treinHtve: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Aekopisi se ne vračajo. * * list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * SUep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * N«frankirani dopisi se ne sprejemajo. * * A»«nimni dopisi se ne uva-aajejo. NARODNI DNEVNIK Upravnl&tvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12"50 četrtletno ... K e-ao mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 9. Telefonska Številka 65. Celje, v četrtek, dne 13. januarja 1910. Čekovni račun 48.8l7i Leto II. Za odpravo bernje. Govor posl. dr. V. Kukovca v štaj dež. zboru dne 12. januarja 1910. Visoka zbornica! Da se me ne bi krivo ra-»■melo, odločno izjavljam, da moj predlog za odpravo bernje ni naperjen zoper kako institucijo ali kak stan. S strogo gospodarskega stališča kot kmečki poslanec hočem opozjriti deželni zbor na »jegovo dolžnest, da odpravi odstoječe krivice, ki se godijo vsled bernje našemu kmetu. Dokazal vam bodem, da bi bila bernja, če bi se deželna postava upoštevala, že davno odpravljena. Stvar glede odprave bernje je namreč kratko sledeča: V točki 2. cesarskega patenta z dne 7. sept. 1848 je odredil cesar Ferdinand I. to-le: ,.Zemljišča se morajo razbremeniti." S patentom z dne 4. marca 1849 se je sicer izreklo, da še niso odpravljeni davki v naturalijah, kateri se dajejo eerkvam in župniščem, vendar pa se je izrecno ©dredilo, da se morajo tudi ti davki odkupiti. — Odkup teh davkov v domačih pridelkih se je pozneje tudi na temelju posebnih deželnih zakonov pričel in deloma tudi popolnoma izvršil. Za Štajersko smo dobili deželni zakon z dne 18. julija 1871, glasom katerega bi se naj izvršilo razbre-menjenje zemljišč od naturalnih davkov cerkvam in župniščem. Uradni poduk z dne 13. oktobra 1872 in odlok namestnije z dne 8. nov. 1872 sta določila podrobnosti glede začetka in konca do-tičnega roka, v katerem so se imele prijaviti želje glede odkupa bernje. V omenjenem deželnem zakonu se namreč pravi, da se morajo oni, ki imajo pravico do bernje, javiti tekom enega leta; ko ta rok poteče, se enake prijave in prošnje več ne »poštevajo. Odkupna vsota bi se imela v 20 letnih ebrokih plačati davkariji. Nečuveno je, da se ta postava v največ farah aa Spodnjem Štajerskem ni izvršila. V celjskem okraju se je bernja formelno odkupila v 10 farah, ▼ 7 še ne, v gornjegrajskem v 7 farah, v 5 še «e, v laškem okraju v 5 farah, v 8 še ne, v Vranskem okraju sploh v nobeni fari! To je nemar-»ostl Kjer so bili župljani odkupljeni, so plačali r 20 letih, torej do 1892 v jedeakih zneskih vse. Kjer se pa odkup ni izvršil, dajajo 38 let >d-naki znesek in bode še šlo tako stoletja naprej, ee deželni zbor ne poseže vmes! Jasno je, da glasom teh postavnih določb cerkve in župuišča nimajo več nobene pravice do bernje. tudi tam ue, kjer še ni odkupljena, ker niso svojih zahtev pravočasno naznanila, da bi se lahko izvršil odkup. Faktično pa pomožni duhovniki in cerkveni služabniki na kmetih še danes popolnoma neupravičeno zahtevajo davek v domačih pridelkih in pobirajo ob času žetve, trgatve in tudi še ob drugih prilikah od hiše do hiše, ravno tako kakor da se ne bi nikoli izvršb ozir. odredil odkup bernje. Samo po sebi umevno je, da se kmetje zaradi tega pritožujejo pri političnih oblastih, katere pa, zdi se mi, mnogokrat ne vedo, ali je še bernja dopuščena ali ne. Pred kratkim časom je n. pr. občinski urad Dramlje v celjskem okraju prepovedal kaplanu napovedano pobiranje bernje; to prepoved je potrdilo tudi celjsko okr. glavarstvo. Pozneje se je pa na pritožbo tamoš-njih gg. duhovnikov odločilo, da je bernja kot prostovoljna bernja dovoljena. Vsakdo mi bode rad priznal, da to spreminjajoče se naziranje ni prijetno niti za cerkev in duhovščino niti za prizadete posestnike. Deželni zbor, kateri je sklenil odkup in pozval upravičence, naj se pravočasno javijo, je edini upravičen izjaviti, da one bernje, ki niso bile pravočasno naznanjene in odkupljene, niso postavno upravičene. Kaj pa je prostovoljna bernja? Ako hočemo za njo najti pravno utemeljitev, moramo poseči daleč nazaj še pred zemljiško odvezo. Dvorni dekret na štajersko deželno oblastvo z dne 21. dec. 1826 pravi, da je prostovoljna bernja, kjer vobče obstoji, le ono, kar občina nadarbinarju na ljubo več da ko ima pravico dobiti. In na temelju tega starega dvornega dekreta bi se še naj danes izvajala pravica za prostovoljno bernjo! Tudi taka bernja se mora prepovedati in odstraniti. Gospoda moja! Nočem se danes spuščati v natančnejše razpravljanje tega zamotanega vprašanja. Jaz ga premotrivam, da to še enkrat po-vdarjam, le z gospodarskega stališča, ker vem, da je v tem oziru zelo važno za prizadeto prebivalstvo. Kakor sem že poprej omenil, se je deželnim zborom naročilo, da izvršijo odkup naturalnih davkov cerkvam in župniščem in zategadelj mislim, da je naš deželni zbor najkompetentnejši forum za odpravo neupravičenih kolektur, katere še vedno obstoje. Zategadelj sem ta predlog vložil in prosim da se ga odkaže političnemu odseku. Politično \\m\U. Štajerski deželni zbor. 22. seja dne 12. jan. V včerajšnji seji je najprej predlagal načelnik finančnega odseka, pl. Kellersperg, naj se odkaže poročilo dež. odbora glede nadaljnega doneska za podporo jubilejne obrtniške razstave v Gradcu 1. 1908 in prošnjo centralne zveze obrtniških pridobninskih in gospodarskih zadrug v Gradcu za prometno glavnico v znesku 100 tisoč kron skupnemu finančno-obrtniškemu odseku. Ob tej priliki bode dobro spomniti slovenske člane tega odseka, naj povedo Nemcem, kako so v narodnem oziru postopali pri dotični jubilejni obrtniški razstavi, za katero mora dežela še vedno pokrivati primankljaj! Na interpelacijo nemških klerikalcev je odgovoril dež. odbornik Hoffmann-Wellenhof, da znaša legat za stavbo umetniškega doma v Gradcu 174.700 kron; sklicala se bode v kratkem konferenca vseh prizadetih činiteljev za kraj, čas in način stavbe, misli pa. da omenjena vsota ne bode zadostovala. Sledila so prva čitanja predlogov. Predlogi nemškega klerikalca Kanzlerja za zboljšanje deželnih lesnih delavcev, nadalje nemšk. klerikalca dr. Puchasa za preuredbo deželnih uradov, tako da bi se rabilo manj, a boljše plačanih moči, ko-nečno predlog istega poslanca za izrabljanje vodnih sil, so se odkazali odsekom. Slednji predlog se glasi: Štajerska dežela izrabi takoj vodne sile dežele za zgradbo električnih central, katere bodo dajale luč in silo kmetijskim gospodarstvom in deželnim železnicam. Kmečkim posestnikom se naj dado iz deželnih sredstev brezobrestna posojila za instalacijo električnih naprav in nakup potrebnih motorjev. Dr. Kukovčevo utemeljitev predloga za ko-nečno odpravo in pojasnitev vprašanja glede bernje priobčujemo na uvodnem mestu. Odgovarjal mu je dr. Benkovič, kateri je med drugim trdil, da duhovščini itak ni nič na bernji. Oblici pri nemških nacijonalcih in socijalistih: Čemu se torej razburjate?) in da je potrebno duhovnikom plače zvišati. Bil je edini „kmečki" poslanec v štaj. deželnem zboru, ki je zagovarjal bernjo in zvišanje duhovniških plač v imenu svojih „kmečkih" tovarišev poslancev! Ker je dr. Korošec očital socijalistom ^delavske krajcarje", katere pobirajo, je došlo med njim in soci- LISTEK. Anton Novačan: Srčev kralj. Povest iz Slavonije. (Dalje.) V meni je zavrela kri... Če se danes spomnim tistega prizora, zarudim sramote pred samim seboj in ne morem opravičiti svojega nehanja. Kajti v meni se je bila vzbudila mogočna strast, moriti in ubijati. Snel sem raz steno samokres, nameril ga na Maksimovo glavo in kričal divje: — Proč, razbojnik, lopov, ubojicu*) . . . Bil sem menda smešen in moral sem biti smešen. V očeh so mi že stale solze in od razburjenja sem se tresel po vsem životu. Maksim je to opazil in se je samo smehljal. Z levico je razgalil prsi in rekel: — Streljaj! — Tedaj se je zajokala v zibelji mala Zdenka. Prebudila se je menda iz svojih otroških sanj in je zajokala . . . Meni je omahnila roka. Zalučal sem samokres v kot ter stopil k oknu in pritisnil čelo na mrzlo steklo. Nastala je tišina. Tudi dete je umolknilo, menda iz strahu pred divjim možem. Žena je še redno slonela na naslonjaču in je bolestno ihte'a... — Zakaj se me bojita — je povzel Maksim — saj vaju nisem prišel morit! Anka je tvoja žena in jaz nimam pravice, da ti jo jemljem. Ne boj se in odpusti mi, ako me je prignalo hrepenenje, *) Morilec. videti svojo ljubezen in pozdraviti njenega srečnega soproga ... V vajinih očeh vidim solze, nemara vaju je ganila moja pesem? Vesta tista pesem, ki je pozdravila po dolgih letih nezvesto ljubezen . . . Kaj ne, kako se lepo poje? Ha, ha, Anka, zakaj si prelomila dano besedo? Pa . . . Če te moja pesem ne ubije, me nisi ljubila nikoli . . . — Maksim, ni res . . . je kriknila Anka in je planila po koncu. A on je že izginil skozi duri. Postala je za hip na pragu, potem je zaihtela in je šla za njim . . . „Srčev kralj", sem siknil besno in sem pogledal na Zdenko, ki je zopet zaplakala . . . 4. Da, tako je bilo . . . Maksim je postal razbojnik in se je utaboril s svojimi hajduki v pa-puškem gorovju. Ropal je in kradel po župniščih in po plemiških dvorih, da je bil kmalu strah iu trepet bogaboječim župnikom in miroljubnim ari-stokratom. K župniku v B. se pripelje nekega dne kočija in iz kočije stopi lepo napravljen gospod. Župnik je bil ves v zadregi, misleč, da je prišel najmanj kak vladni svetnik po posebnih instrukcijah deželne vlade. Seveda ga je osupnilo še bolj, kc izvleče elegantni gospod izza pasa samokres in ukaže trepetajočemu in bogaboječemu božjemu namestniku, da odpre blagajnico. Pobral je precel visoko vsoto in se je odpeljal, kakor je prišel. Po opisu se je zvedelo, da je bil Maksim. Taka hudodelstva so bila na dnevnem redu, toda nikdar se ni čulo, da bi bil umoril človeka. Ko pa je umrla moja žena, tudi ljudem ni več prizanašal in je ubijal brez usmiljenja . . . Moja žena je umrla . . . Tisto noč je tavala na pol oblečena po snegu, zjutraj je pa poslala njena mati po mene. Anka se je zatekla k njej in je morala takoj leči ... Ni dolgo živela; komaj teden dni . . . Hudo vnetje pluč jo je zadušilo in od mene se je poslovila z dolgim, žalostnim pogledom, katerega nosim še danes v svojem srcu ... Ne premišljujem nikoli, da li me je tisti pogled prosil odpuščanja, ali pa mi je očital trdo-srčnost, ki sem jo kazal napram njej. Pa ni bila trdosrčnost . . . Neka udana topost obupa se me je bila polastila tiste usodepolne dni in šele pozneje sem začutil rano, katera se ni zarasla do dandanes . . . Pokopali smo jo nekega zimskega popoldne in ko sem se vračal s pokopališča, je zahajalo zimsko solnce . . . Žalosten mrak zimskega podvečera se je bližal od vzhoda in kmalu je prišla noč, temna, dolga in neskončna . . . A Maksim je ropal in moril. Pošiljali so žan-darje in vojake nanj, pa niso nič opravili; kvečjemu so vlovili kakega hajduka, ki pa je molčal in je tajil, da bi bil kedaj z Maksimom v zvezi. Čudni glasovi so krožili po deželi, ljudstvo si je pripovedovalo o Maksimu sto in sto resničnih in neresničnih anekdot. Povzdignilo ga je v bajnega junaka, ki je neizmerno močan in nepremagljiv in ki je prišel, da osvobodi ljudstvo od davkov, da prežene spahije in židovske oderuhe in da razdeli zemljo med siromake. Kajti Maksim ni kmetom storil nič žalega ^in je skoro ves naropan denar razdelil med uboge; zato je bil tudi varen pred izdajo. ' Dalje prihodnjič. jalisti do silnega kriča iu psovanja, tako, da je moral deželni glavar sejo prekiniti. Nato je socij. Horvatek pripovedoval nekatere zgodbice o pobi-ranjn bernje. Tako je obesil župnik v Gomilici male kose mesa, ki jih je dobil pri bernji, z imeni darovalcev na cerkvena vrata, da bi druge posvaril, naj ne dajejo tako malih komadov! Nekemn kmetu na Zg. Štajerskem, ki ni nič držal na zvo-nenje proti toči, je koncem koncev celo naučno ministerstvo ukazalo, da mora dati mežnarju pleče za zvonenje, četudi ničesar ne drži na njega! Nemški klerikalec dr. Puchas je izjavil, da so te zgodbice sicer pravljice, konečno je pa le s svojimi tovariši nemškimi klerikalci glasoval za dr. Kukovčev predlog. Seja je bila opoldne zaključena, d Delovni načrt za bodoče zasedanje državnega zbora. ,.Briixer Zeitung", Schreinerjevo glasilo, pravi, aa je za začetek prih. zasedanja drž. zbora določen 10. febr. Vlada polaga največjo važnost na to, da se bode zbornica rakoj posvetovala o finančnem položaju in o drž. proračunu. Vlada bode takoj v prvi seji klu-bovih načelnikov z vso energijo zahtevala, da se zbornica takoj loti posvetovanja o finančnem načrtu. Na to se bode dalo na dnevni red prvo či-tanje državnega proračuna, da lahko proračunski odsek čim preje začne s svojim delom. Po rešitvi finančnega računa in proračuna pa bode vlada stopila s strankami v dotiko zaradi konečne reforme poslovnega reda. d Naglovo imenovanje. Krščansko soc. strankino vodstvo je izjavilo na svoji seji pri dr. Lue-gerju, da ni niti najmanj vplivalo na imenovanje dr. Nagla za koadjutorja dunajsk. nadškofa. Drobne politične novice. v Konflikt med Srbijo in Turčijo-Naenkrat je izbruhnil precej oster konflikt med Srbijo in Turčijo. Ta je namreč začela izganjati iz škopeljskega vilajeta vse Srbe nčitelje in učiteljice, ki so doma v kraljevstvu. Srbska vlada je zahtevala pojasnilo. Iz domovine Bet j arov. Iz katoliškega semenišča v Satmarju je bilo te dni 5 rumunskih teologov zaradi tega izključenih, ker niso med seboj govorili madžarski, temveč včasi in skrivaj tudi rumunski. „N a p r e d n a" španska vlada. Barcelonska šolska komisija se je odločno uprla Mo-retovi nakani, da bi se zopet otvorilo 122 posvetnih šol v Kataloniji, da bi se na njih poučevalo po splošnem učnem načrtu, ki je v Španiji popolnoma nazadnjaški. Na tem mestu bodi tudi pri-pomnjeno, da je bil sedanji ministerski predsednik Moret tako dolgo liberalen, da so mu pomagali republikanci in socijalisti do vlade, sedaj je pa reakcijonaren kakor je bil Maura. Umirajoči Men elik. O stanju bolnega neguša abesinskega prihajajo iz njegove palače kamor ne sme vstopiti nobeden Evropejec zelo ne-sigurna poročila. Govori se, da cesarica zelo in-trigira proti princu Jassui, katerega je Menelik določil za svojega naslednika. V mestu in pokrajini se je bati nemirov. Dopisnik „Berl. Tagbl." javlja iz Abdis Adehe, da paraliza pri Meneliku naglo napreduje. Sedanji regent Ras Tassama je sicer naklonjen Evropejcem in skrbi za njihovo varnost; kak položaj pa nastane, ako se pokrajinski glavarji zvežejo s cesarico proti njemu in prestolonasledniku, je pa težko reči. vKramaf za ureditev narodnostnega vprašanja na Češkem? Brnske „Li-dove Noviny" poročajo, da hoče KramaF doseči postavno ureditev narodnostnih razmer na Češkem v drž. zboru. Za podlago bo porabil vladne predloge glede ustanovitve okrožij, katere pa bi se morale pravično preurediti. KramaF upa, da mo bodo pri tem pomagali kršč. soc., socijalisti in drugi Slovani. Zategadelj se tudi ne upira sklicanju deželnega zbora. Kršč.-soc. Koresp. „Au-stria" pravi, da kršč. socijalci nič ne vedo o tem načrtu. — „Hlas naroda" pa javlja, da so Čehi pripravljeni za male koncesije Nemcem, ako ti omogočijo mirno zasedanje dež. zbora. Prusi izganjajo Čehe. Prnska vlada je začela v obmejnih šlezijskin krajih izganjati Čehe in sicer baje v velikem številu. Odredba zadeva tudi take, kateri so se oženili z nemškimi dekleti" Khuen-Hedervary si je pridobil k sodelovanju vodjo starih liberalcev, grofa Štefana Tiszo. Z njim in drugi 1867aškimi politiki hoče Khuen ustanoviti novo dualistično stranko in si dobiti potom novih volitev večino. Kabineta si še ni sestavil, vendar pa se bode pri tem v prvi vrsti obrnil na može, ki so bili že pripravljeni vstopiti v Lukacsevo ministerstvo. V svojem programu ima tudi reformo volilne pravice, ki bi pa naj bila ožja od Kristoffyjeve in širša od Andrassyjeve. Državno zborske volitve v Pragi. Pri nadomestnih volitvah za dr. Srbov mandat je bilo oddanih 4422 glasov. Mladočeh dr. Rašin in nar. soc. Sokol prideta v ožjo volitev. Ona društva, ki še niso poslala Zvezi narodnih društev za I. 1909 članarine, prosimo, da store to čim je. Dnevna kronika. z I. redni občni ^bor ..Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" se vrši dne 16. t, m. ob 3. uri popoldne v hotelu ..Balkan" v Trstu s sledečim dnevnim iedo;»: 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Tovariši, udeležite se polno-številno občnega zbora! — Zvečer se pa vrši istotam družabni večer, na katerega vljudno vabimo vse tovariše in prijatelje ter znance. Osrednji odbor „D. j. ž. u." z Mednarodna higijenska izložba se bo vršila 1. 1911. v Draždanih. z Odlikovani hrvatski arhitekt. V umetniški jury za umetniško izložbo o priliki jubilejne izložbe v Buenos Airesu v proslavo stoletnice Argen-linije je poklican tudi hrvatski arhitekt g. Josip Markovič. z Češki list v Kijevu. V početku marca začne v Kijevu izhajati češki list ,.Čech na Rusi". Ure-doval ga bo Švihovsky. Društvo, ki bo izdavalo list. bo otvorilo obenem prvo češko knjigotržnico na Ruskem. z Narodni poljski kongres v VVashingtonu. Poljska narodna zveza, katere oddelek je v Uhi-eagu, je naprosila predsednika Združenih držav Tafta, naj bi dovolil ,.kongres poljske narodne zveze v Washingtonu." Taft je dovoljenje dal. Kongres bo meseca maja in se bo bavil s političnimi. narodnimi, gospodarskimi, prosvetnimi in emigrantskimi vprašanji poljskega naroda. Bivši vodja poljskega kola v ruski dumi bode govoril o ,.postulatih narodne poljske politike". v 623 občin brez šol je še danes v Galiciji. V teh občinah je človek, ki bi znal citati in pisati, bela vrana. Žalostne razmere! v Dr. Ilešič v Zagrebu. Včeraj 12. trn. je predaval predsednik ..Slov. Mat." dr. Fr. Ileši v mestni dvorani "v Zagrebu o Napoleonovi Iliriji s kulturnega gledišča, v 100.000 kron za rodbine onih Srbov, ki so bili v zagrebškemu procesu obtoženi, je podaril veleposestnik Lazar Dungjerski v Kikindi. Izum Zagrebčana. »Agr. Tagbl.« poroča, da je zagrebški urar Hiibsch iznašel aparat, ki bi avtomatično naznanjal prihod vlakov na 1000 m daljave v isto daljavo razsvetljeval predore in tudi sam hipno zavrl vlak, ako bi službeno osobje znamenj prej ne videlo ali ne slišalo. Na ta način bi bile izključene nesreče vsled trčenja vlakov. Vabilo na naročbo tamburaškega instrumentalnega lista »Lira«, ki bo izhajal vsaki 2S. dan v mesecu. »Lira« bo prinašala samo efektne v lahkem slogu sestavljene skladbe, uporabne t a zabave, plese izlete itd. Vsebina »Lire« bodo koračnice, plesni in zabavni komadi, kupleti za en in več glasov — (katerim bo podstavljen tudi klavirski izvleček) — in ženski zbori s spremljeva-njem tamburaškega zbora. Prva številka »Lire« izide 25. januarja t. 1., ter velja vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Posamezne številke 1 K 20 vin. Naročila sprejema upravništvo »Lire« v Ljubljani, Sodna ulica št. 4, II. nadstropje. Dopisi. Slovensko gledališče v Mariboru. Burka »Ve-leturist«, ki se je igrala 9. t. m. pred skoraj polno dvorano, je uspela kaj dobro. Nudila je toliko zabave in smeha, da pač ne more biti nikomur žal zato, da si jo je ogledal. 2e prvo dejanje, ki je pri vsaki igri navadno nekako pusto, je bilo tako živahno, da je človeka v resnici postavilo ne v gledališče, ampak tja ven v svet med resnične, prave dogodke. Ivana, soproga ravnatelja akcijske družbe je igrala tako dobro in se kretala tako prosto, kakor bi bila doma in ne na odru. Zora, njena hčerka, kot emancipirana študentka je bila