj še tovarno aluminija, ki bo izkori- ieta. število novih družin bi zahtevalo približno 120.000 stanovanj na leto, toda prav zato, ker silijo stanovalci iz starih v nova stanovanja, je potreba po novih stanovanjih še mnogo večja. Na Angleškem je danes 2,5 milijona stanovanj, ki so stara nad sto let; približno računajo, da je okoli 4 milijone takšnih stanovanj, ki bi jih bilo treba nadomestiti z novimi. Zanimivo je, da se konservativci, ki so na vladi, in laburisti, ki se pripravljajo na prevzem oblasti, strinjajo v tem, da bi bilo treba zgraditi okoli 400.000 novih stanovanj na leto. ščala električno energijo iste e-lektrarne za elektrolizo. Proizvajali bodo tudi aluminijaste plošče. Računajo, da bo mesto čez petnajst let štelo okoli 70.000 ljudi. Na tem mestu je bila že rimska naselbina, za časa Kazimira Velikega (1310-1370) pa so tu zgradili grad. Pri delitvi Poljske konec 18. stoletja je Konin pripadal Prusiji. Tu se je razvila tekstilna industrija. Med zadnjo vojno je bilo v mestu porušenih več dragocenih stavb. ZA MORALIZACIJO FILMSKE REKLAME. Italijanska parlamentarca Degan in De Zan sta pred dnevi predložila poslanski zbornici zakonski osnutek za moralizacijo reklame filmov, ki so prepovedani mladoletnim. Osnutek je podpisalo 180 poslancev. Parlamentarca sta naglasila, da je bilo do sedaj premalo ali nič storjenega v tem smislu. Nasprotno, reklamna sredstva (lepaki s slikami in fotografijami nalepljeni po mestnih zidovih ali zvočna reklama v kinematografih s predvajanjem cesto nespodobnih prizorov) postajajo od dne do dne predrznejša in kvarijo mladino. Treba je prepovedati tako nemoralno reklamo. Italijanski izvoz naj se pospeši bile pregled o klientih, ki se zadolžujejo pri raznih zavodih in bodo laže proučile njihov dejanski položaj, ker bodo primerjale kredite, ki so jih ti najeli pri posameznih bankah. Tako se bodo laže odločile, ali naj klientu dovolijo posojilo. Na drugi strani upajo, da bo ta u-Itrep pripomogel k znižanju stroškov za najetje denarnih posojil. Poleg tega si bo emisijska banka lahko ustvarila sliko o kreditnem položaju raznih gospodarskih vej. Na posebni seji je rimska vlada proučila ukrepe, s katerimi naj bi pospešila izvoz in tako zboljšala trgovinsko in plačilno bilanco, ki sta pasivni. Potek zunanje trgovine so proučili na sestanku glavnega odbora Inštituta za zunanjo trgovino, kateremu je prisostvoval tudi minister za zunanjo trgovino Mattarella. Ta je omenil ukrepe vlade, ki gredo za tem, da bi se skrčil uvoz, pa tudi najnovejši zakon, ki dovoljuje vladi 50 milijard, da lahko iz tega črpa sredstva za podeljevanje srednje ročnih kreditov za pospeševanje izvoza. Vlada je tudi sklenila pooblastiti banke, da dovolijo izvoznikom kredite v tuji valuti za 12 mesecev, preden je bil izvršen dejanski izvoz. O razvoju italijanske trgovinske bilance v prvih dveh mesecih 1964 so bili objavljeni naslednji podatki. Uvoz je v tem času dosegel 882,1 milijarde lir, izvoz pa 542,4 milijarde lir; u-voz se je dvignil za 29 odsto, izvoz pa za 16 odsto v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Vsled tega je primanjkljaj dosegel 339,7 milijarde v prvih dveh mesecih tega leta, kar predstavlja povišanje za 56,6 odsto v primeri z istim obdobjem lanskega leta. To pomeni, da se je izvoz v omenjenih dveh mesecih precej dvignil, vendar še ne v zadovoljivi meri. Povprečno je mesečni primanjkljaj znašal 170 milijard lir. Ko bi se bilanca razvijala v tem smislu, ki na koncu leta prišli do primanjkljaja 2.000 milijard lir (3.300 milijonov dolarjev). Izvedenci so mnenja, da bi samo tretjino tega primanjkljaja v trgovinski bilanci lahko pokrili z »nevidnimi« dohodki. Tako bi za kritje preostalega primanjkljaja v plačilni bilanci ne zadostovalo niti veliko posojilo, ki so ga nedavno dovolile Italiji Združene ameriške države. V Rimu upajo, da bodo podatki o trgovinski bilanci v mesecu marcu ugodnejši, ker se bodo čutile posledice naj novejših tiki epov preti uvozu nekaterih vrst blaga. Rimski «11 Globo« meni, da dosedanji ukrepi rimske vlade ne zadostujejo, da bi zopet dosegli ravnovesje v plačilni bilanci. Izvoz bi morali dvigniti kar za 30 odsto v primeri z lanskim. NADZORSTVO NAD ZADOLŽEVANJEM Emisijski zavod Banca d’Ita-lia je uvedel poseben oddelek, iti bo imel v evidenci večja posojila, ki jih bodo najemali klienti pri bankah. Banke morajo prijaviti temu oddelku vse kredite (menične in druge) nad 250 milijonov lir, ki naj bi jih najeli klienti pri bankah. Pozneje bodo to mejo še znižali, in sicer na 50 milijonov lir. Banke bodo vsak mesec poročale o položaju svojih klientov. S tem hoče emisijski zavod doseči dva glavna namena. Banke bodo do-1V ta namen so zgradili zelo dra- človekov um ne minjje Nova revolucija v elektroniki Pritlikavi računski stroji Vsi poznamo elektronske cevi radijskih sprejemnikov starejšega tipa, katere bolj in bolj nadomeščajo kot lesniki veliki transistorji, ki omogočajo graditev neprimerno manjših radijskih sprejemnikov, računskih strojev in raznih vrst elektronskih naprav. Komaj smo se privadili transistorjem, že nas je zopet presenetil nov izum na področju elektronike. Gre za čisto drobne ploščice (»micro— plaquetes»), tako drobne, da jih gre kar 50.000 v en naprstnik. O teh ploščicah govorijo že nekaj let. Do sedaj so izdelali le nekaj vzorcev, s katerimi so delali poskuse in jih vgradili v večje naprave oziroma stroje. Sedaj pa bo začela serijska proizvodnja teh ploščic veliko poprej, kot so mislili; Francozi bedo začeli izdelovati letos poleti več desetin milijonov takih e-lektronskih ploščic za ves svet. Računski stroji, katerim smo pravili »orjaški možgani«, zgubljajo čedalje bolj na svojem obsegu in postajajo vse manjši. Svetovno znana tovarna računskih strojev IBM je prav objavila v vseh deželah, da bo vrgla na trg že tretjo serijo računskih strojev. Računski stroji prve serije so namreč imeli elektronske cevke, a sedanji druge serije imajo transistorje. Prve si moral nositi z obema rokama, druge lahko držiš z eno roko, sedaj pa je predsednik in glavni ravnatelj francoskega obrata IBM, de Waldner, vzel naj novejši računski stroj iz škatlice in ga je držal med dvema prstoma ter ga pokazal predstavnikom tiska. Med tiskovnimi konferencami v tovarniškem obratu podjetja v Corbeil-Essonesu v Franciji so pojasnili, da je s francosko skupino fizikov in inženirjev organizacije IBM v enaki meri sodelovala skupina aTneriških strokovnjakov na iznajdbi. Mnoga leta so eni in drugi potovali tja in nazaj čez Atlantik, da so si izmenjali svoja izkustva. Ti pritlikavi računski stroji se lahko izdelujejo le mehanično. ge naprave, ki proizvajajo velike serije in osredotočijo proizvodnjo. Vsega dve tovarni, ena v ZDA in druga v Franciji, bosta izdelovali nove računske stroje, prva za ameriški trg, a druga za ves ostali svet. Če pomislimo, da bodo novi računski stroji stali samo 60 odsto cene današnjih, ni ‘dvoma, da gre za novo izvozniško industrijo prvega reda, katera bo sedaj nastala v Franciji in bo izredno važna za francosko gospodarstvo in tehniko. Tako bo Francija zavzela odlično mesto v elektroniki ne le v zvezi z izdelovanjem računskih strojev, temveč, v bližnji prihodnosti, tudi s proizvodnjo drugih tehničnih naprav. Tudi Jugoslavija gradi elektronske stroje Po zaslugi jugoslovanskih znanstvenikov se je nedavno tudi Jugoslavija uvrstila med maloštevilne dežele, v katerih projektirajo in izdelujejo elektronske stroje. V Zavodu za avtomati j o in telekomunikacije »Mihaj-lo Pupin« v Beogradu so namreč nedavno končali elektronski stroj CER-10, ki izvede v najkrajšem času najzapletenejše račune. Na tem elektronskem stroju so začeli delati v Zavodu za jedrske znanosti »Boris Kidrič« in končali v laboratorijih Zavoda »Mihajlo Pupin«. Razen za znanstvena raziskovanja bo stroj CER-10 služil za izdelovanje me-hanografskih naprav in vrste ra-čunskih strojev za mehanizacijo upravne službe v ravnateljstvih, denarnih zavodih, službe v javnem računovodstvu in sploh v gospodarskem poslovanju in pri znanstvenem delu ter vodstvu industrijskih postopkov, kakor sta razložila ravnatelj zavoda inženir Djordje Kovačevič in tehnični svetnik inženir Tihomir Aleksič. CER-10 sestoji iz mreže majhnih elektronskih avtomatskih strojev in iz načina računovodstva, ki je lahko pristopen širokemu krogu ljudi. Taka edinstvena skupina mehanografskih strojev bo zadovoljila zahtevo po smotrni in učinkoviti meha nizaciji poslovanja. - BEOGRAD, SREMSKA 6 - Pošt. tah 234 Delegacija u TRSTU: Via Cicerone 8 Telefon 29-306 Jugoslovenska izvozna i kreditna banka A. D. centrala Vrši sva plačanja u okviru Trščan-skog regionalnog sporazuma preko svoga računa »CONTU AUTONOMO« kod Banca dTtalia u Trstu - Odr žava korespondentske i kontokorent ske odnose sa svim vodečim itali *V_ X | OKC uuui/oo O o. -o v Lili VUUCUUil ti,<±ll lanskim bankama — Ubavlja sve vr *« ste bankarskih i menjačkih postova. ’■ OBIŠČITE 3. MEDNARODNI SEJEM OBMEJNE BLAGOVNE IZMENJAVE ALP E-ADRIA na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v LJUBLJANI od 9. do 17. maja 1964 vsak daa od 9. do 19. ure IZKORISTITE 30 ODST. POPUST NA ŽELEZNICI mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA L I R 600.000.000 • VPLAČANIH L I R 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov- BANKRED Lignit gradi sodobna mesta Za Velenjem novo mesto na Poljskem K prvomajskemu prazniku čestitajo I (IffiDUlR 1ZV0Z-UV0Z '■ - IZVAŽAMO: žagan les • montažne hiše • stavbeno pohištvo • zaboje in platoje • gozdne sorlimente • LJUBLJANA Beethovnova 11 Telefon: 23-930 do 23-939 Brzojav: SLOVENIJALES LJUBLJANA Telex: 03-112 - 03-138 parkete • ladijski pod • vezane plošče • panelke • trde lesovinske plošče • izolirke iverice • furnir • čevljarska kopita • športne artikle • šolske potrebščine in merila strojil ne extrakte izdelke lesne galanterije stole fino in serijsko pohištvo | II E TOTRA * TOTRA »TOTRA TOVARNA TRAKOV, VEZALK IN ELASTIKE Vam nudi po konkurenčnih cenah: Pg Vse vrste vez&lk — barve po JUS gg standardu usnja /// Elastiko za perilo P — št. 6 do 30 mm /// Mrežice'za damska dvokolesa, elastične pripenjače za avtomobile in motorje /// Razne trakove in vrvice /// Vrvi za perilo in gospodinjske mreže izd«. P lane iz svile v kombinaciji' s plastiko /// gp Ter ostalo pozamenterijsko blago LJUBLJANA Zg. Hrušica 14 t t s v-" i, vl- it. 1; EXP0RT - IMPORT SEŽANA z obratom «MARMOR» ler RESTAVRACIJO in KOBILARNO v LIPICI J A D R A N INDUSTRIJA Bombažnih Izdelkov KRANJ Specializirano podjetje za jakuardske dekorativne tkanine, gradle za žimnice in posteljne damaste • Podjetje nudi svoje izdelke po najugodnejših cenah ter čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku delovnega ljudstva 1. MAJU BIH Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt LJUBLJANA, Mestni trg 24 Odkupuje in prodaja izdelke domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije ■ Oglejte si bogato izbiro v naših trgovinah: na Mestnem trgu 24, na Cankarjevi 6, na Titovi 4, na trgu Revolucije 5, na Miklošičevi cesti, v Kresiji ter v sezonski trgovini na Bledu — Poleg prodaje na notranjem trgu na debelo In . poslovalnicah, obsega dejavnost podjetja tudi izvoz izdelkov domače in umetne obrti ter uvoz artiklov široke potrošnje HiA-YUCCSLWtA «UT£NSILIA» FABBRICA D’ACCESSORI TESSILI PER LA TESS1TURA E FILATURA LJUBLJANA Rudnik 24 Tel.: 22-640, 23-169 A PREZZI VANTAGGIOSI: I • NAVETTE IN CARPINO NATURALE O PRESSATO PER TUTTI I TIPI Dl TELAI • TUTTI I TIPI Dl SPOLE • QUADRI D’ALLUMINIO PER TUTTI I TIPI Dl TELAI • LICCI D’ACCIAIO PIATTI SIMFLEX • LAMELLE ZINCATE • PETTINI ALLA PECE E SALDATI LESNA INDUSTRIJA / obrati: v Pivki, Prestranku, Baču, Postojni in Beljskem JA V OH-PIVKA ima vedno na zalogi vezane plošče, razne vrste plemenitih furnirjev, jelov rezan les, les trdih listavcev, embalažo, razne stole in pohištvo in poslovalnicami: v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Splitu ._______________umt INDUSTRIJSKI KOMBINAT ;:in:!:!;!:?:::E::::;:UE;!;EEEE:E:;E"EEE:E;EE;E:EE;E:EEJ;;EE:!EEE;:EEEE::EEn:H;E:i:=;::U!E;EE':EEEEE::H:EUEEEEEEEE!-:;EEEEEEEE"EEEEEEE: S A VINJA Proizvaja v svojih obratih: trd in mehak rezan les vse vrste furnirja pohištvene in galanterijske izdelke zaboje embalažne sode iz vezanih plošč lesno volno CELJ E •Jurčičeva ulica 1 Telefon 26 10, 22-77 Gospodarska izgraditev Makedonije Industrializacija napreduje - Kaj mislijo sami Makedonci potres. Mrtvih je bilo 1070. Celotna škoda, ki jo je povzročil lanski potres znaša 347 milijard. Od tega je neposredne škode 170 milijard dinarjev, a 177 milijard kot posledica potresa in sredstva potrebna za obnovo. Beograjski tednik «NIN» je po dveh industrijsko razvitih jugoslovanskih republikah — Sloveniji in Hrvatski — izvedel še anketo o položaju v Makedoniji. Ta spada vsekakor med republike, ki se še razvijajo, saj je preteklo komaj petdeset let, odkar se je osvobodila izpod turškega jarma. NIN-ovi novinarji so izprašali na stotine uglednih osebnosti in preprostih ljudi v Makedoniji o gospodarskem, kulturnem in socialnem položaju Makedonije v letu 1964. Makedonija meri okoli 25.000 kvadratnih kilometrov in šteje približno 1.400.000 ljudi. Polovica prebivalstva se še ukvarja s kmetijstvom, četrtina je ostala še nepismenih. Makedonija je izrazito večnarodna republika: 71 odsto je Makedoncev, 13 od-sto šiptarjev, 9 odsto Turkov in 3 odsto Srbov. Italijanov v Makedoniji je 57. Sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Makedonije Krsta Crvenkovski je mnenja, da mora zvezna jugoslovanska uprava v Beogradu pomagati, da se ustvari materialna podlaga za enakopravnost jugoslovanskih narodov. Posebno je tega potrebna Makedonija, ki se še ni mogla otresti vseh posledic zaostalosti. Tudi v Makedoniji pa ne bodo izvedli nekih novih investicij, ki so izven o-kvira splošne gospodarske u-smerjenosti. Cela vrsta makedonskih tovarn se je že toliko uveljavila v proizvodnih metodah, da so postale donosne. Med temi so npr. tovarne hladilnikov v Bitolju, porcelana v Velesu in stekla v Skopju. Osebni dohodki so v Makedoniji za 12 tisoč dinarjev mesečno nižji kcv-kor v Sloveniji, a za 5.000 dinarjev nižji od jugoslovanskega povprečja. Za to je kriva nižja proizvodnost in pa to, da so v Makedoniji najbolj razvite tiste panoge industrije, ki so najmanj donosne, kakor npr. proizvodnja tobaka, predelovalna industrija in kmetijstvo. Silno se je razvilo v Makedoniji vrtnarstvo, pridelovanje zgodnje zelenjave, zlasti paradižnikov. Pri obnavljanju glavnega mesta Makedonije, Skopja, so dosegli več uspeha, kakor so pričakovali. čez zimo je bilo zgrajenih 12.000 stanovanj. Ljudje so se vrnili ter je zdaj na mestnem ozemlju več ljudi kakor pred potresom. Seveda še stanujejo desettisoči pod šotori. Mnogo je bilo napravljenega, a še več bo treba napraviti v prihodnjih letih. Potrebna bo predvsem velika vztrajnost prebivalstva. Industrija v Skopju dela kakor pred potresom, a dela na izgraditvi velikanske železarne v Skopju tečejo zdaj že nemoteno naprej. MAKEDONSKI MANCHESTER Makedonija ima tri velika mesta: Skopje, Bitolj in Prilep. Notranje selitve, to je urbanizacija, so zaradi naglega razvoja industrije večje kot v drugih republikah. V mesto Tetovo pod velikim gorovjem šare se je preselilo v zadnjih desetih letih kar 9.000 ljudi s kmetov, ter imajo samo v tovarnah 3.800 delavcev. V Veles ob Vardarju se je preselilo kar 20 tisoč ljudi z dežele ter mu pravijo makedonski Manchester zaradi številnih tovarn. Posebno stališče ima mesto Štip v vzhodni Makedoniji s svojo kmetijsko okolico in s številnimi industrijskimi podjetji. Najjužnejša jugoslovanska republika je zaradi svojih naravnih lepot in zgodovinskih spomenikov tudi turistično zelo privlačna zemlja. Ima tri velikanska jezera: Dojransko, Prespan-sko in Ohridsko. Obkrožajo jo velika gorovja, primerna za zimski in poletni turizem. V območju vzhodnega Sredozemlja je bila Makedonija ugodna dežela za razne civilizacije, ki so tu pustile svoje številne spomenike: makedonsko - grška civilizacija, nato civilizacija rimskega imperija, več stoletij trajajoča oploditev po bizantinski civilizaciji in končno iz te izvirajoča samostojna makedonska civilizacija s svojimi arhitekturnimi, slikarskimi in kiparskimi umetniškimi dosežki. Za tujega turista je prijetno odkritje, da se moderni tehniki še ni posrečilo uničiti čudovite skladnosti starih mestnih predelov po makedonskih mestih. Sodobnega makedonskega kulturnega razvoja ni mogla zavreti strašna katastrofa, ki je zadela Skopje v preteklem poletju. Vse številne fakultete skopjan-ske univerze in visoke šole po raznih drugih makedonskih mestih delajo naprej, so v polni dejavnosti tudi druge kulturne ustanove kot npr. skopjansko makedonsko narodno gledališče in kulturne ustanove narodnih manjšin v Makedoniji. NAJNOVEJŠI PODATKI O ŠKODI PO POTRESU V SKOPJU Prav te dni so objavili podatke o škodi, ki jo je napravil Četrt obrti in male industrije Koprski urbanistični načrt, ki je v zadnji fazi priprave in predvideva mesto s 50 do 70 tisoč prebivalci, je določil pas med Istrsko cesto in Semedelskim kanalom za gradnjo obratov večje obrti in male industrije. Tam so zdaj že tiskarna Primorskega tiska, Mestna pekarna, Toplovod, Cestno podjetje, Stavbenik, Primorje, Petrol itd., v gradnji je Dom za rehabilitacijo invalidov z raznimi delavnicami, pripravlja pa se gradnja servisne delavnice tovarne Tomos, poslovalnica ljubljanskega podjetja Slovenija-avto in več obratov drugih podjetij. R. G. URARNA IN ZLATARNA M1K0LJ KAREL TRST Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike TEKSTILNA TOVARNA AJDOVŠČINA Telefon: 17 Ajdovščina Telegram: Tekstil Ajdovščina IZDELUJEMO: Bombažne tkanine: flanele, polpopeline itd. v enobarvnih in pesmih vzorcih — Predivo: bombažno mikano in česano, stanično surovo od Nm 10 do 60, katero nudimo na Pc, Wc in X navitkih ter industrijske sukance Priporoča se kolektiv TEKSTILNE TOVARNE AJDOVŠČINA Slovenija avto LJUBLJANA Prešernova 40 Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili vseh vrst, skladišča in trgovske poslovalnice z avto - rezervnimi deli, avto-moto - gumami, splošnim in električ. nim avto-materialom, bi c i k 1 i in gradbenimi stroji domače proizvodnje. S SODOBNO z UREJENA Z SERVISNA SIN S REMONTNA S DEJAVNOST TOVARNA KOVČKOV 1 USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE - JUGOSLAVIJA Tel.: DOMŽALE 317, 319 - Telegr.: TOKO DOMŽALE JUG. ///// Podjetje nudi vsem svojim odjemalcem kvalitetne izdelke usnjene galanterije RIJEKA - Obala Jugoslavenske mornarice, 1 Telefoni: Centrala 258-41 do 47 Telegram: Ločja zajednica RIJEKA — vodeča jugoslavenska luka koja ost varu je preko 50 pošto od ukupne vrijed-nosti lučkih usluga gg Promet riječke luke: 1953 god me 2,379 000 tona — 1963 godi ne 5,943.187 tona gg RIJEKA — tranzitna luka zemalja Srednje Evrope gg Promet tranzita: 1953 godine 38.000 tona — 1963 godi ne 2,220.000 tona Pg Riječki moderno opremljen SILOS ima kapacitet od 32.000 tona žitarica gg BAZEN BAKAR — najsuvremenije lučko postrojenje na Mediteranu u izgradnji gg BAZEN BAKAR: prilival brodova do 100.000 dwt — godišnji kapacitet 4,000000 tona |fl| BAZEN BAKAR BI 1 ČE NAJ-BLIŽJI PUT PREKOMORSKIH ZEMALJA ZA SREDNJU EVROPU. IZDELUJ EMO V SE VRSTE FURNIRJEV, REZANEGA LESA. ZABOJEV IN POHIŠTVENIH IZDELKOV «TOPOL» Lesnat industrija. ILIRSKA BISTRICA ★ TOVARNA LESOVINSKIH PLOŠČ ILIRSKA BISTRICA proizvaja in vam nudi po zmernih cenah LESONIT plošče Dimenzije: 5200 x 1700 mm 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm Debeline: od 2,5 do 5 mm LESOMAL plošče Emajlirane lesonit plošče Dimenzije: 1300 x 1700 mm LE S O MIN plošče Lesonit plošče z melaminsko folijo Dimenzije: 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm MELANIT plošče Dimenzije: 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm ■ Izdeluje : NORMALNI IN VISOKO VREDNI PORTLAND -CEMENT KRITINE IZ SALONITA TLAČNE CEVI NORMALNIH DIMENZIJ IN TIPOV 15. sentenlier CEVI ZA KANALIZACIJO IN NAMAKANJE — LAHKI IN TEŽKI TIP VENTILACIJSKE ENO IN VEČ TULJAVNE CEVI VAZE ZA CVETJE Pošta: Deskle-Anhovo - TeleL: 3 - Telegram: Saiomt-Anhove KADI IN DRUGE IZDELKE ZA POTREBE GRADBENIŠTVA IN INDUSTRIJE ■■■■■Hill ■■■ ■■■■■■ ■■■■■■■■■ ■■■■!■ ■■■ ■■■■■' Na političnem obzorju Popust za volitve Za letošnje deželne volitve v deželi Furlanija-Jul. krajina je uprava italijanskih železnic dovolila 70-odstotnj popust za tiste volivce, ki bivajo izven te dežele. Ta popust na italijanskih železnicah velja tudi za tiste volivce, ki bivajo v inozemstvu. Volivec, ki pride volit v eno izmed okrožij Furlanije-Ju-lijske krajine, mora pri nakupu voznega listka predložiti volilno potrdilo, nakar mu bo železniški uslužbenec izdal povratni vozni listek z veljavnostjo od 5. do 14. maja. Ob povratku, to je po volitvah, bo volivec samo dal ožigosati vozovnico na postaji. Popust velja tudi za zračni in pomorski promet. ŽENSKE ODLOČAJO. V tržaškem okrožju ima volilno pravico skupno 233.284 oseb, od tega 108.033 volivcev moškega spola in 127.251 žensk. Iz teh podatkov je razvidno, da je v tržaškem volilnem okrožju 21 tisoč 218 ženskih volivk več kot moških. Ta pojav se vleče naprej že precej časa, kajti Trst zapušča čedalje več intelektualcev pa tudi navadnih delavcev, ki si iščejo zaposlitev po drugih italijanskih mestih, pa tudi v inozemstvu. MALO VOLIVCEV NA SH» DIH. čez dober teden bodo žč volitve v deželni zbor nove de-žele Furlanija - Julijska krajina. Volilna propaganda je sicer na višku, a volivci ne kažejo zanjo posebnega zanimanja, sodeč po udeležbi na shodih. To pomeni, da so se že orientirali; senzacij pravzaprav ne prinašajo več ne politične ne upravne volitve, navadno gre za malenkosten premik glasov. Slovenci bodo v glavnem glasovali za slovenske kandidate na listah treh strank oziroma skupin, in sicer komunistične stranke, ki zbere navadno večino slovenskih glasov (zlasti iz vrst slovenskega delavstva), Slovenske skupnosti in socialistične stranke; nekaj jih glasuje še vedno za indipen-dentistično kandidatno listo. PISMONOŠE SO HOTELI STAVKATI. Včeraj bi bili morali v Trstu stavkati raznašale! pošte. Hoteli so protestirati proti preobremenitvi zaradi volitev. Propagandno gradivo posameznih strank za deželne volitve presega običajno količino pisemske pošte. Bila je že napovedana 48-urna stavka, a je bila na podlagi sporazuma z upravo odpovedana. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 3. maja ob 17. uri v dvorani Tla stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Arsen Diklič NA ZELENI reki čoln gostuje član ljubljanske Drame Stane Sever Jugoslavija na tržaškem velesejmu Kakor prejšnja leta, bo tudi letos Jugoslavija v veliki meri pripomogla k uspehu tržaškega velesejma z močno udeležbo. To organizira poseben organizacijski odbor, v katerem so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Hrvatske in ki mu predseduje dr. Bogdan Novak, načelnik v Gospodarski zbornici. Za ureditev jugoslovanskega paviljona pa tudi lesne razstave, ki bo tudi letos izven paviljona, bo poskrbelo znano podjetje Export-orojekt iz Ljubljane. ki je tudi prejšnja leta prevzelo to delo. Paviljon bo uredil inž. Jože Dobrin. Kakor rečeno, bo tudi letos Jugoslavija razstavljala v paviljonu Palače narodov, in sicer na isti površini kot lansko leto (136 kv.m), medtem ko bodo njeni proizvodi na prostem razstavljeni na površini 100 kv. m. Na sejmu si bomo lahko ogledali izdelke jugoslovanske kovinske industrije, elektroindustrije, kemične industrije na tudi usnjeno galanterijo in konfekcijo ter pohištvo, ki vselej zbuja pozornost obiskovalcev sejma. Poleg tega bodo razstavljena konservirana živila in tudi izdelki domače obrti. Posebno pozornost nameravajo Jugoslovani posvetiti turizmu. Za ustrezno turistično propagando bosta poskrbeli turistični zvezi Slovenije in Hrvatske. Že nekaj let Tržačani pogrešajo jugoslovansko udeležbo v gastronomskem oddelku, ker se neradi odpovejo jugoslovanskim specialitetam, kakor kranjskim klobasam, čevapčičem in dobremu vinu. Ne moremo reči, ali jim bodo Jugoslovani v tem pogledu lahko ustregli, ker je to odvisno od italijanskih carinskih oblasti. Gre namreč za to, ali bodo te dovolile brezcarinski uvoz jugoslovanskih živil in pijače, ker bi se sicer nobeno jugoslovansko podjetje ne lotilo organizacije udeležbe v gastronomskem oddelku, ki je združena z velikimi stroški. lim cestnim omrežjem in pa z rušenjem jožefinskega in terezijanskega dela mesta. Novi regulacijski načrt mora še odobriti občinski svet, ki pa naj upošteva utemeljene kritike raznih strokovnjakov. Predavanju so poslušalci sledili z velikim zanimanjem. LANSKI TURIZEM V ITALIJI V ODSTOTKIH. Po naj novejših podatkih italijanskega statističnega urada o lanskem turističnem prometu v Italiji je največ domačih turistov prenočevalo v pokrajinah Emilija in Romanja (15,6 odsto vseh domačih turistov) ter v Benečiji (11,3 odsto). Dotok turistov iz tujine je predstavljal 34,3 odsto vsega turističnega gibanja. Tujci so se ustavljali najraje v Benečiji (15,2 odsto), v Laziu (14,6 odsto) in v Lombardiji (12,7 odsto). Osem milijard gospodarskih investicij Načrti, ki jih je treba izvesti, da se usposobi novo koprsko tovorno pristanišče za naloge, ki ga čakajo v prihodnjih letih, so preračunani skupaj z železniško povezavo na Prešnico na 8 milijard 174 milijonov lin 970 tisoč dinarjev, v kar pa niso vračunana skladišča, ki jih nodo gradili v lastni režiji inte-•esenti sami, kakor tudi ne pol-ndustrijski in industrijski obra-i za predelavo uvoženega in ranzitnega blaga. Investicija pa „e preračunana na dve oziroma deloma tri leta. Za letos je zagotovljenih 3 milijarde 981 milijonov dinarjev. Druga velika investicija v Kopru, ki je tudi le delno vezana na letošnje leto, je gradnja tovarne terilenskih vlaken v okviru podjetja «Iplas». Dela, ki jih bo treba opraviti v letošnjem letu, so preračunana na 1 milijardo 780 milijonov dinarjev, prva faza pa na 3 milijarde 780 milijonov dinarjev. Izven tega je v investicijskem načrtu Kopra za letos še 640 milijonov v ostalo industrijo, 702 PREDAVANJE O URBANISTIČNEM NAČRTU V okviru torkovih večerov je Slovenski klub tokrat povabil mladega arhitekta dr. Darila Jagodica, naj bi predaval o urbanističnem razvoju Trsta. Pre davatelj je svoje izvajanje razdelil na tri poglavja. Najprej je prikazal načela urbanizma in osnovne zakonitosti načrtovanja mest, nato je prešel na zgodovinski razvoj Trsta m končno orisal razvoj od prvega tržaškega regulacijskega načrta iz leta 1934 do najnovejšega. še posebno se je ustavil pri tem najnovejšem urnam-stičnem regulacijskem načrtu, s katerim se v glavnih potezah strinja. Nasprotnega mnenja pa je glede estetičnih načel gradnje nekaterih velikih poslopij, ki se ne zlagajo z zastare-' PROSLAVA 1. MAJA. Po vsem svetu se dan 1. maja obhaja kot delavski praznik. Potnike, ki so namenjeni v Jugoslavijo opozarjamo, da se 1. maj praznuje tudi v soboto; deloma so nameščenci in delavci nadomestili ta dan z delom med tednom. Uradi bodo torej zaprti. V socialističnih državah je navada, da proslavijo dan 1. maja tudi z vojaškimi paradami. NOVI APOSTOLSKI UPRAVITELJ V NOVI GORICI. Msgr. dr. Janez Jenko je bil imenovan za novega apostolskega u-pravitelja goriške škofije na jugoslovanski strani, ki je po smrti msgr. dr. Mihaela Toroša ostala brez upravitelja. Novi upravitelj je doma iz Mavčič pri Kranju ter je bil dolgo vrsto let pomočnik rajnega beograjskega nadškofa dr. Ujčiča. SPREMEMBE PRI TRŽAŠKI HRANILNICI. Dosedanji glavni ravnatelj Tržaške hranilnice (Cassa di Risparmio di Trie-ste), prof. Gino Cardinal! je odstopil. Odšel je v Novaro, kjer je prevzel mesto višjega funkcionarja tamkajšnje banke Banca Popolare. Niegovo mesto pri Tržaški hranilnici bo prevzel,- od 1. julija naprej, dosedanji podravnatelj rag. Mario Musinano. mesto podravnatelj a pa dr.. Edoardo Carazza. Razlogi odstopa dosedanjega glavnega ravnatelja niso znani. Vsekakor si je prof. Cardinali močno prizadeval, da bi Cassa di Risparmio navezala stike tudi z jugoslovanskimi denarnimi zavodi ter bi si tako pridobila nove poslovne kliente. PROSLAVE 20-LETNICE ODPORNIŠKEGA GIBANJA V TRSTU. Partizansko združenje AN-PI ie prireddo osrednjo proslavo 25. aprila 20-letnice odporniškega gibanja na Trgu Goldoni, na kateri sta govorila po: slanec Lombardi in poslanka Marija Bernetič. Poslanka, ki je govorila v slovenščini, je na- glasila velik prispevek, ki so ga dalj Slovenci odporniškemu gibanju. Krščanska demokracija je ob tej priložnosti priredila proslavo v Rižarni, katere se je udeležil tudi minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi. Ministra so spremljali generalni vladni komisar dr. Mazza, tržaški župan dr. Franzil, predsednik pokrajine Delise in druge osebnosti. OBSOJENA PONAREJEVALCA MASLA. Pred okrajnim sodiščem v Gorici sta bili zaklju čeni pred kratkim dve so^ni razpravi proti ponarejevalcem masla. Gre za Ferranteja Pipt-tija, lastnika predelovalnice masla «Burrificio Al to Tsnnzo>, ki je HI obsojen na plačilo globe 600 000 lir. ter za trgovca Buliena lastnika oodietja *Cre-merie Isont,ine>, ki ie bil obsojen na plačilo globe in sodnih stroškov v skupni vsoti 23 milijonov lir. AVTOCESTA TRST - BENETKE. Na eni izmed zadnjih sej upravnega sveta dru*be Auto-vie Venete so sporočili, da bo odsek do Vidma na avtomobilski cesti Trst - Benetke dogra-ien nekaj mesecev kasneje kakor so predvidevali. Računajo, da bodo vso avtomobilsko cesto dogradili šele spomladi leta 1966. URAD ZA OBVEŠČANJE J A V-NOSTI V GORICI. Na gorlškem policijskem uradu bodo v kratkem odprli poseben urad za obveščanje javnosti (Ufficio per le relazioni pubbliche. Urad bo zlasti v korist turistom,, ki bodo v njem laže in hitreje nabavljali razne listine in dovoljenja. I\ A ŠE SOŽALJE V Gorici je umrl 54-Ietni Jožef Susič. zaradi neozdravljive bolezni, v Logu Santina Čok, v Trstu pa 83-let.ni Josip Turel, ki se je zastrupil s plinom Naš študent na Koroškem Namenil sem se, da pojdem med poletnimi počitnicami na prakso v kako bolnišnico. Zvedel sem, da edino v Avstriji sprejmejo študente medicine na prakso pod dokaj ugodnimi pogoji. Dajo jim namreč hrano in stanovanje, razen tega pa še nekaj plače povrhu. V drugih državah pa utegne medicinec dobiti kvečjemu samo hrano. Kolegi, ki so že bili po svetu so mi povedali, da sprejemajo študente v vseh večjih avstrijskih mestih. Najbližji mesti naj bi bili Beljak in Celovec. Radi sprejmejo medicince tudi v Linzu in Salzburgu. Odločil sem se za Beljak, ker je najbližje avstrijsko mesto in ker sem upal, da se bom tam srečal s koroškimi Slovenci in jih bolje spoznal. Sklenil sem odpotovati proti koncu julija. Vedno, kadar sem si do sedaj napravljal prtljago, mi je bilo težko pri srcu, ker sem moral naslednji dan v daljno italijansko mesto, kjer me je čakal resen študij ali pa celo izpiti. Tokrat pa je bilo drugače. Vedel sem, da se odpravljam na neke vrste dopust; nekaj bom moral sicer delati, a tudi za zabavo in počitek bo ostalo nekaj časa. Zato sem bil poln pričakovanja. Odprem si radio in ga nastavim na Celovec. Oddaja je bila v nemščini in po pravici povem, le malo sem jo razumel. V gimnaziji sem se namreč učil angleščine, nemščine pa sem se nekaj sam učil. Tolažil pa sem se z dejstvom, da znam precej angleščine, ki se je učijo v Avstriji že v nižji srednji šoli. Zato vsaj z mladimi ne bi imel sitnosti. SLABO ZNAMENJE Brat mi je obljubil, da me z «vespo» zapelje do Opčin, kjer bi moral stopiti na vlak. In res, zjutraj spravi v pogon vozilo. Toda, komaj se pomaknemo za nekaj metrov, se začne vse majati pod nama. Guma je počila. Kot začetek ni bil slab! Manj- kalo je še slabe pol ure do odhoda vlaka, jaz pa sem bil še doma, deset kilometrov od postaje. Med menjavanjem rezervne gume, se zbere okrog naju precej domačinov, ki so seveda marsikatero rekli na račun, gume, a me niso spravili iz ravnotežja. Zaostajati nisem hotel, pa sem jim povedal, da sem imel v načrtu tisti dan zajtrkovati v Italiji, kositi v Jugoslaviji, večerjati pa v Avstriji! Nazadnje smo «vespo» le spravili k pameti. Na meji je šlo na obeh straneh hitro. V razgovoru z jugoslovanskimi železničarji, ki so se vračali domov iz nočne službe na Opčinah, je čas hitro potekal in takoj smo bili v Sežani. V Postojni je sedla poleg mene neka ženica z Notranjskega, ki je spremljala svojo nečakinjo; ta je že kakih trinajst let v Makedoniji blizu Skopja, kjer ima svoje starše. Ne ve, ali so še živi po potresu, ki je pred kratkim prizadel tista področja. PREPROST INVALID _ FILOZOF Bil sem na poti v Beljak, a vendar me je zanimala tudi Ljubljana. Zakaj bi se je ne malo ogledal? Z malo turistično torbo jo mahnem po Resljevi cesti proti Vodnikovem trgu in dalje do Šentjakoba. Stopim v bližnjo gostilno. Blizu mene sedi mož srednje postave, invalid s pohabljeno nogo. Takoj je stekel pogovor. Kranjec je in vsekakor poseben tip. Zgovoren, toda točen v izražanju, globok in razumen. Začneva z vremenom in prideva na filozofijo! Po njegovem hoče vsak člove« uveljaviti svojo voljo, in to z vsemi sredstvi. Zato je nevarno, da se vda pretiravanju, ako se prikopa do oblasti. Tako, pravi bi se lahko pripetilo, da takšen človek seže po modernem orožju in uniči svet... Popolnoma sem se strinjal z njim. Mudilo se mu je, ker je ob tisti uri njegova žena, ki jo je čakal, že končala s konferenco. Vendar mi je pokazal pesmico, ki jo je zjutraj spisal in jo naslovil: «Čemu?)) Globoka stvar, rekel bi, da je bila čista filozofija v verzih. Zakaj naj bi človek delal za svojega bližnjega? Pripomnil sem, da se mora moderni človek specializirati v neki stroki in tako delati za skupnost, ker delajo tudi drugi zanj na podoben način. Nisem ga utegnil prepričati. Svojo filozofijo zalijeva še s čašo piva ter nadaljujeva pogovor tudi v italijanščini in angleščini. Začudil sem se, kako mora poznati toliko jezikov? Povedal mi je, da je pravzaprav samouk. Ko se posloviva, si mislim, koliko je ljudi, ki so bili v mladosti nadarjeni, a mogoče niso imeli sredstev za študij, medtem ko so morda študirali taki, ki so imeli denar, a malo volje do študija. Danes je v tem pogledu bolje, ker nadarjeni študent lahko študira s štipendijo, če ga domači ne morejo vzdrževati. ZAMUDA ZARADI POTRESA V SKOPJU Vlak proti Avstriji je imel veliko zamudo, ker je potres pokvaril progo v Skopju. Tako nas je čakalo na peronu lepo število potnikov, med njimi tudi turisti. Izkoristil sem priložnost, da bi se seznanil z njimi in njihovimi načrti. Tako sem spoznal Judinjo, kakih petdeset let, ki potuje s svojo hčerko nekam v Avstrijo; tu hoče prisostvovati procesu proti nacistič-čnemu častniku, ki naj bi bil kriv smrti njenih staršev. Njena usoda je bila kaj žalostna, kakor mi je hitela pripovedovati po angleško. Med vojsko se ji je posrečilo pobegniti v tujino, zdaj pa živi s svojo družino v Izraelu. Ženska se mi je prav zasmilila in rablju njenih staršev sem privoščil zasluženo kazen. Na podoben način sem se seznanil z nekim preprostim Slovencem, ki mu je bilo nekakih petintrideset let in je čakal na vlak proti Nemčiji. Bil je nam reč emigrant a ne v pravem pomenu besede. Vozila sva se skupaj do Beljaka. Imel je svojo kmetijo na Štajerskem. Bil je prepričan, da se mora tudi kmet modernizirati, če hoče napredovati. Zato je sklenil oditi za nekaj let v tujino, da bi si tam prislužil denar za nabavo sodobnih kmetijskih strojev. Svoje zemlje ne bo zapustil za vedno, ampak jo hoče samo izboljšati. Odhaja v tujino, ker je tam zaslužek boljši. Moram reči, da mi je ta podjetni kmet ugajal. Toda, kakor sem slišal pozneje, večina takšnih izseljencev se ne vrne več domov. Privadijo se tujini ter se tam tudi povečini poročijo, a njihovi otroci navadno ne znajo niti jezika svojih staršev... POTRES SO SREČNO PREŽIVELI Končno le prisopiha vlak na ljubljansko postajo. Nekaj potnikov izstopi, večina pa je namenjenih naprej v Avstrijo in Nemčijo. Na peronu sem prisostvoval ganljivim prizorom, ko so se ljudje, ki so srečno preživeli potres v Skopju, sestali s svojimi sorodniki, ki so jih čakali v Ljubljani. Neka ženica je objela mlajšo ženo, verjetno svojo poročeno hčer, ter se spustila v jok. Vlak je končno odpeljal, a skoro vsi novi potniki smo morali stati. V takšnih primerih se potniki vselej lotijo železniške uprave, češ zakaj ni poskrbela za nekaj vozov; drugi zopet so bili mnenja, da je težko uganiti, kdaj pride več ljudi na vlak. V Lescah pri Bledu vstopita žena srednjih let in njena hčerka. Takoj se seznanimo. Hčerka je končala osemletko in bi rada v medicinsko šolo na Jesenicah, mama pa še ni privolila. Ko sem jima povedal, da tudi jaz študiram zdravstvo, je naš pogovor postal toliko bolj domač. Tudi onedve sta potovali v Beljak, kjer se hočejo sestati s sinom oziroma z bratom, ki dela v Nemčiji. Zakaj pa ne pride sam domov? Mati mi je razložila, da je odšel na tuje, preden je odslužil vojaški rok. Zato pride samo do Beljaka. S. S. (Nadaljevanje sledi) milijona v kmetijstvo, 223 milijonov v gradbeništvo (oprema), 1 milijardo 214 milijonov v promet, 613 milijonov v trgovino, 622 milijonov v gostinstvo in turizem, 74 milijonov v obrt, 18 milijonov v komunalna podjetja in 7 milijonov v kulturno-pro-svetna podjetja. Skupni znesek znaša 4 milijarde 122 milijonov, s pristaniščem in «Iplasom» vred pa 7 milijard 883 milijonov dinarjev. R. G. MEDNARODNI FESTIVAL KRATKOMETRAZNIH FILMOV V Krakovu so že tri leta zaporedoma priredili festival krat-kometražnih filmov. Po prvih uspehih so zdaj sklenili dati krakovskemu festivalu mednarodni značaj. Mednarodni festival bo od 1. do 6. junija, poprej (od 27. do 30. maja) pa bo domači festival kratkome-tražnih filmov. TURISTIČNI FILM V BENETKAH. Od 15. do 17. maja bo v Benetkah III, festival turističnih filmov. Nagradili bodo zlasti filme, ki bodo najbolj umetniško prikazali propagandni, trgovski in socialni pomen turizma. Najboljše filme bodo kasneje predvajali tudi ob priliki Mednarodnega festivala umetniških filmov, katerega prirejajo vsako leto v Benetkah. Razstava turističnih filmov sodi v okvir beneških pomladanskih prireditev. KOLIKO IMAMO GOSTINSKIH OBRATOV. Italijanski zavod za statistike sporoča, da je v Italiji vsega 35.598 poslujočih gostinskih obratov. Od lega imamo 13.248 hotelov, 7.288 penzionov, 15.062 gostiln s sobami za prenočevanje in 172.494 javnih lokalov (barov, gostiln, restavracij itd.). nova stavka v PRISTA-NIŠČU. Nove vsedržavne stavke pristaniških delavcev, ki je trajala od 27. do 28. aprila, so se udeieziii tudi tržaški prista-niščniki. Zaradi te stavke je čakalo v pristanišču 15 ladij. V. vsej državi je stavkalo približno 30.000 pristaniških delav-cev, in sicer proti poskusom zasebnih podjetij, da bi z last-nimi delavci razkladali, oziroma nakladali blago na ladie. čes da bi to lahko delali do nižjih tarifah, kakor so sedanje. kultura in ztvjjepje Tržaški radio pod novo streho Vodstvo Italijanske radiotelevizije v Trstu je sporočilo, da bodo uradno odprli nove prostore za italijansko tržaško radijsko upravo in študij na križišču ulic Fabio Severo in Cice-rone dne 6. maja. Ob tej priložnosti obišče Trst ministrski predsednik Moro. Gre za sodobno petnadstropno ipalačo, v kateri bodo novi ura-Idi res udobno razmeščeni. Kakor znano sta pod isto streho slovenska radio - postaja in ita-ijanska. Pravzaprav ne gre za dve neodvisni ustanovi, temveč je slovenski oddelek podrejen upravi italijanske radijske postaje. Kakor je svojčas ugotovil sedanji pokrajinski tajnik krščanske demokratske stranke d-. Botteri upravljajo slovensko postajo italijanski funkcionarji, k jim je dodeljeno slovensko pimnožno osebje. Slovenska ra-dih - postaja ni torej ustanova slivenske manjšine. Lahko rečemo, da je vodstvo Italijanske radiotelevizije, ki je dražba pod državnim nadzorstvom, urejeno centralistično — tol|iko bolj ko gre za radijska poročila — in sicer se vodstvo delt na dve središči — Turin in Rilk Pravni sedež družbe je pravzaprav v Rimu in prav Rim si pridržuje čedalje več besede pri družbi. Takšnih sedežev kakor je tržaški, katerega pristojnost se kfVje z mejami nove dežele Furlanija - Julijska krajina, je po vsej Italiji 23. Računajo, da je v Trstu nameščenih okoli 180 konceptnih in upravnih nameščencev, med temi je lepo število časnikarjev, menda nekaj čez 20. časnikarji imajo tudi posebno novinarsko skupno pogodbo, ki velja za poklicne časnikarje v Italiji in je razmeroma — v primerjavi z drugimi poklici — zelo ugodna. Po zadnji stavki so bile plače vsem nameščencem povišane. Postopoma se pri upravi Italijanske radiotelevizije uvaja 40-urni delovni teden, ki ustreza petdnevnemu delu po 8 ur na dan. Delo se torej razvija v izmenah, kakor jih zahteva njegov značaj. Tržaškemu radiu je dodana majhna skupina nameščencev, ki jim je zaupana televizijska služba. JntMuiAOfia iCcrpzK MEDNARODNA, špedicija in transport GLAVNA DIREKCIJA • TELEF. 141, 184 • TELEXs 03-517 * Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih m kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rljeka, Maribor. Sa. rajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad. Zrenjanin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče-Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823 Konfekcijska trgovina « FIMAR TRST C.orso llalia 1 Telef. 29-043 izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu«. OBIŠČITE TRGOVINO FIMARt adriaimpex Sp. A TRS T# Via de Ha G e p pa, 9 Tel.: 38.770. 29-135 IM FORT - EXP0R I industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT OM. RIV v Jugoslavijo M. P. A. Tr nn s n tir in IM PO RT E X FORT TRST UL Cicerune R-lI Tel. 30-214 Skladišče: Sralo Legna mi Vse vrste lesa eksole furnirje polieslere-dekorativne plastične profile laminate stroje in druge artikle ta lesno industrijo Rasslava italijanskega slikarja Danes odprejo v tržaški galeriji «Rossoni» osebno razstavo italijanskega umetnika Aleksandra Tartagliona, ki prihaja iz notranjosti. Umetniku, ki je doma iz Latine, je danes okoli 40 let. Naši javnosti je deloma že znan, ker je razstavljal lansko jesen v Gorici. Njegove številne razstave zlasti po Italiji so dale pobudo za prav tako številne prikaze njegove umetnosti v italijanskem tisku. Za svojo bujno in izvirno umetnost je prejel več domačih odlikovanj, a na mednarodni razstavi slikarskih del «ex tempere)) v lanskem letu (Minturno Formia) mu je bila podeljena prva nagrada. Njegovi znanci pripovedujejo, da slika z nenavadno brzino. Ljubi močne barve, zlasti svetlo-rdečo. Prav zato njegove slike tudi pred očmi laika v slikarski umetnosti kar plamtijo. Slika vse mogoče motive in prizore, ki jih obda s posebnim barvnim žarom in živ- ljenjskim ognjem. Gotovo sodi med moderne, toda njegova dela so še vedno toliko realistična, da jih človek lahko razume. Njegova razstava ostane odprta do 10. maja. Kongres reklamnega filma in televizije Uprava tržaškega mednarodnega velesejma je ob sodelovanju Središča za gospodarski razvoj organizirala VII. vsedržavni kongres o reklamnem filmu in televiziji (od 7. do 9. maja), ki bo združen s festivalom. Ob tej priložnosti bodo podelili dve nagradi, in sicer »Miramarski grad» in «Zvon sv. Justa« za najboljši reklamni film oziroma televizijski sestavek. Letos je število priglašencev višje, kot je bilo lansko. Kongres bodo odprli v veliki dvorani Trgovinske zbornice. Na dnevnem redu je več predavanj. Predaval bo tudi dr. Gianni Baroncelli, pred-sednik vsedržavne skupine proizvajalcev reklamnih in tele vi-vijskih filmov (ANICA). Hotel «KRPAN» LOGATEC RESTAVRACIJA — BUFFET — PRENOČIŠČA — Zmerne cene Ob glavni cesti Trst—Ljubljana (30 kilometrov pred Ljubljano) SP0RTH0TEL «P0KUUKAi (BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza. Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JUŽNA ----------AMERIKA.- VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj - Genova - Marseille " "easebkmca--. Dakar - Conakry • Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo ■ Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINUO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo • Indonezijo - Japonsko ZDA • Zahodna afriška obala ■ sredozemske Luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse infor macije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, Piran. Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, teleti: 035-22, 035-23 telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU K IJ E K A . Jugoslavija Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite lzle tov z ladjami Jadro linije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo oboga tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale Za informacije obrnite se na agencije Ja-drolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije /KSK • r j t t * v-J U C O L.I N I iJ A Gestisce i servtzt mercl e passeggeri sulle Unec: ADRIATICU — NORD EVROPA (servizio celere ed espresso) parteme da Rijeka ogni 7 giomi ADRIATICU - NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giomi ADRIATICU - SUD AMERICA partenze ogni 30 giomi ADRIATICU — LEV ANTE partenze ogni 7 giomi ADRIATICU - IRAN - IRAtf partenze■ ogni 30 giomi ADRIATICU — IND1A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giomi ADRIATICU — ESTREMO OKIENTE partenze ogni 30 giomi ADRIATICU - GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giomi con 52 moderne e rapide na vi, 630 cucette e 350.000 B.R.T. La < 201 Vs Koruza (stot. dol. za 56 funtov) t > 123,— 124 V> 123 V* NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . » » , , 32,- 32,- 32,— Cin (stot. dol. za funt) . . t . , -t 133,87 135,25 135,50 Svinec (stot. dol. za funt) 13,- 13,— 13,- Cink (stot. dol. za funt) ..... 14,75 14,75 14,75 Aluminij (stot. dol. za funt) .... 23,50 23,50 23,50 Nikelj (stot. dol. za funt) ..... 79,- 79,- 79,— živo srebro (dol. za steklenico) . . 273,— 273,— 265,— Bombaž (stot. dol. za funt) .... 33,45 35,40 35,40 Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . 49,- 49 Vi 47 Vi LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . * 315,— 315,— 313,— Cin (funt šter. za d. tono) .... 1046 Vi 1047,— 1048,— Cink (funt šter. za d. tono) . . t . 108,— 108,— 113,— Svinec (funt šter. za d. tono) . > . 82 V* 82 Vs 83 3A SANTOS Kava »Santos _D> (kruzejrov za 10 kg) 2432,— 2504,— 2544,— VALUTE V MILANU 21.4.64 29.4.64 624,95 624,15 578,05 575,50 157,22 157,12 127,54 127,45 144,72 144,73 24,19 24,15 1749,10 1748,25 6300,— 6300,— 6000,— 6000,— 720,— 717,— Trst debeli 68-70 Amer. dolar Kana J. dolar Nem. marka Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) — drobni 75-77 BANKOVCI V CURIHU 29. aprila 1964 ZDA (1 dolar) 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6875 Avstrija (100 šil.) 16,60 ČSSR (100 kr.) 11,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 b. fr.) 8,55 švedska (100 kr.) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 118,50 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 2,60 Egipt (1 eg funt) 5,60 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,50 V prejšnjem tednu so ostale cene kovin še vedno čvrste, to velja zlasti glede bakra, cinka in cina. Popustile so cene bombažu, volni, nekoliko tudi kakavu, medtem ko se je sladkor nekoliko opomogel. KOVINE Na londonskem tržišču je cena bakra še vedno visoka. Svetovna proizvodnja se je v mesecu marcu dvignila na 339.676 ton in je torej narasla za 8.763 ton v primerjavi s proizvodnjo v prejšnjem mesecu in za 22,083 ton v primerjavi s proizvodnjo v mesecu marcu lanskega leta. V prvem tromesečju je proizvodnja dosegla skoraj 1.000.000 ton in se je torej povečala za 15 odsto v primerjavi s prvim tromesečjem leta 1963. Povečanje gospodarske dejavnosti v številnih državah, je ta višek proizvodnje popolnoma izkoristilo. Konec meseca marca so svetovne zaloge znašale komaj 437.931 ton in so bile za 5.083 ton manjše kot prejšnji mesec. V primerjavi z zalogami pred enim letom so se zmanjšale za 5.835 ton. Stavke, ki so nedavno izbruhnile v kongoških rudnikih, se menda približujejo svojemu koncu. V Londonu se je cena cinka znatno opomogla. Japonska kakor tudi več evropskih dežel še vedno kupujejo znatne količine. V enem desetletju je Japonska potrojila potrošnjo in je namesto Zahodne Nemčije zavzela (za ZDA) drugo mesto na lestvici odjemalcev cinka na svetu. Drugi vzrok zvišanja cene cinku je v tem, da ZSSR ne prodajajo več kovin na zahodnih tržiščih in da raje plačujejo z zlatom žitarice, ki jih uvažajo. Cena kositra se dviga v Londonu in v Singapuru, KAVČUK Na vseh tržiščih se je cena kavčuka le malo spremenila. Malezijski izvoz naravne gume je v prvem tromesečju narasel na 246.000 ton proti 322.000 tonam v ustreznem obdobju 1963. To znižanje je treba pripisovati sporu med Veliko Malezijo in Indonezijo. Velika Britanija je glavni odjemalec malezijske gume (33.000 ton), sledijo ZDA (27.000 ton), Zahodna Nemčija (26.000 ton) in ZSSR (24.000 ton). Sovjetska zveza bo v tem mesecu kupila baje le 2.400 ton malezijskega kavčuka, vtem ko ga je v prejšnjem mesecu nabavila za 15.000 ton. VLAKNA V New Yorku je cena bombaža rahlo nazadovala. V Egiptu je bila preteklo poletje žetev bombaža slabša kot so pričakovali. Celinska Kitajska je močno povečala nakupovanje pakistanskega bombaža (od ene do druge sezone so štirikrat toliko nakupili tega bombaža, in sicer 302.815 bal). Volna je na terminskih trgih še popustila. V letu 1963 je izvoz glavnih novih svetovnih proizvajalcev sukanca narasel za 3 odsto in dosegel 218,1 milijona funtov. Računajo, da bodo prodaje avstralske volne v tej sezoni dosegle 480 milijonov avstralskih funtov, tj. rekordni obseg po korejski konjunkturi (663 milijonov funtov). ŽIVILA V New Yorku je popustila cena kave. Svetovne zaloge so prej ko slej velike. Grozi nevarnost, da se poveča izvoz, čeprav se proizvajalci temu upirajo. Vse to povzroča padanje cene. Kljub skromni žetvi bo Brazilija lahko kos svojim obveznostim glede izvoza ker lahko črpa iz svojih zalog. Kakao si je nekoliko opomogel, medtem ko je cena sladkorja rahlo nazadovala, občinah z več kot 20.000 prebi valci 233.714 stanovanj ali 3,! odsto več kakor v prejšnjen letu (1962). V decembru 1961 so jih zgradili 29.187, se prav: 39,8 odsto več kot v novembre lani in 3,5 odsto več kakor v decembru 1962. Od skupnega števila lani zgrajenih stanovanj sc jih 71.265 zgradili v severozahod nem predelu Italije (1,1 odstc več kot leta 1962), 102.461 v severovzhodnem predelu in v srednji Italiji (1,6 odsto manj) ir 59.988 v južnih predelih in na otokih (18,6 odsto več). Vrednost javnih gradbenih del s popolnim ali z delnim financiranjem države in raznih ustanov je dosegla v razdobju od januarja do novembra preteklega leta 614,5 milijarde lir (1,1 odsto manj kakor v istem času prejšnjega leta). Od tega zneska odpade 504,6 milijarde lir na dela izvršena s popolnim ali delnim financiranjem iz državnih sredstev. Posojila za nakup zemljišč in za gradbeno dejavnost so se v zadnjih petih letih potrojila, saj se je njihova vrednost dvignila od 559 milijard lir v letu 1959 na 1.625 milijard lani (leta 1960 so se povečala za 139 mrd lir ali'24,9 Odsto, leta 1961 za 236 mrd ali 33,8 odsto, leta 1962 za 315 mrd ali 34,8 odsto in leta 1963 za 366 mrd ali za 29 odsto V lanskem letu pa se je višanje posojil nekoliko ustavilo, in to v drugem tromesečju; to se je sicer dogajalo tudi v prejšnjih letih. Običajno se posojila dvigajo najbolj v prvem in zadnjem tromesečju. Tako so podelili od januarja do marca lanskega leta posojila za 101 milijardo lir, od aprila do junija za 67 milijard, od julija do septembra za 97 mrd in od oktobra do decembra za približno 100 milijard lir. V letošnjem februarju ni bila dejavnost v opekarnah tako živahna kot v prejšnjem mesecu in v lanskem marcu. Delno so tega krive slabe vremenske razmere, -delno pa stavke. Predvidevajo pa, da se bo položaj v opekarnah v najkrajšem času zboljšal, kakor vedno v tem letnem času. Zaloge gradbenega materiala so se v zadnjem času skrčile, toda računajo, da se bodo kmalu spet povečale. Cene gradbenega materiala niso stalne in ne izključujejo, da bodo v času polne proizvodnje v opekarnah in drugih obratih, padle. Velika proizvodnja plastičnih mas v Italiji V minulem letu je dosegla proizvodnja plastičnih mas v Italiji 623.000 ton ali 19 odsto več kakor leta 1962. Italija je po Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji tretja najvažnejša proizvajalka plastičnih mas v Evropi. Lani je izvozila v tujino plastične mase za 46 milijard. V preteklem letu je narasla tudi proizvodnja umetnih in sintetičnih tekstilnih vlaken, in sicer proizvodnja umetnih vlaken za 5 odsto (dosegla je 2 milijona stotov), a proizvodnja sintetičnih vlaken za 24 odsto (737.000 stotov). Izvoz je dosegel vrednost 194 milijard lir. Lani so uvozili v Italijo za 285,1 milijarde kemičnih izdelkov (14,2 odsto več kot leta 1962), izvozili pa so v tujino kemične proizvode v vrednosti 255,8 milijarde lir (6,8 odsto več). Primanjkljaj v trgovinski izmenjavi kemičnih izdelkov se je povečal od 11 milijard v letu 1962 na 29 milijard lani. Lanska proizvodnja avtomobilov Proizvodnja italijanske avtomobilske industrije je vrgla lani 1.180.536 vozil, od tega 1 milijon 105.291 osebnih avtomobilov. S tem so v Italiji prvič izdelali več kot milijon vozil v enem samem letu. Lani so izvozili v tujino 305.000 avtomobilov. Hkrati je znatno narasel uvoz avtomobilov iz tujine. Še živahnejša trgovina med Italijo in ČSR Med Italijo in češkoslovaško je bil 18. marca v Rimu podpisan nov protokol za trgovinsko izmenjavo med obema državama. Po novem sporazumu naj bi se ta povečala letos za 10 odstotkov ali 5 milijard lir, kar pomeni, da bo dosegla 56 milijard lir na leto. Protokolu sta priloženi dve blagovni listi, in sicer prva za uvoz češkoslovaškega blaga v Italijo, a druga za izvoz italijanskega blaga v Češkoslovaško. Navajamo obe listi (vsaj glavne postavke). Gre za letne kontingente, izražene v milijonih lir (ako ni drugače označeno). UVOZ V ITALIJO Konji za tovor in za zakol 4.000, živa divjačina 250 glav, svinjsko meso 340 ton, sveža in konservirana jajca perutnine 715 ton, jajca v prahu 100, ječmen 10.000 ton, slad 12.000 ton, krompirjev škrob 3.600 ton, zaklana perutnina 170 ton, mleko v prahu in kondenzirano 10, gobe 30, krompir 100, razna semena 10, zdravilna zelišča 60, sladkor (začasen uvoz) 60, marmelada 60, pivo . 70, etilni alkohol (zač. uvoz) 250, likerji 30, maslo 200, sir 200, bencin 750, naftalin 600, acetilsalicilna kislina 7, smodnik za lovsko orožje 10, anilinska olja 200, parafin 50, tekoči plini 10, sintetična smola 36, navaden premog 500, mehek les 1.050, leseno pohištvo 30, drva 300, celuloza 500, Papir in lepenka 150, knjige, časniki, revije in podobno 80, barve, nalivna peresa, pisarniška o-prema in podobno 80, surovine za keramično industrijo 675, keramični izdelki 30, porcelanasti izolatorji za visoko napetost 50, za nizko napetost 50, kristalni kozarci 430, steklenice iz stekla in porcelana 270, namizni servisi iz stekla in porcelana 375, razni predmeti iz kristala 690, lestenci 200, tkanine za zavese 25, preproge 15, železarski polizdelki 1000, specialno jeklo 300, železniške tračnice 300, železne zlitine 5, črpalke vseh vrst 100, električne gospodinjske naprave 20, kmetijski stroji in nadomestni deli 30, avtomatski stroji za tiskarne 80, orodni stroji 2,6 milijarde, stroji za lesno industrijo 70, stroji za rudnike 50, za izdelovanje steklenic 30, za gradbeništvo 200, za živilsko industrijo 20, motorji' Diesel 30, električni motorji 30, kompresorji 50, žerjavi 50, aparati in druga oprema za kemične laboratorije 20, traktorji 220, avtomobili 155, tovornjaki 100, geodetski aparati 20, elektronski mikroskopi 35, budilke in ure 15, telefoni 15, železnina 20, kovinsko pohištvo za pisarne 5, kinematografski aparati in 8 ter 16 milimetrski žarometi 20, klavirji, harmoniji in orgle 250, gramofoni 15, gramofonske plošče 50, orožje za lov in šport 50, umetni zobje 15, filmi 10, obrtniški izdelki 30 milijonov lir. IZVOZ IZ ITALIJE NA ČEŠKOSLOVAŠKO Pomaranče in mandarine 300, limone 1000, drugo sveže sadje 260, suho sadje 750, sočivje 50, prvovrstni krompir 111, vermut in aperitivi 55, likerji 20, riž 550, sir 25, ribje konserve 100, olivno olje 10, kakao v prahu 80, plutovina in plutovinasti izdelki 90, konoplja 575, surove goveje kože 300, obdelane kože 50, rajon in druga umetna ter sintetična vlakna 1,2 mrd., živo srebro 50 ton, aluminij in aluminijasti polizdelki 600, cink in izdelki iz cinka 200, žveplo 190, magnezij 120, klor 20, barve in laki 50, tekoče zlato 50, farmacevtski izdelki 350, umetna gnojila 800, plastične mase in sintetična smola 1,7 mrd., drugi kemični, organski in anorganski proizvodi 1.100, papir in lepenka 250, kroglični ležaji 400, znanstveni instrumenti 15, razni e-lektrični stroji, motorji in aparati za telekomunikacije, kovinski podporniki za prenos visoke napetosti 450, črpalke, kompresorji in turbine na plin 50, transformatorji 50, industrijske peči 50, izolirane žice in kabli 50, o-rodni stroji, nadomestni deli in pritikline 1550, stroji in inštalacije za kemično in petrolejsko industrijo 700, za živilsko industrijo 220, kmetijski stroji 50, tkalni stroji 150, avtomobili 850, nadomestni deli za avtomobile 150, _ kolesa za avtomobile 100, končni železarski proizvodi 1.100, sintetični gumij 250, zajčja dlaka za klobuke 100, fotografski aparati 10, gramofonske plošče 50, knjige, časniki, revije in podobno 80, filmi 80, glasbila 50, azbest 50, razkuževalna sredstva za kmetijstvo 50. V Nemčiji več jekla Zahodni Nemci izdelujejo čedalje večje količine jekla. V minulem marcu je dosegla proizvodnja 2,98 milijona ton, medtem ko je znašala v februarju 2,93 milijona ton. Proizvodnja litega železa je vrgla v marcu 2,17 milijona ton proti 2,07 milijona ton v prejšnjem mesecu. V prvih treh mesecih tega leta so proizvedli vsega čez 6,3 milijona ton litega železa ali skoraj 11 odsto več kot v istem času lani, ko so zabeležili 5,7 milijona ton. mrestnik kmečke zveze Rak na sadnem drevju Rak je pravzaprav neozdravljiva bolezen, tako na sadnem drevju kakor pri ljudeh in živalih, posebno če smo ga v začetku zanemarili. Na sadnem dravju ga povzroča glivica Nectria qalliqena, ki je že desetletja poznana pri peč-karjih, tj. pri jabolkah in hruškah. Na deblu ali na debelejših vejah opazimo poškodbe na lesu, in gole rane brez luba v krogih, ki v sredini razpadajo. Sicer opažamo tudi bunkaste zaprte nabrekline. Temu pravimo zaprti rak; škoda pa je pri obeh enaka. Niso pa vse sorte enako podvržene raku, kakor npr. sevka, bobovec in mošancelj. Večkrat pa ga najdemo npr. na Belični-ku, Kokseranževki, James Grie-vu in dr. Sicer so pa različni vzroki, da se pojavi rak. Ti bi bili: zimska pozeba debla, sončni ožig debla (prepeka), napačna podlaga npr. tip EM IX, močvirna tla, preobilno gnojenje z dušičnimi gnojili (straniščnik, močna gnojnica), udarci zlasti z železom po deblu, gole rane, ker jih nismo namazali po obrezovanju s ce-pilno smolo ali vsaj s katranom, in druge poškodbe na deblih ali debelejših vejah Kako se obranimo te nevarne bolezni? Na kratko povedano, da izperemo pravo sorto in da se ogibamo vseh škodljivih pri' jemov, ki smo jih zgoraj navedli. Brž ko smo opazili rakasto rano na deblu, jo moramo takoj izrezati do živega lesa, rano pa zamazati; druge pomoči ni. Važna obrana je tudi, da sadno drevje v zimskem času poškropimo z zatiralnimi sredstvi Omeniti moramo, da napada rak tudi ostalo drevje, npr. je-rebiko, jesen, beli trn, topolo, češnje, hrast, pitome, kostanj. Rak je napravil milijonsko škodo v kostanjevih nasadih (v Italiji, Jugoslaviji, Španiji in drugod), kjer so jih morali posekati; druge pomoči ni. Važno je tudi, da vsa rakasta drevesa odstranimo in požgemo ter gojimo samo zdrava drevesa. Fr. K. Kmet in vrtnar v sredi maja NA NJIVI. V tem času bi morala biti opravljena vsa dela, ki zadevajo setev ali sajenje raznih rastlin; letos smo v tem pogledu zaostali. Sedaj moramo posvečati glavno pozornost oskrbovanju poševkov. Okopavanje in rahljanje zemlje igra izredno važno vlogo v razvoju rastlin in neposredno vpliva na količino pridelka. Rahla, zračna zemlja omogoča kroženje zraka, ki je potreben za dihanje korenin ter ohranjuje vlago. Ne smemo pozabiti še na zatiranje škodljivcev in bolezni. Paradižnik in krompir sta podvržena napadom pe-ronospere, torej bomo poskrbeli za pravočasno škropljenje z bordoško brozgo. Koloradski hrošč povzroča veliko škodo na krompirju. Proti temu se bomo borili z DDT pripravki ali ..GOSPODARSTVO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6 A V TO PR E VOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. s škropljenjem krompirja z apnenim ali svinčenim arzenatom. V VINOGRADU. Mandanje trt predstavlja zelo važno opravilo. To delo moramo opraviti skrbno, odstraniti moramo nerodne poganjke, ki poganjajo iz starega lesa. Rodne poganjke bomo povezali, da nam jih ne polomi burja. Trte ne smemo preveč ogoliti. SADNO DREVJE. Pričnemo z zeleno rezjo. Pinciramo premočne poganjke in odstranjujemo vodne poganjke. Proti škodljivcem sadja bomo škropili drevesa z arzenskimi škropivi, z DDT ali drugimi primernimi sredstvi. Proti glivičnim boleznim uporabljamo bordoško brozgo ali novejša sredstva, ki ne vsebujejo bakra. NA VRTU. Vse zelenjadnice lahko sejemo ali sadimo na odprto. V vrtu bomo imeli glavno opravilo s presajanjem, zalivanjem in okopavanjem. Zatiranje plevela ima v vrtnarstvu velik pomen že zaradi tega, ker se v vrtni zemlji plevel razvija mnogo hitreje. Paziti moramo, da zatremo plevel preden napravi seme, da tako preprečimo razširjenje semena. Zatiranje plevela in okopavanje sta važna, ker potrebujejo zelenjadne rastline, ki imajo zelo kratko rastno dobo, za hitro rast mnogo hrane v raztopni obliki. To dosežemo z obilnim gnojenjem in zadostnim zalivanjem. Nove cene mesa Pokrajinski odbor za cene je sklenil povišati cene govejemu mesu v prodaji na drobno na Tržaškem, in sicer za 3,5 do 7 odsto, znižajo pa se cene teletini približno za 2 odsto. Do tega sklepa je odbor prišel po ugotovitvi, da so se v zadnjem času cene goveji živini na debelo ponovno zvišale. Zvišanje govejemu mesu velja od 28. aprila. Mesarji morajo izobesiti na vidno mesto novi cenik z oznako kakovosti mesa in cen. Policijski organi bodo nadzorovali izvajanje tega ukrepa. Nove cene mesu so naslednje: GOVEJE MESO I. VRSTE: Goveje meso za juho slabške vrste 520 lir za kg, prednji del s 25 odsto kosti 900, prednji del brez kosti 1180, zadnji del s 25 odsto kosti 1100, zadnji del brez kosti 1460, zrezki iz zadnjega dela 1740, filet 2240 lir za kg. GOVEJE MESO II. VRSTE: Goveje meso za juho slabše vrste 480 lir za kg, prednji del s 25 odsto kosti 780, prednji del brez kosti 1060, zadnji del s 25 odsto kosti 960, zadnji del brez kosti 1340, zrezki iz zadnjega dela 1560, filet 2040 lir za kg. TELEČJE MESO: Meso za gu-laž 860, prsi in hrbet 960, rebrca 1650, pleče brez kosti 1730, stegno brez kosti 2150, zrezki iz stegna 2430 lir za kg. IMPENPORT UVOZ - IZVOZ . ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 ■ Tel. 50010 felegr-: !mpexport - Trieste U V A 56 A : VSAKOVRSTEN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVA2A: TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu MOBILI MADALOSSO TRST . TRIESTEj ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740 tUaiiM Pohištva dnevne sobe ■ oprema aa urade • vozički - posteljice permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7