MBUtoo ptečono v gotovini. Leto LXXIL, št. 155 Ljubljana, sreda 12. JaHJa 1939 Din L— e izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2» od 100 do 300 vrst d Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. nseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno ,.n 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO LJUBLJANA, Knaffcva ufica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24» 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65; lica uprave: Kocenova tH. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // Stdružnica OVENJ GfeADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. ^amev Chamberlainove deklaracije: Le sporazum v Gdansku lahko prepreži vojno Soglasna je sodba svetovnega tiska, da sedaj ne more biti ve* niti najmanjšega dvoma o tem, da bi vsak poskus enostranske in nasilne rešitve gdanskega vprašanja naletel na strnjen oborožen odpor London, 11 julija, hr Deklaracija, ki jo je podal ministrski predsednik Chamber-lain o stališču Anglije glede Gdanska, je izzvala po vsem svetu silen odmev. V vseh miroljubnih državah so jo sprejeli z odobravanjem, tem bolj. ker ne dopušča več nobenega dvoma o tem, da stoji Anglija nepokolebljivo za Foljsko v ohrambi njenih pravic in ker dokazuje, da je konec špekulacij na angleško omahljivost in popustljivost. »Tinies- posveča Chamberlainovi izjavi in njenim odmevom dolg uvodnik, v katerem piše med drugim: Sedaj ne more biti več niti najmanjšega dvoma ali nesporazuma o stali&čn Anglije v gdan&kem vpra-sanju. Odmevi, ki jih je Izzvala Chamberlainova izjava, dokazujejo, da so enako kakor Anglija rudi mnoge druge države prepričan*3 o torti, da bi enostranska priključitev Gdanska k Nemčiji pomenila popolno spremembo stanja v Evropi-. Sedanji položaj Gdanska v nobenem pogledu ni nepovcljen ali neugoden za mesto Gdansk in njegovo prebivalstvo. Vsi interesi tega prebivalstva ao v polni meri zavarovani. Nobena pot. ki vodi k pogajanjem, ni zaprla, toda prav tako mora biti srdaj vsakomur jasno, da bo vsak eno-straaski posk-xs nasilne reiitve gdanskega vprašanja naletel na oborožen odpor. >Nevrs Chronicle« naglasa, da je sedaj nemška vlada popolnoma točno obveščena o stališču Anglije in ve. kaj bi sledilo, če bi še nadalje skušala reševati g danski problem po sudetskem vzorcu. *Daily Tele-graph^ pa pise, da gdanaki nacisti sedaj točno vedo, kakšne posledice bi imel morebitni njihov puč v Gdansku. Z največjo pozornostjo pa so v londonskih krogih sprejeli odmev, ki ga je izzvala Chamberlainova deklaracija v Ameriki. Večina ameriških listov zelo povoljno komentira Chamberlainovo izjavo in naglasa, da predstavlja novo in zelo pomembno etapo na poti od Monakovega do Gdan ska. »Xew Vork Times« piše, da je Vlsla zadnja točka, na kateri je mogoče rešiti mir z. odločnim nastopom proti vsakemu novemu nasilju. »New York Herald Tribune« objavlja članek izpod peresa \VaItera Uprnanna, ki se je te dni vrnil s studijskega potovanja po Fvropi. Med drugim piše: Danes ni v Kvropi nobene točko več, kjer bi se moglo izvesti kako novo zavoje vanje, ne da bi to izzvalo vojno. Vsako nasilje bi naletelo na strnjen odpor mirovne fronte, ki je močna dovolj, da se z uspehom postavi v bran slehernemu napadalcu. Zadovoljstvo v Varšavi Varšava, 12. julija, e. Deklaracija Cham-berlaina v spodnji zbornici o položaju v zvezi z Gdanskom je bila v poljski jav-r.osti sprejeta z največjim zadovoljstvom. Poudarjajo zlasti, da je Chamberlain v svoji izjavi uporabil vse tiste argumente, ki jih navaja Poljska, vztrajajoč na statusu quo. Po mišljenju varšavskih političnih krogov zasluži največjo pozornost tisti del Chamberlainove izjave, v katerem se je dotaknil možnosti enostranske kršitve obstoječega stanja v Gdansku. da bi se na ta način ustvaril dovršen Čin in bi se obrambna akcija Poljske označila kot napad. Iz Chamberlainove izjave se je pa moglo naslutifi — naglašajo v Varšavi — da tudi ta poskus ne bo uspel, ker je v angleško poliski pogodbi predvideno, da Anglija nudi polno rx)moč Poljski v primeru katerekoli akcije, ki bi io Poljska smatrala za ogrožanje svojih živlienjskih interesov. Po Chamberlainovi deklaraciji smatrajo, da je sedaj vsakomur jasno, da London in Varšava zastopata popolnoma enaki stališči v vprašanju Gdanska. Gimev v Berlinu Berlin. 12. julija, e. V nemških političnih krnjih očitajo Chamberlainu zlasti to, . v sv°ii izjavi v spodnii zbornici ni z nobeno besedo omenil želie prebivalstva Gdanska. da se vrne v raih Snočnji listi Pi!ej°'x>da ie chamberlain 2 o varil »polj- ,f- p° mišlieniu tukaišniih krogov je položaj se vedno ostal nerazčiščen in je zaradi tega potrebno, da Anglija in Poljska ustvarita drugačno atmosfero. Posebno ostro Poudarjajo, da Anglija nima ničesar askati v Gdansku in da je to rx*rx>lnorna nemško-poljska stvar, ki se Anglije prav nič ne tiče. Poudarjajo rudi. da ie Nemčija pokazala popolno rezerviranost in ni reagirala na preganjanje nemške manjšine na Poljskem. Vse kaže. da v nemških političnih krogih ne smatrajo, da ie položaj preveč nevaren. V dokaz temu navajajo, da se zunanji minister Ribbentrop nahaja na dopustu in ravno tako vrhovni poveljnik nemške vojske general Brau-hitsen, ki ostane na počitnicah več tednov, (k£im bo kancelar Hitler prebil poletje v Berchtesgadnu. Gdansk, 12. julija, e. Senat v Gdansku je zopet dovolil prodajo 10 poljskih listov, ki so bih prepovedani- Mnenje Vatikana Vatikan, 12. julija. AA. Havas. »Osser-vatore Romano« komentira Chamberlainov govor ter nravi med drugim, da ta govor ni prinesel nobenega odkritja glede odločilne važnosti, ki jo ima Gdansk ob ustju Visle za trgovinsko in politično življenje Poljske. List dalje pravi, da ie Chamberlain ponovil svoj poziv glede izvajanja metode, ki je še vedno mogoča in ki obstoja v pogajanjih. Dasi je Chamberlainova izjava kratka, se lahko vendarle predvide- va, da bo poljska vlada, ki jo bosta podprli Francija in Anglija, napravila v kratkem demaršo pri senatu Gdanska. Ta de-marša. pravi »Osservatore Romano«, bi se lahko sprejela ter tako omogočila pogajanja. Ako bi bila demarša odbita, bi bila poljska neodvisnost ogrožena. Varšava, 12. julija. Glede na vesti nekaterih listov, da namerava Vatikan posredovati pri poljski vladi zaradi Gdanska. naglašajo današnji poljski listi, naj Sv. Stolica intervenira tam. kjer je potrebno, namreč v Berlinu. Roosevelt ne bo posredoval Washington, 12. julija AA. Havas: V ameriških diplomatskih krogih smatrajo, da je brez osnove vest iz I or.dona. da bo Roosevelt posredoval za rešitev vprašanja Gdanska. Kakor je znano. st;i predsednik Roosevelt in zunanji minister Cordell Hull večkrat izjavila, da se Zedinjcne držaw ne želijo vmešavati v evropske spore. Sofija v znaku pomembnih svečanosti Zlet Junakov se je pretvoril v najzgovornejšo manifestacijo povezanosti Bolgarov in Jugo-slovenov Sofija. 12. julija, e. Prosvetni minister P'ilov je priredil snoči večerjo na čast voditeljem jugoslovenskega sokolstva. Snoči je bila pod milim nebom prirejena akademija Junakov in Sokolov. Danes bo na zletišču poleg nastopov tudi svečana izmenjava daril med Junaki in Sokoli. Sofija je še vedno v svečanem razpoloženju. Po mestu se gnetejo ogromne množice Junakov in Sokolov in poleg službenih govorov je tenor vseh govoric radost nad veliko udeležbo Jugoslovenov na sofijskem zletu. Neodvisno od vseh političnih dogodkov, kombinacij in vplivov tudi sedanja junaško-poljska prireditev, ki je prava manifestacija bratstva, predstavlja najboljši dokaz, kako so Bolgari in Ju gosi oveni med seboj tesno povezani, kakor bodo tudi v bodoče. To je prva naloga, je rekel bivši minister in predstavnik zveze bolgarskih Junakov Atanasov, ki smo jo z uspehom izvršili. Pozneje bomo izpolnili še druge naloge. Minister čejović v avdi-jenci pri kralju Borisu SOFIJA, 12. julija, e. Kralj Boris je včeraj sprejel v avdienci jugoelovenskega ministra za telesno vzgojo čejoviča. Povratek bolgarske kraljice iz inozemstva SOFIJA, 12. julija, e. Kraljica Joana se je včeraj vrnila iz inozemstva. Na postaji so jo pozdravili kralj Boris in princ Kiril. Demonstracija angleškega letalstva Rekordni polet angleških bombnikov dokazuje udarno in obrambno moč angleškega vojnega letalstva London, 12. julija, i. V vsej Angliji in Franciji vlada veliko zadovoljstvo nad prvim uspešnim poletom, ki ga ie napravilo včeraj nad 100 angleških vojnih letal, najtežjih bombnikov, nad francoskim ozemljem. Nad Francijo je priletelo 8 eskader srednjetežkih in 4 eskadre težkih angleških bombnikov, skupaj 108 letal, ki so poletela prav do Bordeauxa in nato brez pristanka poletela nazaj v Anglijo. Najtežja letala so preletela 1900 km, srednjetežka 1300- do 1450 km. Povprečno so dosegla 320 km na uro. Vsi današnji angleški jutranji listi prinašajo obširna poročila o tem poletu, na- glasu joč. da so angleški bombniki sijajno prestali to preizkušnjo, sai se ni pripetila niti najmanjša nezgoda. Prav gotovo ie. da Anglija razpolaga danes z najboljšimi letali, s katerimi se ne morejo kosati druge države. Po tem prvem skupnem Doletu bodo angleška letala napravila še daljše skupne polete v večino delov svojega imperija, ker hoče Anglija na ta način dokazati, da lahko tudi svoje kolonije in dominione v primeru napada zadostno zaščiti direktno iz Anglije. Prvi večji skupinski polet pa bodo zdaj bombniki napravili na Poljsko. šili tako, da sveta ne bi zadela Katastrofa. Ta občutek nas krepi v naši močni \o!ji, da tudi v bodoče damo vse naše sile na razpolago za službo miru. Prepričani smo, da bo želja za sporazum, slogo in miroljubno sodelovanje na koncu premagala sovraštvo in vojni duh. Egiptski zunanji minister Jahja paša se je v svojem odgovoru prisrčno zahvalil za sprejem ter izrazil priznanjo Grkom v Egip tu. Zato nam je toliko bolj pri srcu, je dejal Jahja paša, da ohranimo stoletno prijateljstvo med obema državama, ki slom na sredozemski politiki, in ki obstoja izključno v tem, da se ohrani red in mir. Vsem nam, ki živimo na obalah Sredozemskega morja, mora hiti s\eta dolžnost ohraniti mir, ki edini lahko za\aruje blagostanje. Jahja paša se je nato zahvalil grški vladi, da je postavila v Kavah spomenik šefu egiptske kraljevske dinastije ter dejal, da bo kralj Fsjruk prispel nekega dne v Atene, da uradno izrazi svojo hvaležnost. To je hotel napraviti že kralj Fuad, toda bolezen mu ys to onemogočila. Borba za spremembo zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav Zunanje politični odbor senata je z t glasom večine sklenil odgoditev razprave do prihodnjega zasedanja Washington, 12. julija, br. Zunanjepolitični odbor senata ie na svoii današnji seji sklenil z 12 proti 11 glasovom, da se nadaljnja razprava o nevtralnostnem zakonu v parlamentu odgodi do nrihodnjega zasedanja, ki bo januarja 19.40. V zvezi s tem je imel državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull daljši sestanek s prezi-dentom Rooseveltom. po katerem je sprejel novinarje in jim dal naslednjo izjavo: Prepričan sem. da ie treba v interesu miru in varnosti Zedinjenih držav vztrajati pri zahtevi, da se uveljavi naš načelni program, ki obsega šest točk. Te točke so: 1. prepoved vsem ameriškim ladiam. da bi plule po morjih v vojnem oodročiu: 2. omejitev potovanja ameriških državljanov v voino oodročje: 3. uveliavljenie odredbe, da morajo vojskujoče se države blago, ki ga uvažajo iz Zedinjenih držav. I plačati v gotovini: 4. ohranitev zakonov ' o posojilih in kreditih voiskuiočim se državam: 5. kontrola nad vsemi zbirkami in podporami za vojskujoče se države; 6. ohranitev kontrolnih odredb nad izvozom orožja in streliva in licenčni sistem za iz- j voz in uvoz orožja. Usoda zakona o nevtralnosti je sedaj odvisna od stališča plenuma senata, ki se sestane v soboto. Washington, 12. julija. A A. Roosevelt je sprejel predstavnike tiska ter dejal, da j se strinja z izjavama Cordela Hulla glede j vprašanja nevtralnosti. Na vprašanje, kdaj i bo razpuščen kongres, ni Roosevelt odgo-vo :1 ničesar pozitivnega- kar se tolmači tako. da se vodilo pogaianja med Rooseveltom in demokratskimi voditelji v obeh domovih, da bi se našla rešitev tesa vDra-š^nja. Grčija in Egipt v službi mitu Pomembne zdravice v Atenah ob obisku egipt-skega zunanjega ministra Jahje paše Atene, 12. julija. AA. Na snočnjem banketu na čast egiptskega ministra za zunanje zadeve Jahje pase je pozdravil predsednik grške vlade in zunanji minister Me-taxas svojega uglednega gosta ter naglasu staro prijateljstvo, ki veže obe državi. Dejal je, da številne grške zajednice v Egiptu predstavljajo činilce reda in napredka ter so vdane svoji drugi domovini. Tako prispevajo k se močnejši zvezi med obema državama. Nato se je Metaxas za- hvalil egiptski vladi za skrb. ki jo vodi za Grke v Egirtu ter dojal: Globoko sem prepričan, da bo vaš obisk v Atenah mnogo pripomogel k razvoju prijateljskih odnosa jev med obema državama na obalah Sredozemskega morja, ki jih prej vet.r. kot loči. Med obema državama obstoj:* še ena vez, ki jo duhovno tesno veže, to je globoka vdanost idealu miru. Napravili bo- t ni o vse, da bi se najtežji problemi seda- ] njega časa, ki je tako nemiren, lahko re- Dolgotrajna kriza na Nizozemskem AMSTERDAM. 12. julija AA. Štefani: Kriza holandske vlade še vedno ni rešena. Ker je Colijn odklonil sestavo nove vlade, je kraljica pover.la mandat za sestavo nove vlade pristašu katoliške stranke Kooleenu. Toda malo verjetno je. da bi se njemu posrečilo sestaviti vlado. Angleško vojaštvo zapušča Palestino London, 12. julija. AA. Havas. Radi zbolj sanja položaja v Palestini bo v kratkem odšla brigada pehote iz Palestine v Egipt. Letalske nesreče v Španiji Madrid, 12. julija A A. Na letališču Ba-dahas v bližini Madrida se jo pripetila letalska nesreča, pri kateri so našli smrt trije častniki. Druga letalska nesreča se je pripetila pri San Juanu v Andaluziji ter je pri tem našlo smrt p<*t častnikov. Priprave za opazovanje sončnega mrka v Rusiji Pariz, 12. julija AA. Havas poroča iz Mo?kvr, r]a se sovjetski znanstveni zavodi in observatoriji Ze pripravljajo na popoln mrk solnca. ki bo 21. septembra 1941. Usta novije je poseben odbor pod predsedstvom predsednika znanstvene akademije Fesen-ka. Mrk solnca bo opazovalo 650 učenjakov. Kulturno »čiščenje44 PRAGA, 12. jul.ja. g. Kakor se doznava, se pripravlja veliko čiščenje na Češkem tudi v kulturnem pogledu. Poseben odbor ima nalogo izbrati 100 najboljših čeških književnih del. Ta dela bodo tvorila osnovo bodoče češke kulture, dočim bodo ona češka dela, ki niso v skladu s novim položajem. odstranjena iz vseh knjižnic in se tudi ne bodo smela več prodajati. Vročina na Poljskem Varšava, 12. julija. V toku včerajšnjega dneva je vladala v vsej državi velika vročina. Srednja temperatura je znašala 30 stopinj, ob morski obali je bila zabeležna temperatura 37 stopinj, na pesku pa čez 50 stopinj. V sami Varšavi je temperatura znašala 40 stopinj. Zaradi tega je bilo mesto kot izumrlo. V kopališčih ob obali Visle je bilo 300.000 kopalcev. Zvečer je divjala nad Varšavo huda nevihta. Ha taj pri Turčiji Ankara, 12. julija. AA (Anatolska agencija) Predsednik republike Ismet Ineni je včeraj sprejel narodnega poslanca in bivšega predsednika države Ha ta j, Sokmena Tajfura, ki mu je pri tej priliki izročil zastavo Hataja, prapor poglavarja države ter ključ rezidence poglavarja te države v An-tiohiji. Tajfur Sokmen je za tem tolmačil čuvstva globoke udanosti Hatajcev do narodnega poglavarja Ismeta Inenija, ki je na željo prebivalstva Hataja obljubil, da bo meseca oktobra letos obiskal to deželo. I Podražitev bencina Beograd, 12. julija, m.p. Službene novine št. 153 od 10. t. m. javljajo, da je odbor ! za kontrolo in ureditev prodajne cene mešanice bencina in nafte sklenil, da se prodajna cena mešanice poviša za 10 par pri litru. Cena se je namreč povišala tudi i povsod po inozemstvu in je zaradi tega ta sklep popolnoma upravičen, pač pa nika- | kor ni na mestu nesorazmerno povišani« cen nafte. Po novi določbi so cene mešanice za liter naslednje: 5 45, 5.70 in 5 80 din. Ratifikacija trgovinske pogodbe z Rum unijo B! K ARE STA, 12. jul.ja. e. Službeni list jc ohiavil kraljevi ukaz o ratifikaciji tr-£.»v neke pogodbe in pogorise <•> plovbi DMd Jugoslavijo in Rumunijo ki sta bili podpsam 13. maja 1937 v Bpo- .radu. Odgoditev pogajanj v Moskvi za $ tedne? Varšava. 12. juliia AA. Štefani: Aeen-cija Pat prinaša vest. da je sovjetska vlada predlo "'.i angleški vladi, naj se sedanja pogajanja odložijo za dva do tri tedne. Ciano v Španiji Madrid. 12. luliia i. Italiiansk: zunami minister grof Ciano ie včeraj v spremstvu španskega zuname^a mini>tra Sera-na Suncra od;>otova! v TarraJono. kjer M mu priredili svečan srreiom Zvečer se ie ->pet vrnil v Rarr"'r>no Izgon italijanskega novinarja iz Francije Pariz, !2. uil'.ia. A A Štefani. Včeraj ie bil izgnan iz Franci ie dopisnik turin.cke Štampe« Concento Petinanto. Krvave borbe na mongolski meji London, 12. julija A A. Reuterjev poneh-ni dopisnik na mandžursko-mongol.-ki m<»-ji poroča: S posebnega opazovališča, oddaljenega tri milje od reke Halakar sem, gledal razburljivo borbo med dvema letalskima eska-drilama. Sovjetska h-tala so napadla dvakrat. Pri pr\em napadu so se spopadla, japonska letala, ki jih je bilo 24 s sovjetskimi letali ter sta dve japonski letali prt tem zgoreli. Ostala letala so se vrnila na svoje oporišče. Nekoliko pozneje se je pojavilo IS sovjetskih bombnikov, ki so navzlic intenzivnemu protiletalski-mu <">gnju vrgli bombe na glavni vodovod, odkoder japonsko voino lrtalstvo doniva vodo. Po končanem bombardiranju so Japonci kazali koščke bomb ter trdili, da gre za hakteriološke' bombe, to je hombe napolnjene z mikrobi, da hi se tako zastrupila voda. Cvte zunajo Mongolije «e navzlic močnemu ot.str<>l je vanju japonske artiljerije in napadov pehote držijo se vedno na drugi strani reke Halakar ter uspeSno branijo svoje položaje. Japonci organizirajo bojkot angleškega blaga Peking. 12. julija. AA. Ren ter: Po pisanju japonskih listov bodo Japonci začeli izvajati sedaj gotove ukrepe proti Angležem v Cinanu, glavnem mestu pokrajine Santung. Kitajskim trgovcem je dovoljeno razpolagati z zalogami angleškega bla- sa, toda istočasno so bili obveščeni, da jim bo angleško blago, ki bi ga v bodoče dobivali, takoj zaplenjeno. Glavni angleški proizvodi, ki se prodajajo v Cinanu, so kolonialno blago, petrolej in cigarete Amerika bo prepovedala izvoz orožja na Japonsko Uashinfton, 12. julija, i. Senator Pirt-man je včeraj pred runanjepohtičnim odborom v senatu sta vil predlog o prepovedi izvoza orožja in municije na Japonsko, če bodo ogroženi življenjski interesi Američanov na Daljnem vzhodu. O predlogu bo senat še razpravljal. Angleško brodovje v grikib vodah Atene, 12. julija, br. Eskadra angleškega sredozemskega vojnega brodovja ae je pred dnevi odpravila z Malte na turnejo po grških vodah in po Jadranu, kakor je to običaj že celo vrsto let. Brodovje je danes prispelo v grško luko Faleron. Japonske grožnje Angležem Tokio, 12. julija. L List »Tokio Aga& Simunic, glasilo japonske mornarice, ori-naša daljši komentar k nameravanim manevrom angleške mornarice v Tihem oceanu m pravi, da Anglija oči vidno s to demonstracijo podcenjuje moč japonske vojne mornarice. Angleži na ne smejo pozabiti, da ie njihova edina baza v Tihem oceanu Si riga pur Se v območju in dosegi japonskih bombnikov. Onrih« 12. julija. Beograd 10. 11.79, London 20.7*5, New Torte 443.56, Bruselj 75.375, MUaa 23.34. Amsterdam 235.45. Berftn 178.—, Praga 15.125, Var-83.50, Sofija 5-40, Stran 2 »SLOVENSKI NARODI, »reda, 12. julija 1939. S»av. 155 Kaj vse učiteljska organizacija dela Nadaljevanje rednega občnega zbora ljubljanske sefceije JUU Ljubljana. 12. julija Dopoldne je ljubljanska sekcija JUU nadaljevala svoj 9. redni letni občni zbor v dvorani Delavske zbornice ob navzočnosti številnih delegatov. Na dnevnem redu so bila predvsem poročila odsekov, ki so svoje notranje delo končali ponoči, danes so pa predlagali svoja poročila zborovalcem v odobritev. Zborovanje se je začelo ob 8. Najprej so zborovalci sestavili enotno kandidatno listo na podlagi predlogov dveh predlagateljev in, med tem ko so posamezni poročevalci čitali poročila odsekov, je opravljal svoje delo volilni odbor. Ker je bilf predlagana enotna lista, tajnih volitev ni bilo. Volitve so bile po poročilih odsekov. V glavnem so bili predlagani v vse odbore že preizkušeni delavci učiteljske organizacije. V upravnem odboru ni nobenih bistvenih sprememb. Pred prehodom na dnevni red je predsednik M. Kumelj prisrčno pozdravil univ. prof. Fr. Uešiča, ki se je kot gost udeležil zborovanja in ki kot stari šolnik ter vzgojitelj mnogih naših najboljših 1 'iteljev — bil je profesor na ljubljanskem učiteljišču — še vedno posveča živo zanimanje učitelj-stvu in njegovi organizaciji. Najprej je bilo na dnevnem redu poročilo odseka za Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. Prečitala ga je Albina Mahkota. Odsek je ugotovil, da so bili vsi pomembnejši sklepi lanskega občnega zbora sekcije izvedeni in ker je uvidel, da UPZ opravlja v polni meri svojo nalogo, prosi zbor in učiteljstvo še nadaljnje gmotne in moralne podpore za to pomembno kulturno učiteljsko ustanovo. Zapisnikar odseka za strokovno nadaljevalne šole Belšak je prečita! poročilo odseka z nekaterimi važnimi sklepi. Letos poteče rok za vlaganje prošenj za namestitev učiteljstva na strokovno nadaljevalnih šolah. V navodilih za razpis je navedeno, da pridejo v poštev učne moči s fakultetno izobrazbo in šele potem učiteljstvo ljudskih Šol. Lahko bi se torej zgodilo, da bi bilo učiteljstvo zapostavljeno, zato odsek priporoča sekciji, naj posreduje na banski upravi v korist učiteljstva. Dalje predlaga, naj bi dosegli izenačenje plač učiteljev strokovno nadaljevalnih šol s plačami učnih moči na ljudskih šolah. Vse stroške obrtno nadaljevalnih šol bi naj prevzela banovina, ker mnoge občine ne zmorejo prevelikih dajatev. Dalje je pa še potrebna podpora države in gospodarskih zbornic. Vse strokovno nadaljevalne šole naj bi diferencirali, kjer je le mogoče. Povsod naj otvorijo specialne tečaje za vajence. Poročilo odseka za kmetske in gospodinjsko nadaljevalne šole je podala Marta Plavšak. Odsek je predlagal: na učiteljiščih naj bi uvedli čim več praktičnega po- uka o kmetijstvu in gospodinjstvu, da bi se tako čim bolj usposobil učiteljski naraščaj za svojo službo ter da bi zbudili med uči-teljiscniki zanimanje za ta pouk. V ta namen je nujno potrebno, da nameste na učiteljiščih za to stroko usposobljene učne moči, kar naj upoštevajo pri reformi učiteljišč. Kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol je še vedno premalo. Zato odsek predlaga ustanovitev posebnega stalnega odseka za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolo. Najboljše in najzanimivejše poročilo je bilo poročilo odseka za obmejno in manjšinsko šolstvo. Podal ga je K. Vollmaier: Obmejno šolstvo in učiteljstvo ter ves obmejni živel j naj uživajo prvo in glavno skrb vsega šolstva, učiteljstva in narodnega življa v državi. V ta namen je treba ustanoviti pri banski upravi in pri ministrstvu prosvete poseben oddelek za obmejno šolstvo ter voditi dosledno nacionalno, stvarno obmejno šolsko politiko. Prav tako so potrebni posebni oddelki v vseh resorih: kmetijskem, socialno političnem, zdravstvenem itd. — Učiteljstvo v obmejnih in narodno ogroženih krajih naj zagotove znosnejše življenjske pogoje s tem. da sistemizirajo šole v prvi ali drugi draginjski razred. (O tem predlogu so sklepali posebej pri poročilu šolsko upravnega odseka.) V obmejnih in narodno ogroženih krajih naj odločujoči činitelji pospešijo otvoritev gospodarskih in gospodinjskih tečajev. — Učencem obmejnih in narodnostno ogroženih in gospodarsko slabo razvitih pokrajin, naj banovina ali država nudi brezplačna učila. Zato je treba tudi v ta namen zvišati proračun. — Krajevni šolski odbori, zlasti v obmejnih občinah, nikakor ne zmorejo velikih zaostankov iz prejšnjih let in je nujno potrebno, da te dolgove prevzame banovina. — Otroški vrtci ob meji so velikega pomena, zato jih je treba ustanavljati. — Ob meji je treba izvajati velika iavna dela za zaposlitev nezaposlenih domačinov. Omejiti je pa treba izseljevanje obmejnega prebivalstva v tujino. — Cim prej je treba ustanoviti nižjo realno gimnazijo v Dravogradu. — Odsek opozarja na nevarne tuje gospodarske sile, ki ob meji in narodno ogroženih krajih odtujujejo našo mladino. Pozvati je treba vso našo javnost, da v velikih življenjskih vprašanjih naroda nastopa v skupni fronti. — Vsako učno mesto ob meji je treba presojati kot posebno odgovorno in zaupno ter častno, nikakor pa ne kazensko. Vse učiteljstvo. zlasti obmejno, bo tej nalogi doraslo le. če mu bodo zajamčili mir, stalnost in eksistenčno možnost ob vsestranski podpori pristojnih oblasti. Za to je potrebna združitev vseh narodnih delavcev in organizacij ob meji. Ob zaključku lista je bilo v razpravi poročilo odseka za tisk. Vsa prejšnja poročila so bila sprejeta soglasno. JugoslovenskI kasaški derby bo v Ljutomeru To ho drugi derby v Ljutomera — Vršil se bo 13« ali 15« avgusta Ljutomer, 11. julija Letošnji jugoslovenski kasaški cicrbv bi ee moral vršiti v Beogradu in sicer 23. julija, 30. julija in 6. avgusta. Beograd pa je nenadoma, zaradi nastalih tehniških za prek derby odpovedal. Včeraj je bila v Ce lju plenarna seja »Centrale kasaških dru Štev« za. Jugoslavijo, na kateri je Dilo sklenjeno, da se bo derby vršil v Ljutomeru, na cvenskem dirkališču in s'cer 13. ali 15. avgusta, pod posebnimi pogoji. Po goji niso tako hudi in se nanašajo prvenstveno na finančna vprašanja, zato upa. mo da bodo merodajne gospodarske, samoupravne, kakor tudi državne ustanove z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagale | in podprle to važno gospodarsko, kakor tudi reprezentativno prireditev. Prav za prav spada cierbv itak semkaj na Mursko polje, kjer je center konjereje Tu se red.jo najboljši konji in sicer amerikanski kasači, ki niso samo za dirke, ampak tudi žilavi m uporabni za vsako težko kmečko delo. Ti amerikanski kasači slove ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi izven mej naše aomovne Ko se bo vest razširila med naše kon-jerejce Murskega polja, da se bo derby vršil tu, bo zavladalo veliko veselje. Odbor za prireditev pa bo napel vse sile, da bo derbv miting res prvovrsten, in videli bomo tu res prvovrstne in izbrane konje ki se bodo borili za lepo prvo nagrado. Uspešno delovanje Ljudske univerze v Kranju Ta važna prosvetna ustanova deluje že četrto leto — Letošnje njene prireditve je obiskalo blizu 2000 ljudi Kranj, 11. jul ja V juniju je zaključila svoje delo v sezoni 1938-39 najbolj delavna ljudsko prosvetna ustanova v Kranju — Ljudska univerza —, ki jo vzdržujejo kranjski akademiki, združeni v Jug", akademskem društvu in ki je z letošnjim letom zaključila že 4. leto uspešnega dela. Ni potrebno, da bi hvalili ustanovo kot je Ljudska univerza v Kranju, ozaioma njene požrtvovalne delavce. Rezultat dela sam na sebi je dovolj prepričevalen in hvalevreden. Študentje, ki vzdržujejo Ljudsko univerzo, nočejo hvale; zadovoljuje jih uspeh in u&led, ki si ga je pridobila v teh letih njih ustanova. Ras. delo mlade akademske g-eneracije ne potrebuje hvalospevov. Njih trud tudi ne bi bil Doplačan s hvalisavlm člankom in govorom, ki bi povzdigoval delo mladih v nebo. Ljudska, univerza zasluži to, kar želijo njeni voditelji: podporo od občine in drugod. Ustanova namreč ne uživa nikake podpore. Z izdatno podpo-ro kot jo uživajo slične ustanove drugje, bi bOo Ljudski univerzi mogoče prirejati predavanja brezplačno, dvignilo bi se število predavanj, obenem pa bi se izboljšale tudi nekatere slabe strani ustanove. Ves trud delavcev okoli Ljudske univerze gre namreč za tem, da se delovanje ustanove dvigne do višine, ki bi v polni meri opravičila njeno ime. Ne hvale, temveč uvidevnosti pri odgovornih krogih potrebuje ta ustanova, kajti ljudstvo ji je že dalo primanje. Nihče, Ki ne pozna podrobnega dela na Ljudski univerzi, si niti približno ne može predstavljati, koliko dela in denarja je potrebno za eno samo predavanje. Koliko prošenj, razgovorov, odpovedu se izmenja p redno pride do predavanja. Nihče se ve, da stroški rasejo, če je predavanje odpovedano ali oblastveno prepovedano m da jih nihče ne povrne. Toda neuklonljiva volja mladih delavcev gre preko vseh ovir in noče obdržati ustanove le na dosedanji viStni, temveč skuša z vsemi razpel oži j i-%tani iiiiM«! omogočiti, da se bo rasvila in razširila svoje delovanje. Tako se točno proučuje že sedaj zanimanje občinstva za vrsto predavanj, za način obdelave snovi itd. V letošnji sezoni je Ljudska univerza zlasti dvignila število predavanj s filniskimii predavanji. Poskušala je tudi s »tedniki v sliki in besedi«, ki so pri publiki vzbudili veliko zanimanje, žal pa je oblast prav po nepotrebnem prepovedala nadaljnje -izvajanje. 2e v prihodnji s:z> ni se bo skušalo nadaljevati začeto delo s »tedniki« in uvesti stalno pred vaj? me ozkotračnih filmov. Seveda pri tem ns bodo trpele večje prireditve kot rezne razstave naših umetnikov, s kater mi je pr -čeda Lju-cLska univerza n. p~. Malc^ševu, ki je bila prva tovrstna razstava v Kranju, ali pa letos I. fotografska razstava, nadalje recitacijski večen, razne akc;je v korist celokupnosti in pa večeri v spomin in priznanje našim pesnikom kot je bil letos Prešernov večer, ki je naletel pr občinstvu na izredno zanimanje. Ako bi primerjali delo Ljudske univerze v Kranju z onim mariborske ki je gotovo v Sloveniji prva med sličmmi ustanovami, moramo bili zadovoljni. Sicer kranjska po številu prireditev zaostaja, vendar pa je obisk posameznih predavan i približno enak; na kranjski Ljudski un -verzi je celo večji. Potrebno pa je omeniti, da je v Mariboru posebno društvo, k skrbi izključno za Ljudsko univerzo in da prejema ustanova lepe podpore Domača Ljudska univerza je letos izvedla 15 prireditev in še eno, ki pa je bila namen ieva izključno srednješolcem. Vse te prirclitve je posetilo 1975 ljudi. Tako, da pr de na eno prireditev približno 131 ljudi- Seveda to ne velja samo za predavanja, ampak za vse prireditve, izvzema! fotografsko razstavo. Pri predavanjih je bil obisk zelo različen, tako je neko predavanj? obiskalo le 21 oseb. vendar je treba pr pomniti, da je bil čas zelo neprimeren. Naj- j večji obisk na predavanju je štel preko 1 200 ljudi. Obisku primeren je tudi denai-ni promet, ki je znašal preko 8.000 din. Kljub temu, da znaša vstopnina za preda- ' vanje komaj 1 din in da se niti ta dinar ne pobira rigorozno, pa ni prišlo niti letos niti v prejšnjih letih do deficita, kar je treba pripisati izredni požrtvovalnosti voditeljev Ljudske univerze, ki izvršijo marsikatero delo sami Povabiti pa se seveda ne orne tudi na vas one predavatelje, ki ne zahtevajo nobenega honorarja in žrtvujejo čas in trud ljudski prosve-ti. _ Tako valimo, ,da so se mladim pridružili tudi Iskreni prosvetni delavci in kon- čno je treba omeniti tudi one, ki s stalnim posečanjem prireditev Ljudske univerze in s pros tov oljn-mi prispevki omogočajo, da se prebija prosvetna ustanova kljub vsem težavam in neuvidevnosti gotovih krogov is leta v leto z večjim uspehom. Pridružujemo se mladim proevetnim delavcem v njih trdni volji, da bo mogoče izboljšati delovanje Ljudske univerze edino z delom, ne oz raje se na namerno ali nenamerno nerazumevanje. Mednarodne rokoborbe postajajo čedalje zanimivejše Zato |e pm tndl obisk vedno večji, kar se ]e pokazalo zlasti snoči Ljubljana, 12. julija Mednarodne tekme profesionalnih rokoborcev v unionski dvorani postajajo s sle. hernim večerom zanimivejše in je zato tudi obisk čedalje večji. Snoči je bila dvorana skoraj popolnoma zasedena. Največ ljudi je prišlo menda zaradi te. ga, ker je bila na sporedu ameriška prosta nokoborba, tako imenovani cateh as cateh can ali po naše »primi, kjer moreš«. Po tem, kar smo snoči videli, te točke bržkone ne bodo dali več na spored, ker je za nase prilike in živce pač prehuda zadeva. Vsi prijemi so dovoljeni in čeprav je v začetku sodnik to dovolj razločno povedal občinstvu, je vendarle med borbo prišlo do bučnih protestov. Pri vsem tem pa zadeva ni bila tako huda. kakor je dajal videz. Strašno je sicer izgledalo, ko je Mrna neusmiljeno in na prečudne načine zvijal noge Hani, da je bilo vsak čas pričakovati, da se bo nekaj zlomilo. Vsi so se oddahnili, ko je končno Hana trikrat potrkal s pestjo po zimnici v znak predaje. Po_ navijamo še enkrat, ta način rokoborbe ni za nas. V ostalem je bil snočnl večer izredno zanimiv. Najprej sta se metala Pirnatski in fiotler. Neprimerno močnejši Poljak sprva ni mogel ukrotiti mačje spretnega Ljubljančana, ki se je reševal iz najkoč-ljivejših položajev, a ga je končno s prijemom okoli vratu z viška položil na hrbet. Druga točka je bila cateh as cateh can med Mrno in Hano. Pri tej rokoborbi očitno odloča surova sila ln je bil v tem pogledu Mrna toliko na boljšem, da je bila borba preveč enostranska. V prvem krogu sta nasprotnika prav za prav le demon. i stri rala razne možnosti in varijante, a se i je že to občinstvu zdelo prehudo. Ko je šlo v drugem krogu nekoliko resneje — čeprav še zmerom ne tako, kakor se to vidi drugod po svetu, je nastal med občinstvom pravi pekel. Ob splošnem žvižganju je sodnik proglasil Mrno za zmagovalca. Prav zanimivo borbo sta pokazala Jancš in Equatore. Slednji si je zaradi rimskega pozdrava nakopal neprijateljstvo gotovega dela občinstva in so bile simpatije zato ves čas na strani Janeža. Gledalci so mirno prezrli, ko se je Janeš poslužil prepovedanih džiu d žicu prijemov. Pri tej priliki je treba poudariti, da sodnik ni storil svoje dolžnosti in da je sploh preveč popustljiv ter se da vplivati od občinstva. Equatore je končno dobil Janeša v svoj specielni prijem »dvojni Nelson« in je v 24. min. zmagal. Najzanimivejša je bila borba med črncem Alijem in Kopom. Zamorec je očitno močnejši in tudi hitrejši v svojih akcijah. Po programu je v četrtem krogu zastavil svojo »ameriško kravato« in bi Kopa prav gotovo obrnil na hrbet da se ni ta rešil z nedovoljenim prijemom — lomljenjem prstov. Tudi tokrat je sodnik to dovoli, ker je pač Kop naš človek. V ponedeljek je Janeš z nenadnim premetom položil Hano na hrbet. Kop in Pir. natski sta se, kakor je bilo pričakovati, ločila neodločeno. Boljšo tehniko je vseka-ko pokazal Pirnatski — sicer pravi bavarski tip. Ali je po 56. min. s svojo kravato odločilno premagal Mrno, v zadnjem srečanju pa je Equatore že v 15. min. z dvojnim Nelsonom obrnil Klrilova na ramena. Problem dveh železniških križišč Nekaj kritičnih pripomb k enemu izmed projektov, kako bi se rešil ta problem Ljubljna, 12. julija Ped naslovom Problem dveh železniških križišč je bil objavljen v »Slovencu« z dne 13. aprila t. 1. članek inženirja K., uslužbe- nega pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani. En teden kasneje, t j. 20. aprila je pa isti avtor objavil drug članek in nekoliko popravljeni načrt. Projekt obravnava, kakor znano, odpravo nedostatkov križišč Tvrševe in Gosposvet-ske ceste z železnico za čas, ko so zapornice zaprte, s tem, da napravi približno v sredini med obema cestama podvoz pod glavno progo in spelje ob obeh straneh proge poglobljene ceste iz Tvrševe in Gosposvet-ske ceste k temu podvozu. Ravno tako spelje tudi električno cestno železnico Ta projekt ne reši niti enega izmed perečih vprašanj, zaradi katerih mora železniška uprava misliti na preureditev svojih naprav. Prelaza v nivoju in pripadajoče zapornice na Tvrševi in Gosposvetski cesti ostanejo še nadalje in s tem tudi vse dosedanje nevarnosti karambolov železniških in cestnih vozil. Ta projekt je torej napravljen samo za tiste minute, ko so zapornice spuščene. Teh minut se pa v enem dnevu nabere skoro za 5 ur. Če opazuiemo pešce na prelazu Tvrševe ceste, vidimo, da raje počakajo par minut, kot pa da bi se poslužili obstoječega mosta čez železniško p*-oCTo Toliko mani je pričakovati, da bi p^šci hodJli po ckoro 500 m daljši poti sko-t\ pndvoz in povrhn tega še 6 m navzdol j in zopet navzgor. Tudi vozila ne bi moeli p m. da se poslužujeio podvoza. ker vsak voznik zelo nerad vozi po klancih in povrhu šo po daljši poti. Avtorju pvoicktri se pozna, da ni stro-kovnink v želcz-n-'pk^h vprašanjih. Ker mu j je pri zasnovi nac?a?al odcep goreniske nro- ) ge. ea ie Gnoctavno odmahnil od TyrSeve i ceste proti Gospnsv°t~ki cesti ter s tem še j bolj zaostril že itak preostri lok odcepa I gorenjske prorlezni?ka Oprtava ed frveđbfl tera prr- jeW? tv^v nobenih koristi p,— n ir0 v??PO f~ orvstTTo-"rrir»"fio vpr???"*rt Tyr$e**fl 'n G'~nr>cvp*ckp ^*p-t3 sta najiačjj tvorMtni ž'Ii Ljubi j an«. Za Ča- sa zaprtih zapornic bi se ves njun promet združil v podvozu, seveda če bi se ga ljudje posluževali v taki meri kot predvideva projektant. Ta združitev prometa dveh močno prometnih žil nikakor ni ugodna, Isto velja za v projektu zarisani tramvajski promet ki bi zahteval pri podvozu zelo kompliciran sistem s 16 kretnicami in 14 lokovimi križišči. Vsak tramvajski voz bi moral voziti s Tvrševe ali Gosposvetske ceste po 500 m daljši poti in še premagati višino 6 m. Vsled tesa bi se povečali prevozni stroški za približno 700.000 Din letno. Široko in lepo Bleivveisovo cesto zoži projektant na 10 m, od katerih odpade 6 m na vozišče. To bi bila mogoča zadostna širina za kako podeželsko cesto, nikakor pa ne za mestno cesto s tolikim prometom, kakor ga ima Bleivveisova cesta Tudi avtorjeva trditev, da je možna izvršitev projekta v okviru obstoječih regulacijskih črt, ne drži. ker bi se morale ob Bleiueisovi cesti podreti tri nove štirinadstropne hiše. Nadalie je s tem projektom onemogočen podaljšek VoSrnafc^ve ulice in njena zveza I Kobaridsko ulico. Najbolj pomanjkljiva točka tega projekta pa ie n lego v proračun. Avtor navaja vsoto 6 milijonov dinarjev. Človek ne ve, ali bi smatral to za pogreško, ali za nn- merno zlohotno zavajanj« Javnosti Tehnični biro za rešitev ljubljanskega železniškega problema, v katerem sodelujejo zastopnik1 banske uprave, mestne občine in železniške direkcije, ie se-ta vil točen in zanesliiv proračun, ki maia čez 16 milijonov dinarjev vkljufa temu, da so bile pri tem preračunu vpoštevane zelo nizke cene. Vos projekt izpričuje zelo pomanjkljivo poznanje ljubljanskega žele7n!škega problema Najbolj žalostno pa je dejstvo, da mestni inženir ki je dob^o informiran o sta'išču mestne uprave glede tega vprašanja, nc ozira.ie se na interese me>tne občine, objavi v dnevnem Ptseplsjii tako površno p-eštudiran in proti mestnim interesom n^nr-rjen Panek ter frap:ra in zavaja jav-nost z na\?'^A neveretno nizkih stroškov, ki nimkjo nobeno prave utemeljitve. Marhor 12. -juMia Mnr'^-'r'ir« frk- 'i!-1?* hu'u»tH*n ie irrTi-bila letor s preselit* ;'- iz *f«H>>'*> in države eno izmed sve^b nodictii zato §q p'i ust p no i že v krn/ kem nova tovarna za svilo, ki bo v celoti nT1on','?*''■, Ivrabl^eno. Ob-r*>-ost te ir^u^triic in Vđe ir>*« i-* lel-ke. ki lahko trkmr^eio z nnih^*";ni tujimi, bo pokazalr n-i'-o*-' n*5"*^™^ ''"tošni** velika tekstilna rn7ctr,,n v u- = ~-»=Vih prostorih, ki bo del rrieditev V~"H **~nhor F>kc. 1" ",,,n"'" po?ovičnr- -fv:iinn po vseh naših d^n^nih žeVzni^^h' Kom:*ni trleC:*!' ki nastepi hodo pn~?bna atr^ci;^ :et*"^r;~Ta VTIT ?'vriho-skep-a led—a od 5. do 13. avgusta Priredila iili bo j-"--.ia skupina na voselitneni prostoru. Obenem bo t?m tudi velika razstava ori^inr1 "•'h karikatur Narodno vorer>"i'j' Malok^tora država more portrft*~tJ s t*l*0 množico na^ol-u^nej-ših narodnih veze " k^kor kr-^l'V ina Jugoslavija. Vse od Južne Srbije do S'ove-nije izdelujejo naše žene in dekleta rečna dela, ki so resnične umetnine in obč- j do-vane po vsem kulturnem svetu zlasti o2 zaradi uporabljanja prekrasne narodne or- so namentike Kdor se hoče podrobno seznaniti r to panogo naše narodne domače obrti, n-j oMAe*» zadevno razstavo na letoš-Bjem VTIl Mariborskem tednu, ki bo od 5. do 11. nvsusta v Mariboru. r'rjbfija vina v Ju«rosFrmjl prideluje ncfl-cmno sevornovzhodna Slovenija. Pred vo.mo so bMa znana po vsej srednji Evropi in še di'CČ v svetu. Da so ostala že vedno prav tako odlična, kakor so bila nekoč, ko smo i'h še na veliko izvažali, bo izpričala iot^šn-ia velika vinska pokušnja ob priliki VITI Mariborskega tedna od 5. do 13. av-r^ta Nuc^la bo vinskim trgovcem, gostil-ni^riem in restavraterjem tudi najboljšo priliko za direktni stik s producenti. novomeškega sodišča Novo mesto, 11. julija Pred malim kazenskim senatom novomeškega sodišča se je moralo danes zagovarjati 16 obtožencev in sicer Ciril Cvar širne Flajnik Juro Fiajnik (Jurečinov), Ivan Štorbenc, Miha Sneber, Matija feutej, .T^žn taftej st.. Joža šutej ml.. Miha Papa, r^vko Cvar sime Štrbenc, Jure Flajnik, z\-pi- sovanjem v nedeljo dne 16. julija ob 11. dop. istotam, v MarilKnu pa bo vp^jvanj* v nedeljo 23. julija ob 10. dop. na TU. dekliški šoli (Ftazlagova ul.). Interesente ponovno opozarjamo, da so mesta v tečaju omejena in se zato na zamudnike ne bo mogoče ozirati. -c Gradnji* električnega daljnovoda Craslovče—Nova fetifta. Zaradi elektrifikacije gornje Savinjske in Zadrećke doline bodo zgradile Kranjske deZelne elektrarne okrog 40 km dolg daljnovod visoke napetosti od Braslovč do Nove fetifte in transformatorske postaje v Šmaitnem ob Paki, Paaki vasi. Mozirju. Nazaijih, na Rečici, v St. Janžu, na Ljubnem, šmartnem ob Dreti, Bočni, Gornjem gradu in Novi fctifti. i:cnii-,.jski ogled in obravnava zaradi zadevne obrtne odobritve in gradl*enega dovoljenja bo v četrtek 13. t. m. s sestankom komisije ob 8.30 dopoldne na kolodvoru na Polzeli. —c Volitve kapucinskega provinciala in definitorjev. V kapucinskem samostanu v Celju so bile v torek volitve provincialnega predstojnika Kapucinskega reda v Jugoslaviji in definitorjev. Volitve je vodil generalni definitor p. Pavel pl. Friedrichsse-gen iz Rima. ki je po rodu iz Vestfalskega. Za provinciala je bil izvoljen p. Linus Prah iz Celja, za definitorje so bili izvoljeni p. Rafael Bogataj, Matija Koren, Pavel Ivo-kič in Kamil Požar, za generalna kustosa pa p. Odilo Mekinda in Oton Kocijan. —c Tri nesreče. V Veliki Pirešici je neki motociklist povozil 44-letnega dninarja Ivana Dobnika in mu zlomil dvoje reber. V rudniku Hudi jami pri Loškem se je v ponedeljek ponesrečil 41-letni rudar Igrane Vajdec iz Zagrebena pri Sv. Krištofu. Ko je delal v rovu, se je vdrl strop in z^rrmei nanj. Vajdec si je zlomil desno nogo. Istega dne je padel posestnikov sin Anton Podergajs v Zagradu pri Celju s češnjo in si zlomil levo ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Maribora — Promoviran Je bil za doktorja narodno gospodarskih in trgovinskih ved ravnatelj premog-ovnika v Peklenici g. Franjo Mač us, znani marljivi sokolski delavec. Iskreno čestitamo! — V Muri Je utonil 17-letni Ivan Temd Iz Apač, ko je hotel Sfev. 1-5 »SLOVENSKI NASOD«,"«^ 12. julija 1939. Stran 3 DNEVNE VESTI DAN VELIKIH BORB Pri mednarodnih tekmah v rokoborl' nastopijo dane« sledeči pari: AOTL.ER proti HAM, JANEŽ proti PIRNATSKEMU, KOP proti MIINI in EQl ATOKi: prati ALI BEN ABDTJ. Zadetek ob 21. url v dvorani kina l'NION*A Vesela dunajska glasbena komedija _ a A|AJJ1A 3 Prestavi ob 16. in 19. uri. D O C 3 V S K S ItlClOđ J ] C Marta Andergaat. W. Llebeneiner. G. Alexanđer. KINO INION, tel. 2:11 g »KINO SLOGA — Tel. *:7-30 RAJ MUZIKE Sijajna baletna revija BrocHvajsko^a gledališča z najboljšimi kompozitor; i odličnih šlugrorjev. Haryy Richmann, Walter Conolly, Rochelle Hudson. Predstave ob 19. in 21. url m Samo še danes! Največja drama človeštva v svetovni vojni Predstavi ob 16. in 21. uri KINO MATICA, tel. 21-24. Junaki z Marne — Zastopstvo zagrebške občane v Trbovljah. Znano je prizadevanje zagrebške mestne občine, da bi pripravila Trboveljsko premogokopno družbo do tega da bi s pose onimi napravami odstranila iz Save premogovni prah. Zagrebška občina je svojcas že sklenila bojkot trboveljskega premoga. E>o tega pa ni prišlo, ker je TPD izjavila, da bo poskrbela, da Sava ne bo več tako nesnažna. Danes je odpotovalo v Trbovlje zastopstvo zagrebške občane z županom dr. Peičičem na čem, da si ogleda naprave, ki bodo V bodoče preprečevale onesnaženje Save. TPD je zgradila centralo za izkoriščanje premogovnega prahu, da ga Sava ne bo več odnašala s seboj. — Nafti modeiirji na tekmi v Londonu. V Londonu bodo 22. ln 23. t. m. mednarodne tekme letalskih modelov. Modelirji tekmujejo za prebodni pokal Nj. Vel. kralja Petra n. Prve tekme so bUe lani v Ljubljani, kjer so zmagali angleški modelirji in Si priborili pokal. Letos se bodo modelirji znova pomerili med seboj in Angleži utegnejo pokal izgubiti. Po pravnih tekmovanja priredi zmagovalna ekipa tek me naslednje leto v svoji domovini. Iz nage države se udeleži tekem 12 modelirjev, med njimi 8 Zagrebčanov, 3 Beograjčani in i Ljubljančan. _ poseben prispevek na uslužbensia da. vek. V smislu § 19. finančnega, zakona za leto 1939-40. se bo pobiral poseben prispevek začenši od 1. julija 1939 tudi na usluž-benski davek vseh nameščencev, tako ti. Stih ki plačujejo usluzbenski davek v gotovini po spiskih kakor tudi onih, ki ga plačujejo v obliki taksnih znamk, prilepljenih na delavske davčne knjižice. Tisti delodajalci, ki prilepljajo na delavske knjižice taksne znamke, morajo sestaviti spiske svojih nameščencev, po katerih se bo najkasneje do 15. prihodnjega meseca iz. ročal poseben prispevek v gotovini davčnim upravam. Spisek mora obsegati naslednje podatke: priimek in ime nameščenci starost, oženjen ali samec, da-li ima otroke, nedoletne in koliko, koliko plača uslužbenskega davka, samskega davka in izrednega prispevka ter koliko posebnega prispevka. Podjetja, ki plačujejo uslužben. ski davek v gotovini, morajo s temi podatki izpopolniti mesečne izpiske uslužben-škessa davka in po njih odvajati poseben prispevek istočasno z usliižbenskim davkom. - Kongres IVfednarodne trgovske zbornice. Te dni je bil v Kopenhagnu X. med. narodni kongres trgovske zbornice, ki so mu prisostvovali zastopniki 42 držav. Vseh udeležencev je bilo okrog 1.700. Jugoslavija je bila zastopana po 5 delegatih. Iz Ljubljane se je udeležil kongresa generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič. Mednarodna trgovska zbornica je trdno prepričana, da je mogoče najti izhod iz sedanje krize, toda sama žal v tem pogledu ne more mnogo storiti. Zato se pa obrača v prvi vrsti na šest veiesil in jih poziva, naj pod geslom ) Svetovni mir potom svetovne trgovine« prouče sedanji položaj in na posebni konferenci najdejo najboljši način medsebojnega sodelovanja. Mednarodna trgovska zbornica dobro ve, da ji je brezpogojno potrebno sodelovanje manjših držav, kajti bre^ njih splošno pomirjenje in omiljenje napetosti ni mogoče. — Vprašanje proizvodnje seruma. V kmetijskem ministrstvu je bila v ponedeljek konferenca, na kateri se je obravnavalo vprašanje proizvodnje seruma v dr_ žavni režiji. Kmetijski minister ima v novem finančnem zakonu pooblastilo, da zgradi državni zavod za proizvodnjo živinskega cepiva. Stroški naj bi znašali 10 rnilijonov din. Zaradi ugovora, da to ni potrebno, je konferenca obravnavala predlog, da bi država namesto zidanja nove tvornice cepiva odkupila zasebno tvornico kjer bi se proizvajalo cepivo v svrho kontrole. Sklenjeno je bilo, da se imenuje po_ sebna komisija, ki bo sporočila ministru konkretne predloge. — Rekordna letina sliv v Bosni. Sarajevska trgovska zbornica je dobila včeraj zaključna rxwx>čila o letošnji letini sliv, ki bo naravnost rekordna. 20 odstotkov bosanskih sliv bomo lahko izvozili v inozemstvo, 40 odstotkov se jih bo porabilo doma za slivovico, dočim preti nevarnost, da 40 odstotkov pridelka propade. Zato je sarajevska zbornica sklicala anketo interesentov, da se dobe krediti, da bi bilo mogoče te slive porabiti za marmelado. — Izpopolnjena komisija. Izpitna komi. sija- za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih. naprav se je zaradi nastalih službenih sprememb za dva člana skrčila, Zato je banska uprava odredila, da se postavi za predsednika izpitne komisije banski svetnik dr. Alojzij Trstenjak, za Člana pa banovinski tehnični svetnik ing. Anton Ditiich. — Nova zdravnika v Ljubljani. V ime. nik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnika v Ljubljani dr. Olga Boljka in dr. Edvard Pohar. — Za mrtvega proglašen. Okrožno so. dižče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega rudar iz Skai Jožef Ropotar, ki je odšel L 1914. s 87 pešpol-kom na tirolsko fronto, kjer ga je bale L 1918. zadela granata. — Društvo Rejec malih živali Zasukov. ca-Griže pri Celju je bilo ustanovljeno v nedeljo na pobudo tamkajšnjih vnetih rejcev g. Cirmermana in Reharja. Zvezni tajnik g. Inkret Alfonz, šolski upravitelj iz Senkovega turna je imel ob tej priliki daljše predavanje, kjer je obraslom poam. mezne panoge reje malih živali, njih rajo in korist. Navmoci 30 po številu, večinoma sami rudarji, so z zanimanjem sledim Izvajanju govornika. Nato je to*l iavoijen no. vi odbor z g. Reharjem kot predsednikom. Za tajnika je bil izvoljen g. Cbnertnan Robert, za blagajnika pa g. Kos Anton. Zbor je sklenil, da pristopi društvo k Zvezi rejcev malih živali v Ljubljani, da lahko val rejci prejemajo skupno glasilo: Rejec malih živali. Društvo bo priredilo nekaj iger in drugih prireditev v dosego dohodkov, na osnovi katerih bo razdeljevalo med svoje člane brezplačno lepe živali za pleme. Samopomoč je geslo tudi našega najmlajšega društva, ki naj se uspešno razvija ln pomaga k izboljšanju našega malega gospodarstva. — Iz »Službenega Hala«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 55. z dne 12. t. m. objavlja ukaz o opustitvi poslaništva v Pragi* ukaz o ustanovi, tvi generalnega konzulata v Pragi, uredbo o sprem, in dopoln. tar. št 99 a. zakona o taksah, naredbo o spremembi nevarnostne tabele, predpisane z naredbo o določitvi nevarnostne tabele, pravila O vkladanju presnega sadja, namenjenega za izvoz, sprememba v izpitni komisiji za posluže. valce parnih motorjev in kotlovskih naprav in pravilnik o opravljanju revizije zadrug in zadružnih zvez. — šoferski izpit poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil, se bodo vrSiii za sreze Kranj, Radovljica in Škofja Loka v torek dne 22. avgusta 1039 ob 8. Uri pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem na&elstvu v Kranju. — Orjaško letalo na beograjskem letališču. Na zračni progi Berlin—Beograd— Atene je bO včeraj otvor jen promet z velikanskim štirim o torn Lm letalom tipa >Junkers 90«. Letalo je bilo polno potnikov. Vseh 44 mest je bilo zasedenih, C« računamo Se 5 mož posadke, je bilo v letalu 49 ljudi. Vsak motor ima 1.000 konjskih sil. Pri polni obtežitvi tehta letalo 25.000 kg in vendar lahko leti s hitrostjo 300 km na uro. Velika potniška kabina je večja od potniškega vagona. Letalo je razkošno opremljeno. — Rejec malih živali, najnovejša številka za julij je izšla z zelo pestro vsebino, ki je sledeča: Kokcidoza — Kako vzgojimo kokoš jajčarico — Nekaj besed o reji kokoši — Zakaj imajo kunci slabe kožuhe — O plemenjenju kuncev — Kozji hlev — Kakšno kozo naj vzgojimo — Prirezujte kozam parklje — Prašič dobro žanje — Reja polžev — Podlistek, društvene vesti, loterija rejcev malih živali — Drobiž — Po tujem svetu, posvetovalnica, vsak mesec ena. tržne cene, za smeh in kratek čas. V listu so tudi slike lepih dobitkov Zvezne loterije rejcev malih živali in obvestilo, da je žrebanje preloženo na 16. julij. Li s t stane letno 30 din in se naroča v Ljubljani, Karunova ul. 10. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, soparno vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Kumboru 30, v Beogradu 29, v Dubrovniku 28, na Visu 27, v Ljubljani in Mari. boru 24.2, v Zagrebu 24, v Sarajevu 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.8, temperatura je znašala 14.8. — Dober lov sardel. V ponedeljek ponoči so ribiči iz Komiže ujeU okrog 40.000 kilogramov sardel. Samo en ribič jih je ujel nad en vagon. Vse sardele so ribiči prodali tovarni po 3 din kg. — živahen tujski promet v Crikvenici. V juniju je bilo v Crikvenici 3766 letovi-ščarjev, prenočnin pa 27.938. Število ino-zemcev je naraslo za 1119. Samo Nemcev je bilo 2625. Povsod se opaža, da letos ni Cehov. Precej manj je tudi letoviščar-jev iz naše države. — Najdebelejša žena Jugoslavije umrla. V beograjski bolnici je umrla Saveta Anglejič, ki je tehtala 250 kg. Umrla je nenadoma in vzrok njene smrti še ni znan. Zato bodo truplo obduclrali. Stara je bila šele 32 let. Zadnja leta se je selila iz mesta v mesto, kjer je kazala radovednežem svoj deformirani obraz in 1 meter debele noge. — V pijanosti ubil sina. Premožni kmet lija Matijević iz vasi šurkovca pri Prijedoru je prišel v ponedeljek zvečer pijan domov in se jel prepirati z domačimi. Ko ga je sin vprašal zakaj pije, ker mu pijača škoduje, je snel oče puško s stene in i ustrelil sina v glavo, da se je mrtev zgrudil. Videč, kaj je storil je pokleknil k mrtvemu sinu, ga objel in prosil odpušča, nja. Ko se je iztreznil je oblekel praznično obleko, vzel puško in odšel na orožniško postajo, kjer je povedal, kaj je storil. V zaporu je prosil orožnike, naj mu dovoUjo spremiti sina na zadnji poti. — Proti sončarici uporabljajte TScharuba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 6. Iz LJubljane —lj Opozorilo telefonskim naročnikom. Vse telefonske naročnike vljudno opozarjamo, da poteče 15. julija rok plačila telefonske naročnine, odnosno dolžnih obrokov instalacije, ček. položnice so bile vsem naročnikom dostavljene prve dni meseca junija t. 1. V primeru, da je naročnik po. ložnico izgubil, naj kupi prašno položnico, ki jo dobi pri vsaki pošti, naznači na isti štev. ček. računa 10—225, Pošta Ljubljana I, telefonske pcistojbine, Tijnbjjtma ln nam nakaže odpadajočo naročnino. Telefon, za katere naročnina nI plačana do gori omenjenega termina, se bo dne 16. jul. začasno izključil is prometa, sa ponovno vklju-citev p« bo treba piačsU 100 dan poleg naročnine. o— Lastnike hranilnih knjižic Slovenska banke v Ljubljani, ki v kazenski zadevi proti ravnatelju banke Jankoietu Miro slavu se niso bili zaslišani pri kateremkoli sodišču, poziva okrožno sodišče v Ljubljani, odd. X. da mu sporoče svoje točne naslove in točne podatke o hranilnih, knji. žican, izdanih od Slovenske banke, zlasti njih. številke, kdaj, na čigavo ime in za kakšen znesek so bile izstavljene in v koliko še niso izplačane. Prijave je poslati pismeno okrožnemu sodišču v Ljubljani, odd. X., najpozneje do konca tega meseca. —lj PorocJlo o sodni razpravi v zvezi s tragično smrtjo Andreja Jakopiča, ki smo ga pred dnevi objavili po podatkih obtožnice, popravljalno v tohko, da je pokojni Jakopič ležal v bolnici samo en dan in da v bolnici ni bil operiran. —lj Tnjskopremetna zveza priredi v nedeljo 16. t m. izlet k motodirkam na Je- Ljubljana, 12. julija Precejšnjo pozornost je zbudilo naše včerajšnje poročilo, da so tatovi motornih koles trije še mladoletni fantje. Ljubljanska policija je bila prepričane, da se je v Ljubljani organizirala tolpa prav nevarnih in premetenih starih tatov, ki ima že izkušnje v tatvinah koles, pa se je v zadnjem času specializirala na motorna kolesa. Zato je bilo presenečenje veliko, ko se je policiji posrečilo ujeti tatove motornih koles in so bili tatovi trije mladi fantje, ki pa so začeli velikopotezno opravljati pustolovski in zločinski posel po zgledu ameriških gang-sterjev. Nekaj ur pred objavo prvega poročila o teh treh nadebudnih mladeničih v našem listu so vsi trije mladeniči sedeli ns zatožni klopi pred sodniki malega senata, ki mu je bil predsednik s. o. s. Ivan Kralj. Na sodnijo so jih pripeljali stražniki, kajti fantje so prišli naravnost iz policijskih zaporov. Na sodniji so se morali zagovarjati zaradi starih grehov in policija bi jih ne prijela tako kmalu, ako ne bi fantje imeli tanko vest. Mladoletni Gašper, Miha in Boltažar. ki so imeli že opravka s sodnijo zaradi tatvin in vlomov in so bili vsi trije že odpuščeni na preizkušnjo, pa se v dobi preizkušnje niso poboljšali, temveč poslabšali, imajo namreč kljub vsemu tanko vest. Vedeli so. da se morajo oglasiti na sodniji dne 11. julija, da se zagovarjajo zaradi tatvin in vlomov, ki so jih izvršili pred meseci. Morda so vedeli, da jih bodo sodniki to pot pridržali v poboljševalnici, kajti odpust na preizkušnjo in nadzorstvo domačih dvakrat ni pomagalo, zato so si privoščili nekaj dni pred razpravo drzno pustolovščino. Ukradli so tri motorna kolesa in se z njimi odpeljali na Dolenjsko proti Metliki. Tatvina priča, da so fantje skrajno predrzni, a tudi pogumni, saj so bili prvič na motornem kolesu, pa so kljub temu daleč prišli brez nesreče. A je že tako dandanes na svetu, da se mladina bolj spozna na motorje, nogomet in kino kakor na grške in rimske klasike, nepravilne glagole in podobne »pri-smodarije«. s katerimi profesorji v šolah mučijo zlato mladino. Gašpar. Miha in Boltežar so se toliko spoznali na motorje, Mišura, MohoKde domuv muj«. Želimo novemu načelniku br dr. Pechlatu in vsemu tehničnemu odberu mnogo lepih in trajnih uspehov v danih prilikah! Krastača ~ zakleta princesa V pravljicah in bajkah se pogosto pripoveduje o tem, kako je bila princesa zakleta v ostudno žabo krastačo. Zakaj v prav V krastačo? Zakaj ne v kuščarja, kačo ali katerokoli drugo žival, ki se človeku studi? Tega ni še nihče pojasnil. Zdaj je po. skušal pojasniti to Nemec W. Herms na podlagi svojih izkušenj, ki jih opisuje v reviji >Aus der Natur«. Herms je delal v svojem uljnjaku, kjer je našel navadno si vozeleno krastačo znnno v naravoslovju pod imenom bulo cJneraus. Ker je vedel, da je krastača zelo korist, na na vrtu, kjer pokončava razne škol-ljivoe, jo je odnesel domov, da bi jo spustil na vrt. Kar je zasl šal prestrašen de. kliški krik in sicer v neposredni bližini. Ozrl se je. pa ni nikogar opazil. Nadaljeval je svojo pot. Naenkrat je zaslišal nov krik. Slednjič je ugotovil, da ne kliče dekle, temveč da se oglaša iz njegove torbe krastača. Njen glas je bil tako podoben človeškemu in tako je spominjal na prestrašen dekliški krik. da se je Herms takoj spomnil na pravljico o princesi, zakleti v krastačo. In iz tega sklepa, da je nastala pravljica o tem, da so bile v žabe zaklete princese iz tega, ker je krastačin glas močno podoben dekliškemu. Tiskanje dolarskih bankovcev V tiskarni, kjer tiskajo dolarske bankovce, ni časa za nobeno kretnjo, ki ni nujno potrebna. Mehanične naprave strojev in strojem podobni ljudje zlagajo, kontrolirajo, preštevajo milijone in milijone dolarjev s točno preračunanimi kretnjami in gibi izurjenih prstov. Tekoči pas bruha neprestano nove bankovce. Izdelovanje do-lr.rskih bankovcev je zelo komplicirano. Vsak bankovec izdelujejo 30 dni. V tem času 52 krat kontrolirajo število, da bi se noben bankovec ne izgubil. Kontrola jr v rokah ljudi, ne pa strojev. Skczi tiskarske stroja gre na dan 15 milijonov bankovcev in 65.000 000 znamk. Nobena se nr sme izgubiti. ć:e bi se to zgodilo, bi morali uslužbenci dvorane, kjer je bankovec ali znamka izginila, plačati polno vrednost, čeprav bi preiskava dognala, da jih ne zadene nobena krivda. Tiskanje bankovca stane 0 0011 dolarja, pa naj bo bankovec za 100 ali 1.000 dolarjev. Na vsako polo papirja strogo pazijo od trenutka, ko je pripravi j. na za stroj, do trenutka, ko se izpremeni v denar. Ponesrečeni tiski se odštejejo in uničijo. Pred odpisom ne sme izginiti niti košček papirja, kajti že surov papir je nekakšen bankovec ali znamka. To je poseben papir, izde- lan pod nadzorstvom nalašč za državno tiskarno. Njegovo ponarejanje se kaznuje kakor ponarejanje denarja z ječo do 10 let. V Bureau of Pnnting and Engravving, kakor se imenuje državna tiskarna, kjer se tiskajo kolki, znamke, bankovci in vrednostni papirji, zagleda na leto luč sveta za 6 milijard bankovcev, za 30 milijard državnih papirjev ter za 954,000.000 dolarjev znamk in kolekov. Tiskarna je v velikem poslopju v VVashin^tonu. obrnjena proti reki Pot omar. Okrog poslopja je visok zid, zaščiten z jeklenimi ploščami, mrežami, oboroženimi stražniki, alarmnimi napravami in neposredno telefonsko zvezo s policijo. Kdor dobi posebno dovoljenje državnega tajnika v finančnem ministrstvu, sme gledati izdelovanje bankovcev z zamrežene galerije nad glavami delavcev. V tiskarni je zaposlenih 6.000 delavcev, mladih, priletnih, belokožcev in zamorcev, moških in žensk. Vsi delajo brez oddiha prt rotacijskih in raznih strojih v dvoranah, kjer se kar duše v težkem vzduhu. SADOVI VISOKOŠOLSKIH STUDU — Prihodnje leto upam doseči doktorat, potem pa začnem skrbeti tudi očetu za kruh. — Kaj že imaš obljubljeno službo? — Da v očetovi pekami, kjer bom pomagal peči kruh. Horence Riddellova: 68 tlevatna t)u&e%en V prvem nadstropju vojašnice so sedeli trije legionarji in pisali pisma. Neumnost je pisati pisma, ki bi mogla priti samo čudežnim potom našlov-ljencem v roke — tako so razmišljali vsi trije. Zunaj v puščavi, skriti za peščenimi griči in pripravljeni navaliti od vseh štirih strani, so namreč čakali sovražniki, velika množica sovražnikov. In to so bili sovražniki, ki se v svoji fanatični vnemi za sveto vojno niso bali smrti, če pade eden med njimi, stopi na njegovo mesto tucat drugih. Kaj more ena umirajoča čebela proti celemu tropu bojevitih mravelj. Kaj more oslabljena trdnjava, kjer je polovica posadke že umrla, a od tega, kar je ostalo, najmanj polovica nima več moči za boj? Kaj zmore taka trdnjava proti velikemu plemenu, čigar vojsko je eš pomnožila vojska drugih plemen? Kako to, da se je mogla ta trdnjava, kjer je bila malone že vse branilce napadla tropična mrzlica, sploh tako dolgo držati? Na to vprašanje ni mogel nihče odgovoriti. Vsi so pa vedeli, da čez nekaj dni, če ne prispe pomoč, ne bodo imeli več moči. da bi mogu' braniti trdnjavo in oddaljiti žalosten konec posadke, s tem pa tudi smrt, na katero je strašno pomisliti. Ta saharska plemena namreč niso pošteni borci. Prerezati ujetemu sovražniku grlo, to jih prav nič ne moti. In kako bi jih veselilo, če bi ga mogli mučiti in pustiti umirati zelo počasi! Seržant Wiechart se je mračnega obraza izpre-hajal po ploščati strehi trdnjave in po glavi so mu rojile enake misli, kakor so mučile na straži stoječega vojaka. Morda bo že jutri poveljnik trdnjave, kajti smrt je strašno kosila med častniki. Malo prej je odšel doli zadnji častnik, ki je bil še ostal v trdnjavi, kapitan Blaise, da bi si privoščil urO počitka, kakor je dejal sam. Toda Seržant Wie-chart je dobro vedel, kaj je to, da je to bolezen. Wilhelm Wiechart, rojen na Dunaju, je imel v tistem trenutku čudne občutke, ki so bili med seboj srdit boj. Bil je poveljnik trdnjave — to bi bilo seveda lepo. Če bi prišla še pravočasno pomoč, da bi bila trdnjava rešena, bi seržanta Wiecharta gotovo povišali. Ali pa more upati, da se bo to zgodilo? Seržant Wiechart ie otožno odkimal z glavo. Morda bodo Arabci že jutri ob tem času navalili od vseh strani na trdnjavo. Morda naskočijo glinaste nasipe, jih preplezajo in prineso v trdnjavo nepopisno grozo, kri in človeško klavnico. Iz teh misli je naenkrat zdramil seržanta Wie-charta prestrašeni krik na straži stoječega vojaka. Seržant Wiechart je nastavil obe dlani na usta, da bi iztisnil iz sebe krik, ki se je že tolikokrat razlegal po trdnjavi: — Aux armes! Aux armes! Les Arbis! K orožju! K orožju! Arabci! Seržant Wiechart pa ni kriknil. kajti na straži stoječi mož je v neki čudni radosti zaplesal in se v divjem razburjenju histerično zasmejal, kažoč nekam daleč v puščavo. Letalol Znanilec drugih letal, to se razume. Letala prineso strojnice in te začno sipati dež krogel n% sovražnika, skritega za peščenimi griči. Trdnjava je rešena! Ta novica se je razširila liki blisk Vojaki so prihiteli na ploščato streho, kričali so tam liki razburjeni šolarji in vsi so se ozirali na črno liso, ki se je z vsakim trenutkom boli bližala, vsi so ob pridržani-sapi pričakovali, kdai se pojavijo nad obzorjem nova letala in kdaj zagledajo končno tudi črno Črto na pomoč hitečega pomožnega zbora. Slednjič so začuli brnenje motorja. Letalo obleti trdnjavo in gotovo se vrne. da obvesti druga letala, potem pa prileti z njimi k trdnjavi v predpisani formaciji. Čudno, da leti naravnost proti trdnjavi. To ni pametno. Pa vendar moža, ki ga vidi seržant Wiechart s svojim daljnogledom ne mislita, da bi se mogla sama spustiti tu na tla? Križ božji, saj to letalo sploh ni oboroženo! Sto in sto sovražnikov navali na letalo od vseh strani: čim bi se drznilo spustiti se na pesek. Mati božja! Res se spušča, že se je dotaknilo peska komaj sto sežnjev od trdnjave. Za peščenim gričem je počil strel, potem še eden in za njim cela salva. Dva moža sta skočila iz letala. Hitita proti velikim vratom, ki so se že odprla, da bi ju sprejela. Eden se je spodtaknil. Ali je ranjen? Ne, hvala bogu, zopet se je vzravnal. Oba sta že skočila skozi vrata in v naslednjem trenutku so ju obkolili kričeči legionarji. Zakaj sta priletela sama? Kje so drugi? Kdaj končno prispe na pomoč vojska? Kdo sta ta dva moža? To sta dva sloka mladeniča, prav za prav še dečka. Za božjo voljo« zakaj sta storila nekaj tako nesmiselnega, nekaj tako blaznega, da sta sama prispela z letalom v puščavo? Kakšne vesti neki prinašata? — Pustite ta reveža, naj si oddahneta, — je za-povedal seržant Wiechart. — Prinesite vode, vina. Legionarji so prinesli vode in vina. Letalca sta žejno pila in ie vedno nista mogla spregovoriti. Eden je snel z brade jermen letalske čelade. Neki navdušeni legionar mu jo je strgal z glave in jo vrgel visoko v zrak. Drugi legionar je storil isto s pilotovo čelado. Toda drugi legionarji so stali nepremično in zrli izbuljenih oči na oba letalca. Eden izmed mlade-ničev je namreč imel na glavi velike šope pepela-sto plavih las, drugi pa črne kodre. Seržant Wiechart je divje zaklel, čim si je nekoliko opomogel od presenečenja. — Ženski! Tristo vragov, kaj bomo počeli tu s ženskama? Fenella Graveva in Vanda ben Gamma rta spoznali, da bi rabili ti možje mnogo krepkejše besede, če bi jima hoteli povedati, kako nedobrodošel je njun prihod. Seržant Wiechart, ki je bil nekoč natakar v londonskem hotelu in je bil zdaj vešč angleščine, je Fenello m Vando dolgo in temeljito zasliševal, ko sta si slednjič nekoliko opomogli od utrujenosti Na njegova vprašanja, nanašajoča se na prihod v vojni pas in pred trdnjavo, je Vanda odgovorila, da sta z letalom zašli, da se je z njim nekaj zgodilo in da torej nista mogli storiti nič drugega, nego spustiti se na tla aH pa ubiti se. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran H Za upravo in ioseratni del Usta Oton Christof U Vsi v SN