117. številka.
Ljubljana, v sredo 25. maja 1904.
XXXVII. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedeije in praznike, ter volja po poitl prejeman za avitro-ogrske dežele z« vse leto 25 K, u pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [dežeie toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila so plačuje ođ peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če is trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole" frankovati.  —  Bokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
u"
Binkošti in naši klerikalci.
K prasnisu sv. Duha privoščili so ti naši klerikalci ostuden pamflet, ki je vreden, da se pribije na steno. Posegli so nazaj v Herodove časa, pa le na videz, ker vse to, kar pišejo o Herodu in njegov« dobi, je le sleparija. V istini se postavljajo na sramotni oder dr. Tavčar, ljubljanski sodniki, ljubljanski državni pravdnih, in sploh vse osobe, ki »Slovenčevim« gospođom niso po volji. Da je Herod dr. Tavčar, Pilat pa baron Hein, urne se ob sebi. V poduk nekaterim našim somišljenikom, ki pri vsaki nep^iliki javkajo, da smo s svojimi političnimi nasprotniki pretrdi, hočemo »SiovenČeve« perfidije ponatisniti. Morda se vendar tudi ti omahijivci prepričajo, da smo še vedno premehki s klerikalnimi   izvržki.   Odlomek dotičnega
članka slove:
»K'.j si je pač mislil Herod, ko je izvedel o krstu tolike množice? Herod j a bil izdhjalec. li tujine so nili prišli Riroljsni, hoteli so gospodovati. In Herod je sklenil zvezo, j tako zvezo, v kateri je on služil J tujcu Bil je izdajska duša, političen fcomediant, pri svoji frivolnosti vedno tudi neusmiljen do nasprotnika. Kaj si je Herod mislil, ko je izvedel o gibanju ljudstva? Zbei se je za svojo nadvlado, in zaničeval ljudstvo, ki se udaja — klerikalizmu.
Bil je ves isti položaj, kakor se semtertje   r»a;de   tudi   ee  — dan
danes
Frivolna »inteligenca< z izdajalskim poglavarjem na čeiu je iskala tredslev, s katerimi bi udusiia to »klerikalno« gibanje. Tožili so. Te-danjadržavnapravdnistva i so hitro pograbila vsakoga, kije bil na sumu »klerikalizma«. Bilo je dovolj, da je le govoril o postavi, ki je dana vsem, in o rešenju, ki je vsem namenjeno. Tirali so ga pred sodbo. In ,,inte- j iigeiica" je stala ob strani, j podkupovala priče, segala v I obravnavo in terorizirala j sodnike« »Klerikalci« so bili vedno j krivi. i
t        Začeli so očitati »klerikalcem« vse   mogoče    pregrehe. Voditelj inteligence"   je   bil podla duša, prešestnik in goljuf.
Eden mu je bil resnico v obraz povedal. Zato je izgubil glavo ... In ti ljudje, sami nravno propadli, so se povzdigovali, kakor bi bili le oni poštenjaki. Med njimi je bilo vse dovoljeno. A »klerikalce« so tožili in hudo obsojali zaradi pregreh, ki so jih bili sami krivi.
Posebno velika kriminalna pregreha je bilo žaljenje Časli libertin-eke družbe. Sami so morali pretrpeti »klerikalci« vsako zaaramovanje. A kdor se je le mimogrede izpod-taknil nad liberalnimi bruni, tega so vlekli pred sodbo. Bilo je veliko veselje v tej »inteligentni« družbi, ako seji je posrečilo, da i e spravila koga v nesrečo.
Rimski cesarski namestnik je omahoval. Nagnil se je tje, kamor ga je vleklo srce, in kjer je mislil, da je zanj ugodneje. Res da je na hip na tisoče ljudi sprejelo Kristu sovo vero in s tem priznalo, da je bila politika Piiatova napačna. Res, da je bil binkoštni dogodek glasen protest proti Piiatovi sodbi.
Gnus in zaničevanje ljudi je bil delež Herodov na koncu njegovega delovanja. Tovariši njegovih zločinov so bežali od njegove smrtne postelje. Nemilost cesarjeva je pahnila Pilata * nesrečo in izgnanje. In glejte: tudi oni, ki so se borili za pravico, so umrli zanjo. Niti eden uspeh jim ni bil darovan brez boja in trpljenja. A boj in trpljenje sta zidarja, ki zidata zgradbe za stoletja. Kar je sklenjeno s krvjo in z znojem, to drži na veke!«
Tako jo dobi vsak po glavi! Najprej dr. Tavčar, ki je izdajska in pudla duša, prešestnik in goijuf. Potem državni pravdnik, ki hitro pograbi vsakoga, ki je na sumu »klerikalizma«. Na to sodniki, ki vsakega obsodijo, ker »klerikalci« morajo biti vedno krivi. Končno je napredna inteligenca, ki etoji cb strani, podku-pava priča, sega v obravnavo, ter terorizira sodnike. Tu vidimo šopek tiste ošabne in grde farške hudobce, ki obrt kuje brez dokaza, ki sramoti brez vzroka, ter psuje brez usmiljenja. In ravno na dan prevzvišene^a
praznika sv. Duha so izpraznili svojo golido, prav kakor da so se sami hoteli norčevati z omenjenega praznika. Nas pa vse to prav nič ne vznemirja, ker nam služi ravno v dokaz, da ta golazen ni postala deležna — darov sv. Duha!
Vojna na Daljnem Vztoku.
Vojne operacije v južni Mand-žurski.
General Kuropatkin poroča carju Nikolaju, da je cb Fenšvilen-gorovju vse pokojno. Iz okolice Sinjana je došlo poročilo, da se je japonski voj, obstoječ iz dveh pehotnih io dveh konjeniških polkov, jel pomikati 21. t. m. iz Kabatina proti S&licajpuci. V noči med 20. in 21. t. m. je ena naša kozaška stotnija, ki se je vračala iz Takušsna v Lunvanmiao in Kondu-kan, naletela pri Sitkucucu, 16 km severnozapadno od Takušana, na neko japonsko predstražo, jo napadla in pognal* v beg. Na obali polotoka Liaotong se položaj ni nič spremenil.
General Saharov pa javlja, da je ruska konjenica zadnje dni opazila, da se japonski oddelki premikajo na veliki cesti, ki vodi v Liaojang, v smeri proti Caninici. V celem prodira v tej smeri več nego $n polk z arfci ljerijo.
V Salindžavu sv nahaja *=n pehotni polk in en £onjeni§ki polki predstraže pa stoje v Cancalinu. V severnozahodni smeri pa ee nahajajo japonske predstraže Še v Čmčinci, 50 km od Fengvančenga. Japonska armada, zlasti pa gardna konjenica je silno utrujena. En japonski odde lek, cbatuieč iz dveh praporov in dveh stotnij, se je pojavil v vasi Cudijapuci v dolini reke Liaoguk, 17 km severnovzhodno od Saiicaj-puce, drugi japonski voj pa prodira i z Liaukunankta po veliki cesti proti Sjiiicajpuci. Ob reki T*jaag v smeri preti Lunvarmiau in Tatonku ni nikjer Japoncev. V Takušanu in Kon dukanu se nahajajo manjši japonski oddelki. Po kitajskih poročilih sprav-
ljajo Japonci mnogo provianta na otok Talutav ob izlivu reke Tajang. Silučen v dolini reke Iho je še vedno ▼ japonskih rokah.
Potopljena japonska torpe-dovka.
Včeraj smo poročali, da se je v petek približal admiral Togo p .rt — turškemu pristanišču v svrho reko-gnoBciranja. Ruske baterije so takoj z vso silo jele streljati na japonsko brodovje, ne da bi zadele, kakor pravi Togo v svojem poročilu, — seveda. Sedaj pa se poroča iz Tokija, da je pri rekognosciranju japonskega bro-dovja v petek pred Port arturjem zadela ruska granata torpedno uničevalko »Akacuki«, da se je takoj potopila. Z njo se je potopilo 25 mož, med njimi 1 Častnik. Potopljena torpedovka »Akacuzi« je bila dolga 67 m, široka pa 6 in pol metra. NjenA posadka je štela 55 muž, od te se je torej rešilo 30 mož.
Križarka „Bogatir".
O tej ruski križarki krožijo po angleških listih najrazličnejše vesti. Nekateri listi so zatrjevali, da so jo Japonci Ujeli, drugi *opet, da jo imajo zaprto v nekem malem korejskem zalivu, sedaj pa poročajo isti Lsti, da je križarka 3ama zadela cb skalo in se tako močno poškodovala, da se faploh ne da več popraviti. Reuterjev biro pa ve še tudi povedati, da so Rusi »Bogatirja« razstrelili, ko so se prepričali, da ga ne morejo rešiti. Predno so to storili, so dali vse to* pove, ki so bih na ladji, spraviti na suho in jih bodo porabili na vladi-vestoških utrdbah. Vse te vesti 80 cd kraja do konca izmišljene!
Ko se je prvič poročalo, da se je »Bogatir« na korejski obali dal zajeti od japonskih ladij, je poveljnik vla-divostoske eskadre, admiral Jesen, nekaj dni pozneje brzojavi! v Petro-grad, d\ se vse brodovje nahaja v najboljšem stanju v Viadivosloku in da niti ena ladja ni zapustila prista ni&Ča. S tem so seveda b.le ovržene
vse lažnjive vesti, da bi bil »Bogatir« prišel v japonske roke Ker pa židovski vojni poročevalci »Bogatirja« vendarle hočejo »uničiti«, javljajo sedaj da se je ladja sama ponesrečila, da bi bila vest bolj verjetna. Pri tem seveda pozabijo navesti, kdaj in kje se je to zgodilo. In to je značilro! Ako bi bila vest resnična, bi se pač dal dognati dan in kraj nesreče, ako bi se že druge podrobnosti ne dale poizvedeti!
Pogibelj „Hacuze" in „Jo-šina".
It Tokija se poroča, da se je na ladjah »Hacuze« in »Jošmo« potopilo blizu 1000 l|udi in da poročilo admirala Toga, da se je z »Hacuze« rešilo 300, z »Jošina« pa 90 ljud', ni popolnoma odgovarjalo resnici. Rcšiio se je marveč z obeh ladij jedva 150 do 200 ljudi.
Japonci se pripravljajo na ob-leganje.
Poročali smo že, ca so Rusi zopet z močno posadko zt.stdlo Niu-čvang in jeli tamkaj graditi nove utrdbe. Z ozirom nato so se baje Japonci odloČili, da prično v najkrajšem času z obleganjem Niučvanga, ako se Rusi znova ne umaknejo iz ti ga mesta. Takisto pa hočejo tudi Port Artur pričet« z vao silo oblegati in vto koncentrirati vse svoje moči. V južni M^ndžuraki bodo baje mirovali z vseoii vojnimi operacijami, dokler se jim ne posreči zavzeti Port Arturja. Na vrhovih med Talienva-nom in Kinčovim so Japonci zgradili utrdbe in jih armirali z braostrelnimi topovi. Te utrdbe so določene za obrambo za slučaj, ako b porturtušfcu. posadka vdrla iz trdnjave in poskusila napasti japonske pozicije.
Spopad.
Iz Tokija se poroča, da je 20. t. m. večji japonski voj naletel pri Van-hantunu, sedem milj severno od Ta-kušana na prapor prekobajkalskih kozakov in se zapit tel ž njimi v boj, ki je bil silno ljut. Po hrabrem od-
LISTEK.
Humoreska. Juraj Lubič. Gospod Cez*r je bil eden tistih Ah   ljudi;    katerim   nikdar ne zmanjka humorja. Žvižgal je, pel je, poskakoval, smejal se in tudi naj greiikejša kapljica življenja ni vidno prtdrugačila srečnega milieua. V za Davanju je b;l mojster. Zadostovalo p* ni eno samo omizje, kjer so ga imenovali svojega. Tipalke njegovega humorja so segale d-ueč naokrog. V večji družbi je bil on edini v aktiv nosti, drugi so poslušali ter se smejali.  Trgali so se zanj.   Bil ]e pravi klovn v c rkusu življenja.   Dame so ga oboževale.   Cezar so jim ni prav nič odtegoval. Našel je pri njih najlepšo zabavo.   Mlad  čvrst  junak z vsemi svojstvi, ki budijo simpatijo, je letal liki lahkokrili metuljček od cvetke do cvetke in se je hlastno °Pajai na presladkem   nektarju, ki 8c> ga nudile. Da so ženske nevarne, I" dobro vedel, zato je  bil oprezen *ar ae je dalo, komaj da je samemu s*bi zaupal.   Imel je namreč srčno Eapako, ne bolezen, kakor ^o zdrav-
niki nazivljajo: »bvpertrophia« ali »dilatatto cordis«. pač pa je bilo njegovo srce ustvarjeno na takozvani suši podlagi. Bilo je prostrana dvorana z razločnim napisom nad vhodom: »Damam vstop brezplačno dovoljen«.
Kjer je bilo kaj fiaega, ljubeznivega, vse je našlo sredotočje v na vedenih prostorih in Cozar se Je veselil izredne hurmGnije.
Pazil je, da pri kateri punčki ne prekorači tiste meje, vprek katere se v sedanjih slabih časih prepogosto slišijo iz nežnih ust besede: Govorite z mojo mamo!
Pa kaj se hoče, tudi zvitemu lisjaku časih spodleti. Koga bi rajski zvoki zapeljivih siren ne omamili! Cezar se je vjei kakor ptiček na lep, sam ni vedel kako in — notri je bil. Ali, grdo je bil zagrabil, strašno grdo. Pomilovali so ga vse-navprok. Cvz^r sam je dvomil, da ee je njegov »sveti« zakon sklenil v nt besih, ker so mu povsod, kamor je pogledal, peklenski duhovi zijale kazali.
Sicer je biia njegova »boljša« polovica petiČna, da se mu ni b:lo bati, da bi se pokazala luknja v nje-
I govem uradniškem žepu Pa kaj pomagajo vse petice, ko je Cezaržna že prvi dan zgrabila s Čvrsto roko zakonske vajeti in je moral revček zdi-hovati v znamenju paniofelna.
Ohhhh! se mu je večkrat globoko izvilo iz prsi, ko je proseč usmiljen}* zrl zamari preti nobu. Kaj je meni treba bilo! Ali me je hudo bcC obsenčJ, da sem skočil v past, v pogubljenje! Jeremija ni mogel hujše plakati na jeruzalemskih razvalinah, kakor je plakai Cezar na razvalinah svoje nekdanje sreče.
Nobena stvar no traja vekomaj. Tako se je Cezar tolažil in je imel prav. Če je nebo še tako gosto za strto s črnimi oblaki, mogočno solnoe jih vendar prodere ter pošlje par zlatih žarkov na zemljo kot cznanje vsjee lepših dni.
Jetniku dovolijo raznih olajšav, ako se vede strogo po hišnem reiu. Naš jetnik je bil navihan, kar se je dalo. Samega sebe zatajivši je doma ubogal, kakor najpridnejši šolarč^k svojo učiteljico in je s tem prav iz datno ogoljufal zaupanje svoje soproge.
Smel je časih delati izlete na kolesu — strmite! — tudi orez so-proginega nadzorstva.
Kakor tica veselo z*žvrgoi;, ko je pobegnila iz kletke, tako jo za-vriskai naš zakonski junak, ko se je prvič zopet čutil slobodnoga. Bil je st;*ri Cezar. Saj se ga je prirojeni humor zvosto držal, samo na dan se ni upal — žerjavici pod pepelom. Vseh okov prost je bil Cezar zopet enkrat same?, pravi pristni, razposajeni samec. Ali, kako se mu je mu-J diio v vse tiste nehvaležne, nepozabne družbe tam zunaj na deželi, kjer se je čutil sigurnega pred izdajstvom!
Hrupno so ga sprojeli in vso nekdanje burke je moral hitro ponavljati, da so se oškodovali za pretočene puste dni.
Taki izieti so se pogosto ponavljali. Sila jo iznajdljiva in vsakikrat je našel gospod Cezar lep izgovor, da se je mogel izmuzati iz neprijetne zakonske sence tja v lepo, solnčno ravan.
Irmd je princ'p, izrabiti trenutek življenja, kadar so je dalo, do skrajne meje brez vseh okov, brez vse sile; izrabiti trenutek tako, kakor se mu nudi, ne glede na smešne običaje današnje družbe, človek je svobodno bitje, svobodno  naj živi.   Pamet je
vzvišena nad običaji in pamet bodi kraljica vsega človeškega počenianja. Življenje nad vse! Klevttniki sodijo med aturo železo. —
Na svojih stranskih pot<h je Cezar nekoč naletel na nekaj ;zred-neg». V Globokem, prav prijaznem* trgu nekje na Kranjskem, so imeli ples. Brez Cezarja bi ne bili končali. Ljubka prijateljica priskoči k njemu ter ga potegne v idiličen kotiček prostrane dvorane.
»Tu moja sestra Mina!«
Pred njim stoji Čarobno lepa, mila gospica visokega vilinega staaa, ovetka prve pomladi. Njene velike, temnožareče oči, dražestno rdeče ustne ter okrogla lica, nadahrijetia s prav aristokratskim inkarnatom so Cezarja na prvi hip kunsternirale, potem pa sta si oba segla v roko in sta bila takoj prijatelja, kakor da bi se bila že deset let poznala. — Tako se najdejo sorodne duše.
Umevno je, da se je Cezar v očigled te nenavadne prikazni na mah domislil na svojega zakonskega zmajs primerjajoč ga % novo pridobitvijo.
Ooooo! Nubene primere! Noč in dan, pekel in nebesa!       (Dalje prih.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 117, dne 25. maja 1904
lenuhi, pohajkovalci in pijanci itd. in z enakim čitivom bo polnili tudi predale svojega časopisja. Nismo se čudili, ko so nam »nepristranski« Slovenijani, kateri so zadnje leto postali nekam bolj priljubljeni gospodom okrog »S ovenča«, jeli oznanje-vati v »svojem zdravem naziranju in kriticizmu«, da mora biti Sokolstvo nepristransko, kdor pa očita Sokol-stvu pristranost, ta le pokažo, da ne pozna velike ideje sokolske. Preštudira naj preštudira naj sokolsko literaturo, predvsem pa dela Tyr5eva jn vida! bo, da bo iz kroga sokol-skega klerikalci že eo ipso izključeni. Na nekem mestu beremo: »Ze sv^ch svćfencu chceme vvtvtfiti lidi doko-nalo s ccelo>ymi pažem;, s duši ušiechtilou, u^hmre syny sveho na roda, muže pevneho charak-teru, zasad v pravde demo kratick^cb, liberalnich a po krokov^ch«. Iz teh besedi razvi-dimo,da spadajo v krogjsokolski možje demokratskih, svobodomiselnih in naprednih načel, možje jeklenega in čistega značaja; a baš vse nasprotno najdemo pri klerikalcih. Zato naj »Siovenijani« vsaj v tej stvari pustijo klerikalne akademike — svoj klerikalni repek — doma; da se iznova ne blamirajo. Tudi mi iz vsega srca želimo, da se kmalu uresničijo zdrave in velike ideje velikega in energičnega Tyrša, kajti one bodo pregnale Črno meglo, ki leži nad narodom slovenskim. Prosimo pa, da naj Slovenijani v svoji megalomaniji nikar ne primerjajo svoje mlačne narodno »radikalne« nazore s krepkimi in zdravimi Tvrsevimi; kajti njihovim nazorom veljajo besede Tvrševe: »Vsak zastanek, vsako nazadnjaštvo je najgrš', da morilni zločin, storjen narodom.« »Slovenijanom« še enkrat toplo priporočamo, da naj se seznanijo s sokolsko literaturo, a če jim ta ni pristopna, naj vsaj pazno čitajo »Slovenskega Sokola«, ker bodo dobili potem vse drugačne pojme o Sjkolstvu. Dokler pa poznajo Sjkole samo po rdeči srajci, toliko časa naj nikar ne kritizirajo s svojim sicer baje »zdravim kriticizmom« stvari 30-koiske.
— „Slovenčevi" duhovniki v svojem elementu. Kakor se prase s slastjo valja v blatu, tako so se »Slovenčevi« duhovniki s slastjo zarili v umazano perilo znanih hiš. Ob sebi se razume, da stresajo pri tem vsakovrstnih in-famnosti, čemur pa se nihče ne Čudi, saj izhaja to od »Siovenčevib« d u hovnikov. Mestna policija je v soboto z a p r i a omenjeni hiši. Kakor hitro je preiskava dognala, da je lastnica teh hiš svoja ženščeta odirala, je policija hiši zaprla in ženske odpravila iz Ljubljane. Ko rek t-nejše in brez obz irnej se se ne more postopati. Ne bomo so b »Slovencem« prerekali zaradi razmer, ki so vladale v teh hišah. »Slovenčevi« duhovniki poznajo te razmere jako dobro in natančno. To se vidi iz njihovega lista, in mi se ne čudimo temu, saj so bili duhovniki najmarljivejsi obiskovalci teh hiš. Eno pa moramo pribiti. »Slovenčevi« farji, ki bi radi kovali politični kapital iz te zadeve, popisujejo prostitucijo kot liberalno uredbo. To je vendar infamija prve vrste. Kdo pa bolj pospešuje prostitucijo, kakor ti tionzurirani Liguorjanci. Ze davno je dognano, da je v katoliških deželah za 76% vež prostitutk, kakor v protestantskih in ravno najbolj katoliške dežele dajejo največ prostitutk. Na Španskem in na Neapoljskem se to najbolje vidi; nikjer na svelu ni to liko in take prostitucije, kakor v teh deželah. In ti »Slovenčevi« popje, ki bo podnevi in ponoči vedno silili v Zvonarske ulice, hočejo prostitucijo proglasiti za liberalno napravo ? Sicer pa se povrnemo na to zadevo, kadar bo sodna   preiskava končana.
— Političen list za slovenski narod se je zlagal. Sa do danes ni povedal, kje v Poljanski dolini in kdaj je govoril dr. Tavčar podtaknene mu sramotne besede o narodno napredni stranki. Ie tega »Slovenčevi« čitatelji lahko izprevidijo, koliko smejo verjeti Škofovemu listu.
— Brezozirnost Južne železnice nasproti Slovencem. O Binkoštih potuje na tisoče slovenskega občinstva v Postojno, da ima ta dva praznika južna železnica ogromni dobiček. Človek bi si torej mislil, da se bo uprava južne železnice potrudila vsaj toliko, da bi slovensko občinstvo, ki ji <?a te dni skupiti Mliko denarja, saj ne imelo povoda se pritoževati. Toda južna Železnica se za to pravnic nebriga; ne le da ni poskrbela za dovoljno šte vilo vozov, ampak je nastavila v Postojni take uradnike, ki niti vešči niso slovenskega jezika. V pc nedeljek zju traj je na primer imel na kolodvoru v Posto,ni službo uradnik, ki niti besedice ne zna slovenski. Ako je kdo slovenski zahteval vozni listek, je detični uradnik odgovarjal: »Ich bitte um Eutschuldigung, ich ver-stehe nicht sloveniđch; nr.ochten Sie nicht deutsch Bprtchen«? — Vsled tega je vsakdo, ki je hotel Imeti vozni liatek, moral govoriti — nemški. Ali ni to škandal, da mora Slo venec na slovenski zemlji govoriti nemški in sicer z uradnikom, ki je vendar nastavljen za občinstvo! Ali je morda občinstvo zaradi uradnika tuk?j? Južna železnica je nam S!o-vencem skrajno sovražna, to je že stara stvar, vendar pa se je dosedaj vsaj na Kranjskem og bala, da bi nastavljala take uradnike, ki ne urre slovenskega. Kakor se pa kaže, je s?daj tudi na Kranjskem krenila na drugo pot in jela za uradnike nastavljati trde Nemce. Treba bo torej južno železnico odločno opozoriti na to, da tega njenega postopanja kratko malo ne bomo trpeli in da se bomo oč.tnemu izzivanju z njene strani znali upreti s primernimi sredstvi! Postojnski občinski odbor pa poživljamo, da stori primerne korake, da se bodo v Postojni nastavljali le iaki železniški uradniki, ki ume" jezik domačega prebivalstva in veČine potujočega občinstva!
— Učiteljske vesti. Učitelj v Škofji Loki g. Bogomir Kren-ner je šel na lastno prošnjo v pokoj. — Umrl je v Cerknici ondotni učitelj g. Rudolf Piš.
— Velika vrtna veselica pevskega društva „Ljubljana" vršila se je na binkoštno nedeljo na Koslerjem vrtu ob ogromnem posetu občinstva. Tudi mladi šišenski »Sokol« je prihitel v društveni opravi s predtelovadcem gosp. Kostnapflom na čelu, poveličat to zabavo. Skoro cb koncu sporeda je začelo deževati, vendar ni imelo to vpliva na srečni zvršetek veselice ir, fear je največjega pomena, tudi :< terijelno je dobro uspela. Pevski zbor »Ljubljane« začel je z veličastno pesmijo »Himna k 40toj godišnici hrv. pev. društva Kolo«, katera je s premišljenim predntšanjem izzvala splošen aplavz in so dodali pevci tudi Še Belarjevo pesem »Mi vstajamo«. Lepa in krepka »Vojaci na potu« od Nedveda pela se je s pravim navdušenjem in se je posebno opažal mogočni bas, kateri ima lepe vloge v tej pesmi. Kot zakljček pel se je Griegov zbor: »Novi dom« s spremljevanjem orkestra, pri kate rem se je z bariton samospevom odlikoval gosp Slavoj Pavšek. Videlo se je, da so se to pot pevci posebno potrudili, da izvrše vse pevske točke dovršeno, katere je spretno vodil društveni pevovodja g. prof. 1) k leva.
— „Slovenski Junak i učenjak". Pod tem naslovom je prinesla oseška »Narodna Obrana« v svoji binkoštni prilogi daljši spis našega junaka barona Jurija Vege povodom 1 oOletuice njegovega rojstva.
— Tečaji za odrasle vinogradnike. Deželni odbor kranjski in Kranjska hranilnica sta dovolila večjo denarno podporo, da se prirede vsako leto vinogradniški tečaji, kjer se bodo odrasli vinogradniki temeljito izobraževali v svoji stroki. Take tečaje bo prirejal deželni potovalni učitelj za vin-stvo, gospod Fr. Gombač, v raznih vinorodnih krajih na Dolenjskem in Notranjskem. Vinogradniški tečaji se bodo vršili za iste udeležence vsako leto v dveh presledkih, in sicer prvič zgodaj spomladi (3 dni, in drugič poleti 3 dni zaporedoma. Da bo pa mogoče s takimi tečaji že letos pričeti, je deželni odbor odredil, da bo letošnji prvi poletni vinogradniški tečaj v Metliki meseca junija, in sicer 9., 10. in 11. junija, v Tržiču pri Mokronogu pa 15., 16. in 17. junija. Vsak dan dopoldne od sedmih do devetih bo teoretičen pouk v sobi, od pol desetih do
dvanajstih in pa popoldne od dveh do šestih se bodo izvajala praktična dela v trtnicah in drugih nasadih. Vinogradniki iz Črnomeljskega in metliškega sodnega okraja naj se zglase pri kmetijski podružnici v Metliki, oni iz mo-kronoŠkega in radeskega sodnega okraja pa naj se zglase pri mokronoški kmetijski podružnici. Zglasiti se je pismeno ali ustuo do 5. junija. Teh tečajev se sme sicer vsakdo udeležiti, tudi iz dmgifa krajev, podporo pa dobe le revnejši in ozira vredni, od podružnice ali županstva priporočeni mladeniči. Dotičniki dobe po 2.— K na dan ter povrnjeno potnino, ako so Čez eno uro oddaljeni. Učni načrt za poletni tečaj bo obsegal najvažnejša v tem času vršeča se poletna dela v vinogradih, ma-tičnjukih in trtnicah; popis raznih trt-uili škodljivcev in bolezni ter napravo in porabo raznih sredstev v njih pokon-Čevanje; porabo umetnih gnojil; pripravljanje vinske posode, tehnično porabo namiznega in drugega grozdja; zakone in olajšave pri novonapravljcnih trtnih nasadih itd.
— Uboj. V soboto je med laškimi in slovenskim delavci v B -hinjski Bistrici nastal pretep. Slovenski delavec Ivan At je poskušal pre-pirače pomiriti. Lišiti delavec Mar tmetto je naenkrat potegnil revolver iz žepa in je hotel svojega nasprotnika ustreliti. At je to preprečil in je skušal Martinettu iztrgati revolver iz rok. Revolver se je pri tem sprožil in je kroglja zadela At - v prsi At je še tisto noč umrl, Mtrtineito pa jo je popihal kdo ve kam.
— Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek due 9. junija t. 1. ob 10 uri dopoldne v šoli ptujske okolice. R>zgo varjalo so bo o referatih ») in b) letošnje uradne konference. K obilni udeležbi najvljudneje vabi — odbor.
— Toča je hudo pobila na Binkoštno nedeljo v ptujski okolici in okoli Jarenine.
— Skrivnosten uboj. Na Trsteniku v tržaški okolici je našel Iran Lapan nedaltč od hiše v pon-deljek za jutra ob 3 uri Bvojrga brata Antona mrtvega. Ko so na tanČnejše pregledali truplo, našli so na levi s rani prs krvavečo rano, katero je prouzročila krogla iz revolverja Do dane3 se še ne ve, kdo bi bil ubijalec. Zaprli pa so po daljšem zaslišanju nekega Kocmana s Trstenika, o katerem se trdi, da je živel s pokojoikem v hudem sovraštvu.
— Slovenci in Hrvati v Monakovem so si ustanovili Biupno društvo pod imenc m »Hrvatska«. Predsednik novemu društvu je naš sloveči slikar Anton vit  A ž b e.
— Mednarodna panorama. Zopet je razstavljena nad vse čarobna partija. Gradovi kralja bavarskega Ludovika II. nam kažejo kos raja na zemlji. Nid smaragdno-zelenimi planinskimi jezeri se vzdi-gujejo bujno zaraščeni griči, na vrhu pa krr.ljuje tak grad, ki ima dobro ohranjene oblike srednjeveških viteških bivališč, znotraj pa krije vee umetniške izdelke svoje dobe neprecenljive vrednost*. To velja posebno o gradovih IIohen3chwangau in Neu schwanptein. V neposredni bližini gradov pa je polno romantičnih po krajin, jezer, slapov in drznih mosti-čev. Človek se res t«žko loči od tolikih krasot! — Prihodnji teden potu jemo v Španijo.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave  pri  tukajšnjem deželnem sodišču:   1.  Jakob Dolenc  in br*t Lojze Dolenc, delavca iz Dolenje vasi, sta prišla 17. malega travna t 1. zve čer v Helene Žirovnikove hišo na Hruševem   Jakob Dolenc je vprašal hčer Uršo Dolenc, če bi ga navala za moža; ko mu je pa ona odgovorila, da ne, je jel skakati in se togo titi,   pahnil   mater   Heleno   za peč, hlapca Janeza Zalaznika je pa duši! za vrat Ur ga s pestjo dvakrat v nos sunil, da je krvavel.   Obsojen je bi zaradi  prestopka zoper telesno varnost   na  6 tednov strogega zapora. 2. France Zupan, delavec v Prevojah je dne 13 malega travna v Kidom-lj»h z rečico udaril po glavi Lovrenca Hafnerja zato, ker je Hafner prej z nožem proti njemu maha!. Obsojen je bil na  2 meseca, s postom in 1r dim ležiščem p-ostrene ječe. 3 Peter Ž logar, železniški delavec iz B*vhu§c je  dne  23   sušca t  1.  na Bohinjski Bistrici samoiastno vzel kovčeg J*k. Mavška, ki sta imela v njem delavca France Avšič in L op^ld G -.jer shranjen svoj denar, v skupnem znesku 100 K ter je ž njim pobegnil.   K v čeg je v gozdu poleg Bistrice razbil in le denar iz njega pobral, v-te drugo pa pustil na licu mesta. S^le čez leto dni se je pcsrtčilo Z .-.-j v ,a z>sačtti; obsojen j:«  bil  na 6 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.  4. J*nez Anžič je dne 4 prosinca t. 1. na sejmu v Domžalah za menjal svojo za 133 K kup!;eno slabšo kravo s kravo Tomaža Hribarja, ki jo je prodal Antonu St i tu za 192 K in jo odpeljal domu.   Sodišče ga je
hudodelstva tatvine oprostilo, ker je bilo prepričano, da je to Anžič le pomotoma storil, zakaj obe kravi sta bili enake sive barve in obe pri Kostanjih Kebrove gostilne privezani, vrh tega je bil Anžič de precej vinjen in je tudi kravo lastniku prignal na/ aj.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 8. do 14 maja 1904. Število novorojencev 22 (=29 4°/o0) mrUorojenca 2 umrlih 32 (=44 3°/00), med njimi so umrli za vratico 2, za jetiko 10, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 2, za različ nimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev 11 (=34 3°/0), iz zavodov 15 (=46 8°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otrnčioo 1, za ošpicami 2, za škarlatico 5, za vratico 1 oseba.
— Koncert društvene godbe se vrši 26. t. m. od 8.—12. ure zvečer na vrtu »Narodnega d oma«.
— Brzoparnik ,La Sa voie'»
francoske prekmerske družbe (tastop potovalna pisarna E. Šmarda v Ljubljani), je odplul iz Havra 14. maja in srečno dospel v New York 20 maja, vozil je 6 dni 9 ur.
— ,,Rynland", poštni parnik proge »Rdečo zvezde« v Antwerpnu, je, kakor se brzojavlja, 19. maja srečno priplul v Filadelfijo.
— Hrvaške novice. Požar v cerkvi. V zagrebški jezuitski cerkvi se je vnel pretečeno nedeljo med večern'cami altar. Nastala je panika, vendar se je zabranila nesreča. — 2 b letnico so obhajali te dni sloves'io v Spiću (Dalmacija) odkar je ta občana pod avstrijsko vlado. — Zabranjena skupščina. Srbska radikalna stranka je sklicala za binkoštne praznike skupščino v Tenje. Politična oblast pa je skupščino prepovedala. — Samomor Slovenca v Zagrebu. 46ietni Jos. Pene iz Novega mesta se je obesii v svojem stanovanju v Zagrebu.
*  Najnovejše  novice. —
O aferi vaclavske posojilnice. Najvišji sodni dvor je zavrnil priziv bivših funkcionarjev sveto vaclavske posojilnice Drozda in Ko-houta ter ničnostno pritožbo Peke-lenderj«; pač pa se je ugodilo ničnostni pritožbi knjigovodje Herzika v nekaterih točkah ter se razpiše nova obravnava.
— Sola se je zrušila v lo-tarinški vasi Siliegnv v trenotku, ko so šli otroci iz šole. Mnogo otrok je bilo podsutih. Šest deklic so izvlekli mrtvih izpod razvalin; mnogo je blio ranjenih.
— Dva vlaka sta trčila skupaj na progi Jablonci - Liberci. 14 oseb je ranjenih, mnogo voz pa zdrobljenih.
— Parna cev se je raz-počila pri novo zgrajeni uniČevalki torped med vožnjo za prvo poskuŠnjo v Neapclju. Para je uhajala s straš ni m bučanjem ter smrtno nevarno opekla sedem uslužbencev, izmed katerih sta dva že umrla.
— Strašen vihar je razsaja 1 v ponedeljek po Gor. Italiji okoli Padove. V Corrpu San Pierro je vihar porušil 20 hiš in popolnoma uničil nasade. Eden otrok je ubit, nad 30 oseb je ranjenih. Tudi v Breganziolu je porušenih več hiš.
— Prvi znanstveni kongres čeških j u r i s t o v se je izborno obnesel. Shod je otvcril vrhovni deželni maršal knez Lob-kovic.
— Lov na medvede je priredilo v Belenvesu (Ogrsko) 20 kmetov. Tudi orožniki so se udeležili lova. Zasledili so res dva medfeda ter začeli na nju streljati, toda nihče ni medvedov smrtno zadel. Medveda sta se razkačena obrnila proti lovcem ter dva kmeta raztrgala. Neki orožnik je streljal na razjarjeni zve rini, toda zadel je le nekega lovca. Končno so zverini le usmrtili.
— Nesreča na avtomobilu. Blizu \Viesbadena se je za del avtomobil, na katerem je med drugimi sedel avstrijski poslaniški t»jnik v Haagu, baron Havmerle, s tako silo ob neki zid, da se je zdrobil. Havmerle je priletel z glavo ob ograjo ter se smrtno nevarno ranil.
— PapeŽodlikuje boja z ljivce. Papež je podelil visoka ivda klerikalnima dijakoma v Ino-mostu, nekemu Weberju in Sohuh-macherju, ker sta se odtegnila dvoboju z izgovorom, da jima tega ne dovoli versko prepričanje. Prvi je dobil častni križ pro ecolesia et pont lice, drugi pa »viteški« križ Gregorjevega reda.
— Visoka starost. V Gra-b .ko (Ogrsko) je umrla vdova Vo5 r.yik v starosti 113 let
* V   varstvo   človeka. V
„LieČničkein Viestniku" poroča dr. M. pl. C a Č k o v i 6 o žalostnem dogodka, ki se je pripetil v zagrebški okolici. „V neki vasi 4 ure od Zagreba se je
ustrelil neki 571etni kmet z revolverjem v trebah. Njegovi domačini so ga hoteli prepeljati v bolnišnico, toda niso mogli dobiti nikjer voza, ker so kmetje potrebovali vozove in konje pri delu na polju. Vsled tega so ga mogli šele drugi dan umirajočega prepeljati v bolnišnico. Tam so zamogli lc konštato-vati, da je vsaka operacija prepozna po 30 urab, dočim bi sicer lahko bili možu rešili življenje. Dr. pl. ČaČkovi«' zaključuje svoje poročilo: „Končalo je človeško življenje, ker je bilo potreb-neje delati na polju, ker imajo bližnji mnogo več sočutja z domaČo živino kakor pa s človekom, ker ni uprave, ki bi jih bila prisilila, da priskrbe voz. Dočim se pri povodnji ali pri požaru ljudi s silo tira, da pomagajo, dočim se za časa živinske ku^c bolna živina tudi proti volji lastnika pobije, da se imuuizira zdrava živina, mora se človeško življenje umakniti prioriteti kmetijskih opravkov." Končno zahteva pisee zakon, ki bo taki malomarnosti odpomo-gel. Podobnih slučajev bi lahko našli tudi na Slovenskem.
* Moderni vzroki za ločitev zakona. »Bdrliner Volkszei-tung« poroča: »Gospa Olga \Vohl-briick, znana pisateljica in gledališka igralka, se je sodno ločila od svojega moža, dunajskega pisatelja dr. L. 11 rsehteida. Za vzrok, zakaj se ji je mož pristudil, je navedla, da je mož njene spise in igranje v gledališču preostro kritikoval.
* Utrujena osa. »Mislim« reče preudarni deček, »da bi osa bila nedolžna živalca, *ko bi se ne utrudila.« »Kaj ?« oglasi ■© oče »Kdo ti je pa to povedal ?« »Naki dan mi je pribrenČaia na roko in mi ni nič storila, ko je lazila po roki, kakor hitro pa je sedla, me je neusmiljeno pičila«
Kolodvorski vratar v cerkvi. Malo badensko mestece Appenweiser stoji na razkrižju razmh železnic, ima precej velik kolodvor, pa tudi svojega vratarja, ki slovi daleč naokoli zaradi svojega močnega glasu, in ker ima vozni red »v glavi«. Ta vratar pa je tudi prvi cerkveni pevec ter ne manjka pri nobeni peti maši. Neko noč je imel službo in je vsled tega v cerkvi zaspal. Po končani pridigi ga je soaed dregnil v rebra, nakar je vratar skočil pokoncu ter začel s svojim močnim basom grmeti: »Osebni vlak proti Aas, Ba-den, Pastatt, Karlsruhe, Heidelberg, Manheim, vstopiti!«
* Izdajalski telefon. Vsaki dan ob isti uri je sedel gospod doktor v kavarni pri taroku; vsaki dan ob isti uri je tudi prišel natakar k njemu rekoč: »Gospod doktor, kličejo vas k telefonu!« Vsakikrat je doktor takoj vstal, prepustil igro kakemu gledalcu ter hitel k telefonu. Čez kratek čas se je vrnil k mizi ter samo rekel: »Bil je neki bolnik« in •gral je naprej Ker se je stvar vsaki dan ob istem času ponavljala, postal je eden doktorjevih soigralcev vendar radoveden, kakšen vztrajni bolnik more pač to biti. Nekega popoldneva je sedel zraven telefona ter Čakal, da je pozvon.lo in poklicalo doktorja. Ni trajalo dolgo, bolnik je bil točen. Hitro je skočil k telefonu: »Hald! Tukaj doktor . . .!« — »Ali si ti«, se je odzvalo v telefonu, hotela sem ti le povedati, da se nocoj ne moreva videti, moj mož ostane namreč doma«. Gospod je omahnil. Bil je namreč glas njegove lastne žene.
* Nepotrpežljivost. H. C. Frick je zelo bogat, saj je daroval vladi Chartranovo sliko »Podpis protokola«, ki je vredna 20.000 dolarjev, za kar se mu je zbornica toplo zahvalila. Neki pittsburški milijonar pravi o njem: Frick rad posluša dobro, jedernatOi nasprotno pa črti dolgo, slabo zloženo in hinavsko pridigo. Ob neki priliki sem sedel poleg njeg«. Duhovnik je govoril o nekem inozemskem pridigarju, ki je umrl. Govornik se ni dobro pripravil in vlekel je svojo dretasto pridigo na dolgo in široko nekako tako: »Kak prostor, bratje moji, naj odločimo pokojniku? Ali je bil največji apostol? Oj, nikakor in nikakor ne, ker na tem prostoru Že sedi sv. Peter. Ali je bil največji svetnik? Ne in ne, kajti tudi tukaj je že drugi mož, namreč sv. AvguUin. Ali je bil največji človekoljub? Gotovo ne, ker v človekoljubju ga prekaša sv. Frančišek. Tedaj ponavljam in zopet vprašam, kateri prostor —«. »Oh, za božjo voljo, d»j mu prostor, potem nadaljuj«, slišal sem Fricka mrmrati samega zase nepotrpeiljivo!
* Razloček med iidom in kristjanom. Na nekem javnem kraju, kjer je bila družba samih bogatinov, je prišel med nje ž d Prisedel je k njim, ter si naročil enakih jedi, kakor jih |e videl pri drugih na mizi. Vsi so ga nekako čudno gledali, eden ga je pa začuden vprašal: »Kako pa moreta sesti k nam, ko ste še pred par meseci pri nas beračili?« — »Bj, gospodje« — se je namutal žid — »med nami je drugače, nego večkrat, pri vas. Pri nas hodimo prej beračili
potem si kupimo hiše, pri vas si pa kupujejo ljudje prej hiše ter dobro žive, potem Šele gredo beračita
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 25. maja. Generalnemu ravnatelju cesarjevih rodbinskih fondov, baronu Chertku, je cesar podelil povodom 501etnice njegovega službovanja veliki križec Leopoldovega reda
Budimpešta 25. maja V de-legacijskih krogih se pričakujejo z veliko pozornostjo pojasnila, ki jih da danes popoldne finančni minister Bohm-Bawerk glede finančne strani armadnih kreditov.
Budimpešta 25 maja. V po litičnih krogih se vzdržuje govorica,  da  odstopi ogrski finančni minister Lukacs.
Solun 25. maja. Doslej se je vrnilo iz Bolgarske 3572 begunov. Nad 2000 emigrantov iz Jelisave je dobilo dovoljenje, da se vrnejo na svoje domove.
Rim 25. maja. Kardinal Svampa v Bologni je obljubil, da se udeleži banketa, ki ga priredi na čast javnim oblastvom. To je od 1. 1870. prvi slučaj, da se kak kardinal udeleži take cficijalne priredbe.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 25. maja General Fok je z 8 bataljoni in topničar-stvom južno od Kinčava naskočil dve japonski diviziji, ki sta operirali proti Port Arturju. Ruski topničarji so prav iz bližine začeli streljati na Japonce, potem pa so pešaki z bajoneti naskočili japonske pozicije in jih zavzeli.
Petrograd 25. maja. General Kuropatkin dobiva vsak teden 15.000 mož, tako da bo ruska armada v najkrajšem času v stanu, lotiti se Japoncev.
London 25. maja. „DaiIy Telšgraph" poroča, da imajo japonske operacije proti Port Arturju jako malo uspeha. General Stessel je Japonce napadel in jih porazil. Mnogo sto Japoncev je bilo ubitih.
Izjava.*)
Podpisani občinski odbor odločno obsoja opetovane napade v »Slovencu« na tukaišojega župana goap. Dragotina Česnika ter obža luje, da skuša nek dopisnik s takimi neumestnimi dopisi zasejati zdražbe v tukajšnjo občino.
Ob enem zagotavlja občinski odbor gospoda župana svojega popolnega zaupanja ter ga pozivlje, da vztraja na svojem mestu na korist občine vzlic omenjenim napadom.
Občinski odbor v Knežaku,
dne 18 maja 1904.
J. Cucek, obč. svetovalec, Andrej Urban č ič, obČ. svetovalec, Alojzij UrbanČič, Anton Tomšič, Al. Gašpersič, Anton Nuncija, Janez Tomšič, Janez ŠkrJ, Matija F&tur, Josip Slavec, Janez Slavec, Josip Katur, Anton Sedmak, Anrej Delost, Franc Zele, Alojzij Knafelc, odborniki.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Brate Sokole
ki hočejo v društveni opravi nastopiti ob II. vsesokolskem izletu, vabi k redovnim vajam  vsako   sredo od
V* na 9. do Vs 10. ure zve čer  v  telovadnici ljubljanskega Sokola
vaditeljski zbor.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego ^Mollo-v« francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in livce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, saznam o van z varnostno 'namko m podpisom. G 8-7
avr Da se odstrani S< »■•t I«".* okrepi želodec in pospeši probavljanje, — priporočajo »unmeuiti profesor j i meduzu« želodčno ttukturo Iekariiuria l?looollj«. v H*jiit>ljtiiil nn. D1111113Ml« * cesti. 3—2  Zunanja naročila po povzetju 1264
Kadilcem cigaret, ki hočejo da imajo od kajenja poln nepriskrajšan užitek priporočamo da ostanejo kar pri pravem francoskem „Le Griffon" tem najtmoj&em priznano najboljšem cigaretnem papirju. Kadilcem, ki imajo rajši [cigaretni papir, ki gori prav do konca ne da bi ugasnil, ki je po načinu pravih egiptovskih cigaret potiskan in posebno elegantno opremljen, pa priporočamo priljubljeni cigaretni papir ,,Lo Delice".
faxo
m naprovija kožo
belo in nežno.
Dobi se povsod.
Darila.
Pozor!
Le „Tempel-vrelec" in „8ty-ria-vrelec" sta
kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila „Tempel-vrelec" aH ,.Styria-vrelec", temveč se bpravljajo goljufivo pod imenom ,.Rogaška slatina" v promet, naj se zavrnejo. — Oskrbništvo deželnih vrekev Rogatec-SJatina.
,£e Griffon'
najboljši cigaretni papir.
12
Dota i V«* |»OVMOtl. 671
I«man okus «a»e đoselete % primaianiem
iilfdrpiie žitne kawe
POSKUSITI B«w Viortk ar«go»oyna
?oatn» 5 »g. poinjk* 4 K i _ n tranaA
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
•hd ađtenMKes ustani oo*4pro auCA
it
Zjrfroea latama jitut iste 9rtp-\7ir
Oblastveno konces.
vzgajališče
javna realka, pripravljalni razred, državno-veljavna izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugurtel 36
Ustanovljeno 1849. 219—18
Nič več kurjih očes
na podplatih, na prstih ali med njimi, če se
'     -f-i rabi moj :     g patentov.
v ^2   Kti■■ vol.
Brez na-I i makanja, mazil ali I obhžev.
ostane doslej edino sredstvo za popolno od-i i pravljanje kurjih očes brez bolečin. Rungol za na prste ali podplate po 1 K, za med prste 50 vin.
Razpošilja po povzetju s poštnino vred ali franko, če se denar naprej pošlje, izdelovalec
Viljem Runge
w Tarna pri Xopliea la
|Kulmerstr. Kalser v. Čslerr-
Priznalna in zahvalna pisma pri izdelovalcu na ogled. 737—11
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje amjboljir priznana
Taio-c&iiiB Mtm
aaa las©
katera ©Urepeuje l«n«He<r, o«l*tru-iijujt? luHke in prepreeuje Izpadanj« lan. t BteUlenlea z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dvo steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dez, lekarna Milana Lsusteka
v Ljubljani, Rasijeva cesta št. 1
polog novozgrajenega Fran Jožefevega
jubil. mostu 37—21
U^ravnifitvu našega bata so posla* : Zs družbo sv. Clrils In Mslods: Sobotna petorica ,pri Rožr* 8 K 20 v. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. Goepici Zvez-doslava in Štefanija fiibovc nabrale 5 K.
— Živele!_
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19 maja: Neža Lenček, zavarovalnega uradnika žena, 66 let, Dvorni trg 5t. 1 pljučna tuberkuloza. — Milan Nedeljko, davčnega adjunkta sin, 6 let, Karlovska cesta st. 5, Pneumonia
Dne 21. maja: Ivan KordiK, trgovec, 25 let. Kongresni trg §t. 6, srčna hibe. — Vida Dolenc, trgovčeva hči, 17 let, Wolfove ulice ftt. 10, Tubercul. mil.
V deželni bolnici:
Dne 17. maja: Marija Prepelub, mesarjeva hči, 9 let, Nephritis chron — Helena Jager. strežnica, 46 let, srčna hiba.
Dne 19. maja: Josip Breceljnik, posestnikov sin, 27 let, jetika
Dne 20. maja: Alojzij Bernard, ključavničarski vajenec, 15 let, Pleuritis. V hiralnici:
Dne 20 maja: Fran Kovač, delavčev sin, 14 let, jetika.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v
Uradni kurzi dunaj. borze 24
Malosbenl papirji.
4 2° o majeva renta    .  . . 41T/0 srebrna renta   .   . . 4°/0 avstr. kronska renta . 4#/0    „    zlata u 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0     m    zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4Vi0/« posojilo mesta Spljet
4f/I°/ft bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. .
i%     » ».  L*J K
41/«*/« zst. pismagal.d. hip. D.
4V«°.'0 pest. kom. k. o. z
vru pr......
41/,7oza8t-Pisma Innerst. hr.
„  ogrske cen. dež. hr. .....
z. pis. ogr. hip. ban. 4Vi°/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4'V'o obl ce§ke ind. banke 4°, prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. . . . 3°/o n iuz. 2el. kup. V,1/: 4Vi°/o avst. pos. za žel. p. o. .
Srećka.
Srečke od L 1854 ....
„     „ „ 1864   .  *  • •
„ tisske......
,,    zem. kred. I. emisije II
ogr. hip. banke . .
„    srbske a trs. 100 —
,. turslce......
Basi lik a srečke . . . Kreditne „ ...
Inomoske H ... Krakovske „ . • . Ljubljanske M ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ u u • • • Radolfove „ ... Salcburske „ . . • DunajBke kom. ,, ...
Delnice.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske     „ „       . .
Živnosten8ke „ . . Eremogokop v Mostu (Brux) AJpinske montan .... Praske žel. indr. dr. .  . .
Rima-Muranyi.....
TrbovlJ8ke prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe CeSko sladkorne družbe . .
'a /o
o
LJubljani.
maja 1904.
BUgo
99^55 99-45 9960 11860 £7 60 11760 100-76 10125
ion- -
10135 99-S5 100 06
Denar
9935 99 25 99-40 118 40 97 40 11740 100-—
100-25 100— 10035 ?9 75 9975
10180 102*60
Vtilate
C. kr. cekin   . .
20 franki   .   . .
20 marke  .  . .
Sovereigns . . , Marke    .  . .
Laski bankovci ,
Rublji    .  .  . .
Dolarji   .  .  . ,
Žitne
106-60 101 —
100-50 100-
100 — 99 75 98&, 99-50 29475 ico'75
185-182-260-16150
293 —
292 —
2^9-93«_
130-50 2110 465--81'— 77*— 68-— 63 60 29 25 67-75 — 604--
77 75 638 25 1618 — 644*76 753 50 24960 624*— 413 25 1990 -491-311-487-164-
1134 1906 2346
117 27 96-253-484
10760 102.—
100 75 1C060
101 — 100 —
100-29675 10175
193 -184 — 263-163 co 303 50 299-273 50 93 -131 50 2210 474'-85-81 — 72 — 65-60 30 25 72-
514 60
78 75 63 '25 1628-e45 75 75t60 250 50 628 -414 25 2000 — 492 — 317 — 490 — 165-
11-38 1909 23.64 24 —
117-47 95 20
254-6 —
cene v Budimpešti.
Dne 25. maja 1904. Termin*
PSenica za maj 1934 . .	n	60	■	ii	846
„       „ oktober 1904 .	n	50	a*	ia	878
Rž         „  oktober    . .	ta	60!	ti	ta	6'80
Koruza „ maj 1904 . .	aa	60	M	aa	511
m      n j^lij 1904   . .	ti	50	M	»»	511
Ovca      „  avgust  .   . .		60	ta		523
Efektiv.
10 vin. vifije.
Meteorologično poročilo.
Vliina n&d morjem ZW%.   Sraadnjl ančal tlak ts60 mm
Maj	j Čas •,'pazo-j vanja	Stanje barometra v mm.	§i	Vetrovi	Nebo
23	9. zv.	728 3	167	sr. szahod	dež
24 ■	7. zi 2. pop.	7313 733 9	161 209	si. jug p.m.jjvzh.	del. jasno pol. oblač.
	9. zv.	7373	150	sr. szahod	jasno
25.	7.zj. 3. pop	739-8 738'6	121 200	si. svzhod sr. j vzhod	jasno del. oblač
Srednja temperatura pondeljka in torka 17 8 in 17 0', — normale: 15 0° in 161°. —.					
Albin Kump, uradnik c kr. priv. zavarovalnice . Runione Adri-atica di Sicurta v Trstu1* javlja potrtim srcem v svojem in imenu svoje soproge Ane roj. VValientin, kakor tudi svojih otrok Albina, Ane, Ernesta in Ludovika, da je njegova iskreno ljubljena, dobra mati, gospa 1509
Josipina Kuni})
danes zjutraj ob treh, večkrat previđena s svetotaj^tvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice pojde dne 2H. maja t. I. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Šiški fit. 114 na pokopališče k Sv. Krištofu.
V Ljubljani, 25. maja 1904.
Zahvala.
Za izkazano sočutje ob bolezni in smrti našega preljubega očeta, gospoda
Ivana Kordika
trgovca
kakor tudi za spremstvo k večne rr u počitku, izrekamo vsem so rodnikom,  prijateljem in znancem srčno zahvalo Istotako se iskreno zahvaljujemo za poklonjene vence
Ljubljana, 25. maja 19C4.
1507        Žalujoči ostali.
Zahvala.
Globoko užalosteni po renado-mestni izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga, ozir. brata, svaka in strica, gospoda 1510
Rudolfa Piša
učitelja v Cirknici
se ne moremo osebno zahvaliti vsem, ki so nas med boleznijo in ob smrti dragega pokojnika tako presrčso ustmeno asi pismeno tolažili Spominjajoč se te dolžnosti se tem potom najiskreneje in najtop-leje zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom in osobito gg. tovarišem, cerkniškemu učiteljstvu, gg pevcem za ginljive žalostinke, darovalcem prekrasnih vencev in sploh vsem, ki so iz bližine in dalje prihiteli rajniku -zkazat zadnjo čast.
V Ljubljani, 24. maja 1904 Žalujoči ostali.
JVtladega podkovskega
pomočnika
sprejme takoj 1Č03-1
Ig. Tre ven
podkovski mojster, Idrija št. 270.
CD
s T. sobami, zidanim hlevom in podom ter prostornim dvoriščem v bližini glavne ceste in novega kolodvora se proda po nizki ceni.  Hiša je krita z opeko.
Več pove Jakob Novak na Jesenicah št. 8, Gorenjskem.
Mjkrina v 24 urah: 6*4 mm in 00 mm.
aKrizevniške ulice št. 7
katera nese 5l/3 do 6tt/0 Čistega dobička, se pod dobrimi pogoji proda.
Pogoji se izvedo pri lastniku v ta isti hiši. 1506-1
Trgovskega pomočnika
spretnega prodajalca, sprejmem v svojo trgovino z mešanim blagom.
Ant. Treven ibu-i
trgovec, Jesenice, Gorenjsko.
10 mes. starega, velikega, z dolgo dlako proda pekovski mojster ClzaJ v Ljubljani, Vodmat, Zaloška cesta.
Mlad
moz
išče službe posojilničnega uradnika, in je obenem zmožen voditi pevsko društvo. — Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". 1447—3
se isce 1470—2
najem.
Ponudbe  uprav.  „Slo'v. Naroda".
Zaradi bolezni gospodarja se odda v najem
arija
z vsem orodjem, pri vodi in glavui cesti.
Več pove Matevž Zavrsnik v Cerknici pri Rakeku. 1485-2
ftpti piči
špecerijske in železninske stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, i dobrimi spričevali, sedaj v špecerijski trgovini v Ljubljani, lsče službe. — Ponudbe poste restante nšt.405. 1451—3
i ,Tritimpiy
je naprodaj v vsaki boljši trgovini z dežniki. — Oblastveno varovano. — 2 leti jamstva. — Le pravi, če ima v blago vtkan napis „Triumph" Dobiva se pri g. Josip Vidmarju, .bžnikarju v Ljubljani.
Salonska oprava
in otoman
se po nizki ceni proda.
V-č pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292 -17
Prodajalnica
z mešanim blagom se daje pod prav ugodnimi pogoji takoj v najem.
Več pove  upravuištvo „Slovcu
1472-2
skeira Naroda**.
Stanovanje
v hiši št. 4, Židovska steza, v III. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, jedilne shrambe, stranišča, drvarnico in del podstrešja, se od 1. avgusta naprej odda. — Vpraša se pri oskrbniku v hiši št. 5, Gospodske ulice v 1. nadstropju. 1418—2
Večja, dobro uvedena
tpin s pni
8 fundus instruetusom
se proda iz proste roke.
Naprodaj je tudi železen vrtni paviljon in ve6 oleandrov.
Naslov pove upravuištvo „Sloven
1504-1
skega Naroda".
V novozgrajeni hiši ob Bleiwei-sovi cesti se odda s 1- avgustom
več lepih
stanovanj
s tremi sobami in kopalno sobo, kakor tudi v pritličju brez kopalue sobe.
Povpraša se pri F. SupančiČu. I Rimska cesta Št. 20. 1431-3
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna "banka v Pragrl. Rez. fondi: 29,217.694 46 X. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324 623 17 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s v««*iiltosl iloTfinHko- narudiiu upravo. 3-50
Vam poJaa.nl U :
Generalni aastop v Ljubljanif ftegar pisarne so v lastnej bandnej hi&i
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje is čistega dobička isdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
37
Proda se največja, enonadstropna
hiša
št. 51, pri ,Kraljicu'
v Št. Vidu nad LJubljano, ob
ilr/avni cesti, oddaljena 5 minut od kolodvora, z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglic v Ljubljani, Rimska cesta št. 20; ustmene informacije se dajejo istotam vsak dan od 12. do 2. ure popoldne. 1313—14
Bratje NOVAKOVIC
Ljubljana lastniki vinogradov na otoku Braču in
Stari trg Št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji.
Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in
i in na debelo.
olja na drob
759-21
stanovanje
na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, v II. nadstropju, ob-j stoječe iz 5 sob in 2 sob za dekle ter pritiklino, se odda
takoj ali za avgust 1.1.
Povpraša se pri hišniku v isti hiši ali pa pri gosp. Jos. Lavrenčiču,
pisarna užitninskega zakupa, Duuajska cesta št. 31. 1181 — 11
i Dusseldorfske oljnate barve za umetnike in štu-f dije, slikarsko orodje
ps*ipoi*o^ii 3   13&3—1
I Henrik VVibbe, izdelovalec barv in lakov 1      v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 2.
Jtežno, belo kožo,
lepo. jasno polt dobite, neelMtoMtl kože, mozolji
itd pa izginejo, ako se umivate z neprekosljivim Ooe« eingovini mtlom s bovo, ki je vkljub izvrstni kakovosti po 60 vin. povsod naprodaj.
C»ciieraliitt zatona: A. HlolNfli *V C©., Dunaj 1L.
Ultunl znloffl v IJuIbIJuiiI :   Anton   UrU|ier In
826 V»**o ■•eti*lc*I<*.
as*
GLOBIN
naj rabi vsakdo, kdor hoče imeti odlično bleščečo obutev in kdor jo hoče ohraniti elegantno in stanovitno, ker je to najboljše
čistilo za usnje. "*
Edina tovarna: Fritz Schultz jun. Act-Ges , Eger i ,B. u. Leipzig
Stavbišča naprodaj.
Xa vzhodni strani justične palače v Ljubljani ob Miklošičevi cesti, Predilnih, Čopovih, Sodnijskih in Dalmatinovih ulicah ležeče stavbne parcele in sicer: pare. št. 106 13 z okoli 600 m\ 106 10 z okoli 1300 m* 106 9 z okoli 650 m\ 106 8 z okoli .700 m\ 106 7 z okoli 960 m-, 106 5 z okoli 1900 m-, 103 2 z
okoli 670 m2 in 103 3 z okoli 1190 m- 1490—2
sst? prod M jo.
Vpraša naj se pri dr. Karlu Ahazhizliu  odvetniku v Ljubljani.
CUNARD LINE.
! Amerika!
Vozne karte TRST-NEWY0RK
in na vse štacije Severne Amerike
5 kron ceneje
nego pri vsaki konkurenčni liniji; te daj Ljubijana-New York K 135 s prosto hrano in pijačo ter 100 kg. proste prtljage pricensi že od Ljubljane.
Prihodnji odhod iz Trsta: Parmk PANONIA 28. maja.
Parnik ULTONIA II. junija
in pozneje vsakih 14 dni. Odhod iz Ljubljane dan preje zvečer. — Vozne karte in pojasnila pri glavni agenturi „CUNARD LINE'
F|\lnWV konces ■   ISVVVJTj      glavni agent
Ljubajanay Marijin trg I.
Po visoki kralj, dežela* vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo listat alkallško-marlatiška
Apat
čka kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša
2& etapni mm* a pijana
ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
* zdravilna vodLa. #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
BV  Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upravitelstvo vrelca Apato vačke kiselice"
Zagreb, Ilica 6t. 17. 407-29
Dobiva se po vsoh iekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah.
Knjige „Slov. Matice"
od 1  1898. naprej
in „Ljubljanski Zvon11
letniki 1894   1898 in 1900-1904
se za zmerno ceno       1467—2
prodajo.
Kje pove upr. ,,Slov Naroda11.
ki je že več let po raznih večjih vodnih in parnih žagah fpilahj vodil vsa dela, iell do   1. Juliju   premenltl mIuŽI»o. —
Plača po dogovoru. Na zahtevanje pošljem izpričevala. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: A. K , Žagar (Sagemeister), pošta Pale v Bosni. 1501—1
Dva krojaška
pomočnika
se sprejmeta takoj za celo leto v delo. — Plača po dogovoru.
Jurij Omejec 15C0
krojač, Poljane pri Skofji Loki.
Za svojo dobro vpeljano in renomirano ter na jako živahnem prostoru mesta se
nahajajočo 1461-3
ostilno
iščem pod ugodnimi pogoji spretnega gostilničarja na račun, Čegar soproga je dobra kuharica. — Odda se za 1. avgust. — Zahtevam nekoliko
kavcije.
v
Ivan Skurjanc, gostilničar in posastnik Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 6.
Ponudbe ali natančne poizvedbe v prvem nadstropju pod navedenim naslovom.
Za takojšen vstop se išče • v
Ces. tur. avstrijske
državne železnic
z večletno prakso in z dobrimi spričevali, spretna pri delu, zmožna slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika.
Natančneja pojasnila daje 1499-1
H. SUTTNER, urar v KRANJU.
BpB muhi
z opravo za trgovino z mešanim blagom se dajo pod jako ugodnimi pogoji za več let v najem
Trgovina je ena najstarejših v trgu, daleč naokoli poznana in vedno dobro obiskovana, kjer je prometa na leto 100.000 kron.
Kje? pove iz vljudnosti upravn. „Slov. Naroda" 1435—3
Stanovanji
j in sicer cuo s 5 sobami v I. nadstropju in eno z 2 sobama v II. nadstropju v Kolodvorskih ulicah
se oddasta za 1. avgust.
Več se izve pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. 1351—5
Hiša na Javorniku
se proda pod ugodnimi pogoji z gozdom, ki meri nad 7 oralov in zraven spadajočimi srenjskimi pravicami. Pripravna je za vsako obrt, posebno še za pekarijo, ker se nahaja tik tovarne ter je le pol ure oddaljena od tovarne na Savi, ki je še večja kot javorniška. V bližini se gradi nova železnica ter je ondi vedno velik promet. Cena za vse skupaj 4500 gld. 1502—1
Več se izve pri Antonu Jalen, Javor nt k št 8, Gorenjsko.
Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati
naj fcžije požirek
rastlinske grenčice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veijaven od dne » maja 19t'4. leta ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PnOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vxak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen T 8te, Inomost, Monakovo, Ljnbno, Cez Selzthal v Auosee, Solnograd, Cez K'^in-Reitiinu v Steyr, v One, na Dunaj via Arnatetten. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj Obobni 'ak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Liubno, Dunaj. Cez Selzthal v Solno -ad, Inomost, Cez Klein-Reiflmg v Steyr Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko Cez Amstetton na Dunaj. — Ob U. ari 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vla* v Trbiž, Beljak, Celovoc, Franzensfeste, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd. Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifiing v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vara, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Am8tetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste. In. »most, Monakovo (direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, TopliC6, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: istotako, ob 7. nri 8 m zveCer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost, :direktni voz I. in II. razr. Solnograd, Franzensteste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja Cez Amstetten,Prago direktni voz I in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo. Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Ga«tein, Ljubno. Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzeastesta, Pontabla. — Ob 8. uri 41 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal iz Sol nograda in Inomosta čez Klein*Reifling iz Stevra Linca, Budejevic, Plznja, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 ra popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.V KAMNIK Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zveCer. Ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob H. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. on i'J m zvC. Ob 9. uri 66 m ponoči »amo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevre pejskom času. ki je za a min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. 1
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
trgovina z mešanim blagom
v zvezi z gostilno
na Gorenjskem se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravništvo .Slov. Naroda-.
! 1-2 J
„FL0RIAN"
odlikovana na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu
z *.\-.\t ■» svetinjo iii diplomom.
„FL0RIAN" Poskusite! w"T£TBl*lB'
Zadnji teden!
£oterija zaklada cesarice Elizabete
pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti gospoda NADVOJVODE FRANOA FERDINANDA.
Glavni dobitek v vrednosti
916-13
100.000
kron, dalje dobitki po 10.000. .1000. :iOOO. 2000. IOOO. IOOO 14 itd., vsega skupaj 7000 dobitkov.
Sna srečka velja 1 krono.
Srečke se prodaja v IJuhljtiiil — v ljubljanski kreditni httiiki in t liiiiirnriii podjetju J« C JlujerUi.
4UR2
.... j^umberško, belgijsko in šle^ijsko platno ....
v vseh širinah 1289—4
namigni prti, serviete, brisalce, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.............Švicarske vezenine.
J^erilo ^a opreme nevest
ja hotele in restavracije......
po izvirnih tvorniških cenah.
borno blago/
v Ljubljani, Sv- Petra cesta št. 8.
Velika ijberaf
1317—3
Specialna .... .... trgovina
FRANC DOLENC
v SJubljani, Jffarijin trg št. 1
mm
^^-^v** ■ S"-*.'    V -V V ■."-*■.'        v-^v ^."•>.' . ,-.'"7" v-«-.-* t-11"-' ■ -~?r** '.
V__' V., ■ tvn     1 i ;t; J i     i t     i t • a t •• a <, i.jS* t  ^uVfA        * <   l *      ■> ' ;% * *■ j%     Ti * ' i*»^> «■V* * - i% i1 iV a 1       It 5*^ C t ~* J   • -  \ ••'
Redka priložnost!
Redka priložnost!
■x - ■ -
Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine prodajalo se uO vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz: sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga 2a damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih Šnurl in piket porhantOV, be?ih batistov za obleke, belih in volnenih zastorov, garnitur, tepihov in preprog, cvilhov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov ip kocev, belih in Jagerjevin srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšet in kravat, žiaaoih in kambrik -.stih robcev — po lv'o znižanih cenah.
Blago se oddaja tudi v večjih množiuab, zaradi te^a se gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo.
Slavnemu obeinsvu priporočam, uporabiti to priliko za nakupo vanje manukkturnega blaga, iu se udario priporočam
{J VAiJ'
FRANC DOL r
Ljubljana, Marijin trg štev. 1
rSg
vv
Ljubljana, Mestni trg št. 35.
Husom se je posrečilo začetkom vojne zasačiti neko japonsko ladjo, naloženo s svilo tvrdke Kriu-Batsu-San; meni pa se je posrečilo, da sem pridobil del te svile, kar mi omogočuje, da oddajam to pristno svilo za polovično ceno,
in upam, da bo kmalu vsa razprodana.
Obenem naznanjam, da opustim en del modnega blaga, katero blago prodajam po prav nizkih cenah, na kar p. n. občinstvo opozarjam v njega lastno korist
1403-4
V I V
4 pari čevljev za 5 K.
Ker sem pri nekem konkurzu nakupil ogromno Btevilo čevljev, jih bodem prodajal še kratek Čas po čudovito nizkih cenah in sicer: 1 par moških in 1 par ženskih usnj. čevljev na trakove, dobro podkovanih, dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari so močni in narejeni po najnovejšem kroju, za zimski čas gorko podvlečeni; velikost po cm.
Vsi 4 pari stanejo samo S kron. — Denar naj se pošlje po nakaznici ali pa plača po povzetju. — Zamena dovoljena, tudi se denar brez pomisleka vrne.
Razpošil]alnica čevljev 1608
A. Gelb, Krakov, fit. 40/4.
Radi rodbinskih razmer bo odda v vasi Hrib, občina Loški potok za več let v najem
hiša
z drugimi gospodarskimi poslopji. V hiši, ki je na najlepšem prostoru tistega kraja, je že več let trffovina iti   ff«»—
stilna. V prodaia>ni je vsa ptiprava, namreč ste'aže, pudelni, vage in vse drugo potrebno. Stacunskega blaga ni treba prevzemati, založi se lahko vse na novo ; ma-nufakturnega blag* se pa tam jako dosti proda in se ni bati konkurence. Gostilna uspeva prav dobro. Natančnejša pojasnila in pogoje daje laatnik
trgovec v Dolnji Kosani pri St. Petru na Notranjskem. 1471-2
Premnogo priznanj in diplom.
Hugo Vit Jung
Uvoz
Izvoz
Razpošilja se carine prosto in popolnoma brez vsakih stroškov.
5 kg. po 12, 14, 15 in 16 K.
8*—. 10- 12-
Najboljša kava
Caj  1 ks Po K 490, 6 —
Namizno olje g^^K Olje za cerkvene svetilke
(sodček okoli 30 litrov (2o kg.) po okoli 25 K; Ujrio     (sodček primeroma 30 litrov;
W lUct dalmatinska, žstrijanska, italijanska
Brundiz'j) rdeča | krvna I ali beia, pristno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K.
Za pristnost blaga jamčim
Skrbna postrežba. 1041 7
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Pariška svetovna razstava 1900,
8£ sL-
1 'mM
Svetovttoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.       972—15
Triumpii-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 5et so najbolje priznana. Prignana tudi kot najboljši in naj-Nn i večja prihranitev goriva. Speciiallteta: Stediina ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne ? dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glrvni katal'" frar-k<> proti doposlani • namki 54 i—26
Torarna za sledilna ognjišča „Triumph"
♦^rpežcejši izdelek.
Najnovejši, elegantno vezani in praktični
1
Q
L
4
je izšel. Cena 20 v., s pošto 30 v. Pošilja se le proti predplačilu
Elegantne zalepke za
šaljivo pošlo.
Cena 100 kom. 3 K.
»»h! Ne pri    lattJ 6
Ivanu Bonaču v Ljubljani.
Velik lokal za trgovino
na vogalu Sv. petra in Resljeveve ceste št. 3
zzzz.  se odda za avgustov termin, zzzz:
Lokal se lahko predeli na dva manjša prostora.
Natančneje pri hišnem gospodarju. 1366—6
Panama- in Manila-
klobuki za gospode
od gld. i 80 naprej
so pristni naprodaj pri
C. J. Hamann-u
trgovina s perilom in z mednim blagom
Mestni trg št. 8.
Qi3
Največja zalop,
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje i a
Copičev
mizarje.
Lakov, Emajlne prevlake,
pristnih angleških, za vozove.
pristne, v posodicah do ' 2 in 1 kg.
41
Jantarjeve glazuro
<22%   nArjp    Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše
R^mrinlii Popravnega za vsi-ntap uvci, ko vrstne prcviane
Rriir\rt!in»3 za barvanje narav-Dl UI!VJ!!ll€J nega lesa i pohištva.
naibolfša in naicenej^a tvrdiia
za oaroćdianjfi ozir. nakupovanje Oljnatih barv, Oi;nat hba v v tuoah
dr. Schonfelda.
Ftm&ža prirejenega iz lanenega if t'^^-d oijaj pribten, krai
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gjnec.     alalja«trss:ega in fitukaturnega
Karbolineja, »jm§«ga Fasadnih bar, ■ m* Barvf suhih,]
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših.
Ah
Olje* proti ijrv*lin.
ADOLF HAUPTMANN
.kranjska tovarna oljnatih barv. fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.
i Kaj je in kaj obsega
®* ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni t*
i dovršeno delo, ki sta ^a p»)speševali vis. c. kr. ^
ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
f Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na pudlagi avtent. uradnih pudatkov ^^.tavliona
edina popolna
drgstta knjiga za vse
4£? *M* w      w w
Avstrijsko
obsega v 10. oz, 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo: Vse protokolirane in neprotokolirane trg-ovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse^iaslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 081 19
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno g-lavarstvn in okrajno sodišče, obseg1, Število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- Zv    VI  PRIM. I. DALM.   . K   e 60
Zv.   R, SP. AVSTRIJSKO „ 14.60    Zv.  VII. TIR. I. PREDARL   „ 2 Zv. III. G.AVST. I. SLCB. f,   1180    Zv. VIII. CESKO (dva dola) „ 32.—
Zv. IV. ŠTAJERSKO . „ IO. — Zv Zv. V. KOR. f. KRANJSKO „   8 Zv.
IX. MOR I ^LEZIJA
X. CAL. i. BUKOV.
.. 23. -
NaruCa se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
• ■
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
oAnimua iu tirtk  -Narodu« ti 8 K tiru e" .