VEL

Himna vstajenja gre preko grobov —
pojoč, vriskajoč
trka na duri in drami iz sna:
Velika noč!... Velika noč!
O ti, ki iščeš po svetu miru in sanjaš v prelepe davne čase postoj za trenutek... preženi bridkost, bodi naš gost!
VELIKA BRITANIJA
Zunanjepolitični urednik londonskega ko= munističnega lista »Daily Worker«, Doug* las A. Hyde, je odstopil od uredniškega me= sta in iz komunistične stranke. Hyde na= merava prestopiti v rimokatoliško cerkev.
Za vzrok svojega odstopa je navedel ve* dno večje razočaranje nad komunistično politiko in izjavil: »Postalo mi je jasno, da ruši to gibanje, za katero sem se dolgo ča= sa boril in delal, svobodo in poštenost in pri tem naglasa, da se za to bori. Ravno tako pa mi je tudi jasno, da komunizem ne pomeni za svet, ki je tako težko bolan, no= bene rešitve.« Hyde, ki je bil dvajset let član komunistične stranke, je nadalje izja* vil,, da ga je odbila sovjetska zunanja po= litika in dogodki na češkoslovaškem.
Senat univerze v Glasgowu v Sev. Škot= ski je sporočil, da odklanja z največjim ob= žalovanjem sprejem povabila k svečanostim ob priliki 600. obletnice ustanovitve Karlo^ ve univerze v Pragi. V izjavi k tej odklönL tvi pravijo, da jim je znafto, kako so pred kratkim odpustili 17 profesorjev samo iz političnih vzrokov in je nova češkoslovaška vlada zasedla njihova mesta, ne da bi se preje posvetovala z univerzitetno oblastjo. Univerzi so na ta način odvzeli potrebno in zgodovinsko avtonomijo. — V pričetku pre= teklega tedna je sporočil tudi rektor uni= verze v Southamptonu, da z njegove unL verze ne bodo poslali v Prago nobenega zac stopnika.
Najvišji državni odvetnik Sir Hartley Shawcross je govoril pri nekem političnem sestanku v Stourbridge ter dejal med dru= gim, da zadnji tragični dogodki na češko* slovaškem ponovno silijo k čimprejšnji ustanovitvi Zapadne zveze.
»Ne mislim samo samomor Jana Masa* ryka,« je nadaljeval visoki sodnik, »mislim predvsem na nameravan umor demokracije na češkoslovaškem. Kar tako preko noči, brez vsakih volitev so oznanili »voljo ljud* stva«. Komunisti so si zajamčili vladno moč in to ne potom volilne skrinjice, ne po* tom parlamenta, temveč potom groženj in zastraševanja.
Tako se je železna zavesa pomaknila na* prej proti zahodu. Luč svobode ugaša, pre* ko dežele se razteza mrak in nasilje. Na* rodi Zahodne Evrope pa se sprašujejo, ka= tera dežela bo sedaj prva na vrsti.«
»Verjemite mi,« je nadaljeval Sir Sha* tvcross, »pred tremi in še pred dvemi leti sem bil še vnet rusofil na skrajni levici mo* je stranke. Še čutim, da je velike važnosti sodelovanje z Rusijo, treba pa js ustaliti obojestransko spoštovanje lastnine. Toda v zadnjem letu sem na lastne oči videl, kaj se dogaja. Postopoma sem vedno bolj pri, hajal do zaključka, da so cilji komunizma grozeči in totalni cilji. #
Sodil sem glavne naciste v Niirnbergu. S svojimi ruskimi kolegi sem kaznoval napa* dalnost in nasilje nacistov. Čutim pa za sramoto in ponižujoče, ko opazujem sedaj, da se pod drugim imenom zasledujejo isti cilji in da se brez zadržka izvaja ista te* hnika.«
ZDRUŽENE DRŽAVE
Združene države se sedaj zvijajo v bo* lečinah krčev, ki se pojavijo vsako četrto leto ob priliki predsedniških volitev. Pred meseci se je bilo upravičeno bati, da bi ta notranja borba vplivala kvarno na ameri, ško zunanjo politiko. Nastopila je srdita notranjepolitično borba, toda čudovito je, kako znata kongres in ameriški narod lo* čiti od tega zunanjo politiko. Doslej vsaj smo mogli videti da je bistvo Marshallove* ga načrta nepristopno za strankarske na* pade. Res je, da je k nadstrankarskemu značaju ameriške zunanje politike, pripo* mogla sovjetska nepopustljivost ter sovjet* sko delovanje v Evropi in še druga trda dejstva povojnega sveta, še bolj pa sta k temu dejstvu pripomogla razumevanje in res patriotično vodstvo dveh mož, to je zu* nanjega ministra Marshalla in "senatorja Vandenberga. Vandenberg ne uživa velike* ga zaupanja samo v svoji stranki, ampak tudi pri neodvisnih volilcih, ki ga pozivajo, kakor generala Eisenhowerja, naj sprejme kandidaturo.
Zadnje tedne so senatorji: Stassen, Taft in guverner Dewey storili nekaj, kar ni v njihovi navadi — pohvalili so Vandenberga, ki je znani zunanjepolitični voditelj repu* blikanske stranke. Če bo zunanja politika tudi meseca junija v tolikšni meri, kot je danes, najvažnejše vprašanje v ameriških očeh, potem bi bil edino primeren kandidat Vandenberg. Ta pa odklanja sprejem kan* didature.
KANADA
Iz uradnih krogov v Ottavi se sliši, da obstoja možnost pristopa Kanade k zvezd petih zahodnoevropskih držav, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Bruslju. Me* nijo namreč, da ta pogodba ni neobhodno
vezana samo na članstvo evropskih držav. To pogodbo je mogoče razširiti in če se to zgodi, se bo Kanada pridružila tej zvezi, ki temelji na obojestranski varnosti. Kanad* ski tisk daje izjavi ministrskega predsed* nika Mackenzie Kinga, ki jo je podal v spodnji zbornici, velik pomen. Ministrski predsednik Kanade je v tej svoji izjavi dal vsem svobodnim državam zagotovilo, da bo doprinesla Kanada popolen delež k učinko* vitemu sistemu skupne varnosti. V Ottavi so mnenja, da je podpis bruseljske pogodbe dokaz, da Varnostni svet trenotno ne izva* ja svojih funkcij v taki obliki, ki bi nudila državam varnost.
s
Naloge ameriške demakracife
Angleški dnevnik »Daily Mail« naglasa vlogo, ki jo ima ameriška demokracija pri reorganizaciji zahodne Evrope ter pravi:
»Demokracija je še enkrat postavljena na življensko preizkušnjo. Demokracija je globoka, gibčna in vztrajna. Zakoreninjena je globoko v svobodnih ljudeh, ki so pri* pravljeni braniti do smrti Svoje svobodne ustanove. V tem je njena moč. Vsled te moči' demokracija vedno zmaguje nad krh* ko silo ledenomrzle totalitarne tiranije.
Toda demokracija nudi na drugi strani svojim sovražnikom neomejeno možnost, da jo od znotraj napadajo in rušijo. Demokra* cija je tudi počasna. To je njena velika sla* bost. Demokracija bo morala spoznati po* trebo po hitrejšem in odločnejšem delova* nju. To bi želeli povedati zlasti ameriškim senatorjem, ki zdaj odločajo o Marshallovi pomoči. Radi bi jim zgovorno ter otiplji* vo prikazali strahotni pomen krize, ki gro* zi naši, kakor tudi njihovi domovini« — na* daljuje »Daily Mail«. »Danes ne gre več za to, kaj bo Amerika storila, ampak, kdaj bo bo to storila, čas je postal eden najnujnej* ših činiteljev. Le Marshallov načrt lahko reši svobodni svet za mir in obnovo. Sovjet* ska zveza bo storila vse, da bi ga prehitela v Času, ki ga ima še na razpolago.
V Italiji bodo dne 18. aprila volitve v dr. žavni zbor. če Italija do tega dne ne bo dobila pomoči, bodo imeli komunisti lep» priložnost, da se polaste dežele, če pa se bo to zgodilo, bo temu v znatni meri kriva počasnost washingtonskih senatorjev.
Prihodnji tedni bodo odločilni za to, ali bomo dobili ali pa izgubili svet za stvar svobode in prosvetljenosti. Veliko in ple* menito ameriško ljudstvo čaka težka odgo* vomost.'«
»Christian Cealnry* — sieloina vlada ali propad
Ena najuglednejših in najbolj razširjenih ameriških revij »Christian Century« (»Kr* ščansko stoletje«) prinaša pregled sedanje* ga mednarodnega položaja in pripominja:
»Dejstvo je, da bomo vsi prokleti, ako ne pride do kakega velikega dogodka, ki bi spremenil smer mednarodnih dogodkov. Ka= teri naj bo ta veliki dogodek? Po našem mnenju obstoja en sam odgovor: ustanovi* tev svetovne vlade, ki naj podredi vse ne* odvisne in ljubosumne državne suverenosti eni sami svetovni suverenosti, v kateri bi bili zastopani vsi narodi in ki naj bi vršila svojo oblast neposredno nad vsemi narodi.
Je mogoče ustanovitev take svetovne vla* de nemogoče podjetje? Ne! Ogromne tež* koče, ki jih je treba odstraniti na poti do ustanovitve take vlade, ne smejo povzro* čiti, da izgubimo iz vidika edini daljni za* ključek alternative: svetovna vlada ali propad.«
Vojaška ohmnosl v Združenih državah
Predsednik Truman je v svojem resnem govoru pred kongresom dejal: »Plačati mo* ramo ceno za mir, drugače bomo gotovo morali plačevati ceno za vojno.«
.»Sedanji svetovni položaj,« je nadalje* ral predsednik, »je povzročil oni narod, ki ni samo odklonil svoje sodelovanje pri ustanovitvi trdnega in častnega miru, tem* več ga je dejansko nameraval preprečiti.
Prepričan sem, da bo odločitev svobodnih dežel Evrope za samoobrambo našla od* živa tudi na naši strani, ter jim bomo po* magali pri tem.«
Dve dri po Trmanovem govoru je pričel senatni komite j vojaške službe proučevati odredbe o vojaški obveznosti ▼ Združenih državah. Zunanji minister Marshall je bil poklican za pričo.
e proti, ampak za!
Majhni vzroki, veliki učinki
Navidezno malenkostni spori v knjige zakopanih filozofov, ki nimajo na prvi po* gled nobene zveze z vsakdanjim življenjem in ki se po navadi v praktičnem življenju kaj slabo znajdejo, imajo redno pozneje silen vpliv na življenje najširših slojev. Tako je bilo tudi v srednjem veku. Napa* čen odgovor na vprašanje o občih pojmih, ki se ga je oprijela Večina filozofov, je končno po preteku več stoletij rodil zmedo in zlom, ki ga danes vsi tako bridko čuti* mo na lastni koži.
Osamosvojitev poedinih področij
Za srednji vek je značilna življenjska povezanost vseh področij človeškega življe* nja od znanosti, umetnosti, političnega Ži* vljenja pa db gospodarstva. Vsa ta podro* čja so bolj ali manj zavestno temeljila na veri in živela, seveda tudi z mnogimi nepo* polnostmi, ki so pač človekova oznaka, iz vere. Ko pa so posamezni filozofi začeli trditi, da so resnične samo poedine stvari, poedini predmeti in da v splošnih pojmih, kot so vrtnica, konj, človek ni nič resni* čnega, so se začela posamezna področja ne samo zavedati svoje svojskosti, marveč so začela zanikati vsako medsebojno poveza, nost. še več: vsako področje je začelo trditi, da je ono samo najvišje in od nobe* nega drugega odvisno. Tako se je filozofi, ja odtrgala od vere, politika od morale, go* spodarstvo od morale in od družbenih pred* pisov. Toda tudi to še ni bilo dovolj. Osa* mosvojitvi, ki je bila še upravičena, in trdi* tvi, da so poedina področja sama zase naj* višja, od nikogar odvisna, tudi od Boga ne, je sledila še tretja stopnja — vsa ta poedi* na področja so napovedala, ena bolj, druga manj očitno, boj veri in filozofiji. Vera je postala najprej zasebna stvar, zakon so ji vzeli, uvedli civilno poroko, izgnali so jo iz šole, nekaj Časa so jo trpeli še v zakristi* jah, dokler je niso poslednji diktatorski re* žimi poslali v katakombe. Filozofija pa je tako izgubila na veljavi, da si je še komaj kdo drznil študirati čisto filozofijo, še pra* vo je izgubilo na veljavi, ker ima vendarle še precej opravka s filozofijo. Modne zna* nosti so postale naravoslovne, tehnika in medicina.
StališČeCerkve
Ker te zmote niso ostale omejene na ozek krog ljudi, marveč so se zaradi iznajdbe tiska, uvedbe šolske obveznosti itd. vedno bolj širile in začele vplivati tudi na kato* ličane, je bila Cerkev kot čuvarka resnice prisiljena, da je kot gobe po dežju rastoče zmote večkrat javno obsodila in postavila marsikatero novodobno knjigo na cerkveni indeks.
f
Dvoje usodnih zmot
Stališče Cerkve je bilo popolnoma pra* vilno in je rodilo tudi mnogo dobrega in preprečilo mnogo zla. Nova zmota se na* mreč ni podajala na pot med ljudi kot zrno* ta, marveč je bila pomešana z mnogimi re* snicami in mnogimi delno upravičenimi protesti proti napakam in zlorabam prej* šnjih rodov. Kdor ni bil sam dovolj poučen, je le prelahko nasedel lepo zvenečim bese* dam in laži, kar pa so obsodbe Cerkve mno* gokrat preprečile. Saj je znano, da je mo* žno, da pride kaka knjiga na cerkveni in* deks le zaradi ene same zmote.
Toda katoličani so premalo upoštevali dvoje:
1.	Mnogo očitkov, ki so deževali na kato* ličane, je bilo upravičenih. Praktično ži* vljenje marsikaterega katoličana je bilo ka* men spotike okolici, ki je bila premalo ver* sko izobražena in premalo verna, da bi znala ločiti med božjim in človeškim ele* mentom v Cerkvi. Zato bi bila najboljša za* vrnitev teh očitkov, *če bi katoličani svoje vsakdanje življenje zopet naravnal? po na* uku Cerkve, ne pa se spustili v borbo in zašli v obrambi užaljenega samoljublja pre* daleč.
2.	Mnogi so prezrli, da večina pripadni* kov novih gibanj ni bila v novem nauku do* volj poučena, da ni videla vseh daljnose* žnih posledic in da se tudi ni zavedala, kaj
Brnseliska hogodba
Bevin je v imenu Velike Britanije podpi* sal Bruseljsko pogodbo. Druge države pod* pisnice so: Francija, Belgija, Nizozemska in Luxemburg.
Pogodba predvideva, da če bo ena izmed držav podpisnic v Evropi napadena, ji bo* do ostale štiri nudile vojaško pomoč.
V njej je določena tudi vpoetavitev sve* ta, ki bo določal ukrepe proti kakršnemu koli ogrožanja gospodarske trdnosti. obeta ta pogodba močnejše kultoma ms med temi petimi narodi.
vse te nove ideologije v ideološki čistosti uče. Saj je celo za Marksa znano, da je ne* koč izjavil, da ni marksist; toliko so že spravili pod njegov klobuk, da je bilo nje* mu samemu preveč. Preostra borba pa je mnogokrat spravila v nasprotni tabor lju* di, ki so bili sprva mnogo bližje nauku Cerkve kot nauku novih zvodnikov.
Izgubljanje položajev
Zgodovinsko dejstvo je, da je Cerkev postopoma začela izgubljati vernike, ki so res še kolikor toliko živeli po veri. Najprej med meščani in izobraženci, nato med de* lavci in koncem koncev še celo na deželi. Bodimo si odkriti in priznajmo, da je tudi naša slovenska vas močno prepojena s tem novodobnim strupom in. da je trditev o »vernem slovenskem narodu« bolj piškava tolažba kot resnica.
Nove metode
Na srečo se je v zadnjih desetletjih med katoličani že marsikaj spremenilo. Kata* kombe, v katere so katoličane pregnali diktatorski režimi in jih deloma še držijo v njih, so prinesle ne samo mnogo gorja, marveč tudi mnogo prečiščenja.
Glavno spoznanje pa je bilo, da tistih, ki so se veri odtujili, ne bomo toliko pridobili z lepimi govori, čeprav je tudi širjenje in poglabljanje verske izobrazbe nujno potre* bno, kot pa z zglednim življenjem po veri — po Kristusovih naukih, kakor jih pozna* mo iz evangelijev, brez vsakih človeških črtanj in olajšav. V lastni izobrazbi je se* veda tudi načelna jasnost potrebna in je treba usodne zmote, ki se še širijo, poznati in jih znati zavrniti, toda v iskanju stika z zablodelimi ni najvažnejše poudarjati, da smo anti*; antiliberalci, antisocialisti, anti* komunisti, antifašisti, antinacišti in bog* ve kakšni anti* še vse. Glavno je, da ozna* njamo povsod samo nepotvorjen Kristusov evangelij, tudi one odstavke o izgubljeni ovci, o večjem veselju nad enim spokorjenim grešnikom kot nad devetindevedesete* rimi pravičnimi, pa tudi evangelij, naj da tisti, ki ima. dve suknji, eno tistemu, ki je nima, da je kozarec vode, dan sočloveku, Kristusu izkazana ljubezen, da moramo zlo premagati z dobrim, da maščevanje ni naša stvar, marveč da je pridržano Bogu, da je temeljna zapoved krščanstva zapoved lju* bežni. In še važnejše, da si resno prizade*-varno, da ne bomo samo o evangeliju go* vorili, marveč tudi po njem živeli — pa če* tudi bi se nam kdo posmehoval, četudi bi kdo našo dobroto zlorabljal!
Postanimo glasniki optimizma
Naša doba ge prepolna bolečine in trplje* nja. še si niso ljudje opomogli od sprejetih ran, ko že vstajajo na obzorju novi gro* zeči-oblaki. Ta strah pa hromi ljudem mo* zeg in roke, da niti tega ne store, kar hi mogli napraviti za izboljšanje svojega po* loža ja.
Toda prav doživljanje skrivnosti trplje* nja v velikem tednu nam daje možnost, da se sami navžijemo ob Kristusovem križu in smrti življenjskega optimizma in z njim okužimo še svojo okolico. Kakor spomladi sonce obuja s svojo toploto naravo k nove* mu življenju, tako potrebuje človek za svo* je duhovno in telesno uspevanje optimizma, vere, da se nobena stvar he zgodi brez srni* sla, da trpljenje ni samo sebi namen in da smo vedno in povsod v božjem varstvu. Bog ima lase preštete na naši glavi in kot pravi apostol Pavel: »V Njem živimo, se gi* bijemo in smo.« Kaj se nam more torej res hudega prnneriti? Tudi izguba zemskega življenja za katoličana ni nikaka nesreča, Že je le poskrbel, da bo obračun z Gospo* dom življenja dobro izpadel. Kristus sam nas zagotavlja: »Ne bojte, jaz sem svet premagal!« Kristusa so križali'in položili v grob. Navidez je bilo vse izgubljeno. To* da veselje njegovih sovf-ažnikov je bilo prezgodnje. Kristus ni obležal v grobu. Vstal je!
Kristus je vstal, kraljuje živ!
Malo je dob v človeški zgodovini, v ka* teri bi lahko katoličani tako osebno doži* veli vso tragiko Velikega tedna, kot je to dano nam. Sitemu pripovedovati o lakoti je prav tako brezplodno kot pripovedovati ‘slepcu o barvah! Naš rod pa je vse to trpljenje okusil na lastni koži — pomanj* kanje, zasmehovanje, izgubo imetja, svobo* de, zasliševanja z mučenji, sežiganje živih Ijudi,^ streljanje talcev, masovne grobove itd., itd. Zato smemo upati, da, bomo do* živeli tudi zarjo vstajenja — kot posame* zniki in kot narod; V vseh težkih urah, ki nas teže ali pa morda še pridejo, naj nas spremlja velikonočna misel — da je trplje* nje samo očiščevalna kopel in vir moči ter milosti za nas posamezne, za naše najdra* žje, za našo domovino,- pa tudi za vse člo* yeStm Kristus je vstal, kraljuje — in m i bomo II vol i s n Jim, če bomo Siveli, kakor nas je sam z besedo in zgledom učil!
Zvonovi, ki so na veliki četrtek obmolknili v nemi žalosti nad Gospodovim trpljenjem in »odšli v Rim«, pojo. Pojo slovesno, kakor malokdaj. Njih zvok se meša s pokanjem možnarja-, ki odmeva iz hriba v hrib, hiti od koče do koče in se izgublja med gozdovi, sadonosniki, polji in travniki, kjer poganjajo prve pomladne cvetke. Aleluja! Aleluja! se glasi izpred oltarja, odmeva s kora, kjer pojo pevci: »Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan!« Praznik vstajenja odmeva v dušah, ki očiščene v vrednem prejemu velikonočne spovedi in obhajila živo doumejo Pavlovo velikonočno poslanico:,»Bratje! Postrgajte stari kras, da boste nove testo, ker ste opresni. Zakaj naše velikonočno Jagnje, Kristus, je darovano. Zatorej obhajajmo praznik ne s starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti in resnice.« (1. Kor., 5, 7, 8).
' Resnično! To je dan, ki ga je naredil Gospod. Radujmo se veselimo se ga ! Toda vedeti moramo, da ja bil pred praznikom vstajenja veliki petek, dan Gospodovega trpljenja in'največjega ponižanja. Po križu nam je došlo rešenje. Brez Kristusove smrti na križu bi človeštvo bilo za vedno obsojeno na večno pogubo. Toda »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojene-ga Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak da bi imel večno življenje.« (Jan. 3, 16—21). To je potrdil vstali Zveličar tudi učencema, ki sta šla žalostna in potrta v Emavs, misleč, da je s Kristusovo smrtjo vse izgubljeno. Rekel jima je: »Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in tako šel v svojo slavo?« (Lk. 24, 13—35).
Zato je Velika noč veličastni praznik tolažbe ranjenemu človekovemu srcu, praznik tolažbe, vere in močnega upanja vsem, ki trpe in so ponižani. Velika noč navdaja tudi verna in zvesta slovenska srca, z to3 lažbo, da po vsakem trpljenju in ponižanju pride ura odrešenja, vstajenja in zmage. Veliki petek, znamenje križa, ki je bil nevernikom v pohujšanje in zasmeh, in za njim sledeči praznik Vstajenja nam je v opomin, da trpljenje vdano sprejmemo, mo= žato nosimo in nikoli ne obupamo. Verujmo v očiščujočo moč trpljenja! Zlato se očiščuje v ognju/človeške duše, človeški značaji pa v trpljenju. Bog, ki niti lastnemu Sinu ni prizanesel, pošilja nam trpljenje predvsem zato, da nas po njem opomni nase, da nas pouči, da sami iz sebe nismo nič, da smo le prah in pepel. Iz spoznanja človeške ničevosti pa raste zaupanje v Bo* * ga. Zaupanje pa človeka ozdravlja, dviga in rešuje. Tako tudi trpljenje človeka očiščuje, dviga in rešuje. Ne sicer vedno za ta svet, redno pa za večnost — za večno srečo pri Njem, ki je na velikonočno nedeljo premagal smrt ter človeštvu pokazal pot, ki vodi iz zablod k Luči in Resnici.
Kar vidimo v naravi trpljenja, je vse naravnano na ohranitev življenja, človeško življenje pa je žato tako težavno, ker trplje-
nje in greh v njem zavzemata osrednje mesto. Tu je božja previdnost neumljiva do= brotnica. Ni ne čustvena, ne prijetna, pa vendar dobrotna. Spomnimo se šibe v roki staršev, stroge sodne oblasti, številnih strupov v omarah lekarnarjev, nožev in klešč pri zdravniku. Da vse to prav razumemo, moramo prav ceniti zdravje; moramo misliti na vzgojo in popravo krivic. Da bomo mogli odobravati vse trdote in skrivnosti božje previdnosti, se moramo ozirati na večno življenje in v njem na prevrednotenje vseh vrednot našega življenja. V večernem mraku se zamotajo vse barve najlepše preproge v sivo zmes. V jutranjem svitu se tvojemu vzradoščenemu očesu raz= grne umetnina čudovite krasote barv in lepote blaga. To je naše življenje, od božje mojstrske roke tkano na statvah časa. Nekdaj bomo občudovali skrbljivo božjo ljubezen in previdnost. Morda bo rdeča ali črna prečnica sedanjega trpljenja in srčne žalosti preprogo našega življenja dvignila v lepoti in vernosti'. To velja za posameznika, ki se zvija pod težo križa, za narod, ki ga tlači k tlom gora krivic in ponižanja, za človeštvo, ki A-zdihuje pod težkimi udarci svetovnih katastrof, kakor je n. pr. vojna.
Ob skrivnosti velikega tedna, ko je Sin človekov sam sebe izničil in se dal pribiti na križ, se nehote spomnimo tudi trpljenja, ki ga je v zgodovini moral trpeti naš mali slovenski narod. Ne poje zaman pesnik:
»Kalvarijo svojo naš rod je imel,
in dneve prebridke trpljenja«...
Čuditi se moramo, da smo še živi in nas ni zagrnila povodenj sovraštva, nasilja, krivic in krvi. Na naših tleh so se bor.li tuji oblastniki za našo zemljo — ljudstvo pa je trpelo; krvavordeče so goreli kresovi, ko so Turki skozi več kot dvesto let vdirali v naše kraje, plenili, ropali, požigali in ubijali. Kako strašna Kalvarija je bila to! In trpljenje pod tujimi oblastniki=gra= ščaki! Pekoče solze, valptov bič, tlaka, desetina, oskrunjene in onečaščene žene rišeš jo krvave sledi v tej dobi. In novejša, pros svetljena doba ni nič boljša. Zatiranje v imenu civilizacije in kulture »nadčloveka« postane bolj rafinirano, satansko preračunano.
Kdo naj opiše križev pot Slovencev v letih 1914—1918, kdo vso tragiko ponemčevanja po plebiscitu 1920, kdo strahote nacizma. Da, bili smo na smrt obsojeni, tik pred lastnim grobom, pred krvniki. Le malo je manjkalo, pa bi »nadčlovek« Nietschejeve-ga tipa ugonobil in razkropil slovensko ime po vsej zemlji — sebi za sužnje. Kakor so bili judovski poglavarji premagani v hipu, ko so menili, da so zmagali ,tako smo bili mi rešeni v zadnjem hipu po čudežu neskončnega božjega usmiljenja. Po velikem petku pride veselo velikonočno jutro!
»Postrgajte stari kvas hudobije in malo* pridnosti« — to je opomin velike noči! Pojdimo vase vsi! Posamezniki, ki si drug drugemu grenimo življenje, pa tudi skupine,
bodisi stanovi ali narodi. Tudi onim, ki režejo kruh pravice, velja ta opomin! Postrgajte stari kvas hudobije in krivic, zapostavljanja in omalovaževanja. Kristus je svet osvobodil greha! O, da bi nikoli več ne bilo greha narodne nestrpnosti! Vstali Zveličar je učil nauk ljubezni. »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj.« Tudi za narode velja ta zapoved. Večji in močnejši naj v duhu te zapovedi ne zatirajo manjšin narodov. Naj imajo tudi narodne manjšine enake pravice glede jezika, šolstva, kulture, naj se vendar obljube spremene v dejanja,’ sicer bo hinavščina in nestrpnost spletla .nov bič, ki bo ponovno udaril nazaj po onih, ki delajo krivico.
»Mir vam bodi!« je velikonočno voščilo vstalega Zveličarja. Ob Božiču smo slišali angelski spev »mir ljudem«, za velikonoč pa govori Kristus-Odrešenik sam:	»Mir
Praznoverje je pojav, star kot človeškis rod. Osnovna podlaga te duševne bolezni je vsekakor spoznanje, da človek še zdavnaj ni rešil skrivnosti stvarstva, in iz tega izvirajoča želja po razlagi gotovih, za preproste možgane nerazložljivih pojavov. Praznoverij je seveda bilo in je še več vrst. Pri neciviliziranih, divjih narodih je praznoverje skoraj istovetno z verovanjem. Pri krščanskih narodih Evrope je praznoverje imelo seveda druge oblike. Mnogokrat je največja knjiga vseh časov — sv. pismo s svojim neizčrpnim bogastvom bila nepro-stovoljna njiva, na kateri so vzrastle najbo-hotnejše cvetke praznoverja. Še danes imamo takoimenovane »razlagalnice sv. pisma«, ki širijo najneumnejše in zoprne »razlage« in napovedujejo najbolj fantastične dogodke. Seveda jih oblast ne preganja, ker jih ščiti »svoboda veroizpovedi«. — Mnogokrat je tudi prevelika verska vnema bila vzrok praznoverja. Nekdo je »videl«, da je recimo kamenita soha tega ali onega svetnika pričela kimati ali dvigati roko. Glas o tem se je razširil in kmalu jih je bilo na stotine, ki so tudi »videli« isto ali pa še več. Notranja želja, zahteva po »čudežu« se je utelesila in oči so »videle« to, kar je kaotična duševnost zahtevala. Pravi vernik bo veroval v čudeže, katere priznava Cerkev in bo praznovernost povsod in v vsaki obliki obsodil.
Bolj čitatelju v zabavo kot vsled morebitne važnosti navajam članek, kakršnega sem bral v nekem starem koroškem tedniku:
»Piscu je prišla v roke knjižica z naslovom: »Sveto pismo, kakršnega je Gospod Jezus (I) Kristus po čudovitem načinu poslal svojemu na zemlji bivajočemu ljudstvu«. Pismo je naslovljeno na vse »blagoslovljene« kristjane, ki naj izvedo, da je neki kamen padel iz neba.« Ta kamen je
vam bodi!« Kako dobro de to prisrčno veli-, konočno voščilo ranjenim in od straha zber ganim človeškim dušam, ki znova trepetajo pred grozotami novega spopada. Mir — kakršnega svet ne more dati, prihaja preko smrtne groze Gospodove na Oljski gori in preko križa nk Kalvariji, »kajti Bog je sklenil, da naj v njem (v Kristusu namreč) prebiva vsa polnost in da s krvjo njegovega križa ostvari mir«... (Hvalospev Kristusa Kralja).
Bodimo vredni Njegovega miru. Pomagajmo mir graditi tudi mi. Vsak v svoji notranjosti s tem, da damo slovo grehu; narodi pa, da se odpovedo maščevalnosti,, sebičnosti in misli po gospodstvu nad drugimi. V luči križa šele bo ustvarjeno resnično bratstvo ljudi, stanov in narodov. V luči križa in po nauku vstalega Odrešenika bodo izginili vsi zmotni nazori in ideologije, ki danes groze znova svet spremeniti v duhovne in materialne razvaline. — Obhajajmo Veliko noč v opresnikih čistosti in resnice, pa bo velikonočni Aleluja zadobil v nas pravo vsebino.	M.—ič.
bil na pogled majhen, vendar pa tako težak, da ga telesna moč enega človeka ni mogla dvigniti. Ko je »sveti« knezoškof jeruzalemski to izvedel, je poklical k sebi številne knezoškofe in škofe. Ti so nato tri dni in tri noči molili in med spremljevanjem svetih pesmi maše brali, ko je končno strašanski glas udaril na njih ušesa, in ta glas je bil nebeški glas in je govoril:	»Dvignite
kamen s svojimi blagoslovljenimi rokami ter ga odprite.« In ko so ga odprli, so v njem našli napisane božje besede. V knjižici so potem navedene nekatere besede, namenjene pobožnemu čitatelju. In kdo bi ne postal pobožen, če kot nekdaj Mojzes po kameniti plošči dobiva božja sporočila?«
List, ki je priobčil ta članek, ka*terega izvleček sem navedel, se vprašuje, ali ni zakonskega sredstva proti širjenju takih brošur? Ugotavlja, da je zaslužkarstvo in dobičkarstvo v ozadju. Sumi, da so prav današnji Abrahamovi potomci oni, ki ljudi zavajajo s takimi knjižicami in izvabljajo csi njih denar.
Mogoče pa je tudi za' današnji čas najti slične značilnosti. Marsikomu se je že primerilo, da ga je nenadoma obiskal gospod ali mlado dekle, se obnašal nadvse ljubeznivo, govoril nekaj naučenega ter ponudil v nakup številne brošure in knjige. Nedvomno je najpravilneje čimprej vrata pokazati takemu obiskovalcu.
Prav tako bo vsak pameten človek imel gluha ušesa za razne prerokbe, ki jih širijo kaotične duševnosti ljudi, ki so izgubili stvarnost izpred oči.
In pristopil j» izkušnjavec ter mu rekel: „Ako si Sin božji, reci, naj bodo ti kamni krnil.“ On je odgovoril: „Pisano je: Naj ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust.“	,
Proč s praznoverjem
Anton Koder:
dčm&tvhi
ZGODOVINSKA POVEST
15.	.."T'w"'	*
»Oče so dejali, naj pozabljam na osebno srečo za dobrobit naroda. Rekli so, da je moja ljubezen ovira splošnemu uspehu!«
Guzetič je začutil, kako postaja mrzla roka, ki se ga je oklepala in opazil je Jelin mrki, od bolenine onemeli pogled.
»Pozabljen! Srečen je, kdor more pozabljati! Zapomni si, dragi moj: Hi jeva hči ne pozna bojazni, le nekaj ne more — pozabljati sanj prve in zadnje ljubezni!«
Čeprav strto, je' pogumno govorila te besede svojemu ljubljenemu v slovo in odšla.
Šestnajsto poglavje
Še je ležal mrak zgodnjega jutra nad polji, ko so se že pomikale sovražne čete proti št Petru. Bili so to močni oddelki, dobro hranjenih in dobro oboroženih vojakov.
čeprav je bila kmečka vojska polovico manjša, se ni skušal Ilija rešiti s prodorom obkoljujočega obroča. Podal se je v zvonik, da bi sam pregledal položaj. Vsekakor ni bil ugoden. Zato se je nemudoma Vrnil, sklical poveljnike čet in jih spodbudil k vztrajnosti in pogumu.
»Ko bi padel v boju,« je nadaljeval, »želim, da izberete za mojega naslednika
Guzetiča, ki je za našo stvar daroval vse svoje premoženje!«
Z navdušenjem so sprejeli vojaki ta nasvet. Gregorič še ni končal svojega nagovora, pa so se predstraže obeh taborov že udarile. Kot bi bili vstaši vsi enih misli, so se bojevali junaško in zagrizeno. Sovražnik se je motil, če je mislil, da bo imel lahko opravilo.
Vse dopoldne je omahovala bojna sreča z ene na drugo stran.’ Opoldne so bili celo kmetje na boljšem. Levo krilo sovražnika so potisnili daleč nazaj. Imeli pa so mnogo premalo vojaškega duha, da bi znali izrabiti delno zmago. Preganjajoč umikajočega sovražnika so se razkropili in s tem oslabili svoja ostala krila. Jobst in Tahy sta modro izrabila napako in sta zapodila svoje oddelke kot klin v osredje kmetske vojske, kjer se je boril Ilija Gregorič sam. Vnel se se je krvav boj, ki je trajal vse popoldne. Nenadoma se je razširila vest, da je Ilija z vsem svojim štabom zajet. Med kmetskimi četami je nastal preplah. Bojna črta se je razlomila in razbila. Nastal je strašen nered v katerem so imeli graščinski lahko delo. Končno je vsak mislil le na rešitev lastne usode. Ilija in Guzetič, ki sta bila z manjšim oddelkom res obkoljena, sta se junaško prebila na svo» bodo. Ni pa se jima posrečilo, da bi v temi pomirila in še enkrat uredila svoje čete. Tudi redni umik je bil nemogoč.
Z bojnega polja sta ubežala le Hija in Guzetič z majhnim oddelkom in se skrila v temi bližnjega gozda, kjer sta čakala belega dne, da sta potem dokončno spoznala uničenje vsega, za kar so se borili.
Sedemnajsto poglavje
Pri št. Petru pod Svetimi gorami je bil pokopan zadnji kmetski up po svobodi in boljši bodočnosti. Vojska je bila razbita in razpršena. Kdor se je rešil smrti na bojnemu polju, je bil ujet ali preganjan od gosposke.
Daleč stran od Celja, kjer so zmučeni zasliševali zajete kmete, v Tuhinjski dolini, so se blizu vasice Gozd skrivali v neki koči Ilija, Guzetič in še nekateri.
Pravkar se je mednje vrnil sel, ki je šel poizvedovat v Celje.
»Prinašaš slaba poročila, Peter?« ga je ogovoril Ilija.
»V resnici prinašam slabe vesti, mojster!« povzame sel. »Bil sem v Celju in prišel v dotiko z našimi. Neusmiljeno jih je pestilo vojno sodišče. Vse so jim obetali za izdajo, posebno so povpraševali za vaju, Hijo in Guzetiča, in so mnogim obljubljali celo pomiloščenje, če izdajo vajino skrivališče.«
Hija je nekaj časa tiho hodil sem in tja, potem pa se je obrnil h Guzetiču rekoč:
»Slab poveljnik je, kdor ne daruje življenja za svoje. Nama usoda ni odločila smrti v boju; izberiva si jo sama v dokaz, da ostaneva zvesta svojim načelom. Rad dam svojo glavo v zameno za svobodo naših tovarišev!«
Možje so strmeli. Guzetič pa je dejal:
»Mojster! V prvem trenutku sem izročil sebe v tvoje roke. Tudi na zadnji poti te ne bom zapustil!«
Molče je poslušal Ilija svojega prijatelja. Obrnil je pogovor na druge stvari, končnn pa je dejal:
»Za nekaj dni mislim odpotovati. Guzetič, ti ostaneš tu. Ako se mi med potjo kaj primeri, bom poslal k tebi Jelo in starega očeta. Sam se hočem prepričati, kaj je mogoče storiti na naše ujetnike, kajti za vekomaj bi bila omadeževana naša sveta stvar, ko bi naši vnuki nekoč brali, da sem zapeljal narod v nesmiselni boj, pa ga v največji sili zapustil, da si rešim lastno življenje!«
Možje si niso upali ugovarjati, čeprav niso verjeli v obljube gosposke. Slovesen je bil trenutek, ko se je poslavljal njih starešina. V boju in bedi- utrjeni kmetje so imeli solze v očeh. Ilija je vsakemu stisnil desnico in ga poljubil, rekoč:
»Pobratim, ne preklinjaj svojega nesrečnega vojvodo, čeprav je zakrivil toliko nesreče nad narodom!«	,
*
Bilo je tri dni pozneje. V Celju je vladalo veliko razburjenje. Za drugo jutro so namreč razglasili smrtno obsodbo nad kmeti — uporniki. Od vseh strani je prihajalo ljudstvo.
Ob mestnem obzidju pa je slonel slepec Marko z Jelo. Pričakovala sta Ilijo, ki jima je obljubil, da hoče opazovati le okoliščine in da se ne bo dal spoznati nikomur. Toda v čakanju je minil dan in skoraj že noč, Ilija pa se še vedno ni vrnil. Zato sta zapustila svoje mesto in se napotila z množico ljudi na glavni trg. Tam sta bila priči groznemu dogodku, ko so vpričo poveljnika Ilije Gregoriča usmrtili pet sto kmetskih ustašev, čeprav je zanje ponudil Ilija svoje življenje, zatrjujoč, da je le on sam kriv upora.
(Dalje prihodnjič.)
Živel je v mestu čevljar Martin Avdjejič v kletni sobici z edinim oknom na ulico. Znancev je imel obilo. Redkokateri par čevljev v okolici ni bil vsaj enkrat ali dvakrat v njegovih rokah. Dela je bilo mnogo, zakaj Avdjejič je delal trpežno in ni preveč zahteval.
Bil je vedno dober človek; na stara leta pa se je začel še bolj približevati Bogu. Že takrat, ko je bil še pri mojstru pomočnik, mu je bila umrla žena. Po ženi mu je ostal triletni Kapitoška. Jedva je fantič odrasel in jel očetu pomagati, je Kapitoško pograbila bolezen, da je moral umreti. Pokopal je Martin sina in je obupaval tako, da je začel nad Bogom godrnjati. Taka otožnost se ga je lotila, da je večkrat Boga prosil smrti in mu očital, zakaj ni vzel njega, starca, temveč njegovega ljubljenega edinega sina. Nehal je celo hoditi v cerkev.
Nekoč je prišel k Martinu rojak, starček, ki je romal že osmo leto. Razgovoril se je ž njim Avdjejič in mu potožil svoje gorje. Starec ga je tolažil, ga vračal k Bogu in mu velel: .»Kupi si evangelij! Tam spoznaš, kako naj Bogu živiš.«
Ta beseda je padla Avdjejiču v, srce. še istega dne si je kupil Novi zakon z debelim tiskom in je začel čitati in storilo se mu je tako dobro v duši, da je čital vsak dan in vsak večer. In čim več je čital, tem bolj je pojmoval, česa hoče Bog od njega in kako je treba Bogu živeti, im bilo mu je vedno laglje in laglje pri srcu. Njegovo življenje je postalo tiho in radostno. Zarana je sedel k delu, snel svetilko s kljuke, jo postavil na mizo, potegnil s police knjigo,-jo odprl in začel čitati.
Zgodilo se je nekoč, da je' čital Martin v pozni- noči v evangeliju: »Vsakomfir, kdor te prosi, daj in od 1 'atega, ki jemlje tvoje reči, ne terjaj nazaj!« in se je zamislil. Čital je iznova in prišel je do mesta, kjer govori evangelist o bogatem farizeju, ki je bil povabil Gospoda k sebi v gosti. »Farizej je mislil samo na sebe«, je premišljeval Martin, »tega pa ne, da bi bil mislil na gosta. In kdo je bil ta gost? Sam*Gospod. Če bi prišel k meni, ali bi storil tudi jaz tako?« Premišljeval je Avdjejič in je zadremal.
»Martin!« je nenadoma zašumelo nad njim. Martin se je vzdramil iz spanca.
»Kdo je?« vpraša in se obme k durim. Nikogar ni bilo. Zopet je zadremal. Kar začuje celo jasno:	»Martin hej, Martin!
Glej jutri na ulico! Pridem.« Martin se je prebudil, se dvignil s stola in ni vedel, ali je slišal v spanju ali zares te besede. Legel je spat.
Zjutraj ob zori je Avdjejič vstal, pospravil po izbi in pristavil zajutrek. Pa so k njemu prišli z mrazovite ceste starček Stjepanič, bivši vojak, ki je zdaj kot pomočnik sosedovega hlapca odmetaval sneg, slabo oblečena žena s sestradanim jokajočim dojenčkom — moža vojaka so ji bili poklicali bogve kam, da se je reva morala preživljati ob dobroti tujih ljudi — in stara branjevka z dečkom, ki se je nad njim znašala, ker ji je bil iz koša pograbil jabolko. Martin je vse to gostoljubno pozval s ceste k sebi, jim postregel s svojim revnim bogastvom in jim nasitil telo in dušo. Vsem je pravil o snočnjem čudežnem doživljaju in o svojem pričakovanju; ves dan je moral misliti na tisti glas in ni vedel, ali se mu je le sanjalo ali ga je bil slišal zares.
Minil je dan in prišla je noč. Martin je prižgal luč in potegnil s police evangelij. Hoče odpreti knjigo na tistem mestu, kjer je bil včeraj vložil odrezek kože, a odpre se na drugem mestu. Hkratu se mu zdi, kakor da bi se nekdo gibal in prestopal z noge na nogo za njegovim hrbtom. Ozre se in kaj vidi? Zares stoje ljudje v temnem kotu, a ne more razločiti, kdo so. In glas mu šepne na uho: »Martin, Martin! Ali me nisi spoznal ? Saj to sem jaz!« Iz temnega kota stopi Stjepanič, nasmehne se in izgubi se kakor oblaček in ni ga bilo več. »In to sem j a z«, reče drugi glas. Iz temnega kota stopi žena z dojenčkom in zgodilo se je kakor prej. In potem stara branjevka in deček z jabolkom; zasmehijala sta se in izginila.
Avdjejičeve duše se je polastilo veselje, prekrižal se je, nataknil si naočnike in jel čitati evangelij tam, kjer se je bil odprl: »Karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, storili ste meni.« In razumel je Avdjejič ,da ga sanje niso ukanile in da je zares prišel k njemu tega dne njegov Rešitelj in da ga je on zares sprejel.
Po L. Nik. Tolstem — Fran Kobal.
(Konec.)
Za hip samo sem pogledal v ono smer in res zagledal daleč na obzorju črne pike. Več časa pa ni bilo. Volkovi so menda za= vohali nevarnost in se zbali za plen. Navalili so. Kaj se je godilo za menoj, ne vem. Velika črna mrci»a se je zakadila naravnost proti meni in z dobro namerjenim udarcem sekire sem jo podrl. Toda navalilo jih je vedno več. Srce presunjujoče krike otrok sem slišal za seboj, orjaško moč sem čutil v sebi in udrihal po črnih zverinah, kakor da sem ob pamet. Presunljiv ženin krik me je pripravil do tega, da sem se okrenil. Tadko je bil padel in volkovi so se zgrnili nad njim. To je bil znak za splošen napad. Z vseh strani so se lačne zverine zakadile v nas. Hotel sem braniti ženo in otroke, toda velika črna mrcina se mi je zakadila v hrbet in mi zasadila svoje zobe globoko v rame. Izgubil spm ravnotežje, padel in izgubil zavest. Kakor v polsnu se mi je zdelo, da sem slišal zategle krike bližajočih se ljudi in strele, potem pa nič več...
Pripomniti moram, da vse to ni trajalo tako dolgo, kakor sem vam sedaj pripovedoval. Z bliskovito naglico se je vršilo in v par trenutkih je bilo vse gotovo.
Ko sem se zopet zavedel, sem se znašel v bolnišnici. Začudeno sem gledal okoli sebe. Polagoma se nii je vračal spomin. Kaj se je zgodilo? Ostal sem torej živ! Kaj pa žena in otroci? Z največjim naporom sem zopet odprl oči. Dva zdravnika resnih obrazov sta stala ob moji postelji. Hotel sem se dvigniti, toda bil sem ves povezan in silne bolečine so me spravile zopet ob zavest. Pa čemu bi vam vse to nadrobno opisoval. Šest mesecev sem ležal v bolnišnici, potem so me pa le spravili zopet pokonci. Sedanji naš opat ,tedaj še mlad pater, v ostalem moj sošolec iz mladih let, me je obiskoval dan na dan in mi potem, ko ‘sem bil že dovolj pri moči, povedal, kaj se je- bilo zgodilo.
V ,vasi, kamor smo drveli tisto grozno noč, je tedaj sedanji naš opat upravljal župnijo. Tistega večera so se vaščani odpravljali na hajko nad volkove, ki so jim < prejšno noč vlomili v stanje in napravili mnogo škode. Opat, ki je bil že tedaj strasten- lovec, jih je vodil. Vse je bilo že pripravljeno, šc.rt sani z iskrimi konji in do-
bro oboroženimi možmi. Namenjeni so sicer bili v drugo smer in že mislili pognati, ker so naenkrat začuli naše strele. Prisluhnili so in takoj vedeli, da je treba pomoči. Zdrveli so v smeri strelov in zagnali tisti zategli krik, ki je v navadi na hajkah in ki naj bi tokrat preplašil volkove. Noč je bila jasna ter mesečna, kakor sem omenil in že so zagledali v daljavi obrise naših sani, ko se je strašen krik, Jiaš krik groze razlegel preko poljane. Pognali so še hitreje, toda prišli so prepozno. Volkovi so bili hitrejši. Ko so jih pogumni vaščani z divjimi kriki in naglimi streli iz pušk končno pregnali, so našli le še naša razmesarjena trupla. Najdalje se je držala moja žena. Kakor so pripovedovali vaščani, so jo videli, kako je stala nad mojim truplom s sekiro v rokah in udrihala po napadajočih zverinah. Prav zadnji čas, ko je bila pomoč že pri roki, se je ogromen volk zakadil v njo s strani in ji pregrizel vrat. O otrocih ne govorim. Bili so strašno razmesarjeni, od Tadka pa so ostale le še kosti.
Tudi mene so imeli za mrtvega. Poleg celega kupa pobitih zverin sem ležal v mlaki krvi, na meni pa ogromen volk z zobmi, še vedno zasajenimi v moje rame in razklano lobanjo. Delo moje hrabre Vande! Njej ni bilo več pomoči, bila je mrtva. Tudi jaz sem bil silno zdelan, poln strašnih ran po rokah in nogah. Opat me je preiskal in ugotovil, da mi srce še bije. Spravili so me na sanke in takoj v bolnico. Osem dni sem ležal v težki nezavesti in zdravniki niso verjeli, da bom ozdravel. Pa sem le. Da so prišli vaščani samo nekoliko preje, bi bili ostali vsi živi, da so pa prišli še nekoliko pozneje, bi tudi mene ne bilo več. Pa je že tako bila božja volja!
Ko sem prišel iz bolnišnice končno zopet domov, sem blodil okoli, kakor da sem ob pamet. Moje sreče je bilo konec, čemu torej še živeti? Lasje so mi bili docela osiveli tisto grozno noč in smeh je za vselej izginil z mojih ust. šestintrideset let mi je šele bilo, pa sem bil že popolen starec. Nič več mi ni bilo do življenja in v svojo sramoto moram priznati, da sem večkrat skoraj obupal. Vse najdražje, kar sem imel in rudi česar sem živel, vse sem izgubil tisto strašno noč! Čemu torej še’ živeti? Gospo-
darstvo sem docela zanemaril, za nobeno stvar se nisem več brigal.
Šele ko je prišla zima, sem zopet oživel. Maščevanje! Troje sani sem imel stalno pripravljenih ,prav tako tudi potrebno število konj, sedemnajst najboljših strelcev in cele kupe nabojev. Kakor hitro je pod večer zatulil volk, smo že zapregli, planili na sani, po šest in šest na vsake in zdrveli v snežno ravan. S počasnejšo vožnjo, navideznim popravljanjem sani ali vprege in sličnimi zvijačami smo zvabili volkove na našo sled, potem pa smo jih ubijali, ubijali. Daleč naokoli smo tedaj očistili vso pokrajino. »Volčja smrt« so me klicali ljudje in čudno varna so bili tedaj pota tam okoli iudi v največjem snegu in mrazu.
Pa zima je minula in zopet sem bil na kraju obupa. Potem pa je prišel pogledat, kako je z menoj, sedanji naš opat, ki me je
rešil in me tudi ž<5 v bolnišnici tolažil. Povedal sem mu, da sem popolnoma obupan. Cel teden je ostal tedaj pri meni in dajal poguma. Silna je njegova vera. Potem pa je odšel ,moj sklep pa je bil tudi storjen.
Prepustil sem gradič in vse premoženje nekemu daljnemu sorodniku, odšel v samostan in- postal pater. Tu živim sedaj, vdan v voljo božjo in čakam odrešilne smrti. Šest križev še imam na hrbtu in upam, da tudi moje odrešenje ni več daleč. Od tiste grozne noči na tem svetu nimam več kaj iskati. Toda zgodi se volja božja!«
Končal je in vstal.
»Sedaj pa oprostite,« je še dejal in se vidno ginjen umaknil v svojo celico.
Sedaj sem vedel, kedaj in zakaj je patru Stanislavu enkrat za vselej zamrl smeh na ustnicah. Saj je še mene pretreslo, kajti res strašna je bila njegova zgodba.

• • •
Razbiti pekla so načrti, vojščak na straži je zaspal, uničeno je želo smrti — odprt je grob, Gospod je vstal.
/.
Zato ker je resnico ljubil, sovražil ga je zlobni svet, ki čut ljubezni je izgubil, gojil pa zmot peklenski cvet.
Priroda zdaj se v Njem prebuja, iz zemlje nova moč kipi, prepeva stvarstvo: Aleluja,
Gospod je vstal, Gospod živi!
Limbarski
Sovraštvo ga je v smrt poslalo, predrlo mrtvemu srce, na grob mu zavalilo skalo in stražo dalo poleg nje.
A On —* pred ljudstvom javno bičan, zasramovan, na križ pribit; ves spremenjen in poveličan iz groba vstal je zmagovit.
Kakor list sem bil, plavajoč sredi široke, deroče reke, list brez moči in odporne volje, ki ne ve, ne kod ne kam.
Pa sem si rekel kakor otrok v najhujšem trpljenju;
»K tebi pojdem, ki si me ljubila kakor nihče na svetu, ki se nisi nikoli ne za hip igrala z mojim srcem, ki me je tvoje Srce z isto ljubeznijo objemalo v sreče in nesreče dneh — k tebi, mati moja. Na tvoj grob, o mati!«
Počasi sem stopal med grobovi, da sem dospel do groba materinega.
Vitek trn se je vil okoli preprostega križa. Tvojega življenja podoba, o mati: križ in trnje, trpljenje vse tvoje življenje. Na vrhu je gorela rdeča roža: simbol tvojega srca, o mati, ki je gorelo in krvavelo vse življenje v ljubezni in bolestih
Dolgo sem stal ob grobu, da sem začutil utrujenost. Tedaj sem sedel na nizki grič, ki spi pod njim njena utrujena ljubezen; sklonil sem glavo, naslonil jo v obe roki.
In sem mislil na njeno ljubezen, vir, ki se ne bi izsušil v tisočletnem trpljenju, darovanju in žrtvovanju. Mislil, kako slabotno, skopo in malomarno sem ji vračal vso to ljubezen, vso dobroto. Kako naj popravim ta svoj veliki, preveliki greh, o mati? Ga li izperem in izbrišem vsaj pičico, če pokleknem na tvoj grob in ga pomočim s
Za mladino bi Velika noč brez pirhov rie bila več oni krasni praznik, ki se ga vesele vse leto. Saj ravno pirhi prožijo toliko mo5 žnosti za igre, da je smeha in veselja na pretek. Najbolj poznana igra je sekanje pirhov z novci, dalje zbijanje ali trkanje in pobiranje pirhov ter dirkanje s pirhi.
Pobiranje pirhov je manj poznana igra, je pa zelo zanimiva in zabavna.
Dečki se zberejo na travniku. Vsak s prL merunim številom pirhov in jajc, ki so jih naprosili doma, pri sorodnikih in sosedih in ki jih polože na tla tako, da je vsako po meter oddaljeno drugo od drugega. Na vsakih pet enobarvnih pride po en pisan pirh. Igralci se postavijo v dva tabora.
Na čelu prvega je pobiralec jajc, na čelu nasprotnega pa dva tekača. Bistvo igre je v tem, da se ob določenem času oba tekača poženeta v tek do določenega mesta in zo= pet nazaj do košare z jajci. Med tem pa mora pobiralec vsa jajca, ki so jih bili raz= podelili po travniku, pobrati v košaro, pri čemer pa sme razbiti največ tri jajca. Kdor je svojo nalogo najprej izvršil, tistega ta= bor zmaga. Ponekod ne pobirajo jajc v ko= šaro .temveč v predpasnik najbolj zalega dekleta v vasi. Ob koncu igre jajca skupno pojedo, a pirhe porazdele med sabo.
Poleg te igre je udomačeno tudi dirkanje s pirhi. Zahteva pa precej telesne gibčno^ ati in spretnosti. Igralci drže v vsaki roki
solzami trpljenja in kesanja? Odpuščaš, o mati, ko vidiš, kako zdaj trpi tvoj sin? Kako slabo sem ti vračal tvojo ljubezen, o mati! Bi li odpustila vso mojo nekdanjo hladnost in površnost, ako bi se zbudila zdaj, oživela, vstala, in b i ti potožil vse gorje, odkril ti svoje srce, s tisoč puščicami prebodeno? Ali bi, o mati, mati... ?
Toda ne, ne, mati, le spi mimo in pokojno! Ne želim, da bi še živela. Ne, srečna, o mati, da si mrtva. Sicer bi letelo zdaj kamenje tudi vate. A kako bi moglo nositi te udarce tvoje srce? Ko bi jih čula le ti, vem, vse bi pretrpela. Ker pa zadevajo tvojega otroka — kako bi jih pretrpela, o mati moja? —
V mraku sem se poslovil.
- Od odprtega groba, kamor so bili pred leti pogrebci pravkar spustili krsto z mrtvo materjo, sem odhajal lažje nego danes.
'Za slovo sem vzel s seboj rdečo rožo.
Ko sem se drugo jutro po kratkem, mučnem snu prebudil in pogledal po sobi, sem videl, da so rdeči listi cveta razsuti po mizi.
Tako se je razsulo tvoje goreče srce, o mati, v ljubezni in žrtvovanju za nas otroke. Kako bi naj potem še živela?
Kdorkoli si, kjerkoli si, ki bereš to, ali ljubiš svojo mater? Ljubi jo, dovolj je ljubil ne boš nikoli.
s plrfii
leseno žlico in pirh v njej. Na dan znak se poženejo v dir po določeni progi z raznimi zaprekami. Kdor pride prvi do cilja, ta dobi igro. Za to igrico so predvsem deklice prL pravne.
Sekanje pirhov z novci je povsod udoma» ceno. Pirh drže v roki pri tem, ali pa ga polože na tla. Da ga je težje zadeti, ga po» lože k steni, ali, če so na vrtu, k ograji. Novec Se mora zasekati v pirh. Pri tem sta» vijo različne pogoje, da je igrica zabavnej» ša. N. pr;:'novec se mora tako zasekati v pirh, da obtiči v njem; novec se mora po/ polnoma skriti vanj, novec mora pirh do» besedno presekati na dvoje itd. Kdor izpol» ni katerega teh pogojev, je zmagovalec in pirh je njegov. V nasprotnem slučaju pa, če po trikratnem poizkusu ne zadene pirha, pripada še novec lastniku pirha. — Isto igrico izvajajo tudi s pomarančami.
Pri zbijanju pirhov udarjajo pirhe z ožjo ali širšo konico drug ob drugega. Čigar pirh se najprej stre, ta je zgubil igro in nasprotnik mu pirh odvzame. Za to igro je treba zbrati predvsem jajca s trdo lupino. (Če jih prevlečemo s smolo, je lupina iz« redno trda.)
To so najobičnejše igre s pirhi, ki razve« seljujejo mlada srca o Veliki noči. — Poleg ragelj, blagoslovljenega ognja, »žegna« in velikonočnega pritrkrvanja pričajo tudi te o našem najlenšem prazniku sredi pomladi, ko praznuje človek, žival in rast.
KJER JE TRPEL NAŠ GOSPOD
Po zadnji večerji je šel Gospod s svoji* mi učenci s Siona čez potok Cedron v vrt Getsemani. Nekaj ur pozneje so ga ujetega peljali po isti poti nazaj na Sion, kjer je imel Kajfa svojo hišo. Da je šla s Siona na= ravnost doli v cedronsko dolino h kopališču Siloa pot, o tem pripovedujejo že n a jat a rej* ši jeruzalemski romarji. Med drugimi jo omenja neimenovani romar iz francoskega mesta Bordeaux leta 333.
Francoski asumpcionisti (vrsta redovni* kov) so leta 1889 začeli kopati na strmem vzhodnem pobočju Siona. Od tedaj so od* krili že mnogo važnih in zanimivih starin.
Pobočje Siona je bilo v judovskih časih gosto naseljeno. Tudi Kajfova hiša je bila tam. široka, s kamenitimi ploščami tlako* varia cesta je šla s Siona ob robu tiropejske doline proti severu skozi vse mesto do da* mascenskih vrat. Od te ceste se je cepila pot s Siona v cedronsko dolino. Ker je po* bočje strmo, so napravili široke stopnice iz ogromnih kamenitih plošč.
Desno in levo od stopnic so stale hiše bogatih Jeruzalemčanov. Temelje je videti še dandanes.
Asumpcionisti so odkopali stopnice v dol* šini kakih 300 metrov. Dalje niso smeli, ker sega njihova posest le do polovice pobočja. Njihov mejaš, bogat mohamedanec, ki ima svoje'vrtove nižje doli, pa pravi, da se stopnice nadaljujejo tudi na njegovem po* sestvu. Le da je lepe in velike plošče že pred leti za dober denar prodal.
Sionske stopnice, še prav dobro ohranje* ne, so dandanes znamenitost prve vrste v Jeruzalemu. Nobenega dvoma ni, da bi ne
bile iz judovskih časov. Po njih je hodil naš hišo Kajfe, velikega duhovna. Polagoma Gospod. Tudi tistikrat po zadnji večerji, vstaja iz sto in stoletnih ruševin'Jeruza* Tod ga je divja drhal zvezanega gnala v lem Gospodovega časa.
Cerkev božjega groba
Na severozapadni strani Jeruzalema, tik za obzidjem, se je dvigal 4 do 5 metrov visok, gol, skalnat grič. Od mesta sem ni bil strm, njegov vrh je bil podoben loba* nji, zato so mu rekli Golgota. Na zapadu je skoraj navpik padal v plitvo dolinico. Onstran dolinice se je svet spet dvignil ka* kih 5 do 6 metrov. Med obema gričema je bil vrt, last bogatega juda Jožefa iz Arima* teje. Dal si je v skalnati vrh vsekati grob* nico. Na vzhodni strani Golgote je bila gra* možna jama ih v njej stara, izsušena cister* na (kapnica). Mimo je peljala pot in skozi Sodna vrata so tod hodili meščani na svoje vrtove in v oljčne nasade.
Na tem prostoru se je vršil pretresljivi dogodek, katerega spomin obhajamo na ve* liki petek.
Razume se, da so že prvi kristjani častili ta kraj. Prva tri stoletja tam ni bilo nobe* nega svetišča. Da bi izbrisal spomin na sveti kraj in onemogočil češčenje, je dal rimski cesar Hadrijan dolinico in oba griča zasuti, je svet podzidal in je nä to višino postavil tempelj Venere in Kupida, rimske boginje in boga ljubezni.
Dosegel je seveda nasprotno. Sveta ska* la Golgote in božjega groba je ostala nedo* taknjena pod nasutim kamenjem in Kon* stantihu ni bilo drugega treba, kakor od* kopati kamenje in sipine, pa sta prišla na
4an Golgota in sveti grob v prvotni obliki. Pri odkopavanju je našel v gramozni jami tudi sv. križ.
Na tistem mestu je postavil mogočno svetišče, ki je pod eno streho krilo Golgo* to in grob in kraj najdenja sv. križa. Seve* da je dal v ta namen skalo ‘Golgoto obse* kati, dobila je obliko kocke, kake tri metre v dolžini in širini. Skalo, v katero je bil vsekan Gospodov grob, je dal popolnoma odstraniti in prostor zravnati, ostala je le plošča, na kateri je ležalo Gospodovo telo. Nad njo je postavil mogočno kupolo. V glavni ladji je ležal prostor najdenja sv.
križa, med obema pa skala Golgote. Leta 1009 so mohamedanci cerkev podrli. Teme* Iji pa so ostali.
Križarji so cerkev obnovili na temeljih Konstantinove stavbe. Današnja cerkev bo* žjega#groba je-v bistvu taka, kakršno je postavil cesar Konstantin. Vhod pa je dan* danes od južne strani, namesto od vzhoda, kakor je bil nekdaj. Desno od vrat je Kal* varija. Ko vstopiš, si na nekdanjem vrtu Jožefa iz Armateje. Grki so tja postavili svojo »cerkev v cerkvi«, ki ubija notranjost nekdaj silno veličastne stavbe. Do* brih dvajset korakov od Golgote na levo je kapele božjega groba. Plošča, na kateri je ležalo Gospodovo telo, se še vidi. Za Gol* goto peljejo stopnice globoko doli v nekda* njo gramozno jamo. Tam je kapela najde* nja sv. križa.
ftopttfe §m m svetu
Za najvišjo goro v .Evropi označimo navadno Mont Blanc (Bela gora), 4810 m. Nekateri prištevajo gorovje Kavkaz k Ev* ropi, in ker se tam dviga Elbrus (Lesketajoča se gora) 5630 m visoko, bi bila to najvišja evropska vzpetost.
V Aziji so imeli za najvišji vrh do leta 1903 Gavrizankar 7143 m. To pa zato, ker je nemški raziskovalec Schlagintweilt za-

iteonočno voščilo
11*		|1	2	,3	,1		i	I5 L		mmm			6		mm		m	? 8		i m		mm			mar u mmmw 13										14 r5 mmm				
m	m	16 |				m	i i	m	17 |	18 1	19 1	1	1!	20 |	" i	” i	J	1	Br“ r r i				j	mr 1		1	‘ 1	m	r mmr 1 1 1 r m									
r mm\			32			m		1!	p3 j		1		|34 j	EM	|85		n		mr i		! 1 1			im	37 j	M	1	m	“ 1 r- i«!«r							m	im	
	mn		41			m		m	SB	m	42	1		r	■	r	L	L~	m	mm		45	im		4Ö :			m	|47 i	mm					m	48 J	im	
49 I	15° i	m	51		m	j 52		Ig,, 54 •				1	1 1 I“			tf	15* j		m	57	58 |			\m\	p)		mr					tii m			11	62 j		m
63		r i«		SB	Ö5 j	r		r m«			1 1 I			E	1 1		'm	68 j	69' j	m	i			n	mr 1		1111			1			m j 83	73 j	71 j	mi		m
75			76 |	M			i		i™ M		■	an		mi	mm		79 j	1 1		SO j	m	m	m	81" j	|82 ;	inmin				IM	m	m		r	h	1 1		m
N 1 1				85	tj	H		86 1	1 1 1		it i			i i		„i lgri				J	i i		S	1 1		[90 j	;91 j	92				r 1		m	m.	m	mm	
«M*r						«I95		»			mm		1	m	H	mm-					mi	m im		m	EH	97			im	n	m	198 j m		99				
s s	jlOL jt02 jHH			ji03	j—	m m	n mri					|10«	1	m	j 107	i mili!108				L	j (09		r~	|uo	m	1	L	m	im	iiij m			j 113	r	1	m'	i m	
	LU	i r n					116	ar				r	!ffliU8			i	Mili119				L	IÜ	11*0	i inr				EÜ	j "122'		|123	mm			i	j 124	r	m
spi i m m n ■»Bi m								mm			ss 1			Bi			■«		i-6 j		e Mr i m i m i m					j 128		m m	1129 1		r	im	M -			1130 I 1 1		m
							USI 1	1 IHimi			133	i	i mri				1	muss Mi								1	1		136 1			PjB M		il38 1189 Ega i 1 m				m
& m	140 jui i np43 ii4s						m	n i ■ar			1		i	i145 mr			1	ril		i	■Pl 1 W”l									m				150 j	i			n
	j 151						L						m	rril			■	J153	L	IBP		mm185					L				mmr 1				L	11	mm	
Besefde pomenijo:
Vodoravno:	1 kmečko poslopje; 6
kratica besede »plemeniti«; 7 kratica be* sede »absolvent«; 10 življenjsko stanje, ka* terega si najbolj želimo; 12 moško krstno •me; 16 posledica vsake vojne; 17 pol jedel* sko orodje; 20 vzklik odobravanja; 23 da* hes najbolj pogrešano hranivo; 26 pleme, Potomstvo; 27 kemična označka za neko Prvino; 29 rožni venec; 32 odhaja, pojde; 'j3 planina v Julijskih Alpah; 35 »jasno, čisto« v nemščini; 37 osebni zaimek v mno* .kihi; 38 pesniški izraz za »razlega se, do* hi«; 40 egiptovsko božanstvo; 41 oziralni zaimek; 42 ognjenik na Siciliji; 44 temelj. Pod; 45 oblika glagola vedeti; 46 cvetoči mesec; 47 gpnja, načrtno iskanje; 48 ose* khi zaimek; 49 dva soglasnika, ki sta si v at>ecdtii za štiri mesta vsaksebi; 51 plosko* vha mera; 52 nikalnica; 53 plesalka v gle* tališču; 56 kratici za »Gospodovega leta« Oatinski); 57 velelnik glagola gledati; 59 yeznik; 60 ustanovitelj znamenite arabske Radarske dinastije; 62 kratica za »starej* ši«; 63 zemlja, gruda; 65 končna črta, za* ?nja linija; 67 slavni francoski teniški Jpač; 68 oziralni zaimek (toda obrnjeno); /0 stavba, katerih je vedno manj; 72' druga Poseda za muslimane; 73 enajsta in dvaj* 8eta črka v abecedi; 75 meščanski izraz za kosilo, obed; 77 vrsta prikuhe; 79 reka Ponikalnica na Notranjskem; 81 dva enaka ^glasnika; 83 seznam vrednosti v denarju;
priprava na steni; 86 tuj izraz za »če* stitam«; 88 dve svetopisemski osebi, prva le bila ženska, drugi je bil prerok najsta* £ejši; 94 del naslova; 95 velika afriška ka* 96 ploskovna mera; 97 geometrijska Podoba; 98 izraz za planinca, alpskega do* Ahčina; 101. začetnici imena in priimka pi« Satelja Ta.L.jc; IIP kratica za »tegr
tedna«; 104 osebni zaimek; 105 lepilo; 107 nikalnica; 108 »mrzlo« orožje; 111 kratica za »slovenska domovina«; 113 del spovedi; 114 glasbena lestvica; 116 kazalni zaimek; 117 nasprotje od »lepo«; 118 ploskovna mera; 119 vrba žalujka, žensko ime; 120 šesta in predzadnja črka v abecedi; 121 pritrdilnica; 122 srednje veliko naselje; 124 kratica za »tega meseca«; 125 prva številka; 126 kratica za »Kranjska indu* strijska družba«; 127 nikalnica; 128 prva in petnajsta črka v abecedi; 129 kratica za »relativen«; 130 vprašalniea, ki se zaobe* ša; 131 skrajni del celine; 132 zimsko pre* vozna sredstvo; 134 eden izmed čutil; 135 pogosto žensko ime; 136 Cankarjevo krst* no ime; 138 predpredzadnja in prva črka v abecedi; 140 mednarodna označka za vzhod; 142 osebni zaimek; 144 vrsta ze* ml je, pfsti; 146 žensko ime; 148 lesena stavbica; 149 mesto v Grčiji, okrog kate* rega se vrše hude borbe; 150 žensko krstno ime; 151 v pisavi mnogo uporabljan način okrajšanja; 152 kratica za »blaženi«; 153 povratno osebni zaimek; 154 kratica za »te* ga tedna«; 155 glavno mesto evropske države, kjer so se pred kratkim izvršili va* žni politični dogodki; 156 skrajšano srb* sko moško krstno ime.
Navpično: 1 kratica utežne enote; 2 lepo vedenje; 3 dalmatinsko mesto, ki je po zadnji vojni pripadlo Jugoslaviji; 4 kraj v gledališču; 5 oddaja, radijski pre* nos; 6 divja zver; 7 gora pri Beogradu, ime nekdanje jugoslovanske poročevalske agencije; 8 ruski komponist (»Knez Igor«); 9 gora iz sv. pisma; 10 ena najmanjših dr* žavic v Evropi; 11 slaboumnež, tudi ro* man pišatelja Dostojevskega; 13 začetnici imena in priimka pisatelja Medveda; 14 kdor to uživa, pravijo, da ima »slabo ži*
vljenje«; 15 strast, pohlep; 17 označka, ki jo stari Avstrijci dobro poznajo; 18 dva enaka samoglasnika; 19 hrabro, drzno; 21 kratica za mednarodno dobrodelno organi* zacijo; 22 ženski glas; 23 kratica za »Ma* rijina kongregacija«; 24 španski določni člen; 25 stran neba; 26 italijansko ime za njihovo »večno mesto«; 27 maščoba za ko* lesje; ^8 prijeten vonj; 30 tisti, ki graja, popravlja, ocenjuje; 31 poziv k molitvi; 34 slovenski, še živeči skladatelj; 39 moško krstno ime; 43 uradna listina; 48 označka na avtomobilih, ki pridejo iz Trsta; 50 kruh, brašno; 52 oblok, svod; 54 prve dve črki; 55 ploskovna enota; 58 trinajsta in osma črka v abecedi; 61 prvi zlog vodne živali; 64 ženski osebni zaimek v množini; 65 prositi, beračiti; 66 izumrli zgodovinski narod; 69 vrsta izdelka umetniške obrti; 71 ne eden, temveč... ; 74 kratica za »slo* venski narod«; 76 nadležne živalice; 78 na* plačilo; 7-9 pamet, znanje; 80 oblika vlada* vine; 82 dva različna soglasnika: 83 močna* ta jed; 85 urad v nemščini; 87 je ali pa ni »obljubljena dežela«; 89 semenišče; 90 svetopisemski prerok; 91 nasilstvo; 92 zgled, učenje; 93 vzklik; 95 krstna ali bir* manska priča; 99 mali, trpeči človekf 100 prenočišče'tramvajev; 101 premožen je,last; 102 glas, način; 105 kratica za utežno eno* to; 106 samo eden; 107 veznik; 109 krava črne barve; 110 ena izmed celin; 111 botra; 112 danes zvečer; 115 nota v glasbeni lest* vici; 123 nemško ime za koroško reko Gli* no; 124 kratica za »tega leta«; 132 velika lesena posoda; 133 izraz ob bolečini; 137 označka za kemično prvino; 139 naplačilo; 141 kratica za »svojeročno«; 143 kratici imena in priimka največjega slovenskega pisatelja; 145 prvi dve črki; 147 igralna karta; 148 d^l človeškega telesa.
menjal Gavrinzankar z Mt. Everestom, ki je visok 8882 m.
V Afriki so si tako glede najvišje gore kakor glede njenega imena veliko bolj na jasnem. Najvišja vzpetina je Kilimandžaro (gora Mažara, mraz prinačajočega gorskega duha), najvišji vrh pa v njej- pa Kibo (Svetli), 6010 m.
Precej nepojasnjeno pa je vprašanje o najvišjih gorah Severne in Južne Amerike. Cela desetletja so trdili, da je najvišji vrh Južne Amerike Oimboraso. Premagal ga je leta 1880 veliki angleški alpinist Whym-per, oni, ki je bil premagal 1865 Matter-hom. Danes vemo, da je v Južni Ameriki najmanj 20 višjih gora, kakor je 6310 metrov visoki Cimboraso (Sneg v Cimbo). Katera pa je najvišja gora, pa ne vemo. Prvi, ki zahteva to čast zase, je Aconcagua. Prej so rekli, da je 6970 m visok. Pavel Cüss-feld, ki je dosegel leta 1883 višino 6400 m, je izračunal višino vrha na 7020 m. Zur-briggen, švicarski vodnik, in Vinez sta dosegla vrh in sta določila višino na 7039 metrov. V Peru sta gori Ampato in Huascan, ki sta visoki 7000 metrov.
Tudi najvišji vrh Severne Amerike je zavit v meglo. Ime in lega sta nam znana, višina pa še ne natančno. Nekateri imajo za najvišjo goro še zmeraj Elijevo goro ob obali Alaske in Kanade, 5500 m visoko. Drugi pa goro Logan, 5948 m visoko. V Alaski so leta- 1898 odkrili goro, višjo kot Logan, in jo imenovali na čast tedanjemu predsedniku Zedinjenih držav Mac Kinley. Najbrže je to največja višina Severne Amerike, okoli 6240 m.
Če računamo Mehiko k Srednji Ameriki, je najvišji vrh Srednje Amerike ugasli ognjenik Citlaltepetl (Gora zvezd), 5582 m visok. Imenuje se tudi po bližnjem mestu Orizaha. Večkrat imenovani Popocatepetl (Gora dima) je 160 m nižji, če pa Mehiko računamo k -Severni Ameriki, kar je tudi bolj prav, ne moremo za Srednjo Ameriko navesti najvišjega vrh A Kajti za to prednost se borita Acatenango, okoli 3900 m visok, in ognjenik Fuego (Ogenj), čigar višina koleba med 3740 in 4200 metri.
Avstralija ne dela preglavic. Najvišji vrh je Mt. Towsend v Avstralskih Alpah, do 2241 metrov visok.
Na novi Zelandiji se dviga Mt. Cook do višine 3768 metrov.
Na Novi Gvineji so imeli za najvišjo goro Herkulovo goro, k; naj bi bila visoka 9000 metrov. Ko so začeli meriti, se je višina znižala, toda čez 5000 metrov visoke gore ima Nova Gvineja vendarle.
Ekspedicije na Antarktiko so nam poka* zale visoke prostrane planote, ki imajo velike višine. Takoj ob robu se dvigata že davno znana vulkanska stožca Erebus in Terror do višine 3763 in 3317 metrov. Gbra Melbourne, pozneje odkrita, je 4570 metrov visoka. Novejši raziskovalci pravijo, da so gore v notranjosti še višje.
Zanimivo je, da ima Azija, največja celina, tudi največjo vzpetost; druga po velikosti je Amerika, in je tudi njen vrh drugi po višini v vrsti celin; tretja je Afrika, vrh tudi; četrta Evropa, prav tako vrh; peta Avstralija in vrh tudi.
Zanimivo je tudi primerjanje zemeljske vzpetosti z globino: največja doslej znena globina morja -— 0947 metrov, ob vzhodni .laponski obali — ne presega znatno najvišje zemeljske višine. Vse skupaj je prav neznatno v primeri z zemeljskim premerom: na globusu s premerom 130 cm je 10 kilometrov toliko kot milimeter. Tri via” ima na njem samo četrliriko
0 kmečki zavesti in še kaj
(NEDELJSKO KRAMLJANJE)
Na pustno nedeljo večer je bila zbrana naša družba pri Juraču. Kot zadnji je vstOs pil še Mrakar. Bučno so ga vsi pozdravili, saj ga že parkrat ni bilo na kramljanju.
»Tebe pa že dolgo ni bilo med nas,« ga je vščipnil Ahac. »Da se kar peči tiščiš in si sploh ne upaš ven, so pravili. Kaj pa te je vendar prijelo?«
»Pa me je res kar grdo prijelo,« je odvm nil Mrakar in prisedel. »Po Božiču je bilo že kar toplo letos, pa sem se preveč* zane= sel na to. Jame za sadno drevje sem kopal in se prav pošteno prehladil pri tem. Po= tem pa je pritisnila zopet zima, pa si nisem upal ven. Sedaj pa je že zopet dobro, hvala Bogu!«
»Da, zima, zima!« je modroval Cenel. »Je imel Smrekar le prav, ko je trdil, da zima in gosposka ničesar ne darujeta in da zima rada še z repom zamahne. O Božiču smo se menili o tem, da je še premalo mras za in snega ,kajti prosinec je bil res že kar spomladanski. Potem pa je svečana zopet pritisnila zima in pokazala, kaj zna. Sedaj misli, da je bilo mraza in snega tako precej že vsakemu dovolj za letos.«
»Bilo je, bilo in menda se nam kar ne= kam dobra letina obeta,« je pritrdil Smre» kar.
»Sadna že,« je prikimal Mrakar. »Sadno drevje je že jeseni dobro nastavilo, pozebe se ni bati, ker se ne bo prezgodaj otoplilo, kakor izgleda, pa bo bolj. pozno brstelo in ne bo pozeblo.« '
»Mraza je bilo dovolj in vlage tudi za silo in imeli bomo res kar dobro letino, če Bog da in ne bo kake posebne nesreče,« je menil Jernač. »Ampak Jurač, ti nas pa ho= češ menda re^ pogostiti, kakor da šele da* nes obhajamo svatbo.«
»Tisto ne, pač pa smo po svatbi in poleg tega je še pustna nedelja danes,« je smeje odgovarjal Jurač.
Njegova boljša polovica je bila medtem že postavila zbrani družbi na mizo tretun šast bokal rumenega vina in kozarce, nekaj prekajenega, hleb tečnega domačega kruha in še nekaj peciva.
»Majda vam ho menda kar manjkala se* daj, ko ste jo dali od hiše,« jo je ogovoril Vreže. »Urško ste že lani oddali, letos pa še Majdo.«
»Seveda nam bo manjkala, pa še kako, meni še prav posebno,« je prijazno odgo= varjala Juračka. »Z otroki, je res križ. Do= kler so majhni in' niso za nobeno delo, jih že imaš pri hiši za nadlego; ko pa odraste* jo, se kar izpeljejo kakor ptice. Na stara leta, ko bi najbolj potreboval pomoči in opore, si pa zopet sam.«
»Saj ni tako hudo,« jo je tolažil Ahac. »Boste pač morali mlado dobiti k hiši. Saj imate še dva sina in oba se že nekaj ogle* dujeta okoli za deklinami.«
»Tisto pa najbrže še ne bo tako kmalu,« je menila Juračka. »Moj stari še noče nič slišati o tem, da bi dal vajeti iz rok.«
»To se zna, da ne,« je potrdil Jurač. »Frei več mladega in krepkega se še počutim, da bi že zlezel za peč. Bo moral naš Jožej že še nekoliko počakati.«
»Torej Jožeja misliš postaviti za nasled* nika?« je vprašal Smrekar. .»Temu se pa res še ne mudi, saj je še mlad. Naca je sta* rejši.«
»Moj vedno na Jožeja drži. — Pa nalij vendar, stari, potem pa pijte in prigrizni* te, možje! V kuhinjo moram zopet po op* ravkih, saj človek res nikdar ne utegne,« je še dejala Juračka in jih pustila zopet same.
»Moji stari je vedno Naca bolj pri srcu, pa ne morem pomagati,« je modroval Ju* rač. »Nekam počasnih misli je naš Naca in nikoli ne hi bil dober gospodar. Zato sem ga dal raje izučiti za čevljarja, kos zemlje mu bom dal in hišo postavil, pa bo tudi lahko živel. Doma pa bo prevzel Jožej, ki je bolj živ in okreten, pa bo zato gotovo tudi boljši gospodar.«
»Pametno si ukrenil, Jurač,« ga je po* hvalil Jernač.
„Vsak pameten kmet namreč mora Is najboljšemu sinu prepustiti kmetijo, kajti tudi kmetovati dandanes ni več tako enostavno. Prepričan sem, da bi bilo naše kmetovan je že neprimerno bolj napredno, bolj donosno in manj naporno, če bi se bili že vedno in dosledno držali tega načela. Toda kako je bilo navadno, Smrekar? Star si in mnogo pomniš. Najboljši naraščaj se je šel večinoma šolat v mesto ali na učit obrti in ostal tam, najbolj zaostali sin pa je ostal doma, in prevzel kmetijo, češ, za kmeta je vsak dober. Usodna napaka je bila to, pravim, usodna rana1 a ir j» deloma še. Dovolj dolgo je trajalo, da smo končno
le prišli tako daleč, da kmečki stan ni ves zaničevan in kmečko delo ne več zapostavljam). Mislim, da se ne motim, os trdim, da sta prav minuli dve vojni mnogo pripomogli k temu.“
»Dobro govoriš, Jernač,« je pritegnil Vreže. »V vojni šele sta kmet in njegovo delo prišla do prave veljave in pravilnega upoštevanja. Sicer pa nihče tako ne visi na svoji domačiji kakor prav kmet. Kako pa tudi ne bi ljubil zemlje, ki jo vse svoje ži* vljenje obdeltvaš in namakaš s svojim znojem? Zato pa je razumljivo, da jo boš prepustil le najbolj delavnemu, sposobne* mu in okretnemu sinu, kadar boš sam ope* šal. Saj vemo, da mesto vedno potrebuje naraščaja z dežele, nikoli pa ne obratno. Toda nikakor pa ne moremo in ne smemo dajati mestu svojih najboljših sinov, kajti ti morajo ostati doma in prevzeti domači* je, kadar mi opešamo.
Neosporno namreč je tudi dejstvo, da mesto živi od dežele, nikdar pa ne dežela od mesta.“
»Pa še nekaj,« je povzel zopet Jernač. »Ni dovolj samo to, da najbolj bistremu in okretnemu sinu prepustiš domačijo. Pre* dno to storiš, ga moraš tudi čim bolje us* posobiti k temu. Res ga učiš sam kmeto* vanja že od malega, toda to ni dovolj. Le poglejmo obrtnika! Vajenec se uči pri svo* jem mojstru, poleg tega pa mora obisko* vati še obrtno šolo.
Kmetski sin sicer ni obvezan obiskovati kmetijsko šolo, toda pametsn gospodar ga bo prostovoljno poslal tja, če ga je določil za svojega naslednika na domačiji. Kmetijske šole pri nas sicer še niso take, kakor bi morale biti in dečki le preradi izgubijo tam svojo kmečko zavest in veselje do kmečkega dela, namesto da bi jim šola vse to še poglobila. Vkljub temu pa le pridobe mnogo strokovnega znanja, ki jim pride potem pri praktičnem kmeto* vanju preklicano prav.«
»Saj sem tudi jaz mislil poslati našega Jožeja še v kmetijsko šolo,« je menil Ju* rač, »toda ne vem, če ne bo 'že prestar.«
»Nikoli ne bo prestar za to,« je zatrdil prepričevalno Vreže. »Starejši dečki mnogo
več pridobe v strokovni kmetijski šoli, ka* kor pa mlajši, ker so že bolj resni in pre* udarni, dočim gredo mlajšim še vse preveč razne otročarije po glavi.«
»Prav imaš,« je povzel zopet Jernač. »Zreli mladeniči neprimerno več pridobe v šoli, kakor pa še napol otročaji. Pri vsem tem pa je treba vpoštevati tudi to, da ne izgube tako lahko svoje kmečke zavesti in se ne izneverijo tako lahko kmetskemu poklicu, ker so že bolj zreli in utrjeni. To velja zlasti za tistega, ki že ve, da bo pre* vzel domačijo in prav taki v prvi vrsti spa* dajo v šolo. Le nič ne premišljaj, Jurač, in pošlji Jožeja še .v šolo, da bo potem res gospodar, kakor treba!«
»Tako bo prav,« je odobraval tudi Vre* že. »Naj se mladi kaj naučijo, da bodo la* že in bolje gospodarili kakor pa mi.«
»No, ti se pa res nimaš kaj pritoževati,« ga je zavrnil Podrekar. »Preklicano dobro gospodariš in končno si bil tudi v kmetij* ski šoli, kolikor vem. Prav zato ti pa menda tudi gre vse tako dobro od rok, ker le znaš nekaj več kakor pa mi.«
»Tisto že,« je odvrnil Vreže, »vendar so krpetijske šole dandanes že znatno boljše, kakor pa so bile za mojih časov in človek tam le že dosti več pridobi.«
»Zato bo pa naš Jožej tudi na vsak na* čin končal še kmetijsko šolo, predno bo prevzel kmetijo,« je rekel odločno Jurač. »Sicer pa za danes pustimo take resne po* govore, bomo pa prihodnjič zopet kako pa* metno razdrli Pijte in prigriznite sedaj! Pustna nedelja je ,pa se menda ne bomo držali kakor mile Jere!«
»Prav imaš,« je pritrdil Ahac. »Postre* gel si nas res izvrstno, le godca si pozabil, da bi se bili’ še zavrteli nekoliko.«
»To boš pa moral že b Karničniku sto* piti, če imaš še tako mlade in izpočite no* ge,« ga je zavrnil Jurač. »Tam namreč mla* dina nocoj raja in pleše, da se kar kadi.«
»Kar privoščimo ji to veselje,« je prista* vil Smrekar, »jih bo že še minulo, 'ko pride* jo v naša leta, prav tako, kakor je tudi nas.«
»Kaj pa prihodnjo nedeljo?« je vprašal Mrakar.
»Sestanemo se zopet, seveda,« so pritr* dili soglasno vsi.
, »V tem primeru bi predlagal, da pri Ma= tiču,« je dejal Mrakar. »Parkrat je bil na naših kramljanjih, potem pa je obolel in ga ni bilo več. Pred par. dnevi sem bil pri njem in je sedaj že zopet pokonci, le ven še ne gre. Mene je naprosil, da vas po* vabim.«
»Prav, prihodnjo nedeljo pa pri Maticu torej,« so pritrdili soglasno. »Le povej mu, da pridemo.«
OlifluIM
List »Berichte und Informationen« piše v eni izmed svojih zadnjih številk, da je treba naše obrtnike bolje izobraziti. V ne* kem, manjšem mestu je moral lastnik hiše poklicati pet strokovnjakov, predno je bilo delo .izvršeno. Sami smo tudi že kaj dozi* veli: bilo je po prvi svetovni vojni, ko si je hotel nekdo nabaviti električno dvigalo. Težko je bilo najti obrtnika in tisti Gelov* čan, ki je delo prevzel, je nekje nakupil sa= mo staro šaro, jo sestavil — a bila je^ sko* ro neuporabna/ List trdi, da je na Dunaju samo še en zidarski mojster, ki zna graditi oboke. V Celovcu smo imeli do druge sveto* vne vojne edinega ključavničarja, ki je znal odpirati blagajne. Pisec teh vrst je dal urarju v Celovcu uro v popravilo. Urar jo je poslal na Dunaj.
Iz tega sledi:	%
Rokodelcem je treba strokovne izobraz* be, ker si bodo le na podlagi te priborili primeren ugled in bodo s tem tudi več za* služili. Navadno pripisujejo krivdo, da se mladi obrtnik ni dovolj naučil pri mojstru in mislijo, da je pouk boljši v strokovnih šolah. V navadni strokovni šoli sedi sla* ščičarjev vajenec poleg dimnikarjevega in mizarski sedi poleg čevljarskega. Kako naj se poučuje strokovno vse obenem ? V večjih mestih ima vsaka obrt svojo posebno stro* kovno šolo, tesarji svojo, krojači svojo itd. Takih strokovnih šol pa po deželi ni, ker je premalo učencev. Zato more tam stro* kovna šola samo izpopolnjevati to, kar sta izpustili osnovna in meščanska šola. Vrhu tega imajo učenci v šolo predolgo pot in jim je pouk samo priložnost za oddih. Vsled tega predlagajo ustanovitev osrednje stro* kovne šole, kjer bodo imeli učenci priliko obiskovati večtedenski tečaj vsakokrat za eno samo obrt. Teh teča jev bi se mogli ude* leževati tudi fantje iz oddaljenejših krajev in učenci bi se po pouku ne potepali okoli po mestu.
Ljudje ugovarjajo, češ da mojster ne more pogrešati vajenca za osem tednov. Toda izkušnja nas uči, da- so se takšni te* čaji obnesli in so bili tudi mojstri z uspe* bom zedovoljni. Na Nižjeavstrijskem ob* sta jata dve strokovni šoli: ena za gostilni*
čarje, druga za dimnikarje. V Solnogradu je strokovna šola za žagarje, na Tirolskem pa so strokovne šole za čevljarje, slikarje in fotografe. Učenci te šole radi obiskujejo, ker se nekaj naučijo in tudi mojstri so za* dovoljni z uspehom.
Polg teh šol za obrtniške vajence pa je treba še strokovnih šol za mojstre. Na teh šolah naj stari izkušeni mojstri poučujejo mlajše v vseh podrobnostih njihove stroke. Take šole bi bile nekako središče dotične obrti. Nove stroje naj bi najprej postavili v takih šolah in jih tukaj preizkusili, pre* dno bi jih priporočili posamezniku za na* kup. Na teh šolah naj bi poučevali spo* znavati materija!, stroje, poučevali naj bi, kako se postopa v trgovini. Tako bi se s časom rokodelec dvignil na raver» trgovca. Na teh šolah bi lahko izobraževali tudi strokovne učitelje.
Nadalje predlagajo ustanovitev vzornih delavnic, v katerih bi poučevali najboljši mojstri manjše število najboljših pomočni* kov. Tako bi se pomočniki priučili delovne* ga reda. Od takšnih vzornih obratov bi bila pot do samostojnosti kratka, število po* močnikov bi ne smelo biti previsoko, ker bi se v nasprotnem slučaju učitelj ne mogel dovolj posvetiti vsakemu posameznemu učencu. Če bi vsaka obrt postavila 5 do 6 najboljših mojstrov, bi ti lahko izučili vsa* ko leto petsto do šesto popolnoma zmožnih obrtnikov.
Pred leti so mislili, da obrtnik nikdar ne more tekmovati s tovarno. Izkušnja pa nas je poučila, da obrtnik lahko tekmuje s to* varno, če je v svoji stroki izobražen- in iz* urjen.
ORJAKI
a kmaL&tmi
V mnogih slovenskih pravljicah in pri. povedkah igrajo veliko vlogo zmaji. Pripovedke jih opisujejo kot živalske nestvore z ogromnim luskinastim truplom, s kremplja-stimi nogami in dolgim repom. Njih najstrašnejše orožje pa je globoko preklanožre* lo, polno ostrih zob, iz katerega razjarjeni zmaj bruha žveplo in ogenj. Številne so pripovedke, ki govore o zmaju z dvema ali pa celo sedmimi glavami.
Navadno so zmaji v pripovedkah varuhi neizmernih zakladov ali pa varujejo odpe* Ijane in začarane kraljične. Junaki vseh vrst, od navadnega pastirja pa do viteza, se v teh pripovedkah vojskujejo z zmajem in le najhrabrejšemu med njimi uspe pre magati pošast. Ob branju teh pripovedk se je že vsakdo izmed nas vprašal, ali so ti živalski nestvori nekoč res živeli na zemlji? Seveda zmajev, ki bruhajo ogenj in požirajo ljudi, ni bilo nikoli, pač pa so v davnini nekoč živeli živalski orjaki, ki so bili našim pravljičnim zmajem po velikosti in obliki močno podobni.
Če hočemo nekoliko več vedeti o teh velikanih v živalstvu, moramo poseči daleč nazaj v preteklost. Pred kakimi desetimi milijoni let je imela zemeljska površina vse drugačno sliko kot pa dandanes. V nepreglednih pragozdovih so rastle praproti visoke kot naše hiše, orjaške palme so silile visoko k nebu. V živalstvu so bili v tem času najštevilnejši plazilci, h katerim še danes prištevamo kuščarje, kače, krokodile in želve.
Plazilci te dobe pä niso poživljali samo kopne zemlje, ampak tudi morje in zrak. Plazilci v morju so bili močno podobni našim ribam, ker so svoje okončine in rep uporabljali kot plavuti. Mnogi izmed njih so bili do deset metrov dolgi. Plazilci, ki so umeli letati, so bili manjši in podobni našemu netopirju. Razpetina kril je znašala v premeru do šest metrov in znanstveniki jih prištevajd k predhodnikom dandanašnjih krilatcev.
Najmogočnejši med plazilci pa so živeli ha kopnem. Za dolgo vrsto teh plazilcev so nam na razpolago le latinska imena. Orjak med njimi je bil do 30 metrov dolgi bron-t o s a u r u s. I g u a n o d o n je bil »samo« 12 metrov dolg in 8 metrov visok plazilec, podoben našemu kenguruju. Orjaki tolike razsežnosti so prebivali največkrat po mo* čvirjih ter se hranili z rastlinami. Zaradi svoje obilnosti so bili neokretni ter so se le počasi množili. Verjetno je tudi, da so med njimi večkrat razsajale kužne bolezni, ki so vedno bolj zmanjševale njihovo število. Preživeli velikani pa so najbrže postali žrtev manjših, toda okretnejših mesojedcev.
Ta kratek pogled v sivo preteklost so nam omogočili znastveniki, ki so se dolgo vrsto let bavili in ki se še bavijo z izkopavanjem okostnjakov teh živalskih velikanov. V muzejih evropskih velemest (pri nas na Dunaju) razstavljeni okostnjaki, vzbujajo veliko zanimanje in začudenje obiskovalcev. Na nekaterih krajih v Evropi so pri izkopavanju naleteli na pravcata pokopališča teh »zmajev«, sto in še več okostnjakov so našli naenkrat. Verjetno je torej, da so podlago vsem pravljicam in pripovedkam o zmaju dali prav ti izkopani okostnjfdci.
Tudi v današnjem živalstvu še naletimo na orjake v pravem pomenu besede. Že dobrodušni slon se ponaša z dolžino petih metrov in težo pettisoč kilogramov. Najtežje in največje živali pa najdemo v morju, kjer se lahko neovirano gibljejo in kjer najdejo tudi dovolj hrane. Grenlandski kit je do dvajset metrov dolg in tehta okoli sto ton! Njegov gobec je pet metrov dolg in tri metre širok, truplo pa obdaja do poi metra debela maščobna plast, čeprav je k;-tovo truplo podobno onemu ribe, ga prišt'* varno k sesalcem, ker kit svoje mladiče doji z mlekom.
Večkrat poročajo časopisi, da so na tej ali oni morski obali opazovali doslej še ne-videne stvore, podobne ogromnim morskim kačam. Znanost pa doslej resničnosti teh opazovanj še ni potrdila, zato prištevamo taka, navadno izmišljena poročila, k »čašo* pisnim racam«.
-td—
|iiMiiiiiinnimiiiiiiinimiMHiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiniiiimiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiin..
| ^i^esele in (jlcigoslovljcne |	,	velikonočne praznike
želita vsem svojim naročnikom in bralcem uredništvo in uprava I	„KOROŠKE KRONIKE“
me
Dvaindvajseti marec leta 1885. je fara5 nom cerkve sv. Andreja v Zilji prinesel sve= čan- dogodek. Voznik Tomaž Massar iz Zilj= ske Bistrice je s svojo četveroprego pripel Ijal cerkvi štiri nove zvonove. Bilo je v po= poldanskih urah, možnarji so pokali po gričih in pozdravljali nove zvonove ter preš bivalstvu naznanjali njih prihod. Ljudje so se bili oblekli v praznične obleke in čakali na njih prihod. Osem mesecev so bili brez zvonov, kajti 24. julija 1884 je nastal v Vasi strašen požar, ki je uničil mnogo km6= tij ter tudi cerkvico. Takrat so zvonovi s Svojim turobnim donenjem peli pogrebno pesem mnogim žrtvam in tudi samim sebi. Osem mesecev ni bilo slišati zvonenja. Osem mesecev je v tem kraju vladalo ža= lostnq razpoloženje Velikega petka in še povečevalo obup in nesrečo že itak težko preizkušenega prebivalstva. Vsak si je ii= vo želel, da-bi se vendarle že spet oglasili prijatelji iz cerkvenih lin s svojim veselim, pa tudi opominjajočim glasom.
Ko so novi zvonovi prispeli do cerkve, je zbrani množici govornik pripovedoval v vznesenih besedah o pomenu in visokem poslanstvu zvonov, ki zjutraj, opoldne in zvečer pošiljajo ljudem božje pozdrave. Spomnil se je nesrečnega dne, ko so ležali pokopani v pepelu in ruševinah, zdaj pa so se vrnili prenovljeni in lesketajoči se kot prispodoba preroditve in Vstajenja. Zvono= vi vabijo vernike k molitvi in božji službi, jih navajajo s tem k dobremu prav tako kot glas pridigarja. Posebno ob nedeljah je njih glas dobrodošel in zaželjen, saj naznanjajo Gospodov dan, dan počitka po šestih dneh skrbi in dela. In tako so zvonovi zvesti Spremljevalci človeka na njegovi življenj* ski poti prav do dne, ko mu zapoje naj* manjši od zvonov — pogrebni zvonček.
Zvonovi opominjajo tudi k poštenosti in skrbni previdnosti. Kako pretresljiv je njih glas, kadar morajo zvoniti k požaru in kli= cati ljubezen do bližnjega na pomoč. Bog daj, da hi oznanjali vedno le mir in ljudi vabili k molitvi.
Tako nekako je govornik govoril, potem pa so nove zvonove začasno shranili v cer* kvenem presbiteriju. Cerkev je namreč še vedno nosila žalno obleko, še je imela očr* neie zidove in počakati je bilo treba na po* zidavo zvonika.
Takratni kronist pripoveduje, da so bili zvonovi vzoren izdelek livarske umetnosti, njihovo glasovno ubranost pa so že v L ju* bljani, njih rojstnem kraju, preizkusili. Uglašeni so bili na tone F, A, C, Es in teh* tali skupno 1439 kilogramov. Vsak pa nosi svoj napis.
Zvon F ima napisano:
»čast Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu zdaj in na vekomaj.«
A pravi:
»Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike. zdaj in na našo smrtno, uro.«
Na zvonu C lahko čitaš:
»Sv. Jožef, sv. Andrej in sv. Markus, patroni te cerkve, prosite za nas.«
Es ima napisano:
»Gospod, usmili se nas ob naši smrtni uri.«
Vsak od teh zvonov pa ima na sebi tudi slike božjih in svetniških osebnosti, katere omenja.
številke na zvonovih so od 1437 do 1440. Vlil jih je znani ljubljanski zvenolivar AL bert Samassa. Kronist pravi, da jih je z ozirom na požarno nesrečo računal prav po ceni. Plačali pa so jih iz zavarovalnine, ka= tero so prejeli za bivše, v požaru uničene zvonove.
V dopolnilo
Zadnja številka doberlovaškega lista »Un* sere Heimat« prinaša na prvi strani članek pod naslovom »Südkärnten ist wachsam!«, Iti vsebuje precej netočnosti, katere hočemo resnici na ljubo popraviti.
Predvsem odklanjamo vsa podtikovanja omenjena lista o dozdevnem sodelovanju med »Koroško kroniko« in ÖF. »Koroška kronika« ima z OF in’ »Slovenskim vestni* kom« prav toliko zveze kot z »Unsere Heimat«, t. j. —• prav nobene.
»Koroška kronika«, ki je tednik, name* O jen koroškim Slovencem se z domačo po* litiko običajno ne bavi, kvečjemu v toliko, kolikor dobi sličnih prispevkov od svojih dopisnikov.' Namen »Kronike« je še vedno, ' kot je bil, podpirati koroške Slovence pri njihovih naporih za poživitev slovenske kul* ture na Koroškem in za priboritev narod» hostnih pravic, zato tudi odločno od*
klanja vsa slična podtikanja, gornjim po* dobna, pa naj bodo od te ali one strani.
»Unsere Heimat« piše v odstavku, v ka= terem zavzema stališče dp’ enega izmed člankov, ki je bil objavljen v »Koroški kro* niki«, »da se da o avtonomiji načelno go* voriti« in navaja neke pogoje. K tem be= sedam hi mi pripisali misli, ki jih je prine* slo glasilo socialistične stranke »Die Neue Zeit« in kjer stoji:
»Mi koroški socialisti smo brez nadalj» nega pripravljeni pomagati slovenskim so* državljanom pri izpolnitvi njihovih želja, katere lahko» kot narodna manjšina v de* mokratični državi upravičeno zahtevajo. Torej tudi njihovi želji po avtonomiji... Kljub temu mislimo, da 'je to vprašanje mo* goče rešiti, da, rešiti se mora.«
Sicer je pa stvar avstrijskih oblasti, da urede svoje domače zadeve in ne »Koroške
Mauser karel:
KAPLAN
KLEMEN
ROMAN
3.
»Pred menoj ti ni treba skrivati. Nisem Hrabnarica in tudi Selanka ne, da bi gledal, ima Jelka obvekane oči.«
^Tuđi to veste,« hrkne Klemen. ^Slučajno sem zvedel. Revež si.«
Zdaj je tudi v Klemenu nerodnost popustila. Saj je vseskozi čakal, da bi se mo-Sri z nekom razgovoriti. Samo začeti ni ^ogel.
»Tako mi je, kakor da sem raztrgan na drobne kose in je v vsakem kosu cela bo-
lečina.<
5Tudi njej ni boljše. Verjemi.«
Vencel je izbiral besede.
*Ravno zavoljo tega je meni še hujše.« 51 Vidiš, Klemen, takole je. Sam odločaš, ?am odloči. Pozabi, da imaš mater in očeta ^ naredi tako, kakor čutiš v srcu. Nobena stvar ni dobra, če je prisiljena. Mojo sivo Slavo vidiš in veš, da sem te s temile rokami krstil. Nočem, da bi te z istimi pahnil v Nesrečo. Vem, kaj je mladost. Tudi jaz sem nekoč mlad.«
Z zgubano roko je segel po Klemenovi.
_ »Zato te razumem, Klemen. Boli kot
fckniš.«- _
Hlemenu se megle oči.
»Mislih sem, da mi bo v gorah odleglo. Ni mi. Vidim svojo pot in bojim se je.«
Župnik Vencel kima z glavo'. Ne more skriti rose, ki se mu nabira v očeh.
»Tudi meni je bilo takrat tako. Pred štiridesetimi leti.«
Potlej sta obmolčala.
Na polnoč je šlo, ko se je Klemen vračal domov. Pri Jelki je še gorela luč. Krvavela je skoz bele zavese kakor velika, prikrita bolečina.
Klemen je stal na cesti. Rad bi stopil pod samotno okno, potrkal in preklical besede, ki jih je bil izrekel pred urami. Morda Jelka še' venomer veka in z mokrimi, začudenimi očmi strmi predse, kakor v hipu, ko je izrekel usodne besede.
»Jelka, odločil sem se. Ne morem preko sebe.«
Ali se ni zlagal sebi in njej ? Ali ne kriči vse v njem po lepem življenju, po šumeče-čem mestu? Same so padle usodne besede iz ust. Zdaj bi mogel stopiti pod okno in jih preklicati.
Mimo sveti luč skoz zastrto okno čez cesto. Kakor ognjena pregraja je žarek luči.
Klemen se je obrnil in počasi utonil pod jablanami. Korak mu je ječal v temi.
Koj zjutraj je zanesel prošnjo župniku.
»Klemen, še je čas.«
Vence! je držal prošnjo v roki, kakor da mu je ponuja nazaj.
»Vem.« Potlej se je skušal nasmehniti.
„Qnod gcripsd, ecripgi.“*
Župnik mi je segel v roko.
»Najtežje pride. Zdrži. Toda ne pozabi: pot je še odprte.«
* Kar sem pisal, fcem pisal.
kronike«. Vsekakor pa bomo z velikim ve* seljem podpirali težnje vseh tistih, ki bodo stremeli za pošteno in pravično ureditev koroškega vprašanja. Po demokratičnem pojmovanju je pač vseeno, če imajo Sloven* ci svoje politično zastopstvo ali ne, kajti ureditev tega vprašanja ni odvisna od predstavnikov naroda, temveč od naroda, katerega obstoj ne more nihče tajiti, saj kažejo uradne statistike same dovolj jasno, da slovenska manjšina na Koroškem ni brezpomembna.
Neprijetno nas je dimil peti odstavek imenovanega članka, iz katerega se posre* dno vidi, da nekateri krogi še vedno misli* jo na izselitev koroških Slovencev po nači* nu totalitarnih držav. Sicer pa upamo, da danes ni čas, ko odločuje samo sila, tem* več da se poraja nova doba, ko bo imela tudi morala in z njo pravica svojo nadmoč.
Ljudje, ki mislijo, da bi bilo koroško vpra* sanje dokončno rešeno z izselitvijo Slo* vencev, se najbrže ne zavedajo dejstva, da se s krivico ne dela pravice, razen tega bi pa morali tudi vedeti, da so se predniki Slovencev naselili na tem ozemlju že.v de* vetem stoletju in da je takrat po njih na* seljeno ozemlje obsegalo do 70 tisoč km* zemlje!
UKRADENA SVINJA Pri Hanžeju v Gradnicah so tatovi ta te* den ukradli brejo svinjo. Odpeljali so jo v neko jamo za železnico ii» jo tam zaklali. Svinja je imela osem mladičev. Ko so nepo* klicani gostje prišli, je pes z vso močjo lajal. Gospodar pa je mislil, da pes laja iz navade in ni šel pogledat. Pa bi bilo prav, če bi šel. V vaseh, kjer imajo ljudje pridne pasje varuhe, ni bilo še takih tatvin.
itiiiiii!iimiiiimimmmimimHimmniiitniiiiiiiuiiiiiiiHmiimmiiiinmimimiiiiiiiimmiiiim:iiiiiiiiiiiiiiiiiumimimiiimmiiimi!iminnni:i
Naizanimivejše mesto
»Dobrodošli v V/ashingtonu, nhjvečji Tukaj vlada nekakšno čudovito ozračje, prestolnici sveta!« Ta pozdrav zagledate Nepotvorjena zgodovinska zavest prevla-pod stekleno ploskvijo toaletne mizice, čim duje tukaj, kjer se odloča bodočnost sveta.
stopite v svojo sobo v hotelu.
Toda, če niste ravno Amerikanec, se boste v prvem trenutku gotovo vprašali, kaj je neki mišljeno z besedo »največji« ...
Gotovo je, da Washington ni največja prestolnica sveta, tudi’ ni najlepša, ne najstarejša, ne zgodovinsko najpomembnejša. Vendar pa boste že po nekaj dneh prišli do ■ spoznanja, da je postalo to mesto v letošnjem letu najbolj prometna metropola na svetu in bržkone tudi najvažnejša.
Tukaj boste našli svetovno največjo zgoščenost komitejev, političnih sestankov, govorov, tiskovnih konferenc, dalje uradnih poročevalcev, civilnih uslužbencev, komentatorjev itd.
Tukaj so v obtoku naj večje vsote denarja na svetu. Tukaj še obdavčuje najbogatejša dežela na svetu, ki donaša vsako leto ogromne dobičke. V prostranih dvoranah vladnih uradov- se sestavlja in proučuje načrte svetovne važnosti, kot je n. pr. Marshallov načrt.
Vkljub temu pa izgleda Washington promenadno, na zunaj mirnejše in prijaznejše mesto, kot pa je večina ameriških mest. Tu najdete stoletne stavbe, zidane v odličnem evropskem stilu. Značilne so trgovine na vogalih, pred katerimi sedi cela vrsta ljudi na visokih stolčkih, ki jedo sladoled vedno, tudi ob najhladnejšem vremenu.
Kakor kjerkoli drugje v Ameriki, so tudi tukaj stanovanja» preveč razgreta, ženske nosijo krasne'krznene plašče, klobuke nemogočih oblik in pa galoše. Ceste so polne luksuznih avtomobilov najmodernejših vrst, časopisi obsegajo toliko strani, kakor pri nas brošure.
Vendar tukaj na zunaj ne vidite ničesar presenetljivega, ničesar, kar ni bilo značilno za amerikansko seganje po neznanskem. Tu ne najdete nitj enega nebotičnika, kajti nobena stavba ne sme preseči višine kapiteljske katedrale. Tukaj ni industrije, po vsem mestu so raztresene vladne palače in ustanove.
Ko je Klemen stopil pred župnišče, je sijalo sonce.	*
-*
Klemenu je bilo, kakor da si je zapahnil vsa vrata. Ni se več poznal. Kakor da visi na vrveh, prešihan in pretepen, kljub temu, da se mu sreča ponuja koj pri nogah. Samo besedo je treba reči in trpljenje bo končano. Jeika hi zavrisnila od sreče.
Doma ni rekel besede. Mati so z zvedavimi očmi spraševali. Gornik je mendral, Klemen pa se je izognil vsakemu pogovoru, ki je vodil v to smer.
Vesel je bil, kadar je mogel biti sam. Največkrat je popoldne odšel proti Stovičju, legel pod smreko in strmel na vas. Spomini so vstajali, otroški in fantovski, obarvani s čudovitim sijajem in ga klicali nazaj. Gore so v daljavi negibno srepele pod nebo. Vse je že obhodil, kar' jih vidi izpod te smreke.
Kakšno je življenje pred njim? Izločen bo iz navadne družbe, nekaj bo na njem, kar ga bo lečilo od drugih. Konec ho fanto-vanja in vasovanja. Življenje ho stopilo v utesnjeno strugo. In kar je najtežje, sam si bo izbral to pot. Ne more narediti drugače. če bi se odločil za Zagreb, bi se mu zdelo, kakor da je prevaril samega Boga.
Z očmi obletava vasico in se nazadnje ustavi na pozlačenem jabolku gorjanske cerkve.
Župnik Vencel ga razume. Nasmehnil se je tisti večer, ko mu je omenil, da hi si Jelka znala kaj prizadeti.
»Beži, beži. Poročila se ho. Čez leto ho že vsa druga. Deklič ni tvoje krvi. Ti grebeš vase in premišljaš, ženska pa se zažene, toda popusti, ko se ji odpre druga pot. Morda bo prosila za premestitev. Toliko, da-
Vladanje Amerike same je velika m težavna naloga, toda državniki, ki delujejo tukaj, se danes bavijo s celotno zemeljsko oblo.
Preveč navdušeni niso nad tem, da imajo opravka z vso zemeljsko oblo. To je vsekakor razumljivo, kajti oni smatrajo ostali svet Itot nekakšno breme, ki s svojimi težavami in nesporazumi dela napoto napredku in razvoju Amerike. Toda koraki za izboljšanje svetovnega položaja so bili storjeni in ne brez uspeha.
Tukaj so sedeži vlade in tu se pravi po navadi trdo delati. Washington je polr ljudstva, ki hiti oh 8.30 zjutraj v svoje pisarne, ki morda opoldne kar ob pisalni mi zi povžije obložen kruh in se vrača pozne domov it večerji, če ste bistrogled, hostr takoj opazili, da je najmarljivejši delavec med vsemi predsednik Truman. Saj čitatf po ves dan vsepovsod: »PredsedniTt je ime noval«, »Predsednik je naročil«, »Predse:1 nik je odredil«, »Predsednik je sestavil na redbo«..*
Dobili boste vtis, da dela po 48 ur na dar Pri tem pa boste tudi spoznali, da Truma: ne more prizidati niti ozkega balkona n' Beli zbornici, ne da bi vzbudil vik med narodom.
To so pač nesoglasja, kakor je Washington kot mesto 'eno, samo nesoglasje. To j« ‘ mesto brez ozemlja. V gotovem smislu tr sploh ni mesto, temveč le prehodna naselbi na brez lastnega življenja. Največ njegovih stanovalcev je od drugod in stalno sr menjavajo. To je menda edina mednar. metropola na svetu. Je pa brez opernega gledališča, kar je nekam značilno.
A vso dela tukaj. V resnici je nekaj čudovitega, da se Amerikanci mnogokrat bavijo s stvarmi, ki se nam zdijo neznatne ir morda otročje, a vkljub temu dosegajo pr? "senetljive rezultate. Dosledni so Amerikar ci in zato je takšna luksuzna metropola kot je Washington, možna samo v Amerik' Tu vsakdo dela, nihče nima časa, da hi mirno ždel in premišljal. (»Daily Mail«.)
se umakne spominom in jezikom.«
Previdno je postavljal župnik besede. Hotel je povedati resnico, toda tudi Klemena ni želel užaliti.
Klemena je strah dni, ki so pred njim. Kako se bosta srečavala z Jcl^o po vsem, kar je bilo med njima?‘Izgovorjene besede ostanejo v srcu. Nihče več jih ne more zbri sati. Včasih sta sanjala o sreči in skupnem življenju. Mračno je bilo v sobici, toda Jelka ni pustila prižgati luči.
»Nikar, da luč ne prežene, kar vidim. Bojim se za to svojo srečo. Sama ne vem zakaj.«
Stokrat na dan se spolnni Klemen teh večerov in vselej mu je hudo. Zakaj ni koj v začetku ustavil hrepenenja, ki je raslo iz srca ? Takrat bi bil čas. Saj je čutil v pra-samotnih hipih, da je določen za svojo pot in da ho šel sam po njej. In vendar je spletal niti, dokler se niso ' sklenile, v močno mrežo, ki se je zadrgnila okrog njega. Sedaj trpita oba.
Najhujši so bili večeri. Sedel je za skednjem in čutil je, kako tapljajo misli iz so* mraka, spomini tipajo izza vogalov, kakor da je ves mrak poln Jelkinih rok in Jelkinih oči. Z zaprtimi očmi vidi Klemen stezo ob Biščevi njivi. Tod je šel, kadar se- je nameril k Jelki.
Spomini se utrinjajo, ugašajo, pa spet zagore v novi luči. Klemen se domisli poletnega sprehoda, ko sta šla z Jelko v Vintgar. Na brvi sta obstala.
»To bom jaz,« je z očmi pokazal v penečo se vodo, ki je drla med oblizanimi skalami. »Ne more iz struge.«
Ni ga koj razumela.
šele pred slapom je tiho r:' Ja.
ZGODOVINA SLOVENCEV (SLOVENCI V NOVEM VEKU)
(Nadaljevanje)
To čudno ravnanje duhovske gosposke je v zvezi s spremembo, ki se je izvršila na ■ ljubljanski škofijski stolici po Ravbarjevi smrti. Za diplomatom in plemičem Ravbarjem je dobil ljubljansko škofijo član ugledne kranjske plemiške rodbine Frančišek Kacijanar, preje prošt pri Gospe Sveti na Koroškem. Vse kaže, da je bil Kacijanar sam precej naklonjen novi veri in skrit privrženec luteranstva. Stolni kapitelj, ki je takrat imel šest članov, je bil pretežno luteranski in prav luteransko mislece kanonike si je novi škof izbral za svoje svetovalce. Torej ni čudno, da so v svojo sredo poklicali tudi delavnega Trubarja. Tako je po dveletnem presledku vneti govornik ponovno pridigal po Ljubljani in je posebno pobijal zmote prekrščevalcev, ki so se prav takrat širili po Slovenskem.
Povod za hude napadane na katoliške šege in navade so mu dala romanja na Sv. Goro pri G o r i c i, ki so se prav takrat pričela. Neka pobožna pastirica, Uršula Ferligojeva je pravila ljudem, da je imela od leta 1539. na Gori Skalnici nad Solkanom večkrat prikazni Matere božje, kadar je na vrhu pasla svoje čredo. Ljudje so deklico nadzorovali in ko so se' prepričali, da je res pobožna in lepega vedenja, so ji pričeli verjeti, tembolj ker je menda že v prejšnjih stoletjih tam stalo Marijino svetišče. Kmalu je tam stala kapela in ljudje so pričeli zbirati denar, da bi se zidala cerkev. Anton pl. Papež iz Gorice in trije Solkanci (Krivic, Bassin; Mihelič), so se zavzeli za to in izprosili pri patrijarhu dovoljenje, da smejo na vrhu gore postaviti romarsko cerkev. Leta 1544 je bila posvečena, in sam patrijarh Marino Grinimani je poslal iz Vidma za glavni oltar prelepo sliko Matere Božje, ki je bila lani (1947) ukradena iz goriške stolnice. Kmalu je bila sv. Gora priljubljena božja pot. Po dvajsetih letih jp je nadvojvoda Karol izročil v oskrbo frančiškanom. Trubar je seveda v vsem tem videl le prevaro, goljufijo in sebičnost, češ, da so romarske cerkve le — kakor sam pravi — »od tih hudizhevih, le-zhniuih bab gori prishle in so k timu ty fary, menihi, cehmostri in mezhnari zarad njih trebuha volo pomagali.«
, Toda ni ostalo le pri takih slučajnih spopadih. Odkar so se začeli deželni stanovi odločno potegovati za luteranstvo, je pogum njihovim privržencem med duhovščino vedno bolj rasel. Trubar in njegovi tovariši so pričeli javno napadati nauke in obrede katoliške cerkve. Na prižnici so razlagali, da maša ni nič, da Marije ni treba častiti, norčevali so se iz litanij in procesij, iz škofa, in imenovali katoliško bogoslužje malikovanje. In kar še niso smeli javno po-, vedati, so govorili na svojih shodih skrivaj..
IDVSIEC
tyomn lasnim
Medtem je umrl škof Kacijanar, ki se je na svoji smrtni postelji dal obhajati pod obema podobama, in ljubljansko stolico je zasedel mož odločno katoliških načel, Urban Tekstor, pod čigar vlado je prišlo do odkritega boja z luteranstvom.
Urban Tekstor se je po domače menda pisal Tkalčič ali Kavčič in je po šegi tedanjega časa polatinil svoje slovensko ime. Rojen je bil okoli leta 1498. v mali vasi na goriškem Krasu, kot sin preprostih staršev. Iž njegovih mladih let ni ničesar znanega. Toliko je gotovo, da si je pridobil na tedanjih vseučiliščih ogromno znanje v raznih vednostih, v govorništvu in bogoslovju ter se je odlikoval v učenosti. Že leta 1540 je prišel na dvor kralja Ferdinanda za dvornega kaplana. Veliko je prepotoval, ker je bil vedno s spremstvom in je kralja spremljal na vseh njegovih potovanjih.
Ko je leta 1543. umrl ljubljanski škof Kacijaner, je kralj Ferdinand imenoval za njegovega naslednika. Urbana Tekstorja, kot smo že omenili. Kot škof se je pogosto mudil v svoji škofiji, vendar pa ni v njej stalno prebival.
Včasih je obiskal Gornji grad in ob va= žnih prilikah tudi ljubljansko stolnico, kjer je birmoval in posvečeval duhovnike. Dru= gače pa je bil cesarski dvor na Dunaju sre= dišče njegovega delovanja.
Ko je umrl tržaški škof Pet£r Bonomo, je šel Tekstor na Ferdinandovo željo v Benet= ke, da bi ponudil škofijo jezuitu Klavdiju Jaju. A skromni mož se je ponudbi odre= kel, pač pa je uspel s prošnjo, da so takrat na Dunaju ustanovili jezuitski red.
Poleg naporne diplomatske službe je Tekstor postal še dvomi pridigar. Čeprav se je Tekstor v diplomatskih in cerkvenih
zadevah mnogo mudil izven naše dežele, vendar ni izpustil izpred oči verskih raz= mer svoje škofije. To nam izpričuje prvi veliki spor z luteranstvom za časa njegove vlade.
(Dalje prihodnjič)
fladik Cdm&s.
SOBOTA, 27. marca:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 28. marca:
7.30 Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
19.30 Polurna oddaja.
PONEDELJEK, 29. marca:
' 7.15 Zgodovinsko predavanje.
' 17.10 Poročila.
TOREK, 30. marca:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 31. marca:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
ČETRTEK. 1. aprila:	-
7.15	Zvočni tednik.
17.10	Poročila.
18.00 Polurna oddaja.
19.15	Pouk slovenščine za nemško govoreče.
PETEK, 2. aprila:
7.15	Jutranja glasba.
17.10	Poročila.
VSEM SLOVENCEM NA KOROŠKEM želimo VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE
Ennsarji Gornik in Stare


Ob smrti svoje drage tete Angele izrekam tem potom
Zahvalo
vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako lepem številu spremljali rajno k večnemu počitku-
Posebno pa izrekam zahvalo mil. gospodu Anton Beneteku, tinj-skemu proštu, ki je vodil pogreb, in za njegove ganljive poslovilne besede, dalje prečastitemu .gospodu dekanu Krištofu Zebedinu iz Vovbr, župnikom Ludoviku Mairitschu iz Grabštajna, Jožefu Komarju iz Galicije, Francetu Wrumniku iz Šmarjete, provizorjema Möss-lacberju iz Št. Jurja na Vinogradih in Tomažu Holmarju za vso njegovo duhovno oskrbo pokojne, kakor tudi pod njegovim vodstvom izvežbanemu žslinjskemu cerkvenemu zboru za prelepe žalostinke na domu, v cerkvi in ob grobu.
Bog plačaj vsem! Priporočam dušo pokojne v blag spomin in molitev.
Brdo pri Šmohorju.
FRANCE POSCH, župnik.
SLOVENSKI FANTJE V ANGLIJI želijo VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE
vsem slovenskim beguncem.
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi vsem prijateljem in sorodnikom družina Pirnat Franc, Celovec
VESELE
IN BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE vam želi
VODSTVO SLOVENSKIH RADIJSKIH ODDAJ V CELOVCU
MALI OGLASI
HimiimHiMMiimiiimiiitiimmiimiimiiiimimiiiimmiiiiiMiimMHi
IŠČEMO
Marijo Komovec, roj. Zamik z de= vetletnim sinčkom Milanom. V maju 1945 je bežala iz šole v Kamniku (Slove» nija) v Celovec. Nekaj časa je bivala v št. Rupertu pri Celovcu. Obvestilo je po= slati na naslov: Manca Preša, D. P. Camp, bar. 9, Spittal ob Dravi. 482 PRILETEN MOŽ
bi rad pomagal slovenskemu kmetu pri delu skozi poletje. Zna delati tudi na žagi. Naslov v upravi »Koroške kron.« DVAJSET MLADIH MATIC same ali pa v obliki malih rojev do K kg prodam takoj. Cena po dogovoru. Čehe» larstvo Srienc, Žvabek, pošta Pliberk (Bleiburg).	481
ŠOFER
z večletno prakso zanesljiv, star 35 let, išče službe. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi »Koroške kro= nike«.	485
SLOVENEC
izseljenec, automehanik, star 22 let, išče radi ženitve pošteno Slovenko, ki bi se hotela izseliti v Ameriko. Starost 17 do 23 let. Slika zaželjena, ki pa se' na željo vrne. Pismene ponudbe poslati na upra_-vo »Koroške kronike«,	483
SLOVENEC
izseljenec, radioAehnik, star 23 let, želi spoznati v svrho ženitve pošteno Slo ven» ko, staro 18 do 25 let. Samo resne po» uudbe s sliko poslati na upravo »Koroške kronike«. V poštev pridejo samo one, ki bi se hotele izseliti v Ameriko.
MLADI SLOVENSKI FANTJE
v Angliji, želijo spoznanja s poštenimi slovenskimi dekleti. Samo resne in poštene, pišite na naslov, ki ga dobite v uredništvu našega lista.	476
m
»Potem bi bil nesrečen, če bi se odločil.«
Takrat se je Klemenu zdela- odločitev še zelo daleč. Skoraj v šali je nekoč omenil Jelki semenišče.
»Ni rečeno. Sicer pa ...«
Zamahnil je z roko.
Hotel je reči, da je vse še nekje daleč, pa se je ustrašil. Ni hotel vznemiriti Jelke.
Vsak večer je. bil za Klemena muka. Na videz je bil vesel, da so dnevi z naglico bežali. Na tihem, proti svoji volji pa si je želel, da bi bili dnevi dolgi kakor leto.
V soboto zvečer sta se srečala z Jelko pred konzumom v Gorjah. Pozdravila sta se in oba v hipu obstala.
Prva je prišla do besede Jelka.
»Klemen, pojdi z menoj. Rada bi ti še nekaj povedala.«
Ni se upal upreti.
Do Frčeja sta šla brez besede. Potlej je rekla Jelka.
»Lep večer je.«
Klemen ni odgovoril. Vse v njem je s poslednjo silo hotelo ubiti glas, ki je zahteval, da gre svojo pot.
Zavila sta v šolo. Jelka je pri vratih prižgala luč in stopila sta v sobico.
Klemen je.koj začutil vonj po rezedah. V tem hipu mu je bilo, kakor da so z vseh koncev planile roke, ki ga vežejo z nevidnimi, močnimi nitmi.-
Jelka je obstala pod lučjo in se zazrla v Klemenove oči.
»Ali si naredil prošnjo?«
»Sem.«
Klemenove oči so bile motne.
»Reci, da je nisi.«
»Sem. Zakaj bi lagal.«
Zvila se je kakor v krču in planila v obupan vek. V Klemenu se je tresla vsaka žila posebej, vsaka kita. Kako rad bi stopil te * i
sno k njej, je s silo odtrgal roke z oči in se zasmejal.
»Nisem je naredil. Nalašč sem rekel, da bi videl, če me imaš res rada.«
Toda ni se mogel premakniti. Kakor da je bolečina nekje globoko v zemlji in je priraščen nanjo od vekomaj.
»Jelka, ne more biti drugače. Zapisana mi je pot in greh bi bil, če bi se ji izmaknil.«
Kakor da se mu vali kamenje iz ust, je čutil vsako besedo v grlu.
Jelka je dvignila glavo.'
»Prevaril si me v najsrečnejšem upanju. Pustil si me sredi zaklete gmajne in odhajaš.«
»Tudi zame je spoznanje bridko, široko in lagodno pot bi si rad izbral, pa mi je usojena ozka.«
Nekaj kakor upor mu je vstajalo v srcu. Zakaj mu očita prerano? Ali ni bil Go-liat? Ne more zato, da je iz njega samega vstal David, droben in šibak in ga premagal. Dovolj se je boril, dovolj trpel.
Obrnil se je.
»Lahka noč, Jelka.«	*
Slovo je siknilo iz njega, kakor para iz kotla. Med priprtimi vrati je še videl, kako je Jelka z velikimi, obupanimi očmi hlepela za njim. Videl je njeno hrepenenje kakor pribito na križ, potlej je zaprl vrata in utonil na cesto.
*
Vsak dan je čakal odgovor sem eniškega vodstva. Da bi vsaj kmalu prišel. In kakor omamen vonj se je razlezla misel iz srca: morda me bodo odklonili. Potlej bom prost te muke, ki me davi.
Dnevi so se premikali kakor uklonjeni obsojenci. Klemen bi šel spet rad v gore, pa se ni mogel odločiti. Rad bi preje zve-
del za odgovor. Vse lažje bi mu bilo, ko bi vedel, kako bo z njim.
Tiščal je svojo bolečino in molčal. Materini pogledi so žgali, očeta je včasih ftied južino presenetil. Ko sta se ujela z očmi, se je oče zmedel in od zadrege hrknil.
Klemen je vedel, kako vsi čakajo. Radi hi vprašali, pa se bojijo. Ljubosumno zasledujejo vse njegove korake. Ravno to Klemenu najtežje dene. Zavoljo domačih ne bi šel. Ko bi v srcu samem ne bil ukaz, ko bi vedel, da res ni poklican, na vrh Obočnice bi šel in zaukal, da bi odmevalo tja do Grabna. In če bi mati prevekali zavoljo tega vse noči, Klemenu bi bilo vseeno.
Toda v srcu je ukaz in temu se ne more upreti,- Ne upa se mu. Morda bi šla kPetev z njim, ko bi se mu ustavil in mu zagrenila celo življenje. Sreča bi mu bila v nesrečo.
Samo še v župnišče zahaja. Župnik Ven- ' cel ga razumejo.
»Ko boš začel, ti bo odleglo. Verjemi.«
Pozno v noč se vrača. Zdi se mu, da že nosi s seboj duh po samoti, po starih v usnje vezanih knjigah po kadilu, ki ga župnik prinese s seboj od večernic.
Na cesti pred šolo vselej obstane. Strmi v Jelkino okno. Brez luči je, kakor slepo oko- Vendar Klemen ve, da je Jelka,doma. Nalašč ne prižge luči.
Kakor pijan motoglavi domov. Vsi že spijo, hiša je tiha. Ko leže, Strmi v strop, kakor da je na njem zapisana njegova usoda. Ne more zaspati. Misli obletavajo opomine. Klemen sliši vse ure gorjanske cerkve.
In zjutraj spet vprašujejo materine oči. Klemenove misli se vlečejo kakor pijane.
V sredo dopoldne ga je prišel klicat Biščev Lojzek. Da ga kličejo gospod župnik.
Klemen je zastrmel v fantka kakor V čudo. Zdaj je odločeno, kar ima priti.
Počasi je šel po stezi. Kakor da ima cente na nogah. V odgovoru semeniškega vodstva je njegova pot. Sicer pa ... morda je sploh kaj drugega. Mogoče ga potrebujejo župnik, da kaj prepiše.. Večkrat ga kličejo.
Toda misel sedi trdno v srcu. Ne da se pregnati. Župnika je dobil v pisarni. Precej so vstali in mu ponudili roko.
»Klemen, sprejet si.«	J
Klemenove oči so velike in svetle, kakor da sijejo nekje od daleč. Zastor za preteklostjo se počasi spušča. Zdaj zakriva, kar je bilo. Še Jelkino okno bolšči topo vanj. Do tal je padel zastor. Zbogom, preteklost! Odrezana je pot nazaj.
»Pred dobro uro sem prejel odgovor generalnega vikarja.«
Klemen se drami. Mora, v njem popušča.
»Hvala Bogu, zdaj je odločeno.«
»Premisliš se še lahko,« so ostre Vencel-nove oči.
»Ne morem se. Samo tega sem čakal.«
Župnik Vencel prične hoditi po sobi. Vselej je bil tak, če ga je nekaj globoko zgrabilo.
».Odleglo ti je, vem. človek je trpin dotlej, dokler visi med dvomi. Ko je odločeno, odleže. Prav tak si, kakor sem bil jaz.«
Potlej se je nenadoma ustavil pred Klemenom.	'
»Moli, fant, moli. Veliko boš moral bojevati v življenju. To bo tvoja pot. Rožnata in trnjeva. Ne išči sebe, če hočeš biti srečen. Obleko pred odhodom tl bom jaz dal napraviti. Da veš.«
Odprl je vrata in zavpil na hodnik.
»Manca, liter ga prinesi za našega Klemena.«
(Dalje prihodnjič)
„Koroški k-onika" izhaja vsak petek. — List izdaja Britanska obveščevalna služba — Uredništvo lista je v Celovcu. Völker markter Ring ŽS-'I Telefon 3631/02. — Uprava in ogLs.-.i oddelek v Celovcu, Völkermarkte r Ring 25/1. Teh-fon 3$51. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. Rokopisi se ne vračajo. — Tisk: Tiskarna „Carlnthia*.
i i