$t. 308 (14.704) leto XLIX._____________________ PRIMORSKI DNEVNIK )e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SREDA, 17. NOVEMBRA 1993 UVODNIK Haag in morilci izza pisalnih miz ™ožnosti j0, da bodo tisti, ki so si v bal-sIvTa' zsidnjih dveh letih umazali roke hr^v ° nieC 0^2n^1’to )e neoboroženih in zatorej nemi n!e^L ŽrteV’ koli odgovarjali pred haaški-hiln n0ŽIIk ^ Crn^ logeh- Za vojno na Balkanu je SrtV'°Se ,R>15maCilno dejstvo, da je imel napadalec lio™. V .8° Casa m°nopol nad orožjem in nasi-V temJ6 ^di sprevrženost embarga, ki je na-pademm odvzel pravico, da se branijo. Ce so že re-reci c/Iveliavile embargo, bi morale svetovne sile mnrii' varovati tiste, ki so se v balkanski nimnrf180lih rok Pred sovražnikom, oborože-netrm tZ'° l^eSa nlso naredile. Zmagala je straho-1? strahopetnost je z življenjem doslej sanski kflh fVest0 tisoč ljudi, ce ne vec. Ce bo-ocHa /e ep0? “ik v ZN Sacirbej zdaj Londonu ler ki oa ^ Z klanski moriji ravnal kot sostori-slainai^a » tr.^.a v Haagu posaditi na zatožno klop skn k * S 0n. C1’ morda ne ravna ravno diplomat-nu \IX T nie80vi trditvi veliko resnice. V Londo-ma- ih, ° eima ugovarjajo le z dvema argumento-na.ua vsa knvda ne gre izključno na njihov rovaš strani ° neka) sk°de, prizadejane muslimanski slovenski°PraVl i tr8°VCi Z orožjem ' morda tudi OZN H k- ’ ala let°s ustanovil varnostni s sem lo nnH It I?ednarodna pravica, se je od m zdaj ratno^ovoV d™^3 ^ V B°SIli “ Herce8°' vsem v vtik ‘l.’ da )e moC vojne zločine oci Ei vo,£0V?]e zaPletenim slranem. Z balk Klednpi«ili a Z. z°Pa' žal v« v Cnidesnici-De] ni;SlSk°Z1 sPreniljala : uam jje priznavala malo^l pnstojnosti. Ce bo Illy sem prepričan, da se bodo stvari spremenile na boljše. « Ali ste res prepričani v to? »Zmaga Ric-carda Illyja edina lahko jamči, da bodo rajonski sveti res upoštevani za to, kar so in kar predstavljajo in da bomo Slovenci konCno imeli Občino Trst tudi za svojo upravo. To se do danes ni dogajalo. Pomislimo samo na znane poteze Staf-fierijevega odbora in kaj nas Čaka, kot občane in Slovence, Ce bo na teh volitvah spet prevladala desničarska koalicija.« Kaj se Vam zdijo stališča, ki jih je do teh volitev zavzela slovenska manjšina? »V primerjavi z junijskimi pokrajinskimi volitvami, ki so bile za Slovence zelo negativna izkušnja, je v naši skupnosti dozorela marsikatera pozitivna izbira. Tudi Slovence je preteklost v marsičem negativno pogojevala z negativnimi posledicami, ki so vsem na dlani. Danes pa smo na tem, da obrnemo strem in upam, da ne bomo zamudih edinstvene priložnosti, ki nam jo ponujajo te upravne volitve.« Preidemo k programu. Kakšne bodo Vaše prioritetne naloge, Ce boste izvoljeni v občinski svet? »Zavzemal se bom, da bo Občina končno priznala rajonskim svetom vlogo in pristojnosti, ki jim pripadajo tudi po novem pra- vilniku. Boril sem bom, da bodo jusarski odbori lahko konCno samostojno poslovali in upravljali jusar-sko premoženje naših vasi. Končno pa se bom zavzemal, da bo Kras vendarle postal sestavni del tržaške uprave, ki je imela v vseh teh letih do njega naravnost omalovaževalni odnos.« 2e ker smo pri Krasu, kaj mislite o predlogu za ustanovitev kraške občine? »SvojCas sem podpisal ljudsko peticijo za novo občino. Ocenil sem jo ne zgolj kot jalov protest proti Občini, ampak tudi kot konkretno in izvedljivo pobudo, ki je žal potem nekoliko izgubila na elanu. O njej se ne govori veC, morda tudi zato, ker ni vse zlato, kar se sveti. Sprašujem se, kako bi se ta nova uprava vzdrževala in finansirala. Prepričan pa sem, da ta predlog ne sme v pozabo.« OpCine niso še mesto, a tudi ne veC samo vas. Kaj predlagate za razvoj Vašega rojstnega kraja? »Občina je za reševanje krajevnih problemov pokazala zelo malo posluha. Poglejmo samo Staf-fierijev predlog o mega parkirišču na cesti za Fernetiče, ki bi Opencem prinesel samo težave in bil vrh vsega še oškodoval domače trgovce.« Pogovor zapisal S.T. POGOVOR S KANDIDATI: PETER MOČNIK SSk se ne odpoveduje vlogi samostojne politične stranke Zavzeta in dosledna podpora kandidatu Riccardu lllyju nnoI Peter MoCnik )a sku- nom Vk0l^T Berdo- Dn^tkandldat Slovenske skupnosti za tržaški občinski svet. nredst^ 1Stranka se na volitvah veznKr ]a P£d simb°lom Za-TrSte ^ Trst-Alleanza per vaS^t^ M°Cnik- zakaj se je vaša stan*3 odpovedala tradi- aonalnemu simbolu lipove veji- Naša stranka vsekakor ostaja sa-mostojna politična organizacija, nfm Ki0Ve V°lilne zak°nodaje pa m bik mogoče, da bi se pred- stavih sam! fcer bi to pomPnilo n vohtevk^^ koli nag ?Iedatavn?ka- To pot smo zato izbrali tudi iz praktičnih razlogov. » Rw 80 somišljeniki SSk sprejeli to odločitev? »Z velikim razumevanjem, v kolikor trenutna odpoved simbolu na volilnici, ki ne pomeni odpovedi stranki kot taki, nima in ne bo imela hujših posledic. S tem, da za tržaški občinski svet ni lipove vejice na volilnici ne pomeni, da je SSk izginila, kot dokazuje tudi dejstvo, da je naša stranka s svojim znakom prisotna na Vzhodnem in na Zahodnem Krasu.« Vi podpirate Riccarda Illyja. Kako ocenjujete njegovo kandidaturo in njegov odnos do Slovencev? »Njegova kandidatura, kot zna- ____ nd, ni prišla iz strank, zato vsaka stranka (torej tudi SSk), ki je hotela z njim sodelovati je morala direktno podpisati z njim politični dogovor. Illy je pri vodenju svojega podjetja pokazal, da je zelo sposoben menedžer, po drugi strani pa je kot človek skromen, ker se ne predstavi na ohol način in ima predvsem zelo jasne pojme. Ne obljublja nemogočega, sodeluje in razume ljudi, ki ga bodo volili in se ne obnaša kot politik v tradicionalnem smislu besede.» Kako se je SSk vključila v Zavezništvo za Trst in kako je potekalo to predvolilno sodelovanje? »Zelo dobro in brez vsakršnih težav in problemov. Z Zavezništvom smo tudi dosegli dogovor, da bodo morebitni izvoljeni slovenski svetovalci bili znotraj zavezništva primarnega pomena pri odločanju o manjšinskih vprašanjih. To me nekje tolaži, ker je v zvezi s Slovenci cel kup odprtih problemov.* Za kakšne probleme gre? »Od načelnega priznavanja manjšinskih pravic do tistih starih konkretnih problemov, ki se vlečejo že dosti Časa. Uresničitev programskega dogovora o deželnem zakonu o Krasu, ki ga edino Občina Trst še ni podpisala, saj, kot znano, zaradi tega vsak dan izgubljamo denar za razvoj naših kraških vasi. Nato moramo doseči jasna stališča glede šolstva, kjer je predvsem odprt problem slovenskih jasli, stalno pa se pojavlja potreba po tako imenovani racionalizaciji šolstva. Nenazadnje bo treba razčistiti tudi vprašanje odnosov med Občino in drugimi javnimi ustanovami, kot je npr. Kraška gorska skupnost. Z izvolitvijo napredne občinske koalicije pa bo upamo napočil Cas, da bo mestne uprava končno vzpostavila sodelovanje z obmejnimi iz sosednje Slovenije, s katerimi danes žal nima nobenih stikov in odnosov.« Po negativni izkušnji junijskih pokrajinskih volitev se je velik del Slovencev opredelil za široko volilno zavezništvo. Kako ocenjujete to? »To je nedvomno zelo pozitivno dejstvo. Dovolite mi pa, da izrečem svoje mnenje tudi o županski kandidaturi Stojana Spetiča. Pri tem bi znova opozoril na možnost ločenega glasovanja. Ce nekdo podpre samo listo SKR in glasuje za Illyja kot županskega kandidata pripomore, da bo Spetič vseeno izvoljen v občinski svet in istočasno bo s tem pomagal Illyju. KonCno je to predsoba za enotno nastopanje vseh Slovencev, ce ne drugače vsaj v volilni koaliciji, v kateri se istovetimo in podpiramo skupnega županskega kandidata. Illy je Človek, ki je kot italijanski someščan razumel prisotnost in pomembnost slovenske vloge v Trstu.« Pogovor zapisal TRST / ZADRUGA Skupno delo za pomoč potrebnim V Trstu so včeraj predstavili Koordinacijski odbor zadrug iz Triveneta ki delujejo na socialno-zdrav-stvenem področju. Ustanovni dokument so predstavili koordinator deželnih zadrug Renzo Toschi, predstavnik Zveze zadrug iz Veneta Paolo Barbiero, predsednik zadruge Due-milamilano iz Trsta Dario Malutta in Carmen Roli, ki predseduje zadrugi “Agen-zia sociale" iz Trsta. Koordinacijski odbor zadrug iz Triveneta združuje najvažnejša podjetja, ki delujejo v sektorju socialnih služb v Furlaniji-Julijski krajini in v Venetu. Na tiskovni konferenci so pobudniki poudarili, da želijo s to pobudo zapolniti vrzeli in odgvoriti na številna vprašanja, s katerimi se ubadajo javni upravitelji, ki imajo na razpolago vse manj finančnih sredstev, medtem ko je povpraševanje prebivalstva po raznih uslugah vse večje. Koordinacijski odbor se ne bo ubadal samo s skrbstvenimi, vzgojnimi, rehabilitacijskimi in bolničarskim vprašanji; skrbel bo za stanje na teritoriju, za načrtovanje novih služb in za večje sodelovanje med javnimi ustanovami in podjetji. Na tiskovni konferenci je bilo tudi poudarjeno, da Koordinacijski odbor lahko iznese razne predloge, katerih uresničitev bi predstavljala veliko korist. PATRONAT INAC SVETUJE Invalidnina zaradi popolne nezmožnosti Vsekakor vložiti prošnjo »Kot civilni invalid žilo dosmrtno; 2. zava-sem že vrsto let zapo- rovanec, ki ga zdrav-slen pri industrijskem niška komisija prizna podjetju in opravljam za stoodstotnega inva-v skladu z zakonom le lida in povsem nez-lažja dela. Sedaj pa se možnega za delo, pri-je moje zdravstveno dobi pravico do inva-stanje poslabšalo do lidnine, ki se izračuna take mere, da se s teža- na osnovi povečane vo celo premikam in pokojninske dobe (done morem niti sedeti zoreli zavarovalni do-zaradi hude okvare na bi se prištejejo še leta, hrbtenici. Zdravnik mi ki manjkajo do polne je svetoval, naj vložim dobe 40 let oziroma do na INPS prošnjo za in- izpolnitve upokojitve-validsko pokojnino, ne starosti). Edini ad-Ker pa sem slišal, da ministativni pogoj, ka-pokojnine ne priznajo, teremu mora biti, za-Ce se prej ne odrečem došCeno za obe nado-službi, bi ne hotel tve- mestih, je akreditacija gati, da izgubim zapo- treh let prispevkov v slitev in nato teoretič- zadnjih petih letih. no dobim še negativen Naš bralec lahko odgovor od INPS. Ka- brez vsakega rizika tera bi bila pot, da se vloži prošnjo za inva-zaščitim pred nevšeC- lidnino, saj se bo nostmi, ne da bi tvegal lahko odrekel delov-delovno mesto?« S.M. nemu mestu šele po Zavarovalni zavod dokončnem sklepu za-INPS priznava v pri- voda INPS, da je meru kroničnih obo- prošnjo ugodno rešil, lenj, ki trajno Ker pa velja nez-zmanjšujejo (delno ali družljivost invalidni-v celoti) delovno spo- ne in dohodka od od-sobnost za opravljanje visnega oziroma red-obicajnih dejavnosti, nega samostojnega de-dva tipa finančnih na- la (obvezen je zbris iz domestil: 1. za lažje seznamov), bo INPS patologije, ki so za veC od naslednjega meseca kot dve tretjini okrnile po predložitvi prošnje delovno sposobnost, je dal v izplačilo invalid-predvidena dodelitev sko nakazilo, po preki-invalidskega nakazila nitvi delovnega raz-za obdobje treh let, merja pa ga bo prekva-nakar je možno po- lificiral v invalidnino daljšanje in po tretji zaradi popolne nez-reviziji postane naka- možnosti za delo. (B) NOVICE I ; Klapavice: dovoljeno nabiranje od Tankega rtiča do državne meje TRST - Z včerajšnjim dnem je stopila v veljavo odredba, po kateri sta dovoljeni nabiranje in komercializacija klapavic v vodah med Tankim rtičem in državno mejo v miljski občini. Tako določa odlok predsednika deželnega odbora Pietra Fontaninija, potem ko je goriška Krajevna zdravstvena enota ugotovila, da so vode na tem območju “zdrave". Nabiranje klapavic pa je še vedno začasno prepovedano v vodah od Tankega rtiča do Til-menta. ii a Ii l Ul liji Deželni svetovalec De Gioia o sistemu žičnic na Trbiškem Deželni svetovalec socialistične stranke Roberto De Gioia je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem se zaustavlja ob vprašanju sistema vleCnic, ki iz Zabnic in okolice peljejo na Visarje. Skupina zasebnih podjetnikov naj bi namreč pripravila naCrt, po katerem naj bi spremenili sedanji sistem vleCnic; po tem naCrtu naj bi namreč zgradili novo žiCnico, ki naj bi na Višarje odpeljala iz Zabnic. Sedanja žičnica ni namreč prinesla velikih ugodnosti smučarjem, ker se smučarska proga spušča z Viša-rij do Zabnic, kjer morajo smučarji Čakati tudi veC ur, da jih avtobus ponovno pripelje do spodnje postaje žiCnice. Nova struktura v Zabnicah bi torej nudila boljše pogoje za smučarje, kar bi seveda pripomoglo k razvoju krajevnega turizma. V Pordenonu seminar o odpravi davkov ES PORDENON - Z odpravo davčnih zaprek med Članicami ES in ukinitvijo raznih formalnih obveznosti na mejah, se je odprlo novo obdobje za delovanje podjetij, ki imajo sedaj veC možnosti, da se lahko razvijajo. To so v bistvu zaključki seminarja, ki ga je v Pordenonu priredil Konzorcij Export. Z začetkom letošnjega leta so namreč stopila v veljavo nova ko-munitama pravila, ki so bila sprejeta v okviru naCr-ta za realizacijo enotnega tržišča in za prosto kroženje blaga v državah Članicah ES. Na seminarju je bil glavni poročevalec Giovanni Mainardi. B Zasedanje v Vidmu o delu in proizvodnji VIDEM - Danes se bo v Vidmu zaCel tridnevni posvet, ki je namenjen vprašanjem dela in produkcije v današnji in jutrijšnji Evropi. Organizirale so ga evropeistiCne organizacije iz naše dežele, pobuda pa je predvsem namenjena vodilnemu in učnemu osebju iz raznih šol iz naše dežele. Predavali bodo univerzitetni profesorji, deželni funkcionarji ter predstavniki italijanskega združenja skupščine evropskih dežel. GOSTINSTVO / ZASLUGA GRE PREDVSEM CEDAJSKI SDGZ Po uspehu v Nadiških dolinah Povabilo na kosilo« še v Reziji REZIJA - Pobuda »Povabilo na kosilo«, ki so jo v Nadiških dolinah izpeljali Slovensko deželno gospodarsko združenje, Gorska skupnost za Nadiške doline, videmska Trgovinska zbornica in Združenje gostincev, je zadela v Črno. Vseh deset restavracij in gostiln, ki so se udeležile iniciative, so že najavile, da gre zamisel obogatiti in ponoviti. V tem Času je namreC Nadiške doline obiskalo veliko vec gostov, kot je bilo v navadi. Se posebno ob koncih tedna je bil obisk tolikšen, da je presegel zmogljivosti domačih gostincev. Mimo velikega obiska velja omeniti dejstvo, da so krajevni gostilničarji spoznali, da ob združevanju moCi lahko razmišljajo tudi o načrtnem pospeševanju turistične ponudbe, ki je v teh krajih bila vse premalo glasna in za današnje potrebe nezadostna. Zasluga za nove pristope v beneškem gostinstvu gre vsekakor Cedajski podružnici SDGZ, ki je predstavljala nekakšen povezovalni člen med posameznimi gostinci in strokovnimi organizacijami, predvsem s Trgovinsko zbornico. Slovenska gospodarska organizacija želi to ponudbo razširiti tudi na druga območja Videmske, kjer živijo Slovenci. Tako se je že dogovorila z lastnikom restavracije na Ravenci v Reziji. Lokal, ki ima tudi hotelske sobe, so odprli pred 25. leti in je nekakšna obvezna točka za obiskovalce doline pod Kaninom. Gostom, ki bi se v tem Času odločili za obisk, ponujajo kar nekaj krajevnih specialitet, od »tjalcu-nov« do cvrtih sirov, »bujadneka« in štrukljev. Na mizi ne bo manjkala niti divjad, gobe in raznovrstna zelišča, ki posebno v poletnih mesecih predstavljajo pravo poslastico restavracije »Val Re-sia«. Rudi Pavšič Notranjost restavracije v Reziji ______GLEDALIŠČE / BOŠ 2E VIDELA___ V petek premiera SSG Za režijo monodrame poskrbel Jože Babič, igra pa Mira Sardoč TRST - Po dveh velikih uprizoritvah, kakršni sta nedvomno bili Operacija Timava in gostujoča Kaj pa Leonardo?, vabi Slovensko stalno gledališče svoje abonente in ostale gledalce na intimnejšo predstavo, slovensko praizvedbo monodrame sodobnega avstrijskega pisatelja Helmuta Peschine Boš že videla. Ob tem utegne kdo oponesti, da so bile v prejšnjih letih monodrame običajno izven abonmaja, kar je res. Res pa je tudi, da se je letošnja sezona začela v izjemni negotovosti, da je bližnja prihodnost gledališča še zmeraj ovita v nepredirno meglo in da se je upravni svet zato zavestno odločil, da tvega le v mejah razumnega, kakor je bilo jasno povedano ob objavi letošnjega repertoarja. Toliko v pojasnilo, kolikor je tu pojasnilo sploh potrebno, saj ima uprizoritev Peschinovega dela sama v sebi zadostno utemeljitev. Predvsem gre za avtorja iz srednjeevropskega prostora, ki še s tem zasluži našo pozornost in odpira gledališču možnost kulturnega povezovanja. Potem je tu vsebina, na prvi pogled morebiti precej izjemna (gre namreč za usodo ženske, ki je štirideset let skrbela za svojo invalidno sestro), a v bistvu, v razkrivanju človeške stiske, gotovo splošno razumljiva in pretresljiva. Pripoved se zaCne v trenutku, ko sestra umre in ženska ostane Cisto sama, pisatelj, natančen opazovalec Človeške duše, pa postopoma odstira vse plasti njenega razočaranja, njene samote in njenega vprašljivega samožrtvovanja. In nazadnje še to, s Čimer bi pravzaprav morah zaCeti: nosilka naslovne vloge, pe-tinšestdesetletna Ona je Mira SardoCeva, režiser pa Jože Babic. Svojo prisotnost na petkovi premieri je že zagotovil na Dunaju živeči avtor. Priimki dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 • Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% - Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za leto 1993 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG VOLITVE / VODITELJA DSL IN SEVERNE LIGE VČERAJ V TRSTU Occhetto (DSL) in Bossi (SL) soočanje na razdaljo ■ ■ Occhetto: zaustaviti Ligo - Achille Occhetto in Umberto Bossi, nasprotnika dosedanjega političnega »režima«, a hkrati velika politična tekmeca, sta sinoči v Trstu zaključila volilno kampanjo Za upravne volitve in odprla kampanjo za predčasne parlamentarne volitve. Voditelj DSL je v Mieli izrazil upanje, da bo naprednim silam v Trstu in v drugih mestih Severne Italije uspelo zaustaviti volilni pohod Lige. Ce bo na teh volitvah spet zmagal Bossi, obstaja nevarnost za razkol med Severom in Jugom Italije, Occhetto je zavzeto podprl župansko kandidaturo Riccarda Illyja. Pozdravil je stališče Krščanske demokracije in izrazil obžalovanje, da SKP ni razumela pomena Illyjeve kandidature, pri Čemer pa je izrazil upanje, da bo komunistična prenova vsaj v ba-lotaži podprla odprtega kandidata, Ce se bo ta seveda vanjo prerinil. Sedaj je vsekakor bistveno, da se Illy v nedeljo uvrsti na prvo ali drugo mesto. Pred Occhettom so spregovorili predstavnica Mreže-Rete, pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, slovenski kandidat Igor Dolenc in zgodovinar Gianpaolo Val-devit. Slednji, ki je bil med pobudniki apela intelektualcev za kandida- turo Illyja, je izpostavil pozitivno dejstvo, da levica v tej volilni kampanji ni nasedla dema-goškim parolam nacionalistične desnice o tako nevarnem bilingvizmu in o vprašanju clržavnih meja. Dva, tri, morda tudi veC tisoC Tržačanov je sinoči v najvecjem paviljonu razstavišča pod Mon-tebellom z vzklikanjem in zastavami pričakalo leaderja Severne lige Umberta Bossija, ki je prihitel v Trst, da bi pomagal kandidatki za tržaškega župana Federi-ci Seganti. Bil je to običajni Bossijev nastop, značilen za tolike shode ligašev, le da Trst ni Pontida, Tržačani pa bolj skopi z izražanjem navdušenja kot prebivalci drugih severno italijanskih mest. Tisto, kar je vCeraj postavilo Tržačane na Bossijevo valovno dolžino, je bil njihov tradicionalni okus za protest, za nasprotovanje vsem in vsemu po vrsti. Bossi se je osredotočil na vse državne teme, posebno pušCico pa je namenil Occhettu, ki je bil nekaj ur pred njim dejal, da bi bila zmaga Lige v Trstu dejanska razdelitev Italije. »Senatur« se mu je oddolžil z zagotovilom, da je KPI-DSL popolnoma enakopravna Članica podkupninskega sistema. Bossi: tudi KPI-DSL del prejšnjega sistema Drevi v Bazovici posl. Caveri gost SSk V kinodvorani v Bazovici bo drevi (začetek ob 20.30) volilno zborovanje SSk, ki se ga bo udeležil posl. Union Valdotaine Luciana Caveri. Govorila bosta tudi kandidata Zavezništva za Trst-Alleanza per Trie-ste za tržaški občinski svet Andrej Berdon in Peter Močnik. Riccardo llly drevi na Opčinah gost slovenske DSL Županski kandidat DSL, KD in Zavezništva za Trst Riccardo Illy bo drevi gost slovenske komponente Demokratične stranke levice. Srečanje bo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Volilna zborovanja liste Skupaj za Nabrežino Lista "Skupaj za Devin-Nabrežino" bo imela danes naslednja volilna zbrovanja: ob 10. uri v Nabrežini pred sedežem zdravstvenega okraja, ob 11.15 v Devinu, kjer bo tekla beseda o problemih vasi in o načrtovani novi urbanistični ureditvi. Ob 20.30 pa se bodo županski kandidat Depangher in kandidati za občinski svet srečali s krajani Slivnega v gostilni Sardoč. Volilni telefon Slovenske skupnosti Ob skorajšnjih upravnih volitvah v Trstu, Nabrežini in v Miljah bo Slovenska skupnost odprla volilni telefon. Volilke in volilci, ki bi potrebovali informacije, pojasnila ali napotke za volitve, se lahko obrnejo vsak dan od 12. do 13. ure ter od 17. do 18. ure na tel št. 639126. Drevi na Proseku srečanje s Stojanom Spetičem Stranka komunistične prenove prireja danes v Kulturnem domu na Proseku srečanje z županskim kandidatom za tržaško občino Stojanom Spetičem in z nosilcem liste Ja-copom Venierjem. Srečanje se bo začelo ob 20.30. VOLITVE / POKRAJINSKI ODBOR SKGZ Vsak glas je pomemben O upravnih volitvah, ki bodo v nedeljo na Tržaškem, je na ponedeljkovi seji znova spregovoril pokrajinski odbor SKGZ in podčrtal, da je množična udeležba Slovencev na vohtvah bistvene važnosti. Ob iztekanju volilne kampanje postaja iz dneva v dan očitneje - meni pokrajinski odbor - da ima demokratično zavezništvo, ki podpira županskega kandidata Riccarda Illyja, dobre možnosti za uspeh, kar obenem povečuje tudi možnost, da se zaustavi nacionalistični pohod desničarske koalicije. Slovenski volilci naj se zavedajo, da je za uveljavitev Illyja pomemben prav vsak glas, zato je tudi izrednega pomena, da so volilci toCno in podrobno seznanjeni z novimi volilnimi mehanizmi. Na glasovnici bo zapisano kandidatovo ime, ki ga je treba prekrižati, obenem pa naj slovenski volilci, da prispevajo k izvolitvi slovenskih svetovalcev, prečrtajo tudi enega izmed simbolov strank, ki sestavljajo Illyjev volilni kartel in napišejo na predvidenem mestu priimek enega samega slovenskega kandidata, kajti možna je ena sama preferenca. Za simbol DSL je glavni kandidat Igor Dolenc, za Tržaško zavezništvo (Alleanza per Trieste) pa je glavni slovenski kandidat Peter Močnik. Pomembno je, da volilci, ki nameravajo glasovati za druge stranke, vedo, da lahko prečrtajo simbol svoje stranke in obenem prekrižajo tudi ime županskega kandidata Illyja (tudi Ce ga stranka ne podpira), kar jim volilni mehanizem tokrat omogoča. Pokrajinski odbor SKGZ je poudaril tudi pomen vohtev v rajonske svete, kjer je treba podpreti slovenske kandidate, ki nastopajo na različnih listah. V nadaljevanju seje je pokrajinski odbor razpravljal o pokrajinskem obenem zboru SKGZ, ki bo v soboto, 27. novembra 1993, v dvorani dolinskega občinskega sveta. Občni zbor predvideva izvolitev pokrajinskega predsednika in pokrajinskega sveta zveze, izvoljeni pa bodo tudi delegati za deželni občni zbor, ki bo v Gorici 19. decembra. Člani pokrajinskega odbora so ob zaostrenem vprašanju vidljivosti signala koprske televizije podčrtali nujnost, da se s strani pristojnih ustanov konCno reši vprašanje televizijskih oddaj v slovenščini, posebna pozornost pa je bila namenjena pripravam na proslavo 50-letnice Partizanskega dnevnika, ki bo v petek, 26.no-vembra, toCno na dan petdesetletnice v Kulturnem domu v Trstu. Po zelo uspešni julijski manifestaciji na Vrhu je sedaj tržaška slovesnost ponovna priložnost, da se podčrta privrženost naših ljudi idealom narodnoosvobodilnega gibanja še posebej ob dejstvu, da je bil partizanski boj na Primorskem z izdajanjem dnevnika sposoben ustvariti tolikšen podvig, da bi mu kjerkoli težko našli primerjavo. NOVICE TRGOVINSKA ZBORNICA / ENOTNI PROMOCIJSKI ODBOR O UPRAVLJANJU SREDSTEV PODKUPNINE / ARETACIJA^ V petek v Dolini seja občinskega sveta V petek ob 18.30 se bo sestal dolinski občinski svet. Na dnevnem redu, poleg običajnih županovih sporočil glede občinskih zadev,, ima med drugim razpravo o resoluciji v podporo naCrtu za deželno de-mohtarizacijo, spremembo pravilnika za občinsko osebje in dopolnilo prodajnega razvojnega načrta. Sporni plakat svetoivanskega rajonskega sveta Svetoivanski rajonski svet bo na današnji seji razpravljal o prepovedi brezplačnega razobešenja plakata, s katerim je hotel organ ob izteku mandatne dobe opozoriti krajane na mačehovski odnos občinske uprave do tega območja. Brezplačno razo-bešenje je prepovedala občinska uprava, Ceš, da naj bi bila vsebina plakata »neinstitucionalna«. Svetoivanski rajonski svet je ob tem že opozoril na poskus občinske uprave, da bi utišala glasove krajevnih skupnosti, kakršni so rajonski sveti. Padec prometa zabojnikov v tržaškem pristanišču Pristaniški delavci so zaskrbljeni. V zadnjem letu se je promet zabojnikov zmanjšal kar za 30 odstotkov: na 7. pomolu so letos pretovorili kar 40.000 zabojnikov manj kot v enakem obdobju lani. O tej hudi zadevi je bil govor na včerajšnji seji sindikata zaposlenih v prevozih CGIL. Razpravljal-ci so menih, da bi moralo vodstvo pristaniške ustanove, ki upravlja 7. pomol, prevzeti svoje odgovornosti za skrčenje prometa zabojnikov in poiskati primerne rešitve, sicer se bo tudi nad pristaniščem zavihtela sekira odpustov z dela. Umri je Fabrizio Malipiero V 72. letu starosti je vCeraj v Trstu umrl Fabrizio Malipiero, sin tržaškega glasbenika Gianfrancesca Malipiera. Bil je med drugim predsednik zavarovalne družbe Ina-Assitalia in prvi predsednik deželne finančne družbe Friuha (od 1967 do 1971). Poleg tega je bil elan upravnega sveta gledališča Verdi in Tržaške hranilnice. Med vojno se je udeležil odporništva na hribu Grappa in bil odlikovan za vojaške zasluge. »Čudna« ugrabitev ženske v UL Ghega V Ul. Ghega se je predsinoCnjim pripetil dokaj neobičajen dogodek, vsaj za naše mesto. Mladeniča naj bi namreč ugrabila neko žensko, ki se je osvobodila šele po osmih urah. Policija je uvedla preiskavo, saj je precej stvari še nejasnih. Zenska je agentom povedala, da sta jo mladeniča okrog 20. ure s silo spravila v avtomobil. Kmalu zatem je eden izstopil, drugi pa jo je skušal posiliti. Grozil ji je, da ima pri sebi nož, ki pa ga »žrtev« ni videla. Zatem jo je prisilil, da se sleCe, nakar jo je porinil iz avta. Tedaj sta bila v Istrski ulici, odbila je štera ura. Minilo je torej osem ur, odkar je bila na milost in nemilost surovežu. Poklicala je na pomoč in kmalu zatem so prišli policaji, ki se s primerom še ukvarjajo. V bencinskem skladu letos prošnje za skoraj 14 milijard Pod obtožbo kompcije za zapahi tudi Romano glavni ravnatelj ACEGA Del stroškov za obnovo hiše na Proseku naj bi podjetju Mazzaroli izplačal ACEGA Upravljanje bencinskega sklada pri tržaški Trgovinski zbornici je bilo te dni predmet sestanka Enotnega odbora za promocijo Trsta, ki so se ga udeležili predstavniki stanovskih združenj, javnih uprav in gospodarskih ustanov. Predsednik Zbornice Tombesi je v uvodnem poročilu poudaril, da je promocijski odbor periodično poklican k razpravi o upravljanju bencinskega sklada, vendar je za to upravljanje po zakonu pristojen dopolnjeni odbor Trgovinske zbornice. Tombesi je tudi podčrtal, da je bencinski sklad eden najbolj transparentnih in nadzorovanih virov javnih sredstev, saj ga družbene strani upravljajo neposredno prek svojih predstavnikov v zborničnem odboru in nato o njem razpravljajo v neformalnih forumih, kakršen je promocijski odbor. Na sestanku so elani Enotnega odbora za promocijo Trsta preve- rili znesek razpoložljivih sredstev in prošnje za prispevke, ki so bile vložene v treh rokih (do konca februarja, junija in oktobra), predvidenih z novim pravilnikom bencinskega sklada. Do konca oktobra je sklad prejel 36 prošenj (sprejel jih je 32) za prispevke v znesku skoraj 14 milijard lir na skupno investicijsko vsoto 23, 5 milijarde lir, medtem ko je za tekoCe leto na voljo samo 8, 5 milijarde lir, k Čemur pa bi lahko dodali skoraj 10 milijard lir iz prejšnjih let, ki so ostale neizkoriščene, ker predvideni projekti niso bili izvedeni. Med projekti, za katere so bili letos zaprošeni prispevki, prevladujejo velika javna dela, predvsem v okviru pristanišča in v občinski pristojnosti: za pristaniško ustanovo in pomol Alpe Adria je bilo zaprošeno 4, 6 milijarde na skupno investicijo 7, 3 milijarde lir, za velika javna dela v občinski pristojnosti (med nji- mi sta projekt za preureditev pokrite tržnice in za prenovo miljske-ga zgodovinskega jedra) pa je bilo na skupno vrednost investicij v znesku 6, 83 milijarde zaprošeno 4, 55 milijarde lir. Nekoliko nižji so zneski iz prošenj, ki zadevajo: izboljšavo proizvodnosti podjetij, vključno z ustanavljanjem novih (zaprošenih 500 milijonov na milijardo lir investicije), promocijo kmetijskih, industrijskih, trgovskih in turističnih dejavnosti (1, 3 na 2 milijardi), pospeševanje znanstveno-raziskovalnih dejavnosti (2, 9 na 2, 9 milijarde), realizacijo infrastruktur za naštete dejavnosti (1, 35 na 3, 14 milijarde) in splošno promocijo različnih inciativ, namenjenih spodbujanju gospodarskega razvoja v pokrajini (zaprošeno 1, 49 milijarde na predvidene investicije v skupnem znesku 3, 17 milijarde lir). Seštevek zaprošenih posegov bencinskega sklada znaša torej 13, 809 milijarde lir, kar je 59 odstotkov vrednosti predvidene skupne investicije, ki dosega 23, 511 milijarde lir. Znesek, ki izhaja iz sprejetih prošenj je torej veliko večji od sredstev, ki so se v bencinski sklad stekla v letošnjem letu in ki, kot reCeno, znašajo 8, 5 milijarde lir. Toda dejanska razpoložljivost sklada je veC kot trikrat tolikšna: od neuresničenega projekta za parkirišče v središču Trsta je v skladu ostalo 6, 75 milijarde (po krivdi Staffierijevega občinskega odbora, je opozoril Tombesi), 3, 15 milijarde je ostalo od štirih manjših neuresničenih projektov (ta finansiranja so bila seveda preklicana), poleg letošnje 8, 5 milijarde pa je treba upoštevati še prav tolikšen znesek za prihodnje leto. Skupaj torej skoraj 27 milijard lir, za katere se bo treba odločiti, ali jih kaže porabiti na razdrobljen naCin, ali pa favorizirati velike projekte, predvsem naCrt Polis in finančni center offshore. Generalni direktor Acega Gaetano Romano LLOVD / ROSINA PIŠE POLIDORIJU Družba Finmare želi imena potencialnih kupcev Ce obstaja kakšen kupec za Tržaški Lloyd, se mora oglasiti pri priči, sicer bo družba Finmare v kratkem začela postopek, ki je predviden za primere podkapi-talizacije družb. To je vCeraj sporočil pooblaščeni upravitelj pomorske finančne družbe, Ezio Alci-de Rosina v pismu, ki ga je naslovil na deželnega od-boranika za prevoze, Paola Polidorija, v vednost pa ga je poslal tudi odgovornemu za vladno »task force« za zaposlitev, Gianfiancu Bor-ghiniju. Rosina se v pismu nanaša na faks, ki ga je te dni prejel od Polidorija (poslanega v vednost tudi Bor- ghiniju in Ciampiju): v njem Dežela potrjuje, da interesenti za odkup Lloyda so in da so tudi pripravljeni zaCeti pogajanja za določitev pogojev prodaje. Finmare torej potrjuje pripravljenost na prodajo tržaškega ladjarja, vendar zahteva pojasnila o identiteti kupcev in po možnosti o njihovi tehnicno-eko-nomski moči, in to še preden bi prišlo do srečanja z njimi. Polidori pa je medtem imena dveh potencialnih kupcev že sporočil Bor-ghiniju, ki v tem trenutku predstavlja posrednika med Deželo in družbo Finmare. TATVINA / V ULICI LAZZARETTO VECCHIO______ Tatiča kaj kmalu padla v roke agentom Plen je bil skromen - Ker nista prvič prekršila zakona, sta morala v koronejski zapor Plen je bil skromen, a še tega se nista dolgo veselila: agenti letečega oddelka tržaške kvesture so kaj kmalu izsledili mlada tatova, 20-letnega Davida Bertotta (Trg Giariz-zole 3) in prav toliko starega Alessandra Cuscusa (Ul. Economo 3), ki sta se vtihotapila v urad ob garaži v Ul. Lazzaretto Vecchio 24. V uradu je zaposlena Maria Cattu-nar, tatica pa sta odnesla denarnico, v kateri so bili dokumenti in 70 tisoč lir. Nekdo je mladeniča, ki sta sicer že imela opravka s policijo, opa- zil in ju patrulji, ki je prišla v urad, podrobno opisal. Agenti so se takoj spomnili, da so ju malo pred tem videli na področju Cavane, kjer so ju kmalu zatem tudi ustavili. Bertotto se je skušal znebiti bankovca za 50 tisoC lir, kar pa mu ni uspelo. Oba sta priznala tatvino in vrnila ukradeno. Povedala sta tudi, kam sta dokumente odvrgla. Sodelovanje z varnostnimi organi je bilo sicer hvalevredno, le nekoliko prepozno je prišlo. Tudi glede na njuno ne preveč neoma-deževano »preteklost« se aretaciji nista mogla izogniti. Padel po stopnicah Predvčerajšnjim popoldne se je na Stopnicah nekega skladišča v Mira-marskem drevoredu poškodoval 66-letni Silvio Zamarin iz Ul. Kand-ler 12. Zamarin je skupaj z neko drugo osebo nosil težko železno omaro in ko jima je ušla iz rok, je izgubil ravnotežje in se udaril v glavo. Zdraviti se bo moral 20 dni. izgnali več Senegalcev in enega aretirali V okviru pobud, za katere se je zavzel vodja urada za tujce pri tržaški kvesturi, so agenti pregledali poslopje v Ul. Luciani 10, kjer so našli sedem senegalskih državljanov. Sest so na podlagi prefektovega dekreta izgnali, ker so bili brez ustreznih dokumentov, enega pa so aretirali, in sicer 32-letne-ga Modoua Gueyeja. Tržaško sodišče ga je namreč pred Časom obsodilo na 2 meseca in 10 dni zapora, videmsko pa na 2 meseca in 15 dni. Moškega so namreč obtožili nedovoljene prodaje raznega blaga, ki je bilo poleg tega ponarejeno. Pod obtožbo korupcij6 se je za zapahi znašel tU' di glavni ravnatelj občinskega podjetja ACEGA, Gaetano Ro; manč, ki so ga aretirali predsinoCnjim na njegO' vem domu. V koronej' skem zaporu se mu je pridružil Antonio Barca, poverjeni upravitelj podjetja Mari Mazzaroli, ki so ga aretirali kar v Rossettiju. Kaže, da ja omenjeno podjetje opravilo nekatera dela na R°' manojevem domu (govori se o 30 milijonih lir),8 raCun naj bi zatem izstavilo upravi ACEGA. Preiskavo o domnevnih nepravilnostih je na-davno uvedel namestnik državnega pravdnika Da Nicolo, nakar so agenti finančne straže obiskali urade treh podjetij, omenjenega Mari Mazzaroli, Termoidraulica San Giacomo ter Sinedil iz Starancana. Vsa tri so sodelovala pri obnovi stavbe na Proseku, last Romanojeve žene. Agenti so bili tudi na domovih Antonia Barce in večinskega delničarja Mari Mazzaroli, Riccar-da Marija. Sumili so, da je prišlo do davčne utaje ali do izdaje faktur za dela, ki niso bila nikoli opravljena. Neobičajna naj bi bila tudi poravnava stroškov za obnovo poslopja na Proseku. Pri Termoi; draulici in Sinedilu naj bi namreč povedali, da jim je del vsote neposredno izročila Roma-nojeva žena, del Pa podjetje Mazzaroli-RaCun naj bi na koncu »plaCal« ACEGA, za katerega je podjetje opravljalo razna dela. NEDELJO NA TRŽAŠKEM TUDI RAJONSKE VOLITVE Rajonskim svetom priznati širše upravne pristojnosti ALENKA DOBRILA (SKP) (Sv. Jakob-Stara mitnica) puvezam. im cer slovenski osnovno in sredn tudi slovensko : cerkvi, nimamo nekoč. Zaradi p ga mrtvila smo tipno premalo ni; tako mal prejšnji rajonsk smo izvolili n slovenskega p nika. Ker mi je dc Se naprej izpri tem delu Trsta sotnost in da si ncnm proble odločila, kiji imam precej skfi diram ) O v t sna na listi munisticne BORIS SLAMA Sr(AT70 (Sv. Jakob-Stara mitnica) Slovenci naj strnjeno vo-b]o slovenskega kandidata. Na prejšnjih volitvah nam je izvolitev spodletela le za peščico glasov, odsotnost Slovenca v rajonskem svetu pa predstavlja za našo skupnost veliko izgubo. Nemalo smo zaskrbljeni tudi zaradi razširitve okrožja z vključitvijo Sv. Vida, kjer je slovenska prisotnost at zelo skromna; bojimo se namreč, da bo to še dodatno otežkoCalo izvolitev našega predstavnika, vendar zaupamo v volilce. Prepričani smo, da bodo znali v duhu novega izbrati z odgovornim oddajanjem preferenc tiste kandidate, katerih cilj je reševanje že kroničnih problemov; čuti se potreba po angažiranih ljudeh, ki so zmožni prisluhniti potrebam Sent- jakobCanov in so pripravljeni dosledno ščititi njihove interese. LAURA ABRAMI (AT-ZT) (Novo mesto-Staro mesto) Kandidiram v rajonskem svetu v središču mesta, kjer doslej še ni bil izvoljen noben Slovenec. V našem rajonu so Slovenci zelo razpršeni, zaradi Cesar bi treba preveriti, ali obstajajo možnosti za pridobitev prostora, kjer bi se lahko združevali. Moja skrb gre tudi starejšim osebam, ki potrebujejo prostore, kjer bi lahko opravljali kakršnokoli dejavnost. Problem so tudi šolski prostori in kot šolnik se bom prizadevala za dobrobit naše šole nasplošno v tem rajonu. Važno vprašanje predstavlja tudi promet, ker manjkajo parkirišča in ta problem bo treba nujno rešiti.Ce bom izvoljena bom zahtevala, da se spoštujejo pravice slovenske narodnostne skupnosti, nato pa si bom prizadevala za povezovanje med Slovenci in Italijani v mestu. Poudariti moram tudi, da občinska izpostava v našem rajonskem svetu sploh ne posluje, zaradi Cesar bo treba kaj ukreniti. Nimamo niti prostorov za mladino, ki je prepuščena sama sebi in bi vsekakor potrebovala primerne prostore. Manjkajo tudi otroške jasli, po katerih se v rajonu Čuti veliko pomanjkanje. GABRIELE RASENI (DSL) (Novo mesto-Staro mesto) Vsem je jasno, da ve- liko število Slovencev ne biva na Krasu temveC v mestu. Koliko Slovencev živi v mestu? Gotovo nas je mnogo. Ne morem pa razumeti, zakaj se naše organizacije ne zavedajo pomembnosti tega dejstva. Slovenec ni samo Kraševec. Slovenec je bodisi Kraševec kot Tržačan. To dejstvo je politično zelo važno, in morali bi ga Cim boljše izkoristiti. Na prvem mestu predlagam ustanovitev slovenskih jasli. Veliko mladih »mamic« dela v centru. Prepričan sem, da bi ustanovitev jasli veliko pomagala mladim parom, ki so prisiljeni pustiti otroka družini ah v neslovenskih jaslih. Ustanovitev slovenskega otroškega vrtca bi tudi imela politični pomen: to zato, ker bi se morala občinska uprava postaviti v pogon za uresničitev tega projekta. Na drugem mestu smatram, da bi morali podpisati z občino Trst konvencijo, ki bi omogočila parkiranje po nizkih cenah v Silosu (ki je pogosto prazen). Pomislimo na vse tiste osebe, ki iz okolice prihajajo v Trst vsaki dan na delo. Poleg tega bi se zmanjšal promet, stres zaradi iskanja parkirišča in, kar je tudi zelo važno, znižala bi se stopnja onesnaženja zraka. BIANKA FURLAN vd. KNEIPP (SKP) (Skedenj-Kolonkovec) Program moje stranke za rajonski svet za Skedenj, Carbolo, Sv. Ano, Ko-lonkovec in Naselje Sv. Sergija v prvi vrsti stremi po gradnji enakopravnosti in sožitja med tu živečima narodoma. Pred- vsem v Skednju, kjer živi precej veliko število Slovencev in kjer aktivno delujejo slovensko društvo, glasbena šola, otroški vrtec in ludoteka. Borili se bomo za ohranitev miru, proti novemu fašizmu, ki se spet postavlja na noge. Zahtevali bomo, da lahko imamo pravico v rajonskem svetu govoriti v slovenščini, kot nam to zajamči potrditev 27. člena pravilnika prav po zaslugi vztrajnosti naše shanke. Vsi vemo koliko truda je posvetil temu problemu dosedanji rajonski svetovalec Igor Pavletič vsa zadnja leta. Poleg tega se bomo trudili za reševanje neštetih problemov Skednja. Ti so: ohranitev delovanja Železarne, končna ureditev regulacijskega načrta za cestni promet, onesnaženje okolja, parkirišče pri škedenjskem pokopališču^ športna igrišCa, ohoške jasli, center za socialne dejavnosti in končna ureditev začasnega spomenika padlim v borbi proti nacifašizmu pri Sv. Ani. SERGIJ PEHIROSSO (AT-ZT) (Skedenj-Kolonkovec) Na prvo mesto svojega programa sem postavil uporabo slovenščine v rajonskih svetih, kjer bo treba zaposliti osebje, ki bo obvladalo slovensko besedo. V rajonu obstajajo številni problemi, eden glavnih pa je vsekakor vprašanje prometa, ki je sedaj nevzdržen in ga je treba nujno rešiti. V naselju Sv. Sergija bo tudi treba urediti ustrezne prostore za cigane, ki tam živijo; pred cerkvijo sv. Lovrenca v Skednju je treba zgraditi ustrezne strukture, ki naj omogočijo telesno prizadetim osebam, da imajo dostop do cerkvenih prostorov. Eden od problemov se nanaša tudi na škedenjsko pokopališče, kjer je treba odstraniti stopnice . Tudi poštna uprava mora dobiti ustrezne prostore; v bazenu Altura je treba preurediti vhod, v Skednju urediti enosmemice in zagotoviti stalno navzočnost mestnih redarjev. KINO ARISTOl 20.10, 22.: omicidio a Woody Alle excels Sean Conn excels -16.30, 19. cio«, r. Si Tom Cruisi 18.00, 20.1 senza volt Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 18.00, 20.05, 22.15 »Per amore solo per amore« i. Diego Abatantuono, Stefa-nia Sandrelli. NAZIONALE 3 -15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »II segreto del bosco vecchio«, r. Ermanno Olmi, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE 4 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amore con interessi« i. M. J. Fox. GRATTACIELO - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cliffhanger - 1’ultima sfi-da«, i. Sylvester Stallone. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Nata ieri« i. Melanie Griffith, Don Johnson. EDEN - 15.30 - 22.00 »Passioni selvagge«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Jurassic Park«, i. Jeff Goldblum. ALCIONE - 18.30, 21.30 »America oggi« r. Robert Altman, i. Tim Robbins, Tom Waits, Jack Lemmon. LUMIERE - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Un incaritevo-le aprile«, r. Mike Newell, i. Josie Lavvrence, Miranda Ri-chardson, Alfred Molina. RADIO - 15.30 - 21.30 »Gli stalloni di Mary«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. E ČESTITKE Danes v Križu praznuje rojstni dan ERIK GRUDEN. Mnogo zdavja in sreCe mu Želita mama in oCe ter mnogo uspeha v šoli in pri nogometu. Prdružujejo se družine Peric, Gruden in Mislej ter sestrična Petra mu pošilja 14 poljubčkov. SAVINI in ERMINIJU ob 30-letnici skupnega življenja Čestitajo in želijo še nadaljnja zdrava in srečna leta v družinski slogi hci Tanja, zet Antonio ter vnučka Giovanni in Luca, ki pošiljata nonotom zvrhan koš poljubčkov. Draga SAVINA in ERMI-NIO! Danes praznujeta 30 let skupnega življenja. Da bi bila vedno tako nasmejana, vesela, da bi vas družba rada imela in tudi vidva se še naprej tako rada imela in se razumela. Vse najboljše in še na mnoga taka leta vama želijo Boris, Marta, Martina in Damjan. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 17. novembra 1993 ELIZABETA Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob i6.33 - Dolžina dneva 9.26 - Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 20.06. Jutri, ČETRTEK, 18. novembra 1993 ROMAN VREME VČERAJ: Temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1019,3 mb na--rašCa, veter 16 km na uro I SLOVENSKA KOMPONENTA DSL vabi na SREČANJE z RICCARDOMILLYJEM in s slovenskimi kandidati na listi DSL danes, v sredo, 17. novembra 1993 ob 20.30. SREČANJE BO V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH in ne v Kulturnem domu na Proseku, kot je bilo prvotno napovedano. SLOVENSKA SKUPNOST prireja danes, 17. t.m., z začetkom ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici srečanje s poslancem Union Valdotaine LUCIANOM CAVERIJEM na temo; Institucionalne reforme in manjšine Srečanje bo vodil deželni tajnik Ivo Jevnikar, govorila bosta tudi kandidata SSk na listi Zavezništva za Trst (AT) Peter Močnik in Andrej Berdon. Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Helmut Peschina Boš že videla monodrama Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič PREMIERA v petek, 19. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja Danes, 17. novembra, ob 20.30 v Kulturnem Domu na Proseku Srečanje z županskim kandidatom za tržaško občino STOJANOM SPETIČEM in nosilcem liste Jacopom VENIERJEM vzhodnik severovzhodnik, vlaga 33-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje razgibano, temperatura morja 16 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Fiasconara, Simone Roma-nelli, Astrid Settimo, Silvia Sciancalepore, Soha Scian-calepore, Noemi Barnobi, Sara Butera. UMRLI SO: 7 mesecev star Francesco Russignan, 69-letni Aldo Moroni, 88-letna Ersilia Maghet, 64-let-na Paola Chert, 24-letni Holger Richter, 75-letni Stefane Mauri, 56-letni Sergio Niklitschek, 85-letni Giovanni Vascotto, 83-letna Maria Štolfa, 90-letna Maria Cristina Tolentino, 83-letni Bruno Slobez, 83-letna Maria Bitežnik, 92-letna Con-cetta Mutinati. I I LEKARNE Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. novembra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel 367967), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Rojan - Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33. OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- rri prp NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Ringa, ringa raja Majla nam nagaja... Mirne noči želimo Igorju, Marjetici in Goranu Plesalci in pevke, in ne bančniki, TFS STU LEDI Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. a PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja danes, 17. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Predvajanje diapozitivov o potovanju po Južni Ameriki z naslovom v ANDSKIH DEŽELAH. Predaval bo Gigi Abram, znani planinec in ljubitelj gora. Vljudno vabljeni! KLUB 2001 priredi jutri, 18. t. m., ob 18. uri v prostorih srednje šole S. Kosovela v Sežani predavanje o RA-DIOSTEZIJI. Predaval bo Ivan Novak, elan Društva radiestezisti in bioenergetiki iz Ljubljane. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na predavanje Erike Košute BAJKAL - SLADKOVODNO MORJE. Predavateljica bo svoj prikaz Vzhodne Sibirije obogatila z barvnimi diapozitivi. Predavanje bo jutri , 18. t. m. v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20 z začetkom točno ob 20.30. FOTOKROZEK TRST 80 vabi na predvajanje nagrajenih in sprejetih diapozitivov na 2. EX TEMPORE IDRIJA 1993, ki se je vršil avgusta letos. Udeležilo se ga je 69 fotoamaterjev iz Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine. Člani fotoskupine Idrija nam bodo pokazali te zanimive posnetke v petek, 19. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert akademskega pevskega zbora TONE TOMŠIČ pod vodstvom Stojana Kureta v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v gledališču Miela. MPZ VESNA vabi v nedeljo, 21. t. m., ob 17.30 na KONCERT VINSKIH PESMI v agroturizmu Bibc v Križu. Večer bosta popestrili Vanka in Tonca. Po prire-detivi bo družabnost z večerjo. Zaradi omejenega števila prostorov je vstop z vabili, Ki so na razpolago pri Bibcu, v trgovini Majda in na tel. št. 220130. PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD Z OPČIN prirejajo ob svoji 15-letnici v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku KONCERT MPZ IN FPS VESELA POMLAD, ki ju vodi Franc PohajaC. Pri klavirju Martina Feri. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKA SKUPNOST vabi na javni razpravi o bližnjih občinskih volitvah z naslovom VOLITVE IN NOV VOLILNI SISTEM. Srečanje bo jutri, 18.11., ob 20.30 na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli 22 ob prisotnosti kandidatov za občinske in rajonske volitve. [3 OBVESTILA 60-LETNIKI iz zgoniške občine se bomo zbrali na skupnem sestanku jutri, 18. t. m., ob 20. uri v Društveni gostilni v Gabrovcu. Informacije na tel. St. 229239 (Drago) ali 327359 (Vera). KD KRAŠKI DOM vabi v petek, 19. t. m. na srečanje z Marto Košuto. Pogovorili se bomo o moški noši ter otroških oblačilih. Srečanje bo ob 20.30 v Bubnicevem domu v Repnu. KD ROVTE-KOLONKO-VEC - Ul. Monte Sernio 27 sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 20. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal po običajnem dnevnem redu. OTROŠKI PEVSKI ZBORČEK VIGRED obvešča vse stare in nove pevce (toplo vabljeni), da bo prva pevska vaja v ponedeljek, 22. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih v Sem-polju. SKD VIGRED obvešča, da je prva vaja plesne skupine v sredo, 24. t. m, ob 18.30 v društvenih prostorih v Sempolaju. Ce si star ali stara od 5 do 16 let pridi tudi ti! SOLA ZA SLOVENŠČINO PRI USTANOVI ENTE IT ALTANO PER LA CONO-SCENZA DELLA LINGUA E CULTURA SLOVENA obvešča, da so v teku vpisovanja v teCaje slovenščine in dodatne kulturne dejavnosti. TeCaji so se zaceli novembra in so večerni, letni in intenzivni/štirimeseC-ni (60 ur). Predvideni so tudi izpopolnjevalni tečajih raznih stopenj, srečanja, konverzacije ter dejavnosti za spoznavanje slovenskie-ga sveta v zamejstvu in Sloveniji. Letni strošek znaša 350.000 lir. Informacije v tajništvu - Ul. Valdirivo 30, Trst, tel. št. (040) 761470 od 17.30 do 19.30. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za odrasle bo v šoli M.GregoriC-StepanCiC, Ul. Fianona 1 vsako sredo ob 19.30. Letni strošek znaša 150.000 lir. Potrebne informacije dobite na tel. št. 773411 ali 812214. TEČAJ TELOVADBE za odrasle bo v šoli K. Širok , Ul. Donadoni 28 vsako sredo ob 19.uri. Letni strošek znaša 150.000 lir. Potrebne informacije dobite na tel. št. 773411 ali 391529. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 13. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Četrtek, 25. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/n. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2 poročilo ravnatelja, 3. obračun in predračun, 4. razprava, 5. poročilo nadzornega odbora ter 6. razno. IZLETI LOGLAB - Multimedial-ne delavnice kulturne ekologije v nedeljo, 21. t. m. so udeleženci tečaja slovenščine in vsi naši prijatelji vabljeni na kulturno ekskurzijo po Vipavski dolini in na Martinovanje. Odhodi: s FemetiCev ob 8.45, z Rožne doline pri Gorici ob 10. uri. Informacije in prijave: knjižnica D. Feigl, tel. št. (0481) 531733, Narodna in študijska knjižnica, tel. št. (040) 635629. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča, da je ministrstvo za javno šolstvo razpisalo natečaj (na podlagi izpitov in uradnih listin) za mesta upravnega koordinatorja na državnih šolah. Rok za predložitev prošenj zapade 25. t. m. Razpis natečaja in informacije dobite na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, ul. Carducci 8, tel. št. 370301. 7. NAGRADA IZ SKLADA M. FLAJBAN - Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo 7. študijsko štipendijo iz sklada M. Flajban, ki znaša 2.000.000 lir letno in traja za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena vsem slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1993/94. Za podrobnejša pojasnila o pravilniku naj se zainteresirani javijo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Machiavelli 22/2. nadstr., tel. št. 631203, ob sredah od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. t. m. MALI OGLASI OSMICO je odprl Rafael Kosmač, Boršt 132. ToCi belo in Črno vino. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj. OSMICO ima Jožko Colja - Samatorca 21. PRODAM dovoljenje in tovornjak -prekucnik fiat 619, tri osi, letnik ’81. Tel. na št. (040) 220147. PRODAM fotografski aparat nikon F 801 S, nikoli uporabljen, po izredno ugodni ceni. Tel. št. 0481/31346 v večernih urah. IŠČEMO zanesljivo in pošteno družinsko pomočnico veščo ravnanja z dojenčkom. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Dojenček". UVOZNO/IZVOZNO podjetje iSCe mladega uradnika s končano vojaško obveznostjo, znanjem jezikov ter večletno prakso na teh-nicno/komercialnem področju. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Kreativen”. UVOZNO/IZVOZNO tje v Gorici išCe skla- podjetje dišCnika dišCnika z izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, pod geslo “Takojšnja zaposlitev." PEKARNA-SLASCICAR-NA išCe peka. Tel. 200231. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. št. 772155. PRISPEVKI Ob 18. obletnici smrti Josipa Grudna darujejo žena Janka in sinova 150.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ob 23. obletnici smrti Franca Kavsa (17.11.70) daruje žena Anita 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Danila Maverja darujeta Karla in Franc Bizjak 50.000 lir za KK Adria. V spomin na Josipa Da-neva daruje Stanko Danev (Filipov) 50.00 lir za KD Prosek-Kontovel. Ob 16.obletnici smrti dragega moža Alojza Žagarja daruje žena Danica (Padrice) 20.000 lir za KD Slovan. V spomin na pok. Alojza in Marijo Obad daruje družina Husu (Gabrovec) 20.000 lir za Skupnost družina OpCine. V spomin na Ljubo Zahar darujejo vaščani iz Zabrežca 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Zabrežcu, 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 100.000 lir za Center za rakasta obolenja in 100.000 lir za cerkev v Borštu. Družina Bogateč daruje 50.000 lir za Skupnost družina OpCine. Namesto cvetja na grob Cveta Marca daruje Ljuba Stranj 25.000 lir za popravilo cerkve sv. Urha in 25.000 lir za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Cveta Marca darujeta Sergio in Ici GombaC 25.000 lir za popravilo cerkve sv. Urha in 25.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V spomin na pok. Josipa Daneva darujejo svojci 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Marije Žagar daruje Nada Debenjak 25.000 lir za KD Lipa - Bazovica. V spomin na Marijo De- benjak daruje hci Nada 25.000 lir za SD Zarja, 25.000 lir za Skupnost družina Opčine, 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 25.000 lir za SZ Sloga. V spomin na Ano Creva-tin darujejo svojci 200.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na Giorgia Furlana darujejo Barbiero, Birsa, Gerdol T., Gerdol A., GombaC, Junc, Maver, Škerl, Tomšič, Vassalo, Vecchiet, Vigini in Vouk 130.000 lir za Dijaško matico in 130.000 lir za SD Kontovel. V spomin na drago Slavo Cebulec ob 3. obletnici smrti daruje Ivanka Ličen vd. Daneu 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 50.000 lir za Dom na Brdini. V spomin na dragega in nepozabnega Ivota Tenceja in na starše darujeta Ljuba in Franko 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob Giorgia Furlana darujejo družine Colja, Križman in Grilanc 150.000 lir za Odsek za zgodovino pri NSK. V spomin na dragega Uroša darujeta nona Karla in nono Angelo 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Danila Maverja daruje družina ČaC 100.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju. V spomin na Alberto Škrk daruje Mirka Ferfolja z družino 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. • V spomin na dragega moža Artura Blasona daruje žena Mari 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob 5. obletnici smrti predrage mame Albine Starc darujejo Ada, Uči in Livio 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Josipa Daneva daruje Mara Puntar 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Bruna Be-dendo daruje Lilijana Furlan 50.000 lir za Sklad Sole Ivan Cankar. Ob 14. obletnici smrti nepozabnega Mundija Košuta darujejo Marija, II-de in BogdanTsČ.OOO lir za nagrobni spomenik Ubaldu Vrabcu. ' -»n : V spomin na Marijo Žagar -Zupančič daruje Marta Kocijan 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Žagar- Zupančič darujeta družini Cac-Razem 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 15.000 lir za Skupnost družina OpCine. V počastitev spomina Giorgia Furlana daruje Nives De Lorenzi 10.000 lir za Dekliški zbor Vesna. V isti namen daruje Irma Bortolotti 10.000 lir za Dekliški zbor Vesna. Namesto cvetja na grob Giorgia Furlana daruje Adelina z družino 30.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Giorgia Furlana darujejo Gaby, Mili in Ida 50.000 lir za MPZ Vesna, 50.000 lir ža Dekl. pevski zbor Vesna in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob g. Bruna Bedendo darujejo Dalka, Tatjana, Ivica in Neva 100.000 lir za Sklad šole Ivan Cankar. V spomin na Danila Maverja daruje Marjan Babu-der z družino (Bazovica) 50.000 lir za nogometni klub Bor. 17.11.1991 17.11.1993 Ob drugi obletnici ti našega dragega Antona Stegla smr- se ga z ljubeznijo spominjajo Zena Marija, sin Boris, hčeri Neda in Katja ter vnuki Božje polje, 17. 11. 1993 Pri osmrtnici Marija Vecchietti por. Deponte je med žalujočimi sestra MALJA in ne Majla Sreda, 17. novembra 1993 GORICA NOVICE ŠOLSTVO / OBČNI ZBOR SS$ - GORICA GORICA / UGLEDEN GOST V KULTURNEM DOMU Andrej Kosič bo razstavljal v galeriji Katoliške knjigarne V petek, 19. novembra ob 18. uri bodo v razstavnih prostorih Katoliške knjigarne na Travniku odprli razstavo del znanega goriskega akvarelista Andreja Kosiča. O avtorju in njegovih slikah bo spregovoril kritik dr. Ivan Sedej, italijanskim obiskovalcem pa bo slikarja predstavil prof. Joško Vetrih. Razstavo prirejata Zveza slovenske katoliške prosvete in Katoliška knjigama, odprta pabop do 30. novembra. Danes seja pokrajinskega sveta Danes ob 16.30 je sklicana seja pokrajinskega sveta. Dnevni red obsega samo tri točke, vendar pa se, kakor je slišati, spet obeta dolgo zasedanje. Pokrajinski svet naj bi odobril zapisnike kar dvanajstih sej. Nekateri od zapisnikov se nanašajo Se na seje ob koncu prejšnjega mandata. "Praznično” vzdušje vendar po starem Pred dnevi smo zapisali, da bo december v Gorici bolj zanimiv, bolj privlačen, da se bodo trgovci, občina in razne skupine potrudili. Prvotni nadt bo treba, kot kaže, znatno okrniti. Z zaporo Garibaldijeve ulice ne bo niC in prav tako je vprašljiva namestitev odra kjer naj bi nastopale razne pevske, gledališke in glasbene skupine. Precejšen del trgovcev je menda proti nameravani zapori Garibaldijeve ulice. Praznične pobude se bodo tako v glavnem omejile na to, kar smo v Gorici imelei že prejšnja leta. Pešcem bodo od 15. decembra do 3. januarja rezervira-li del Korza med ulico Garibaldi in C rispi. Gostovanje "Teatra IH” Zveza slovenskih kulturnih društev je v sodelovanju s Slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje v tej sezoni priredila tudi gledališko šolo. Pouk poteka, od začetka oktobra, dvakrat tedensko, v sklop teCaj pa sodijo tudi gostovanja gledaliških skupin iz Slovenije. Tako bo prva skupina gostovala že v petek, 19. t.m. Ob 12.15 bodo elani 'Teatra IH” s Ptuja nastopili v Katoliškem domu z delom Slawomira Mrožka Na odprtem morju. Predstava je namenjena visješolcem. Zvečer, ob 20.30, bodo gledališčniki s Ptuja z istim delom nastopiliv Kulturnem domu v Sovodnjah. Umrl je Vladislav Bavdaž V petek bodo pokopali - obred bo ob 11. uri v go-riški stolnici - duhovnika in upokojenega visokega vatikanskega funkcionarja Vladislava Bavdaža. Rodil se je v Solkanu pred 73 leti. Študiral je v Gorici in na rimski univerzi Gregoriana. V Vatikanu je zaCel delati leta 1951 in je opravljal pomembne dolžnosti v uradu za stike in sodelovanje Vatikana z drugimi državami. ; Razmere terjajo trdnejše oblike organiziranosti Ne gre samo za materialne aspekte - Slovenski šolniki se soočajo še s številnimi drugimi vprašanji Jurij Pauk Sola je že dalj Časa pod udarcem vladne politike klestenja javnih izdatkov. V primerjavi z drugimi skupinami državnih uslužbencev, so prav šolniki najbolj prizadeti. Skratka, Sola preživlja izredno težko obdobje. V takih pogojih - ob tem ne gre samo za materialne zadeve, ampak za cel sklop vprašanj, je potreba po trdnejšem povezovanju v okviru sindikalne organizacije, toliko bolj občutena. Ta vprašanja so bila izpostavljena včeraj, na 23. rednem obenem zboru Sindikata slovenske šole v Gorici. Skupščina je bila v osnovni Soli v ulici Brolo, ob dobri udeležbi. Zasedanje se je pričelo s poročilom predsednika sindikata, prof. Leopolda Devetaka. Poročilo je bilo razdeljeno nekako na dva dela, na pregled sindikalnega delovanja SSS in na pogled v slovensko šolsko strukturo na Goriškem. Največ težav gre, po besedah predsednika, pripisati dejstvu, da šolniki še nimajo kolektivne delovne pogodbe in ker so se italijanski zvezni sindikati odločili, da se bodo od sedaj naprej borili za vse kategorije delavcev skupaj in ne vec za posamezne. To pa pomeni soočanje s Ciam- pijevo vlado, ki je že moCno okrnila sredstva za šolstvo. Slovensko šolstvo je še na slabšem kot italijansko, predvsem zato, ker je okrnjeno in ker ima svoje specifične potrebe, za katere ima Rim premalo posluha. Poleg plaC, so zamrznjene tudi pokojnine. Odtegljaji in napovedani odbitki na pokojninah, so marsikoga prepričali, da se predčasna upokojitev ne splaCa. Ker ni upokojitev, ni možnosti za namestitev drugega osebja! Profesor Devetak je zatem orisal delovanje slovenskega šolskega sindikata in povedal, da so se ob protestnih pobudah priključili vsedržavnemu sindikatu SNALS tudi zato, ker je imel ta tako urejene stavke, da niso preveč finančno bremenile profesorje. V drugem delu poročila so bile omenjene prostorske in druge težave našega šolstva na Goriškem, zlasti s strani odgovornih zanemarjeni slovenski šolski center, težave okrog poklicnega zavoda ITI, kjer je slovenska sekcija, ki bi morala postati slovenska šola in se združiti z zavodom Žiga Zois, ki pa tudi nima dokončno urejenega statusa, slišali smo mnenje proti ukinitvi slov. učiteljišča in še vrsto vprašanj. Kako bo v prihodnje? Po besedah prof. Devetaka bolje. Zlasti kar zadeva vpis v Sole saj smo menda že presegli najnižjo točko. Na včerajšnjem zboru elanov SSS so obravnavali tudi organizacijska vprašanja, zlasti z vidika novih predpisov glede sindikalne organiziranosti in zastopstva. Tako bodo odslej elani sindikata morali plačevati mesečno kvoto (2.500 lir). V dveletnem mandatu je SSS imel 23 sej, 7 izrednih, vec sestankov s tržaško sekcijo, vložili pa so 205 različnih vlog in prošenj. Pomoč pri premagovanju težav je sindikatu obljubil predstavnik Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Danilo Stekar, medtem ko je sindikalist Pavel Cok govoril o odnosih na relaciji Trst-Gorica. Sledile so volitve novega odbora, ki ga sedaj sestavljajo: Mirka Brajnik, Vera CeSCut, Igor Devetak, Leopold Devetak, Dario Frandolic, Egle Frandolic, Sonja Klanjšček, Nadja Marinčič, Jože Pahor, Livio Pahor, Enzo Pavletič, Nataša Pavlin, Igor Petejan, Livio Semolič, Ivan Sirk, Martin Srebrnic, Slavko TomsiC in Marjan Vončina. (Na sliki - foto Studio Reportage - z včerajšnjega občnega zbora) Založnika Einaudija zanima utrip mesta in naše skupnosti Znani italijanski založnik Giulio Einaudi, ki praznuje ravno v teh dneh dvojno obletnico, šestdeset let založniškega dela in 82. rojstni dan, se je konec prejšnjega tedna mudil na obisku v Ljubljani, oz. Sloveniji, kjer je bil gost Društva slovenskih založnikov. Einaudi si je ob tej priložnosti ogledal knjižni sejem v Cankarjevem domu ter se srečal s številnimi slovenskimi založniki in kultumiki. Ob povratku iz Ljubljane se je Giulio Einaudi, v petek zvečer, nepričakovano ustavil tudi v Gorici in obiskal Kulturni dom, kjer ga je sprejel ravnatelj Igor Ko- mel. Založnika je še posebej zanimalo kulturno in vsestransko delovanje slovenske manjšine, s posebnim ozirom na sožitje med različnimi komponentami v mestu. Srečanju sta prisostvovala tudi Einaudijev sodelavec Dario Gomi ter Ace Mermolja, urednik nove revije “Pretoki”. Razgovor je torej, naravno, zajel tudi založniško področje ter možnosti sodelovanja med založbo Einaudi in novo revijo, oziroma raznimi založniškimi dejavniki v zamejstvu (založba Devin). Giulio Einaudi je prav gotovo ena izmed najbolj znanih osebnosti demok- ratičnega Turina, partizan v Val d’Aosti v času odporništva, sin prvega predsednika italijanske Republike ter nenazadnje, kot ga je nekdo nedavno od tega v Trstu definiral “pravi spomenik italijanske kulture in založništva”. Zanimiva, mladostna in bogata osebnost s katero je prav gotovo prijetno kramljati in poglobiti se v razpravo o najrazličnejših kulturnih temah in aspektih. Naj ob koncu povemo še, da je Giulio Einaudi obljubil, da se bo ob prihodnjem obisku v naši deželi dalj Časa zaustavil v Kulturnem domu in se bo sreCal tudi z občinstvom. ARHEOLOGIJA / V BLIŽINI ROMANSA ODKOPALI SE 40 GROBOV GORICA / JESENSKA ŠTEVILKA E KONCERTI KINO Zaključeno izkopavanje langobardske nekropole Prihodnje leto nadaljevanje raziskave grobišča pri Fari Nova številka časopisa ob meji Soča - Isonzo Razglabljanje o vlogi Univerze za splošni razvoj Gorice - Pogovor s Predsednico Marcolinijevo V Romansu so te dni prekinili arheološka izkopavanja langobardske nekropole. Z odkopavanjem bodo nadaljevali v prihodnje, ko bodo pri Zavodu za spomeniško varstvo, spet imeli na razpolago dovolj de2 narja. Kljub skrajno neugodnim vremenskim pogojem so med letošnjo akcijo odkopali okrog štirideset skeletnih grobov z različnimi pridatki. Zanimiva je ugotovitev, da so grobovi bili v različnih plasteh, iz Cesar je mogoče domnevati, da je pokopališče služilo namenu precej dolgo obdobje, dvesto do tristo let. Arheologi so na podlagi orožja in drugih predmetov prišli do zanimivih ugotovitev, podoba pa bi bila še bolj popolna, Ce bi poleg grobišča, odkrili tudi ruševine naselja, pravi dr. Scottijeva iz Zavoda za spomeniško varstvo. Od leta 1989 so odkopali že nad dvesto grobov, vendar celotnega področja še niso prekopali. Prav na podlagi tolikšnega števila grobov je mogoče sklepati, da je bil Romans pomembno središče. Dr. Scottijeva nam je povedala, da bodo prihodnje leto nadaljevali izkopavanje poznantiCne in srednjeveške nekropole pri Vil-lanovi pri Fari. V primerjavi z Romansom je to najdišče manjše, vendar pa po svoje še bolj zanimivo. Pokopališče je namreč služilo svojemu namenu kakih štiristo let. Najstarejši grobovi so iz 2. stoletja, najmlajši pa iz 7. stoletja po Kristusu. Pogled na del nekropole, ki so ga prekopali letos - foto Studio Reportage Goriška dvojezična revija Isonzo - SoCa je že nekaj dni ponovno v kioskih z novo številko, pripravljeno za jesen 93. Kot znano izhaja revija kot trimeseCnik, torej z novo številko za vsak letni Cas. Tokrat so uredniki kot nosilno temo izbrali Univerzo, seveda Goriško univerzo, ob začetku novega akademskega leta, vendar s pretežno pozornostjo na pomen, ki ga uveljavljanje te pomembne institucije lahko ima za bodočnost Gorice. O teh vprašanjih v daljšem prispevku razmišlja ravnateljica visokošolskega tečaja za diplomatske vede prof. Paola Pagnini. Pomen univerze posebej izpostavlja prispevek sen. Darka Bratine, priobčena pa sta tudi prispevka dveh študentov in članek o zgodovini poslopja, nekdanjega semenišča, oziroma sedeža šol s slovenskim uCnim jezikom. Na vlogo univerze kot vzvoda za kulturni in tudi gospodarski razvoj mesta stavijo mnogi, vendar pa je v zadnjem Času opaziti znatno razliko med željami in predlogi in stvarnostjo v kateri deluje ta institucija. Razkrivanje zabrisane preteklosti in večkulturnosti je ena od stalnic uredništva, ki v tej številki nadaljuje z objavo dokumentov o poitalijančevanju slovenskih priimkov in imen, kar bo nedvomno spet sprožilo (pravzaprav je to dobro) polemike s strani oseb, ki na zadevo gledajo paC drugače. Pomemben prispevek k objektivnemu poznavanju zgodovine je prikaz Goriške fronte, prve velike goriške partizanske bitke septembra 43, v dneh po razpadu Italije in ob začetku nemške okupacije naših krajev. Prikaz je izpod peresa Carla Michelut-tija. Dario Stasi, ki s Karlom Černičem vodi uredništvo, se je pogovarjal s Predsednico Pokrajine Monico Marcelini in skuSal ugotoviti kaj - Ce se kaj - skriva za njenim nekoliko skrivnostnim videzom. Revijo bogatijo še prispevek v furlanšCini, pravljica ter vrsta drugih krajših člankov različne vsebine. SOVODNJE / PRILOŽNOST ZA SKUPNO PRAZNOVANJE Tokrat so slavili 40Jetniki Stiridesetletniki iz sovodenjske občine so se odločili za skupno praznovanje. Priredili so ga v soboto 23.oktobra. Po verskem obredu v sovodenjski cerkvi so se zvečer zbrali na družabnosti na Jazbinah. Kljub veselemu in prazničnemu vzdušju pa niso pozabili na pomoči potrebne. Udeleženci so namreč zbrali Čedno vsoto in jo namenili združenju La Salute iz LoCnika za nakup novega rešilnega avtomobila. (Na sliki - foto Studio Reportage - slavljenci in slavljenke). ŠTEVERJAN / OBVOZ Prav kmalu začetek del Danes prevzem gradbišča 2e v nekaj tednih bo, kot vse kaže, konec prometne blokade Steverja-na. Včeraj so namreč na ravnateljstvu za Civilno zaščito pregledali ponudbe za izvedbo del. Ponudbe je poslalo pet podjetij. Najbolj ugodne pogoje je ponudilo podjetje Gaiardo iz Gonarsa, ki bo v naCrtu predvideni poseg opravilo za 100.825.000. lir. 2e danes bodo opravili vse predvidene formalnosti in tudi dejansko predali gradbišče. Kakor smo pred dnevi že poročali, naj bi zadasni obvoz uredili v kakih pet- najstih dnevih in s tem prebili prometno izolacijo Steverjana. 2a sanacijo usada na obstoječi pokrajinski cesti pa bo treba počakati na izdelavo podrobne študije. Ugotoviti je namreč treba stabilnost širšega območja in na podlagi tega predlagati tehnične rešitve. Podrobna študija je potrebna tudi spričo dejstva, da drsenje tal zadeva zelo veliko področje in bi saniranje brez predhodne geološke analize lahko pomenilo tudi razmetavanje denarja. Občinsko gledališče v GORICA TržiCu: danesob 20.30, VITTORIA 18.00- abonmajski koncert violi- 20.00-22.00»Chi non sal- nistke Viktorie Mullove ta bianco e«. I. Wesley in pianista Bruna Gani- Snipes. na.Predprodaja vstopnic CORSO 17.15-19.40- pri blagajni gledališča 22.00»Sol levante«. L med 17. in 19. uro. Sean Cormery. □ OBVESTILA SSS obveSCa, da bo 19. t.m. ob 19.30 večerja z družabnostjo v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah. PRISPEVKI Ob 12. obletnici smrti moža in očeta Franca Devetaka, daruje žena Milenka z družino 30 tisoč lir za KSC Danica, 30 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika na Vrhu, 30 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah, 30 tisoC lir za balinarski klub Danica. IT, LEKARNE DE2URNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO, C. Italia 10, tel. 531576 pogrebi Danes ob 9.30 Isidoro Vizzin iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. mi Marianin Valdemaro iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Svetogorski in na glavno pokopališče ter ob 12.30 Ivano Mompiani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI in KATOLIŠKA KNJIGARNA vabita na otvoritev razstave del slikarja Andreja Košiča Galerija Katoliške knjigarne na Travniku v GORICI Petek, 19. novembra 1993, ob 18. uri iqirrraiwi Kulturna zadruga Komisija za “MAJA” (Gorica) kulturo JK pri SKG GODCA Če skušamo razumeti spremembe, ki jih živimo, jih lahko soustvarjamo. Zato je nastala nova revija “PRETOKI” Predstavili jo bomo Jutri, četrtek, 18. novembra 1993 ob 18.30 v Kmečkoturističnem središču "Pri RADIKONU" na Oslavju. Vabljeni! BIH / SNEG PRINESEL ŠE VEC TRPLJENJA VELIKA BRITANIJA / VOJNA V BiH Hrvati spet zavrnili konvoj s pomočjo Vojaki ZN rešujejo bolne in lačne v Fojnici in Bakovičih V Londonu so ogorčeni Britanska vlada meni, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči SARAJEVO - Prve obilnejšega snega, ki je dm padel v Bosni Hercegovini, so se razi selili le najmlajši, vsi, morajo skrbeti za pošil nje humanitarne p orno ln zlasti nesrečni prel valci pa se bojijo, da ji bo že druga vojna zir prinesla le še več trpi vremena v torek i odvrgli predvidenih šiljk pomoči, je pov eden od predstavni ZN "K * _ i -—ux zapije si na vse pri Prizadevajo ustaviti pade in vzpostaviti kolikor toliko znosne razmere vsaj za pošiljanje humanitarne pomoči. Tako je visoka komisarka ZN za begunce Sa-dako Ogata v Ženevo poklicala predstavnike vseh treh sprtih strani, da bi se z njimi dogovorila, kako preprečiti umiranje nedolžnega civilnega prebivalstva. Kot kažejo dogajanja na bojiščih in ob njih, so vsa omenjena prizadevanja vsaj za zdaj zaman. Predstavniki ZN so sporočili, da so hrvaški vojaki preprečili nadaljevanje poti dvema konvojema s hrano in zdravili za dve psihiatrični bolnici v osrednji Bosni. Tiskovni predstavnik sarajevskega urada Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Ray Wilkinson je ob tem resi-gnirano dejal: »Glede na to, da je bila pomoč namenjena najbolj prizadetim od prizadetih v Bosni, je očitno, kako globoko se nameravajo spustiti nekateri v tej deželi.« Sedem tovornjakov ZN so hrvaški vojaki ustavili pri Fojnici in vrniti so se morali proti Sarajevu. Pošiljka je bila namenjena približno petstotim bolnikom, med katerimi je mnogo otrok in mentalno zaostalih oseb v Fojnici in Bakoviči v osrednji Bosni, ki jih je osebje prepustilo nemili usodi, potem ko so se razplamteli spopadi v okolici mesta. Predstavniki ZN, ki so prišli v mesti, so po svojih najboljših močeh pomagali bolnikom. Prostore so jim očistili in za silo ogreli, jim priskrbeli hrano in odeje, vendar pa bo vse to zaman, če iz Sarajeva ne bodo dobili potrebne dodatne pomoči. Po Wilkinsonovih besedah je najhuje v Bakovičih, ki so tako rekoč na bojni črti med Muslimani in Hrvati. (Reuter) LONDON - V torek so v bili v Londonu zelo presenečeni: Bosna naj bi namreč Veliko Britanijo tožila, ker ni preprečila genocida v nekdanji jugoslovanski republiki. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je povedal, da nobena država ni naredila toliko za bosansko prebivalstvo kot prav Velika Britanija, nobena si ni toliko prizdevala, da bi bila končana državljanska vojna in nobena ni prispevala toliko človekoljubne pomoči. »Prizadeti smo, ker je britanska pomoč tako malo cenjena. Zelo težko bomo obdržali moralo in vdanost tistih, ki v Bosni vztrajajo v tako težkih in nevamih ra- zmerah,« je dodal. Veleposlanik Mohamed Sačirbej pa je izjavil, da je Velika Britanija kot stalna članica VS ravnala protizakonito, ko je blokirala prizadevanja ZDA in drugih, da bi Bosno izvzeli iz prepovedi na uvoz orožja, ki so ga ZN uvedli proti republikam nekdanje Jugoslavije. Enote Velike Britanije in Francije sestavljajo mirovne sile ZN v Bosni, zato državi menita, da bi po preklicu embarga prišlo še do hujših spopadov, vojaki obeh držav pa bi bili tarča srbskih napadov. V Bosni je 2300 britanskih vojakov, v Sarajevo pa so od leta 1992 pripeljali 71400 ton človekoljubne pomoči. (Reuter) V osredjo Bosno že od oktobra ni bilo pomoči ZN ZENICA - Neki višji predstavnik ZN je v torek povedal, da bo v v osrednji Bosni prišlo do upora prebivalcev, če ne bodo kmalu dobili človekoljubne pomoči. »Ze od 26. oktobra ni pripeljal noben konvoj,« je izjavil Larry Holligvvorth z Visokega urada za begunce ZN v Zenici, ki jo sicer nadzomjejo Muslimani. Urad skrbi za približno milijon in pol ljudi. »Ljudje so obupani, lačni. Zelo pomembno je, da oblasti vlivajo upanje, da bodo mesto oskrbele s tako potrebno hrano. Ce bo prišlo do zakasnitve, se lahko zgodi, da bodo ljudje napadli konvoje, ko bodo končno prispeti,« je dodal Holtingvrarth. 25. oktobra je bil ubit danski voznik tovornjaka. Od takrat so ustavili dovoz pomoči. Predstavniki ZN menijo, da so voznika namenoma napadli z muslimanskih položajev. V Bosni je te dni že močno snežilo in na cesti, po kateri vozijo pomoč, je zapadlo celo 60 centimentrov snega. Viri poročajo, da je prišlo do nezakonitosti tako v muslimanskih kot hrvaških mestih: zaloge hrane in goriva večkrat napadajo organizirane tolpe. »Civilna in vojaška policija sta skupaj izvedli več akcij, da bi onemogočiti delovanje teh tolp,« je povedal Marinko Palavar, poveljnik hrvaške policije, in dodal: »Tolpe so dobro oborožene, imajo kalašnikove. Pet ljudi smo ujeli in jih zaslišujemo. Dva sta bila ubita v spopadu s policijo.« John Fullerton/Reuter _______HRVAŠKA / ŠKANDALI_ ~ 1 I II | Vplivneži so si razdelili stanovanja Dvomljiva morala novopečenih politikov ZAGREB-V nobeni državi javnost ni imuna za gmotne privilegije državne administracije in vladnih uslužbencev, tako da se razkrivanje malverzacij v tem okviru ponavadi konča v prvorazrednih aferah na naslovnih straneh. Zdi se, da se tudi na hrvaškem pripravlja nekaj podobnega, gre pa za 65 stanovanj s skupno površino 5500 kvadratnih metrov, vrednih 10 milijonov mark, ki so si jih razdelili državni uslužbenci. V javnost je pricurljala informacija vlade kot odgovor na poslansko vprašanje dveh liberalov Mladena Vilfana in Mateja Meštroviča, komu so dodelili »družbeno stanovanje«; vprašanje, ki ga do podrobnosti »glodajo« hrvaški časopisi. Med večino manj znanih uslužbencev ministrstva so se znašla tudi imena iz političnega vrha Hrvaške, med njimi podpredsednika vlade Vladimirja Seksa, ministra za obrambo Gojka Suška, poslanca Šimeta Dodana, veleposlanika v Bolgariji Bernarda Jurlina, veleposlanika v Italiji Davorina Rudolfa... Večinoma gre za stanovanja v najožjem mestnem jedru z nemajhnimi površinami, se pravi stanovanja, katerih tržna vrednost za kvadratni meter znaša od 2000 do 3000 mark. Uporabniki so stanovanja dobili kot »družbeno lastni- no«. Vse to se je zgodilo v letih 1992 in 1993, ko družbenih stanovanj na Hrvaškem ne bi več smelo biti, saj v ustavi družbena lastnina ni več omenjena. V veljavi pa sta ostala dva zakona: o stanovanjskih odnosih iz leta 1985 in Odlok o urejanju stanovanjskih potreb republiških funkcionarjev iz leta 1986, ki sta bila očitno izhodišče za dodelitev stanovanj uradnikom nove države. Vznemirja podatek, da je večina stanovanja v celoti odkupila, saj so hkrati s stanovanjem dobili tudi stanovanjsko pravico, z njo pa tudi možnost odkupa. Za stanovanja so plačali od 15.000 do največ 30.000 mark, čeprav je tržna vrednost omenjenih stanovanj tudi do desetkrat višja. Zakaj pravzaprav gre, mogoče najbolje ponazarja nedavna izjava Vladimirja Seksa, podpredsednika vlade, ki je, ko je govoril o moralnosti takšnih postopkov, izjavil, »ko že govorimo o morali, kaj bi potem lahko rekli o vseh tistih, ki so bili na visokih mestih v nekdanji SR Hrvaški, SFRJ ali ZK m ki so prav tako odkupili svoja državna stanovanja, nekateri tudi vile«. »Imam seznam vseh takšnih stanovanj in vil, ki so bile odkupljene. Ali ne bi bilo te pravice treba odvzeti tudi njim,« se je vprašal Seks, ki je po podatkih, objavlje- nih v zagrebškem tedniku Globus, odkupil 161 kvadratnih metrov veliko stanovanje v centra Zagreba, nekaj korakov vstran od Trga bana Jelačiča. Precej verjetno je, da se na časopisne danke ne bo nihče odzval, kakor ni bilo tudi nobenega odmeva na nedavno pismo o vili, ki meri 237 kvadratnih metrov in ki so jo uredili na državne stroške, v njej pa stanuje minister za obrambo Gojko Sušak. Ali pa pred dvema letoma, ko je predsednik Hrvaške Franjo Tudman odkupil »svojo« vilo (ki je menda last neke Židinje), pred tem pa so iz nje izselili stanovalce, ki so jim v zameno ponudili dve dvosobni stanovanji v centra mesta. Takrat se je o tem veliko pisalo, omenjali pa so tudi imena nekaterih članov opozicije, v glavnem tistih, ki so bili politično preganjam leta 1971, a so še naprej živeli v »družbenih stanovanjih«, ki so jih pozneje ugodno odkupili. Mogoče bi veljalo ves ta »moralni škandal« zgostiti v stavek Tanje Torba-rine, popularne kolumnistke že omenjenega Globusa, ki je zapisala: »Zagreb ne bo padel. Pogumni hrvaški politiki so ga osebno zavzeli in trdno držijo v rokah svojih pol-šest kilometrov stanovanjskih površin.« Darko Pavičič RAZOROŽEVANJE V EVROPI Doslej uničili 17.000 tankov, lopov, letal in drugega orožja &&mce bo uničevanje orožja letos stalo 220 milijonov mark J®NAJ ‘ Dogovorjeno u5uen)e veC tisoC tankov Z drU?ih kosov klasične oborožitve v zadnjih šes-pjs ih mesecih je brez Primere v zgodovini razo- nn T6 T Evropi' 80 v torek Poudarili v dunajskih kro- gtii. Z uveljavitvijo Sporazuma 0 klasični razoroži-Evr,0pi M- ^ so ga p pPJsali novembra 1990 I PaLiZxUT’ 80 v državah čla-S1 N,ata in nekdanjega ^ tVStkega pakta uničili več kot 1-7.000 tankov, wanmkov’ boinih V°ja^kih helikopte-Omenjeni sporazum predvideva, da je treba 16 mesecev p0 podpisu, se Pravi v torek opolnoči uničiti vse klasično orožje’, ki presega kvote, določene v sporazumu, za 25 odstotkov. Sleherna država podpisnica mora uničiti 60 odstotkov presežkov do novembra 1994, vse presežke pa do 17. novembra 1995. Uničenje orožja in sprememba namembnosti tehnične opreme zahteva veliko denarja. Nek za-hodn diplomat ocenjuje, da se bodo stroški uničenja povzpeli na »več deset milijonov dolarjev«. Po nemških virih stane uničenje enega tanka med sedem in 12.000 dolarji. Tako je združena Nemčija takoj-za Rusijo država, ki mora uničiti največ klasičnega orožja, za kar je samo letos predvidela 220 milijonov mark (130 milijonov dolarjev). »Skoraj vse podpisnice sporazuma so uničile več orožja, kot zahteva sporazum,« je izjavil neki zahodni diplomat. Ce se Rusom doslej še ni posrečilo pov- sem doseči številke 900 tankov, jo bodo dosegli kmalu, je dodal omenjeni diplomat, ki ga prav nič ne skrbi zaostanek Moskve. Rusija je namreč že izpolnila svoje obveznosti, kar zadeva uničevanje presežkov pri oklepnikih. »Nadzor nad uničevanjem klasičnega orožja, kakršnega predvideva sporazum CFE, je sistem, kakršnega doslej na področju klasične razorožitve še ni bilo,« so prav tako poudariti v zahodnih diplomatskih krogih. Sporazuma predvideva izmenjavo informacij o struktur ri oboroženih sil držav podpisnic, o tem, kje so razmeščene in kolikšno je njihovo število. Prihodnja izmenjava teh podatkov bo 15. decembra na Dunaju. Čeprav je sporazum uspešno prestal prvo preizku- šnjo, je vseeno odprtih še nekaj vprašanj. Rusi vztrajajo pri povečanju števila tankov, oklepnikov in topov na območju severnega Kavkaza, da bi se lahko uspešno spopadli z nestabilnostjo na tem območju in z nevarnostjo naraščanja islamskega fundamentalizma. Večina drugih podpisnic sporazuma pa nasprotuje misli, da bi ga kakorkoli spreminjali. Po drugi strani pa je hitrost zmanjševanja zlasti na ruski strani, ki je na tisoče kosov svojega klasičnega orožja premestila onstran Urala, »zelo počasen«, kot ugotavlja neki zahodni vir. Nekatere kavkaške države, zlasti Armenija in Azerbej-džan, pa sploh nista hoteli posredovati podatkov o svoji oborožitvi. VVolfgang Schweitzer/AFP -___ RUSIJA / VOLITVE_____________________ Uporniki iz moskovske Bele hiše ne smejo kandidirati na decembrskih volitvah ruske KV^1 ’ Nekdanji predsednik w 8aJparlamenta Ruslan Hasbula-ohtr“iidrUg.1 politiki, ki jih je Jelcin nastnnH^ iZ1V^n'a k uPom’ ne smejo tarnit? 1 ikot kandidati na parlamentarnih volitvah 12. decembra letos, je f-1 sPoročila ruska tiskovna agen-crjalnterfctt, ki se sklicuje na volilno komisijo v Moskvi. Podlaga za prepoved je odlok ru- iVHa8a^refSednika Borisa Jelcina, ne j oktobra, v katerem je zapisa-no da osebe, proti katerim so vložili obtožnico v zvezi z oboroženim upo-dw3' m 4', oktobra, ne smejo kandi-na 1 r v°Btvah. Poleg Hasbulatova newi0lltvah ne smeta nastopiti tudi nekdmip predsednik prepovedane Re- aIlejdr011';e ^onstantinov in ime o. .k. Prepovedane Častniške nnije Stanislav Terehov. (STA) Ruslan Hasbulatov ne sme kandidirati ______NEMČIJA / KONGRES SOCIALDEMOKRATOV________ Scharping: Prednost enotnosti stranke Na kongresu stranke so se izrekli o nekaterih vprašanjih notranje in zunanje politike VVIESBADEN - Včeraj se je začel kongres nemške socialdemokratske stranke SPD, na katerem naj bi zgladili notranje spore in združili moči za zmago nad kanclerjem Kohlom na volitvah prihodnjo jesen. Predsednik SPD Rudolf Scharping je Kohla obtožil, da ni kos gospodarski recesiji, da se ne zna upreti naraščajoči brezposelnosti in da Nemcem ponuja novo obliko nacionalizma kot nekakšno tolažbo za sedanje težave. Scharpinga njegovi strankarski kolegi obtožujejo, da se preveč nagiba v desno, vendar pa ta udarce zavrača z argumentom, da politična in gospodarska kriza narekujeta učinkovite ukrepe. Na kongresu je kritikom zaprl usta z izjavo: »Osredotočiti se moramo na bistvo, ne smemo dopustiti, da bi nas kar koli zmedlo.« SPD je na volitvah izgubila pred enajstimi leti in od takrat se ji ni posrečilo premagati vladajoče krščanskodemokratske stranke CDU/CSU kanclerja Kohla. Rudolf Scharping, brezbarvni politik in ambicioznež iz zvezne dežele Porenje-Pfalz, je nasledil politično skorumpiranega Bjoma Eng- holma, vendar stranke ni oživil in svojim volilcem ne ponuja alternative Kohlovemu programu političnega in gospodarskega okrevanja. Scharping zagovarja štiridnevni delovni teden, vendar nasprotuje sindikalistom, ki za 20 odstotkov manj dela zahtevajo enako plačilo; zavzema se za varovanje okolja, vendar ne nasprotuje genetskemu planiranju kot večina levice. Vprašanju nemških čet v Somaliji se je izognil z nasprotnim vprašanjem, če Juane ne bi mogle razdeljevati človekoljubne skupine. Kohla pa je Schar- ping podprl v vprašanju evropske integracije; po njegovem mnenju so bile kritike na Kohlov račun le odraz iracionalnega nacionalizma. S takimi stališči ostaja SPD med CDU/-CSU in njihovimi koalicijskimi partnerji, liberalci FDP, kot sredinska stranka. SPD bi po zadnjih javnomnenjskih raziskavah na volitvah dobila približno enako število glasov kot vladajoča CDU/CSU. Kongres stranke je pokazal, da SPD še vedno išče strankarska vodila, ki bi jim na volitvah prinesla večino. (A. K. in agencije) NOVICE Britanci zmanjšujejo število jedrskih konic LONDON - Britanski obrambni minister Malcolm Rifkind je v ponedeljek potrdil vesti, da bodo zmanjšati moč svojega jedrskega orožja. Minister je izjavil, da bodo rakete polaris po letu 1995 postopoma začeli nadomeščati z raketami trident, ob tem pa ni povedal, za koliko bodo zmanjšati število raket z jedrskimi konicami. Dejal je le, da bo Kraljevska mornarica poslej imela manj jedrskega orožja, ker so razmere v svetu manj napete in tudi zaradi proračunskega primanjkljaja. (STA) Lokalne volitve na Danskem KOPENHAGEN - Danci so v torek volili predstavnike za 275 krajevnih in 14 regionalnih parlamentov. Volitve veljajo za prvi preskus priljubljenosti koalicije štirih strank pod vodstvom socialdemokratskega ministrskega predsednika Poula Nyrupa Rasmussena, ki je januarja letos zamenjal vlado konservativnega politika Poula Schluterja. Schliiter je bil premier nepretrgoma od leta 1982, položaj pa je moral zapustiti, ko se je razvedelo, da je zamolčal kršitev zakonov nekdanjega ministra za pravosodje. Volilno pravico na Danskem ima dobre štiri milijone državljanov, med njimi tudi vsi tujci, ki v državi živijo več kot tri leta. (STA) Črnogorska državna znamenja? PODGORICA - Cma gora bo kmalu dobila nova državna znamenja. Črnogorske stranke so se strinjale, naj bo grb bolj ali manj podoben grbu kneževine Cme gore iz leta 1904, zastava bo imela rdeče-belo-modra polja, poslanci pa se ne morejo zediniti o himni. Delegati se ne morejo odločiti, ati naj bo himna ena najbolj priljubljenih pesmi: Oj svijetla majko zoro, majka naša Cmo goro ati pa pesem kralja Nikole Onamo, onamo, ki govori o osvajalskih težnjah do sosednjih narodov v času balkanskih vojn. Srbski »lobi« v črnogorskem parlamentu pa se celo zavzema za Cmo goro brez lastnih insignij, saj naj bi po njihovem mnenju zadostovale srbske in jugoslovanske. (STA) Privatizacija francoskih podjetij PARIZ - S privatizacijo kemične družbe Rhone-Pou-lenc francoska vlada nadaljuje z uresničevanjem načrta o privatizaciji 21 javnih podjetij. Kot je povedal minister za gospodarstvo Edmond Alphandery, bodo v najkrajšem možnem času privatizirati tudi avtomobilsko tovarno Renault. Privatizacija tovarne je eden od pogojev, ki jih mora Francija izpolniti do švedskega Volva, če naj pogodba o združitvi omenjenih tovarn zaživi. Med podjetij, ki jih bo v kratkem zadela privatizacija, so tudi naftna držba Elf, banka Hervet in Združenje pariških zavarovalnic. Vlada je s prodajo Pariške narodne banke in naftne družbe Total že zaslužila 6 milijard dolarjev, prodaja družbe Rhone-Poulenc pa naj bi ji navrgla še dodatne 2, 2 milijarde zelenih bankovcev. Privatizacijski program francoske vlade je tako obsežen, da bo trajal več let, še posebej, ker se je zaradi podobnih ukrepov drugih zahodnoevrospkih vlad bati, da bo ponudba državnih podjetij, godnih za privatizacijo, kmalu večja od povpraševanja. (STA) i SEVERNA AMERIKA / GLASOVANJE O SKUPNEM TRGU Ameriški kongres se bo danes odločal o Nafti Sindikati protestirajo, javnost je nepomirljivo razdeljena KNOXVILLE - Pred sredinim glasovanjem v predstavniškem domu ameriškega kongresa o Severnoameriškem trgovinskem sporazumu (Nafta) ekonomisti in prebivalci ZDA so-glaSajo, da bo odločitev usodna in zgodovinska. To pa je tudi edino, kar druži zagovornike in nasprotnike sporazuma o postopnem zmanjšanju carinskih in drugih ovir pri trgovanju med ZDA, Mehiko in Kanado. Ameriška javnost Ze dolgo ni bila ob kakšnem političnem ali gospodarskem vprašanju tako ostro in nepomirljivo razdeljena. Zagovorniki opozarjajo, da dobi vsaka generacija samo eno Nafti podobno priložnost, nasprotniki pa napovedujejo propad celotne ameriške družbe, Ce bo kongres »prodal ameriške delavce sebičnim multinacionalkam, ki hočejo seliti ameriška delovna mesta na cenejši jug«. Ob Nafti nastajajo Čudne, presenetljive politične koalicije. Konservativni republikanski politiki ploskajo predsedniku Clintonu, voditelji sindikatov, tradicionalne politične baze Demokratov, pa mu odrekajo pravico govoriti v imenu stranke, ki ga je postavila za predsednika. Spor med predsednikom in sindikati se je tako zaostril, da številni demokratski politiki omahujejo, Čeprav morda soglašajo s pravili svobodne trgovine. Večina med njimi je zmagala na volitvah tudi s pomočjo sindikalnega denarja, zdaj pa jim predsednik sindikalne zveze AFL-CIO Lane Kirkland grozi z od- kritim maščevanjem, Ce bodo glasovali s predsednikom Clintonom. Ameriški delavci, ki jih je moCno prizadela ekonomska politika prejšnjega predsednika Reagana, za njim pa še gospodarska recesija, so prestrašeni in zmedeni. »Ce vam ni niti približno jasno, kaj bo v resnici prinesla Nafta in koliko služb se bo preselilo v cenejšo Mehiko, dobrodošli v klubu!« je zapisal eden od ameriških Časopisnih komentatorjev, potem ko je skupaj s svojimi kolegi napisal tone analiz in poslušal popolnoma nasprotujoče si napovedi nasprotnikov in zagovornikov Nafte. Proti zahtevam, naj se ZDA končno posvetijo domačim težavam in pozabijo na svet, ne pomagajo niti najnovejši statistični podatki, ki napovedujejo Stiriod-stotno gospodarsko rast v zadnji Četrtini letošnjega leta. To pa je po vseh definicijah magična številka za konec gospodarske krize. Edini, ki so trdno prepričani o nujnosti severnoameriškega trgovinskega sporazuma, so ekonomisti. Peticijo kongresnikom, naj ne dovolijo pokopa Severnoameriškega trgovinskega sporazuma, so podpisali vsi še živeči Nobelovi nagrajenci in velika večina uglednih imen iz ekonomskih ved. Stotine analiz o vplivu Nafte na ameriško gospodarstvo, ki so jih pri- pravili v zadnjih mesecih, so potrdile domneve, da bodo nekatere industrijske veje prizadete zaradi odpiranja proti jugu. Mnoge druge industrijske veje pa komaj Čakajo na priložnost za širjenje poslov. Ugledni ekonomisti poudarjajo, da bo Amerika zakockala svojo prihodnost, Ce se ne bo pogumno odločila za gospodarski spopad z drugimi državami sveta. Ce bo ameriški kongres zavrnil Nafto, pa se prihodnosti bojijo tudi strokovnjaki za mednarodne odnose in zgodovinarji, ki spominjajo, kaj se je v tem stoletju zgodilo vsakokrat, ko se je Amerika zaprla vase. V tridesetih letih je izbruhnila svetovna gospodarska kriza, ki je pozneje na oblast v Nemčiji pripeljala Adolfa Hitlerja. Tudi za konec dvajsetega stoletja bodo posledice ameriškega zapiranja katastrofalne, poudarjajo. Američani, najbolj navdušeni zagovorniki trgovinskega odpiranja v zadnji polovici stoletja, si preprosto ne smejo dovoliti žrtvovanja Nafte in za njo Gatta - Splošnega sporazuma o trgovini in carinah, o katerem se v Ženevi pogaja nekaj veC kot sto držav - na oltar svoje užaljenosti, ker niso bili dovolj nagrajeni za zmago v hladni vojni, poudarjajo strokovnjaki. Kot vedno pa bodo tudi tokrat namesto njih odločali politiki. Barbara Kramžar V ZDA se bojijo cenene mehiške delovne sile MEHIKA / SPORAZUM NAFTA Vse oči so uprte v ZDA S sporazumom se bo dvignil ali padel fudi predsednik Salinas CIUDAD DE MENICO -Mehika s tesnobo pricaku-je'izid Četrtkovega glasovanja v ameriškem kongresu o sporazumu glede severnoameriške proste trgovine (Nafta), ki bo odločila o njeni prihodnosti. Gre za usodo njenega gospodarstva, nad katero nima ni-karšne moCi. Sporazum Nafta, ki so ga podpisale Mehika, Kanada in ZDA, naj bi po 1. januarju 1994 iz tega območja za nadaljnjih 15 let ustvaril največje območje proste trgovine na svetu s kar 370 milijoni prebivalci in skupnim bruto domačim proizvodom v višini 6.500 milijard dolarjev. Mehiški predsednik Carlos Salinas je ta sporazum sprejel kot ključni element svoje politike modernizacije in gospodarske reforme; Ce bi zdaj ameriški kongresniki sporazum zavrnili, bi to vsekakor pomenilo njegov osebni poraz Carlos Salinas de Gortari in poraz njegove vlade, ugotavljajo analitiki. Ce bi bil izid glasovanja o tem negativen, bi se pokazal deset mesecev pred predsedniškimi volitvami, ki so napovedane za 21. avgust prihodnjega leta, nedvomno pa bi spravil v hude težave bodočega kandidata vladajoče Revolucionarne institucionalne stranke (PRI), ki je na oblasti že 64 let), la ga zaenkrat še niso imenovah. Mehiška vlada je vseeno predvidela tudi možnost negativnega izida in v zadnjih tednih nekoliko spremenila svoj ton. Ce so na sporazum Nafta še pred petimi leti gledali kot na Čarobno zdravilo, zdaj vlada poudarja, da gre predvsem »za enega od dodatnih instrumentov« pri razvoju te države. Demokratična stranka revolucije (PRD, leva opozicija) je omenjenemu sporazumu nasprotovala, ne načeloma, paC pa zaradi njene sedanje oblike organiziranosti. Njen predsedniški kandidat Cuauhfemoc Carde-nas, ki je že začel svojo predvolilno kampanjo, je v ostri kritiki napadel predvsem »milijone dolarjev«, ki naj bi jih pogoltnilo lobiranje za ta sporazum, pa tudi številna popuščanja, h katerim se je zatekla Mehika, medtem ko so trajala pogajanja o tem sporazumu. Mehiški pohtolog in založnik Jorge Castaneda, ki je blizu Jorgesu, pa v svo- jem štirinajstdnevniku Proceso piše o »ponižanju, ko mora Mehika nemo prisostvovati tuji razpravi o lastni usodi, kar je ponižanje, ki globoko žali«. Pozitiven izid glasovanja o sporazumu v ameriškem kongresu pa bi seveda pomenil za Salinasa pohtiCen uspeh, ki bi dobesedno ponesel kandidata PRI na predsedniških volitvah in mu po mnenju večine analitikov zagotovil zmago. Večina pohtikov je prepričanih, da mehiška vlada na gospodarski ravni od pozitivnega izida glasovanja pričakuje veliko večjo stabilnost trgovinske menjave z ZDA (ki ta hip predstavlja kar 72 odstotkov), povečanje izvoza, odpiranje novih delovnih mest in »višjo življenjsko raven za vse Mehičane«. Prav v nasprotju s tem pa je opozicija prepričana, da bo sporazum v sedanji obliki surovo pometel z majhnimi in srednjimi mehiškimi podjetji, ki so komaj ali sploh nepripravljeni na soočenje s svojimi severnoameriškimi konkurenti, zlasti pa bo prizadel posamezna področja gospodarstva, med njimi kmetijstvo in tekstil, ter prinesel še večjo bre- zposelnost. Negativen izid glasovanja o sporazumu Nafta bi po mnenju ameriških kongresnikov in različnih fi" nanCnih krogov ustvaril kratkoročen beg kapitala’ po vsej verjetnosti pa tudi 10- do 15-odstotni padec delnic na mehiški borzi, devalvacijo mehiškega pe" sosa in padec mehiških delnic, ki kotirajo v tujini-Vsekakor pa to ne bi P°' menilo smrtnega udarca za mehiško gospodarstvo, še manj pa krize tolikšnih razsežnosti, kolikršno. je povzročila dolžniška kriza leta 1982. Noel Inrthiois/AFP MADŽARSKA / NOVINARJI MED DVEMA OGNJEMA Vlado sumijo, da si skuša s pritiskom na medije zagotoviti volilno zmago Kritično o novih urednikih, ki vse preveč radi prisluhnejo željam oblastnikov BUDIMPEŠTA - Gez nekaj mesecev bodo na Madžarskem splošne volitve, prva pokomunistična vlada in mediji pa se prav zdaj prepirajo o svobodi poročanja. Nekatere opozicijske stranke in novinarji trdijo, da si desnosredinska vlada Joszefa An-talla, ki ji ankete javnega mnenja napovedujejo poraz, prizadeva utišati še zadnja neodvisna poročanja na državnem radiu in televiziji. Antall je zavrnil očitke in namige, po katerih naj bi bila v nevarnosti madžarska demokracija. Vendar pa se je na ulicah zbralo na tisoče protestnikov, ki so zahtevali nepristransko poročanje v monopolističnih nacionalnih medijih. Na ducate umetnikov in pisateljev je že prepovedalo objavljanje svojih del v protest proti uporabi medijev v vladne propa-gadne namene, kot to označujejo. Oktobra je prišlo do prave besedne vojne, ko je odgovorni televizijski urednik Gabor Nahlik suspendiral mednike priljubljene informativne oddaje Ravnotežje (Egyenleg). V nasprotju s provladnim informacijskim prvim programom je ta oddaja drugega programa večkrat kritično ocenjevala vladno politiko in prav zato postala precej priljubljena. Nahlik je povedal, da so štirje novinarji ponaredili kaseto o skupini mladih skinheadov, ki so v madžarskih nacističnih uniformah in s fašistično zastavo provocirali predsednika Arpada Goncza med njegovim zadnjim govorom ob obletnici pro- tikomunistične madžarske vstaje (1956). Prav zaradi teh izgredov je moral zapustiti govorniški oder. Nahlik je povzel izjavo nekega policijskega predstavnika, ki je povedal, da je policija odstranila neonaciste pred predsednikovim govorom, zato je sklepal, da so posnetke človeka, ki je nosil nacistični klobuk in mahal z zastavo, po vsej verjetnosti posneli pozneje. Policijski predstavnik je dal odpoved in v izjavi za Časopise poudaril, da so ga k prejšnji izjavi pri-silili njegovi nadrejeni. Nahlik je imenoval novega urednika, vendar pa so nekateri sodelavci oddaje menili, da je usmerjen izrazito provladno, zato v novi oddaji niso hoteli več sodelovati in morali so jo umakniti s programa. Nekdanji urednik oddaje in snemalec, ki je posnel sporni prizor, zatrjujeta, da sta posnela avtentične dogodke in da je Nahlikov izgovor zvit iz trte. V zadevo se je vmešal tudi elektronski gigant Sony; Nahlik jim je v analizo poslal videokaseto oddaje Egyenleg in kamero, s katero so posneli sporni prizor. Strokovnjaki Sonyja so ugotovili, da posnetka niso posneli s kamero, ampak gre za studijski posnetek. Za Nahli-ka je bil to dovolj močan dokaz, da je suspendiral štiri urednike. Uredniki pa se branijo, Ceš da so originalni posnetek paC presneli v studijsko tehniko, kar je običajen postopek. Kakšnih 460 televizijskih uslužbencev je ogorčenih; podpisali so peticijo, v kateri zahtevajo Nahlikov odstop. Hkrati je prišlo do upora tudi na državni radijski postaji - odgovorni urednik Laszlo Csucs je umaknil redno rubriko Pregled tiska, ki je bila na sporedu med jutranjimi poročili. Odločitev je utemeljil z izjavo, da pregledi niso bili politično uravnoteženi. Za prepoved se je odločil po nekem pregledu tiska, ki je omenjal Časopis, ki je kritiziral radijsko in televizijsko poročanje. Spor je postajal vedno ostrejši, zato je Goncz, ki se je z ministrskim predsednikom že večkrat sporekel o neodvisnem poročanju, Antalla zaprosil, naj imenuje nove mednike državnega radia in televizij e. »Predlagam, gospod ministrski predsednik, da se nehamo ukvarjati s temo, ki ogroža našo demokracijo,« je zapisal Goncz. Antall je odgovoril: »Ne strinjam se z vašim mnenjem, da madžarski radio in televizija nista sposobna opravljati svojih osnovnih nalog. Prav tako se ne strinjam, da mediji niso sposobni nepristransko poročati o vladnih in opozicijskih stališčih... da preveč vplivajo na volilce in da uničujejo osnovne pogoje za prihodnje svobodne volitve.« Vlada je Nahlika in Csucsa imenovala za podpredsednika televizije in radia, potem ko so nekdanji vodilni radijski in televizijski delavci januarja odstopili z obrazložitvijo, da ne morejo zagotavljati neodvisnega poročanja, ker vlada s svojo politiko preveč vpliva na medije. Novi uredniki v državnem mediju so kmalu na vodilna mesta imenovali novinarje, za katere mnogi pravijo, da so le orodje v rokah vlade. Čeprav Časopisi pišejo tudi o drugačnih stališčih, pa se opozicijske stranke - kot na primer Zveza svobodnih demokratov (AFD) in Socia-listi - pritožujejo, da bodo Madžari prikrajšani za različne informacije, ki so še kako potrebne, Ce bodo hoteli prihodnje leto pametno voliti. »Ljudje so vedno slabše obveščeni o resničnem položaju v državi, in to bo priplejalo do neslutenih političnih posledic,« je povedal predsednik Zveze svobodnih demokratov Ivan Peto. Emil Varadi / Reuter SRBIJA / DONOSNI EMBRAGO Dolar za vsake tri kilograme »spregledanega« blaga Tudi uradniki uglednih svetovnih organizacij so podkupljivi BEOGRAD - Približno 50.000 Jugoslovanov se vsak dan napoti v sosednje države (na Madžarsko, v Romunijo, Bolgarijo, Makedonijo), kjer pokupijo vsaj za tri milijone dolarjev blaga, Id ga ni mogoče dobiti v Jugoslaviji, piše beograjska Politika. Pri tem ne gre za obroben pojav, ampak za gospodarsko dejavnost, ki omogoča deset tisočem Jugoslovanom preživetje; prisUjeni so se lotiti trgovanja z vsem mogočim, medtem ko se gospodarstvo duši pod bremenom leto in pol trajajočih mednarodnih sankcij. Čakanje na mejnih prehodih traja od nekaj ur do dveh dni in dolge vrste vozil se vijejo skozi obmejna mesta, kot sta Hoigoš in Kelebija (na madžarski meji). Mnogi ne porabijo veC kot 50 dolarjev za bencin, ki ga dotočijo v še nekaj spretno skritih plastenk v notranjosti avtomobilov. Bencin, ki so ga kupili po manj kot dolar za liter v tujini, za najmanj »Se enkrat toliko prodajo doma. Ti so tudi edini, pri katerih je mogoCe kupiti nepogrešljivo tekočino, saj uradno tr- žišče bencina že veC kot dva meseca ne deluje. Politika je objavila veC kot 200 oglasov posameznikov, la ponujajo dieselsko gorivo, neosvinčen in super bencin. Trgovina se je zaCela spreminjati v pravi poklic, saj se povprečna plača v Jugoslaviji giblje med 10 in 15 dolarjev. Toda tisti, ki se jim posreči pretihotapiti nekaj deset litrov bencina v osebnem vozilu, so le senca prevoznikov, ki uvažajo polne cisterne dragocene tekočine ter zaslužijo z eno samo vožnjo do 36.000 dolarjev (polovico denarja za poln kamion cigaret), kot poročajo dobro obveščeni v Beogradu. Toda kako lahko tovornjaki in vlačilci sploh prestopijo mejo ob vseh opazovalcih EU in vojakih ZN, ki so na meji prav zato, da bi prehod nepredušno zaprli in uveljavljali embargo? »Za nedovoljen uvoz in izvoz obstajajo že uveljavljeni ceniki: za vsake tri kilograme blaga tujim opazovalcem, ki nam pogledajo skozi prste, plačujemo po en dolar. Nekateri med njimi so si v letu dni nako- pičiti pravo bogastvo,« zatrjuje Milu-tin, visok predstavnik pomembne kmetijsko-prehrambene družbe iz Beograda. Direktor enega od beograjskih dnevnikov, ki ni želel biti imenovan, zatrjuje, da je »plačal« veC deset tisoC dolarjev častnikom Unproforja, da je lahko iz Makedonije v Jugoslavijo spravil potrebno količino papirja. Kljub embargu, ki prepoveduje sleherno trgovino in finančne transakcije z Jugoslavijo, se zdi, da jugoslovanska podjetja nimajo pretiranih težav pri plačevanju nakupov v tujim, od koder prihajajo stotine ton bencina in najrazličnejših izdelkov. »Devize zaslužimo zlasti z izvozom v Makedonijo, kamor prodajamo prehrambene in tekstilne izdelke, ki so vCasih naprodaj tudi v Skopju, včasih pa jih od tam ponovno izvozijo v države Evropske unije. Ta denar je varno shranjen v tujini in nam omogoča plačevanje naših nakupov,« zatrjujejo v beograjskih poslovnih krogih. Nikolas Miletitch / AFP JAPONSKA / NEZA2ELJENI NOVINARJI Tiskovne konference so usluga novinarskim hišam Tako je bil nadut nek japonski strankarski prvak, ko je dvema novinarjema ukazal odvzeti akreditive TOKIO - Vse številnejši so zastraševalni ukrepi, s katerimi hočejo obrzdati jezik japonskemu tisku in ga prisiliti k svojevrstni samocenzuri ob temah, ki se nanašajo na cesarsko družino, na škandale in korupcijo ter na politiko. Iciro Ozawa, generalni sekretar Sinseita (Stranke obnove) in osrednja osebnost nove vladne koalicije, je predstavnikoma dveh velikih Časopisov prepovedal udeležbo na tiskovnih konferencah. »Vaša navzočnost na tiskovnih konferencah ni potrebna, dokler boste pisali stvari, ki ne ustrezajo resničnosti,« je poudaril v utemeljitvi odlo- čitve o odvzemu akreditivov novinarjema. Ta »-ukaz« je ogorčil predstavnike šestnajstih velikih časopisov in televizije, ki so si ves teden brez haska prizadevali, da bi Iciro Ozawa odločitev preklical. Ozawa je odločitvi dodal še piko na i: »Moje tiskovne konference so usluga, ki vam jo omogočam, nic pa me ne zavezuje, da jih sploh imam.« Tako je zagrozil z možnostjo, da tiskovnih konferenc sploh ne bo veC. Ta igra z ognjem sovpada z razkritji Časopisa Asahi, po katerih naj bi generalni sekretar Sinseita sprejel podkupnino od gradbenega podjetja Ka- jima Corp. Po besedah Shi-njija Kiyoyama, podpredsednika podjetja, ki so ga oktobra priprli zaradi suma podkupovanja, je Asahi izjavil, da je Ozawa prejel 7 milijonov jenov (46.000 dolarjev) decembra 1992 ter po 10 milijonov jenov (92.000 dolarjev) na leto, v zadnjih dveh ali treh letih. Ozawa je zatrdil, da gre za zakonite donacije, ki ne kršijo zakona o nadzoru političnih skladov. Vendar njegova zagotovila niso prepričala Asahija, ki je opozoril, da je Iciro Ozawa varovanec sive eminence nekdanje Liberalno-demokratske stranke (PLD, ki je od avgu- sta meseca v opoziciji) Shi-na Kanemaruja, ki je kljub preiskavi o korupciji in poneverbah še vzdrževal tesne stike z gradbeno industrijo. Tisk se je znašel pod pritiskom dela sodstva v Tokiu, ki je nekaterim novinarjem prepovedalo udeležbo na tiskovnih konferencah v zvezi s podkupninskimi aferami v gradbeništvu, Ceš da so njihovi članki škodovali preiskavi. Komisija Zveze Časopisnih založnikov je 5. novembra na tokijsko sodišče že vložila protestno noto. Tisk pa je prav tako izrazil svoje ogorčenje, ker so pred parlamentarno komisijo 25. oktobra poklicali Sa- dayoshija Tsubakija, direktorja informativnega programa pri Asahi TV, Ceš da je bil med julijskimi volitvami pristranski. »Bojimo se, da utegne to pomeniti nevaren prece-dens, ki bo pri politikih okrepil prepričanje, da lahko pripeljejo pred parlament odgovorne predstavnike televizije, kadar se jim zahoCe,« je zapisalo osem predstavnikov televizijskih hiš. V začetku meseca je agencija cesarske hiše zagrozila s sodiščem dvema revijama, ki sta si o cesarici Michiko drznila objaviti nic kaj laskava članka. Didier Fauquet / AFP Novice s tiskovnih konferenc ~CTžapnje ugotovitve LONDON / PARIZ / TERORIZEM NOVICE Pinotubo zavri pojav tople grede ■ JOKIO ' P° zaslugi izbruha ognjenika Pina-bipo na Filipinih, ki je s svojim pepelom odbival sončne žarke, in pospešenega pogozdovanja so skoraj povsod zabeležili bistveno nazadovanje tako imenovanega pojava »tople grede«. To ugotavljajo študije japonskih in ameriških znanstvenikov, ki jih je Posredoval včerajšnji japonski dnevnik Asahi. V zemeljskem ozračju se je namreč zmanjšalo stalno večanje koncen-bacij ogljikovega dioksi- . ’ .ki le glavni krivec za j^isje temperature na Zemlji, ker se obnaša kot steklo v toplih gredah. Na naš planet prihaja ^ec toplote, kot ga Zemlja lahko ponovno oddaja v vsemirje. To so Vsaj navedli japonski znanstveniki prejšnji te-nen na seminarju univerze Tohoku v Sen-daiju, severno od Tokia. Padec koncentracije egljikovega dioksida so Prvič zabeležili sredi le- 1991 takoj po izbruhu Pinatuba. Po podatkih profe-sorja Charlesa Keelinga s kalifornijske univerze v ban Diegu so letošnjega oktobra namerili 356 delcev ogljikovega diok-S1da v milijonu enot zraka, dve točki manj, kot bi jih morah nameri-11 Po dosedanjih mate--djutičnih modelih rasti koncentracije ogljikovega dioksida v zraku. To je prvič, da je prišlo do odstopanj od matematičnega modela, ki so ga sestavih, potem ko so leta 1958 začeh sistematično meriti koncentracije pri havajskem laboratoriu Mauona Loa. Leta 1958 ’ so namerili koncentracijo 356 delcev na milijon, od takrat pa je kot rečeno koncentracija stalno rasla in ni prišlo od odstopanj glede na predvideno krivuljo rasti. Takakio Nakazava z univerze Tohoku je ugotovil, da se je nad Japonsko od leta 1991 koncentracija ogljikovega dioksida povečala le za 0, 3 na milijon, medtem ko se je do leta 1990 koncentracija povečala za 1, 6 na milijon. Po mnenju znanstvenikov je prav ognjenik Pinatubo s svojimi milijoni kubičnih metrov pepela bistveno vplival na zajezitev pojava tople grede. Se več, v prihodnjem obdobju pričakujejo ob nekoliko nižjih temperaturah tudi več padavin, z njimi tudi več rastlin, ki bodo s fotosintezo dodatno znižale koncentracijo ogljikovega dioksida. Seveda je še preuranjeno trditi, da je minila nevarnost tople grede, a zadnji podatki so nadvse spodbudni. Izročili zapisnike sej Fašističnega višjega sveta za obrambo Action Directe pred sodiščem Voditelji AD obtoženi tudi umorov LONDON - Na seji Fašističnega višjega sveta za obrambo je Benito Mussolini 29. maja 1940 sporočil usodni sklep: Italija bo stopila v vojno v roku enega tedna, ker nima smisla počakati do leta 1941, saj nacistična Nemčija zmaguje na vsej črti. »Na kopnem ne bomo uprizorili nič posebnega: ostah bomo v defenzivi«, je svojim sodelavcem še povedal italijanski diktator. Mussolinijeve besede so zapisane v dokumentih, ki so jih prav včeraj v Londonu izročili italijanskim oblastem. Dokumentacijo, s katero bodo osvetlili marsikatero temno obdobje fašistične dikta- ture, je sin glavnega tajnika Fašističnega višjega sveta za obrambo polkovnika Trombettija poskušal prodati na sothebyski dražbi maja leta 1991. Italijansko veleposlaništvo je preprečilo prodajo, po »prijateljskem sporazumu« z družino Trombetti pa so včeraj vso dokumentacijo izročili. Med dokumentacijo je tudi zapisnik seje 15. oktobra 1940 o vojaških akcijah v Grčiji in Albaniji. Zapisnik vsebuje tudi Ba-dogliov izpad, ko je maršal obtožil Mussolinija, da je ukazal napad na Grčijo iz političnih razlogov, ne da bi upošteval vojaških težav in zapletov. 6.000 kilometrov dolga avtocesta bo združila pet dižav Magrebške zveze RABAT - Leta 2020 bodo dogradili avtocesto skozi pet ma-grebskih držav, od Mavretanije do Libije. Ce ga bodo uresničili, bo to najveCji meddržavni projekt afriške celine. Predvidoma bo gradnja trajala 35 let. Avtocesta bo dolga 6 tisoC kilometrov in bo povezovala prestolnice, večja mesta in pristanišča držav Članic Magrebške zveze. Po prvih ocenah bo gradnja stala 5 tisoč milijonov dolarjev; to je denar, ki ga Libija iztrži z nafto v Štirih letih. Tunizija s turizmom pa v tridesetih. Ravno finančna plat naCrta je sedaj v srediSCu pogovorov ministrov petih držav in strokovnjakov (tudi evropskih), ki bodo sodelovali pri gradnji. Alžirija bo morala poskrbeti za najdaljši odsek avtoceste (1400 km), Mavretanijo pa Čaka tehnično najbolj zapleteni del načrta, namreč gradnja 500 km avtoceste od Nouadhiboua v Nouakchott skozi puSCavo. Avtocesta se bo nato priključila mednarodnemu cestnemu omrežju tako z juž- nejsimi afriškimi državami kot z Egiptom in Srednjim Vzhodom, na severu pa z zahodno Evropo. Afriške države nameravajo tudi podaljšati avtocesto do Lagosa, Ambiciozen je tudi naCrt Egipta, ki namerava zgraditi 5000 km dolgo železniško progo iz Kaira v Rabat, medtem ko Marok namerava Cimprej zgraditi progo iz Tan-gerja v Laayoune. Na meji med Alžirijo in Marokom že gradijo plinovod, ki bo oskrboval Evropo s plinom in bo stal okrog 1, 3 milijarde dolarjev.____________ PARIZ - Včeraj se je na pariškem porotnem sodišču začel proces štirim zgodovinskim voditeljem francoske skrajne levičarske teroristične organizacije Action Directe. Obtoženi so petih kriminalnih dejanj v obdobju med letom 1984 in letom 1986. Splošno mnenje je, da se bodo obtoženci pred sodniki omejili na splošno »politično« izjavo in ne bodo hoteli odgovarjati na vprašanja. Žrtve terorističnih napadov, katerih je četverica obtoženca, so bili trgovci z orožjem, napadli pa so tudi sedež zahodnoevropske unije. Na sliki (te-lefoto AP) zastražena sodna palača v Parizu. Padlo rusko letalo: 17 mrtvih v Iranu TEHERAN - Iranske reševalne ekipe so včeraj končno s helikopterji prispele na kraj, kjer je predsinočnjim strmoglavilo rusko transportno letalo antonov-124, ki je nekaj minut prej zaprosilo za prisilni pristanek v Kermanu (jugovzhodni Iran). Vseh 17 članov posadke je izgubilo življenje, je sporočil guverner Hosein Maraši, ki je napovedal ustanovitev posebne komisije, ki bo raziskala vzroke nesreče. Letalo je bilo iz Dubaia namenjeno v Taškent in le nekaj minut pred nesrečo je zaprosilo, da prisilno pristane v Kermanu. Razbitine letala se nahajajo 35 kilometrov od Kermana v goratem območju Ka-butar-Hana na višini 2.500 metrov. Britanci nočejo Charlesa za kralja LONDON - »Neprimeren, da bi postal kralj«, se glasi neizprosna razsodba večine britanskih podložnikov. Po anketi dnevnika »The Sun« je kar 65% anketiranih prepričanih, da je Charles s svojim obnašanjem prizadel ugled britanske kraljeve družine in torej ni vreden, da bi nasledil svoji materi, kraljici Elizabeti. To pa še ni vse, kar 75% je mnenja, da je sam kriv, če je propadel njegov zakon s princeso Diano. Poplave prizadele iransko obalo Kaspijskega morja TEHERAN - Več kot 12 tisoč ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, ker so siloviti nalivi dvignili gladino Kaspijskega morja ob iranski obali. Vode so uničile več kot 3000 hiš, prekrile dva otoka in zalile vse prometne infrastrukture ob obali. Trenutno še ni znano, če se je gladina Kaspijskega morja dejansko dvignila, ali pa so temu botrovali močni vetrovi s severnega kvadranta, ki so potisnili vodno maso proti iranski obali. Ker je istočasno prišlo do silovitega naliva, je voda zalila obalo. Kot znano gladina Kaspijskega morja že nekaj let upada, tako da so sedanje poplave prve po več desetletjih. Na Japonskem občuten demografski padec TOKIO - Na Japonskem iz leta v leto upada število rojstev, tako da se bo po mnenju izvedencev čez 20 let le vsaka druga družina privoščila po enega otroka. Iz demografske študije, ki jo je naročil denarni zavod Tokai Bank, je razvidno, da se vse več japonskih parov odloča, da ne bodo imeli otrok. Take družine pa imajo povsem drugačne potrošniške navade kot normalne družine, in prav to je zanimalo Tokai Banko, ki poskuša že sedaj prilagoditi svojo ponudbo novim razmeram. ZDA-RUSIJA / DODATNA ODJUGA ZDA / 5 MESECEV ZAPORA IN 5 TISOC DOLARJEV GLOBE Rusi izročili slike sestrelitve ameriškega 0-130 nad SZ Zemljo domorodcem SYDNEY - Poldrugo leto po sk-epu avstralskega najvišjega sodne-zbora- ki je razsodil, da imajo domorodci pravico do zemlje, je latmnsticni prvi minister Paul Kea-rf,g Predstavil v parlamentu ffonski osnutek, da bi izpeljal f odovmsko razsodbo, znano kot a o«, po imenu domorodca, ki sodfec^0^ na A^risje avstralsko 80 zavrnili kolonialno načelo »terra nullius«, po katerem Avstralija nenaseljena pred PralZdr,belih Priseliencev, in 4 80 domorodci živeli v Ajffrajrji dolgo pred evropsko na-'»nimajo torej pravico do ]e. Zakonski osnutek predvi-deva zaščito rodnih pravic, ampak —_ zaSGito pravic, ki so si jih pri- dobili kmetovalci, živinorejci in turistični delavci. Predvidena je ustanovitev sodišč, ki naj bi odločala, komu pripadajo zemljišča oziroma kdo ima pravico do zemlje in do podzemnih bogastev. Zakon predvideva tudi državno odškodnino, za tiste, ki bodo brez zemlje, do katere bi imeli pravico, ker so medtem na njej kaj zgradili ali ker so pravico do nje dobili kmetovalci oziroma živinorejci. Poleg tega bodo ustanovili sklad za nakup zemljišč za razlaščene domorodce. Premier Keating, ki je dal razsodbi vso prednost, (letos je namreč mednarodno leto domorodcev), je izjavil, da je ta zakonski osnutek temeljnega pomena za zgodovino Avstrahje, ker se spopada s preteklostjo in si upa priznati resnico. Poudaril je, da je država napravila velik korak v smeri novih in boljših odnosov med avstralskimi domorodci in priseljenci. »Končno priznavamo, da so avstralski domorodci prvotni prebivalci te celine,« je med drugim dejal. Osnutek je plod dolgotrajnih pogajanj med domorodskimi skupinami, rudarskimi družbami, kmetovalci in živinorejci . Posebno zapletena so bila pogajanja s posameznimi državami avstralske federacije, katerih privolitev je potrebna za enotno zakonodajo. Konzervativna vlada Zahodne Avstralije, največje izmed držav, bo z novimi državnimi zakoni poskušala razveljaviti zvezne in torej ne upoštevati zahteve domorodcev. VVASHINGTON - Rusija je ZDA izročila slike ameriškega letala C-130, ki so ga leta 1958 sovjetski reaktivci sestrelili, je v ponedeljek izjavil nekdanji veleposlanik v Moskvi Malcolm Toon. Toon, član rusko-ame-riške enotne komisije za vojne ujetnike, je sporočil, da so ameriškim članom komisije izročili slike med srečanjem v Moskvi septembra letos. Iz posnetkov, ki jih je Pentagon v ponedeljek dovolil objaviti, je razvidno, da so 2. septembra 1958 štiri sovjetska letala mig-17 zadela C-130 (na sliki AP), medtem ko je letelo nad Armenijo. Slike tudi kažejo razbitine letala, potem ko je trčilo na zemljo in se vnelo. C-130 je imelo 17 članov posadke; kolikor je znano, ni nihče preživel. Toon je razkril, da so ameriški člani komisije obiskali kraj nesreče v Armeniji, kjer so našli posmrtne ostanke šestih oseb, ki so jih nato vrnili ZDA. V enem primem ni bilo mogoče ugotoviti, komu pripadajo. Toon je poudaril, da so se Rusi res potrudili, da bi sodelovali. Skušali so posredovati čim več informacij o Američanih, ki so izginili za časa hladne vojne ter korejske oziroma vietnamske vojne. Dejal je, da baje ni noben Američan več v ujetništvu v nekdanji SZ, vendar je dodal, da je lahko kdo sklenil ostati iz tega ali onega razloga. Po nepotrjenih vesteh je namreč še nekaj ameriških ujetnikov iz vietnamske vojne, ki so ostali v SZ. Lolita iz Long Islandci dosegla najhujSo kazen za ljubimca Sodnik je v celoti osvojil njeno tezo in njene zahteve NEW YORK - Amy Fi-sherjevi, ki je širši ameriški javnosti znana kot »Lolita iz Long Islanda«, je uspelo sodnika Jacka McKstonea prepričati, da je imel Joey Buttafuoco spolne odnose z njo, ko je še bila mladoletna in da ji je v bistvu »uničil njeno življenje«. Fisherjeva, ki je dopol- nila 19 let, je trenutno v zaporu, kjer prestaja zaporno kazen, ker je 19. maja 1992 poskusila ubiti Buttafuocovo ženo Mary Jo. Med procesom je Joey Buttafuoco zanikal, da bi imel spolne odnose z dekletom, priznal je le, da se je občasno sestajal z njo. Kasneje pa je ta avtoličar iz še ne- pojasnjenih vzrokov spremenil svoje zadržanje in sodniku priznal, da je imel julija 1991 spolni odnos s Fisherje-vo. Pred razsodbo je sodnik dovolil Fisherjevi, da je spregovorila. V svojem kratkem, a po vsemu sodeč učinkovitem posegu, je »Lolita iz Long Islanda« zahtevala za Butta- fuoca najtežjo možno kazen, ker ji je zagrenil in uničil življenje. Zaman je Buttafuocova žena Mary Jo prosila za milo obsodbo, sodnik je bil neizprosen. Avtoličarju je naprtil pet mesecev zapora in 5 tisoč dolarjev globe, kar je najhujša kazen za spolne odnose z mladoletnico. Zgodba »Lolite iz Long Islanda« je prišla na dan lanskega maja, dva dni po poskusu umora Mary Jo. Amy Fi-sher jo je namreč ranila v glavo s strelom iz pištole. Fisherjevo so aretirali in dva dni kasneje je priznala, da je imela ljubezensko razmerje z možem svoje žrtve. Primer je povsem razumlji-vom končal na prvih straneh ameriškega bulvarskega tiska, za »Lolito iz Long Islanda« pa se je začela zanimati tudi televizija. Celo njen odvetnik Erič Naiburg je proti plačilu 2 milijonov dolarjev na televiziji povedal »resnično zgodbo Amy Fisher«. S tem denarjem je plačal kavcijo za Fisherjevo, ki so jo izpustili na začasno svobodo. Dekle je takoj postalo plen neke televizijske hiše, ki je tako povečala število svojih gledalcev. Ko pa je v neki oddaji Fisherjeva od svojega fanta zahtevala, naj jo poroči in napovedala, da si bo z denarjem svoje slave kupila ferrari, se je v njej nekaj zlomilo. Najprej je poskusila samomor, nato pa zaprosila in tudi dosegla, da se je vrnila v zapor, kjer pa je Buttafuoca obtožila, da ji je umor žene sam namignil. Jetniška paznica spremlja Amy Fisher na sodno obravnavo (Telefoto AP) 10 Sreda, 17. novembra 1993 SLOVENIJA Stranke niso enotne, ko gre za vprašanje, kdaj lokalne volitve Da bo vprašanje preobrazbe sedanjih občin v nove naslednja zelo resna preizkušnja za vladajočo koalicijo, je potrdila včerajšnja seja parlamentarne komisije za lokalno samoupravo, ki je imela na dnevnem redu celoten sveženj zakonov o lokalni reformi. Ce tokrat pustimo ob strani vsebinske razlike v zvezi s predlogom zakona o lokalni samoupravi (samo mimogrede, dr. France BuCar denimo predlaga, naj bi zakon skrajšali vsaj za polovico) in poskušamo odgovoriti, kdaj bomo imeli lokalne volitve, je predlogov več. Slovenski krščanski demokrati se zavzemajo za podaljšanje mandatov sedanjim občinskim skupščinam (poteče jim aprila prihodnje leto) do 31. decembra 1994. Združena lista zagovarja podaljšanje mandata do aprila 1995, pri čemer naj bi v občinskih skupščinah, ki že zdaj ne delujejo, volitve opravili Cez pet mesecev. Del liberalnih demokratov prav tako podpira ta predlog, medtem ko nekateri menijo, da bi morali red na lokalni ravni narediti že prihodnje leto. Tudi v Demokratski stranki ni enotnih pogledov. Tako del poslancev vztraja pri Čimprejšnjih volitvah, medtem ko se Tone Peršak zavzema za podaljšanje mandata sedanjim občinskim skupščinam, po opravljeni lokalni reformi pa bi imeli tudi lokalne volitve. Slovenska ljudska stranka sodi, da bi morah volitve opraviti do konca prihodnjega leta, že letos pa sprejeti vso potrebno zakonodajo. Slovenska nacionalna stranka ima enako stališče kot državni svet: aprila 1994. leta naj bi imeli volitve v enodomne občinske svete v (teritorialnem) okviru sedanjih občin. Državni zbor pa je že sklenil, da morajo biti vohtve Cez pet mesecev. In rešitev? PoišCe naj jo predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, ko bo sklical vodje strank in poslanskih skupin. (M.V.) Komisija za narodni skupnosti o »svojem« zakonu Komisija državnega zbora za narodni skupnosti je pred prvo obravnavo zakona o samoupravnih narodnih skupnostih pripravila predlog stališč in sklepov, s katerimi naj bi parlament v prvi zakonodajni fazi natančneje opredelil načela in cilje zakona, ki bo v prihodnje urejal organiziranje, naloge in financiranje samoupravnih narodnih skupnosti v Sloveniji. Člani komisije so na včerajšnji seji pripravili tudi predlog dopolnila k predlogu zakona o upravi. Na predlog poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battellija so elani komisije še enkrat obravnavah predlog sklepov in stališč, ki jih je k zakonu o samoupravnih narodnih skupnostih pripravila matična komisija. Po dolgotrajni obravnavi je komisija z nekaterimi dopolnitvami in spremembami izglasovala obsežen predlog stališč, v katerem predlagatelju zakona med drugim nalaga, da podrobneje opredeh razmerja med narodnostnima skupnostima in lokalnimi oblastmi ter natančneje določi oblike odločanja SNSS. V zvezi s prihodnjo reformo komunalnega sistema je komisija na predlog Cirila Ribičiča (ZLSD) glasovala tudi o predlogu, da meje bodočih občin ne bi smele sekati meja narodnostno mešanih območij, Ce bi s tem onemogočale zagotavljanje posebnih pravic SNSS. Komisija je takšno stališče zavrnila, ker pa sta bila s tem preglasovana predstavnika obeh manjšin, bo zavrnjeni predlog kljub temu sestavni del poroCha za državni zbor. (STA) Komisija za peticije o socialnih stanovanjih Člani parlamentarne komisije za peticije so današnjo sejo posvetih predvsem pereči problematiki upravičenčev do socialnih stanovanj, ki s svojimi stanovanjskimi problemi vse pogosteje seznanjajo komisijo. Služba za peticije je pripravila informacijo, po kateri je po podatkih ministrstva za okolje in prostor v Sloveniji za dodelitev socialnega stanovanja zaprosilo 11.028 ljudi, medtem ko je razpoložljivih stanovanj le 277. Največ stanovanjskih problemov je v Ljubljani (5553 prosilcev). Seje komisije se je udeležil tudi predstavnik ministrstva za okolje in prostor, ki je poudaril, da morajo po stanovanjskem zakonu sredstva za graditev in pridobitev socialnih stanovanj zagotoviti občine. Le-te so v Času privatizacije stanovanj pridobile od prodaje občinskih stanovanj do 3. junija letos nekaj veC kot 10, 5 milijarde SIT, od tega pa za pridobitev socialnih stanovanj namenile le 11, 5 odstotkov. Preostala sredstva so občine porabile v glavnem namensko za naloge, ki jim jih določa stanovanjski zakon, del sredstev pa je še neporabljen in bi ga bilo treba po besedah predstavnika resornega ministrstva usmeriti v socialno sfero. Komisija je ob zaključku sprejela predlog Ivana Sisingerja (ZLSD), naj vlada pristopi k pripravi nacionalnega stanovanjskega programa, ki bo vključeval tudi vir sredstev za reševanje problematike socialnih stanovanj. Strinjala pa se je tudi s predstavnikom Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin, ki je možno rešitev nakazal tudi v ureditvi dolgoročnega najema privatnih stanovanj (Ljubljana ima veC stanovanj kot gospodinjstev) s subvencioniranjem bivanja v njih. (STA) VLADA / DOPOLNJENI POGODBI V OSPREDJU / POSVET O VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC Koalicija je usklajena Bodo z dopolnili koalicijskih pogodb disciplinirali poslance Avtoriteta, ne pa politični plejboj Neodvisna in objektivna kontrola oblasti Varuh naj bo avtoriteta (Foto: Jože Suhadolnik) LJUBLJANA - Vodstva strank vladne koalicije so se uskladila o vsebini dopolnila h koalicijski pogodbi, s katerim naj bi dosegla večjo enotnost in disciplino predvsem v poslanskih vrstah Četverice vladnih strank. V prihodnjih dneh se bodo predvidoma sreCah generalni sekretarji Četverice, ki naj bi se dogovorili o »tehničnih podrobnostih« besedila, naslednji teden pa bodo dokončno odločitev sprejemali sveti strank. Aneksa bi torej predsedniki strank lahko podpisati že prihodnji teden - ko naj bi vlada sprejemala tudi predlog proračuna. Gre pravzaprav za dve različni besedili - enega bodo podpisali Janez Drnovšek, Lojze Peterle in Janez Janša, drugega pa Drnovšek in Janez Koci-janCiC. Dopolnili obeh pogodb v bistvu obvezujeta poslance, da pri razpravi in glasovanju o proračunu (in pri drugih zakonih ter ukrepih, ki se nanašajo na porabo denarja iz državne blagajne) spoštujejo okvire, ki jih je sprejela in določila vlada. V zameno se ministri in premier obvezujejo, da bodo pravočasno in natančno obveščali poslance o vseh pomembnejših načrtovanih potezah vlade. Združena lista, ki v vladi edina nima svojega predsednika stranke, si bo z dopolnilom »izbo- rila« tudi posebnega koordinatorja med vladnim kabinetom in stranko. Zanimivo je, da so se stranke uskladile šele po tem, ko je bil s precejšnjimi težavami - prav zaradi konfliktov in nasprotovanj v koaliciji - memo-randum v parlamentu že sprejet. To očitno pomeni, da so vodstva koalicijskih strank z dogovorom o delitvi denarja, ki so ga podpisale prejšnji teden sicer zadovoljna, da pa vendarle pričakujejo še veC težav ob novih pogajanjih o predlogu proračuna za prihodnje leto. Pomeni tudi, da je memorandum na nek naCin dejansko »prehitel« koalicijo, ki je bila zato ob glasovanju v parlamentu strahovito neusklajena in razbita. Temu se zdaj očitno skuša izogniti vladni vrh, ki ga verjetno skrbi tudi mir v lastnih vrstah. Memorandum je namreC povzročil precej težav - v združeni listi zato, ker ni izstopila iz koalicije, med krščanskimi demokrati, ker so »popuščali« združeni listi, očitna pa je bila tudi »frakcijska razdehtev liberalnih demokratov«. Tudi zato bodo vladne stranke očitno vsaj začasno skušale formalno urediti razmerja z dopolnitvijo koalicijske pogodbe in si obenem privoščiti neke vrste »time out« pred novimi spopadi. Tanja Starič LJUBLJANA - Gostje posveta o ustanovitvi varuha Človekovih pravic v Sloveniji so predstaviti izkušnje držav, kjer so že pripraviti podobne zakone. Modelov je sicer veC, vsi pa zagotavljajo varuhu neodvisno in objektivno kontrolo oblasti in posredovanje v sporih med državljani in oblastjo. Čeprav varuh predstavlja Četrto vejo oblasti, je pravzaprav antioblast. Povsod uživajo veliko podporo med ljudmi, na Poljskem, na primer, mu zaupa kar 64 odstotkov, veC kakor predsedniku in parlamentu. Varuh Človekovih pravic ne uživa posebne imunitete, razen za izjave in mnenja pri opravljanju svoje funkcije. V vsem ostalem je izenačen z državljani. Naloge varuhov so vCasih podobne novinarskim, zato ne preseneča dobro sodelovanje med njimi. Izkušnje gostov kažejo, da mora biti varuh Človekovih pravic predvsem avtoriteta in ne politi- čni plejboj. Pred političnimi manipulacijami je zaščiten s tem, da ga imenuje parlament, na predlog veC organov. Ni nujno, da je po stroki pravnik, na Irskem, na primer, je novinar. Vsak varuh pa zaradi obilice dela potrebuje dobro ekipo strokovnjakov, predvsem pravnikov. V Času parlamentarnih preiskav varuhi običajno nimajo pravice intervenirati, lahko pa zbirajo podatke in kasneje ocenijo, ati so bile v postopku kršene Človekove pravice. Na posvetu so sodelovati tudi slovenski pravosodni strokovnjaki, ki so opozarjati na nekatere določbe zakona o varuhu človekovih pravic, ki je pripravljen za tretjo obravnavo v državnem zboru. Meniti so, da naš zakon posega v neodvisnost sodstva, kar ne bi smel. Danes bodo udeleženci posveta govoriti o metodah dela varuhov Človekovih pravic. Matjaž Albreht Načelnik štaba TO pri KuCanu LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan KuCan je včeraj sprejel načelnika republiškega štaba za teritorialno obrambo, brigadirja Albina Gutmana, ki je v skladu z ukazom o poročanju in na podlagi zakonsko opredeljene neposredne odgovornosti predsedniku republike poročal o stanju, delovanju ter bojni pripravljenosti Teritorialne obrambe Slovenije v obdobju od julija do oktobra letošnjega leta. Poročilo sodi v okvir rednega seznanjanja predsednika republike o stanju teritorialne obrambe v Sloveniji. Poročanja se je udeležil tudi državni sekretar v ministrstvu za obrambo Franci Žnidaršič. ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKU ZDRUŽENA LISTA / PRIVATIZACIJA Za popravo krivic, toda na kakšen način Sodniki se bodo morali opredeliti do preteklosti SDK ne bo iskala krivcev Nemoteno lastninjenje za 1700 podjetij, ki niso v revizijskem postopku LJUBLJANA - Ob prvi obravnavi zakona o kazenskem postopku, ki je bila oktobra, je državni zbor med drugim sklenil, da se izvrši revizija političnih procesov in takoj odredi suspenz sodnikov in tožilcev, ki so sodelovati v procesih, v katerih so biti obsojenci žrtve krivičnih obsodb. Sklepa sta že takoj po sprejemu sprožila različne odzive, zato je parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje vCeraj organiziral javno predstavitev mnenj, ki pa se je je udeležilo le nekaj deset ljudi, večinoma iz pravosodja. Razpravljala so biti enotnega mnenja, da je treba krivice iz preteklosti odpraviti, toda ne na način, za kakršnega so se odločiti poslanci. Potrebovati bi po- seben zakon in pravosodno ministrstvo je že pripravilo predlog zakona o popravi krivic, ki naj bi udejanil omenjeno zahtevo. Kar zadeva revizijo političnih procesov, so udeleženci opozarjali, da tega na način, kot si to predstavlja parlament, ni mogoče uresničiti. Poslanci so namreC izglasovati, naj bi revizija med drugim prišla v poštev pri sodbah izrečenih po zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno Čast. Za vsako revizijo sodnega procesa morajo seveda biti na razpolago spisi, Ce jih ni, jih je treba obnoviti. In v večini arhivov slovenskih sodišč teh spisov ni in niti ne vedo, kje se nahajajo. Obnova spisov, ce jo je mogoče sploh opraviti, pa traja ne- kaj let. Glede sodb, ki so jih izrekla vojaška sodišča so možnosti revizije še manjše, saj so vsi sodni spisi v Sarajevu. Sklep o suspenzu sodnikov je v nasprotju z ustavo in zakoni in ga sodniki razumejo kot dodaten pritisk na sodstvo v Času, ko se na različne načine poskuša omajati avtoriteto pravosodja. Res pa je, da se bodo morati tudi sodniki opredeliti do preteklosti, ko je bilo sodstvo vendarle del represivnega aparata enopartijske države in je bila odgovornost sodnikov v političnih procesih nujno determinirana. Toda s suspenzom bi popačili njegov pravi namen, ki je vendarle poprava krivic in objektivna presoja vloge sodstva v polpreteklosti. Majda Vukelič LJUBLJANA - O vprašanjih privatizacije in revizijskih postopkov po lanskem sprejemu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, sta na včerajšnjem Forumu gospodarstvenikov Združene tiste govorila direktorica Službe družbenega knjigovodstva Romana Logar in državni sekretar za privatizacijo Tone Rop. »V SDK smo naleteti na dileme v revizijskih postopkih šele potem, ko je bil sprejet zakon o lastninjenju,« je povedala Romana Logar. Predvsem pa je SDK že takoj zahtevala od vlade, naj uvede enotna merila za družbeni in zasebni kapital. Logarjeva je tudi poudarila, da lahko lastninjenje nemoteno poteka v 1700 podjetjih, ki niso v revizijskem postopku. V zadnjem poročilu SDK o revizijah so opozoriti še na neka- tere dileme, ki zadevajo prijave podjetij za gospodarske prestopke in vprašanje, kdo je pristojen oigan za pritožbe podjetij po reviziji. Romana Logar je menila, da je osnovna naloga SDK ugotavljanje razmerja med družbenim in zasebnim kapitalom, »ne pa iskanje krivcev«, govorila pa je tudi o odlivu kapitala v tujino in zahtevala jasno zakonodajo na tem področju, ki bi omogočala nadzor. Po njenem mnenju ni mogoCe vzpostaviti takšnega ekonomskega sistema, ki bi odlit denar privabljal nazaj. Lastninjenje v Sloveniji poteka v podjetjih in ne na državni ravni, je poudaril Tone Rop in predstavil tudi številne uredbe, ki so že bile sprejete ali pa so - kot na primer zakon o investicijskih skladih in pooblaščenih družbah - v postopku sprejemanja. (STA) VPRAŠANJA ZA J. ROVŠKA Brez posegov v sodstvo Spremembe koncepta Predlog zakona o varuhu človekovih pravic je že pripravljen za tretjo obravnavo v državnem zboru. Zakon je v veliki meri nastajal v svetu za varstvo človekovih pravic, pri oblikovanju besedila pa je ves Cas sodeloval sekretar sveta Jernej Rovšek. V Cem so glavne razlike med predlogom zakona in tem, ki je dopolnjen s poslanskimi dopolniti? V skladu s poslovnikom smo v zakon vnesti vsa dopolnila, ki so bila sprejeta pri drugi obravnavi v državnem zboru. S tem je bil osnovni koncept zakona sicer ohranjen. Z nekaterimi rešitvami pa predlagatelj verjetno ne bo soglašal. Med pomembnejše spremembe sodi Črtanje določbe, da je za varuha lahko imenovan le pravni strokovnjak. Namen te spremembe je lahko težnja, da bi bil na to funkcijo izvoljen nekdo, ki ima bolj politične kot strokovne kvalifikacije. Nadalje so zaostreni pogoji za izvolitev varuha, namesto dve tretjini navzočih bo za varuha potrebno dve tretjini vseh poslancev. Ima največ štiri namestnike. Črtana pa je določba, da varuh ne sme nadzirati predsednika, poslancev in sodnikov. To je bilo v zakonu zapisano zato, da ne bi silila varuha v zadeve, ki imajo politične konotacije. Sprejeta je bila določba, da državni zbor odloCa o sporih glede pristojnosti varuha do državnih organov, kar je nesmiselno, zato bo predlagano Črtanje. Pri glasovanju pa so poslanci verjetno zaradi nepazljivosti sprejeli tudi določilo, da o dovoljenju za vstop varuha v prostore Vis in Vomo odločata vlada in ministrstvo za obrambo. Ta dvojnost je tudi nepotrebna. Ali namerava predlagatelj še kaj spremeniti? Predlagano bo Črtanje drugega odstavka 21. člena, ki doloCa, da se varuh lahko razreši tudi na predlog tretjine poslancev. Ta določba je neusklajena s prvim odstavkom, ki doloCa razloge za razrešitev varuha, ki so vnaprej predvideni. Tako pa lahko državm zbor razreši varuha brez navedbe razlogov, kar pose- j ga v njegovo neodvisnost. Katere strokovne dileme so po vašem mnenju le začasno rešene v zakonu? Verjetno gre za koncept zakona. Ati naj podrobno doloCa postopek ali le načela, varuh pa bi sam dolo-; Cii metode dela. Odločili smo se za podrobnejši zakon, ker gre za novo institucijo in tudi zato, da bodo ljudje natančno vedeti, kaj lahko od varuha pričakujejo in Česa ne. Kasneje bi te določbe lahko tudi Črtali. Ali se zakon v Cem bistvenem razlikuje od podobnih zakonov v svetu? Ne, zakon je bil izdelan na podlagi vzorčnih modelov španskega, finskega, danskega.in nizozemskega. Slišati smo sicer neke nove ideje, na primer, da bi se s pritožbo pri varuhu varoval rok za pritožbo na sodišču, vendar bo potrebno to še podrobno proučiti. Ali varuh s predlaganimi poblastiti ne bo posegal v neodvisnost sodstva? Ne, menim da pravosodni delavci ne tolmačijo pravilno določbe, ki varuhu omogoča, da obravnava tudi tiste zadeve, o katerih tečejo sodni postopki na sodišču, Ce gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za zlorabo oblasti. To določbo je že doslej imel svet za varstvo Človekovih pravic, pa ni bilo o tem nobenega spora. Res pa je, da določba niti ni nujna, saj zakon varuhu človekovih pravic že sicer dopušča takšno delovanje. Matjaž Albreht DRŽAVNI ZBOR / ODBOR ZA KULTURO, ŠOLSTVO IN ŠPORT Prvo delovno zasedanje na »terenu« Sestanek na Dolenjskem - Dolgoročni cilj Novomeščanov je ustanovitev fakultete NOVO mesto - Med odbori državnega zbora, ki bodo v prihodnjem Času vsaj eno svojih delovnih zasedanj »opravili na terenu«, se je za to obliko prvi odločil odbor za kulturo, šolstvo in šport, ki se je z novinarji, ki sicer spremljajo njegovo delo, odpravil sestankovat na Dolenjsko. V Novem mestu sta poslance najprej pozdravila župan Brane Koncilja in predsednik IS Boštjan KovaCiC, ki sta ob tej priložnosti omenila tudi žalostno stanje novomeške štu- dijske knjižnice, župan pa je kot dolgoročni cilj navedel tudi ustanovitev fakultete. Po ogledu razstave v Čast Leonu Štuklju in slovite arheološke zbirke Dolenjskega muzeja so poslanci na svojo pest pogledali še kapiteljsko cerkev in knjižnico, potem pa so se odpravili v Pleterje, kjer so si gostje najprej ogledali multivizijo in nato ob prisotnosti patra Jeana Marie Hollensteina opravili še delovni sestanek. Pater je opozoril na nekaj nerešljivih admi- nistrativnih zapletov, ki zadevajo delo samostana, in odbor je nemudoma sklenil, da poizve vse o nabavi škrilja za kritino, ki so jo zapletle administrativne težave. Na Trški Gori, kjer je potekal sestanek z novinarji, so predsednik odbora Dimitrij Rupel in poslanci izrazili veselje ob sprejemu amandmaja k proračunskemu memorandumu, ki bo kulturi v naslednjem letu prinesel sredstev vsaj v vi-šini proračuna 1992 (11,2 milijarde tolarjev namesto sedem, koli- kor jih je kultura prejela letos), obenem pa obstaja vsaj kanček skepse nad počasno izdelavo krovnega zakona o kulturi. Opozorili so tudi na dejstvo, da državni zbor v prihodnjem letu Čaka cela vrsta zakonov s področja šolstva. Sestanek, po mnenju predsednika najsložnejšega telesa državnega zbora, se je končal z odlično degustacijo dolenjskih vin, ki bi po mnenju večine prisotnih, kakor so se izrazili v šali, tudi sodila v delokrog odbora. Tone Vrhovnik Zasedba Metalne ni preklicana MARIBOR - Potem ko so delavci Metalnine družbe HO v ponedeljek po poldrugem mesecu pogajanj in »miru« po skoraj teden dni trajajoči stavki ponovno zasedli tovarno, so v torek uspešno izsiliti izplačilo zadnjega oziroma tretjega dela septembrske plače. Sklad RS za razvoj, večinski lastnik Metalne, je sicer nakazal 20 milijonov tolarjev družbi MIO, ki je denar nakazala sindikatom oziroma družbi TIO, a se je zapletlo med centralno SDK v Ljubljani in podružnico v Maribom, saj je bilo denarja premalo za plačilo obveznih prispevkov državi (pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje) in hkrati sindikati niso predložili ustrezne dokumentacije za izplačilo po posojilni pogodbi. Družba MIO naj bi namreč dala družbi TIO kredit, ki ga mora le-ta vrniti do 12. januarja 1994. Tako je le prišlo v Metalni TIO do izplačila tretjega dela septembrske plače, ki pa velja kot socialna pomoč. Razliko so po dveh akontacijah po 16.000 tolarjev danes okrog poldneva izročili zadnjim delavcem družbe TIO. Tudi administrativne prepovedi so v službi obračuna OD uredili še pred koncem delovnega časa. Vendar KNSS - Neodvisnost tega izplačila ne priznava kot OD, ampak kot socialno pomoč. Stavkovni odbor kljub izplačilu celotne septembrske plače, kar je bila prva zahteva sindikatov na pogajanjih, se vedno ni preklical zasedbe tovarne. Predsednik KNSS - Neodvisnost Milan Zivkovič je tudi skeptičen za oktobrsko plačo, saj podpisniki sporazuma niso mogli zagotoviti niti zadnjega dela septembrske. Besni so, da denarja za delavce ni, je pa za bivše vodstvo, ki je dobilo odpravnine, plačan dopust in nadure. Zaradi domnevnih svinjarij napovedujejo celo tožbo. Ob vseh težavah in zasedbi tovarne je na naslov stavkovnega odbora Metalne TIO zasebno podjetje VVilli Becker iz Hamburga poslalo telefaks, v katerem prosi za takojšnje dokončanje nujnih del na objektu za naročnika Enico. Vsak nadaljnji zastoj v proizvodnji bi za firmo z 22 zaposlenimi pomenil propad. Kako bo razrešena ta situacija, ni znano, ve se le, da zasedba še ni preklicana in se bo nadaljevala tudi v sredo, kot so napovedali v sindikatu KNSS - Neodvisnost, ki so tudi posredovali vse informacije, medtem ko iz SKEI niso dajali izjav. (P.T.D.) DELEGACIJA DZ / GOSPODARSTVO štiri milijarde tolarjev za pet tisoč delovnih mest Predstavniki obeh stram s° med drugim opozorili na pa-danje proizvodnje, na izgubo 3000 delovnih mest v letošnjem letu in na pomanjkanje denarja za zagotavljanje socialne varnosti. Rige*' nik je dejal, da je eden največjih problemov tega mesta kadrovsko vprašanje. Maribor nima dovolj možnosti, da bi lahko s svojimi proračunskimi sredstvi intenzivno posegel na področje tekočih transferjev ati gospodarskih naložb. Rigelnik je še dejal, da je zdaj na vrsti vlada, da uresniči sprejete sklepe DZ v zvezi z razvojem gospodarstva, še posebej mariborskega. (STAJ MARIBOR - Pod vodstvom predsednika DZ Hermana Rigelnika se je včeraj popoldne osemčlanska delegacija DZ s predstavniki skupščine občine Maribor pogovarjala o problemih tukajšnjega gospodarstva. Anton Rous, predsednik IS SO, je delegaciji predstavil kritični položaj mariborskega gospodarstva in izrazil prepričanje, da bo DZ podprl njihovo pobudo, naj slovenska vlada prispeva štiri milijarde tolarjev za zagotovitev 5000 delovnih mest in za prestrukturiranje tukajšnjega gospodarstva, s čimer naj bi za eno leto zagotoviti socialni mir v tem slovenskem mestu. _ AVSTRIJA / FASSLABEND »Ogroženo je varovanje vzhodne meje« Razpravo o zvezni vojski DUNAJ - Razprava o vprašanju civilnega služenja vojaškega roka v Avstriji dobiva nove razsežnosti: obrambni minister Werner Fasslabend je P° pogajalskem razgovoru z notranjem ministrom Franzem Ldschnakom, zadolženim za zadeve civilnih obveznikov - obvestil avstrijsko javnost o tem, da je od naslednjega teta dalje resno ogrožena pripravljenost vojske za varovanje vzhodnega mejnega območja napram Madžarski. S tem je obrambni mi-nrster izigral nadaljnjo močno karto v igri med zagovorniki restriktivne splošne vojaške obveznosti in zagovorniki altema-ivnega civilnega služenja vojaške službe. AsistenC-na akcija zvezne vojske °b vzhodnimi meji - Ce-prav je bila od vsega začetka sporno politično vprašanje - je v okviru avstrijskih prizadevanj za-Piranj meja pred neza-Zeljenim valom beguncev nosegla in izvršila svoj Pragmatični cilj: ukinitev nekontroliranega toka PPjitiCnih in ekonom-I h) beguncev preko ze-ene gradišCansko-mad-žarske meje. ^ tem je zvezna vlada Uresnicila enega izmed svojih ciljev v okviru splošnih varnostno-poli-iCnih direktiv. Vojska pa ]e J s pomočjo obveznih vojaških obveznikov - dokazala, da je v stanju uresničiti pričakovanja in direktive avstrijske zvezne vlade. Grožnja, Ceš v naslednjem letu avstrijska vojska - zaradi Čedalje večje privlačnosti civilne službe - ne bo imela na razpolago dovolj vojaških rekrutov za vzpostavljanje kontrole na vzhodni meji, je kajpada za avstrijske razmere upoštevanja vreden »namig« obrambnega ministra za dokončni konec o vsaki razpravi o podaljšanju do zdaj liberalizirane ureditve glede proste odločitve o alternativnem služenju vojaškega roka. Vsa dosedanja pogajanja koalicijskih partnerjev - notranjega ministra Franza Loschnaka (SPO) in obrambnega ministra Wernerja Fasslabenda (OVP) - doslej niso prinesla nobenega konkretnega uspeha: zagovorniki civilne službe in zagovorniki njene ukinitve (ali vsaj zadostnega poslabšanja njenih izhodišč) se do zdaj niso mogli zediniti niti glede podaljšanja dosedanjega provi-zorija (proste izbere med civilno službo in obveznim vojaškim rokom), niti glede ukinitve provi-zorija in ponovne uvedbe komisije za preverjanje upravičenosti (pacifistične) vesti za preverjanje upravičenosti služenja civilnega roka. (I.S.) rCl~AVSTRIJA / CERKEV~ W.K' J!' Avstrijski škofje pozdravljajo vpis vere v prijavnico Izjava o konkordatu in ES DUNAJ- Avstrijska Škofovska konferenca pozdravlja, da predlog vlade za zakon o glavnem prebivališču predvideva vpis veroizpovedi v prijavnico. V posebni izjavi Škofovska konferenca opozarja, da je tak vpis že bil_v Avstriji do leta 1952 in da ga imajo tuni v drugih evropskih državah. »Škofje vidijo y tem nadomestilo za informacije, ki so bile do-slej na voljo v gospodinjskih listah,« je rečeno v izjavi, ki jo je javnosti posredovala esencija kathpress. kolje s tem v zvezi še Poudarjajo, da je za Cerkev kakor za vsako ru k° skupnost velikega pomena, da ve za svoje pripadnike, .mo tako bo mogla izpolniti svoje mnogo-ere naloge. Poznanje verske pripadnosti je udi »predpostavka za zakonsko urejene usluge Cerkve, kakor verski pouk in bolniško dušno pastirstvo«, v svoji izjavi škofje zavračajo težnje, da bi vero imeli za popolnoma zasebno zadevo. Dobesedno je rečeno: »Imamo razumevanje za to, da so mnogi ljudje zaskrbljeni za varstvo svoje privatne sfere. Kadi pa bi ob tej prilož-nosti opozorili na to, da je vera - kakor tudi zakon - sicer nekaj osebnega, vendar ne zasebnega. Vera in re-'Sij3 po svojem bistvu težita k oblikovanju sveta in k navzočnosti v javnosti. Tudi javnopravni položaj priznanih cerkvenih in verskih skupnosti v Avstriji ne dopušča, da bi religijo imeli za zasebno stvar. Pa tudi država sama mora imeti po mnenju škofov interes za veroizpoved svojih državljanov; tako potrebno soglasje o vrednotah v družbi se bo lahko bistveno opiralona versko prepričanje državljanov. Kar zadeva pred 60 leti med Repuliko Avstrijo in Svetim sedežem sklenjeni konkordat, avstrijski škofje vztrajajo pri tem, da je konkordat kot izraz preizkušenega partnerstva med državo in Cerkvijo tudi za prihodnost kažipot. Kdn-kordat da je »jasna markacija avtonomije principov Cerkev in država« in hkrati omogočena »urejeno sodelovanje na mnogih pomembnih področjih«. »Tako je konkordat v službi ljudi, ki so hkrati občani države in elani Cerkve,« je dobesedno rečeno. Na tiskovni konferenci je graški škof Johann Weber najnovejšo diskusijo o konkordatu, ki jo je sprožil Liberalni forum, označil kot »malo koristno« in »nepotrebno«. We-ber je odločno zavrnil trditve, da konkordat Cerkvi zagotvalja rame privilegije. Trditev, da država financira Cerkvam njihove privatne šole, je neresnična, je poudaril škof graške škofije Weber. Kancler. volitve jeseni leta 1994! DUNAJ - Razprava o predčasnih državnozborskih volitvah, ki se je vnela znotraj socialdemokratske stranke Avstrije - dunajski župan Helmut Zilk je kot termin predlagal 24. aprila leta 1994 - je (zaenkrat) zaključena. Zvezni kancler Franz Vranitzky je vCeraj po seji ministrskega sveta poudaril, da bodo volitve v državni zbor oktobra leta 1994. Z Vranitzkyjevo izjavo se ujema tudi pozicija koalicijskega partnerja, ljudske stranke, katere predsednik in vicekanc-ler Erhard Busek tudi ni bil najbolj navdušen glede Zilko-vega predloga. Stališče kanclerja in vicekanclerja zagovarja tudi večina vodilnih politikov v SPO. V argumentaciji proti predčasnim volitvam je že v torek socialdemokratski finanCnei minister Ferdinand La-cina navedel avstrijska prizadevanja za vstop v Evropsko skupnost oz. Evropsko unijo. Bil mnenja, da bi volitve pred referendumom ovirale potek pogajanj v Bruslju. (I.L.) AVSTRIJA / KLJUB ZATRDITVI NOTRANJEGA MINISTRA Bo zakon o bivanju tujcev le spremenjen? Ostra kritika humanitarnih organizacij očitno zalegla DUNAJ - Poročilo avstrijskega notranjega ministra Franza Loschnaka o izvajajanju zakona o bivanju tujcev v Avstriji ter njegova ugotovitev, da sporni zakon ni treba spremeniti, je ponovno aktualizirala razpravo o avstrijski politiki napram tujcem. Generalni tajnik organizacije amnesty inter-national (ai) VVillbald Ai-gner je na tiskovni konferenci na Dunaju obtožil Avstrijo, da omejuje pravice beguncev ter da je nova, restriktivna zakonodaja imela za posledico, da »v državi azilantov skoraj ni veC«. Kot vzrok temu je Aigner navedel tako zakon o pravici bivanja tujcev v Avstriji kot tudi zakon o azilu ter dejal, da Avstrija ne popolnoma upošteva Ženevsko konvencijo o beguncih. Ob tej priliki je generalni tajnik ai tudi povedal, da je azilski postopek v Avstriji postal zelo problematičen, saj traja samo še nekaj ur oz. največ tri dni. V tako kratkem Času pa da ni mogoCe izvesti korekten postopek, je Aigner avstrijskim oblastem izstavil povsem slabo spričevalo. Prakso v zvezi zakonom bivanju tujcev v Avstriji pa je ostro kritizirala tudi avstrijska visokošolska zveza. V izjavi za tisk je zapisano, da so tudi Ivan Lukan -mm mi mm m vsV Glavna akterja v razpravi o politiki napram tujcem: di-rekotr Caritas H. Schuller (levo) in minister Loschnak. študenti iz tujine postali žrtve zakona in da imajo najveCje težave priti do dovolenja, ki jim omogoča študij v Avstriji. Tudi vse pomembne humanitarne organizacije v Avstriji (na Čelu avstrijska Caritas z direktorjem Helmutom Schiillerjem), Zeleni in posamezni poslanci drugih parlamentarnih strank slej ko prej kritizirajo zakon, ki je na primer na Dunaju ustvaril skoraj 40.000 tuj-cev-»ilegalcev«. Kot znano, je skoraj 63.000 tojcev z začetkom veljavnosti zakona zaprosilo za pravico bivanja v Avstriji, približno 40.000 pa do danes na prošnjo niso dobili odgovor. Dunajski župan Helmut Zilk je s tem v zvezi - kot smo poročali - ostro kritiziral avstrijskega notranjega minstra, hkrati pa je obljubil, da bodo v občinski upravi napneli vse sile, da bodo vse prošnje do konca leta opravljene. Zakon o bivanju pa je medtem povzročil hude konflikte tako znotraj ljudske stranke (OVP) kot tudi pri socialdemokratih. Prav to dejstvo pa odpira možnost, da bo do spremembe spornega zakona vendarle prišlo še pred koncem leta. Poslanec ljudske stranke Michael Graff (po pok-licu odvetnik) slej ko prej zahteva takojšnjo spremembo zakona, njegov strankarski kolega in strokovnjak za ustavna vprašanja Andreas Khol o tem pa noCe kaj slišati. Obratno. Javno je napovedal, da bo strankino vodstvo Grafih celo »discipliniralo«... Ali ista usoda grozi tudi socialdemokratskemu poslancu Robertu Elme-kerju, je še odprto. Tudi on je, ko je slišal za število neobdelanih prošenj za bivanje na Dunaju, postal zelo skepitCen in namignil, da bo ta problem sprožil znotraj kluba socialdemokratskih poslancev v avstrijskem parlamentu. Napovedal je, da bo na najprej v svoji stranki in potem tudi na seji pristojnega parlamentarnega po-dobora začetek decembra letos predložil izvedeniško mnenje o spornem zakonu in po potrebi tudi stavil predlog za spremembo zakona. Pri tem je navedel predvsem šesttedenski rok za obdelavo prošenj. AVSTRIJA / KOROŠKI SLOVENCI Etnocentristični ali multikulturni model? Zanimiv diskusijski večer na Dunaju DUNAJ - Vprašanje političnih premikov ter njihovih posledic za koroške Slovence - kajpada pod posebnim upoštevanjem medtem že večletne razprave o multikulturnosti in etnocen-tristicnih narodnopolitičnih modelih - je bilo težišče diskusijske prireditve, ki jo je prirejala ljudsko-izobraževalna ustanova (Volkshoch-schule Donaustadt) v 22. dunajskem mestnem okraju. Pred dokaj številno (in pretežno nemško govorečo) publiko sta podala svoja nasprotujoča si stališča glede multikulturnih ali entnocen-tristiCnih izhodišč narodnostne politike slavist Mirko Messner in Reginald Vospernik, ravnatelj ZG in ZRG gimnazije za Slovence v Celovcu. Slednji je na začetku sicer izpostavil, da nikakor noče veljati za razvnetega zastopnika etno-centristicnih modelov, in da tako interetnicni kot etnocentristični princip vidi, kajpada odvisno od posameznih okoliščin, kot dva možna pristopa za zaščito in preživetje narodnostnih skupnosti. Vendar je Vospernik po svoji interpretaciji pojma (»Ce je etnocentrizem zahteva po možnostih samostojnega in zastopstva in soodločanja narodne skupnosti, potem se strinjam...«) ter po primerjavi konkretnega reševanja problemov pri različnih manjšinjah v Evropi (predvsem Danci v Schleswig-Holsteinu, Nemčija) naposled le nagnil k prepričanem zagovarjanju etnocentriC-nega modela, kar pa po njegovem mnenju »ni nujno zapiranje in geto-izacaija narodne skupnosti«. Vospernik je v okviru diskusije jasno podprl tudi glasovalno akcijo Narodnega sveta koroških Slovencev glede skupnega slovenskega političnega zastopstva, pri Čemer je ta postopek - po kritičnih pripombah nekaterih slovenskih poslušalcev - primerjal z dopustno »povpraševalno akcijo za ugotavljanje javnega mnenja v krogu društvenih funkcionarjev« in ne kot«volilni postopek«. Mirko Messner pa je ta »volilni postopek« ozna- čil kot poskus ene izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev za pridobitev politične hegemonije, kar naj bi imelo daljnorocno za posledico »psihološko travmatiza-cijo ter politiCno-strate-ško poslabšanje položaja slovenske narodnostne skupnosti. Glede multikulturnih izhodišč za narodnostno politiko je dejal, da bi morala država poskrbeti za ustrezne predpogoje: jezikovno politiko (obvezna dvojezičnost pred uradih in v šolstvu), de-mokracijskopolitiCne ukrepe (prepoved proti-manjšinskih organizacij) ter depolitizacijo manjšinske politike v smislu njenega izvzetja iz dnevnih strankarskopoliticnih prepletov. (I.Sch.) KOROŠKA / GLASOVANJE Združenja staršev proti vključitvi v »volilni imenik« »Proti zlorabi v politične namene« CELOVEC - Temeljnjo glasovanje o skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev, ki trenutno poteka med odborniki slovenskih društev na Koroškem in katerega pobudnik je Narodni svet koroških Slovencev, je še naprej predmet polemik. Kamen spotike je tokrat »izbira« organizacij, ki naj bi bili slovenska in katerih odborniki naj bi bili vključeni v glasovanje. Tako so proponenti glasovanja vključili v seznam organizacij, katerih odborniki dobijo dopis, da bi sodelovali pri glasovanju, tudi združenja staršev na ZG in ZRG za Slovence, na Dvojezični trgovski akademiji, na javni dvojezični ljudski šoli ter na zasebni ljudski šoli Mohorjeve v Celovcu. Združenja staršev na slovenski gimnaziji, na trgovski akademiji kot tudi na javni dvojezični ljudski šoli so po objavi seznama zahtevali takojšnjo Črtanje in poudarili, da so strokovna združenja, ki zastopajo interese vseh (tudi nemško govorečih) staršev in vzgojnih upravičenčev ter je njihova statutarna naloga, da podpirajo plodno sodelovanje med solo in vzgojnimi upravičenci. »Odklanjamo vsakršno dejanje, ki ima namen od zunaj vnašati politiko v društvo staršev« je med drugim zapisala v izjavi za tisk predsednica javne dvojezične ljudske šole v Celovcu, Maria Strukelj-Novak. NOVICE Popoln razkol pri Združenih Zelenih Avstrije DUNAJ/INNSBRUCK - Najhujši nasprotnik v nedeljo na izrednem kongresu Združenih Zelenih Avstriji (VGO) potrjenega predsednika Josefe Buch-nerja, deželni predsednik VGO na Tirolskem Willi, je vCeraj izstopil iz stranke. Vzrok za odhod iz VGO je bil masiven poseg zveznega predsestva Združenih Zelenih v deželno vodstvo, ki je razveljavilo funkcijo vseh elanov tirolskega predstojništva. Wil-h je ta korka ocenil kot diktatoriCno postopanje in dejal, da v taki stranki nima veC kaj iskati. Kot smo že poroCah, je v ponedeljek iz protesta proti ponovni izvolitvi Buchnerja odstopila tudi predsednica deželne organizacije na Štajerskem Leder. Haiderjev namestnik Reinhard Gaugg na dopustu... CELOVEC - Haiderjev najožji sodelavec na Koroškem, poslovodeci predsednik koroške FPO in celovški podžupan Reinhard Gaugg, ki je v pogovoru s koroškim socialdemokratskim dnevnikom »KTZ« na vprašanje, kaj misli pri besedi »Nazi» (nacist, nacionalsocializem) baje odgovoril »Novo, atraktivno, smotrno, polno idej. S preteklostjo pa da ta beseda nima opravka«, se je po enotedenskem molku vCeraj javil k besedi. Dejal je, da objava pogovora ni korektna ter strokovno kot tudi stvarno napačna«. Gaugg je tudi napovedal, da je že vložil prijavo proti uredniku dnevnika in sicer zaradi obrekovanja. Na to je šel na dopust. Medtem se tako na Koroškem kot tudi po vsej Avstriji vrstijo pozivi k takojnšnjem odstopu svobodnjaškega komunalnega pohtika, vse bolj glasna pa je postala tudi zahteva po Haiderjevem odstopu. Koroška socialdemokratska stranka, zvezni poslovodja socialdemokratov, politiki iz vrst ljudske stranke na Koroškem in tudi Zeleni so vCeraj ponovili zahtevo po odstranitvi Gaugga iz vseh političnih funkcij zaradi »nesprejemljivega omalovaževanje dikta-toriCnega režima«. Edini, ki še šCiti Haiderjevega namestnika na Koroškem je celovški Zupan Gug-genberger, ki je dejal, da je Gaugg zanj nedolžen, dokler o zadevi ni odločal državni tožilec. Iz ured-ništu »KTZ« je vCeraj prišla ponovna potrditev, da je pogovor »dokumentiran in originalen«, glede Haiderjvih izjav na ponedeljkovi tiskovni konferenci pa je urednik tožbo zaradi hudega obrekovanja. CAN za ustanovitev večjezične gimanzije na Dunaju DUNAJ - Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju je ob svoji letošnji desetletnici obstoja ponovno izpostavil svoja prizadevanja za ustanovitev večjezične gimnazije na Dunaju, na kateri naj pouk potekal tudi v jezikih avstrijskih {in na Dunaju zastopanih) manjšin. Kot je konec preteklega tedna izpostavil predsednik CAN Karel Smolle, sta glede realizacije petjezicne gimnazije zainteresirana tako ministrstvo za pouk kot tudi na dunajski mestni šolski svet. Do delne realizacije bi lahko prišlo že v naslednjem letu, meni Smolle. Wilhelm Molterer bo novi generalni tajnik ljudske stranke DUNAJ - Wilhelm Molterer, dolgoletni funkcionar v ljudski stranki zasidrane Avstrijske zveze kmetov (Osterreichischer Bauembund), naj bi postal novi generalni sekretar OVP. Nadomestil naj bi dosedanjega sekretarja Ferdinanda Mayerja, ki je jeseni (zaradi aktraktivne službe v zasebnem gospodarstvu) odstopil s svoje funkcije ter ljudsko stranko zapustil tik pred napetim volilnim letom 1994. Strankarski gremiji bodo jutri odločali o novi zasebni funkcije. Molterer bi potem skupaj z drugo generalno tajnico Indgrid Korošec dirigiral strankarsko politiko vladnega partnerja OVP. Novi generalni tajnik bo svojo novo službo nastopil s 1. januarjem leta 1994, hkrati pa bo prevzel tudi odgovornost za volilno kampanjo za državnozborske volitve, ki bodo po zadnjih napovedih vendrale šele jeseni in ne že spomladi prihodnjega leta. Najprej je kot koordinator volilnega boja bil predviden minister za evropsko integracijo Weiss. CA pričakuje rekorden poslovni zaključek DUNAJ - Druga najvecja avstrijska banka Credit-anstalt (CA) letos pričakuje poslovni zaključek v višini pet milijard šilingov. To je začetek tedna napovedal generalni direktor Guido Schmidt- Chiari. Zaključek v lanskem letu je zaradi slabih razmer za kreditne inštitucije bil sorazmerno manjši in je dosegel samo obseg 3,43 milijard šilingov. CA je letos svoje poslovanje lahko stopnjevala za 42 odstotkov in je že v prvih treh Četrtletjih 1993 realizirala 3, 7 milijard šilingov. Za multikulturni model: slavist Mirko Messner. Reginald Vospernik, ravnatelj slovenske gimnazije H KOROŠKA / DVODNEVNI SEMINAR ZVEZE SLOVENSKIH ZENA »Kdo sem - kaj želim? CELOVEC/MEDIJSKE TOPLICE - Zveza slovenskih žena iz Celovca je pretekli konec tedna v Medijskih Toplicah v Iz-lakih priredila dvodnevni seminar, ki je bil nek nov način obravnavanja problemov žensk, ki se je pokazal za zelo pravilnega, saj so bile udeleženke mnenja, da bi taki seminarji oziroma srečanja morala biti večkrat. Uvodni referat je podala Marija Juric-Pahor. Poudarila je, da ima vsaka žena svojo lastno individualno zgodovino, ter neko skupno ko- lektivno zgodovino. Obe sta med seboj prepleteni in se izražata v našem delovanju, predstavah in željah. Vprašanje »Kdo sem - kaj želim?« je zelo kompleksno, ker običajno niti ne vemo, kaj smo, kaj želimo, največkrat se šele išCemo. To vprašanje se stalno spreminja, odvisno je od osebne ali družinske zgodovine, družbe in okolice in ne nazadnje od medijev, ki močno vplivajo na to, kako ženska vidi sama sebe oziroma ženi ne priznavajo pomena in vloge. Da se ženske bolj kritično ocenjuje pri nastopanju je tudi vzrok, da marsikatera ne upa javno nastopiti oziroma se javno eksponirati na vidnih mestih. Delose je nadaljevalo v 3 krožkih s sledečimi temami: »Zenska in narodna identiteta«, »Vloga in pomen ženskih organizacij« in »Razlike med generacijami«. Delo je bilo zelo angažirano s strani udeleženk, posebno v krožku, ki je obravnaval razlike med generacijami, konkretno v družini, med partnerji. Konflikti med generacijami so vedno obstoja- li, večja umetnost je, kako jih znamo reševati. Zelo važno pri tem je medsebojno upoštevanje in spoštovanje, ter priznanje mnenja drugih. V zvezi z identiteto pa je bilo poudarjeno,da moramo vedeti kdo smo in kaj smo, ker potem ni težko predstaviti kot Slovenka, oziroma kot Slovenka izraziti svojo i-dentiteto.Seminar je pokazal, da so organizacije kot je ZS2 tudi danes potrebne ter da je nepošteno, Ce ji nekateri odrekajo pomembnosti in nenazadnje tudi finančno podporo. (M.K.) KRONIKA / 1 1 SKS Sejem gre v klasje \/ bodoče priložnost zastrokovno delo LJUBLJANA- Včeraj se je s sklepnim literarnim večerom zaključil 11. SKS, M je teden dni potekal v prostorih Cankarjevega doma, v dopoldanskem Času pa so založbe Se zadnjic predstavile svoje novitete zadnjih dveh let Založba Karantanija je izdala ponatise treh svetovno znanih piscev -Jamesa Joycea, Franza Kafke in Thomasa Manna, ki smo j Ur v zadnjih letih zaman iskali na prodajnih policah slovenskih knjigam. DZS je predstavila Štiri izmed petih zvezkov letošnjega letnika zbirke Klasje, ki je namenjena predvsem srednješolski mladini, zato so tudi spremne besede prirejene Šolskemu učnemu programu. Profesor slovenskega jezika in književnosti na bežigrajski gimnaziji Samo KrusiC je s svojimi uCen-ci predstavil primer pro-blemsko zastavljene uCne ure, ki se je razvUa v živahno razpravljanje o Cankarjevem delu Na klancu. Založba Jack je predstavila projekt z naslovom Slovenija na videu. Ob zaključku 11. SKS smo organizatorje povprašali Se o Številu obiskovalcev in morebitnih spremembah na prihodnjih sejmih. Povedali so, da je letošnji sejem, na katerem se je predstavilo 64 založnikov, obiskalo približno 12.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo vec kot petdeset odstotkov Šolske mladine. V prihodnje lahko morda pričakujemo veC strokovno usmerjenih predavanj, srečanj in simpozijev, ki naj bi sejmu pridali večjo vrednost in težo, da ne bi izzvenel predvsem kot predstavitev dosežkov na področju založniške produkcije, temveč bi pokazal tudi položaj in novosti v založništvu v svetovnem merilu. Zelja organizatorjev (Združenje slovenskih založnikov) je, da bi z dogajanji popestrili tudi zgornji del sejma, kjer založniki svoja dela postavljajo le na ogled, predstavitve knjig in druge spremljajoče prireditve pa se odvijajo v posameznih dvoranah. Sejem lahko v bodoče pričakujemo vsako leto, s tem, da bo vmesno leto sejemska ponudba bolj asketska, bienalni sejem pa naj bi imel večji poudarek na strokovnosti. Letošnji seminar o avtorskih pravicah, kateremu je prisostvovala gospa Lvnette Owen, je bil uvodni poskus, ki naj bi ga v bodoče se obogatili. Vanda Straka DRUŠTVA / SLOVENSKI CENTER PEN Podpora B.A.Novaku Namesto občnega zbora le sestanek LJUBLJANA - Namesto predvidenega občnega zbora, na katerem naj bi elani slovenskega centra Pen razrešili stari in izvolili nov upravni odbor, je v ponedeljek zvečer v prostorih Društva slovenskih pisateljev ob premajhni udeležbi, ki ni dosegla 26 elanov, kolikor je za »volitve in imenovanja« potrebni kvorum, potekal članski sestanek. Predsednik Boris A. Novak je, potem ko so udeleženci počastili spomin na elane, ki so umrli v zadnjih dveh letih, v izčrpnem poročilu predstavil svoje delovanje in delovanje centra v obdobju 1991 - 1993. Zaradi okoliščin ni potekalo v mirnejših Časih, ampak predvsem v mrzličnem obveščanju mednarodnih centrov o položaju Slovenije med vojno leta 1991 in pozneje v duhamornem oblikovanju posameznih sklepov kasnejših kongresov, na katerih je slovenski Pen predvsem opozarjal na korenine jugoslovanske vojne, podprl organizacijo dubrovniškega kongresa ter sprožil akcijo pomoči pisateljem - beguncem in tistim, ki so ostali v Sarajevu. Letos ustanovljeni komite mednarodnega Pena, Jd ga vodi prav slovenski center, je doslej zbral in v različnih oblikah posredoval že nad 160.000 nemških mark tovrstne pomoči. Ob koncu poročila je Boris A. Novak udeležence sestanka prosil, da se opre- delijo do tekoče polemike z Igorjem Torkarjem, ki poteka v Književnih Ustih, in tako na slovenski Pen kakor na njegovo dobro ime meCe negativno luC. Torkar Penovcem med drugim očita ekskluzivizem, kla-novstvo, grabež... Sestanek je pozdravil tudi sarajevski dramatik in pisatelj Miroslav JanCiC, ki je ob zahvah kolegov s svojega evropskega potovanja slovenskemu Penu prinesel tudi vrsto pozdravov drugih centrov. Razprava je potekala v znamenju pripombe Dimitrija Rupla, ki je opozoril tudi na prodor slovenske kulture »na severozahod« (MiloS Mikeln, predsednik mirovnega komiteja mednarodnega Pena, je »obsedenost« z nekdanjo Jugoslavijo pojasnil prav s sedežem komiteja v Ljubljani). Razpravljali pa so tudi o Torkarjevih obtožbah o »priviUgiranih« elanih in privilegijih pri potovanjih na kongrese, ki jih je vzpodbudila Novakova intervencija na blejskem srečanju, ko je Igor Torkar metaforo noža razširil na ves srbski narod ter izstopu iz Pena. Udeleženci so po razpravi na pobudo delovnega predsednika Aleša Bergerja sprejeh šJdep, da sestanek soglasno podpira poročilo Borisa A. Novaka o vodenju Pena v minulih dveh letih in se s tem ograjuje od krivičnih napadov nanj. Tone Vrhovnik NOVO NA ODRU Jan Wilkowski: TrdoglavCek, Lutkovno gledališče Ljubljana, režija in dramaturgija: Matija Milčinski, nastopajo: Urška Hlebec, Božo Vovk, Lojze Sedovnik, premiera nocoj ob 19.30 v Kulturnici na Zidovski stezi 1, predviden zaključek predstave ob 20.15, cena vstopnic: 300 tolarjev, cena gledališkega lista 40 tolarjev, predstava nima odmora. Druga premiera sezone v ljubljanskem Lutkovnem gledališču prinaša uprizoritev otroške lutkovne igrice TrdoglavCek poljskega avtorja Jana Wilkowskega, ki je nekateri obiskovalci lutkovnih gledališč že poznajo: TrdoglavCek je pred mnogimi leti v Dravljah režiral veliki slovenski lutkar Jože Pengov, leta 1980 pa so v LGL uprizorih Guignola v težavah. Avtorji nocojšnje predstave - le ta je namenjena najmlajšim otrokom in vsem, ki so nekoč bili otroci - so pri uprizoritvi poskušah izhajati iz ene izmed teorij o lutkarstvu, teorije, da je namreč lutkar lutkin služabnik. In kdo je bolj služabniški od služabnika? Služabnik! Tako so poskušali ugotoviti, kaj bi štorih trije služabniki, ki se v predahu med gosposko zabavo zatečejo v sobo na počitek in tam odigrajo Trmoglavcka, tistega, ki kdo ve zakaj s svojim očkom sam prebiva v gozdu in si tako strašno želi prijatelja svojih let, da bi se z njim igral... Za likovno zasnovo medvedka Trdoglav-Cka, lisice, koklje, oCeta medveda, kužka in vseh ostalih nastopajočih je poskrbela Anja Dolenc, glasbo je napisal Jani Kovačič, da pa lutke ne bi tavale v temi, je poskrbel Miran Udovič. (M.T.) Urška Hlebec in Božo Vovk, igralca, ki Trdoglavčku pomagata iskati prijatelja Tatovi mokrih robčkov, režija: Matjaž Pograjc, kreacija in interpretacija: Alma Blagdanic, Igor Dragar, Janja Majzel, Blažka Muller, Ivan Peternelj, Matej Recer, premiera nocoj ob 21.00 uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, predviden zaključek predstave ob 21.50, cena vstopnic 600 tolarjev (študenti 400), predstava nima odmora. Predstava Tatovi mrtvih robčkov režiserja naše najmlajše generacije Matjaža Pograjca v produkciji EG Glej v koprodukciji s Cankarjevim domom iz Ljubljane in s pomočjo CNDC L’Esquisse de Angres, je že Četrta predstava gledališča Betontanc iz Ljubljane, hkrati pa po trilogiji Za vsako besedo cekin, pesniki brez žepov in Romeo in Julija začetek nove smeri v gledališkem iskanju in snovanju tega teatra. Ce bi prve tri predstave lahko oznaCih kot »neoralisticno fazo«, potem lahko za nocojšnjo zapišemo, da z njo odpira pota pravemu Teatru. Tudi tokrat režiser ohranja preprosto zgodbo, zgodbo šestih prebivalcev samotnega otoka brez vode, ki želijo ohraniti pri življenju drevo - simbol lepote, vendar pa nastajajoči konflikti med njimi evocirajo zaostrene situacije in s tem prizore na meji gledljivosti. S tokratno predstavo se gledališče Betontanc podaja v svet domišljije, njena veCnivojskost pa ponuja obilo aluzij in bo tako nedvomno navdušila prenekaterega gledalca. Med preostalimi izvajalci predstave velja omeniti še avtorja glasbe Mitja Vrhovnika Smrekarja, scenografa Tomaža Štrucla, kostumografa Leno Pislak in Roka Preložnika ter lucnega oblikovalca Pascala Merata. (MT.) ,w irn irr/ Dva izmed prebivalcev nenaseljenega otoka (Foto: Diego Andres Gomez) eaM Veliki svetli avtoportret, 1959 Z G. Stupico tudi v tujino V ljubljanski Modemi galeriji so pred dnevi predstavih monografijo o Gabrielu Stupici, ki jo je izdala zasebna založba Evro. To je že njena treba monografija o slovenskih slikarjih. Direktor založbe pisatelj Slavko Pregelj je povedal, da imajo -Čeprav so majhni - velike načrte. Tako upajo z izdajo te monografije tudi na osvojitev tujih trgov. Besedilo v monografiji je delo Jureta Mikuža, ki je povedal, da se je z Gabrielom Stupico prvič pogovarjal že leta 1969, ko je zbiral intervjuje s slovenskimi slikarji. Ze takrat je opazil, da je Gabriel Stupica užival veliko spoštovanje med svojimi kolegi. Besedilo, ki ga je o njem napisal leta 1973, pa je pohvalil celo slikar sam. Posebnost te knjige je kronika, ki ne omenja le dogodkov, ki jih je slikar doživel v določenem Času, ampak vzporedno navaja tudi temeljna dela, ki so takrat nastala ter kulturne in zgodovinske dogodke v svetu. V knjigi lahko preberemo, da se je v letu, ko je umrl Pablo Picasso, končala vojna v Vietnamu. Istega leta je Gabriel Stupica študijsko popotoval po Španiji; v tem letu je narisal Tihožitje s hruškami in vec portretov. Helena Pogačnik Erjavec ki je zbrala podatke o slikarjevih delih, je povedala, da se je včasih počutila kot detektiv, saj je ob večerih na centralni pošti listala po telefonskih imenikih. Velika večina del je namreč v zbirkah v Zagrebu in Beogradu. V knjigi so objavljeni podatki o vseh njegovih slikah in tudi reprodukcije slik, ki ne obstajajo vec. Slika Lucija iz let 1967 ali 1968 v celoti ne obstaja vec. Eden izmed lastnikov v Zagrebu ah v Dalmaciji ji je namreč odrezal spodnji del oziroma noge. Verjetno ga je motilo to, da je bila Lucija upodobljena s tremi nogami. Knjiga je edina iz serije monografij o slovenskih slikarjih, ki jo je subvencioniralo Ministrstvo za kulturo. Monografijo o Gabrielu Stupici je založba Evro izdala v nakladi 3000 izvodov. Izvod stane 7500 sit, za prodajo pa je zadolžena Mladinska knjiga. L Z. VVetter Molzenje dinozavrov Neuspel podvig Evforija z dinozavri se v Sloveniji še ni povsem polegla, Ljubljanske mlekarne so se vanjo vključile pred kratkim z izdelavo Skutozavra (neposredne zveze s preminulimi bitji nismo odkri-li, pod to znamko se namreč prodaja skuta z vloženim sadjem), DZS, ki se je z dinozavri na knjižnem področju najbolj potrudila pa s prodajo knjige Jurski park ni posebno zadovoljna, prodali so namreč okoli 3000 izvodov. Kot kaže, se je večina odločila le za ogled filma, ki pa ni tako močno vzbudil njihovega zanimanja, da bi si kupih še knjigo. Precej bolje gre v denar tedenska revija Dinozavri, ki ima še vedno naklado okoli 25.000 izvodov, zato jo bodo zato vsekakor ohranjah še nekaj Časa. (V. S.) Rekorden dobiček Tako kot vsi drugi filmi Stevena Spielberga tudi Jurski park, ko gre za denar, ni izjema. Ni je namreč kinodvorane na svetu, ki ji ne bi prinesel velikega iztržka. Podatki kažejo, da so kinodvorane do sredine oktobra iztržile 891, 4 milijonov SIT (vrednosti so prikazane v milijonih SiT, računajoč po tečaju Banke Slovenija, tečajna hsta 221 z dne 12. novembra 1993, po katerem je 100 Pst 91, 62 SiT). Kljub različnim velikostim držav in kljub podatkom, ki so opremljeni z različnimi datumi, je iz tabele razvidno, da so za Jurski park največ iztržili v ZDA. Ni naključje, da jim sledi Japonska itd. -vse do Slovenije, ki se je znašla na predzadnjem mestu, Čeprav v ugledni družbi. (Pripravila I. L. in Ba.S.) NOVO V KINU Leto nasilja (The Year of the Sun), politični thriler, režija John Frankenheimer, scenarij (po romanu Michaela Mewshawa) David Ambros, igrajo Sharon Stone, Andrew McCarthy, Vale-ria Golino, produkcija Yog Production, distribucija Ljubljanski kinematografi, od jutri v ljubljanskem kinu Dvor. Pred naslednjim, tednom, ko pridejo trije moCni filmi in bo v zraku že visel pridih po Beguncu, se bo najbolje izobraziti, kaj je počela Sharon Stone, preden je posnela Basic Instinct in Sliver. Bila je v Italiji, kjer je kot ameriška novinarka (torej že na začetku kariere!) padla v grozljivo mrežo spletk, tokrat političnih. Zapletla se je namreč s pisateljem, ki je pisal knjigo o rdečih brigadah, kot nalašC pa se je vse skupaj dogajalo ravno v Času ugrabitve in kasnejšega umora italijanskega politika Alda Mora leta 1978. Mlada novinarka in pisatelj, ki seveda ne uporabljata samo Časopisnih virov, se znajdeta sredi terorističnih in siceršnjih zapletov, ki ljubezensko štorijo opremijo z vsemi dopolnilnimi efekti, ki jih tokrat ni bilo treba iskati v kaki banana republiki, seveda pa je ob ogledu dobro odmisliti vse odlične filme, ki so jih o svojih težavah posneli Italijani sami, na primer Fran-cesco Rossi. (T. V.) Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 8. 11. do 14. 11.93) V * V primerjavi z oktobrom in septembrom je obisk v Ljubljanskih kinematografih v novembru nekoliko upadel - med 8. in 14. novembrom so imeh 21.179 gledalcev, ki so v blagajnah pustih 8.472.100 SIT. Od dveh premiernih filmov v prejšnjem tednu je dobro startal^zla-sti razvpita Vročica (s Sharon Stone iz Prvinskega nagona v glavni vlogi) in je zasedla drugo mesto na naši lestvici. Disneyjeva komedija Ljubica, otrok je narasel, pa je pristala na Četrtem mestu. Ferrarijevo Meso se je s 4.585 gledalci in s 1.803.350 SIT poslovilo z lestvice. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička, 1. Firma / Feel Film 26 (48) 5.447 (11.003) 2.387.500 (4.887.700) 2. Vročica/Feel Film 29 (29) 5.218 (5.218) 2.087.200 (2.087.200) 3. Naključni junak / Mladina film 28 (90) 3.176(15.723) 1.232.700(6.180,150) 4. Ljubica, otrok je narasel /Lj. kinem. 24 (24) 1.858 (1.858) 743.200 (743.200) 5. Orlando / Mladina film 28(44) 1.383 (2.319) 542.300(916.700) 6. Prosti pad / Lj. kinem. 21 (123) 1.272 (14.712) 489.650 (5.766.000) 7. Sommersby / Lj. kinem. 23 (144) 1.048 (21.566) 398.150 (8.454.850) 8. Vsi psi gredo v nebesa / Art Video 14 (55) 870 (6.140) 261.000 (1.990.100) 9. Zadnji dobri možje / Mladina film 20 (158) 510 (27.834) 198.200 (10.008.850) 10. Odrasli si privoščijo / Lj. kinem. 8 (57) 175 (2.000) 64.750 (779.800) Tudi v Zagrebu so imeh premiero filma Ljubica, otrok je narasel, kot tudi še enega hrvaškega celovečerca -Kontesa Dora (potem, ko se je zaenkrat zelo dobro izkazal Vrijeme za, ki ima že skoraj 12.000 gledalcev). Navajamo število gledalcev v preteklem tednu in (v oklepaju) skupno št. gledalcev. 1. Ljubica, otrok je narasel 4.505 (4.505) 2. The Distinguished Gentleman 4.202 (30.330) 3. Vrijeme za 3.215 (11.859) 4. Jurski park 3.047 (93.258) 5. Kontesa Dora 2.987 (2.987) 6. Odrash si privoščijo 2.773 (23.546) 7. Champions 2.230 (6.477) 8. Izdajalski trenutek 530(1.689) 9. Nune pojejo 392 (56.885) V tednu med 28. oktobrom in 3. novemborm so bili na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nizozemska, Nemčija, Japonska, Švedska, Avstralija in Italija) najuspešnejši naslednji filmi (izkupiček v milijonih USD): 1. Jurassic Park 2. The Firm 3. The Fugitive 4. Cliffhanger 5. In the Line of Fire 14,40 (261, 6) 5, 58 (44, 27) 5, 53 (83, 73) 4, 55 (50,45) 3, 86 (28, 96) Igor Kernel TRANSCENDENTALNA MEDITACIJA / S SPROŠČUJOČO MENTALNO TEHNIKO NAD KRIMINAL Projekt zmanjšanja napetosti in nasilja z meditativno prakso V zadnjem desetletju so z vee kot Štiridesetimi znanstvenimi raziskavami ugoto-yUl’ da se s skupinsko pra-"So transcendentalne medi-^C1ie k* sicllii program bi-s eno zmanjšajo negativne tendence v družbi, to je dru-eni stres in napetosti v J-Užbi. ki se kažejo tudi v olih kriminala, nesreč, po-r?db, bolezni, sprejemov v Inico, alkoholizma, zlora-“e.drog. in tako dalje. Oklepajo se pozitivne socialne in e onomske tendence na in-vidualm in družbeni ravni na primer uspeh in učinkovitost vlade, katere delo je neposredno oteženo pod pritiski družbe-aga stresa). Omenjene anstvene raziskave so pravili na Maharishijevi vr^S^ razisk°valni unijo • V na Maharishi-evi vedski univerzi v Ho-A1”]! in na Maharishijevi naT0dni univerzi v • Raziskave učinkov sr., .?en^entalne meditacije ne doslej izvedene na ®an)Slh vzorcih. Projekt »S _ , Itendentalno meditacijo nni ft®11113!«. ki je letošnje P°letie potekal v VVashin-’ .pa naj bi dokazal, da P02abvni učinki skupin-r^Prakticiranja TM sidhi Programa opazni tudi na ve-Jeni številu prebivalcev v ashingtonu, milijonskem ashi, ki je po številu kri-nnnalnih dejanj v svetnem vrhu. Pred pričetkom “Ksperimenta so po napove- rli as^anovitelja transcen-nentalne meditacije in TM sidhi programa, Maharishi Mahesh Yogija najaviti, da bo v Času trajanja eksperimenta prišlo do 20 odsotnega znižanja kriminala v VVashingtonu. Na ta način ljudi, ki vadi TM, ali kvadratni koren enega odstotka ljudi v neki skupnosti naj bi bilo zadostno Število praktikantov TM za ustvarjanje pozitivnih tendenc v dolo- Dr. John Hagelin, direldor inštituta v Fairfieldu (lowa) naj bi znanstveno potrdili obstoje enotnega polja zavesti (v skladu s fenomenom enotnega polja v fiziki). Le tako si namreč lahko razlagamo predpostavko, da skupina ljudi, ki vadi sproSCu-joCo mentalno tehniko, lahko pozitivno vpliva ne le na svoje stanje, ampak tudi na psihofizično stanje drugih ljudi v okolici. En odstotek Cenem okolju - fenomen, ki so ga poimenovali »Maha-rišhijev efekt«. Rezultati Washington-skega eksperimenta so ohrabrujoči, Čeprav Se niso dokončni, saj bo trajalo Se nekaj mesecev, da jih bo neodvisna komisija znanstveno preverila in ocenila. V prvih Šestih tednih dva meseca trajajočega poskusa, se je v VVashingtonu ubralo okrog 1200 ekspertov za vadbo tanscendentalne meditacije in TM sidhi programa (jogijskega letenja). Po preliminarnih podatkih was-hingtonske metropolitanske policije se je v tem Času kriminal v VVashingtonu v celoti znižal za 23,6 odstotkov v primerjavi s stanjem junija 1992. Lani je bilo v VVashingtonu 817 hujših napadov, letos 665. V toku prvih štirih tednov »projekta s TM proti kriminalu« je bilo v VVashingtonu 546 ropov v primerjavi z 800 ropi junija lani, 20 posilstev v primerjavi z lanskimi dvaindvajsetimi, število umorov pa se je zvišalo za 12 (lani 35, letos 47). Po statistiki was-hingtonske metropolitanske policije so pri navedenih podatkih možna odstopanja za 3 - 5 odstotkov. V drugi polovici projekta je sodelovalo okrog 3800 do 4000 praktikantov TM sidhi programa iz 64 držav. Po vrstah krimilanih dejanj so ocenili, da se je najbolj znižalo število ropov in zatem napadov, število posilstev se ni bistveno znižalo, Število umorov pa je celo naraslo. Vstevsi vsa kriminalna dejanja skupaj je prišlo v drugi polovici eksperimenta do približno 25 odstotnega znižanja kriminalnih dejanj. Neodvisni znanstveni svet, ki Šteje 27 Členov, bo v nekaj mesecih preveril rezultate. V svetu so znanstveniki z univerze Maiyland, z washingtonske metropoli- tanske policije, z univerze Kolumbije, z univerz Ho-ward, Maine, Temple, z denverske pravne fakultete in iz Svetovne banke. Le štirje elani sveta prakticirajo merjati s številom kriminalnih dejanj v nekaj mesecih po zaključnem projektu za znižanje kriminala, prav tako pa bo treba oceniti gibanje Števila kriminalnih de- Prof. Rozina Pavše, učiteljica TM v Sloveniji Pri washingtonskem eksperimentu je sodelovala tudi slovenska učiteljica transcendantalne meditacije, prof. Rozina PavSe (v Sloveniji dela 5 učiteljev TIM). Gospa Rozina PavSe že 3 leta poučuje TM prek Društva za naravni zakon za transcendentalno meditacijo v Ljubljani Prvi tečaji TM so bili v Sloveniji že konec leta 1972. Povedala je, da je v Sloveniji približno 3.000 praktikantov veniji bi lahko ustvarili koherentno ozračje za delovanje vlade in za gospodarske tokove, ki bi prinesli blagostanje. Stalna skupina tisočih praktikantov TM sidhi programa naj bi vplivala na pomiritev vojne pri sosedih in ohranitev miru na Balkanu, kakor tudi na dobre sosedske odnose. TM. Zbrane podatke o gibanju kriminala v Času eksperimenta s TM bo treba pri- janj za nekaj let pred tem dogodkom. Dr. John Hagelin, direktor instituta za znanost, tehnologijo in javno politiko pri Maharishijevi mednarodni univerzi v Fairfieldu, Iowa, je bil vodja washingtons-kega projekta. Opozoril je, da »Se ni Cas, da bi delali dokončne zaključke preden znanstveni svet ne objavi svojih ugotovitev.« V svojem pismu premiem ZDA je dr. John Hagelin predstavil projekt. Ponovil je nekatera stališča, ki jih je zastopal kot predsedniški kandidat Stranke naravnega zakona. Po njegovem mnenju ima vvashingtonski projekt »velik pomen z zmanjševanje napetosti in nasilja povsod po svetu. Nasilje v VVashingtonu, ki ima eno najvišjih stopenj kriminala in umorov med velikimi mesti po svetu, ni po svojem izvoru in vzgibu nic drugačno od izvora in delovanja nasilja v Bosni, Somaliji, Kambodži, Sri Lanki, Bližnjem Vzhodu ali Severni Irski. Zato se program za znižanje kriminala v glavnem mestu Združenih držav direktno nanaša na vsa omenjena področja... Z uporabo tega pristopa bi lahko zmanjšali stres in napetosti v družbi po vsem svetu. Akumulacija stresa na družbeni ravni neogibno izbruhne v nasilje, terorizem in vojno. Svetovni voditelji bi morali spoznati, da je zmanjšanje stresa in pospeševanje harmonije in stabilnosti družbe temeljnega pomena za svetovni mir.« Neva Miklavčič Predan SPLOŠNA MEDICINA Kajenje in alkohol škodujeta srcu Meta Fantek Kadar govorimo o kajenju in prekomernem pitju alkohola, nam ponavadi ne pride takoj na misel, da sta obe razvadi pomembna dejavnika tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Ko govorimo o kajenju si kot najbolj preteče obolenje predstavljamo raka na plučih ali v ustih, požiralniku. Pri govorjenju o alkoholizmu se takoj spomnimo na škodljivo delovanje alkohola na jetra in njihov postopni propad ali pa na cel kup socialnih težav, ki so vedno prisotne v alkoholikovi okolici. Vendar se je treba zavedati, da tudi srcu in ožilju ni prizaneseno, Ce se prepuščamo eni ali drugi, ali kar obema razvadama hkrati. Pri kajenju v telo prihaja cela vrsta različnih snovi. Za srce in žilni sistem sta najbolj pomembna škodljiva faktorja nikotin in ogljikov monoksid. Nikotin deluje posredno preko hormona adrenalina. Povzroči njegovo večje izločanje v kri, to pa povzroča hitrejši utrip srca, ki ničemur ne služi. Hitro bitje srca ni na primer prilagoditev hoji v hrib ali pa priprava na hitro reagiranje telesa na nevarnost. Srce se pripravlja na nekaj, Cesar ni, je po nepotrebnem vzpodbujeno k hitrejšemu delu. Na arterijski žilni sistem, tj. na žile, ki vodijo kri iz srca na obrobje telesa, pa vpliva nikotin tako, da povzroči skrcitev mišic v steni žil. Posledica tega je zožitev omenjenih žil. Cegreza žile starejšega človeka, ki že ima žile zožene zaradi artereosklerotičnih sprememb, se žila lahko tako zelo skrči, da je pretok resno moten in pojavijo se bolečine v tkivih za takimi ožinami. Najpogosteje so prizadete žile spodnjih udov, včasih tudi zgornjih. Raziskovalci so hoteli odgovoriti na vprašanje, koliko časa ena cigareta povzroča skrcitev žil. Prišli so do zaključka, ki je tudi njih presenetil. Ena cigareta povzroči skrcitev žil za osem ur! Tri cigarete so torej dovolj, da je arterijski žilni sistem »v krcu« cel dan. Ogljikov monoksid deluje negativno tako, da izpodriva kisik iz krvnih celic in namesto, da bi kri nosila po telesu za življenje potrebni kisik, deloma ponuja tkivom za njihovo delo tudi neuporabni ogljikov monoksid. V takih razmerah seveda ni Čudno, da celice propadajo. Za alkohol marsikdo reče, da je dober za srce, da Siri žile. Tak učinek so resnično opazovali, vendar je alkohola v te namene v telesu hitro dovolj. Po raziskavah in primerjavah so se strokovnjaki nekako pogodili, da do 30 gramov alkohola na dan zadostuje. Ta podatek je namenjen predvsem tistim, ki alkohol že uživajo. Tisti, ki ga ne pijejo, naj posežejo po drugih načinih mzširjanja žil (na primer telesni aktivnosti). Pri večjih vnosih alkohola pa se z leti razvije posebna oblika bolezni srčne mišice, dilatativna miokardio-patija. Srce postane kot raztegnjena vreča in več ne zmore svojega dela. / PRIMER NESREČNE LAURE JE RAZBURIL BRITANSKO JAVNOST ETNOLOGIJA / KANADSKA IDENTITETA (1) Etična vprašanja o smislu ali nesmislu presajanja organov Enaka pomembnost kakovosti življenja in smrti Vles iz Mancb Patrtek zjutraj e n^i v Pittsb, odločili, da njil Vee pomoči, j zdravnike, naj Pravo, ki j0 je Življenju. Tako izredno o_____ dekletce, M Pretresa ljud Britaniji kot rešeno trpi vprašanje, ki vnema razpi do katere mi - j-naviu zdravnikov j vljenj? Laura Da’ 331. aprila l —gosi katere ni j prebavljati 1 so staršem Laura umrl presadili je T1 ~ _ teji pred te: ai edina b< lahko pohi ska klinika v Pittsburgu. Laurini starši so se odločili zanjo in zaceli so zbirati denar za tvegan in drag poseg v ZDA. Ves denar je bil zbran po »zasebni poti«; prostovoljne prispevke so se darovali ljudje iz Britanije in ZDA. Celo kralj Fahd iz Savdske Arabije je k prvi operaciji prispeval 150.000 britanskih funtov (k drugi pa Se enkrat toliko). Desetega junija 1992 so na otroški kliniki v Pittsburgu med 15-urno operacijo Lauri Davies presadili jetra in črevesje. Operacija je uspela in Laura se je s starSi vrnila odmov. Toda njeno telo je začelo zavračati presajena organa in pred dvema mesecema so zdravniki v Pittsburghu Laurine starše spet postavili pred hudo dilemo z ugotovitvijo, da je edina možnost za Laurino preživetje presaditev Šestih organov. Laurini starši so se odločili zanjo. Tako je 16. septembra Laura preživela 20-umo operacijo, med katero so ji presa- dili želodec, debelo in tanko Črevo, jetra, trebušno slinavko in ledvici. Vendar po tej operaciji Laura nikdar vec ni zapustila intenzivne nege. V zadnjih Štirinajstih dneh se je njeno stanje izredno poslabšalo in padla je v komo. Nenadno poslabšanje je bilo tudi posledica tumorjev, ki jih je povzročilo jemanje moCnih zdravil (FK 506), ki naj bi preprečevala zavrnitev presajenih organov. Petletni boj male Laure in njenih staršev je bil konCan. Toda ostala so nerešena vprašanja, na katera pa je zelo težko izrecno odgovarjati. 2e prva presaditev vec organov je v Britaniji razburjala duhove, toda ko so se Laurini starsi odločili za presaditev kar šestih organov, so bili deležni javnih očitkov, da otroka izpostavljajo tveganemu in prehudemu trpljenju. Oglašali so se tudi nekateri, ki so opominjali, da bi z denarjem za te nevarne in drage posege (vse skupaj naj bi stalo skoraj milijon ameriških dolarjev) lahko rešili ži- vljenja na stotine otrok v Veliki Britaniji ali na tisoče otrok v nerazvitih državah. In sploh so spraševali in Se sprašujejo, ali je bilo prav, da so Lauro mučili z nevarno pionirsko večvrstno presaditvijo, ko je bilo njeno telo že tako izčrpano in je bila možnost za uspeh minimalna. Celo pediater dr. Andrea Tzakis, ki je Lauro zdravil v Pittsburghu, zdaj izjavlja: »Obtožujejo nas, da smo otroka izpostavili nepotrebnim bolečinam. Ce gledam nazaj, je kritika pravilna, kajti Laurino življenje med operacijo in trenutkom smrti ni imelo nobenega pravega smisla.« To pa je tudi odgovor mnogim tistim, ki pravijo, da je kakovost življenja prav tako pomembna kot kvaliteta smrti, in poudarjajo, da je bila druga večvrstna presaditev organov neupravičena. Toda na drugi strani so tisti, ki opominjajo, da v kirurgiji vse nove tehnike prinašajo tveganje; ko so kirurgi v poznih petdesetih letih zaceli presajati ledvice, prav tako niso bili uspešni. Sele deset let pozneje so te presaditve dosegle zadovoljivo raven uspeha. Isto je bilo s presaditvami srca in prvimi večvrstnimi presaditvami srca in pljuC. Dolgoročno gledano, pravijo zagovorniki tega stališča, začetni kirurški poskusi prinašajo koristi poznejšim bolnikom in rešujejo življenja. Toda britanski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z medicinsko etiko, poudarjajo, da pri taksnih poskusih ne sme biti zaradi navdušenja nad napredkom medicinske znanosti prekoračena meja, prav tako ne gre zanemariti ne interesov prizadetega bolnika. Alja Košak Samostojnost in originalnost časovnega zaporedja namesto kolonialne odvisnosti »Zmedenost in negotovost Kanadčana izhaja iz dejstva, da se obnaša drugače kot njegov britanski sorodnik ali ameriški sosed; zato se včasih razlikuje, ali pa enači z njima.« Se danes je dokaj razširjeno mnenje, da je Kanada dežela kmetov, gozdarjev in lovcev. Vendar za današnjega Kanadčana velja, da za razliko od svojega deda (ki verjetno sploh ni prebival v Kanadi) živi v mestu, saj se le Se peSCica prebivalcev ukvarja z obdelavo zla-toklasastih žitnih polj, nasadov jabolk ali za nastavljanjem pasti za divjačino - dejavnosti, ki so nekoč pomenile osnovo kanadske ekonomije. Vendar pa sta tako mističnost življenja na deželi kot specifičnost neizmerne kanadske divjine, sestavina kanadske kulture in podzavesti vsakega posameznega Kanadčana. Prostranost pokrajine vtisne duši drugačen pečat kot majhna dežela. Velike dežele, ki ne poznajo intimnosti strnjenih in starodavnih naselbin (Kanada, Avstralija), pustijo celo pri prebivalcih njihovih mest občutek geografske praznine, oklepajoče se in prisilne osamljenosti, ki je lepo izražena v izrazu, ki ga je pred veC kot sto leti skoval angleški oficir VVilliam Francis Butler, ko je potoval po Kanadi - »velika osamljena dežela« (The Great Lone Land). Le nekaj odstotkov kanadskih prostranstev je obdelanih in poseljenih. Vse ostalo so gozdovi, planine, tundra, skalovje, reke in jezera (z okoli 850 tisoč kvadratnih km sladkovodnih površin tvori vec kot polovico svetovnih vodnih zalog). Zato ni nic Čudnega, da je neizmerna prostranost kanadskega ozemlja, ki je dolgočasna, grozeCa in navdihujoča hkrati, globoko vtisnjena v kanadsko podzavest, ter prevladuje v poeziji, literaturi in izrazni umetnosti. In ne nazadnje, Kanadčani se radi odzivajo klicu divjine in narave, Čeprav danes potujejo s kamp prikolicami in motornimi Čolni, ne pa s kanuji (canot de maitre) kot nekoč. Kakor velja, da se Kanadčani v svojem prostem Času in v svoji umetnosti veliko ukvarjajo s kanadskimi prostranstvi in geografijo, velja tudi, da so v zadnjih letih svojo pozornost obrnili na vprašanja, povezana z zgo- dovinsko zavestjo in identiteto Kanade. Proti koncu 70-ih let (ob 100-ti obletnici kanadske federacije) je prišlo do prave eksplozije in poplave knjig o bližnji in daljnji preteklosti, kar je bil le logičen odgovor na skokovito rast zanimanja za lokalno in nacionalno zgodovino. Obenem pa je prišlo do kratkega stika v kontinuiteti razumevamja, dojemanja samih sebe - Kanadčani se nenadoma niso veC identificirali z večnimi pionirji, ampak so spoznali nujnost opredeljevanja svoje osebne identitete. Biti Kanadčan odtlej ni pomenilo veC kolonialne odvisnosti od zgo- dovine druge dežele (Anglije), paC pa samostojnost in originalnost Časovnega kontinuuma. Neizbežnost slovesa od britanske krone (kraljice) bo prej ali slej (podobno kot v Avstraliji) logično zaključila ta proces. Vzporedno z eksplozijo kanadskega samozavedanja v prostoru in Času, pa je prišlo tudi do neke vrste paradoksalne situacije -zbeganosti in nevednosti, kako sploh aplicirati in ma- terializirati dosežena spoznanja. Predvsem je bilo potrebno nekako povezati pripadnost regij in lokalni skupnosti, tako značilni za vsakega posameznika, s Široko definirano nacionalno zgodovinsko celoto, temelječo na skupnih izkušnjah. V literaturi lahko najdemo Številne nazorne in jedrnate oznake tega dvoma o lastni identiteti Kanade in Kanadčanov: »Zmedenost in negotovost Kanadčana izhaja iz dejstva, da se obnaša drugače kot njegov britanski sorodnik ali ameriški sosed. Zato na eni strani ostro zavrača, da se ga enaCi z njima, na drugi stra- ni pa ne zna definirati njune različnosti.« Ali: »Kanadčan je nekdo, ki ve, da nekam gre, vendar pa ne ve toCno kam.« In: »Kanada je edina država na svetu, ki obstoja brez svoje identitete.« Številni Kanadčani so prepričani, da se je identiteta Kanade oblikovala kot domena zunanjih sil, zunanjih držav. Nekateri so dolgo gojili svojo privrženost britanski kroni, saj je bila Kanada kolonija, ki se je počasi trgala od britanske legislative in avtoritete. Npr. Sele z westminster-skim zakonom (Statute of VVestminster) 1931. leta, je Kanada lahko samostojno sklepala meddržavne pogodbe. Precej kasneje je svoj status izgubil Britanski kraljevi odbor (British Privy Council) kot najvišji organ pritožbe tudi za Kanado. Tisti, ki trdijo, da ZDA definirajo kanadsko identiteto, navajajo geografsko sličnost in povezanost obeh držav, intenzivnost migracij in komunikacij, sprejemanje ameriškega »style of li-fe«. Vendar pa je ideološki »background« Kanadčanov pomembno drugačen od ameriškega. Ljudje v Kanadi večinoma verjamejo, da je prav mešanica javnega in privatnega, odprtega in zaščitenega, tržnega in državnega tisto, kar pogojuje njihovo učinkovitost in tekmovalnost na svetovnem odru. Verjamejo v nujnost ustanove solidarnost, v obstoj mreže socialne varnosti (security net - pokojnine, zdravstveno varstvo, egali-tarnostna izravnava med provincami). Odtod tudi rastoče nasprotovanje NAFTA (Norih American Free Trade Agreement), ki bi pretirano razprl meje kompetitivnega trga in omogočil, da bi se najbolj bogati in najbolj brezobzirni podjetniki polastili vseh dejavnosti, ki bi lahko prinašale dobiček. Medtem ko ameriška vlada poudarja koncept tekmovalnosti vseh proti vsem (zlasti v obdobjih republikanske vladavine) in je kot tekmec razumljena tudi v oCeh njenih državljanov, pa je odnos Kanadčanov do svoje vlade in vladne aktivnosti precej drugačen. Sprejemajo in doživljajo jo kot predvsem humanitarno ustanovo, kakor posredovalca in mediatorja med poloma demokratičnega in tekmovalnega, humanega in učinkovitega. Prav konflikt med uravnoteženim komunitarizmom in nenadzorovano individualno kompetitivnostjo, je stalnica kanadskega zgodovinskega razvoja, ki se morda v doslej najbolj Cisti obliki kaže v spopadu privržencev in nasprotnikov »proste trgovine« med Kanado, ZDA in Mehiko. Bogomil Ferfila 14 Sreda, 17. novembra 1993 SLOVENIJA PRIPRAVLJENOST KOMUNALCEV NA BELO ZIMO Tuja sol na cestah Komunalnih podjetij prvi sneg ni presenetil, saj so dovolj dobro založeni s sicer uvoženo soljo, ki jo bodo v zimskih mesecih posipavali po 5000 kilometrih cest Letošnji prvi sneg je bolj kot komunalne delavce presenetil voznike, saj mnogi niso imeli popolne zimske opreme. Ce sredi zamrznjene ceste obstane »bos« osebni avtomobil, ga vlečna vozila Se lahko odstranijo. Teže pa gre s tovornjaki in vlačilci. Ta težka vozila lahko za nekaj ur zaprejo cestišča, kot se je to zgodilo na Trojanah. Sicer pa je republiška uprava za ceste po navodilih hidrometeorološkega zavoda že v četrtek obveščala komunalna podjetja, da se približujejo snežne padavine, zato so ceste pravočasno posuli. Do konca letošnjega leta so slovenska komunalna podjetja nabavila 15 tisoč ton egiptovske, avstrijske ali naše soli, ki naj bi zadostovala do konca leta glede na dolžino regionalne, magistralne ali avtoceste. štajerska in Prekmurje Na območju celjske regije, torej v občinah Celje, Laško, Žalec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje in Mozirje, tudi pozimi vzdržuje magistralne in regionalne, pa tudi del lokalnih cest Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest iz Celja. Vinko OreSnik, direktor podjetja, pravi, da imajo ta hip za zimsko službo na zalogi 2100 ton soli, ki so jo dobili iz Avstrije in Egipta, po potrebi pa bodo januarja kupili še okoli 1000 ton soli. Zaenkrat se težav s preskrbo tudi ob večji porabi soli ni bati, saj so prek republiške uprave za ceste sklenili dobavne pogodbe z več slovenskimi podjetji, ki jim zagotavljajo dobavo v 48 urah. Delavci cestnega podjetja so tudi nekaj peska za posipovanje že razvozili na stalna skladiščna mesta. Predvsem tako imenovani celjski cestni križ, torej ceste med Trojanami in Rogatcem ter Slovenskimi Konjicami in Radečami, bodo tudi letos škropili z raztopino kalcijeve soli, ki jo sicer izdelujejo v Veliki Piresi-ci pri Žalcu, saj je v zadnjih letih prav kalcijeva sol dokazala, da učinkuje pri mnogo nižjih temperaturah kot običajna, natrijeva sol. V občini Šmarje pri JelSah celjski cestarji pozimi poleg regionalnih in magistralnih čistijo le tiste lokalne ceste, po katerih v Celje vozijo delavski avtobusi. V Mariboru je za zimsko dežurno službo zadolženo podjetje Nigrad, pri delu pa mu pomagajo tudi kooperanti, predvsem Snaga in Florina. Po prvotnih načrtih naj bi zimska služba pričela dežurati 25. novembra, a kljub temu so na »predčasno« sneženje reagirah zadovo- ljivo. Prednost so dajali čiščenju ulic, po katerih vozijo avtobusi. Pravijo, da imajo na zalogi dovolj soli in peska za vso zimo. Niso pa za vse nevšečnosti, ki jih povzroča sneg na cestah, krivi le komunalci. Pred poslopji bi namreč morali počistiti sneg lastniki stanovanj oziroma lokalov, ti pa se pogosto zanašajo na skorajšnjo odjugo. Za čiščenje snega in posipanje bi za prevoznost cest, v pripravljenosti 55 delavcev, 21 različnih vozil ter 34 plugov in posipal-cev. Po načrtu bodo za posipanje porabili okoli 2700 kubičnih metrov sipine (drobljenega peska) in 1400 ton soli. Na zalogi imajo dovolj sipine in soli. Po pogodbi bodo do konca leta od dobaviteljev dobili 550 ton soli. Ceste čistijo in posipavajo po prioritetnem načr- cest po sprejetem načrtu, potrjenem 31. oktobra, letos financira republiška uprava za ceste. Zimsko službo na lokalnih cestah pa financirajo vse štiri pomurske občine. Posavje > veliko nevšečnosti Sobotni sneg, še bolj pa izredno moker sneg v noči z nedelje na ponedeljek je povzročil cestarjem v Posavju več pre- Kljub pripravljenosti komunalcev je čiSCenje ceste trajalo kar nekaj časa (Foto: S. 2.) cest je v Pomurju zadolženo Cestno podjetje Murska Sobota. Kot je povedal direktor cestnega podjetja. Vito Gy6rek, je v zimski službi, ki skr- tu. Kot je povedal Vito Gyorek, od minule zime ni ostalo na zalogi materiala za posipanje. Čiščenje in posipanje magistralnih in regionalnih glavic, kot bi bilo treba. Magistralka Celje-Drno-vo od Sevnice do Krškega, Se bolj pa nekdanja avtocesta »Bratstva in enotnosti« mimo znane- ga Krakovskega gozda je bila pravzaprav neprevozna dobršen del ponedeljka zaradi podrtih dreves. Boštanj je bil očiščen v rekordnem času z domačim traktoristom, čez Savo, v Sevnici pa so čistili pločnik čez savski most z delavci tako ime-novnaih javnih del, medtem ko so se cestarji, zaviti v tople bunde, kot so rekli ti delavci, vozarili mimo. Pravi boj za svoje cvetice že od sobote bijejo delavci brežiške Agra-rije-Cvetja. Sneg jim je sprva udrl nad 500 kvadratnih metrov rastlinjakov za-čateskimi termami, podobna površina pa jih je popokala. Ker je sneg podrl vrtalni stroj za globoko vrtino termalne vode za ogrevanje teh rastlinjakov, so nemudoma prešli na kurjenje z mazutom in popokane steklenjake v najslabšem vremenu prekrivali s kartoni in folijo. Dolenjske ceste bodo vso zimo posute Cestno podjetje Novo mesto je eno večjih v Sloveniji, saj s petimi sektorji pokriva celotno Dolenjsko, Belo krajino, Posavje in še občini Kočevje in Ribnica. Peska za posipavanje imajo dovolj, ker je njihov lastni proizvod. Soli imajo na zalogi do novega leta, vendar to ni kritično, saj jo dobivajo redno - tudi včeraj kljub snegu dva kamiona iz Ljubljane. Poleg tega pa veliko uporabljajo novi proizvod kalcijev klorid, ki ga izdeluje celjsko cestno podjetje. Sredstev za posipavanje cest na Dolenjskem je dovolj, upajo le, da bodo vozniki bolj disciplinirani, tako da intervencijska vozila cestnega podjetja ne bi kot v ponedeljek obstala v gneči. Največje zapore so na cestah in na električnih daljnovodihpovzročila padla drevesa. Cestno podjetje Novo mesto, Sektor za vzdrževanje in varstvo cest Kočevje vzdržuje 54 km magistralnih, 102 km regionalnih in 300 kilometrov lokalnih cest v občinah Ribnica in Kočevje. Za to zimo so dobro pripravljeni, saj imajo na razpolago 200 ton soli in 100 kubičnih metrov peska. Razpolagajo tudi s solidno mehanizacijo, in sicer s Šestimi vozili za magistralne in regionalne ceste, s pogodbenimi delavci v Ribnici in Ko- čevju pa plužijo še lokalne ceste v obeh občinah. Tudi težave, ki se pojavljajo v vaseh, v katerih je dostop možen le po ozemlju Hrvaške, so premostili. V cestnem podjetju so povedali, da se bodo pri čiščenju snega ravnali po evropskih standardih oziroma bodo sneg čistili, ko ga bo zapadlo 10 centimetrov. Primorske ceste - eno samo gradbišče Na Primorskem tačas kar veliko delajo, zato so primorske ceste kljub zimi eno samo gradbišče (Podnanos, Potoče-Selo, Črni Vrh-Godovič, Deskle, Ajba itd.). Za boj s snegom in poledico so dobro pripravljeni in opremljeni. Imajo 42 tovornjakov, 5 snežnih plugov in štiri »grederje». Soli jim je nekaj ostalo Se iz lanske zime. V Novi Gorici se ne bojijo toliko snega kot burje, ki zna zapihati tudi do 200 kilometrov na uro. Kot je povedal direktor novogoriškega cestnega podjetja Jožko Ha- rej, bodo v Podnanosu namestili posebno merilno napravo, ki bo merila hitrost burje in bo povezana s policijo v Ajdovščini, ta pa bo pristojna odstranjevati iz prometa »sumljive« tovornjake in avtomobile (tiste, ki bi jih burja lahko poškodovala, prevrnila ali jim kako drugače onemogočila vožnjo). Opozorili so na nov problem, ki je nastal s tem, da so v Ajdovščini ukinili dosedanje parkirišče za tovornjake, tovornjake s prikolicami in vlačilce nasproti avtobusne postaje. V mestu je preprosto zmanjkalo prostora, kjer naj bi ti počakali na izboljšanje vremena. Letališče v Ajdovščini, na katerega so tudi računali v sili, ne zmore obremenitve, saj bi se težki tovornjaki udirali v mehak teren. Torej ne preostane drugega, kot da bi se v primeru hujše burje v Vipavski dolini tovornjaki morali ustavljati bodisi na MMP Vrtojba ali na izstopni postaji z avtoceste na Razdrtem. Dopisniki Republik® CERKNICA / CESTA Obnovljen odsek Končali so dela na cesti med Bloško polico in Ložem -Dogovarjajo se, da bi obnovili še odsek do Podgore V teh dneh so končali s prenovo 4,5 kilometra regionalne ceste Bloška Polica-Lož, čeprav so z gradnjo pričeli že lani. Promet po cesti je bil popolnoma zaprt samo med nanosom finega sloja. Obnova je pomembna predvsem zato, ker cesta pelje proti Ba-bnemu Polju, potniškemu mednarodnemu mejnemu prehodu, ki je po dogovoru odprt tudi za meddržavni tovorni promet, prizadevajo pa si, da bi postal tudi mednarodni prehod za tovorni promet. Tik pred lansko zimo so nanesli polovico osnovnega sloja, z deli pa so nadaljevali v letošnjem letu. Cesta je zaenkrat dokončana do Loža, dogovarjajo pa se, da bi z obnovo nadaljevali do Podgore, kar pomeni obnovitev dodatnih štirih kilometrov asfalta. Za obnovo so imenovali poseben odbor, vendar je župan Okoliš prepričan, da je imel pri obnovi on sam glavno besedo. Pri obnovi ceste je sodelovala Kovinoplastika iz Loža, ki je prispevala 200 tisoč nemških mark za ureditev cestišča skozi Lož, druga sredstva pa je prispevala Republika Slovenija. Uradno odprtje ceste Bloška Polica - Lož je zaenkrat za krajši čas preloženo. (H. D.) Cesta, ki pelje proti Bloški polici in Ložu (Foto: H, Drewry) RAVNE NA KOROŠKEM / OBLETNICA Muzej se bojuje proti kulturni puščavi 40-letnica bogate muzejske dejavnosti V petdesetih letih je bilo določeno, da dobi Guštanj (Ravne) tehniški muzej. »Dobi« je sicer preveč povedano, kajti dal ga nam ne bo nihče, je zapisal Avgust Kuhar v Koroškem fužinarju, ko je vabil prebivalce, naj začno prinašati zavržene posebnosti, ki so kasneje oblikovale zbirke. Letos praznuje Koroški muzej na Ravnah štiridesetletnico in pregled skrbno zbranih predmetov in dokumentacije daje vpogled v krajevno zgodovino in razumevanje lastne preteklosti. Direktor muzeja prof. Alojz Krivograd je dejal, da je muzej nastal zaradi spoznanja takratnih intelektualcev, da je Koroška pravzaprav kulturna puščava. Tako so najprej postavili gimnazijo, pri čemer ni zanemarljivo, da so prizadevanja zanjo podprli tedaj vsi, od oblasti do delavcev. Temu je sledila ustanovitev študijske knjižnice, danes Osrednja koroška knjižnica dr. Franca Sušnika, nato Se muzej s postavitvijo vodnega kladiva leta 1953. Pozneje so nastale obsežne zbirke: železarska, radarska in lesarska ter skan-sen ali muzej na prostem z devetimi velikimi objekti pod zaščitnimi stavbami. »Ni dovolj predstaviti le tehniko, pač pa življenje in delo in v tej smeri so muzejski delavci na Ravnah tudi vseskozi delovati. Zato Delavski muzej, kot so ga imenovali prej, ni bil pravi izraz,« je dejal prof. Krivograd. Muzej je doživel tudi več statusnih in organizacijskih sprememb. Enkrat je šlo za pomanjkanje denarja in kadrovske težave, naposled se Korošci spet niso mogli domeniti, kje naj bo sedež muzealcev, končno pa ga je občina letos ustanovila kot samostojni zavod. Seveda s tem muzealstvo na Koroškem ni urejeno, kajti v tem trenutku še ni jasno, kdo in kako bo pokrival celotno kulturno dediščino dragih treh občin. Razhajanja so očitna tudi na republiški ravni. Medtem ko jih Zveza muzealcev Slovenije priznava kot muzej, jih ministrstvo ne, čeprav z dobro kadrovsko zasedbo opravljajo vse zakonsko določene funkcije. Koroški muzej ima letno okoli pet tisoč obiskovalcev, z nekaj dobre propagande bi jih imel Se več. Idej jim ne manjka. Ce bodo dobiti ku-stusa in denar za ureditev prostorov, bodo zanesljivo uvedli v svetu že začete nove muzealske metode, s katerimi bi to dejavnost aktivno približali obiskovalcem, zlasti mladini. Zlatka Strgar MARIBOR / POSLOVNA KATEDRA^ Več vlaganj v raziskovanje Država vlaga več kot podjetja »Slovensko gospodarstvo vlaga v raziskovalno dejavnost znatno manj od slovenske države. V razvitih državah pa praviloma porabijo gospodarski subjekti več denarja za raziskovalno dejavnost kot pa država,« je med dragim dejal minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, ki je bil v ponedeljek zvečer gost Poslovne katedre na Ekonom-sko-poslovni fakulteti v Maribora. Primerjava z dragimi državami Se pove, da se Slovenija na tem področju razlikuje od dragih držav tudi po tem, v katere veje znanosti država vlaga največ sredstev. Slovenska država tako namenja kar 41,57 odstotka denarja za raziskave na področju tehnike, sledijo pa naravoslovje (23,59%), biotehnika (11,24%), medicina (9,14%), humanistika (7,43%) in družboslovje (7,03%). V svetu pa denimo vlagajo znatno večje deleže v raziskave na področju medicine in biotehnike. Po besedah dr. Rada Bohinca bodo glavni cilji ra-zvojno-raziskovalne politike Slovenije v prihodnjem letu: povečanje števila uporabnih raziskav, povečanje deleža naročnikov in uporabnikov raziskav in vzdrževanje kriterijev mednarodne primerljivosti znanstvene kakovosti. Ministrstvo bo zato financiralo usposabljanje mladih raziskovalcev tudi neposredno prek podjetij' Tako bo denimo subvencioniralo tudi plače za magistrski študij mladih raziskovalcev, ki se bodo zaposlili v podjetjih. Janko Štruc MNENJA... POLEMIKE... PISMA... ODMEVI... Če bi bili do kraja dosledni Odgovor na članek, ki sta ga Primorski dnevnik in Republika objavila 14. novembra 1993 (Uredništvo Primorskega dnevnika in Republike prosimo za čimprejšnjo objavo na ustreznem mestu) Gospod Bogo Samsa je v svoj članek Ce bi bili do kraja dosledni nasul kopico potvorb in laži, ki terjajo takojšnjo in jasno zavrnitev, saj obupno zavajajo zamejsko javnost in so del podrobno izdelanega scenarija za skalitev odnosov med matico in slovensko manjšino v Italiji. Del razlogov za tako grobo potvarjanje resnice pa gre seveda iskati tudi v Samsovem nepoznavanju dejstev, saj se še nikoli ni oglasil v sektorju za Slovence po svetu ministrstva za zunanje zadeve, čeprav se sicer pogosto zadržuje v predsedniški palači na drugi strani ulice, in v njegovem že pregovornem odporu do oseb in strank, ki ne izhajajo iz Komunistične partije Slovenije. A preidimo k stvari; glede finančne pomoči Republike Slovenije slovenski manjšini v Italiji so dejstva naslednja: 1. V proračunu naše države za leto 1993 sta Slovencem zunaj Republike Slovenije namenjena dobra dva promi- la in pol (0, 26 odstotka) sredstev, kar znese 740 milijonov tolarjev ali skoraj deset milijard lir. 2. Čeprav je denar namenjen vsem Slovencem zunaj Republike Slovenije, dobi slovenska manjšina v Italiji kar 60 odstotkov teh sredstev. 3. Pomoč slovenski manjšini v Italiji se v letu 1993 ni drastično zmanjšala, kot ugotavlja »poznavalec« Samsa, pač pa pomembno zvišala. Ko bomo čez mesec in pol opravili bilanco nakazil in primerjali letošnje absolutne zneske v lirah z lanskimi, se bo o tem lahko prepričal tudi sam Samsa, 4. Skoraj ves denar, ki je namenjen slovenski manjšini v Italiji, dobita po načelu 50:50 obe krovni organizaciji. Le devet odstotkov teh sredstev si je sektor pridržal za interventne finančne posege v primeru akutnih finančnih zadreg posameznih manjšinskih organizacij. In skoraj ves preostali denar je sektor namenil ravno za reševanje finančne stiske obeh organizacij, ki ju pisec omenja kot zgledno nestrankarski oziroma vsemanjSinski, za Slovensko šolo v Spe-tru Slovenov in Glasbeno matico v Trstu. Glede obiska državnega sekretarja dr. Petra Venclja v Videmski pokrajini, ki gre tako zelo v nos gospodu Samsi, pa tole: 1. Državni sekretar Vencelj se odziva predlogom iz zamejstva in obišče tiste organizacije, ki ga povabijo. Ce se Slovenski kulturni gospodarski zvezi Videmske pokrajine ne zdi vredno in smiselno povabiti sekretarja na obisk, se ji pač ne more vsiljevati. Ko ga bo SKGZ povabila, bo z veseljem prišel, četudi bodo na pogovorih prisotni samo njeni člani. Obiski državnega sekre-tarja za Slovence po svetu namreč niso politične ali protokolarne, temveč delovne narave. 2. Dr. Petra Venclja so na sedežu društva Dom v Čedadu nadvse prisrčno sprejeli ravno beneški »kaplani Martini Čedermaci«, med njimi tudi oba bisero-mašnika. Samsovo čvekanje o odporništvu je v tem kontekstu popolnoma deplasirano, saj se v zamejstvo ne hodimo pogovarjat o narodnoosvobodilni vojni, ki jo sicer priznavamo, pač pa o tem, kaj bi s skupnimi močmi naredili za današnjo in prihodnjo dobrobit zamejskih Slovencev. 3. V Benečiji je sekretar obiskal Se nadstrankarsko Slovensko Solo v Spetru Slovenov, ki jo pomagamo sanirati; sestal pa se je tudi z delegacijo štirih županov Nadiskih dolin, ki so imeli prvič priložnost opisati beneško situacijo odkrito in neposredno, brez pokroviteljev iz Trsta in Gorice. 4. Obisk Videmske pokrajine ocenjujemo kot intenziven, zanimiv in uspešen, Samsov komentar pa imamo za obžalovanja vreden in popoln polom. Sektor za Slovence po svetu Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Tv konferenca Janeza Janše Spet ga je g. Janša polomil, ko mu je na sinočnji TV konferenci med drugim ušlo še nekaj polresnic, čemur pa se ni čuditi, saj njegovo komuniciranje z javnostjo pogosto temelji na polovičkah. Toda ta je še posebno značilna: na vprašanje, ali je bil član partije, je odgovoril pritrdilno in takoj poudaril, da je bil iz partije zaradi svojih stališč tudi izključen. Pozabil pa je dodati, kar smo nedolgo brali v Mladini, da je po izključitvi prosil, da se ga - kot se temu reče - nazaj sprejme. Zanimiva zamolčana resnica! Glede redke hvale, ki jo je na TV konferenci požel, oziroma je v večini primerov ni, pa naj omenim pohvalo tistega gledalca, da je dober politik. Da je tudi to dvomljiva hvala, zgovorno priča njegov odnos do proslave vstaje Primorske v Novi Gorici, saj se noben razumen politik ne bi postavil proti Primorcem, tako kot se je on ob tej priložnosti. Sicer pa, kdor išče, ta najde! Martin Gruden, Trst Spostovam! Da bi lahko na tem prostoru objavili Cimveč vaših mnenj, pisem in sporočil za javnost, vas prosimo, da vaš prispevek omejite na najveC dve tipkani strani. Ce boste to dolžino presegali, bomo morali po naši presoji poseči v vaš tekst in ga ustrezno skrajšati. Prosimo za razumevanje. Uredništvo ^GLEDALIŠČA [SLOVENIJA UUBLJANA Cankarjev dom, tel: 061/222-815 Danes, 17., v Četrtek, 18., in v petek, 19. novembra, °b 21. uri BETONTANC: TATOVI MOKRIH (KD, 600 SIT, študentje in dijaki 400 DRAMA SNG, tel: 061/221-511 Danes, 17. novembra, ob 19.30 I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma dijaški 10 večerni. V Četrtek, 18. novembra, ob 19. uri G. Strniša: SAMOROG, za izven in konto. Predvidoma zadnjikrat. V petek, 19. novembra, ob 19.30 D. Jovanovič: , NTIGONA, za abonma petek (lože, cercle, alkon). Predstava bo še v soboto, 20. novem--,°b isti uri, za abonma sobota (lože, cercle, alkon). Prosimo, da ne zamujate predstave, er po začetku vstop v dvorano ni vec mogoč! mala drama ^3?es’ 17- novembra, ob 20. uri M. Jesih: LJU-ITI, za izven in konto. V četrtek, 18. novembra, ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven in konto. Med odmorom bo degustacija penečega vina Valvasor. OPERA, tel.: 061/ 331-950 anes, 17. novembra, ob 19. uri Verdi: NA-UCCO, za izven in konto. Razprodano! soboto, 20. novembra, ob 19. uri Strauss rnl.: NETOPIR, za izven in konto. Razproda- ^ ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri koncert BRUNO SEBASTIAN, za izven in konto. Mestno gledališče, tel.: 061/210- 00 2 Danes, 17, novembra, ob 19.30 uri M. Camo- letti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za abonma sreda. V Četrtek, 18. novembra, ob 19.30 I. Cankar: NARODOV BLAGOR, za abonma študent-S, ,C- Predstava bo še v petek, 19. novembra, 0 isti uri, za izven in konto. V soboto, 20. no- vembra, ob 17. uri premiera D. Zupan: STORŽEK IN JURČEK, za izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, Krekov trg 2, tel.: 061/312-860 V Četrtek, 18. novembra, ob 17. uri A. Lindgren: PIKA NOGAVIČKA, za abonma red U in izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V petek, 19. novembra, ob 21. uri Gledališče Ane Monro: VARIETE. V soboto, 20. novembra, ob 21. uri Gledališče Ane Monro: ZVEZA RDEČELASCEV. V nedeljo, 21., in 28. novembra, ob 20. uri monodrama ZIJAHA SOKOLO-VICA: Glumač... je glumač... je glumač. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE, tel.: 063/25-332 Danes, 17. novembra, ob 12. uri L. Pirandello: KOT ME TI HOCES, za abonma Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. V petek, 19. novembra, ob 19.30 G. Leautier: RAGLJA SPET RAGLJA. Gostovanje dramske igralke Mete Vranic. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, tel: 064/222-681, 222-701 Danes, 17. novembra, ob 19.30 Igor Torkar: REVIZOR 93, za abonma rumeni, izven in konto. Razprodano! MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V Četrtek, 19. novembra, ob 19.30 premiera Aishil: ORESTEJA, za red premierski in izven. ŠKOFJA LOKA LOŠKI ODER, Tel.: 064/ 620-850 V petek, 19., in v soboto, 20. novembra, ob 19.30 komedija J. Kesselringa: ARZENIK IN STARE ČIPKE, za izven. FURLANIJA-JULIJSKA krajina I8ST kulturni dom ^ Petek, 19. t, m., ob 20.30 za abonma red A Premiera monodrame »Boš že videla« Hel-g^^Peschine. Igra Mira Sardoč. Režija Jože Ponovitve v soboto, 20. t. m., ob 20.30 (red L v nedeljo, 21. t. m. (red C); v sredo, 24. (red E)^ 20'30 ^rei^ ^ v Cetrtek, 25. t. m. VERDI - DVORANA TRIPCOVICH Jesenska simfonična sezona - Ludwig Van Beethoven v Petek, 19. t. m., ob 20.30 (Red A) bo na sPoredu koncert op. 112 za klavir in orke-ster, romanca št. 1 in št. 2 za violino in orke-[,[er A. izvedbi orkestra gledališča Verdi. Vojn dirigent Lti Jia. Vodja zbora Ine Meisters. Sobst Stefano Furini Ponovitev v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri (red B). V Soboto, 20. t. m., ob 21. uri bo koncert v idnru, športna palača Carnera. rodaja vstopnic pri blagajni dvorane Trip- covich (9-12,Vsi). B) F GLEDALIŠČE rossetti anes, 17. t. m., ob 20.30 - premiera - gosto-mije gledališke skupine Teatro Biondo iz Jrtenna s Shakespearovo dramo »Coriola-K®žija Roberto Guicciardini. V glavni ^togi Giulio Brogi. Predstava v abonmaju: St. 2A (modro-alternativno). Za abo- nente popust. Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 16.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CON-TRADA Danes, 17. t. m., ob 20.30 predstava Car-pinterija in Faragune »Pronto, mama?..« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio, glasba Livio Cecchelin. Ponovitvi jutri, 18. in v petek, 19. t. m. (zadnja predstava) ob 20.30. TRŽIČ OBCINSKOO GLEDALIŠČE V ponedeljek, 6. decembra, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Cooperativa Atto-ri e Tecnici s predstavo Scarniccija in Ta-rabusija »Caviale e lenticchie«. Režija At-tilio Corsini. Ponovitev v torek, 7. decembra, ob 20.30. LATISANA OBČINSKO GLEDALIŠČE ODEON V ponedeljek, 25. t. m., ob 20.45 koncert orkestra Big Band Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Alojza Krajnčana. Za informacije tel. na St. 0431-59288 (od 16 do 19. ure). [KOROŠKA Mestno gledališče Četrtek, 18. t.m., ob 19.30 »Der Mann von a Mancha« (Dalle Wasserman). Ponovitev 7 Petek, 19. t. m., v sredo, 24. t. m. in v pe-Ick. 26. t. m., ob 19.30. soboto, 20. t. m., ob 19.30 - Franz Lebar ® ie lustige Witwe« (Vesela vdova) IIMJI Dom Prosvete Danes, 17. t m _ 0b 19.30 predavanje in Pre s^avitev študije »Vloga slovenske gim- nazije v procesu modernizacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem«. Predavatelj mag. Jernej ZupanCiC. V petek, 19. t.m., ob 19.00 - Literarni večer »Cristine Levant» ŠENTRUPERT V občinskem centru se nadaljuje do 27. t. m. (razen ob nedeljah), ob 20. uri: »Stromung« - Plesni teater Ikarus. BELJAK Studiobiihne Beljak: Danes, 17. t.m., ob 20.00 »Casparus« (Michael VVeger). Ponovitev jutri 18. in 19. t.m.,ob 20.00. Razne prireditve [SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM PREDAVANJA: n™™17, novenibra, ob 19. uri KUNDALINI -JENA POT V SVET DUHA, predavanje eii ra za duhovno kulturo, Katarina Velikonja m Primož Skoberna (SD). „ Catltek’ 18- novembra, ob 11. uri proslava ob . etnici zveze društev za pomoč duševno Prizadetim Slovenije (SD). klub CD v Četrtek, 18. novembra, ob 20. uri Veleposla-ni se predstavi. Z veleposlanikom Republike a žarske dr. Istvčmom Baloghom se bo pogo-varjal Boris Bergant (vstop z vabili). MREŽA ZA METELKOVO: anes, 17. novembra, ob 21. uri 1001 noC: Alenka Pinterič: Ojoj, težko je biti skromen a a vorana); ob 22. uri Channel zero video-projekcija: Neven A. Korda in Zemira Alibego- Tnt,’T^ESTRPN0ST' PODOBA FORUM, AV-PODOČNIKI in videospot TRIUMF ^fcLJE, sponzor je Urad RS za mladino (Gala vorana). Za pomoč se zahvaljujejo vodstvu in tehnični službi Radia Slovenija. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 17. novembra, ob 20. uri bo prvo predavanje Vesele znanosti iz novega ciklusa OKO-z naslovom Mentalno okolje. Predaval bo Braco Rotar. V četrtek, 18. novembra, ob 20. uri gostovanje Gledališča Cez cesto s krstno uprizoritvijo satirične drame Iztoka Abdiča: JAMA. CELJE V Četrtek, 18. novembra, bo ob 18. uri v Centru interesnih dejavnosti, Ulica 29. novembra 14, predavanje Zorana MihajloviCa: Avtoriteta duhovnega učitelja. NOVO MESTO Danes, 17. novembra, bo ob 18. uri v Zavarovalnici Tilia, Cesta herojev 1 predavanje Zorana MihajloviCa: Ali ima človek zares dušo? PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 20. novembra: ob 16. uri glasbena predstava SPIDI & GOGI -pojoči srebrni klobuček; ob 20.30 predstavitev filma s Film ari festivala Ljubljana SVATBA, režija: Ang Lee, po projekciji pogovor o filmu z Jasno Cebron. V nedeljo, 21. novembra, ob 18. in 20.30 ameriški film SOMMERSBV, režija: Jon Amiel. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL V Četrtek, 18. novembra, ob 20. uri ameriški film ODRASLI SI PRIVOŠČIJO, režija: Alan Pakula (300 SIT). V petek, 19. novembra, ob 16. uri ameriška risanka PETELINJI ROCK (150 SIT). FURLANUA-JULUSKA KRAJINA Fripp in Sylvian v Bassanu del Grappa Danes zvečer se nam v ne preveč oddaljenem Bassanu del Grappa obeta zelo zanimiv glasbeni dogodek: na odru gledališča Astra se bo ob 21. uri začel koncert nenavadnega dua, ki ga sestavljata Robert Fripp in David Sylvian. Sylvian in Fripp sta za ljubitelje moderne glasbe znani imeni, saj sta vodila skupini Japan oz. King Crimson, ki sta ju pred leti zapustili. Leta 1985 je Fripp igral na Davidovi plošči in od takrat sta poslala dobra prijatelja, lani pa sta se odločila, da bosta skupaj nastopila na Japonskem. Aleš VValtritsch GLASBA SLOVENIJA OSLAVJE (Gorim) Agroturisticni center »Radikon« ju n, 18. t. m., ob 18.30 predstavitev nove slovenske revije »Pretoki«. Srečanje prireja kulturna zadruga »Maja« iz Gorice s sodelovanjem Komisije za kulturo pri SKGZ in Kulturnim domom - Gorica. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V Četrtek, 18. novembra, ob 17. in 18.30 koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA za GML, dirigent Andraž Hauptman, solistka Nataša Majer ter vokalna skupina AVE (GD, 300, za Študente in dijake 150 SIT). V soboto, 20. novembra, ob 19.30 operni ga-la koncert FRANCISCO ARAIZA, tenor z orkestrom slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje (GD, 1500, 1000, 600 SIT). Francisco Arazia sodi med najpomembnejše tenoriste našega Časa. Leta 1988 je prejel zveneči naslov Komorni pevec dunajske Državne opere, od leta 1977 pa je stalni gost v vseh pomembnih evropskih opernih hišah - v Ziiric-hu, Miinchnu, Hamburgu, Berlinu, Leipzigu, Dresdenu, Milanu, Firencah, Parmi, Rimu, Londonu, Parizu, Madridu, Barceloni, pa tudi zunaj Evrope, v San Franciscu, Houstonu, Chicago, New Yorku, Los Angelesu, Mexicu Cityju, Buenos Airesu ter na Japonskem. Arazia redno nastopa na pomembnih festivalih v Bayreuthu, Salzburgu, kjer je leta 1980 debu-tiral pod dirigentsko palico Herberta von Ka-rajana, v Bregenzu, Edinburghu, Aix-en-Pro-vence, na Praski pomladi, v Veroni, na Rossinijevem festivalu v Pesaru. Ta vsestranski umetnik, ki je svetovno slavo dosegel zlasti kot pevec Mozartove in Rossinijeve literature, prav tako obvlada celoten dramatski italijanski, francoski in nemški repertoar z vlogami, kot so Elgardo, Alfredo, Grof iz Mantove, Ric-cardo III., Don Alvaro, Des Grieux, Faust, Hoffrnann, Werther, Romeo, Mare in Se posebej kot mladi junak v VVagnerjevem Lohengri-nu leta 1990 v Teatro La Fenice v Benetkah. Letos je v novi produkciji Metropolitanske operne hiše debutiral kot Walter von Stolzing in dosegel pravo zmagoslavje svojega pevskega in umetniškega razvoja. V ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 EU-RORING. Koncert Big Banda pod vodstvom Petra Ugrina in solisti Alenko Godec, Alojzom Kranjčanom, Tamasom Berkijem in Jamom Savolainenom (GD, 600, 500, 400 SIT). V torek, 23. novembra, ob 20.30 koncert PHILIP GLASS, solo klavir (GD, 1500 SIT, na dan koncerta 1700 SIT). FESTIVALNA DVORANA Danes, 17. novembra, bo ob 20. uri koncert JOHNA HAMMONDA. »Leta 1966 sem zbral bend, v katerem je Jim Hendrix igral kitaro. Dva tedna smo nastopali v klubu Cafe Au Go Go v New Yorku in vsak večer je bilo nabito polno. Jimi je igral prek ojačeval- ca, a brez efektov, prav tako ni rabil zidu Marshallov. Tam ga je odkril Chas Chandler, ki mu je dal denar za snemanje v Angliji. Po letu dni se je vrnil in me obiskal. V tem Času sem imel bend, s katerim sem igral v klubu Gaslight. Jimi je imel prost teden in tako se nam je pridružil skupaj z Ericom Clapto-nom. To so bili neverjetni večeri,« pravi Hammond. OPERA SNG V ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri koncert cikla Mojstri pevci - mednarodna imena operne in koncertne scene. Nastopila bosta tenorist BRUNO SEBASTIAN in pianistka ZJENICA OKICIČ SEBASTIAN. MGLC Danes, 17. novembra, ob 18. uri koncert mezzosopranistke SANELE RED2EPAGIC. K4 V petek, 19. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 1, koncert električnih skupin Beithtron, Random Logic ter Godgar-den (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). V torek, 25. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 2, koncert električnih skupin Celi Block, Annalies in Naomi (Študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). IDRIJA V petek, 19. novembra, bo ob 19.30 v dvorani gradu Gevverkenegg veCer baročne glasbe CVETO KOBAL - flavta in MILKO LAZAR -Čembalo. ILIRSKA BISTRICA V soboto, 20. novembra, bo ob 23. uri v klubu MKN2 koncert skupine WHY STAKLA iz Osjeka s predskupino KVAKA 22 iz Zagreba. VELENJE V soboto, 20. novembra, bo ob 10.30 v glasbeni Soli koncert violončelista GREGORJA MARINKA in pianista KLEMENA GOLNE-RJA. Program: Škerjanc, Barber, Lipovšek, Čajkovski in Debussy. FURLNNIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA FESTIVAL TRIO - V nedeljo, 21. t.m., ob 11. uri bo nastopil Trio Debussy. Na programu Casella in Dvorak. Vstopnica 10.000 lir. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-covich: 9-12, 16-18 (ob ponedeljkih zaprta) ali uro pred pričetkom pri blagajni Avditorija Muzeja Revoltella. GLEDALIŠČE ROSSETTI V torek, 30. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert neapeljskega kantavtorja Pina Danieleja. Predprodaja vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Victorie Mullove in Bruna Canina. MILJE GLEDALIŠČE VERDI Sezona Jazz koncertov -1993-94 V petek, 19. t. m. bo nastopil Gnido Manu-sardi Trio. Vstopnice so na prodaj v tajništvu gledališča od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE Danes, 17. t. m., ob 20.30 koncert Viktorie Mullove (violina) in Bruna Canina (klavir). Na programu Bach in Prokofiev. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 14. decembra na ogled razstava fotografij v knjižni opremi PODOBE GLAGOLOV avtorja JURIJA KOCBEKA. V galeriji Cankarjevega doma je do 21. novembra na ogled razstava 1. SLOVENSKEGA BIENALA ILUSTRACIJE. NARODNI MUZEJ SLOVENIJE Razstava ANGELI ATLANTICI avtorice LIDIE ASTA je na ogled do 19. novembra. Predstavljena dela so izraz slikarkine vizije angelov in uravnoteženosti duha v svetu, v katerem Človek predstavlja nevarnost samemu sebi in naravi. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Do 20. novembra je na ogled razstava akademskega slikarja MARIJA VRENKA. MODERNA GALERIJA Danes, 17. novembra, bo ob 19. uri v Informacijskem centru projekcija izbora šestnajstih videov, del nemških umetnikov, nastalih v razdobju 1990-92. Razstava slik, plastik in risb slovitega danskega umetnika PERA KIRKEBYJA. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava 31. SLOVENSKE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ je na ogled do 23. novembra. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov ANDREJA KOSIČA je na ogled do 23. novembra. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava skulptur in predstavitev monografije MIRSADA BEGIČA. GALERIJA FILIPOV DVOREC, Cankarjevo nabrežje 1 Razstava slikarskih del HERMANA GVARDJANČIČA je na ogled do 26. novembra. GALERIJA INSULA, Gosposka 1 Razstava risb METKE KRAŠOVEC. GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57 Razstava pastelov ALENKE KHAM PICMAN je na ogled do 10. decembra. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska četa 22 Danes, 17. novembra, bo ob 18. uri otvoritev razstave plakatov z naslovom Življenje zmaguje. Razstava bo na ogled do 30. novembra. LJUBLJANSKA BANKA, Trg republike 2 V četrtek, 18. novembra, bo ob 17. uri v avli LB otvoritev razstave novega ciklusa vese slikarja JOŽETA ŠAJNA. Razstava bo na ogled do 15. decembra. KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA IN MEDICINSKE FAKULTETE DR. LOJZ KRAIGHER Razstava asemblažev FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ je na ogled do 4. decembra. GORNJA RADGONA V prostorih nove knjižnice pri ljudski univerzi je do 26. novembra na ogled likovna razstava LOJZETA LOGARJA. KAMNIK V kavami Veronika je na ogled likovna razstava CIRILA HOČEVARJA. KOČEVJE Razstava del kiparjev in slikarjev iz likovne delavnice (Ex tempore in forma viva) je na ogled do 21. novembra. GALERIJA PUNGERT Razstava likovnih del Ob vodi MAJE DRAKSLER je na ogled do 22. novembra. CEUE Razstava MODO MODO je na ogled do 27. novembra. V Galeriji Sodobne umetnosti razstavlja IIDIA BERNIK, v Špitalski kapeli ALAN HRANITELJ v Lapidariju Pokrajinskega muzeja pa EMA KUGLER. MARIBOR V Četrtek, 18. novembra, bo ob 18. uri v Fotogaleriji Stolp v Zidovskem stolpu otvoritev razstave fotografij NECE FALK, TONETA STOJKA in SIMONA STOJKA FALKA. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Razstava likovnih del FRANZA BERGERJA, GIOR-GIA CELIBERTIA, ROBERTA PRIMICA, HUGA VVULZA in FRANCA ŽELEZNIKA bo na ogled do 28. novembra. V mali dvorani je do 28. novembra na ogled razstava ob 95-letnici LEONA ŠTUKLJA. PIRAN V galeriji Meduza 2 je do 25. novembra na ogled razstava slik slikarja JANEZA MATELIČA. ŠEMPETER PRI GORICI V galeriji Bažato je do 12. decembra na ogled razstava slik STEFANA PLANINCA. TACEN V Četrtek, 18. novembra, bo ob 13.30 v dnevnem proštom Srednje pobcijske Sole otvoritev razstave akademske slikarke ALENKE VICELJO. Slovestnost bo popestril mladi kantavtor iz Celja David May. Petek, 26.11. ob 20h Sobota, 27.1 1. ob 20h Rezervacije: 218 886 Blagajna muzeja FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Mitnica Na ogled je razstava grafičnih del Zore Koren Skerk. GALERIJA CARTESIUS Do 2. decembra je na ogled razstava slikarke Fede-rice Galli. Umik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Umik; vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERY Do 24. t m. razstavlja najnovejsa dela Batacchi. Umik ogleda: 10.30-12.30,17.-19.30, ob praznikih 11-13. OBČINSKA GALERIJA Do 26. t. m. razstavlja slikar Aldo Fam&. Urnik ogleda: ob delavnikih 10.30-12.30,17.30-19.30, ob praznikih 10.30-12.30. GRAD SV. JUSTA - BASTTONE FIORITO Do 18. t. m. razstavlja akvarele slikarka Silva Fonda. Umik ogleda: ob delavnikih 10.30-12.30,15-17. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VIDEM GALERIJA DEL VENTAGLIO Na ogled je razstava skulptur lombardskega umetnika Valeria Gaetija. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Do 27. t. m. razstavlja svoje kamnite obrtniške izdelke Pavel Hrovatin. Umik ogleda od 17. do 19. ure. KOROŠKA CELOVEC Mohorjeva Knjigama Koroške motive razstavljajo elani likovne sekcije »Vir« - kulturno umetniškega društva Radovljica. Od 19. t. m. do 10. decembra bo na ogled razstava akrilov in olj Jožice Serafin. Kartner Sparkasse (Luegerstr. 37) Do 22. novembra bodo na ogled dela Andrea Gottole (Tiffany). Bank Austria, (Neuer Platz) Na ogled so dela Sabine Rauter. TINJE V galeriji Tinje razstavlja svoja dela Irene Gutt-GregoriC. Od 29. t. m. do 18. decembra bodo razstavljali »Koroške motive« elani likovne sekcije Vir kulturno-umetniskega društva Radovljica. BOROVLJE Grad Borovlje Na ogled so slike Rolfa Gutenberga. BILČOVS V Posojilnici v Bilcovsu razstavlja Stane Starič. ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, tel.: 061/314-962 Veliki oder: danes, 17. novembra, ob 17. uri S. Makarovič: GAL MED LUTKAMI, za izven. V Četrtek, 18. novembra, ob 19.30 S. Makarovič: SAPRAMI-SKA za izven. V petek, 19. novembra, ob 17. uri in v soboto, 20. novembra, ob 11. in 17. uri S. Makarovič: KORENČKOV PALČEK, za izven. Kulturnica: danes, 17. novembra, ob 19.30 Jan Wilkowski: TRDOGLAVCEK, premiera. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183 FESTIVAL OTROŠKIH PREDSTAV ZA NAGRA- DO ZLATA PALIČICA: v soboto, 20. novembra, ob 16. uri Bogomir Veras: ZELENA KAPICA, SLG. PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 8, tel.: 061/ 317-269 V ponedeljek, 22. novembra, ob 17. uri pogovori o knjigah M. Gripe: HROSC LETI V SOMRAKU. Za otroke od desetega leta dalje. V torek, 23. novembra, ob 17. uri ura pravljic Grimm: SPICPARKELJC. Za otroke od četrtega leta dalje. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE, tel: 062/26-748 V nedeljo, 21. novembra, ob 11. uri S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE v LGM, za izven. SLOVENIJA, PRIMORSKA Sreda, 17. novembra 1993 GORIŠKA BRDA / GRADNIKOVI VEČERI 93 Več prireditev v spomin na pesnika »Zlote lestve« bodo trajale štiri dni Vse tri briške krajevne skupnosti (Dobrovo, Kojsko in Medana) in novogoriška občinska zveza kulturnih organizacij so pripravile vrsto prireditev v spomin na briškega pesnika Alojza Gradnika. Gradnikovi večeri imajo naslov po eni od njegovih pesniških zbirk - Zlate lestve. Prireditve se bodo zaCele v Četrtek, 18. novembra, in bodo trajale do nedelje, 21. novembra. Največ jih bo v gradu Dobrovo, med prireditelji pa bodo tudi kraji Biljana, Medana in Snežatno. Prvi veCer - Gradnik v samospevih Stefana Mau-rija - bodo v Četrtek ob 20. uri v gradu Dobrovo oblikovali glasbeniki: Tanja Kuštrin (sopran), Jože Kores (tenor), Marko Kobal in Zdravko Pergar (bariton) ter Juan Vasle (bas), pri klavirju jih bo spremljal prof. Hubert Bergant, na kontrabasu pa David Šuligoj. Besedo k večerom bo povedal Bruno PodveršiC, domačin iz Gradnega. Drugi veCer ob 20. uri (na gradu Dobrovo) z naslovom Odmevi tišine bodo popestrili plesalci Studia za izrazni ples Nova Gorica G4. Na glasbo J. S. Bacha, A. Vivaldija in J. Haydna bodo plesali Jana Lozar, Katjuša Ferletic, Tina Silič in Silvano Gregorič. Slednji je prispeval tudi koreografijo. V soboto, 20. novem- bra, ob 9.30 bo na gradu Dobrovo okrogla miza Gradnikovih večerov. Na njej bodo dr. Ervin Dolenc, dr. Bojan Godeša in mag. Aleš Gabrič, vsi sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane, spregovorili o Gradniku med literaturo in politiko, dr. Denis Poniž, literarni kritik in teoretik, pa o Gradniku pesniku med Padajočimi zvezdami in Pesmimi o Maji. Zvečer ob 20. uri bo prav tako v gradu pesniški veCer Glasovi zamolčanj (med recitalom in poetično dramo) pesnika Darka Komaca. Ob njem bodo nastopili še gledališki igralci Sandi Krošl, Mira Lampe Vuji-CiC, Teja Glažar in Janez Starina. Glasbeno opremo je prispevala Tatjana Gregorič, režiral pa avtor sam. Gradnikovi veCeri se bodo končali v nedeljo, 21. novembra, s prireditvami pod naslovom Okrog ognjišča zbrana je družina, ki bodo ob 17. uri v Biljani, Medani in na Snežatnem. Na srečanju vaščanov, sosedov in prijateljev bo tekla beseda o spominih Bricev na umrlega pesnika, o zgodovini Brd in posameznih krajev v njih, o kulturnih koreninah in izročilu in še o Cern. Posvečeno je Bricem, »ki gledajo nazaj, da bi videli naprej«. Vojko Cuder celje / solstvo Podtikanja Zapleti s ponovnim imenovanjem ravnateljice so pokazali na vmešavanje politike v pedagoško stroko Slavko Gaber: »Ministrstvo je opazilo nekaj primerov po Sloveniji, ko se imenovanje novih ravnateljev na občinah rešuje izjemno počasi. V anketi, ki jo je ministrstvo opravilo med ravnatelji, smo izvedeli, da je kar deset odstotkov sedanjih ravnateljev ob imenovanjih imelo težave, ki so jih povzročili občinski politiki Politika se sicer ne bi smela vrne šavati v imenovanje ravnateljev, saj je tudi sistem imenovanja zastavljen tako, da mora z ravnateljem na koncu soglašati tudi pristojna občinska skupščina, kar je potemtakem pohticna odločitev.« Ze od pomladi se v Celju bije neizprosen boj med politiki, oblastniki in šolniki, kopja pa se lomijo predvsem na hrbtu dotedanje ravnateljice Osnovne šole Frana Roša Antonije Mešl. Včeraj je zadevo pokomentiral tudi šolski minister Slavko Gaber. Zgodba je preprosta. Spomladi je ravnateljici Mešlovi potekel mandat in na razpisu jo je v potrditev celjski skupščini predlagal tudi tamkajšni zavod za šolstvo. Toda zalomilo se je na vladi. Ta je kandidaturo Mešlove zavrnila kot neustrezno, podobnega mnenja pa je bila tudi celjska skupščina. Tisti poslanci, ki so nasprotovali njenemu imenovanju, so trdili, da gre za rdečo ravnateljico, svojih trdi- tev pa niso znali argumentirati. Zavod je pripravil nov razpis in tudi na njem izbral Mešlovo. Poleg tega so priskrbeli še soglasje učiteljskega zbora OS Fran Roš, podporo celjskih ravnateljev, sveta staršev Roševe šole in celo oceno ministrstva, da celjski ravnatelji dobro opravljajo svoje pedagoško poslanstvo. Pa ni nic pomagalo. Član izvr- šnega sveta občine Matjaž Železnik (tudi sam nekdanji učitelj), ki skrbi tudi za kadre, je na zasedanje vlade v imenu krščanskih demokratov pova-bil dve učiteljici, ki nasprotujeta imenovanju Mešlove. Glasovali so in Mešlovo so podprli štirje elani vlade, trije so se vzdržali, dva pa sta bila proti. Tako bo zdaj na celjsko skupščino romal predlog vla- de, da naj Mešlove ne potrdijo. Zadeva Mešl je postala tako znana, da se je z njo seznanil tudi Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. Na včerajšnjem obisku v Celju je dejal, da občina z neimenova-njem ravnatelja Osnovne šole Fran Roš to drži v nekakšnem pollegalnem statusu in da je celjskega mandarja Jožeta Zimška na to že opozoril. Gaber se sicer ni poglabljal v to, ali je Mešlova primerna za novo ravnateljico, poudarja pa, da zaupa mnenju celjskega zavoda za šolstvo, ki je pozitivno. Ce občina v najkrajšem Času ne bo imenovala novega ravnatelja te osnovne šole, je še dodal Gaber, se bo sestal z občinskim vodstvom. Brane Piano Razpleta še ne bo KRANJ - Razpletanje nakopičenih in javno obelodanjenih težav v kranjskem podjetju Varnost se je včeraj nadaljevalo, kot smo že napovedali v Republiki. Zaposleni v podjetju, katerega osnovna dejavnost je varovanje premoženja, so se včeraj popoldne sestali na seji zbora delavcev. Zgodba se je nadaljevala tam, kjer se je začela pred tremi dnevi, ko je eden od hišnih sindikatov, Neodvisnost, javno nastopil s povsem konkretnimi trditvami o različnih zlorabah vodstva, zlasti direktorja podjetja Branka Boznika. Za včerajšnjo razpravo so bila značilna povsem neposredna in včasih tudi Čustve- no obarvana vprašanja zaposlenih delavcev in praviloma zelo nejasni in splošni odgovori direktorja podjetja Ta je med drugim zatrdil, da bo podjetje poslovno leto zaključilo s pozitivnim rezultatom, Čeprav so zaposlenim kot manjkajoči del plače po kolektivni pogodbi izdali za okrog osem milijonov tolarjev zadolžnic. Slišati je bilo, da se je v zadnjih letih občutno zmanjšalo število zaposlenih, med katerimi prevladuje osnovnošolska izobrazba. Na vprašanja navzočih (zakaj so stoodstotno stimulacijo izplačevali samo vodilni peterici v podjetju, kdaj se bodo popravile plače var- nostnikov, zakaj je močno padel obseg fizičnega varovanja) direktor Božnik ni jasno odgovoril. Izkazalo se je, da imajo težave tudi s spoštovanjem zakonodaje oziroma podjetniške pogodbe - na seji so ugotovili, da obstajata dva veljavna, a hkrati različna statuta podjetja. Sproženo je bilo tudi vprašanje legitimnosti delavskega sveta. Pravnica sindikata Neodvisnost je ugotovila, da je direktor dva delavca premestil na neobstoječi delovni mesti... Razčiščevanje zapletov v kranjski Varnosti se je očitno šele začelo. Vine Bešter LJUBLJANA / DUŠEVNO PRIZADETI RAVNE NA KOROŠKEM / STRANKE ongaenost predsednik črnograditelj 5* Predstavniki LDS so se odločno izrekli proti nezokonitemu delovanju Zvezo društev obstoja 30 let občinske vlade - Trdijo, do zlorabijo oguljeno frazo o splošni recesiji Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije letos praznuje tridesetletnico obstoja. V teh letih se je odnos svojcev in okolice do prizadetega otroka na srečo močno spremenil, saj motenj v duševnem razvoju ne pojmujemo veC za duševno bolezen. Okoli 20 tisoč staršev, svojcev in prijateljev motenih oseb se v Sloveniji združuje v 46 društev, ki organizirajo strokovne seminarje, letovanja, zabavna druženja, šestkrat na leto pa izdajo tudi revijo Naš zbornik. Kot so poudarili predstavniki Zveze na včerajšnji tiskovni konferenci, s prizadetimi osebami delajo le prostovoljci, ki so v zadnjem Času pripravili tudi dva posebna programa. Specialno olimpijsko gibanje je že doživelo uspeh na zimski olimpijadi v Schladmin-gu, saj je dvanajst slovenskih tekmovalcev dobilo kar osemnajst medalj. Z drugim programom se vključujejo v mednarodno organizacijo, ki se zavzema za take pravice duševno prizadetih, kot jih imajo drugi otroci in odrasli. V Sloveniji obstaja dosti varstveno-delo-vnih centrov, kjer se izobražujejo otroci do osemnajstega leta, slabše pa je poskrbljeno za odrasle prizadete in njihove družine. Zato bi morala sodobna zakonodaja poskrbeti za urejanje njihovega statusa, starši teh oseb pa poudarjajo, da ne zahtevajo posebnih pravic, ampak le tiste, do katerih so upravičeni. (A. 2.) Neuspeli puC na zadnji skupščini občine Ravne, ko vladi in njenemu predsedniku ni bila izglasovana nezaupnica na pobudo poslancev iz vrst LDS, demokratov in Združene liste, kljub temu še nima pravega epiloga. LDS je na včerajšnji tiskovni konferenci znova predstavila argumente, iz katerih naj se vidi, da vlada deluje protipravno, pri Čemer zlorablja oguljeno frazo o sploSni recesiji, starih grehih in podobnem, ki da edini pehajo občino na konec lestvice slovenskih občin. Zlorabo službenega položaja LDS argumentira z dejstvom, da je predsednik izvršnega sveta dr. Matic Tasič nezakonito razpolagal s proračunom, s tem ko je bila iz proračunskega denarja zgrajena cesta v naselju Gonje II, Zvedeli smo še, da so inšpektorji UNZ na podlagi anonimne prijave pobrali vso dokumentacijo in da afero Tasič torej raziskujejo. Čeprav vsi vedo, da je to samo obveznost zasebnikov - graditeljev. Niti po javnih opozorilih dela niso končali, pac pa so ga celo nadaljevali z gradnjo kanalizacije v istem naselju, kar znova ni predmet občinskega proračuna. V letu 1993 je bilo v naselje Gonje iz proračuna vloženih okoli 35, 7 milijona tolarjev. Nihče ne verjame, da je zgolj naključje, da je eden izmed graditeljev v tem naselju tudi predsednik IS dr. Matic Tasič, ki je tudi podpisnik pogodb za izvedbo komunalne opreme v Gonjah. Nekatere so bile podpisane brez sklepa izvršnega sveta. LDS si šteje v dolžnost opozoriti davkoplačevalce, da bodo sredstva v višini 20 milijonov tolarjev porabljena le v prid nekaterim posameznikom. Majhna nerodnost je še ta, da se dr. Tasič v poročilu urbanistične inšpektorice pojavlja kot Črnograditelj v Gonjah. Tudi projekt Peca kaže vso naivnost in nestrokovnost občin- skih veljakov. Dr. Tasič je z odvetnikom Dušanom Senčarjem sklenil ustni dogovor, da naj bi ta zastopal interese IS v pogajanjih s tujimi partnerji, kasneje pa se je izkazalo, da odvetnik SenCar v resnici zastopa samo tuje partnerje. Kljub temu je IS sprejel sklep o podpisu pogodbe, ki je bila že na prvi pogled pomanjkljiva in v škodo občine Ravne. LDS trdi, da je škoda sicer obetavnega projekta že zdaj nepopravljiva. Plinifikacija Mežiške doline je preresna stvar, da bi se je lahko lotili ad hoc in brez strokovnih in primerjalnih ekonomskih študij, kot je predlagal dr. Tasič septembra v skupščini. Dr. TasiC je v obrazložitvi navajal, da bi koncesionar v občino pripeljal denar in da drugega zaenkrat ni. V skupščini se je govorilo o 25 milijonih mark, ne pa o tem, ali so sredstva iskali še kje drugje. V presojo uspešnosti sedanje občinske vlade je LDS postregla še s podatkom, ki po njihovem mnenju utemeljuje nezaupnico Dr. Tasiču; občinski proračun se je namreč z bolj ali manj zavestnimi odločitvami predsednika zadolžil za okoli 150 milijonov tolarjev, dolg pa bodo še v naslednjem letu odplačevale nove občine v Mežiški dolini. Zlatka Strgar TOLMIN / KIP Danteja »umaknili« Motil jih je italijanski napis Malo veC kot tri tedne je na tolminskem Titovem trgu zrl na Tolmince po duCejevi podobi povzet doprsni kip velikega italijanskega pesnika Danteja Abghierija. Danes ga ni veC. Skupaj s podstavkom so ga prestavili za vrata tolminskega muzeja. Tu naj bi počakal »boljših Časov«, ko se bo smel, tako načrtujejo, vrniti v posebej ograjen prostor (lapidarij) ob tolminskem muzeju. Bolj kot sam kip je ljudi razburjal podstavek z napisom v italijanščini: »Dante (postavljen) ob meji, ki jo je odmeril bog.« Iz Časopisov so ljudje zvedeli, da je to »umetnino« dobil Tolmin v Času med obema vojnama kot darilo župana in meščanov mesta Firenze, ki so jo po vojni odstranili v prostore takratnega muzeja, od koder je Dantejeva glava romala v staro šaro in bila »obsojena« na pretopitev. Tik pred zdajci jo je rešil gostilničar Palukc in jo postavil pri svojem lokalu ob kanjonu reke Tolminke, kjer naj bi (v znameniti Dantejevi jami) slavni FirenCan dobil navdih za svojo Božansko komedijo. Tako zgodba, ki jo Tolminci dobro poznajo. Pustimo vnemar, ali je resnična ali ni. Ce je, potem Dante »sodi« v tolminsko zgodovino in torej v muzej. Tja sodi tudi, Ce ni in je paC priromal v te kraje zaradi političnih okoliščin. Tako je moC razbrati odmeve, ki jih je v slovenski javnosti povzročila Dantejeva »navzočnost« sredi tolminskega trga. (V. C.) Se včeraj je stal sredi trga, danes pa... (Foto: V. C.) MARIBORSKE NOVICE Pohorci na Transjurassienne Smučarski klub Pohorje-Hoče sodi med najaktivnejše klube v severovzhodni Sloveniji, ki skrbijo za tek na smučeh Med najaktivnejšimi elani je Bogdan Rečnik, ki skoraj vsako leto organizira udeležbo slovenskih smučarjev amaterjev na kakem izmed znanih smučarskih maratonov po svetu, ki sodijo v tekmovanje WorldloppeL V letošnji sezoni namerava klub prirediti potovanje na Transjurassienne, najbolj znani francoski smučarski maraton v francoski pokrajini Franche Com-te. V Francijo bodo odpotovali od 17. do 22. februarja. Bolje pripravljeni tekad se bodo lahko pomerili na teku na 76 kilometrov, začetniki pa na 20 kilometrov. (J. S.) Po poteh stare umetnosti Umetniški kabinet Primož Premzl namerava v kratkem izdati novo knjigo o Mariboru - Po poteh stare umetnosti. Knjiga naj bi strnila umetnostna dogajanja, razkropljena po drugih delih. V njej bodo v poljudnem in kramljajočem slogu predstavljeni spomeniki, ki so nastah do prve svetovne vojne. Avtor besedila je znani mariborski umetnostni zgodovinar dr. Sergej Višer, avtorja fotografij pa priznana fotografa Danilo Cvetnic in Miran Hochstatter. Knjiga, ki jo je oblikoval akademski slikar Franc Mesaric, bo obsegala 150 strani velikega formata, v njej pa bo kar 110 barvnih fotografij in reprodukcij, natisnjenih na umetniškem papirju. Delo bo izšlo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. (J. š.) LJUBLJANA / BROŠURA Kako do štipendije za študij na univeizah po svetu Mednarodna pisarna Študentske organizacije v Ljubljani je predstavila drugi del brošure Štipendije za slovenske študente za študij v tujini, ki so jo pred kratkim izdali v nakladi 1500 izvodov. Avtor brošure Miodrag Djurdjevič je pojasnil, da so v njej zbrani predvsem podatki o štipendijah za študij v Združenih državah Amerike, saj se slovenski študentje najbolj zanimajo prav za to državo. Poudarek je predvsem na podiplomskem študiju, Čeprav so navedene tudi nekatere štipendije za študij do diplome. V brošuri bodo študenti našli koristne naslove in osnovne informacije o možnostih štipendiranja. Poleg ameriških univerz so v brošuri tudi podatki o nekaterih evropskih, tistih v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Švedski, Švici, Češki, Bolgariji in Madžarski. Navedeni so tudi podatki o slovenskih štipendijah za študij v tujini. Študentje lahko knjižico dobijo pri Mednarodni pisarni SOU, kjer jim bodo postregli s podrobnejšimi podatki (govorilne ure ob torkih od 17. do 20. in sredah od 17. do 19. ure), in na vseh informacijskih točkah SOU: (STA) __________PIRAN /SKUPŠČINA__________ Tožbe proti Fičurju dežujejo BarriJe pa je vložil prijavo kar zoper samega sebe Kot je bilo pričakovati, tudi 'včerajšnji sklic piranske občinske skupščine ni uspel, ker je na sejo prišlo le šest odbornikov družbenopolitičnega zbora, moralo pa bi jih biti vsaj osem. O neuspeh seji, ki jo je prejšnji teden sklicalo 16 odbornikov občinske opozicije, smo poroCah v petek, včerajšnjo sejo pa je sklical predsednik skupščine Franko FiCur. Ker na dnevni red ni uvrstil glasovanja o zaupnici izvršnem svetu, kot je zahtevala opozicija, so njeni glavni predstavniki sklic seje bojkotirali, kot so napovedati že prej. Tako je bila od letošnjega junija piranska skpšcina že šestič nesklepčna. Predsednik FiCur je po neuspeli seji povedal, da bo sejo spet sklical predvidoma v začetku decembra. V Četrtek je namreč skupina odbornikov znova vložila zahtevo za glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu. Taka zahteva je bila vložena že junija, vendar glasovanje ni prišlo na dnevni red seje. Opozicija trdi, da ga je predsednik FiCur preprečil z nedopustno manipulacijo, zato so pri tukajšnjem tožilstvu vložiti kazensko ovadbo, v kateri obtožujejo FiCurja kaznivega dejanja kratenja političnih pravic. Da bi bila komedija še bolj zmešana, je odbornik Vincenc Barri-le pri tožilcu vložil prijavo zoper samega sebe, Ceš Ce je kriv župan, sem kriv tudi jaz, saj sem glasoval za njegov predlog. Javni tožilec Aleš Murko se ob vsem tem - kaj naj bi drugega - samo smehlja, seveda pa zbira dokumentacijo in bo zadevo skrbno proučil. Vsekakor bo težko našel dovolj utemeljitev za vložitev obtožnice zoper FiCurja, saj bi moral dokazati, da je FiCur skupščino naklepno zavedel, še prej pa to, da bi sporno glasovanje o zaupnici moral uvrstiti na dnevni red. Boris Vuk Festival preprog LJUBLJANA - Morda se sliši malce nenavadno, vendar bo od ponedeljka do 27. novembra v preddverju ljubljanskega World Trade Centra (-WTC) odprt »festival preprog«. To je prodajna razstava, kjer je predstavljenih okrog dva tisoč preprog iz štirinajstih držav. Namen razstave je prikazati raznovrstnost vzorcev in materialov, je povedal Roman Pipan, direktor podjetja Špika International, ki je prireditev organiziralo. Kljub dostopnim cenam je razstava tudi prava paša za oCi. a. s.) STo^/ITn SKI PROGRAIVTI fr SLOVENIJA! |xjy Biskvitki, ameriška risana serija, ponovitev IHPI Videospon, ponovitev, VPS 1045 Iz življenja za življenje: H Prisluhnimo tišini, ponovitev, VPS 1140 ^ Veliki zločini in procesi 20, stoletja, ponovitev 7/13 dela koprodukcijske dokumentarne serije, VPS 1205 S Petrom Ustinovom okoli sveta, 1/6 del angleške dokumentarne serije, VPS 1235 Poročila Poslovna borza Intervju: Jožef Skolc, ponovitev, VPS 1420 F, Raphael: Po vojni, ponovitev 8/10 dela, VPS 1520 Svet poroča, ponovitev TV dnevnik 1 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Regionalni program Ljubljana Štiri v vrsto, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Film tedna: Moj debeli očka , švedski film, VPS 2035 TV dnevnik 3, VPS 2220 Sova Hal Roach predstavlja: Nerodna strežnika, 28. epizoda ameriške eb burleske, VPS 2245 Četrto nadstropje, 2/3 del angl. nanizanke, VPS 2310 Videostrani SLOVENIJA 2 S RAI 1 g? RETE 4 Koper Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Dnevnik in nan. Očetov pes, 10.00 vesti Film: 11 silenzio del bosco (dram., ’76) Nan.: Cuori senza eta Vreme in dnevnik Dok.: Zevs Nan.: Moj stric Buck Dnevnik in Tri minute Prove e provini a Scommettiamo ehe..,? Mladinski variete: Uno per tutti, vmes kviz, risanke, nanizanke in aktualnosti V Parlamentu,dnevnik Nanizanka Dok.: Toto, un altro pianeta Vreme in dnevnik Nogomet: Italija-Portu-galska Dnevnik 1 NoCni rock; Paul Mc-Cartney Live Show Dnevnik in vreme RAI 2 Video strani Magija in moda Televizijska konferenca, ponovitev Sova, ponovitev Medvedja usluga; Garanje, 6., zadnji del angleške hum. nanizanke Četrto nadstropje; Kdo je tako predrzen?, 1/3 del angleške nanizanke Detektiva John in Jim imata težave v zasebnem življenju; prvi se na sodišCu bojuje za svojo hčer, drugi ima težave, ker je bil zelo grob z nekim osumljencem, ki je padel v komo... Analitična mehanika, 41/52 del nemške izobraževalne serije Dnevnik 2 Športna sreda Kvalifikacije za EP v košarki (M): Slovenija - Estonska, prenos iz Maribora Pariz-Amsterdam-Berlin-Novo Mesto: Slovesnost ob 95-letnici Leona Štuklja, posnetek iz Novega mesta SP v tenisu (M), posnetek iz Frankfurta Oci kritike Video strani KANAL A Otroška odd., risanke Jutranji dnevnik 2 Film: Yankees (dram., ZDA ’80, i. R. Gere) Nan.: Lassie Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme ■E Nad.: Beautiful, 14.20 ~J Santa Barbara iM Kronike v živo: Detto tra noi TG2 in Iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti Nan.: Law & Order Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Film Perry Mason: Partitura mortale Aktualno: Central Ex-press, 23.15 Dnevnik Nan.: Philip Marlovve Pregled tiska, kino Film: Pianta un albe-ro, costruisci una časa Luc svetlobe, ponovitev 37. dela ameriške nanizanke Pred poroto, 48. del ameriške nanizanke Onkraj, ponovitev slovenskega filma Luc svetlobe, 38. del ameriške nanizanke Male živali Risanke CMT Risanke Poročila Dance Session, 7. oddaja o plesu Smithsonian, 4. del am. dokumentarne nanizanke Elizije - Iskalci notranje svetlobe II.: Kako postati Bog?, dokumentarna oddaja Poročila poroto, ponovitev 48. dela am. nanizanke Video strani RAI 3 KOPER Slovenski program Jutranja oddaja: L’al-trarete Čudežno oko Dnevnik ob 12-ih Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza Sola se posodablja Športno popoldne Nan.: Vita da strega Dok.: Geo Insieme, vreme, šport Dnevnik, deželne vesti Varieteja: Servizi segreti (tudi ob23.45), Blob, Una cartolina Mi manda Lubrano Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italija (vodi G. Riotta) Dnevnik, vreme, 1.00 Fuori orario, 1.10 Blob Oče v očeh otroka MOJ DEBELI OČKA, švedski barvni film Konec osemdesetih in začetek devetdesetih so leta, ko sega nostalgija s svojimi spo-mim na otroštvo v petdeseta leta. Pozna srednja leta so namreč obdobje, ko se začne Človeku spomin vse pogosteje vračati v otroštvo, iskati povezave s starši in dokončati, zaokrožiti pravljico o »velikem in močnem oCe-tu«, ki začne dobivati bolj realistične zarise, pa 2a-di tega spominjanja niso nic manj toplo naklonjena in mehko nostalgična. Tako je tudi za Anderssonovim, v letošnji berlinski Panorami prikazanim filmom, ki popelje gledalca v petdeseta leta, ko je bil junak filma Osvald star 11 let in je preživljal s starši počitniško poletje ue] prejšnjem koh ska postava C polnoma odj •^ciu-^no z; dokaj skron Barcolane, izključno n e dj s člansko gi). 2e v uvo< srečanja je t so se i- pom, saj so v napadu igrali nepovezano, niso znali izkoristiti očitne višinske prednosti, mnogo pa so tudi grešili v vseh elementih igre. V obrambi niso na noben način znali zaustaviti hitrega play-makerja Bevitorija, ki je praktično sam prinesel zmago Barcolani (41 točk in 11 prostih metov). Sele v začetku drugega polčasa so se naši nekoliko prebudili in zaostanek znižali na -1. Izenačeno stanje je trajalo vse do 38. minute (70:66 za goste), zatem pa so cicibo-naši spet popustih in Barcolana je povsem zasluženo zmagala. Med posamezniki sta v napadu zadovoljila Tomšič in delno Giacomini, zagrizeno pa sta se borila Gallopin in KrižmanCiC, medtem, ko Borovci so tokrat doživeli pričakovan poraz (F. KROMA) sta Cupin in Ravbar povsem odpovedala, kar je ob tako nizkem številu razpoložljivih igralcev seveda odločilno. (VJ) Don Bosco - Bor Radenska 97:37 (54:16) BOR: Oberdan 9 (3:9), Jogan, Sancin 4 (2:4), Uršič 6, Lapelj 4, Del Mo-naco 2, Grbec 11 (3:7). Trener KreCiC, prosti meti 8:20, pet osebnih napak Del Monaco v 38’, skupno osebne napake 13. Proti enemu izmed favoritov za najvišja mesta na lestvici so bili Borovi mladinci povsem brez moCi in tudi visoko izgubili. Pri belozelenih sta povrh manjkala še Samec in Požar in tudi met jim ni šel od rok. Pri domačinih so nastopili tudi trije standardni igralci prve ekipe, ki nastopa v C ligi (Gori, Giovanelli in Vlac-ci), v svojih vrstah pa ima Don Bosco še druge talentirane igralce, kot so Pitte-ri, Tunin in Ceglian. Pri borovcih so razen Grbca zaigrali le kadeti, ki so se proti razigranemu Don Boscu le slabo upirali na zaCetku drugega polčasa, veC pa niso zmogli in visok poraz je bil tokrat žal neizbežen. Po tekmi je Stefan Samec, ki je bil trokrat odsoten zaradi poškodbe gležnja, dejal: »Zal tokrat nismo imeli možnosti, saj je Don Bosco res dobra ekipa. Na žalost je tokrat odpovedal tudi met in v obrambi smo storili le, kar smo mogli. Nedvomno pa se bomo oddolžili za poraz že na prihodnjem domačem srečanju prod In-terju 1904. Upam, da bom do tokrat nared.« (Marija Jogan) TROFEJA JADRAN / LETOS OSEM EKIP MINIKOSARKARJEV Letošnje tekmovanje se je začelo v znamenju precejšnje izenačenosti lanska prireditev je v celoti dosegla namen, ki so si ga zastavili organizatorji (KROMA) V nedeljo se je v telovadnici doma Er-vatti pričel že tradicionalni turnir v mini-basketu za Trofejo Jadran, ki se ga letos udeležuje osem ekip in ki je namenjen mi-nikošarkarjem letnikov 1982 in mlajšim. Vse tekme so bile zelo napete, razen srečanja med DivaCo in Sežano, na katerem so DivaCani visoko zmagali. Zelo izenačena je bila tekma med Poletom in Kon-tovelom, ki je navdušila številne gledalce. Srečanje med Portorožem in Domom se je konCalo celo z eno samo točko razlike. Zmagali so minikošarkarji iz Portoroža, izidi pa bi bil lahko tudi drugačen. Oster boj se je bil tudi v prvem polčasu med borovci in sokolovci, naposled pa so bili Tržačani le boljši. Prvo kolo Jadranove trofeje je torej povsem uspelo tako zaradi zanimivih bojev kot zaradi navdušenja udeležencev in lepega števila navijačev. IZIDI Polet - Kontovel 45:40 (20:21) POLET: KocjanCiC 12, Ferfolja 4, Guštin 7 (1:4), Mi. Suhadolc 7 (1:2), Ma. Suhadolc, Švab, Ferluga 2 (0:2), Piccini 4, Milic, Hrovatin 2, Daneu, Belicic 2, Peric 5 (1:2). KONTOVEL: Nabergoj, Trobec 4 (2:4), Doglia 9 (1:2), Cemjava 4, Bukavec, Šuš- teršič 9 (1:4), Semec 6, Cossutta 2, Ražem 4, Bogateč 2, Zavadlal. Portorož - Dom 23:22 (12:9) PORTOROŽ: Rajkovič 2, Rusjan 2, Turšnik, Ožbolt 2, Krašovec, Sluga 2, Djukič, Butinar, Kante 2, Rodela, Seks 4, Vuga 9 (1:4). DOM: Bensa, SliviC (0:2), Gravner 9 (1:2), D. Tacco 4, Špacapan, Paraschos, A. Tacco, Colja 1 (1:2), Cozzuoh 4 (2:2), Solor 2, Bensa 2, Leopoli. Bor - Sokol 60:44 (38:31) BOR: Kafol 6 (0:2), Stokelj 18 (2:2), Ver-ri 2, Gaburro 12 (2:4), Valassi 2, Šadlovski 2, Kermec, Pitacco 2, Miralem 12 (0:2), Romano 4 (0:4), Tolentino. SOKOL: P. Rogelja, J. Rogelja 1 (1:4), Erandoli 26 (0:2), Jakbc 4 (0:2), Privileggi, A. Hrovatin, P. Hrovatin 2, Rebula 11 (3:4). DivaCa - Sežana 62:22 (34:6) DIVAČA.: Babic 25 (l':2), Sila 15 (1:2), Grželj 4 (0:2), Vojtkovski, BombaC 7 (1:4), Petaros 3 (1:2), PavCiC 4 (0:2), Krajcar 4. SEŽANA: Abram 2, Furlan 2, M. Tavčar, Dodič 10, J. TavCar 2 (0:2), Kerin, Peric 2, Rokic 4, Grmek (0:4), Pavlovič, Štolfa, Pirjavec. Prihodnje kolo bo 19. decembra v telovadnici na Proseku. NAMIZNI TENIS / V PROMOCIJSKIH LIGAH Krasove ekipe igrale v skladu $ pričakovanji Moški izgubili s Tripcovichem - Štiri ženske ekipe dosegle načrtovane rezultate - Dve ekipi v vrhu MOŠKI V prvem povratnem kolu promocijskih lig je potekalo vse po načrtih. Kraševi naraščajniki so doživeli pričakovan poraz v gosteh pri starejši ekipi Tripcovich. Izid 5:1 govori o izkušenosti Tržačanov, edino, vendar pomembno točko je dosegel kapetan ekipe Peter Santi-ni proti veteranu Coscia-niju. Dober odpor je proti istemu nasprotniku pokazal Gorazd Milic, Bojan Simoneta pa proti Giovan-niniju. Moštvo San Giusto ENDAS je z izidom 5:0 podleglo favoritu za napredovanje Pellicani. Tripcovich - Kras 5:1 Cosciani - G. Milic 2:0 (21:17, 21:17); Giovannini - Santini 2:0 (21:16, 21:17); Patagna - Simoneta 2:0 (21:9, 21:6); Cosciani -Santini 0:2 (18:21, 20:22); Petagna - G. Milic 2:0 (21:9, 21:6); Giovannini -Simoneta 2:0 (21:12, 21:15). Lestvica: Pellicana 10, Tripcovich 8, Fincantieri 4, Kras 2, San Giusto ENDAS 0. ZENSKE V Settimu pri ekipi San Giovanni je dekliška postava Krasa C morala priznati premoC sester Bagna-riol. KonCni izid je bil 5:0 za domačinke. Krasove deklice Daša Bresciani, Jasmin Kralj in Tjaša Guštin so proti favoritinjam igrale zelo prepričljivo", najbolje pa se je odrezala Daša, ki je močnejši od sester Ba-gnariol odvzela set. San Giovanni Porde-non - Kras C 5:0 . Bagnariol C. - Guštin Tjaša 2:0 (21:11, 21:15); Bagnariol L. - Bresciani 2:0 (21:15, 21:17); dvojice: Bagnariol, Bagnariol - Kralj, Bresciani 2:0 (21:14, 21:13); Bagnariol C. - Bresciani 2:1 (21:15, 23:25, 23:21); Bagnariol L. - Guštin 2:0 (21:11,21:10). V domači telovadnici je postava Kras B premagala zadnjeuvršCeni Chiadino s 5:0. Nina Milic in Kristina Stubelj sta morali v tekmo vložiti veC truda, kot bi bilo pričakovati, očitno pa je, da so pri Chiadinu bolj resno zastavili delo. Kras B je edini doslej nadigral San Gio-vanni in bi imel možnost za napredovanje, vendar so se le-te zmanjšale z odhodom Nataše Milic. Kras B - Chiadino 5:0 Milic - Hrovatin 2:0 (21:13, 21:7); Stubelj -Chiarelli 2:0 (21:10, 21:11); dvojice Milic, Stubelj - Horvatin, Benedetti Chiarelli 2:0 (21:10, 21:15); Stubelj - Benedetti 2:0 (24:22, 21:9). V klubskem derbi srečanju med postavo Krasa A in Krasa D so slavile »starejše« (Grom, Rastja). Deklice Santini, Martina Milic in Doglia pa za trud zaslužijo vso pohvalo. Kras A - Kras D 5:0 Grom - Santini 2:0 (21:10, 21:12); Rustja - Milic 2:0 (21:15, 21:16); dvojice Grom, Rustja -Santini, Doglia 2:0 (21:10, 21:7); Grom - Milic 2:0 (21:12, 23:21); Rustja -Santini 2:0 (21:16, 21:12). Lestvica: San Giovanni Pordenon, Kras A in Kras B 10, Kras C 4, Kras D 2, Chiadino 0. Drugo povratno kolo bo na sporedu 9. januarja prihodnje leto. (J.J.) 2:0 (21:12, 21:9); Milic - Obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane in prijatelje na predavanje Erike Košute BAJKAL - SLADKOVODNO MORJE. Predavateljica bo svoj prikaz Vzhodne Sibirije obogatila z barvnimi diapozitivi. Predavanje bo jutri, 18. novembra, v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20 z začetkom toCno ob 20.30. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI obvešCa, da bo v petek, 19. t. m., ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije. Dnevni red: tekmovalni koledar, predstavitev smučarske selekcije ter razno. SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, ProseSka ul.131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Na silvestrski večer bo za prijetno razpoloženje zbrane družbe poskrbel ansambel Happy day. SLOVENSKO-NEMŠKA POSLOVNA KONFERENCA Sodelovanje na partneiski osnovi Nemčija je največji tuji vlagatelj BLED - Včeraj se je v Festivalni dvorani pričela dvodnevna slovensko-nemška poslovna konferenca, ki se je udeležuje prek 100 gospodarstvenikov iz obeh držav. Srečanje je pripravila slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju z nemško ambasado v Ljubljani ter predstavniki Združenja nemških zbornic (DIHT), Združenja nemške industrije (BDI) in Združenja nemške veletrgovine in zunanje trgovine (BGA). Udeleženci, ki so popoldan preživeli v delovnih skupinah oziroma v neposrednih delovnih srečanjih, so dopoldne skupaj prisluhnili uvodničarjem in gostom. »Relativno nekrvavi vojni odhod Slovenije iz Jugoslavije je bil težaven in vemo, da ste z izgubo jugoslovanskih trgov izgubili veliko,« je zaCel svoj pozdravni nagovor nemški veleposlanik v Sloveniji, dr. Giinther Seibert. Slovenija je imela najprej visoko inflacijsko stopnjo, ki pa jo je uspela zmanjšati z ustrezno politiko Banke Slovenije. Obstajajo znaki, da je država že prebrodila najnižjo točko recesije, in v prihodnjem letu lahko že pričakujemo rast družbenega bruto proizvoda, je poudaril Seibert. V svojem govoru se je dotaknil tudi »dobrega sodelovanja obeh držav, saj le-to temelji na partnerski osnovi«. Vemo, da je Nemčija najpomembnejši slovenski zunanjetrgovinski partner in da to predstavlja okrog 30 odstotkov vašega celotnega izvoza, je dejal nemški veleposlanik in dodal, da dobro meddržavno gospodarsko sodelovanje potrjuje tudi okrog 50 joint ven-turjev. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster je prisotnim zagotovil, da ima Slovenija zelo liberalno uvozno politiko, saj je praktično 95 odstotkov blaga možno uvoziti brez omejitev, in povedal, da Slovenija v Nemčijo izvaža predvsem industrijsko blago - prevladujejo konCni izdelki - in uvaža motorna vozila, električne in mehanske stroje. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Slovenija v Nemčijo izvozila za 2, 2 milijona nemških mark in uvozila za okrog 2 milijona mark blaga. Kot je povedal Šuster, je NemCija tudi naj-veCji tuji investitor v Sloveniji in na tem področju predstavlja skoraj 40-odstotni delež. Predstavnica nemškega Zveznega ministrstva za gospodarstvo, dr. Use Richter, je med drugim poudarila, da se v »novih nemških deželah dogaja na področju lastninjenja nekaj podobnega kot tacaš v Sloveniji«. O slovenskih perspektivah v sodelovanju s tujino pa je zbranim spregovoril dr. Davorin KraCun, slovenski minister za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Dejal je, da lahko Slovenija tujim partnerjem ob solidnem stanju infrastrukture ponudi zahodnoevropsko kakovost za bistveno nižjo ceno dela. »Slovenija izpolnjuje dva od sicer petih kon-vergenCnih kriterijev Evropske unije, ravno tako kot Velika Britanija, vemo pa, da so med Članicami ES tudi takšne, ki ne izpolnjujejo niti enega kriterija,« je poudaril KraCun in dodal, da sodi Slovenija med tiste dežele, ki so zelo blizu evropskim standardom. Podpredsednik Združenja nemških zbornic, dr. Di-eter Soltmann, je uvodoma poudaril, da moCno podpirajo željo Slovenije po vključitvi v ES, in dodal, da skozi lastne izkušnje povsem razumejo, da proces privatizacije ni tako lahko uresničljiv, kot si nekateri predstavljajo. Soltmann je tudi napovedal skorajšnje odprtje predstavništva nemškega gospodarstva v Sloveniji. Konferenca se danes nadaljuje, udeleženci pa si bodo ogledali nekatera slovenska podjetja. Vine Bešter Tudi septembra se je vrsta brezposelnih podaljšala Dejavnost St. zaposlenih Indeksi sept 93 sept 93 / 92 Skupaj 620327 94,4 Gospodarstvo 480031 92,4 Negospodarstvo 140296 102,2 Industrija in rudarstvo 259703 91,1 Kmetijstvo in ribištvo 9806 88,0 Gozdarstvo 3737 91,9 Vodno gospodarstvo 1129 98,3 Gradbeništvo 29505 92,7 Promet in zveze 35382 91,6 Trgovina 59409 94,8 Gostinstvo in turizem 16842 91,4 Obrt in osebne storitve 16087 95,7 Stanovanj, komunal, dejav 10389 99,3 Finance, druge. posl. štor. 38276 96,5 Izobraževanje in kultura 50340 102,6 Zdravstvo in soc. varstvo 53045 100,3 Vir: Zavod republike Slovenije za statistiko LJUBLJANA - Po podatkih državnega zavoda za statistiko je bilo septembra v Sloveniji 620.327 zaposlenih in 134.811 brezposelnih. Število brezposelnih se je septembra v primerjavi z avgustom povečalo za 1, 2 odstotka. V primerjavi s številom brezposelnih septembra lani je bilo letos v tem mesecu 25, 1 odstotka veC brezposelnih. Septembra je stopnja brezposelnosti v Sloveniji dosegla 15 odstotkov, avgusta pa je bila 14, 9-odstotna. Tudi septembra je bila brezposelnost med moškimi višja (15, 8-odstotna) kot med ženskami (14, 2-odstotna). Podatke o brezposelnih osebah posreduje zavodu za statistiko republiški za- vod za zaposlovanje. Stopnja brezposelnosti je razmerje med številom aktivnega prebivalstva in številom brezposelnih. Število aktivnega prebi- valstva je seštevek zaposlenih oseb v podjetjih in drugih organizacijah, zaposlenih pri zasebnikih, samozaposlenih in brezposelnih. Elektrike je dovolj kljub večji porabi v zadnjih dneh LJUBLJANA - Kljub ohladitvi, ki smo ji bili priča v zadnjih dneh, in večji porabi električne energije, Id znaša približno trideset milijonov kilovatnih m- na dan, ni pričakovati večjih težav pri oskrbi porabnikov z elektriko. Dotoki na rekah, je povedal Iztok Zalaznik iz dispecerske službe Elesa, so sicer zaradi snežnih padavin upadli, zato se je tudi proizvodnja slovenskih hidroelektrarn v teh dneh zmanjšala od 15 na približno 11 milijonov kilovatnih ur dnevno. Slovenske termoelektrarne obratujejo z vsemi razpoložljvimi zmogljivostmi (razen plinskih blokov v Brestanici in Trbovljah, ki so v rezervi in bi jih uporabili le v primeru večjega izpada oziroma okvare), skupaj z Jedrsko elektrarno Krško pa proizvajajo dnevno približno 19 milijonov kilovatnih m- električne energije. V šoštanjski termoelektrarni so včeraj sicer zaradi okvare (netesnosti) izklopili peti blok, hkrati pa sta zaCela obratovati prvi in drugi blok, kar zagotavlja enako moC (300 megavatov) oziroma proizvodnjo približno sedem milj ono v kilovatnih ur na dan. Trboveljska termoelektrarna prispeva dodatnih 2, 4 miljona, ljubljanska TE-TO pa še 1, 3 milijona kilovatnih ur elektrike. Jedrska elektrana Krško obratuje s polno močjo, kar pomeni, da slovenskemu elektroenergetskemu sistemu dobavlja dnevno 7, 5 miljona kilovatnih ur elektrike. Kljub povečani porabi se Slovenija torej trenutno oskrbuje s proizvodnjo lastnih energetskih objektov in uvoz ni potreben. Sredi decembra, ko bodo krško elektrarno zaradi rednega letnega remonta ustavili, pa se utegne zgoditi, da bo elektrike primanjkovalo, kar seveda pomeni, da jo bomo morali spet uvažati. Mile Cuk PROSTA TRGOVINA S ČEŠKO IN SLOVAŠKO / SPORAZUML Za škode daljše prehodno obdobje Polovica izdelkov kmalu brez carine Poseben režim za češke avtomobile Za avtomobile, ki jih bo Češka izvažala na slovenski trg (za njihove škode je pri nas ze zdaj precej zanimanja), bo prehodno obdobje po sporazumu o območju proste trgovine nekoliko daljše kot za druge proizvode - trajalo bo do začetka leta 1999. Carinska stopnja za avtomobile iz teh držav se bo zniževala progresivno. Prvo leto - to je leta 1994 - bo carinska stopnja nižja za 8 odstotkov. Zdaj ta stopnja znaša 25 odstotkov, torej bo prihodnje leto 23 odstotkov. Leta 1995 se bo stopnja znižala še za 10 odstotkov, torej bo znašala 20, 5 odstotka, leta 1996 se bo znižala za 12 odstotkov in bo znašala 17, 5 odstotka, leta 1997 bo znašala carinska stopnja za uvoz teh avtomobilov 12, 5 odstotka (to je še za 20 odstotkov manj), leta 1998 le še 6, 25 odstotka (za 25 odstotkov manj), od leta 1999 naprej pa bo uvoz avtomobilov iz Češke brez carine. LJUBLJANA - Vizija Evrope kot trga brez carinskih omejitev oziroma kot mreže ohmoCij proste trgovine bo prej ali slej postala realnost, zato se mora Slovenija zelo potruditi, da bo tudi sama del take Evrope. Res pa je, da pogajanja o prosti trgovini niso lahka, saj obstoječe carine paC povsod ščitijo domačo proizvodnjo. Ce vemo, da slovenski trg za našo proizvodnjo ne zadošCa, je jasno, da moramo iskati nove. Večmilijonski tuji trgi nam ne bodo padli z neba, ampak se bomo morali v zameno odpreti tudi sami. Slovenska de-lagacija danes potuje na Češko in Slovaško, da bo uredila še zadnje formalnosti, preden bo predsednik vlade Janez Drnovšek decembra v Ljubljani podpisal dva sporazuma o območju proste trgovine s Češko in Slovaško. Sporazume bodo morali pozneje ratificirati še parlamenti, uporabljali pa bi jih lahko od januarja ali februarja prihodnje leto. Jože Drofenik iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki je tudi elan slovenske delegacije, je povedal, da gre za dva seznama izdelkov: za veC kot polovico proizvodov, ki smo jih na primer v omenjeni državi izvažali lani, ho takoj ob uveljavitvi sporazumov v zaCetku prihodnjega leta carina odpravljena, torej bo njihov izvoz prost (gre na primer za hladilnike in zamrzovalnike). Za izdelke na drugem seznamu pa bo veljalo prehodno obdobje, tako da bi v prihodnjem letu za njihov izvoz na Češko in Slovaško veljala za 50 odstotkov nižja carina, v zaCetku leta 1995 se bo carina znižala še za Četrtino, od leta 1996 naprej pa bo tudi izvoz teh izdelkov neocarinjen. O tem, kateri izdelki so na enem ali drugem seznamu, je v tem trenutku še prezgodaj govoriti, saj sporazuma še nista podpisana, gre pa za kakšnih 7.000 proizvodov. Z nekaterimi se doslej tudi zaradi carin sploh ni trgovalo, torej bosta sporazuma povečala obseg trgovanja med Slovenijo na eni strani ter s Češko in Slovaško na drugi. Seveda pa'bo veljalo tudi nasprotno, torej bodo tudi Češki in slovaški izdelki, ki bodo prišli na naš trg, carine bodisi povsem oproščeni bodisi ho zanje veljalo enako prehodno obdobje (razen ža avtomobile) znižavaiija carin do dokončne odprave, je dejal Drofenik.. Carinsko službo pa do uve- ČSe%°dtspa"S treba pripraviti računalniške programe, izdelati nove obrazce, za porelclo Avstrijski izvozni strokovni sejem v Ljubljani LJUBLJANA - Od 24. do 27. novembra letos bo na sejmišču v Ljubljani potekal prvi avstrijski izvozni strokovni sejem z naslovom Avstrija v Sloveniji. Na sejmu se bodo predstavila izvozno usmerjena avstrijska in nemška podjetja, hkrati pa bo sejem priložnost za navezavo poslovnih stikov teh podjetij s slovenskimi partnerji. Na sejmu naj bi razstavljalo približno 120 podjetij. Poudarek je predvsem na investicijskem blagu, surovinah in končnih izdelkih ter na blagu za široko potrošnjo. Slovenska podjetja bodo pripravila podoben sejem v Celovcu. Dr. Hans-Jorg Pavvlik, direktor celovškega sejma, je na tiskovni konferenci poudaril, da je Avstrija svojo ekonomsko politiko usmerila na trge vzhodne Evrope, kamor izvozi veC blaga in kapitala kot v države EU. Po njegovem mnenju pa bo prireditev prispevala tudi k tesnejšemu povezovanju med Slovenijo, Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino, ki so jedro skupnosti Alpe-Jadran. Avstrija je peti najpomembnejši slovenski zunanjetrgovinski partner. V Avstrijo izvozi Slovenija 5, 1 odstotka celotnega izvoza. Letos se izvoz v Avstrijo nekoliko zmanjšuje, saj je bil v prvih osmih mesecih za blizu 13 odstotkov manjši kot v enakem Času lani. Z avstrijskega trga pa smo v tem obdobju uvozili za 11 odstotkov veC kot v enakem Času lani. Po podatkih Statističnega zavoda za statistiko Republike Slovenije se je lanski uvoz poveCal za 18, 5 odstotka in je znašal 500 milijonov dolarjev, povečal se je tudi slovenski izvoz v Avstrijo, ki je znašal le 341 milijonov dolarjev. To pomeni, da je bil slovenski uvoz z avstrijskega trga pokrit z izvozom le približno 57-odstotno, medtem ko je bila lani pokritost 68-odstotna. Slovenija in Avstrija prodajata na trge druge predvsem stroje, vozila in konCne izdelke. Za Avstrijo je slovenski tig na 16. mestu. Lani je v Slovenijo izvozila za 5, 6 milijarde šilingov. Ce bi pa to vsoto računali na prebivalca, Slovenci kupujemo največ avstrijskega blaga, pri Čemer smo za Švicarji in pred Nemci. (S. P.) Iskra Sysen se uveljavlja na tujih trgih LJUBLJANA - Iskra Sysen (Sistemi sekundarne energetike), edini slovenski proizvajalec tehnološko izredno zahtevnih elektronskih in mikroraCun alniških naprav za elektroenergetske sisteme, se uspešno uveljavlja na tujih trgih, kamor proda več kot polovico svojih proizvodov. Med tujimi tržišči so najpomembnejša Švica, Rusija, Malezija, Indonezija in Tajska. Najvecji poslovni uspeh tega podjetja, ki ga je na zaCetku leta 1991 ustanovila Iskra Holding (lastnik 63 odstotkov, 37 odstotkov pa je last zaposlenih), je v zadnjih letih pridobitev naročila za vodenje 17 transformatorskih postaj na Tajskem v vrednosti nad tri milijone dolarjev in podpis pogodbe za zaščito in vodenje rekonstrukcije HO-ldlovoltnega stikališCa v TE Šoštanj. Modemi računalniški sistemi, kakršne proizvaja Iskra Sysen, zahtevajo specializirana znanja, ki jih ima samo nekaj najveCjih podjetij na svetu. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril direktor podjetja Matjaž Vuga, je poleg prodora na tuje trge izredno pomembno tudi sodelovanje s slovenskim elektrogospodarstvom. Podjetje Iskra Sysen, v katerem je zaposlenih 116 delavcev (veC kot tretjina z visoko izobrazbo), razvija, proizvaja in trži tako imenovane sekundarne naprave za energetiko. To so tehnološko visoko zahtevne sekundarne naprave, ki ščitijo primarne elemente elektroenergetskega sistema (generatorje, transformatorje, daljnovode itd.), omogočajo prenos podatkov in govora ter daljinsko upravljanje elektroenergetskih sistemov. (M. Č.) CARINE / PRAVILA IN OMEJITVE Praktični nasveti za uvoz blaga Blaga, ki ne presega tolarske protivrednosti sto dolarjev, vam na meji ne bodo carinili - Obrtniki imajo precej olajšav - Fizične osebe morajo imeti posebno dovoljenje za uvoz radijskih postaj, športnega orožja in streliva LJUBLJANA - Številni slovenski državljani, ki potujejo po nakupe Cez mejo v naše sosednje države, pravzaprav največkrat niti ne vedo, koliko in katero blago lahko pripeljejo Cez mejo brez carine in v kakšni vrednosti. Na republiški carinski upravi, natančneje v Carinarnici Ljubljana, smo se pozanimali, kaj lahko domače fizične osebe in obrtniki kupujejo v tujini in za katero blago jim ni potrebno plačevati carine. Uvoz za potrebe gospodinjstev DomaCe fizične osebe tako lahko Cez mejo prinesejo predvsem blago, namenjeno za elane gospodinjstva (tehnično blago, obleke...), in sicer do vrednosti 100 dolarjev na osebo. Ob prehodu meje se na mejnem prehodu po skrajšanem postopku carini blago, ki ga uvažajo fizične osebe za svoje lastne potrebe, in sicer do 200.000 tolarjev vrednosti. Blago, ki se carini neposredno na meji, se carini po enotni 15-od- stotni carinski stopnji in enotni 20-odstotni davčni stopnji od vrednosti blaga. Za tako uvoženo blago znašajo dajatve skupaj 40, 4 odstotka. To pomeni, da lahko fizične osebe za svoje lastne potrebe uvažajo blago, ki ni namenjeno preprodaji. Ce vrednost blaga presega 200.000 tolarjev, se carini v rednem carinskem postopku po stopnjah, predpisanih po carinski in davčni tarifi, in sicer v carinarnicah znotraj slovenskega ozemlja. Pravila uvoza za obrtnike in zasebnike Obrtniki oziroma zasebniki z registrirano obrtno dejavnostjo na občini lahko uvozijo opremo, rezervne dele za opremo in repromaterial za opravljanje registrirane dejavnosti. Našteto blago lahko obrtniki carinijo po skrajšanem postopku na mejnem prehodu, Ce seveda vrednost blaga ne presega 200.000 tolarjev. Za tisto blago, ki se carini na mejnem prehodu za potrebe obrtne dejavnosti, ni mo- goCe uveljavljati nobenih ugodnosti glede plačila carine in prometnega davka. Prav zato se za blago, ki se carini na mejnem prehodu do 200.000 tolarjev vrednosti, plača 40, 4 odstotka dajatev carine in prometnega davka. Vendar pa olajšave veljajo v nekaterih drugih primerih. Tako lahko obrtniki in zasebniki uvažajo opremo po 80 odstotkov nižji carinski stopnji, kot je predvidena v carinski tarifi in repromaterial po 50 odstotkov nižji carinski stopnji, seveda s pogojem, da se uvožena oprema ne proizvaja v Sloveniji (za to je potrebno potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije). Znižano carinsko stopnjo za 80 odstotkov lahko obrtniki uveljavljajo tudi pri uvozu rezervnih delov za vzdrževanje uvožene opreme brez potrdila GZS. Opremo in nadomestne dele za opremo lahko obrtniki uvozijo po znižani petodstotni davčni stopnji, repromaterial pa brez prometnega davka, vendar le s pogojem, da za nakup blaga uporabijo negotovinsko možnost plačila (prek banke iz Slovenije z odloženim rokom plačila, s kreditiranjem prodajalca ali kako drugače). Ce je za nakup omenjenega blaga potrebno plačati prodajalcu v gotovini, plača prometni davek po polni stopnji, kot je predpisana po davčni tarifi. Pri uvozu blaga večje vrednosti, torej nad 200.000 tolarjev, ki se carini v rednem carinskem postopku, odgovorni carinski organi napotijo blago z vso spremno doku- Oprostitve plačila carinskih dajatev DomaCi potniki so oproščeni plačila carinskih dajatev, Ce imajo s seboj osebno prtljago ali predmete do skupne tolarske protivrednosti 100 ameriških dolarjev. To pomeni, da ta ugodnost ne velja za predmete, katerih vrednost presega 100 dolarjev. Osnova za obračun carinskih dajatev in prometnega davka je vrednost blaga na računu. Za obračun dajatev se lahko upošteva neto vrednost blaga - to je vrednost blaga z odštetim tujim prometnim davkom - s pogojem, da ob prijavi in carinjenju blaga potnik predloži uvozno fakturo, iz katere sta razvidna tako bruto kot neto vrednost in znesek tujega prometnega davka. Vse to mora biti overjeno na izhodni carini države izvoznice. mentacijo z mejnega prehoda v notranjo carinarnico. V notranji carinarnici se morajo uvozniki obrniti na eno od špedicij zaradi urejanja carinskih formalnosti, potem pa plačajo carino in hkrati prometni davek pri carinarnici ali carinski izpostavi, pri kateri se blago carini. Posebna dovoljenja in prepoved uvoza Za uvoz nekaj vrst blaga pa je potrebno pridobi- ti dovoljenje odgovornih organov. Tako je na primer uvoz radijskih postaj za potrebe fizičnih oseb mogoC le z dovoljenjem ministrstva za promet in zveze. Prav tako je potrebno posebno dovoljenje ministrstva za notranje zadeve v primeru, Ce si kdo zaželi uvoziti v Slovenijo športno orožje, strelivo in razstrelivo oziroma lovsko orožje, strelivo ali razstrelivo, pri Čemer je treba poudariti, da uvoz preostalega orožja ni dovoljen. Tako za obrtnike in podjetja kot tudi za fizične osebe, ki uvažajo blago z območij na Hrvaškem ter iz Bosne in Hercegovine, ki so pod nadzorom varnostnih sil Združenih narodov, velja, da morajo imeti za to posebno dovoljenje hrvaške oziroma bosansko-hercegovske vlade. Enako dovoljenje potrebujejo vsi, ki želijo na ta območja izvažati blago iz Slovenije. Prav tako je tako dovoljenje potrebno za tranzit blaga s teh območij skozi oze- mlje Republike Slovenije. Sicer pa še vedno velja že znana prepoved, da uvoz blaga iz Srbije in Cme gore ter izvoz blaga v ti dve republiki ter tranzit blaga iz teh dveh republik Cez ozemlje Slovenije ni dovoljen. Za vse informacije gle-de carinskega postopka in drugih carinskih formalnosti se občani lahko obrnejo na najbližjo carinarnico, obrtniki oziroma zasebniki pa na špedicij-ske službe. Alenka L. Jakomin HRVAŠKA / MENJAVA S SLOVENIJO Manjša sta uvoz in izvoz hrvaških trgovinah je vse manj slovenskih izdelkov REKA - Na gospodarske razmere med Hrvaško in Slovenjo so odločilno vplivali politični odnosi. To je mogoče s ePati ^di po obsegu hrvaške zunanjetrgovinske menjave devetin mesecih. Nekdaj vzorni hrvaško-sloven-j . udnusi so vse slabši, tako da se je izvoz Hrvaške v sose-jo državo zmanjšal celo za 29, 6, uvoz pa za 23, 6 odstotka. Slovenija je sicer za Nemčijo in Italijo še vedno tretji zunanjetrgovinski partner Hrvaške, res pa je tudi, da bi hrvaško gospodarstvo lahko izvozilo veC blaga kot za skro-uuUn 518, 8 milijona dolarjev, oziroma uvozilo iz te države ^ proizvodov kot za sedanjih 520,1 milijona dolarjev v Prvih devetih mesecih letošnjega leta. Na policah hrvaških trgovin je vse manj proizvodov Ljubljanskih mlekarn, Ve-jtfoga in Uniona, Čeprav so bili njihovi izdelki zlasti v Istri ur na Kvamerju ter na območju Zagreba zelo iskani. Ob pomanjkanju slovenskih proizvodov Hrvati zdaj zaradi po-anjkanja denaria in visokih domačih cen vse nnposteie ' uumejna slovenska mesta po naicupm osnov prehrambenih izdelkov. Ilirska Bistrica je na primer pi k *CUPcev tz Roke, ki v tem mestu pokupijo skoraj vsi od hrane do rezervnih delov za avtomobile. Hrvaška uradna politika, ki se za vsako ceno želi zneb temen nekdanje Jugoslavije, kar je povsem razumljivo sodanjih okoliščinah vojne na Balkanu, je v devetih mei zmanjšala svoj izvoz v države nekdanje skupne zvez utzave za 37 odstotkov oziroma za 426 milijonov dolarji 29, 5 odstotka oziroma 240 milijonov dolarjev je man t ^ k rePublrk nekdanje SFRJ. Delež Slovenije j em skrčenju je zelo velik. Namesto da bi se Hrvaška obn k Sloveniji ah Makedoniji, se vse bolj obraCa k novi partaerkmu - k Madžarski, Ukrajini, Albaniji oziroma da Kitajski. S 23-odstotnim deležem v skupnem izvozu E vaške in _____________:_________ ;__________________ —-jiicjM trgovinski partner Hrvaške postala JNemcija. . ^m mestu zunanjetrgovinske menjave se je znašla I J Ul Šele Tla Irof rc&anr* Qlr»xroniia 7o ^ -r^cusiveiLiKi koi iuoi opozicijSKi ponuKi opozarjaj Pri tem ni nobenega opravičila za tolikšno poslabs °dnosov s sosedi, zlasti s Slovenijo. Goran Mora MEDNARODNI TURISTIČNI SEJEM V LONDONU / PREDSTAVITEV SLOVENIJE Nekdaj je hrvaško morje omililo visoke blejske cene Možnosti take cenovne izravnave, zanimive za Britance, ni več LONDON - Na mednarodnem turističnem sejmu VVorld Travel Market v Londonu (ki so ga odprli 16. novembra) se tudi letos med turistično ponudbo iz 140 držav predstavlja Slovenija. Na razstavnem prostoru, ki je z manjšimi izboljšavami opremljen tako kot lani, slovenski turistični delavci ponujajo veliko izbiro lepih prospektov. Pred otvoritvijo je slovenska delegacija, ki jo je vodil državni sekretar za turizem Marjan Jakič, priredila tudi novinarsko konferenco. Konferenca je bila slabše obiskana kot lani, res pa je, da so ob istem Času tudi novinarske konference drugih turističnih ponudnikov. Na konferenci sta državni sekretar Marjan Jakič in podsekretar Janez Repanšek kratko opisala Slovenijo, njena turistična prizadevanja in njeno ponudbo, predsednik Adrie Airways Peter Grašek pa je predstavil slovenskega letalskega prevoznika. Toda med vprašanji tujih novinarjev je izstopalo prvo in za slovenski turizem najbolj problematično vprašanje: »Kaj odgovorite tistim, ki mislijo, da bi šli na vojno področje, Ce bi potovali v Slovenijo?« Slovenski predstavniki so odgovorili: »Pokažemo jim ze- mljevid, razložimo, da je vojna daleC od nas in da je vmes še ena država.« Toda kot je ugotovil tudi novinar, ki je spraševal, je vmesna država Hrvaška, ta pa je v zavesti Britancev tesno povezana z vojno. Sekretar Jakič je na konferenci sicer poudaril, da so za slovenski turizem najpomembnejši gostje iz sosednjih držav. Ti poznajo razmere in vedo, da je v Sloveniji mir. Dejal pa je tudi, da je takoj za temi gosti britanski turist eden od najpomembnejših. Toda večina britanskih turistov se ne zaveda, da je v Sloveniji mir in da bi tod lahko varneje preživljali počitnice kot v mnogih drugih državah. To pa ni presenetljivo, je v pogovoru za Republiko pojasnjeval Marjan Jakič, kajti izkušnje kažejo: bolj je država oddaljena od Slovenije, manj jo njeni ljudje poznajo in tudi ne vedo, da je Slovenija varna. Marjan Jakič je povedal: »Po mojem mnenju v Sloveniji ne bomo imeli več toliko britanskih turistov, kot smo jih imeli leta 1990. Takrat jih je prišlo 832.000. Kadar je šlo za ponudbo dveh letoviških centrov, na primer gorskega in morskega, ko so britanski turisti preživeli teden dni na razmeroma dragem Bledu in drugega v sorazmerno poceni Umagu ali PoreCu, nam je to dajalo možnost cenovne izravnave, saj se je blejska cena v paketu znižala na sprejemljivo povprečje. Te možnosti zdaj nimamo veC. Toda britanski trg ostaja pomemben za turistično ponudbo slovenskih jezer in gora. Na tem območju bomo ta trg negovali, res pa je, da nimamo slovenske turistične agencije, ki bi k nam vodila britanske turiste, ampak smo bolj prepuščeni stihiji in seveda prizadevanjem in uspehom našega turističnega predstavništva, da širi dobro ime o Sloveniji in poudarja njeno varnost.« V zvezi s tem je Marjan Jakič tudi dejal, da ni veC cilj v Slovenijo privabiti 80.000 britanskih turistov na leto. Iz objektivnih razlogov je tudi 30.000 do 40.000 britanskih gostov na leto veC kot dovolj. Pri tem je poudaril, da marketinške študije kažejo, da je najsmotrneje privabljati turiste (in to do 80 odstotkov) iz okoliških držav. Slovenija je tako kot v mnogih drugih državah (v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, v Nemčiji, Švici in ZDA) tudi v Londonu odprla turistični urad, ki pa je zaenkrat pogodbeno vezan s Kompasom. Ta urad nameravajo kadrovsko okrepiti in ga v teku prihodnjega leta reorganizirati v samostojno slovensko turistično predstavništvo za Združeno kraljestvo. V pogovoru za Republiko pa je Marjan Jakič tudi povedal, da bodo v Sloveniji poskušali ustanoviti posebno turistično agencijo kot javno službo, katere naloga bo turistična promocija Slovenije v tujini in doma. Alja Košak LASTNINJENJE CREDITOITAUANO Delnice banke bremenijo slabi dolgovi MILANO - V ponedeljek so v Milanu sporočili vse podatke, ki so potrebni za začetek privatizacije italijanske banke Credito Italiano SpA, hkrati z napovedmi, da bo ta bančna skupina v letošnjem letu ustvarila dobiček in tudi izplačala dividende svojim delničarjem. Ob koncu leta naj bi bila njena bilanca pozitivna, čeprav se ji ni posrečilo ohraniti dobrih poslovnih rezultatov iz prve polovice letošnjega leta, kot je sporocU njen direktor Pier Carlo Marengo. V prvi polovici leta 1993 se je bruto dobiček Credito Italiano SpA zmanjšal kar za 55 odstotkov, na 632 milijard lir (395 milijonov dolarjev), v primerjavi z letom prej. Marengo je izjavil, da si tudi potencialni vlagatelji lahko obetajo redno izplačilo dividend. »Prepričani smo, da bo Credito še naprej poslovala v zadovoljstvo njenih delničarjev, ki jim bo še naprej izplačevala dividende,« je dejal. Pri Credito Italiano SpA tudi upajo, da bodo drobni vlagatelji pokupili vsaj 40 odstotkov od 64-odstotnega deleža te banke, katere privatizacijo izvaja Istituto pe la Rico-struzione Industriale SpA (Iri). Cene za posamezne delnice ne bodo določili do 4. decembra, tik pred začetkom njihove prodaje, ki bo potekala od 6. do 10. decembra. Cena delnic bo temeljila na tržni vrednosti delnic Credita ter na ponudbi in povpraševanju. Ob sedanjih cenah delnic Credito Italiano SpA Iri pričakuje dotok novega kapitala od prodaje v višini približno dveh bilijonov lir (1, 25 milijarde dolarjev). Ce bosta Credito in njegov svetovalec, družba Goldmann Sachs International Ltd ponudila prenizko ceno, si Iri pridržuje pravico, da odreče konCno soglasje k prodaji, je povedal Marengo. Credito Italiano SpA je tudi precej obremenjena s slabimi dolgovi, ki utegnejo znižati ceno delnic. Po podatkih same banke je v letošnjem septembru obseg teh dolgov znašal skoraj 1, 32 bilijona lir (812 milijonov dolarjev), kar je za 912 milijard lir (570 milijonov dolarjev) veC kot decembra 1992. Credito Italiano SpA ima med svojimi bremeni tudi približno bilijon lir (625 milijonov dolarjev) dolgov kemične in prehrambene skupine Peruzzi, ki v celoti znašajo 28, 5 milijarde lir (17 milijard dolarjev). V okviru sanacijskega načrta Peruzzija naj bi približno 320 milijard lir (200 milijonov dolarjev) pri Credito Italiano SpA spremenili v deleže. Položaj, ki si ga Credito prav nic ne zeli, je pripomnil Marengo. (Reuter) VATIKAN / FINANČNO POROČILO VSEBUJE PRESENETLJIVE NOVOSTI -^vjicij KOI odjeknilo fini ‘o iz Vatikai dolarjev) ne krivali z svetega Peti do sredstva jevne cerkv skega in delovanja so sprejel sestanku, J žili »prem dano, »m: ce« " --* Rosario ( 12 kardh prispev cerkve pi inrenova praznik 29. juni ni za p izjavil, scenos o 'bog »Ta de smo •* - razumevanje načina, kako finančno deluje Katoliška cerkev, pa se je treba seznaniti z njenimi ustanovami, Čeprav ugledni vatikanski Časopis Corriere della sera meni, da gre za »finančni pragozd«. »Nemogoče je namreč razvozlati objektivno stanje tudi zato, ker gre za celo vrsto organov in ustanov, med katerimi vsaka zase upravlja s premoženjem Svetega sedeža, vsi skupaj pa to prikrivajo pred zunanjim svetom. Vatikansko finančno poslovanje je razdeljeno med tri ustanove. Najpomembnejša je Prefektura gospodarskih poslov Svetega sedeža, ki je nekakšna kombinacija »ministrstva za proračun in računskega dvora«. Po nekaterih podatkih prefekture gre kar 57 odstotkov stroškov Vatikana za plaCe 2300 zaposlenih (ta hip natančno 2384 zaposlenih in 897 upokojencev), katerih plaCe niso nic posebnega. V Vatikanu obstaja celo sindikat teh delavcev, pred katerim je sedanji papež, ko so protestirali zaradi premajhnih plač, rekel: »Sveti sedež ni Fiat, jaz pa nisem Gianni Agnelli.« Ob plačah sb najvecja postavka med stroški vatikanskega proračuna sredstva za radijske postaje ter za Časopisa L‘osservatore roma-no in L‘awenire. Druga temeljna finančna ustavnova je Administracija premoženja Svetega sedeža (APSA), v kateri je papež združil celo vrsto upravnih služb ekonomskega značaja, obstaja pa mnenje, da glavnino premoženja, s katerimi upravlja APSA, predstavlja kapital, ki ga je Sveti sedež dobil leta 1929 s sklenitvijo Lateranskega sporazuma z Mussolinijevo vlado. Takrat je imel Sveti sedež bleščečega finančnega strokovnjaka, bančnika Nogaro, ki je pridobljeni denar razdelil na tri dele in ga vložil v delnice različnih gospodarskih družb, nepremičnine, devize in zlato. Papež Pavel VI. si je celo prizadeval, da bi Cim veC delnic industrijskih družb prodali in največ vlagali v nepremičnine, zlasti v stanovanjske zgradbe (menda Vatikan samo v Rimu pobira stanarino v približno 5000 stanovanjih!). Najzanimivejša in hkrati najbolj skrivnostna vatikanska ustanova pa je vatikanska banka, oziroma uradno Ustanova za verske dejavnosti (IOR). Zanjo zatrjujejo, da je jedro najve-Cjih skrivnosti, kar je nekdaj potrdila tudi afera okrog njenega (zdaj že nekdanjega) vodje škofa Paula Marcinkusa, Cigar izročitev je zahtevala italijanska vlada od ZDA zaradi njegove vpletenosti v umazane posle Ambrozi-janske banke (kjer je prišlo tudi do smrtnih žrtev). Težko je ugotoviti, kako posluje IOR, saj je ta banka odgovorna edinole svetemu očetu. Nekateri podatki pričajo, da je včasih poslovala tudi z izgubo, na primer leta 1973, ko je nadzorni organ ameriških borz (SEC) razveljavil nakup 20 odstotkov svežnja delnic naftne družbe Ve-teo. Te delnice je Vatikanska banka kupila s posredovanjem nekega Eisen-bergerja, sumljivega kalifornijskega finančnika. Nakup je obetal velikanski dobiček, SEC pa je odkril, da za Eisenbergom stoji tuji kapital, ki se po ameriškem zakonu ne sme ukvarjati s takšno prodajo delnic. Hkrati pa je precej govoric, da IOR prejema precejšnje dobičke iz plasmaja svojega kapitala v General Motors, General Electric, Shell, Gulf Oil, Betlehem Steel in Pan American. Koliko, kako, kdaj in komu - pa je seveda nemogoče izvedeti! Nemara je zanimivo, da prostovoljnih prispevkov ne zaznamujejo kot posebno proračunsko postavko, tako da je tudi proračunski primanjkljaj relativen. Včasih so ga sanirali s prodajo cerkvenega premoženja, toda leta 1990 je državni tajnik Agostino Cassaroli izjavil, da je ta vir že povsem izčrpan. Težko je reci, kaj naj bi to natančno pomenilo, saj so vatikanske nepremičnine in umetnine v večini primerov neprecenljive vrednosti. Težko je tudi ugotoviti, kolikšna je vrednost celotnega premoženja. Nekaj od tega je dal slutiti kardinal Carpio, ki je v ne- kem intervjuju omenil, da je premoženje Katoliške cerkve brez premoženja mestnih cerkva znašalo 31. decembra 1985 neto 361.945.000.000 lir, kar bi zdaj, Ce bi upoštevali inflacijo, po nekaterih ocenah zneslo približno 600 milijard lir. Velja tudi omeniti, da ima mesto Vatikan na voljo tudi lastne prihodke od poštnih znamk, muzejev, stavb, delničarskega kapitala, vsi ti prihodki pa prav tako prispevajo k zmanjševanju dela proračunskega primanjkljaja vatikanske države. Toda veCna skrivnostnost vatikanskih financ obdaja tudi to odločitev o rebalansiranju proračuna brez tako imenovanega »novCiCa svetega Petra«, o obveznosti, ki bo odslej na ramenih mestnih cerkva. Predvidevajo, »da bodo škofje prispevali v skladu z zmožnostmi svojih škofij tolikšna sredstva, kolikor jih potrebuje Apostolski sedež pri opravljanju svoje službe univerzalne cerkve«. Darko Pavičič Sveti sedež pojasnjuje, da je v Vatikanu veliko dragocenih umetnih in malo gotovine, potrebne za tekoče financiranje (Foto:: Srdan Živulovlč) \ MENJALNIŠKI TEČAJI 16. novembra 1993 menjalnica Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka 75,60 76,20 10,58 10,81 7,55 7,75 Amk Ljubljana 75,90 76,20 10,65 10,83 7,70 8,00 Avtohlša Ljubljana* 75,80 76,05 10,70 10,80 7,70 7,80 Ažur Grosuplje 76,00 76,20 10,72 10,82 7,70 7,79 Banka Vipa Nova Gorica 75,56 75,90 10,58 10,73 7,71 7,78 75,30 76,10 " 10,55 10,75 7,60 7,75 BTC Ljubljana 75,60 76,20 10,55 10,75 7,50 7,75 Come 2 us* 75,95 76,20 10,73 10,80 7,66 7,77 Creditanstalt nova banka d.d. 75,80 76,40 10,65 10,85 7,50 7,80 Dom caffe Domžale* 76,10 76,40 10,80 * 10,90 7,70 7,90 HHIHHRRHIVMPHHi ' Emona Globtour Ljubljana* 75,90 76,00 10,74 10,80 7,66 7,74 ■ Eros Ljubljana* 76,00 76,30 10,75 10,85 7,65 7,80 Eros Kranj* 76,00 76,30 10,75 10,85 7,65 7,80 Hida 76,10 76,20 10,76 10,80 7,69 7,73 Hipotekarna banka Brežice* 75,50 76,10 10,70 10,80 7,68 7,80 Hram Rožice Mengeš 75,80 76,20 10,79 10,85 7,71 7,82 llirika Slovenj Gradec 75,70 75,99 10,70 10,79 7,60 7,74 Ulrika Postojna 75,70 76,00 10,55 10,78 7,66 7,75 llirika Sežana 75,90 75,98 10,65 10,72 7,71 7,77 llirika Jesenice 75,80 76,13 10,68 10,74 7,67 7,74 Idila Sečovlje* 75,80 76,20 10,55 10,75 7,65 7,78 Invest Škofja Loka 75,80 76,30 10,73 10,83 7,61 7,77 Italdesign Nova Gorica 75,50 75,85 10,63 10,80 7,70 7,76 Klub Slovenijales 76,00 76,30 10,78 10,84 7,73 7,93 Komercialna banka Triglav 75,40 ' 76,30 10,69 10,81 7,65 7,80 Kompas Hertz Celje* 75,50 75,95 10,68 10,78 7,65 7,75 Kompas Hertz Velenje* 75,50 75,95 10,68 10,78 7,65 7,75 Kompas Hertz Idrija* 75,60 76,00 10,68 10,78 7,65 7,75 Kompas Hertz Tolmin* 75,60 76,00 10,68 10,78 7,65 7,75 Kompas Hertz Bled* 75,50 75,95 10,68 10,78 7,65 7,75 Kompas Hertz Nova Gorica* 75,60 76,00 10,68 10,78 7,65 7,75 Kompas Hertz Maribor* 75,35 75,80 10,65 10,73 7,65 7,75 Kompas Holidays 75,95 76,15 10,65 10,80 7,60 7,80 Kreditna banka MB d.d.* 75,02 76,00 10,66 10,80 7,60 7,75 LB d.d. Ljubljana 75,94 76,29 10,74 10,84 7,66 7,73 LB splošna banka Celje 75,30 76,20 10,52 10,83 7,50 7,72 LB splošna banka Koper* 74,52 76,15 10,47 10,80 7,46 7,73 LB Dolenjska banka d.d. NM 74,70 76,15 10,52 10,82 7,50 7,72 LB banka Zasavje, Trbovlje 75,00 76,00 10,66 10,81 7,60 7,71 Libertas Koper* 75,70 76,10 10,60 10,78 7,63 7,72 a/smm < .. . , ... . „ . Ma Vir 76,00 76,40 10,70 10,88 7,60 7,85 Madai Nova Gorica, Šempeter’ 75,60 76,00 10,65 10,80 7,71 7,78 Media* 76,00 76,20 10,75 10,85 7,70 7,80 Moneta Invest 76,05 76,15 10,75 10,80 7,71 7,75 Niprom 1, II Ljubljana 75,95 76,15 10,77 10,83 7,70 7,75 otok Bled 75,62 76,37 10,69 10,82 7,56 7,75 Petrol* 76,05 76,10 10,74 10,79 7,70 7,75 Piaal Solkan* 75,65 76,10 10,64 10,80 7,67 7,77 Pigal Kobarid* 75,50 76,15 10,58 10,80 7,62 7,78 Pigal Obutek* 75,65 76,10 10,64 10,80 7,67 7,77 Pigal Diskont 75,30 76,00 10,52 10,74 7,58 7,75 Pigal Vrhnika* 76,00 76,30 10,65 10,80 7,68 7,76 Pigal Ilirska Bistrica* 75,50 76,15 10,55 10,75 7,60 7,74 Pigal Koper* 75,75 76,20 10,65 10,80 7,68 7,76 Pigal Avtopivon* 75,65 76,10 10,64 10,80 7,67 7,77 Poštna banka Slovenije* 74,50 75,99 10,42 10,75 7,39 7,73 Probanka Maribor 75,30 76,10 10,68 10,82 7,65 7,79 Primario Ljubljana 75,99 76,10 10,75 10,79 7,69 7,74 Publikum Ljubljana 76,08 76,12 10,75 10,78 7,73 7,75 Publikum Celje 75,40 75,50 10,64 10,73 7,50 7,75 Publikum Krško 75,85 76,25 10,50 10,75 7,55 7,77 Publikum Maribor 75,45 75,69 10,66 10,79 7,64 7,81 Publikum Metlika 75,65 76,00 10,50 10,80 7,55 7,75 Publikum Mozirje 75,61 75,88 10,50 10,78 7,54 7,76 Publikum Novo mesto 75,65 76,00 10,50 10,80 7,55 7,75 Publikum Tolmin 75,50 75,89 10,60 10,75 7,66 7,74 Publikum Sevnica 75,70 76,20 10,62 10,78 7,63 7,75 Publikum Šentilj 74,60 75,89 10,50 10,82 7,64 7,81 Publikum Šentjur pri Celju 75,55 76,05 10,60 10,74 7,52 7,75 Publikum Trebnje 75,30 76,04 10,62 10,79 7,63 7,73 Publikum Žalec 75,55 76,00 10,60 10,73 7,50 7,75 Sit-on Ljubljana 75,20 75,60 10,60 10,70 7,70 7,80 Sonce Ljubljana 76,00 76,10 10,70 10,80 7,66 7,75 Shalaby Koper 75,75 76,05 10,55 10,70 7,65 7,73 Slovenijaturistžel. p. Ljubljana* 76,05 76,40 10,65 10,80 7,45 7,80 Slovenijaturistžel. p. MB* 75,40 75,78 10,65 10,79 7,40 7,70 Slovenijaturist Jesenice 75,75 76,20 10,66 10,77 7,67 7,77 Slovenska Investicijska Banka* 75,90 76,25 10,70 10,80 7,40 7,78 Slovenska pos. in hra. Kranj 75,80 76,00 10,72 10,80 7,70 7,77 SKB d.d.** 75,45 75,55 10,72 10,74 7,67 7,68 SZKB d.d. Ljubljana 75,82 76,22 10,60 10,79 7,65 7,79 Tartarus Postojna 75,23 75,95 10,51 10,75 7,61 7,76 Tentours Domžale 76,00 76,30 10,75 10,90 7,70 7,85 Tori Ljubljana 75,90 76,25 10,72 10,83 7,68 7,79 UBK banka 75,50 76,20 10,60 10,80 7,66 7,80 Upimo Ljubljana 76,08 76,15 10,75 10,79 7,72 7,75 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: • „ MENJALNICA KIDA _ r06l/ 1-333-33$ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 223 z dne 16. novembra 1993 — Tečaji veljajo od 17.11.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 82,3452 82,5930 82,8408 Avstrija 040 šiling 100 1050,3876 1053,5482 1056,7088 Belgija 056 frank . 100 347,4205 348,4659 349,5113 Kanada 124 dolar 1 94,9478 95,2335 95,5192 Danska 208 krona 100 1854,1900 1859,7693 1865,3486 Finska 246 marka 100 2152,6333 2159 1106 2165,5879 Francija 250 frank 100 2126,7781 2133,1776 2139,5771 Nemčija 280 marka 100 7387,2110 7409,4393 7431,6676 Grčija 300 drahma 100 — 51,7623 51,9176 Irska 372 funt 1 — 176,7151 177,2452 Italija 380 lira 100 7,5128 7,5354 7,5580 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,0000 — Japonska 392 jen 100 117,2719 117,6248 117,9777 Nizozemska 528 gulden 100 6582,3744 6602,1809 6621,9874 Norveška 578 krona 100 1700,9053 1706,0234 1711,1415 Portugalska 620 escudo 100 72,6163 72,8348 73,0533 švedska 752 krona 100 1523,2429 1527,8264 1532,4099 Švica 756 frank 100 8380,0521 8405,2679 8430,4837 Velika Britanija 826 funt šterling 1 186,3055 186,8661 187,4267 ZDA 840 dolar 1 125,2132 125,5900 125,9668 Evropska Skupnost 955 ECU 1 141,8049 142,2316 142,6583 Španija 995 peseta 100 91,2321 91,5066 91,7811 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo, Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 16. NOVEMBRA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. JANUARJA 1994: 1.300,000 712,921 733,868 1.446,789 109,6801% 112,9028% 111,2915% 130,000 71,292 73,387 144,679 16. NOVEMBRA 1993 v SIT za 1 00 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka Eros Kranj Hida Hipotekama banka Brežice llirika Jesenice llirika Sežana Kreditna banka Maribor LB Dolenjska banka Novo mesto LB banka Zasavje, Trbovlje Publikum Sevnica Shalaby Koper Sonce Ljubljana 2,00 2,10 2,10 1,90 2,00 2;op 1,80 mmmi 1,70 i 1,70 1,70 2,00 2.90 2,50 j 2,30 2,70 2,50 2,50 2,60 1.90 2,50 2,45 “ 2,50 2,40 16. NOVEMBRA 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,6500 12,150 kanadski dolar 8,8500 9,2500 funt šterling 17,3000 18,1000 švicarski frank 780,0000 810,0000 belgijski frank^HHHHI francoski frank 32,2000 197,5000 33,5000 205,5000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,6930 0,7330 danska krona 171,5000 178,5000 norveška krona 157,5000 164,5000 švedska krona 139,5000 146,5000 finska marka 197,5000 207,5000 portugalski escudo 6,7000 7,1000 španska peseta 8,5000 9,0000 japonski jen 10,9000 11,3000 slovenski tolar 9,2000 9,7000 hrvaški dinar 0,00 0,060 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 1 16. NOVEMBER 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1640,00 1690,00 nemška marka 976,00 996,00 francoski frank 279,00 288,00 holandski gulden 866,00 892,00 belgijski frank 45,50 46,90 funt šterling 2450,00 2525,00 irski šterling 2311,00 2382,00 danska krona 243,50 251,00 grška drahma 6,30 H 7<°o kanadski dolar 1250,00 1288,00 japonski jen 15,40 15,90 švicarski frank 1100,00 1134,00 avstrijski šiling 138,00 142,(X) norveška krona 223,50 230,00 švedska krona 199,50 205,00 portugalski escudo 9,50 9,70 španska pezeta 11,60 12,30 avstralski dolar 1083,00 1116,00 madžarski florint 12,00 16,00 slovenski tolar 12,40 13,10 hrvaški dinar ( 0,13 0,18 16. NOVEMBER 1993 v LIRAH , ± . 1 —i valute 1 lUMJjJI II (AIUUUJI II ameriški dolar i640,00 1685,00 nemška marka 972,00 992,00 francoski frank 277,00 287,00 holandski gulden 865,00 885,00 belgijski frank 45,25 46,80 funt šterling 2460,00 2515,00 irski šterling 2310,00 2370,00 danska krona 243,00 250,00 grška drahma ■16.70 7,20 kanadski dolar 1235,00 1275,00 švicarski frank 1105,00 1125,00 avstrijski šiling 137,70 141,70 slovenski tolar 12,50 13,00 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 17. novembra 1993 od 00.00 ure dalje. 1 ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pr tečaje na 100 100 100 100 1 1 ikonkre trgu de 1081,6393 2190,0553 7607,0000 7,7363 191.8485 128,9387 stnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 1084,4831 2195,8133 7627,000 7,7567 192,3529 129,2777 !no odstopanje Jogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos DEM DEM ih ie možno 76,05 76,10 odstopanie TETT 76,35 s. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 17, novembra 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM HF so dalo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e. 76,05 76.04 76,07 76.05 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in nakuf no kupovati i R. Slovenija tolar 100 — 20,81 — ZDA dolar 1 23,48 23,55 23 62 RUBRIKE Sreda, 17. novembra 1993 Pisalo se je leto 1786 Rojstvo prvega genija nemške romantične opere Vsestranski umetnik nemirne, tipično romantične narave, po mnenju glasbenih kritikov prvi genij nemške romantične opere Carl Maria von Weber se je rodil 18. novembra leta 1786. Stremu-Sld oCe je hotel nadarjenega sina narediti za drugega Mozarta in je z njim prepotoval celo Nemčijo. Weber je bil odličen pianist m se je v Pragi, kjer je bil tri leta operni direktor, žilavo bojeval za uresničenje zahtevne opere in za pristnost v umetnosti. Prvo opero je napisal s trinajstimi leti, sledijo ji mladostne dela Peter Schmoll, Silvana, Abu Hassan, Carostrelec, Preciosa, Euryanthe in Oberon. Oberon je bil tVebrov zadnji prispevek gledališču. Komponiral ga je za londonsko operno hišo, ko je bil že močno bolan. Nekaj dni po izredno uspešni premieri v Londonu je skladatelj 5, junija 1826 dopolnil svoje bogato ustvarjalno življenje. PREBLISK Uspeh je upravičil moja načela, splošno priznanje pa je razločen dokaz, da so preprostost, resničnost in prirodnost veliki temelji lepote v vseh vrstah umetnosti. C; W. Gluck NUMIZMATIKA Vitomir Cop Dinozavri tudi na kovancih V Veliki Britaniji in Nemčiji so začeli izdajati medalje, na katerih so upodobljeni različni dinozavri - Izdajateljem se obetajo velikanski zaslužki Dinozavromaniji, ki je zajela skoraj ves svet, se ni uspela izogniti niti numizmatika. Neko privatno angleško podjetje je zaCelo izdajati serijo medalj z motivi različnih dinozavrov. Po predvidenem naCrtu naj bi izdali dvajset medalj, vsak mesec po eno. Na prvi med njimi je upodobljen protoce-ratops. Medalje kuje švicarska kovnica Valcambi SA iz Balerne. Izdelane so iz zlitine bakra in niklja v posebni visokosi-jajni tehniki in imajo premer 40 mm. Skupaj naj bi izšlo 5000 kompletnih serij. Prva medalja stane 10 DEM, ostale pa bodo prodali po 39,50 DEM. Torej se domiselnim podjetne-žem obeta kar zavidljiv dobiček. Poleg protoceratopsa bodo na teh medaljah upodobljeni še mnogi bolj ali manj neznani predstavniki izumrlih plazilcev. Za najbolj vnete ljubitelje navajamo nekaj njihovih imen: albertozaver, apatozaver, baktroza-ver, baronyx, kamaraza-ver, kasmozaver, korito-zaver, driozaver, mega-lozaver, plateozaver, spinozaver, stegozaver, triceratops in tiranozaver. Vse omenjene pošasti so upodobljene tudi na tematskih telefonskih karticah, ki prav tako izhajajo vsak mesec. Podobne medalje so izdali tudi Nemci. V Wurttemberški kovnici so skovali srebrne in zlate medalje - kovance, ki jih je oblikoval Nuck Hartivig iz Berlina, graviral pa Franz Miiller iz Miinchna. Izkupiček od teh medalj je namenjen otrokom, obolelim za rakom, kar naj bi simboliziral napis na njih: Ljubezen pomaga živeti. Od vsake srebrne medalje je za to namenjenih 10, od zlate pa 20 DEM. Kovanci - medalje z nominalno vrednostjo 1 dino so izdelani v tako imenovani proof tehniki. Srebrniki tehtajo 20 gramov in imajo premer 40 mm, zlatniki pa tehtajo 5 gramov in merijo 23 mm. Prodajajo jih po 69 oziroma 298 DEM, dobiti pa jih je mogoče v vseh nemških bankah. ŠAH 8 jpi m&mm 7 ■AH at s o 6 ±m sii in m S 5 ■pJ*/j«© Z 4 m. MtM 6 S 3 ISLčLii §1 Hi 2 im m mm 1 a ss ta s a b c d e f g h 1) Geller - Portisch / Moskva 1967 V španski otvoritvi je beli dosegel pozicijsko prednost, ki jo želi v nadaljevanju še stopnjevati in doseči zmagovito pozicijo. Cmi mu želi zamenjati neugodnega belopoljnega lovca, zato beli, ki je na potezi, takoj krene v napad na Črno rokado in že po nekaj potezah zmaga! 2) Pavasovič - Mohr / Radovljica 1993 Za kakovost ima Cmi lovca in kmeta, vendar pa pasivno postavljene figure, ki jih centralizirana bela dama in skakač še bolj utesnjujeta. Mladi Pavasovič, ki je na potezi, je na učinkovit in poučen naCin izkoristil to prednost ter prisilil Črnega k predaji. Pri reševanju upoštevajte medsebojno sodelovanje belih figur! jopA as imo ut gS(j s £'!/"> 'lDln !zojS EPI'P £3(1"£ DAnfupj] as o lot a olmjud ijsj/i tfiaj) oj i£OX'£ am +gjs'Z 'zaiod (oifou oz nsfiopod imo of od ojoj ‘ouaooipo af nliptod ut o;sja ompas apasoz oADfupjf D[aq pap-i djv BP1 ipaS'l JojSipo af tq ‘mStf qi[aq ofpoA oz Altom daj D[iq af nŠauio djsja ompas mfqrg Z aSojou /lajrsaj/ jjupA af as tu jo m i£ai'9 aSi jaka s aSi i+gSa -p oumSt opq af tfiptnd A '+S/S’S U^l -p :£qS"'£ DjV/ 9qS-£ -djkjzdj af o pojo J omo m ddaoj AajJZ as i:gqT£ 9P1 HPB1'Z pom gScTE APl +-Aka z l DU 'i9%S'Z £sP"'l o/V APQ"'l 'omop oujq jopdou ut jgSq'i oza;od jnjSipo jajjaf) af ofptzod oz mojtnrjqo mtuafutfajd g l aSojou Aa)jsay VULKANI Janez Rozman Otoki boga Eola © Eolski oziroma Liparski otoki postajajo zaradi izredno zanimivih vulkanskih pojavov eno največjih turističnih središč na Siciliji Ce so razmere take, da onemogočajo izločanje P inov, dobimo iz enake ave obsidian, ki ga na Liparskih otokih lahko ravno tako pogosto naj- Obsidian je kemijsko skoraj cisto steklo, ob prelomih ima kakor nož ostre robove, zato so ga Judje kamene dobe uporabljali za izdelavo rezil m pušcicnih konic. Proti zahodu ležijo otoki Salina, Filicudi in Alicudi. Salina je zelenec paradiž, ki ponuja obiskovalcem močno lokalno vino - malvazijo -in popolni mir. Filicudi je znan po fantastičnih formacijah iz vulkanskega kamna, ki pa si jih ogleda le malo turistov, saj je otok precej odmaknjen. Med otokoma Lipar; in Stromboli lezi Panarea s kristalno Cisto vodo in nenavadnimi stopničastimi Čermi, ki rastejo iz morja poleg otoka. Enkratni kamniti bloki so ostanki nekdanjega ognjenika, ki se je pri poslednji eksploziji sam uničil. In nazadnje vstane iz modrine Firenškega morja temačni trikotnik Strombolija. Otok je vrh ognjenika piramidaste oblike, njegovi pravi temelji pa so 2000 metrov pod vodno gladino. Na severozahodnem delu otoka je planota, zavarovana pred eksplozijami Stromboli (Obe fotografiji: Janez Rozman) Oblaki pare nad Vulcanom ognjenika, tako da se je na njej lahko stalno naselil Človek. Tu je zrasla vasica San Vicenzo s petsto prebivalci, kjer smo se tudi izkrcali. Prečkali smo plažo iz Črnega vulkanskega peska, na kateri so počivali ribiški Čolni, in po labirintu ozkih ulic, obdanih z belimi hišami in vrtovi, prispeli do kačasto vite poti, ki vodi na 927 metrov visoki vrh stožca. Vrh Strombolija in ves južni del otoka sodita k staremu ognjeniku, ki ga je nekoC v preteklosti razrušila silovita eksplozija. Na zahodnem pobočju se je razvil hov ognjenik in se sčasoma spojil s starim. Zaradi spleta okoliščin in predvsem viskoznosti lave ima Stromboli med vsemi vulkani sveta najbolj stalno delovanje. Mirovanja skoraj ne pozna, saj bruha v neenakomernem ritmu, zato pa redno. Včasih nekajkrat na dan, v enem dnevu so našteli že tudi po 60 eksplozij. Strokovnjaki menijo, da botruje stalnim erupcijam verjetno podoben mehanizem kot pri delovanju gezi-rjev. Vsekakor je po zaslugi stalnih izbruhov postal Stromboli pravi pravljični otok in najslavnejši ognjenik sveta. Zaviti v spalne vreCe smo polegli v protivetr-ne zaklone iz vulkanske žlindre in iz varne razdalje večji del noči opazovali in slikali ognjemete lave. Ob eksplozijah poletijo iz žrela razbeljene krpe lave, ki med letom po zraku puščajo za seboj rdeCo sled, kar se posebno lepo vidi ponoči in na nočnih dol-gocasovnih posnetkih. OtoCani pravijo eksplozijam scoppi in se zanje niti ne menijo, saj jih poslušajo vse življenje. Zjutraj me je prva svetlo- ba izvabila iz spalne vreCe in po nasutju iz drobljive žlidre in groblaja, ki ju je izmetal ognjenik, sem se odpravil proti kraterju. Eksplozijsko delovanje ognjenika povzroča sproščanje plinov, ki so raztopljeni v lavi. Ko pride lava na površje, tlak pade in izločajo se plini, ki imajo pri tej temperaturi veC kot tisočkrat večji volumen. Plin med svojo ekspanzijo ponese s seboj tudi dele lave, ki se v zraku ohladijo in strdijo ter padajo na tla v obliki pepela, lapilov in bomb. Okoli kraterja najdeš vedno nove vretenasto oblikovane vulkanske bombe, ki svojo obliko dobijo zaradi rotacije, takrat ko mehka masa Se leti po zraku. Vsa okolica kraterja je bila nasuta z vulkanskimi izmečki, ki so na zahodni strani padali po veC kot kilometer dolgi brežini nara- vnost v lesketajoče se morje. Ko radovednost premaga strah, se povzpnem na rob kraterja, ki ga sestavljajo številna žrela, v katerih se iz razžarjene lave izločajo plini, ki le-to skoraj povsem prekrijejo. Zadnji močnejši izbruh je doživel Stromboli leta 1930. Takrat so na vasico Ginostro padle vulkanske bombe in bloki skrepenele lave, ki so tehtali tudi po 30 ton, pri Čemer je bila večina hiš uničenih. Na otoku se tudi nenehno vrstijo šibki potresi, vendar se domačinom na njem vseeno splaCa ostati. Vulkanska tla so ponavadi izredno plodna, v Firenškem morju so velike jate tun, kopači odkopavajo plovec in žveplo, v zadnjem Času pa so na otok zaCele prihajati tudi cele množice turistov. (Konec) KRIŽANKA Vodoravno: 1. sosednji Črki slovenske abecede, 3. država na Arabskem polotoku, 7. postava, 9. ime slovenskega nogometaša Pateja, 10. mesto z več kot milijon prebivalcev, 12. hrib nad Beogradom, 13. pevski zbor, 14. mesto na Finskem, 15. nemški filozof (Immanu-el), 16. ljubkovalna oblika angleškega imena Cathe-rine, 18. afriška antilopa, 21. živec, 24. ime ameriškega kemika, Nobelovega nagrajenca Onsagerja, 26. nekdanji turški velikaS, 27. nemški slikar (Peter) (iz Crk angel), 28. odrska igra brez besed, 30. židovski mesec, 31. teliček, 32. ime ameriškega igralca Bogarda, 33. prva in zadnja Črka slovenske abecede. Navpično: I. merilec hitrosti, 2. mesni izdelek, 3. del voza, 4. krinka za obraz, larfa, 5. ime slovenskega pisatelja Ingoliča, 6. glavno mesto francoskega departmaja Deux Sevres, 7. sestrin mož, 8. menjava bivališča, II. avtomobilska oznaka Maroka, 15. dirkališče formule 1 v Južnoafriški republiki, 17. oznaka za hektoliter, 19. gola ženska, 20. lahen spanec, dremanje, 21. naskok, naval, 22. italijansko otočje zahodno od Sicilije, 23. ranocelnik, 25. njivski plevel, 27. kemijski znak za nobelij, 29. trčenje, ka-rambol. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 ze ‘^ria ‘>[aot ‘repe ‘Bmiuiopred ‘[a8 -bn ‘bSb ‘šiba ‘Arau ‘ptreja ‘AqjB3 ‘uiB)i ‘ima^ ‘ioq ‘bjbav ‘ojsamajaA ‘raef ‘sbjs ‘tremo ‘Ss :ouABJopoy\ Aausara 24 Sreda, 17. novembra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/ HLADNO ALPE JADRAN / SUHO, PONEKOD SONČNO VODE Vremenska slika: Iznad severovzhodne Evrope se proti srednji Evropi in Alpam Siri območje visokega zračnega pritiska. Ciklon-sko območje se je že pomaknilo nad Cmo morje. S severovzhodnim vebom doteka nad naše kraje hladen zrak. topla hladna okluzija fronta fronta C A sredliOe srodliOe ciklona anticiklona OBLAČNOST pod 10% DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 5 | 10-30% 5-10 J *** *** I ' i I '-'i 10-30 ******** 1 I 1 30-60 *** *** *** *** : nad 80% nad 60 1 nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... 0/4 TRST........ 8/- CELOVEC....... 0/4 BRNIK....... 0/4 MARIBOR....... 3/5 CELJE....... 1/5 NOVO MESTO.... 1/3 NOVA GORICA.. 2/11 MUR. SOBOTA... 1/5 PORTOROŽ...... 6/10 POSTOJNA...... 0/3 IURSKA BISTRICA. 4/5 KOČEVJE...... 1/2 CRNOMEU.......- 0/3 SLOV. GRADEC.. 2/6 BOVEC...... 7/8 RATEČE....... -3/5 VOGEL.........- -4/-1 KREDARICA.... -12/-11 VIDEM....... 0/- GRADEC........ 3/7 MONOŠTER..... 0/3 ZAGREB........ 3/4 REKA....... 7/8 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... -6/-1 STOCKHOLM.... -7/2 MOSKVA....... -13/-8 BERUN............. 0/5 VARŠAVA...... -2/1 LONDON....... 0/11 AMSTERDAM.... 1/8 BRUSELJ...... 1/9 PARIZ............ 2/10 DUNAJ............ 0/1 ZGRICH............ 2/3 ŽENEVA....... 3/6 RIM............. 10/19 MILAN........ 7/15 BEOGRAD...... -/4 BARCELONA.... 4/15 ISTAMBUL..... 8/12 MADRID....... -2/17 UZBONA....... 13/20 ATENE........... 12/16 TUNIS.......... 12/21 MALTA........... 16/22 KAIRO........... 12/22 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 7.05 in zašlo ob 16.28. Dan bo dolg 9 ur in 23 minut. Luna je vzsla ob 10.32 in bo zašla ob 20.02. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Kozoroga. Spravimo rožmarin, roznkravt lovor in druge občutljive rastline. TEMPERATURE REK Reke: Mura (G. Radgona) 7°C, Sava (Radeče) 7°C, Sava (Radovljica) 6,4°C, Savinja (Laško) 4°C, Ljubljanica (Moste) 7,8°C, Bistrica (Sodražica) 7,9°C, Sora (Suha) B.lT, Gra-daSCica (Dvor) 7,5°C, Iška (Iška) 5,1°C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.50 najnižje -8 cm, ob 10.25 najvisje 39 cm, ob 17.28 najnizje -55 cm. lutri: 0.28 najvisje 28 cm, ob 5.36 najnizje -2 cm, ob 10.55 najvisje 30 cm, ob 18.06 najnizje -47 cm. Slovenija: V vzhodnih kra- Sosednje pokrajine: V sojih bo pretežno oblačno, sednjih pokrajinah Italije drugod delno jasno. Pihal in Avstrije bo prevladova-bo severovzhodni veter, lo sončno vreme, v krajih Dnevne temperature bodo vzhodno od nas bo pretež-od 2 do 7 °C. no oblačno. V Sloveniji: Obeti: V četrtek bo suho in hlad- V petek se bo od vzhoda no. postopno pooblačilo. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke. Promet po notranjosti države poteka tekoče. Za gorenjske mejne prehode je obvezna zimska oprema. Slonje podtalnic V oktobru so se vodne zaloge podtalnic v ravninskih vodonosnikih izboljšale, vendar ne povsod. Izboljšanje je bilo odvisno od količine padavin in pronicanja iz naraslih rek Največ padavin je bilo v zahodni Sloveniji. Tam je bila v nekaterih krajih izmerjena do zdaj največja količina padavin, v Bovcu več kot 900 litrov na kvadratni meter. V osrednji Sloveniji je bilo večinoma med 200 in 300 litrov dežja na kvadratni meter, medtem ko je bilo najmanj padavin v severovzhodni Sloveniji. V Prekmurju je bilo borih 100 litrov padavin na kvadratni meter. Geografski razporeditvi padavin sledi izboljšanje zalog po vodonosnikih, kot je razvidno iz tabele. V njej so prikazana vodna stanja, izmerjena med 27. 10.1993 in 6.11.1993 (O/N 1993), za primerjavo pa so podana še nizkovodna povprečja za dolgoletne nize (Hnp) ter dolgoletna srednja vodna stanja (Hs). V novembru je bilo vodno stanje kritično nizko na Dravskem in Ptujskem polju, kjer je bila gladina podtalnice ves oktober ustaljena. Tam še ni znakov konca sušnega obdobja in so nekateri vodnjaki še vedno presušeni. Kljub izboljšanju ni veliko bolje v drugih vodonosnikih severovzhodne Slovenije, kjer je povsod, razen na Murskem polju, vodno stanje še vedno nižje od nizko- vodnega povprečja. Na Murskem polju se je gladina dvignila nad srednje vodno stanje, kar je posledica močnega dotoka z infiltracijo iz narasle reke Mure. V vodonosnikih osrednjega in zahodnega dela Slovenije je stanje vodnih zalog ugodno, saj so gladine nad srednjim vodnim stanjem. Nekoliko odstopata Kranjsko polje in Ljubljansko polje, kjer je gladina med srednje nizkim in srednjim vodnim stanjem, s tendenco naraščanja. Tako se tudi na teh dveh vodonosnikih pričakuje bogatitev vodnih zalog. Vodno stanje je višje od srednjega tudi na Krškem polju in na nizki terasi Brežiškega polja, ki se napajata s pronicanjem vode iz Save. Na visoki terasi Brežiškega polja, kjer podtalnica dobiva vodo s pronicanjem padavin, je vodno stanje še vedno nizko. Gladine podtalnic so povsod začele močneje naraščati med 21. in 23., v plitvih vodonosnikih pa so dosegle maksimum med 23. in 27. oktobrom in potem spet začele upadati. V globokih vodonosnikih je ob meritvah vodno stanje še naraščalo. Zato za vodonosnike Kranjskega polja, Sorškega polja, doline Kamniške Bistrice in Ljubljanskega polja predvidevamo izboljšanje vodnih zalog še v novembru, neodvisno od razvoja vremenskih razmer. Zlatko Mikulič POSTAJA VODONOSNIK Hnp obdob (cm) STANJE O/N 1993 (cm) Hs obdob (cm) Lipova PREKMURSKO POLJE 356 422 309 RANKOVa PREKMURSKO POLJE 258 270 206 ZG.KRAFJE MURSKO POLJE 379 332 340 ZEPOVa APASKO POLJE 415 477 347 BRUNSVIK DRAVSKO POLJE 1242 1385 1152 DORNAVA PTUJSKO POLJE 433 463 376 ŠEMPETER SP. SAVINJSKA DOL. 879 630 800 LATKOVAVAS DOLINA BOLSKE 307 173 252 MEJA SORSKO POLJE 3016 2919 2948 BRNIK KRANJSKO POLJE 2557 2405 2330 PRESERJE DOL. KAMNIŠKE BISTR. 2159 1612 1807 KLEČE LJUBLJANSKO POLJE 3066 2950 2913 SKOPICE KRŠKO POLJE 582 279 503 SP. STARI GRAD BREŽIŠKO POLJE 454 369 419 BUKOSEK BREŽIŠKO POLJE 739 811 644 MIREN VIPAVSKO SOSKA DOL. 2306 2051 2205 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4.: Ge vas bo občutek dolžnosti vodil v pretirano naprezanje, pričakujte ustrezno reakcijo iz vaše notranjosti. Ne čudite se glavobolu. BIK 21.4. - 20.5.: Sedite za obloženo mizo in se poskušate napolniti do vrha? Želodec je prenizko od srca, da bi vam to uspelo. Na sprehod torej, vsaj okoli mize. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: V vašem polju bo kmalu več pušk kot koruze. Ne mečite jih proč. Sovražnikov je namreč veliko več, kot se vam zdi, pa tudi sami niste. V boj. RAK 22.6. - 22.7.: Prišel je dan, ko boste začutili potrebo, da se za urico ali dve umaknete v samoto ter razmislite o življenjsko pomembnih zadevah. Ne pustite se motiti. LEV 23.7. - 23.8.: Navdušujete se nad novimi privlačnimi nazori. Lepo, vendar bodite kritični, kajti premalo časa imate, da bi se lahko poglobili v vse, ki obljubljajo nebesa. DEVICA 24 8. • 22.9.: Na več stolih hkrati je nemogoče sedeti, zato si jih pozorno oglejte in izberite pravega. A ne obsedite na njem, da vam ne zadremajo noge. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Čakajo vas velike spremembe, zato nikar ne čakajte križem rok. Dobro se pripravite nanje, da jih boste lahko usmerili po svojih merilih in potrebah. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ob zvrhanem košu lastnih idej in občutkov poskusite najti vsaj malo prostora za zunanje dogodke. Sodelujte z drugimi, pa boste še bogatejši. STRELEC 23.11. - 21.12.: Razjezili vas bodo »poredni« otroci. Preden se znesete nad njimi, se spomnite svojih rosnih let. Ce se je tudi vam godila krivica, prekinite začarani krog. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ponudile se vam bodo dokaj učinkovite poti za sproščanje notranjih napetosti. Vaše zanimanje za skupinsko duhovno osvobajanje se bo povečalo. . VODNAR 21.1. -19. 2.: Radovednost je le-/p. pa čednost, zato boste razkrih še marsikatero S-ž>Yt skrivnost. Vendar pazite: večina prenese pogled v ogledalo samo v brlogu privatnosti. RIBI 20. 2. - 20. 3.: S partnerjem bosta naposled zlezla čez rob enoličnosti in zašla v družbo. Osvežita si dan tudi z obiskom kakšne zanimive prireditve. AVTOMOBILIZEM / NOVO IZ RENAULTOVE PONUDBE Enoindvajsetico bo nasledila laguna Na slovenskih cestah že v začetku pomladi Januarja prihodnje leto ojačitve vrat in pirotehni- popolnoma nov 2,2-litrski bo Renault predstavil na- čni zategovalniki spre- dizelski motor z 12 ventili slednika enaindvajsetice z dnjih varnostnih pasov, in 61,3 kilovata (85 KM), imenom laguna, ki se po Med različno dodatno ozi- Pri Renaultu pričakuje-svojih značilnostih uvršča roma serijsko opremo gle- jo, da bodo z laguno uspe-med avtomobile višjega de na posamezen trg pa šno tekmovali z drugimi srednjega razreda. omenjajo varnostno blaži- proizvajalci srednje velikih Laguna je sodobno za- no za voznika, sistem ABS avtomobilov. Na sloven-snovana limuzina s petimi in elektronsko krmiljeno skih cestah lahko prva Re-vrati, ki po mnenju načrto- klimatsko napravo. naultova vozila z imenom valcev celo izstopa iz sivi- Kupci bodo lahko izbi- laguna pričakujemo kmalu ne oblikovanja pri vozilih rali tudi med tremi razli- po januarski predstavitvi, tega razreda. čnimi bencinskimi moto- v pooblaščeni Revozovi Renault obljublja tri ra- rji: 1,8- litrskim s 68,5 kilo- prodajni mreži Renault pa zličice: RN, RT in RXE, ki vata (95 KM), 2-litrskim s bodo slovenskim kupcem se bodo razlikovale po 83 kilovati (115 KM) in V6 na voljo predvidoma že na opremi. V vseh bo že serij- 3-litrskim s 123 kilovati začetku pomladi, sko vgrajen servovolan, (170 KM), na voljo bo tudi Marko Krautberger GLASBA / PREKINIL JE SVOJO SVETOVNO TURNEJO Michael Jackson »podlegel« zdravilom in izginil neznano kam Po nekaterih vesteh naj bi se zdravil pri psihiatru LONDON - Kje je Michael Jackson? Ameriški pop pevec je izginil neznano kam, potem ko je v Mehiki nepričakovano prekinil svojo letošnjo svetovno turnejo. Po nekaterih vesteh naj bi se zdravil v neki londonski kliniki, po drugih naj bi si privoščil počitek v francoskem smučarskem letovišču Avoriaz, po zadnjih sporočilih ravnatelja hotela, v katerem naj bi prebil nekaj dni, pa naj bi predvčerajšnjim zapustil hotel in izginil. Michael Jackson, 35-letni ljubljenec milijonov najstnikov in najstnic po vsem svetu, je zašel v globoko življenjsko in telesno krizo potem, ko ga je neki 13-let-nik iz Los Angelesa obtožil, da ga je spolno zlorabljal. Pevec je ostro demantiral obtožbo, ponovil je, da je bil vedno prijatelj otrok in mladostnikov, hišna preiskava na enem od njegovih domov pa ga je - po prvi obtožbi - tako prizadela, da si očitno ni opomogel. Zadnje mesece si je lajšal vse bolj pogoste glavobole z uživanjem zdravil, pri čemer je šel tako daleč, da je postal zasvojen od psihofar-makov. Ko je bil med postankom turneje v Mehiki že na robu živčnega zloma, ga je obisk njegove »druge mame« Liz Taylor prepričal, naj turnejo prekine in naj se začne resno zdraviti. Taylorjeva mu je svetovala londonsko kliniko Charter Nightingale, kjer naj bi ga zdravil »čarovnik« psihoterapije Beau-champ Colclough, psihoterapevt, ki je svojčas že »ozdravil« drugega pop zvezdnika, Eltona Johna, ko je zašel na pot mamil in psiho-farmakov. Po prekinitvi turneje so se razširile vesti, češ, da je multinacionalka Pepsi razveljavila milijardno reklamno pogodbo s pevcem. Jackson naj bi jo tako skupil še po finančni plati. Takrat se je tudi govorilo, da se dokončno umika s pevske scene. Včeraj pa je glasnik družbe Pepsi Gary Hemphill demantiral prekinitev pogodbe; po zadnjih vesteh naj bi se odločil za 6 do 8 tednov dolgo zdravljenje, nakar naj bi se spet pojavil v javnosti. A to so doslej le govorice. Videli bomo... Bil je ljubljenec najstnic, sedaj beži pred samim seboj IVASHINGTON - Vse je bilo zapisano že v imenu, bi lahko rekli o najnovejših dogodivščinah ameriškega pevca Michaela Jacksona. Zvezdnik lahke glasbe je dal svoji letošnji svetovni turneji naslov »Dangerous World Tom« - Nevama svetovna tumeja.Po prvih triumfih na Daljnem vzhodu, je postala tm-neja zanj res »nevarna«, tako nevarna, da jo je moral nepričakovano prekiniti. Po obtožbah o spolni zlorabi 13-letnika je zaCela zvezda Michaela Jacksona postopoma a vztrajno bledeti in v zadnjih dneh celo ugašati. Tudi sam je začel propadati: zašel je v globoko depresijo, telesno je bil izmučen, psiho-farmaki, ki jih je užival za blažitev bolečin, so ga zasvojili, njegovo zdravstveno stanje je postajalo iz dneva v dan slabše. Pevec je zdržal do Mehike, na- slednji koncert v mestu San Juan na Portoriku, in vse nadaljnje pa je odpovedal. Ta njegova odločitev je hudo prizadela njegove fanse. Vrste njegovih oboževalcev so zaCele kopneti, tudi med njegovimi ljubitelji se vse bolj pogosto dvigajo očitki in obtožbe. Številni od njih so ameriškim televizijskim hišam izjavili, »da Jacksonu ne verjamejo več« in da ne razumejo »zakaj beZi, ko pa izjavlja, da je nedolžen.« Nekateri so celo izrazili domnevo, da je Jackson zbezal, ker naj bi se bal aretacije. Naj bo kakorkoli že, vse kaže, da je zašel Michael Jackson, 35-letni zvezdnik svetovne lahke glasbe, na pot zatona. V nekaj mesecih je požgal vse, kar je zase koristnega storil v več kot dveh desetletjih pevske kariere.