ZA KOZJANSKO SPET HUDI ČASI
SE V DVOREC PREBOLD »VRAČAJO« PAULINI?
iïïiTM
9770353734051
MATEJA JAZBEC
UVODNIK
Polnočne zabave mladoletnikov
Se nam po zadnji tragediji v Pirni-čah obetajo časi, ko se bodo mladoletniki sproščali v družbi staršev? Vse-povprek se glasno ugotavlja, da nekaj v naši družbi ne »štima«. Da ni družbene odgovornosti glede tega, kje mladi preživljajo prosti čas. Da mladi ne ravnajo v skladu z vrednotami. Daje med njimi danes več alkohola kot nekoč. Da droga preži na vsakem vogalu. Da je ozračje v družinah slabo. Da šola ne vzgaja in ne izobražuje. Da ...
Kapitalizem je prinesel razširjeno ponudbo. To pa zahteva večjo kritičnost mladih. Jo lahko razvijejo? »Pomoč« so pred dnevi ponudili predstavniki društva Pobuda za šolo po meri človeka. Na vlado so naslovili apel, v katerem med drugim predlagajo, naj nemudoma sprejme ukrep prepovedi mladoletnikom, da se brez utemeljenega razloga oziroma brez spremstva odraslih oseb po polnoči ne smejo zadrževati na javnih mestih in v lokalih. Mladoletniki tudi ne bi smeli več obiskovati diskotek, v katerih točijo alkohol in je dovoljeno kajenje. Končali bi se tudi obiski ravea in njemu podobnih prireditev. Bo mladoletnikom odslej prepovedan večerni izhod, obisk lokala ali diskoteke na način, kot je to zdaj? Ko mladoletniki brez pretirane muke dobijo alkohol in drogo. Le redkokje in redkokdaj se jim zalomi. Pa jim na pomoč priskočijo starejši kolegi. Solidarnost pač. Ta je in bo, menijo mnogi. Bo torej ukrep pripomogel h kakovostnejšemu preživljanju prostega časa mladih? Mladostniki se ne strinjajo. Radi imajo zabavo. V spremstvu ali brez njega. Rado se jim »dogaja« in tempo življenja narekuje, da je tega vedno več. Žal.
Hidi lastniki lokalov glede ukrepa zmajujejo z glavo. Pomemben je dobiček. In kriva je država. Ta dopušča, popušča in kloni.
»Žur s starejšimi da, s starši ne,« pravijo mladoletniki. Rešitev - spremstvo starejšega kolega. Ker mladi potrebujejo mlade. Kje je potem smisel?
Univerzalnih pravil ni. In ni jih tudi y presoji, kdaj je mladoletnik zrel za izhode. Zrelost je proces in je ni mogoče točno določiti. Nekateri menijo, da je to stvar zaupanja. Drugi pa, da gre pri tem le za sprenevedanje in nepoznavanje svojega otroka. Drži pa eno - bolj kot bomo mladoletniku za petami in ga ščitili, težje bo dosegel samostojnost. Mladi hrepenijo po potrjevanju. To pa dobijo med vrstniki.
Zato je treba stremeti k zdravemu potrjevanju z zdravimi zgledi v zdravi družbi. Pa smo na začetku.
O Slovencih v Jugoslav t j ah
»Sele v začetku leta 1990 so se pojavile prve resne zahteve, da bi Slovenija postala samostojna država. Večina politikov si je do takrat želela predvsem samostojni status v okviru Jugoslavije,« je na predavanju v hotelu Prebold minuli petek med drugim menil zgodovinar Božo Repe, ko je govoril o Slovencih v Jugoslaviji.
Pojem Slovencev kot naroda se je pojavil šele sredi 19. stoletja. Po razpadu Av-stro-Ogrske monarhije so Slovenci videli svojo prihodnost le v okviru Jugoslavije. Jugoslovansko idejo so podpirali tudi mnogi kulturniki. Med njimi Ivan Cankar, kar mu del Rimskokatoliške cerkve in sedanje posvetne oblasti zelo zameri. Je pa res, da Slovenci vse do osamosvojitve niso imeli druge alterna-
tive kot življenje v Jugoslaviji, je menil Repe. Hidi Kardelj ima po njegovem mnenju kar nekaj zaslug za današnjo samostojno Slovenijo. V ustavi je zapisal, da ima .vsak narod pravico do odcepitve in samoodločbe. Bil je sicer prepričan, da druga Jugoslavija nikoli ne bo razpadla in mu je pomenilo zgolj lepotno načelo v ustavi, kakršno je napisano tudi v mnogih drugih. Tito je temu nasedel in potem ni bilo poti nazaj. Jugoslavija je razpadla in nastale so nove države.
Repe je komentiral tudi nekatere aktualne dogodke in poudaril, da se Slovenci tudi zdaj premalo učimo iz zgodovinskih izkušenj. Dobro obiskano predavanje je pripravilo preboldsko zgodovinsko društvo.
JANEZ VEDENIK
M
wutfw.iiovîtednik.coni
postajajo meso
Prvi del tretje razvojne osi, od avstrijske meje do avtoceste, umeščen v avtocestni plan - Za začetek državni lokacijski načrt
Vlada je v začetku tedna na dopisni seji sprejela dopolnitev letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za letos, med dopolnitvami pa je omenjena tudi tretja razvojna os.
Dopolnitev se nanaša na poglavje, ki določa pripravo projektno-tehnične in druge dokumentacije z vključitvijo odseka Dravograd-Arja vas, ki se nahaja na tretji razvojni osi. Okvirni rok začetka izvajanja projekta izgradnje hitre ceste od Koroške do avtoceste Ma-ribor-Koper je konec leta 2008, za kar je treba pospešeno pripraviti in sprejeti državni lokacijski načrt. V bistvu gre za izpolnjevanje obljube predsednika vlade Janeza Janše, da bodo še pred koncem sedanjega mandata začeli z gradnjo tretje razvojne osi. Cesto je premier Janša obljubljal že na junijskem obisku v Saša regiji, obljubo pa tudi datumsko konkretiziral med obiskom vlade na Koroškem.
Med drugim je vlada ustanovila ustrezno medresorsko komisijo, ki bo skrbela za gradnjo hitre ceste. Sedaj je na potezi ministrstvo za okolje in prostor, ki mora pripraviti državni lokacijski načrt. Zagotovo bo o tem še veliko govora, saj, kot smo že večkrat poročali, župani Koroške in Saša regije želijo, da bi se hitra cesta gradila zahodno od Šoštanja in se na avtocesto priključila v Šentrupertu in ne v Arji vasi, kot določa vladna dopolnitev letnega avtocestnega plana.
Kot je znano, so za traso izdelane tri možne variante. V Saša regiji se s podporo županov koroških občin zavzemajo, da bi hitra cesta tekla od Holmca preko Prevalj, Dravograda in Slovenj Gradca, zahodno od Šoštanja in se pri Šentrupertu navezala na avtocesto. Gre za 60 kilometrov ceste, ki naj bi po prvih izračunih veljala 135 milijard tolarjev. Skupno bi gradnja tretje razvoje osi, torej povezave med avstrijsko in
Vitalnega pomena poteka tretje razvojne osi se zavedajo tudi v Šentjurju, kjer so že pred časom na pristojne državne organe dali pobudo, da bi se ta nadaljevale čez Kozjansko. To bi bistveno izboljšalo gospodarsko in socialno podobo tega sicer tradicionalno zaostalega območja. V ta namen se bodo v četrtek, 26. januarja, v Šentjurju zbrali župani vseh občin Kozjansko-obsoteljske regije in Slovenskih Konjic. Srečanja se bodo udeležili tudi državni poslanci iz volilnih enot s sedežem v Celju in Novem mestu.
hrvaško mejo, veljala milijardo evrov, česar Slovenija sama zagotovo ne bo mogla poplačati. Seveda država računa tudi na evropska sredstva, za katera pa bo prijava možna takrat, ko bo vse pripravljeno za gradnjo.
US
Občina na medmrežju
Mestna občina Celje si že dalj časa prizadeva za čim večjo dostopnost različnih gradiv v elektronski obliki in na internetu. Ponudbo tako pripravljenih gradiv, predpisov in tudi obrazcev za elektronsko poslovanje z občinsko upravo nenehno dopolnjujejo.
V zadnjih dneh so na spletno stran www.celje.si pod rubriko Mestni svet dodali Katalog predpisov Mestne
občine Celje, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije. Katalog, ki ga bodo sproti ažurirali, obsega dve obdobji: Arhiv 1989-2002 in 2002-2006. V njem so vsem dostopni predpisi s področja Planiranja in urejanja prostora (kar 107 predpisov sprejetih v letih od 2003-2005), s področja komunale, financ, oblasti in uprave ter družbenih dejavnosti.
V občini se pripravljajo tudi na to, da bi mestnim svetnikom zagotovili vsa gradiva za seje v elektronski obliki. Tako bi odpadel velik strošek kopiranja in pošiljanja. Že za naslednjo sejo mestnega sveta nameravajo testno postaviti računalniško okolje, za 29. sejo pa bodo vsa gradiva dostopna na spletni strani uprave Mestne občine Celje.
BRST
Jurij ni več šentjurski
Upniki šentjurske Jurmes trgovine so z veliko večino glasov potrdili prisilno poravnavo. Prepričani so, da je novi lastnik podjetja Litijska mesarija, ki je prevzela tudi znano blagovno znamko Jurij, zagotovilo, da bodo Šentjurčani poplačali vse svoje terjatve.
Jurmes trgovino, ki ima samo še 15 zaposlenih, je pred tremi leti kot svojo hčerin-- Št. 6 -20. ja
sko družbo ustanovila Jur-mes-Gruda. Podjetje se je že leta 2004 znašlo v precejšnjih finančnih težavah, upniki pa so ob uvedbi prisilne poravnave prijavili za skoraj 270 milijonov tolarjev terjatev. Kot je povedal prisilni upravitelj Branko Dordevič, so na naroku sklenili, da bo Jurmes trgovina v enem letu vrnila petino terjatev navadnih upnikov, za približno 11 milijonov tolarjev terjatev ir 2006 -
ima do ločitvenih upnikov, medtem ko mora malo več kot milijon tolarjev dolga mora poravnati tudi delavcem.
Ker Jurmes trgovina nima veliko lastnega premoženja, je Dordevič prepričan, da je za upnike prisilna poravnava boljša rešitev kot stečaj, podjetje pa se bo moralo odslej bolj posvetiti prodaji in povečati svoj delež na trgu.
JI
Še je čas za
cepljenje proti gripi
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje še vedno cepijo proti gripi. Kot so sporočili, je cepljenje še vedno smiselno, saj v celjski regiji in drugod po Sloveniji strokovnjaki še ne ugotavljajo povečanega števila bolnikov s prehladnimi obolenji in z gripo.
Gripa je nevarna predvsem zaradi možnosti pojava epidemij ter resnih komplikacij, zlasti*pljučni* ce, kije še posebej nevarna za kronične srčne, pljučne, ledvične bolnike in starejše osebe. Cepljenje je najučinkovitejša preventiva pred okužbo z virusi, ki bolezen povzročajo. Cepivo je sestavljeno iz mrtvih virusov, tistih, ki po izsledkih raziskav v sezoni povzročajo gripo. Tisti, ki se odločijo za cepljenje, so proti okužbi zaščiteni 10 do 14 dni po cepljenju. Običajno cepljenja ne spremljajo hujši stranski pojavi. Najpogosteje se na mestu vboda pojavita rdečina in lokalna bolečina.
Cena cepljenja je za kronične bolnike, mlajše od 18 in starejše od 65 let, 1.500 in za vse ostale 2.500 tolarjev. V ambulanti epidemiološkega oddelka zavoda se lahko cepite vsak dan v tednu med 8. in 12. uro. Cepijo tudi otroke od 6. meseca dalje.
MBP
Skrite poteze bank
Bankomati so po 15 letih, odkar so prvega postavili v celjski regiji, postali že del našega vsakdanjika. Ko potrebujemo gotovino, pa naj gre to zgolj za tisočaka ali več, pač stopimo do najbližjega. A to kmalu ne bo več edini kriterij pri izbiri, saj bodo banke strankam, ki niso komitenti banke, od katere je bankomat, začele storitev dviga zaračunavati.
Končna odločitev še ni padla, vendar o tem banke že na veliko šušljajo. Zagotovo se ve, da banke tistim komitentom, ki bodo dvigovali na bančnih avtomatih, pri katerih imajo odprt račun, storitve ne bodo zaračunale. Ve se tudi, da bodo najverjetneje vse banke to uvedle do konca letošnjega leta. Koliko bo znašal ta znesek ter katera banka se bo tega lotila prva, še ni znano.
»Glede na to, kako dolgotrajna so že ta razmišljanja, so bo to zagotovo v določenem času zgodilo,« je malce skrivnostno povedala Mojca Strojan, odgovorna za stike z javnostmi pri Novi Ljubljanski banki, edina, ki nam je o načrtovani potezi povedala nekaj več. V Abanki so nam zaupali le, da »odločitve še niso sprejeli, so pa v fazi proučevanja«. Nič kaj bolj obsežen ali podroben odgovor smo prejeli iz Banke Celje. Malo bolj je bližnjo odločitev razjasnila Strojanova. »V Evropski uniji je to ustaljena praksa, poleg tega si banke že zdaj med sabo zaračunavamo te storitve. Treba je omeniti tudi, da imamo banke z vzdrževanjem, varovanjem in logistiko bančnih avtomatov precej stroškov.«
Dvigniti ali poiskati »domači« bankomat? Kmalu bomo varčni uporabniki h.ankomatov morali razmišljati tudi o tem.
Kje dvigovati in kje plačevati?
V Sloveniji ima trenutno Nova Ljubljanska banka s svojimi članicami več kot polovico bankomatov, zato bo s svojo odločitvijo zagotovo vplivala na odločitve drugih bank. Koliko bo zaračunala storitev dviga na svojih bankomatih tistim, ki niso komitenti njene banke, še ni znano. »Zagotovo to ne bo veliko, najverjetneje toliko, kot stane polovica ka-
Provizije pri plačilu položnic na bančnih okencih in preko elektronskega bančništva (izbira bank je naključna):
Banka	pri bančnem okencu	e-bančmštvo
Banka Celje	310 sit	60 sft
Abanka	: 350 sit	60 sit
S KB banka	320 sit	50 sit
Nova Ljubljanska banka	: 410 sit	65 sit
ve,« pravi Strojanova, ni pa povedala, kakšno vrsto kave je imela'v mislih ... »Ne, ne, to res ne bo velik strošek,« je še dodala ter na vpra-
BANKA
šanje, ali bo znesek večji ali manjši od stotih tolarjev, zatrdila, da bo vsekakor manjši.
Vse banke obenem obljubljajo, da bomo uporabniki bankomatov o spremembah pravočasno obveščeni. Tudi na bankomatih bo jasno označeno, katera banka je njihova lastnica. Bolj na tiho in s precej manj obveščanja pa je večina bank z novim letom dvignila provizije pri plačilu položnic oziroma plačilnih nalogov, zato bomo tudi to, kje poravnati položnice, odslej bolj premislili. Nadomestila za tolarska vplačila pri bančnih okencih ali bankomatih znašajo od 310 tolarjev pri Banki Celje do 410 tolarjev, ki jih zaračuna Nova Ljubljanska banka. Najbolj konkurenčna (če ne upoštevamo možnosti elektronskega bančništva), kljub več kot 40-odstotni podražitvi, ki jo je pred kratkim na tiho izvedla, ostaja Pošta Slovenije, ki pri vsaki položnici zaračuna 230 tolarjev.
ROZMARI PETEK
KJE SO NASI POSLANCI?
Razvezani jeziki
Poslanci so v začetku tedna dobili nov hišni red, ki je prinesel celo vrsto novosti in sprememb, najbolj pa je v javnosti odmevala ukinitev prohibicije, ki jo je že davnega leta 1993 uvedel, »železni« Herman Rigelnik.
Takratni predsednik državnega zbora (DZ) danes pravi, da ni zagrizen nasprotnik uživanja alkohola, kot mu morda pripisujejo, ampak je prepoved točenja v parlamentarni restavraciji uvedel zaradi razgretih strasti in eksplozivnega ozračja. »V tistem času smo sprejemali za državo izjemno pomembne odločitve, čas začetka tranzicije pa je bil že sam po sebi nabit s čustvi,« pravi Rigelnik.
Novi hišni red dopušča točenje alkoholnih pijač na protokolarnih dogodkih in v prostorih restavracije. V njej je dovoljena prodaja vina in piva samo skupaj s hrano, in to le v času kosila. Čeprav mnogi poudarjajo, da bo mogoče spiti le en kozarček, to v hišnem redu ni nikjer zapisano. Generalni sekretar parlamenta Lovro Lončar, ki se je po letu dni v tej vlogi lotil novih pravil, pravi, da se ne bojijo naročanja alkohola v večji količini, tudi zato, ker je pijačo mogoče naročiti le ob hrani.
Ena izmed novosti je tudi prepoved lepljenja plakatov ali listin na hodnike in vrata pisarn, eden od vzrokov za takšno določbo pa je zagotovo neslavni podvig Slovenske nacionalne stranke, ko so na vrata svoje poslanske pisarne obesili plakat za ples, na katerem bi izbrisanim igral Jelinčičev puškomitra-ljez. SNS je tudi glavni krivec za novo hišno pravilo, po katerem lahko pregled z detektorjem kovin odredijo tudi za poslance, potem ko so se pred meseci po našem templju demokracije sprehajali s pištolami. Pregled po besedah Lončarja pride v poštev le ob poslabšanju varnostnega položaja, kar pa zaradi precejšnje užaljenosti poslancev ob prvih predlogih za rentgenski pregled verjetno pomeni, da tega ne bodo doživeli in bodo lahko v žepu še naprej skrivah samokrese, če si jim bo zahotelo.
Precejšnje spremembe se obetajo tudi pri poslanski imuniteti. Velika večina poslancev je namreč podprla sklep za spremembo ustave, s katero bi lahko bila imuniteta poslancu (to hkrati velja tudi za člane državnega sveta in ustavne sodnike) podeljena zgolj v zvezi z opravljanjem njegove poslanske funkcije. Na ta način naj bi ' se izognili sramotam, kot je biia podelitev imunitete Zmagu Jelinčiču, ko je raz-žagal parkirne lisice na svojem avtomobilu. Predlog hkrati zagotavlja, da poslanci za svoje mnenje ali glas ne bodo odgovarjali niti kazensko niti odškodninsko. Imuniteta naj bi jih tako varovala tudi pred civilnimi in ne le kazenskimi tožbami.
Čeprav ima takšna rešitev podporo vseh poslanskih skupin, imajo v LDS pomisleke, kako bo vplivala na 63. člen ustave, ki določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni, narodni, rasni, verski ah drugi nestrpnosti. Prav tako razmišljajo, da bi materialnopravno imuniteto omejili na področju odškodninske odgovornosti, saj je žaljivih obdolžitev v DZ preprosto preveč. Poslanec LDS Slavko Gaber pravi, da je potreben resen razmislek, ah smo sposobni narediti še pol koraka naprej pri omejevanju poklicne imunitete. Za poslanca bi namreč morala veljati stroga pravila korektnega nastopanja. Tako predlagajo, da materialna imuniteta ne bi veljala, kadar gre za žaljive obdolžitve. Medtem ko so v SD in DeSUS takšno dopolnilo podprli, pa v SDS, SLS in NSi menijo, da je nepotrebno, saj to funkcijo opravljajo mediji in volivci, najraje pa bi povečali pooblastila predsedujočih na sejah DZ.
Hudomušneži, ki po parlamentu širijo govorice, da bodo v jedilnico uvedli drobne sendviče, tako da bodo poslanci lahko pili ob hrani, trdijo, da poslanska imuniteta za izrečene besede ni naključje. Ob vnovični uvedbi alkohola se bo marsikateri poslanski jezik zelo razpletel, kot so nekateri vrh poslanci že uspeli prepričljivo dokazati.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Neurejena policija
Komisija DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je pripravila tudi poročilo o »zadevi Se-
V njem ugotavlja, da je afera nastala znotraj struktur policije ter da je posledica neurejenih razmer in odnosov med celjsko policijsko upravo, upravo kriminalistične policije in notranjim ministrstvom. Afera je bila po besedah predsednika komisije Davorina Terčona (LDS) sprožena tudi »z namenom diskreditacije delovanja komisije in njene vloge pri parlamentarnem nadzora nad posebnimi preiskovalnimi ukrepi«. Po Terčonovem mnenju pa je med objektivnimi krivci zanjo tudi notranji minister Dragutin Mate.
SKO
V objemu plesa
Plesu je predana z dušo krasna promocija za celo s srcem. Že od takrat, Slovenijo. Pripravljen ima-
ko je kot petletna deklica starše »prisilila«, da so jo vpisali v baletni studio. Ko se je pri 12. letih z mamo iz Pulja preselila v Celje, je naenkrat ostala brez svoje velike ljubezni. Ples je ostal v njej kot neuresničena želja, dokler se v knežjem mestu ni pojavil Damir Zlatar Frey s svojim plesnim gledališčem. Goga Stefanovič-Erjavec se mu je seveda takoj pridružila in do danes - sprva kot plesalka, od leta 1980 pa kot umetniška vodja - ostala zvesta Plesnemu forumu Celje.
Forum je v 30 letih delovanja doživel več, kot je bi-
mo zelo dober program, ki temelji na slovenskem ljudskem izročilu in v svetu predstavlja nekaj posebnega. Tudi za plesalce in plesalke bo to krasna motivacija.« .
Ko je Goga pred 26 leti prevzemala umetniške vajeti Plesnega foruma, se še ni čutila »dovolj strokovno podkovano«, a si je drznila nadaljevati tisto, kar je zasnoval Damir. »Vedela sem, da lahko moje delo v Celju temelji samo na pedagoškem delu, saj na umetniškem ni bilo možno preživeti. Nič drugače ni danes.« Številni plesalci, ki so se kalili pri Gogi, svojo plesno pot nad-
lo sprva mogoče pričakova-	vse uspešno nadaljujejo vtu-ti. Tudi oziroma predvsem	jim. To ji je potrdilo, da depo Gogini zaslugi. Ze čisto	la dobro, in je hkrati tudi na začetku je skupina s svo-	največja življenjska nagrâ-jo izvirnostjo, sodobnostjo: da. »Tisti, ki so s plesom nain združevanjem elementov	daljevali v Ljubljani ah v Ma-plesa in gledališča vzbudila	riboru, nikoli več niso našli
veliko pozornosti ter dobila prizvok alternativnega plesa. Ustvarila je številne projekte, ki še danes pomenijo pomembne prelomnice sodobnega plesnega gledališča v Sloveniji, če ne celo v Evropi. Uspehi in nagrade Plesnega foruma Celje so se vrstili kot po tekočem traku. »Kar verjeti ne morem, kaj vse smo že naredili. Ne vem, od kod sem jemala energijo. Nikoh mi ni bilo dovolj le to, da učim množico otrok in od njih >poka-siram< denar, ampak sem ves čas dajala poudarek ustvarjalnemu delu in gojila umetniško linijo Plesnega foruma. Zdi se mi, da smo ravno zaradi tega tako prepoznavni in uspešni,« omenja Goga.
Kljub temu pa verjetno niti v sanjah ni pričakovala, da bo forum letos prejel povabila na tri konce sveta. Za vse je krivo lanskoletno gostovanje na francoskem festivalu, kjer so plesalke in plesalci s projektom Tris občinstvo tako očarali, da so takoj dobili povabilo na Irsko. »Irci so nas takoj začutili, ker so zelo temperamenten narod,« ne skriva zadovoljstva Goga. Sledilo je povabilo na mladinski festival na Kitajsko, da je bila mera presenečenj polna, pa so prejeh še povabilo na otroški festival v Indijo. Za obisk te. dežele jih je predlagal šibe-niški festival, kjer je bil Plesni forum Celje dolga leta redni gost. Le ena težava se pojavlja pri vsem tem - denar! »Za Kitajsko, denimo, bomo morah sami plačati potne stroške, medtem ko bodo za bivanje in ostalo poskrbeli gostitelji. Če nam bo uspelo zbrati sredstva, bo to
tistega zadovoljstva, ki so ga imeli pri meni, ker smo bili ves čas tudi osebno povezani. Pri meni se naučili
Goga Stefanovič-Erjavec
se spominja. Njeni nekdanji učenci se še vedno radi vračajo v objem Plesnega foruma. Letos ob praznovanju 30-letnice bi jih rada ponovno zbrala, predvsem tiste, ki so raztreseni po svetu, da bi se v Celju predstavili s svojimi projekti.
Tudi sama se še vedno izobražuje. »Opravila sem že toliko plesnih tečajev, da bi lahko končala pet akademij. Vsako poletje posvetim plesu. Udeležujem se mednarodnih poletnih plesnih šol po Sloveniji, bila sem že v Parizu, na Dunaju. Zelo pomembno se mi zdi, da vsake toliko časa osvežim svoje znanje in ga dopolnjujem. Čeprav marsikdaj ne izvem kaj bistveno novega. Toda, če nič drugega, na takšnih izobraževanjih dobim potrdilo za svoje delo, potrdilo, da delam prav.«
Ob izjemno bogati produkciji Plesnega foruma, ki je znan predvsem po svojih plesnih uspešnicah za otroke (nocoj bodo po 15 letih premierno uprizorili plesno humoresko Krava v cirkusu), Gogi za druge stvari kot za ples ne ostane vehko časa. Pravzaprav je plesu podrejena cela njena družina. Hčeri Gea in Gruša plešeta že od rojstva, mož Dušan skrbi za tehnično-organizacij-sko plat foruma ter organizira sklop prireditev Večeri z...
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Na Celjskem aktivni svetovalni delavci
V	Društvu šolskih svetovalnih delavcev Slovenije se dobro zavedajo pomena združevanja in sodelovanja v smislu zasledovanja skupnih ciljev in interesov, zato so v zadnjem času še posebej aktivni. Tako so se pred tednom dni v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu ponovno zbrali na strokovnem posvetu, povečali članstvo in pritegnili približno 400 udeležencev iz vse Slovenije. Kljub zasnovi na nacionalni ravni se težišče aktivnosti društva nagiba ravno ha Celjsko.
Tako predsednica društva, ki bo še to leto obeležilo 10-letnico delovanja, Nataša Privošnik kot njegova podpredsednica mag. Vida Lon-čarič sta Celjanki, tradicionalni kraj srečevanja članov društva (na petkovem posvetu se je število članov povečalo na 483) pa je že postal Žalec. »Želeli smo, tudi z namenom promocije Savinjske dohne, da ne bi tudi to vseslovensko srečanje dobilo domicila v tradicionalnih konferenčnih krajih. Za ta velik organizacijski zalogaj pa smo našli posluh pri Občini Žalec in županu Lojzetu Pose-delu,« pravi Privošnikova.
V	Društvu šolskih svetovalnih delavcev Slovenije se združujejo pedagogi, psihologi, socialnldelavci, socialni pedagogi in defektologi, zaposleni v vrtcih, šolah in di-
našem delu je običajno najmanj govora, čeprav menimo, da smo vezni in ključni člen med svojo matično ustanovo in zunanjimi institucijami. Med drugim sodelujemo s centri za socialno delo, kriznimi centri, z bolnišnicami in skrbimo za potrebe otrok,, njihovih staršev in nenazadnje tudi učiteljev,« pravi Privošnikova in dodaja, da njihov status ni takšen, kot bi si želeli, zato želijo tudi na nacionalni ravni programsko opredeliti svoje delo in v skladu s temi smernicami doseči tudi pravno zakonsko podlago. »Zavedati se moramo, kakor tudi naši delodajalci, da smo v Evropi edinstven primer, saj v naši državi
Zakaj molčimo o duševnih težavah
Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje in Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije sta konec lanskega leta izdala zgibanko Zakaj molčimo in tako naredila še korak k cilju, da bi se ljudje zavedli pomena duševnega zdravja, hkrati pa opozorila tudi na probleme duševnega zdravja na Celjskem.
Zgibanka je trenutno na voljo na ZZV Celje, v prihodnjih dneh jo bodo razdelili zdravstvenim domovom, centrom za socialno delo, nekaterim društvom in drugim ustanovam, lahko pa si jo ogledate tudi na spletni strani zavoda: www.zzv-ce.si.
Finančno sta jo podprla ministrstvo za zdravje ter Generalni direktorát za zdravje in varstvo potrošnikov EU. Namenjena je splošni javnosti, saj na razumljiv način govori o pomenu duševnega zdravja in prepoznavanju najpogostejših duševnih motenj. Tudi zato je knjižica lahko v pomoč pri zgodnjem iskanju oziroma nuđenju pomoči, ko posameznik svojih težav ne obvlada več.
V prvem delu zgibanka opozarja na najpogostejša napačna prepričanja v zvezi z duševnimi motnjami ter razloži, kaj je duševno zdravje in kaj duševna motnja. V drugem delu so opisane najpogostejše duševne motnje, kot so depresija, anksiozne motnje in shizofrenija. V tretjem delu pa so navedene nekatere možnosti pomoči ljudem v duševnih težavah ter naslovi in telefonske številke virov pomoči na Celjskem.
»Dobro duševno zdravje je nujno za celostno in zadovoljivo delovanje posameznika, zato je tako zelo pomembno, da ga krepimo in da spregovorimo naglas, ko težav ne obvladamo več. Duševne težave in motnje lahko doživi vsakdo med nami. Žal se še vedno soočamo, s tem, da jih pogosto raje zadržimo zase - v prepričanju, da nas ljudje ne bodo razumeli. Trpljenje v tišini in osamljenosti pa le še poglobi duševne težave. Le če bomo odprto spregovoriti o svojih težavah, nas bodo slišali, razumeli in nam pomagali,« poudarja pomen odkritega komuniciranja na tem področju Nuša Konec Juričič, predstojnica oddelka za socialno medicino v ZZV Celje.	MBP
Petkov posvet v Žalcu: (z leve) inšpektorica Jožica Glavaš Horvat, višja svetovalka Zavoda RS in predsednica DŠSDS Nataša Privošnik
jaških ustanovah. »Ravno o premoremo svetovalne delav- ma iz članarine) že lotili ce, ki so dejansko zaposleni v šoli, ponekod sta celo po dva takšna sodelavca. V tujini ni takšne prakse, svetovalci delujejo kot nekakšen zunanji servis, s katerim izobraževalne ustanove sodelujejo po potrebi. Kot bi poklicali serviserja, ko se vam pokvari kakšna naprava,« nekoliko karikirano opisuje razmere Privošnikova.
Društvo je torej nastalo ravno na podlagi tovrstnih potreb, še posebej, ker se delo svetovalnih delavcev s časom tudi spreminja. »Poleg prej omenjenega opravljamo še številne druge naloge. Pomembno je, da se svetovalci med seboj poznamo in sodelujemo; če omenim kot primer samo celjski dijaški dom, kjer bivajo dijaki iz vse Slovenije - nujno je sodelovanje z njihovimi šolami, po drugi strani nam starši pravzaprav zaupajo svoje otroke,« nadaljuje Privošnikova. Dodaja, da pri svojem delu več ali manj naletijo na podobne težave; njihovo delo še vedno ni izenačeno oziroma ovrednoteno na isti ravni kot učiteljsko. Njeno mnenje je, da bi moralo biti delo svetovalnih de-lavccv postavljeno nekje ob bok vodstvu ustanov, kjer so zaposleni. »Društvo s svojo številčnostjo in vedno večjo prepoznavnostjo to omogoča. Velja pa tudi poziv k samooi-niciativi: čakamo na mnenja in predloge posameznikov za izboljšave.«
V preteklosti so se v društvu kljub finančnim omejitvam (financirajo se večino-
delave spletnih strani in organizacije številnih odmevnih strokovnih posvetov z mednarodno udeležbo. Na omenjenem petkovem posvetu so se osredotočili na ugotovitve šolske inšpekcije, ki jih je podala inšpektorica Inšpektorata RS za šport Jožica Glavaš Horvat, udeleženci pa so lahko na prijavnice zapisali tudi svoja vprašanja, ki bodo odgovore dobila v naslednjih dneh na spletni strani društva. Glavaševa je s pozitivnim pristopom na petkovem posvetu dala tudi dovolj podpore delu društva tudi s strani šolske inšpekcije.
Za jubilejno deseto leto delovanja imajo v društvu številne načrte, katerih realizacija je vezana predvsem na finančne zmožnosti in nenazadnje na pripravljenost članov na sodelovanje, Privošnikova še dodaja: »Še enkrat poudarjam, da smo svetovalni delavci nedvomno pomemben vezni člen na področju vzgoje in izobraževanja. Na našo poklicno pot nas je usmerila želja pomagati in ta osebnostna naravnanost nas vsemu navkljub vodi tudi pri delu.« V društvu se bodo še naprej trudili, da bi spremenili pogled javnosti in razbiti nekatere stereotipe. »Mladostniki so v tem smislu Še vedno pogosto navajeni poslušati, češ če ne boš priden, boš pa šel na pogovor k svetovalnemu delavcu. Mi nismo kazen, naša naloga je prisluhniti in pomagati,« zaključuje Privošnikova.
POLONA MASTNAK
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
Jektro
'turnšek
Mariborska 86,3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115
Za več pogovorov
Z metropolitom in nadškofom Alojzom Uranom
Metropolit in nadškof Alojz Uran v cerkvi sv. Pavla v Preboldu
»... Rimskokatoliška cerkev se na našo politično sceno vrača z velikimi koraki, postaja vladna Cerkev in to je slabo zanjo kot za vse nas. Ko bi bila samo državna Cerkev! Pa ni! Koalicijska Cerkev postaja. Po drugi strani pa ni prostora za druge cerkve in veroizpovedi ...« je v intervjuju v zadnji Delovi Sobotni prilogi med drugim dejal predsednik LDS Jelko Kacin le dan pred posebnim intervjujem za Novi tednik z mon-signorjem nadškofom in slovenskim metropolitom Alojzom Uranom.
Z njim smo se pogovarjali po maši, ki jo je po dvodnevnem mednarodnem simpoziju o slovenski ljudski pesmi minulo nedeljo daroval v cerkvi sv. Pavla v Preboldu. Beseda je nanesla tudi na nekatere aktualne teme, ki v tem času zaznamujejo življenje v naši državi.
Verjetno niste imeli časa prebrati Kacinove izjave, a predvidevam, da so vas nanjo vsaj opozorili. Kakšen je vaš komentar?
Šele iz vaših ust slišim, kako naj bi bik napisana. Verjetno gre za prepotencirano izjavo prvaka LDS, ki jo v nekem smislu povezujem tudi s posvečenjem ljubljanskega pomožnega škofa. Posvetitev je neposredno prenašala nacionalna televizija, saj gre za pomembno zadevo. Verjamem, da je tudi rokometna tekma pomembna zadeva. Vedeti pa moramo, da gre v tem primeru za to, da je televizija pokrila nevsakdanji dogodek. Ocenjujem, da ima dobra polovica slovenskega prebivalstva pozitiven odnos do omenjenega dogodka. Bogoslužje predstavlja tudi kulturni dogodek. Pri bogoslužjih je vsako nedeljo prisotnih več kot 300 tisoč ljudi in prepričan sem, da mora Cerkev tudi pri nekaterih moralnih zadevah reči kakšno besedo.
Z aktualno vlado se večkrat pogovarjate kot ste se s prejšnjimi. Gre seveda za urejanje odnosov med državo in Cerkvijo. Ali morda to oblast bolj upoštevate kot ste prejšnjo?
Ti pogovori so res bolj intenzivni, kot so bili prejšnji. Enostavno zato, ker jih je bilo prej manj. Če bi bih medsebojni pogovori o odprtih vprašanjih normalni, bi lahko bila večina problemov že zdavnaj rešena. Zdaj bi se lahko pogovarjali predvsem o nekaterih narodnopomem-bnih vprašanjih, š katerimi se moramo vsi soočiti. Denimo o verskem predmetu v šolah ali kakor koli naj bi se že ta predmet imenoval. Ne mislim na verouk v smislu kateheze, ki je naloga Cerkve in poteka v okviru župnije ali krščanske skupnosti, pač pa na splošno spoznavanje verskega področja. Vera
oziroma religija je v zgodovini našega naroda odigrala pomembno vlogo. Tudi pri nekaterih novinarjih opažam, da so zelo slabo seznanjeni z najbolj osnovnimi stvarmi, ki sodijo k splošni izobrazbi. Šola bi morala vero oziroma religijo posredovati kot nek pojav, ki je bil ves čas prisoten med ljudmi.
So samo mediji krivi, da je del ljudi nekoliko manj naklonjen zahtevam Cerkve po denacionalizaciji, proračunskemu financiranju cerkvenih dejavnosti in še čemu?
V mnogih medijih se res pojavljajo prispevki o tem, kako grabežljiva naj bi bila Cerkev, pri čemer pozabljajo, da potrebujemo denar za ohranjanje duhovnega in pastoralnega poslanstva. Skrbeti moramo za izvajanje vzgoj-noizobraževalnih projektov, kulturne dejavnosti, sakralno dediščino, vzdrževanje cerkva, arhivov in še mnogo drugih stvari, ki niso poceni. Če bi dobila Cerkev v postopku denacionalizacije nazaj vse gozdove, bi bilo to šc vedno malo denarja za opravljanje vseh njenih nalog. Za to ima pravico tudi po Vatikanskem sporazumu, pridobitno dejavnost pa mora opravljati v skladu z zakoni.
Ne glede na težave, ki jih naštevate, nekateri menijo, da Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji uživa več podpore, kot je je v času vašega predhodnika, ki je bil znan po ostrih izjavah in stališčih. Sami vse, kar mislite, zavijete v lepše, bolj strpne besede, kar pri Slovencih vzbuja simpatijo, čeprav so vaša sporočila podobna predhodnikovim.
Javno mnenje se zelo hitro spreminja. To vemo že iz evangelija. Vsi smo vedno želeli in še hočemo dobro in pošteno delati.
Kako komentirate odhod slovenskih vojakov v Irak?
Vprašanje je zelo pomembno. Ko smo se v Sloveniji množično odločili za vstop
v Nato, smo morali misliti tudi na to, da bodo naši fantje sodelovali v različnih vojaških akcijah. Upam, da ne bodo odšli na samo bojišče in da ne bodo v smrtni nevarnosti. Slovenija je del Evrope in članica Nata in nosi tudi del »krivde«, ki jo vidijo muslimani v zahodnem svetu. Odhod vojakov v Irak je stvar naše skupne odločitve.
Ali policisti res tako zelo potrebujejo kurata za svojo duhovno oskrbo?
Slovenska policija bo imela enega samega kurata. Povsod v Evropi so te zadeve že kar nekaj časa urejene in mi smo bili v tem pogledu osamljeni otok. Včasih je policijsko področje pokrito tudi z vojaškim ali splošno varnostnim kuratom. Policisti so danes, ko se vsak dan dogaja toliko kriminala, zelo izpostavljeni. Njihove družine nikdar ne vedo, ali se bo oče oziroma mož vrnil domov ali ne. Duhovno oskrbo potrebujejo tudi tisti, ki sodelujejo v mednarodnih akcijah. Njim in njihovim družinam je treba pomagati v duhovnem smislu in pri notranji trdnosti. Tudi v oblikovanju etičnega odnosa do človeka. To je stalna naloga, ki jo policiji lahko daje krščanska verska oskrba, pri čemer ne gre za tako velik strošek, da ga država ne bi zmogla. Pri tem je veliko drugih področij, ki jih kristjani ne podpiramo in sprejemamo, a so subvencionirana iz državnih sredstev.
Nekateri menijo, da različne verske skupnosti pri nas niso izenačene z Rimskokatoliško cerkvijo ...
Razmerje med nami in drugimi skupnostmi je 15:1. To bi lahko bilo tudi razmerje s številom pogovorov verskih skupnosti s predsednikom države. Če bo poskrbljeno za našo Cerkev, da bo nudila duhovno oskrbo v nekaterih dejavnostih, potem bo to omogočeno tudi drugim verskim skupnostim, pač glede na število njihovih vernikov.
Nedeljski in praznični odpiralni čas trgovin še vedno razvnemata slovensko javnost. l\idi Cerkev se je uradno zavzemala za nedeljsko zaprtje trgovin, pri čemer ni odločno nasprotovala, da bi bile trgovine zaprte tudi v romarskih središčih ...
Gre spet za prenapete izjave posameznikov, ki nam ni-
so naklonjeni. Gre konkretno samo za eno romarsko središče, in sicer Brezje. Cerkev ni izrazila nobene želje, da bi bili tamkajšnji kioski odprti tudi ob nedeljah. Gre za trgovinice v civilni lasti. Naš temeljni namen je, da bi bile trgovine bb nedeljah in med praznikih zaprte. Ogromno slovenskih družin si vsaj ob nedeljah za-
služi intimne in srečne trenutke.
Mnogi so bili malce razočarani, ker nas novi papež v božični poslanici ni pozdravil tudi v našem jeziku, tako kot je to vrsto let počel njegov predhodnik. Je pa pozdravil v hrvaščini. Je kaj v ozadju?
Prav gotovo ne. Prejšnji papež je bil Slovan in slovanski jeziki so mu bili blizu. Sicer pa papež tokrat ni pozdravil niti v češčini in slovaš-Čini ter še v mnogo drugih jezikih. Upam, da bomo prišli na vrsto v njegovi poslanici Urbi et orbi za veliko noč.
Kaj si želite - v tem letu in tudi nasploh?
Več optimizma in svetlega pogleda na življenje. Da bi bilo več spodbudnih informacij in ne tako kot doslej, ko jih več kot polovica poroča o kriminalu, terorizmu, vojnah ... Zavedajmo se lepot svoje domovine, ki se ponaša tudi s čudovitimi, še dokaj neokrnjenimi vodnimi viri. Vsak državljan naj stori nekaj dobrega za to državo in za našo stvar.
JANEZ VEDENIK Foto: DARKO NARGLAV
RAČUNALNIK
FRONTA "SIMPY T"
-	Procesor AMD Sempron 64 3000+
-	Spominski modul DDRAM 512MB, 400MHz
-	Trdi disk Maxtor 160GB, 7200rpm, SATA
-	DVD Recorder NEC-3550A,16x/DVDRW+/-, DUAL
-	Kabel za trdi disk/CD/DVD/DVDRW, IDE
-	Disketna enota 3.5", 1.44MB, vgradna, črna
-	VGA Excalibur ATI RADEON 9600, 256MB DDR, DVI.TV
-	Ohišje MDT ATX 313R, 400W
DIVX predvajalnik
GEna»
«■m.»
- DivX, DVD, CD, CD-R/RW, MP3, mpeg, jpeg PAL/NTSC sistem S video in video izhod Scart
MOŽNOST NAKUPA DO 24 OBROKOV !!!
Se je CMC otresel prevzemnikov?
Celjsko podjetje prodalo četrtino delnic SCT - Nova največja lastnika sklada Zlata moneta in
Medaljon
Ceste mostovi Celje (CMC) niso več lastniki malo manj kot četrtine ljubljanskega SCT. Delnice, ki so jih predlani kupili od kapitalske družbe, so prodali pomurskemu gradbenemu podjetju Pomgrad, Kraškemu zidarju in družbi Delfi, ki je bila že doslej največja lastnica SCT. Predsednik uprave CMC Marjan Vengust meni, da so s prodajo odstranili nevarnost morebitnega prevzema.
Pomgrad, ki skupaj s svojim Kraškim zidarjem sodi med tri največje gradbenike v državi, se je namreč lansko jesen omenjal kot najresnej-ši prevzemnik celjskega podjetja. Njegov cilj naj ne bi bil CMC, ampak 25-odstotni lastniški delež v SCT. Pomgrad je namreč kot vse pomembnejši igralec na gradbenem trgu skupaj z Delfijem postal gonilna sila pri uresničevanju zamisli o nastanku novega slovenskega gradbenega holdinga. Zaradi govoric, da gre celjskim gradbincem slabo in da so tik pred uvedbo prisilne poravnave, je bil Marjan Vengust takrat prepričan, da hoče nekdo z dezinformacijami oslabiti njihovo delnico in poceni kupiti podjetje. Poleg tega je bil tudi prepričan, da tak-
Predsednik uprave CMC Marjan Vengust »Ker je Banka Celje prodala delnice CMC, smo podjetje pred morebitnim prevzemom morali zavarovati tako, da smo prodali svoj lastniški delež v SCT.«
šen scenarij ne bo uspel, saj so se, kot je še takrat poudaril, notranji lastniki in pomembnejši poslovni partnerji, ki imajo večinski delež v CMC, dogovorih, da delnic ne bodo prodajali. Vendar se je pokazalo, da je bil dogovor na majavih nogah, saj so mali delničarji začeh delnice prodajati mariborski borzno-po-sredniški hiši Cogito. Med njimi je bil tudi konec lanskega septembra odstavljeni član uprave Aleksander Kerstein. Odgovoru na vprašanje, zakaj
so ga odstavili, se v CMC še vedno izogibajo.
S prodajo delnic SCT zavarovali podjetje
Pravi šok je sledil v začetku letošnjega januarja, ko je Cogitu svoj 10-odstotni delež prodala tudi Banka Celje. Predsednik uprave Niko Kač, ki je (bil) namestnik predsednika nadzornega sveta v CMC, je takrat za naš časopis skopo pojasnil, da so se za prodajo odločili v skladu s svojo poslovno politiko. V CMC so bili in so še vedno zaradi ravnanja celjske banke ogorčeni, še zlasti, ker jih o svoji nameri ni obvestila. Prav prodaja delnic, ki jih je imela Banka Celje, je bila tudi razlog, je dejal Marjan Vengust, da je CMC prodal svoj delež v ljubljanskem SCT in s tem zavaroval podjetje pred prevzemom.
Od začetka tega tedna tudi Cogita ni več med lastniki CMC. Malo manj kot 16-od-stotni delež je prodal Proban-kinima skladoma Zlata moneta in Medaljon, ki sta zdaj nova največja posamična lastnika celjske družbe. Vengust je s takšnim razpletom
CESTE MOSTOVI CELJE
prihodki (v mrd sit)
2005
CMC je lani po besedah Marjana Vengusta dosegel in celo presegel vse začrtane cilje. Kljub slabim izgledom po prvih devetih mesecih so števil ke ob koncu leta pokazale, da so ustvarili približno 13 milijard tolarjev prihodkov, kar je za dobri dve milijardi tolarjev nad načrti.
zadovoljen, saj je prepričan, da imajo zdaj delnice pod nadzorom. Kapitalski povezavi s Probanko bo sledilo tudi poglobljeno poslovno sodelovanje. »Notranji lastniki in naši poslovni partnerji verjamejo v prihodnost CMC in delnic gotovo ne bodo prodajali. Žehjo biti lastniki podjetja tudi v prihodnje in ga ubraniti pred sovražnim prevzemom. Seveda to ne pomeni, da se izogibamo po-
Vendar si bomo strateškega partnerja poiskali sami,« pravi Vengust.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
NA KRATKO
Nagrada tudi Gorenju
Dobitniki nagrade Rating leta, ki sta jo podelili bonitetna hiša I in največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet, so letos Arcont iz Gornje Radgone, Gorenje in ljubljanski Medex. Ta podjetja imajo najugodnejši faktor tveganja, svoje obveznosti plačujejo v roku, poslujejo uspešno in si ne privoščijo takšnih poslovnih in kapitalskih potez, ki bi jih ogrozile.
Izbirin center še letos
Priprave na gradnjo Super-marketa v Laškem potekajo v zadnjih mesecih zelo intenzivno, je povedal direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek. Prav v teh dneh pričakujejo še zadnja soglasja, na osnovi katerih bodo lahko začeh urejati bre-žino Savinje na območju, kjer bo stal center. S tem so tudi ustvarjeni vsi pogoji za začetek gradnje supermarke-ta, v katerem bo prostor tudi za najemnike različnih spremljajočih dejavnosti. V Engroturšu računajo, da bo objekt zgrajen do jeseni, tako da bodo lahko že letos dopolnili trgovsko ponudbo v tem delu Slovenije. JI
Pogumno na arabske trge
Poslovanje z arabskim svetom ni preprosto, vendar nudi veliko priložnosti za slovenska podjetja
Medtem si v Združenih arabskih emiratih in drugih arabskih državah poslovneži z vsega sveta že nekaj let podajajo kljuko, slovenskih podjetij tam skorajda ni. Morda bo k večjemu pogumu pripomogel posvet Kako poslovati z arabskimi trgi, ki ga je včeraj v sodelovanju z GZS pripravila celjska gospodarska zbornica. Posveta so se udeležili predstavniki več kot 60 podjetij.
Tolikšna udeležba je vsekakor dokaz, da je arabski trg zelo zanimiv za slovenska podjetja, vendar je očitno strah pred neznanim še vedno velik. Blagovna menjava z Emirati je skromna, saj je po zadnjih podatkih GZS v lanskih prvih devetih mesecih znašala le slabih 24 milijonov dolarjev. Lahko bi veliko več, meni vodja regije na oddelku za mednarodno sodelovanje GZS Ante Mile-voj, ki hkrati ocenjuje, da se bo sodelovanje slovenskega gospodarstva z Arabci v prihodnjih letih poglobilo. Tu-
di zato, ker se bo zaradi iskanja kakovostnih izdelkov povečala vezanost arabskega trga na Evropsko unijo, pričakuje se tudi sklenitev pro-stotrgovinskega sporazuma.
Slovenska menedžerka Irena Kotar, ki živi in dela v Dubaju že od leta 2003, je prepričana, da ima skoraj vsaka gospodarska panoga možnost, da v Združenih arabskih emiratih prodaja svoje izdelke in storitve. Le manj obotavljivo in plaho se je treba spopasti s temi novimi trgi. »Dubaj je stičišče svetovne trgovine, skoraj sto različnih kultur in miselnosti, skratka, trgovska Meka vzhoda in zahoda. V zadnjih letih se pospešeno razvija industrija, gradbeništvo pa sploh doživlja razcvet. Zaradi gradnje znaša letna stopnja gospodarske rasti od 10 do 15 odstotkov. Dubaju hitro sledijo tudi drugi emirati,« je povedala Kotarjeva in opozorila, da se Slovenija pri tem preveč drži postrani. Škoda, saj ima vehko materiala, ki bi ga lahko ponudila, in tudi veliko
Zanimanje za poslovanje z arabskim svetom je med slovenskimi podjetji očitno zelo veliko.
zdravih podjetij, ki imajo kapital.
Seveda poslovanje z arabskim svetom ni preprosto in terja vehko spretnosti in znanj, ki se jih "je treba naučiti, je še povedala Irena Kotar. Pri tem je tudi opozorila, da predstavlja veliko slabost za naša podjetja porazno nizka prepoznavnost države. Zato bi v Dubaju morali čim prej odpreti distribucijski center ali slovensko promocijsko hišo. »Sloveni-
ja in naše blagovne znamke so premalo prepoznavne, čeprav imamo marsikaj, na kar smo lahko upravičeno ponosni,« pravi Kotarjeva. Vendar bodo, kot je še opozorila, na arabskih trgih lahko uspela samo podjetja, ki so poleg denarja pripravljena vložiti tudi veliko časa in si bodo uspela poiskati zanesljivega lokalnega poslovnega partnerja.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE
(obdobje od 1.12. 05-31.12.05) 1 .STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE
a)	TEXMAN PROIZVODNJA TEKSTILNIH IZDELKOV, TOMAŽ RAVNIKAR s.p. Celje, opr. št. St 79/05 (datum: 9.12. 05)
b)	»SANJA«, NIKO TRIVIAN s.p. Ljubečna, opr. št. St 143/04 (datum: 9.12.05)
c)	BEUN-IPP, INDUSTRIJSKA PRALNICA PERILA d.o.o. Rogaška Slatina, opr. št. St 78/05 (datum: 13.12. 05)
č) AVTOPLUS COMMERCE, TRGOVINSKO PODJETJE d.o.o. Celje, opr. št. St 86/05 (datum: 15.12.05)
2.	STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKLJUČI
a)	FIŠER MANUELA s.p., GOSTINSTVO Celje, opr. št. St 44/ 05 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 2.12. 05, pravnomočen sklep: 28.12.05)
b)	ROMIH FRANC, »ERPLESK« s.p. Polzela, opr. št. St 38/04 (čl. 169 ZPPSL, datum: 21.11.05, pravnomočen sklep: 1.12. 05)
c)	HROVAT d.o.o. PROIZVODNO, KOVINARSKO IN TRGOVSKO PODJETJE, Slovenske Konjice, opr. št. St 28/05 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 23.11. 05, pravnomočen sklep: 20.12. 05)
č) TOPER TOVARNA KONFEKCUSKIH IN ŠPORTNIH IZDELKOV p.o. Celje, opr. št. St3/92(čl. 149 ZPPSL, datum: 21.11. 05, pravnomočen sklep: 3.12. 05)
d)	ROALF EXPORT - IMPORT d.o.o. Celje, opr. št. St 61 /05 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 24.11.05, pravnomočen sklep: 20. 12. 05)
e)	LJUBEČNA ART d.o.o., PODJETJE ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV, Škofja vas, opr. št. St 140/04 (čl. 169 ZPPSL, datum: 30.11.05, pravnomočen sklep: 10. 12.05)
f)	VIRI, PODJETJE ZA FINANČNE, TEHNIČNE, POSLOVNE STORITVE IN TRGOVINO d.o.o. Slovenske Konjice, opr. št. St 133/04 (čl. 169ZPPSL, datum: 9.12. 05, pravnomočen sklep: 23.12. 05)
g)	PREVOZNIŠTVO DONAT ROGAŠKA SLATINA d.o.o. Rogaška Slatina, opr. št. St 16/04 (čl. 169/11 ZPPSL, datum: 19.12. 05, pravnomočen sklep: 30.12.05)
3.	PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE
a)	STEKLARSKA NOVA, PROIZVODNJA STEKLA ROGAŠKA SLATINA d.o.o., opr. št. St 84/05 (datum: 2.12. 05)
b)	ROGAŠKA CRYSTAL - HOTELIRSTVO IN TURIZEM d.o.o. Rogaška Slatina, opr. št. St 85/05 (datum: 8.12.05)
5. PRISILNA PORAVNAVA SE POTRDI
a)	STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Rogaška Slatina, opr. št. St 4/ 2005 (datum: 6.12. 05, pravnomočen sklep: 5.12.05)
b)	HUDOURNIK, GRADBENIŠTVO, GOSTINSTVO IN TURIZEM d.o.o. Štore, opr. št. St 77/05 (datum: 14.12.05, pravnomočen sklep: 10.12.05)
Najdite nas,	nagradi vas!
[StOll /"iiini'i i najboljšim okusom
Knežja zmrz-IJivka
Skavti stega Celje 1 pripravljajo jutri, v soboto, na Celjski koči Knežjo zmrzljivko. Gre za srečanje skavtov iz cele Slovenije, na katerem bodo iz ledu in snega izdelovali različne skulpture na štiri različne teme. Skulpture bodo na ogled tudi obiskovalcem Celjske koče.
Na Knežjo zmrzljivko je prijavljenih 26 skupin, tako da bo jutri na Celjski koči približno 100 skavtov vseh starosti. Z delom bodo začeli ob 10. uri. Najmlajši bodo iz snega in ledu izdelovali like iz Knjige o džungli, skavti od 5. razreda do 1. letnika srednje šole simbol skavtstva kraja, iz katerega prihajajo, še malo starejši skavti bodo skušali izdelati znamenitosti domačega kraja, najstarejši, med katerimi so tudi odrasli, pa bodo delali skulpture zavetnikov skavtov oziroma svetnikov. Ob 16. uri bo komisija celjskih skavtov ocenila skulpture, uro kasneje pa se bodo skupine ocenile še same med seboj. Skulpture bodo ob soju sveč na ogled od 19. ure naprej.
ŠO
»Divje« drsanje na lastno odgovornost
Za marsikoga nizke temperature niso nič kaj prijetne, razen če jih ne združi s koristnim: kakšnim zimskim športom. Če k temu pridamo še obeljeno naravo, ni čudno, da so že konec prejšnjega tedna najpogumnejši obuli drsalke in uživali na zalede-nelem Šmartinskem jezeru.
»TVikaj se lahko otroci v miru naučijo drsati, pa še narava je prelepa. Ne, ne gre toliko za denar, da bi bilo tu ceneje drsati kot v mestu. Škoda, da občina ne uredi kakšnega naravnega drsališča, vsem pač ni všeč drsanje na umetnem ledu in v zaprtem prostoru,« pove Simona Stopar, mamica treh otrok, ki se okoli nje podijo za hokejskim ploščkom, medtem ko se najmlajša šele uči drsati. Njen mož Darko doda, da že leta drsajo prav na jezeru, ampak šele ko so prepričani, da je varno. To se menda vidi že z obrežja jezera. »Veste, da ne bi izpostavljali majhnih otrok, če ne bi bili stoodstotni glede varnosti,« še doda mamica.
Karol Turk, vodja uniformirane policije v Celju, je pojasnil, da drsajo ljudje na divjih drsališčih na lastno odgovornost. Prav tako, meni Turk, ni v pristojnosti policije, da občane z opozorilnimi tablami
Ne smemo pozabiti, da se lahko zimska idila na jezeru konča tudi tragično. (Foto: GK)
opozarja na nevarnost utopitve, pač pa je to po Zakonu o varnosti pred utopitvami (8. čl) v pristojnosti lokalne skupnosti. Kar pomeni, da mora za to poskrbeti Mestna občina Celje. Ob dovozu na pregrado je res mogoče opaziti tablo, ki prepoveduje drsanje, medtem ko je ob gostilni Grad ni. Ravno tam je bilo zadnje dni ob popoldnevih največ drsalcev in tekačev na smučeh, tudi najmlajših. Pravijo, da je tam led
najdebelejši, ker ga sonce redko doseže.
Koordinator za odnose z javnostmi Mestne občine Celje Roman Repnik je sporočil, da je okoli jezera postavljenih osem tabel z opozorili, da so drsanje, hoja in druge aktivnosti na jezeru nevarne in prepovedane. Zastavlja se torej vprašanje, Če jih tisti, ki so jim namenjene, sploh opazijo.
»Strah me je le, če led poka, drugače je drsanje tukaj pravi
užitek,« pravi zasopihana mlajša drsalka Urška Čretnik. Starejši tekač na smučeh Andrej Volta pa se je menda prepričal, da je ledena skorja na gladini, ki jo prekriva tudi nekaj centimetrov snega, debela 20-25 centimetrov. Torej varna, se nasmehne. Da ima led na jezeru te dni res 20 centimetrov debeline, so potrdili tudi v podjetju Nivo, ki za Agencijo RS za okolje enkrat tedensko opravi meritve. V nasprotju z mne-
njem večine drsalcev, ki se kljub hrabrosti držijo obrežja, pa opozarjajo, da je ravno tam led najtanjši.
Zadnja leta na srečo na Šmartinskem jezeru ni bilo utopitev zaradi vdrtja ledu. Morda je kljub telesni poživitvi, ki jo drsanje na jezerih in mlakah ponuja, modreje drsati tam, kjer ni možnosti za nesrečo, pa četudi so rekreativni športniki potem prikrajšani za lepo naravno okolje.	BAM
GARDENIA
V prenovljeni cvetličarni vam nudijo različne vrste izdelovanja šopkov, poročnih in žalnih dekoracij, opremljanje poslovnih prostorov z lončnicami in s svežim cvetjem. Izbirate lahko tudi med pestro ponudbo rezanega cvetja in lončnic. Vsak mesec v cvetličarni Gardenia pripravijo posebne akcije in tako je v tem obdobju ter vse do marca še
GARDENIA R K S MOKRE
posebej ugodno spomladansko cvetje. Ker se njihovi cvetličarji ves čas dodatno izobražujejo ter spremljajo trende floristike, vam vedno lahko dajo kakšen zanimiv nasvet. Dobrodošli v Gardeniji!
Rožo guzmanio prejmeta: poslušalka Stanka llič, Vrunčeva 25/b, 3000 Celje in bralec Aljaž Lončar, Poštna pot S, 3000 Celje.
Katere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 25.1. 06, obiskalo ekipa NT&RC
Če se boste po nakupih v Center Interspar Celje podali kakšno sredo dopoldne, potem v središčnem prostoru zagotovo ne boste spregledali velike oranžne gobice, pod katero je mogoče opaziti rdeče pike. Bolj oster pogled pove, da gre za ekipo Novega tednika in Radia Celje, ki brska po bogati in raznoliki ponudbi prodajaln ali lokalov v vse večjem nakupovalnem centru. V nagradni igri Najdite nas! Center Interspar nagradi vas vam za lažje ugibanje, v kateri trgovini smo, preko radia občasno podamo kakšno iztočnico in tisti, ki navede pravo ime obiskane trgovine, prejme lepo nagrado. Vsako sredo obiščemo različno število trgovin oziroma lokalov, na samem koncu pa izžrebamo še nekoga, ki je na kuponček med tremi odgovori napisal vsaj enega pravilnega. Izpolnjene kupone morate oddati pri okencu Informacij megamarketa Interspar v Centru Interspar Celje ali jih pošljete na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje. Vsi prispeli kupončki se bodo znašli še v dodatnem žrebu ob zaključku nagradne igre 15. marca 2006. Nagrajenci morajo nagrade prevzeti v 10 dneh. Nagradna igra bo na sporedu v sredo, 25. januarja 2006!
CENTER
■EHE^aaa®
CELJE
ODGOVOR (TRI TRGOVINE):_
®
SUSS
ARIEL • BAUMAX • CELI SVET-VSE PO 199 SIT • COMSHOP • DM • DOK • DOROTHY PERKINS • DROGERIJA Y • GALA BAR • GARDENIA • HERVIS • JONES • KLJUČI SOTOŠEK ■ KODAK • EXPRESS • LEVI'S • LOTERIJA SLOVENIJE • MEGAMARKET INTERSPAR • MK ZALOŽBA • MLADINSKA KNJIGA TR60VINA • MODIANA • MODNI NAKIT CIMI • OMNICO - SIMĐBIL • PtZZA ŠPICA • SLADOLEDI NEJ.C • STEN TIME • STIEFELKOENIG • STREET ONE • TURBOSCHUH SWAROVSKI • MURA • ART • 00 ADO Ž • FABIANI NOGAVICE • LEONARDO ■ TRANSPORT • SANTANA • BAR GUAR ANA • MODNI NAKIT CLAUDIA
8
ÍRVJU
HOVI tednik
»A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!«
Avtizem pri nas še vedno žrtev »strokovnjakov« in neznanja - Pogovor z Vesno Melanšek, predsednico Centra društvo za avtizem
Kaj dispanzer za psihohigieno otrok in mladine Zdravstvenega doma Celje sploh stori za otroke in mladostnike z avtizmom? Koliko so jih celjski strokovnjaki - od pedopsihiatrov do logopedov, psihologov, specialnih pedagogov - že zapečatili kot razgrajače, poredneže, medtem ko v njih sploh niso znali prepoznati avtizma? In koliko je »pozabljenih« v zavodih? O tem v intervjuju z Vesno Melanšek, mamo dečka z avtizmom, ustanoviteljico in predsednico Centra društvo za avtizem.
Kaj se bo zgodilo z denarjem, ki ga bosta centru ta teden podarila Europark - približno 1,5 milijona tolarjev - in Duracell?
Duracell je s sredstvi od prodaje baterij kupil rekvizite za senzorno terapijo, medtem ko je Europark v dobrodelni akciji Srčki za srčke zbiral sredstva za Center društvo za avtizem. S tem denarjem - potrebovali bomo še veliko več - bo center v sodelovanju z izbranim vrtcem v Mariboru in Ljubljani qdprl oddelek za otroke z avtizmom. Center pripravlja predlog in program za celostno obravnavo predšolskih otrok, kar zajema delo z otroki in družinami. Smiselno se je vprašati, zakaj je to nalogo nase prevzelo društvo in zakaj za osebe z avtizmom v Sloveniji sistematično ne poskrbi država.
Kako se je odzvala država, ko jo je center uradno zaprosil za subvencijo?
Center društvo za avtizem je mlado društvo. A do danes je za osebe z avtizmom v Sloveniji storil več kot slovenska stroka vse od leta 1943, ko je doktor Kanner skoval termin avtizem. A ker še ne delujemo leto in pol, ne moremo pridobiti statusa, da delamo v javno dobro, in zato ne moremo dobiti sredstev fundacije zajiiicuiciraiije invalidskih in humanitarnih organizacij. Iz istega razloga smo »odleteli« na vseh razpisih, na katere smo se prijavili, čeprav Slovenija organizacijo, kakršna je naša, potrebuje. In bi jo bila dolžna sama ustanoviti.
Veste morda, koliko avtističnih otrok se na leto rodi v Sloveniji?
Glede na zadnje uradne statistične podatke, predstavljene septembra lani na mednarodni konferenci NAS v Londonu, se rodi en otrok z motnjo iz spektra avtističnih motenj na 150 novorojenih otrok. V Sloveniji se na leto rodi približno 17 tisoč otrok, med njimi približno sto z avtizmom. Uradno v Sloveniji dobi diagnozo avtizem približno 30 otrok na leto. Kaj se torej zgodi s 70 otroki?
Kako je za osebe z avtizmom poskrbljeno na Celjskem, če sploh je?
Ni poskrbljeno! Prvi strokovni stik z otrokom ima pediater, nato vzgojitelj v vrtcu. Ta dva bi po vseh pravilih morala prva dati alarm, da z otrokom nekaj ni v redu. Pri treh letih gredo otroci na sistematski
pregled. In ponavadi otroka takrat napotijo v dispanzer za psihohigieno otrok in mladine. Tam naj bi ga celostno obravnaval tim: psiholog, pedopsihiater, logoped, specialni' pedagog... A ponavadi starši otrok z avtizmom iz celjske regije pomoč iščejo drugje. Jaz sem jo zato, ker strokovna pomoč imenovanega dispanzerja ni bila kvalitetna. Pedop-sihiatrinja se je omejila na predpisovanje ritalina in na mnenje, da
mati odklanja medikamente. Lo-gopedinja pa naju je vsake pol leta odslovila in prenaročila.
Osvetliva izkušnje z logopedi, pri katerih otrok z avtizmom pristane že skoraj avtomatično.
Logoped, ki je res strokovnjak, takoj prepozna avtizem. Na žalost pa se večina naših logopedov osre-dotoča na korekcijo govora, izgovorjavo posameznih glasov - otroka in njegove komunikacije sploh ne gleda v celoti. In zato lahko naredi več škode kot koristi. Poleg tega otrok z avtizmom potrebuje logopedsko obravnavo najmanj dvakrat na teden, pa še to bi bilo premalo. Danes, kolikor vem, v celjskem dispanzerju za psihohigieno otrok in mladine dobi otrok logo-
peda enkrat na mesec - če ima srečo, da je »vodljiv«. Starši otrok z avtizmom z logopedskimi storitvami v celjski regiji niso zadovoljni.
Kako sami definirate avtizem, ki ga deset let spoznavate kot mati?
Avtizem ni duševna bolezen. In ne povzročijo ga slabi starši. Otroci z avtizmom niso neposlušni, poredni ali nevzgojeni otroci. Avtizem je kompleksna razvojna motnja, ki se kaže v komunikaciji in socialni interakciji. Na kratko: oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti. Tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano, samoumevno. V vseh teh letih sem videla veliko otrok z avtizmom, verjetno več kot povprečen strokovnjak v Sloveniji v vsej svoji karieri. Zato vam iz prve roke povem, da je manifestacij avtizma toliko, kolikor je oseb s to motnjo. In Tomaž me je kmalu naučil, da je med »ne morem« in »nočem« razlika. Ne gre za to, da Tomaž ni vodljiv ali da je neposlušen, temveč včasih preprosto ne razume. Zato morajo biti navodila jasna in konkretna. Po drugi strani pa ničesar ne pozabi - izreden spomin ima. In občutek za smer. On preprosto ve, kam mora. Tudi, ko je kje prvič.
Zakaj Tomaž zdaj obiskuje osnovno šolo v Zavodu za gluhe in, naglušne v Ljubljani?
Zato ker v celjski regiji ni primerne šole zanj. In zato sem poiskala v tem trenutku pač najustrez-nejšo rešitev zanj, čeprav je tudi ta daleč od idealne. V Sloveniji je na račun ambicij nekaterih ljudi in njihovih projektov inkluzije veliko otrok v napačnih programih, večinoma prezahtevnih. Tomaž do svojega 8. leta ni bil usmerjen kot otrok s posebnimi potrebami, saj je bil za strokovnjake celjskega dispanzerja le razvajen, hiperaktiven otrok, čeprav je cele dneve sedel in gledal televizijo. Tako je hodil v redni vrtec, ne v razvojnega. In pri šestih letih je avtomatično šel v redno osnovno šolo v Šempetru. Seveda tam ni mogel funkcionirati. Na začetku 2. razreda me je šolska specialna pedagoginja poklicala k sebi in mi svetovala, naj Tomaža dam v kakšen zavod in ga pozabim. Spet zaživim. To je bil zame znak, da so nad njim obupali. In da tu nima več smisla vztrajati. Hkrati sem se zavedala, da bo, če bo ostal v redni osnovni šoli, vsako leto slabše.
Pri Tomažu je avtizem prepoznal šele Zagreb, zatem mu ga je -staremu osem let - »priznala« Slovenija. Škandalozno.
Ni le škandalozno, to je kriminal. Še huje pa je, da takrat, ko ima
»Seveda smo se obračali na pediatra, a ker je Tomaž telesno lepo napredoval, so me ponavadi odslovili z besedami, da je lep. Tudi ko pri treh letih še ni govoril, so me odslovili: >Fantki pozneje spregovorijo!« Ali pa: >Kako pa veste, da je kaj narobe, saj je to vaš prvi otrok!< Na sistematskem pregledu pri treh letih pa seveda Tomaž ni naredil ničesar. In tako sva prišla na dispanzer za psihohigieno otrok in mladine v Celju. Takrat ga je vodil psiholog Pustinek - takoj je zaključil, da je Tomaž >stu-piden< in da jaz ne znam vzgajati. In da bi morala imeti tršo roko. Tudi pri logopedinji Tratnik, ki naju je sprejela na imenovanem dispanzerju, se je zataknilo: >Vaš otrok ni vodljiv. Pridite čez pol leta, ko bo!< Seveda sem oba vprašala, ali pri Tomažu morda le ne gre za avtizem, v kar sem bila takrat že prepričana, a sta me odslovila: >A zdaj boste pa postavljali še diagnoze?!« No, le vedeti sem želela, kako naj delam z njim, da bo komuniciral, spregovoril, ponavljal ... Tega očitno ni vedel nihče. Zato sva kot mnogi drugi začela »potovanje« po Sloveniji. V Ljubljano, Maribor... A ko sva prišla v Zagreb na center za avtizem, me je vodja tamkajšnjega oddelka za predšolske otroke vprašala: >In zakaj ste prišli k nam? Saj je ja očitno, da gre pri vašem otroku za avtizem.««
otrok diagnozo, sploh ne dobi ustrezne strokovne obravnave.
Center društvo za avtizem je med drugim pripravil že štiri seminarje za delo z otroki z avtizmom, dva od njih mednarodna. Koliko prijavnic je prispelo iz celjske regije?
Na naše seminarje se redno od-zoveta dva strokovnjaka iz širše celjske regije, a zgolj ta dva. Na žalost se jih ne udeleži nihče od tistih, ki z otrokom prvi pridejo v stik - ljudj e v dispanzerjih. Ali to kaže, da strokovnjaki v Celju tako dobro poznajo avtizem in strategije obravnave otrok z avtizmom, da tovrstnega izobraževanja sploh ne potrebujejo? Bojim se, da je tak odziv posledica ignorance problematike avtizma, ki je vse večja. Otroci in njihovi starši pa vedno bolj prepuščeni sami sebi.
Že nekajkrat ste pisali tudi županu Celja Bojanu Šrotu. Kako se je odzval?
Gospoda župana smo povabili na vsa družabna srečanja, okrogle mize kot tudi na ustanovni sestanek Centra društvo za avtizem. Na slednjega zaradi že vnaprej dogovorjenih obveznosti, kot so nam sporočili, ni mogel priti, na druga naša pisma pa se ni odzval. Si pa močno želimo, da bi se, da bi občina Celje le prevzela del odgovornosti do oseb z avtizmom, ki živijo v njej.
MOJCA VOČKO Foto: GREGOR KATIČ
»V Celju bi bilo treba vzpostaviti kvalitetno strokovno službo po zdravstvenih domovih, predvsem v dispanzerju za psihohigieno otrok in mladine. Si priznati, da mogoče le potrebujemo na teh mestih druge ljudi. Ali da je treba vsaj te izobraževati.«
Izložba z Jolandinimi stvaritvami vedno pritegne pogled.
Moda -muhasta ljubezen živi jenja
Jolanda Thaler se je zapisala modi - Rojstvo: od ideje do kreacije
Uresničiti mladostne sanje, vztrajati ne glede na to, koliko časa in žrtev je treba, in hkrati uživati v svojem delu vsak trenutek je življenjska pot, po kateri bi želel stopati vsak izmed nas. Vsakomur ni dano, vsakdo ne premore toliko volje in odneha. Slednje ne velja za Jolando Thaler, modno oblikovalko, ustvarjalko, ki je Celju dala svojevrsten pečat in ki smo jo spremljali skozi delovni dan.
Govorili smo o lepih in tistih manj prijetnih plateh njenega poklica oziroma poslanstva ter imeli priložnost opazovati magični proces - od ideje do končnega izdelka.
Se zgolj zdi tako, ali smo deklice v otroštvu in rosnih najstniških letih brez izjeme sanjarile o tem, da bomo manekenke ah vsaj modne oblikovalke? Le spomnite se na to, kako rade smo preoblačile igračke, jim skušale zašiti obleke in kolikokrat smo na zadnje strani šolskih zvezkov risale svoje kreacije. Sčasoma se sanje razblinijo, vsaj kar se mane-kenskega posla tiče, pri tem načrte prekriža že sama narava, kar pa se modnega oblikovanja tiče... »Z veliko volje, vztrajnosti, dela in nekaj trme je vse mogoče. Nekateri (pre) hi-
tro obupajo. Pri našem delu res ne gre za običajen posel, za klasično službo in osemunii delavnik. Priznani, da je do neke mere vse skupaj nepredvidljivo in ni vedno lahko vztrajati, se pobrati, kadar gre na slabše. A sčasoma dobiš trdo kožo,« pravi Jolanda Thaler, ki z modo in za njo živi že več kot 25 let. »Nikoli nisem niti pomislila, da bi počela kaj drugega, spremlja me, odkar pomnim.«
Ob prvem srečanju z Jolando človek dobi vtis, da ne zna biti niti za trenutek pri miru. Da je vedno z mislimi nekje drugje in da se ji v glavi v enem samem trenutku poraja na tisoče misli, da slike in ideje švigajo kot ognjene strele. Verjetno je ravno ta ustvarjalni nemir tisti, ki jo vodi naprej. Hkrati sogovorniku brez velikega besedičenja in pretirane telesne govorice daje vedeti, da njena samozavest temelji na tem, da preprosto zaupa svojemu občutku za ljudi. Moda pač ni le obrt, je tudi umetnost in obstajajo stvari, ki se jih ni mogoče naučiti. »Samo delo je tisto, ki me potrjuje. Vse, kar počnem, v kar vlagam trud (veliko truda!), kar lahko pokažem - to nekaj pomeni,« je kratka in skomig z rameni je odgovor na vprašanja, kako je s konku-
renco, krvavim bojem na modni sceni, o katerem se neprestano govori.
Njen svet neskončnih interpretacij
Občutki so mešani, ko te Jolanda »skenira« z očmi od glave do pet in secira s kirurško natančnim pogledom. Ah je kaj narobe? »Ne, samo gledam, kakšno postavo imaš, ti bi morala nositi takšen model. Tebi bi pristajal takšen suknjič, pa še barva je čisto zate,« sva s fotografom v trenutku deležna namišljene stilske preobrazbe, ki jo z njene strani pač pogojuje neke vrste poklicna deformaci-. ja. »Ne morem iz svoje kože. Priznam, sem popolnoma vizualen tip človeka. Pogovarjam se z ljudmi, pri tem mi po glavi roji vse mogoče, predstavljam si jih v kakšni obleki, nevede ocenjujem, kaj bi komu pristajalo. Slike, barve, to je moje področje in ne besede,« pove in zamišljeno za-bode buciko v brezobličen kos tkanine, iz katerega bo nastalo kdo ve kaj. No, prav, si mislim, ker jaz znam z besedami, se bova že našli nekje na sredini. V njeni delavnici v neposredni bližini butika neutrudno dr-drajo šivalni stroji, njena štiričlanska ženska ekipa s polno paro meri, kroji, šiva, lika... »Dober, utečen tim smo, brez skupnega konstruktorskega dela ne gre,« pravi Jolanda, ki jo boste vedno našli nekje na progi butik-delavnica. Vsepovsod skice in koščki blaga, sukanca ter gumbi in zadrge, ki počasi dobivajo svojo končno podobo. Nekaj, v čemer se boste počutiti kot nekaj posebnega, kar bo pristajalo ravno vam.
V butiku čez cesto so razstavljeni končni izdelki, nekateri sodijo v kolekcije, druge so si posebej zaželeli in zamislili naročniki. Že okrog 15 let na istem mestu njegova izložba privlači radovedne poglede in privablja nove ter stare zveste kupce. Ko je prvič odprl svoja vrata, je v zaspano Celje prinesel nekaj novega, svežino in pridih glamurja. Močno je izstopal v nizu prodajaln s ponavljajočimi se vzorci konfekcijskih oblačil s tekočega traku. »Oblačilna kultura Slovencev in Celjanov se je medtem spremenila, na ulici je tako videti marsikaj, od dovršeno domišljenih kombinacij, ki govorijo o osebnem slogu posameznika, do uniformnih kosov, ki jih po ugodni ceni prodajajo močne blagovne znamke, ki so preplavile trg. Tisti, ki želijo nekaj posebnega, kljub veliki ponudbi vedo, kje se obleči in kakšno kvaliteto lahko pričakujejo za svoj denar, zato me ne skrbi,« puve Julanda. Ideje za nove kreacije se ji porajajo kjerkoli. »Na potovanjih, na ulici, včasih, ko se ukvarjam s kakšno stranko, med pogovorom. Ni omejitev. In tako kot slikar želi tisto, kar sam vidi, spraviti nà platno, tako jaz želim svoje ideje realizirati in jih pokazati,« dodaja. Je omejitev le nebo ali ima tudi moda svoja pravila? »Seveda, smernice kar se tiče barv in krojev je mogoče videti na modnih sejmih v Parizu. Vedno se sledi nekim splošnim trendom, pri čemer kreator doda osebni dotik, neko prepoznavno svojstveno nadgradnjo oziroma izvedbo,« razlaga Jolanda.
Vehko opravka ima z oblikovanjem svojih sezonskih kolekcij, zaključenih celot nekaj kosov oblačil, v katerih je mogoče prepoznati neko rdečo nit. Večino materialov, kijih potrebuje, ježe mogoče dobiti ati naročiti v Sloveniji, drugače pa iz Pariza dobi tudi t.i. kupone, manjše kose tkanin, ki jih pošljejo proizvajalci. »Glede na to, da smo butični oblikovalci, s tem nekako zadostimo potrebam. Velik izziv pa mi ostajajo modne revije, ampak tu-
Iz jesenske kolekcije 2D05 (Foto: Alen)
Občutek, kaj komu pristaja, Jolande nikoli ne pusti na cedilu.
kaj gre za takšen organizacijski zalogaj in toliko dela, da se je treba na delo vreči dobro pripravljen. Bomo videli,« Jolanda pušča možnosti za prihodnost odprte. Niti pomotoma ne razmišlja o kakšnem drugem delu. »Uživam v svojem delu, ne zdi se mi škoda časa. Saj si včasih utrujen in naveličan, potem pa spet dobiš idejo in vse se začne na novo.« Rada sodeluje z mladimi, če le premorejo dovolj navdušenja in vztrajnosti za delo: »Prinašajo svežino in nove ideje. Ampak šolani oblikovalec ne
bo kar avtomatično uspešen v tem poklicu. In nekateri tako zelo hitro obupajo, pade jim motivacija.«
Moda je pač neizprosna in zahtevna ljubica, muhasta in spremenljiva. Zahteva veliko pozornosti in se ne ozira na tiste, ki ne zdržijo njenega neusmiljenega tempa, še prej kot pri katerem drugem poklicu, modna scena loči zrnje od plev. A Jolanda Thaler zaupa vase, zato vztraja in živi svoje sanje.
POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN
Delavnica, kjer pod spretnimi prsti nastajajo osupljive kreacije.
Šrot spet med odvetnike
Celjski župan bo svojo funkcijo do konca mandata opravljal nepoklicno
Celjski župan Bojan Šrot se je odločil, da bo od 1. februarja naprej svojo funkcijo opravljal nepoklicno, saj bo v Celju po devetih letih vnovič odprl svojo odvetniško pisarno.
»Odločitev je dokončna. Zakon o lokalni samoupravi pa omogoča županom, da se povsem osebno odločijo o tem, ali bodo funkcijo opravljali poklicno ali nepoklicno,« je povedal Šrot, ki ima odvetniško dejavnost že od 1. maja 1997 v mirovanju.
Ko smo župana povprašali po razlogih za takšno odločitev, je povedal, da je odločitev povsem osebna in da je na vsake toliko časa pač treba narediti nov korak v življenju. »Predvsem pa me moti odnos države do županov. Če država ceni in plačuje župane tako, kot da dela-
Bojan Šrot
mo za hobi, čeprav gre za zelo odgovorno in pomembno delo, je mogoče primerno, da začnemo opravljati to delo kot neke vrste hobi,« je bil ciničen.
Šrotová odločitev je prišla na začetku leta, v katerem
bodo nove volitve v organe lokalne oblasti. Gre torej za neke vrste taktiziranje? Bo na volitvah vseeno še tretjič kandidiral? »Te odločitve še nisem sprejel, saj je zanjo še čas. Odvisna bo od ocene ali bom lahko odvetništvo in žu-panovanje uskladil v takšni meri, da bom obe deli opravljal dobro in korektno. Če bom ugotovil, da gre, bom jeseni morebiti še kandidiral, sicer pa ne,« je povedal Šrot in odločno zanikal, da gre za predvolilno taktiziranje.
V vladni službi za lokalno samoupravo so nam potrdili, da je odločitev o poklicnem ali nepoklicnem opravljanju županske funkcije povsem osebna in tudi, dá pri opravljanju odvetniškega in hkrati županskega dela ne gre za nobe-
Mariborski mestni svet je sprejel podražitev odvoza komunalnih odpadkov in sklenil, da bodo vse smeti, ne le gospodarske, odvažali v Celje. Čeprav je celjski mestni svet pred slabima dvema letoma to namero Mariborčanov že potrdil, Javne naprave Celje pa so z mariborsko snago podpisale ustrezno pogodbo, gre zdaj za nov odnos.
Mariborčani, ki bodo svojo deponijo v Dogošah dokončno napolnili do jeseni, nove pa še nimajo, niso imeli izbora. Z razpisom so iskali dolgoročnega partnerja, ki
bi bil pripravljen sprejeti odpadke iz Maribora. Čeljske Javne naprave imajo na deponiji v Bukovžlaku dovolj prostora do leta 2008 in so na javnem razpisu mariborske občine očitno uspele, čeprav o tem iz Maribora še nimajo obvestila. Tako bodo prevzeh donosen posel, hkrati pa tudi izkoristili prostorske možnosti, ki jih do leta 2008 ponuja obstoječa deponija. »Po tem letu bo že začel delovati sodoben center za ravnanje z odpadki, v katerem bomo te sortirali, kar je možno reciklirali, proizvajali kompost, gorlji-
ve frakcije sežigali, odlagali pa le še majhen del odpadkov. Škoda bi bilo, če ne bi izkoristili priložnosti za dodaten zaslužek, sicer pa je takšno odločitev potrdil pred dvema letoma tudi mestni svet,« je novico komentiral direktor Javnih naprav Celje in podžupan Marko Zidanšek.
V dosedanji pogodbi so Celjani za tono mariborskih odpadkov iztržili 80, poslej bodo 96 evrov. »Gre pa za denar, ki se po odštetih stroških Javnih naprav nakaže neposredno v občinski proračun, torej za okoljsko rento
Vabilo na čaj
Javni zavod Socio, Projektna pisarna Celje, zdravo mesto, je v sredo ob stojnici na celjski zvezdi povabil mimoidoče na vroč čaj.
Že poleti so ob podobni stojnici v vročini Celjanom delili vodo. »Ker pa je za človeški organizem mraz prav tak ekstrem kot vročina, smo se odločili še za to preventivno akcijo,« je povedala vodja pisarne Alenka Avguštin. Ob stojnici so mimoidočim ob planinskem čaju z dodatkom hibiskusa delil tudi zloženke Inštituta RS za varovanje zdravja in napotke za ravnanje v izrednih vremenskih razmerah. Predvsem so opozarjali na nujnost uživanja toplih napitkov in na veliko gibanja, saj ob primerno toplih oblačilih le to lahko prepreči podhladitev organizma.
BRST
POZOR« HUD PES
Kdo je na vrsti?
no navzkrižje interesov. Funkciji sta združljivi, če odvetniška pisarna ne opravlja nobenih poslov za občinsko upravo ali podjetja v občinski lasti.
Župan Bojan Šrot je večkrat javno izrazil nezadovoljstvo z odnosom države do položaja županov in pri tem mislil na svojo ter plače drugih županov. V tem smislu je njegovo odločitev mogoče razumeti. Seveda pa ostaja vprašanje, ali je tako veliko občino, ki je prav pod njegovo taktirko naredila silovit razvojni preskok in ima odprtih še kopico izredno zahtevnih in pomembnih projektov, mogoče voditi nepoklicno, ali »za hobi«, kot se je izrazil Bojan Šrot.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Posel z mariborskimi odpadki
Na komunalno deponijo v Bukovžlaku jih bodo sprejemali do leta 2008
KS Teharje in za vse proračunske porabnike,« je povedal Zidanšek in s tem poudaril, da gre za posel, ki bo prinesel koristi celotni občini. Dodal je še, da je sprejem dogovorjenih količin odpadkov omogočala podpisana pogodba že dobri dve leti, vendar so se Mariborčani obnašali dokaj varčno in v Celje niso vozili niti tretjine dogovorjenih količin. Ker zdaj nimajo več drugega izhoda, dokler ne uredijo svoje nove sodobnejše deponije, bo poslej, vsaj do leta 2008, očitno drugače.
BRST
Moram priznati, da se včasih, pri sebi, na prav poseben način zabavam, ko opazujem ljudi za kavarniškimi omizji, pa tudi ob kakšni drugi priložnosti, ko morajo potegniti denarnico iz žepa in plačati. Uživam, na poseben način, mirne vesti lahko rečem, da gre za estetski užitek, precej podoben tistemu ob spremljanju kakšne izmed dramskih klasik. Občasno, ko pa gre stvar čez mejo, se ob vsem skupaj naslajam kot kakšen osiveli psihoanalitik.
Verjetno se je že vsakomur od nas kdaj zgodilo, da smo se odpravili na kavico s kakšnim izmed prijateljev, kasneje se je omizju pridružila tretja: Oseba, pâ četrta ... Sicer ne vem od kod navada, da nekdo nekoga časti, zagotovo pa je, da je na različnih koncih Slovenije .tudi različno pogosta. No, pri nas, na Štajerskem je zagotovo pogostejša kot kje drugje po Sloveniji, se pa v zadnjem času tudi marsikaj v zvezi s to navado spreminja. Dosti ljudi si pitje kave skuša zorgánizirati tako, da že ob naročilu natakarju naroči, takoj plačam. Na ta način se zavaruje, češ svoje sem plačal, nihče mi ne more očitati, da koga zajedam, drugemu pa ne mislim plačevati. Če kdo koga povabi na kofe, naj bi veljalo, da tudi plača, razen, če ima navado, da pozabi doma denarnico in odigra pač tisti svoj klasični teater, ki naj bi sodil zraven. Huje je, če kakšen primerek koga povabi (običajno, ker pričakuje od le-tega v kasnejšem obdobju kakšno korist), se s skrajnimi naprezanji opogumi, da bo izvlekel denarnico, pa se ušunja še tretji, ki ta dan ni bil v planu čaščenj. Komedija se prične, ko natakar vpraša, če vse skupaj ali pa posamezno. Takrat se v skopuhu vzdramijo samoobrambni mehanizmi, od neverbalnih grimas do retoričnih figur vseh vrst, zaživi vegetativno živčevje, jebeiiti, neka hudoba mu huškne na obraz. Da nekaj ni o.k., je bilo videti že, ko je pri sedel tretji, ko je skopuh že izgubljal nit pogovora, preveč je namreč bil okupiran z mi-
Piše: MOHOR HUDEJ
mohorh@hotmail.com
slimi na prihajajoči račun, na koncu pa je že vse skupaj na robu škandala.
Niso pa vsi tako skopuš-ki, vsaj navzven ne. Se zgodi, da se na koncu, ko natakar prinese račun, spre celotno omizje, vsi bi namreč radi plačali, Danes bom jaz, ti si zadnjič, kdo je zadnjič, ti si zadnjič, nisem, ti si, da-: nes bom jaz, pa kaj se vidva prepirata, bom jaz danes, pospravi denarnico, ti jo pospravi .., Ganljivo, vsa ta dobrota, poštenje, iskrenost, ta čut za sočloveka, ki ga premore ta naša mala deželica in njeni ljudje. Priznam, slednje migre najbolj na jetra. Nekoliko sem se skušal poglobiti v ta šankovski al-truizem in prišel do svojevrstnih izsledkov. Očitno je, da se skušajo obraniti vide za skoposti, ampak gre zgolj za videz, ker natančno vedo, kdaj je kdo zadnji plačal, kolikokrat je, obenem pa se Še nekoliko delajo to-šaste, češ poglej kako sem velikodušen, saj celo poza-r bim, kdo je kdaj plačal; vmes se namreč aktivno spominjajo, da je pa menda res, da je nekdo drug na vrsti. Potem sledi še zadnji navidezni poizkus plačila računa in slednjič popustijo pred vsenavzočo in vsezajemajo-čo resnico, dejstvom, da gre vse po vrsti, kot so hiše v Trsti. Seveda nihče niti ne spregleda višine računa, koliko je bilo zadnjič in koliko je danes, to se še posebej vidi, če račun ni usklajen s pričakovanji, navado, koliko običajno stane runda, če nekdo pije kaj dražjega. Vse skupaj zna trajati tudi časovno čisto preveč in v vsaki gesti je očitna nezmernost.
Kaj naj še rečeni, včasih je očitno boljše plačati zgolj svoj račun, še posebej, če se ti kam mudi. Se skopuh se ti priljubi.
JAVNE NAPRAVE
javno podjetje, d.o.o, 30Ď0 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 fax: 03 425 64 12
U
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI	'/đb
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV	j
ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN	® . Id
ČIŠČENJE IN OBDELAVA FEKALIJ
Intervencijska naročila
Se v dvorec Prebold »vračajo« Paulini?
Postopek denacionalizacije še vedno ni zaključen - Prepiri med stanovalci
Predstavljajte si zelo mrzel večer. Avto pripeljete pred obok, ki je vhod na veliko dvorišče. Luči ni. Hodite po temi, vidite le snop luči, ki prihaja iz baterijske svetilke. Stopite naprej, kjer vas pozdravijo »graš-čaki«, kot jim pravijo. Za njimi stopate po dvorišču levo in po stopnicah na leseno verando. Nato v hišo, na hodnik. Luči ni, ljudi okoli sebe pa vidite le kot sence. Svetloba prihaja iz nadstropja višje. Ne, niste prišli v hišo strahov. Prišli ste na sestanek stanovalcev v dvorcu Prebold.
Potem ko smo že lani pisali, da je dvorec Prebold v razpadajočem stanju, se do danes ni spremenilo popolnoma nič oziroma je stanje dvorca še slabše. Več kot 50 stanovalcev se bori z vlago in vodo v hiši, občutek imajo, da bo dvorec vsak čas razpadel. Potem ko so končno obnovili dimnike, inšpektorji so jim to naročili, saj je obstajala nevarnost, da bi prišlo do samovžiga, in zamenjali nekatera okna, so se začeli še prepiri..
Sprva so Paulini (čeprav ne vsi štirje upravičenci) želeli dvorec v naravi, vendar temu naj ne bi,bilo več tako. Da bi upravičili svojo zahtevo po obveznicah, se sklicujejo tudi na dejstvo, da niso prijavili svojih izločitvenih pravic v stečajno maso.
Prav zaradi teh so sklicali sestanek stanovalcev, ki sta se ga udeležila tudi stečajni upravitelj Tekstilne tovarne Prebold Branko Dordevič in preboldski župan Vinko Debelak. V dvorcu gre za tipični primer medsosedskih prepirov, zato o tem ne bomo izgubljali besed. Je pa jasno, da stanovalci izgubljajo živ-
ce. In tega jim ne moremo zameriti. Živijo namreč v nevzdržnih razmerah, četudi je najemnina dosti nižja kot v kakšnem drugem primerljivo velikem stanovanju. Kljub težkim besedam tudi na sestanku, grožnjah z različnih strani, da se bodo njihove zgodbe nadaljevale na sodišču, so se stanovalci uspeli dogovoriti vsaj to, da so sestavili odbor štirih, ki bo urejal vse stanovanjske in bivanjske težave graščakov. Novoizvoljeni predsednik odbora Ivo Bukvič je dejal, da bodo najprej odplačali dolgove za popravilo dimnikov in oken, trudili pa se bodo zgladiti tudi notranje razprtije. To bi bilo, kot kaže, še najbolj pomembno.
Kdo bo skrbnik dvorca?
Čeprav se zdi, da bi bila katera koli suha luknja boljša kot stanovanje v dvorcu Prebold, si stanovalci, vsaj nekateri, ne želijo oditi iz dvorca, ampak bi radi v njem živeli vsaj dostojno življenje. Medtem ko je za nekatere dvorec predvsem kraj mnogih spominov, pa je za druge tudi odlična cenovna rešitev. Kar pa se lahko spremeni v trenutku, ko bo rešen postopek denacionalizacije, ki se vleče že več let.
O težavah z denacionalizacijo, katere upravičenci so Paulini iz Kranja, smo že pisali. Štirje otroci Aleša Paulina, lastnika dvorca pred po-državljenjem, ki so upravičenci do dvorca, se še do danes niso dogovorili, kako bi svojo lastnino prevzeli, prav tako pa niso zadovoljni s cenitvijo dvorca. Kot je na ponedeljkovem sestanku povedal Dordevič, naj bi sodišče še ta mesec odločilo, ali bodo Paulini dobili dvorec v naravi ali odškodnino. Glede na to, da je cenilec ocenil vred-
nost dvorca na skoraj 200 milijonov tolarjev in da bi bilo treba v dvorec za normalno ah vsaj neogroženo življenje vložiti še vsaj enkrat toliko, pa lahko pričakujemo, tako Dordevič, da bo država vrnila dvorec v naravi.
Zaenkrat je kot lastnica dvorca v zemljiški knjigi vpisana TT Prebold, ki je v stečaju. Po Dordevičevih besedah je v stečajni masi tudi dvorec, Paulini pa svojih izločitvenih pravic niso prijavili. Kot je pojasnil Dordevič, bi tako dvorec v naravi lahko dobili nazaj le z lastninsko tožbo. Da bi se izognil tožbi, je Dordevič zaprosil senat, da bi dvorec do rešitve denacionalizacije predali v začasno upravljanje upravičencem, torej Paulinom. Tako bi še rešil tudi odgovornosti. Trenutno je namreč
Pogled na dvorec v Preboldu
upravitelj dvorca TT Prebold, ki odgovarja, če bi se v njem komu karkoli zgodilo. Za kar pa je, ob taki stavbi, nemalo možnosti. V kolikor bi senat odobril začasno upravljanje dvorca Paulinom, bi ti bili tudi za vse odgovorni.
Kot je pojasnil Dordevič, so mu na ministrstvu za kulturo, ki sicer obravnava primer dvorca Prebold v denacionalizaciji, povedali, da ni pričakovati, da bo postopek kmalu zaključen. Prav zato je še bolj pomembno, kdo bo do takrat reševal "probleme dvorca in stanovalcev v njem. Ob tem ni nezanemarljiv podatek, da gre pri dvorcu Prebold za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kdo bo za to kulturno dediščino poskrbel, pa se še ne ve. Izmikajo se vsi. Ttidi glede samega lastništva so težave. Kot so nam
pojasnili na ministrstvu, so namreč Paulini podali predlog za izdajo začasne odredbe v postopku lastninskega preoblikovanja TT Prebold, ki jo je izdala UE Žalec. Vendar pa v tem času TT Prebold dvorca ni olastninila. Če drži, da je dvorec v stečajni masi, tàko ministrstvo, »bo treba, po preoblikovanju zahtevka vlagateljev (Paulinov, op. p.), v postopek pritegniti Slovensko odškodninsko družbo kot novo zavezano stranko.«
Kot je pojasnil preboldski župan Vinko Debelak, bi občina z veseljem dvorec prevzela v upravljanje in celo v last, vendar le, če bi ji ga podarili.
Odločilen »zdravstveni« pogoj
Boj za nove občine še ni zaključen. Predlagatelji za sedem novih občin (med njimi tudi Rečica ob Savinji oziroma v njenem imenu občinski svet Mozirje) so se namreč pritožili na ustavno sodišče, ker je državni zbor (DZ) zavrnil njihove pobude zaradi tega, ker na območju želenih občin ni zdravstvenega doma.
Po ustaljenem običaju je ustavno sodišče pred odločanjem o pritožbah za mnenje zaprosilo parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki pa je v ponedeljek znova podprl odločitev DZ, torej da vseh sedem pred-
laganih območij zaradi neizpolnjevanja »zdravstvenega« pogoja ne morejo postati občine. Pri tem stališču vztraja tudi vlada, parlamentarna pravna služba pa se sklicuje na odločbe ustavnega sodišča, ki DZ opozarja, da pri odločanju o istih zadevah ne smejo uporabljati različnih meril - v preteklosti je namreč DZ že podprl ustanovitev občin, ki nimajo svojega zdravstvenega doma. Zato so v pravni službi predlagali, da naj bi poslanci znova razmislili o zavrnjenih predlogih ter ustrezno dopolnili decembra sprejet odlok o razpisu januarskih referendumov za nove občine.
Če bi odbor na ponedeljkovi seji podprl stališče parlamentarne pravne službe, bi ustavno sodišče verjetno začasno odložilo veljavnost odloka o referendumih, DZ pa bi imel dovolj časa, da bi odlok dopolnil z novimi občinami. Vendar v odboru tega niso potrdili, in tako je sedaj na potezi ustavno sodišče. »Odločitev ustavnega sodišča bomo spoštovali,« pravi Jože Kramer, predsednik odbora za ustanovitev nove Občine Rečica ob Savinji, »ker pričakujemo, da bo odločilo na osnovi dejstev.«
US
Pravega lastnika, ki bi že sedaj skrbel za dvorec, torej ni. In čas teče. Kot tudi voda pod, okoli in v dvorcu. Stanovalci se bojijo, da bodo nekoč padli v drugo stanovanje ali da bo kakšno drugo stanovanje padlo nanje. Denarja za obnovo zaenkrat ministrstvo ne bo dalo, saj financira tovrstne projekte le na osnovi razpisov, pri katerih je pogoj, da kulturni spomenik ni v postopku denacionalizacije. Če se torej kmalu ne pojavi kakšen dobrotnik ali pa nekdo, ki bo pripravljen dvorec zastonj obnoviti in vzdrževati, bodo morali preboldski grb popraviti. Na njem bo namreč lahko le ruševina.
ŠPELA OSET
NA KRATKO
Fotografija meseca
VELENJE - Mestna občina želi obogatiti svojo foto-teko, zato vabi k sodelovanju vse ljubiteljske in profesionalne fotografe. Na elektronskem naslovu fotografi-jameseca@velenje.si. pričakujejo fotografije, ki bodo odražale avtorjevo videnje mesta in občine, dogodkov, utripa, dela in življenja v Velenju in vseh njegovih sestavnih delih. Fotografi se lahko odločajo za najrazličnejše motive, zaželeno pa je, da svoje fotografije opremijo z naslovi oziroma komentarji.
Komisij?, katere člani so Barbara Pokorný, Goran Semeč-nik in Mojca Zevart, bo od februarja dalje vsak mesec izmed fotografij, ki bodo prispele na elektronski naslov, izbrala 3 fotografije, ki jih bodo v rubriki Fotografija meseca objavili na spletni strani MO Velenje. Avtor prvonagrajene fotografije bo prejel denarno nagrado v višini 30 tisoč tolarjev, drugo in tretjenagrajeni avtor pa bosta dobila praktični nagradi.
Spet v podzemlje
VELENJE - Od torka je spet na ogled muzej premogovništva, ki so ga zaprli pred novim letom. V muzeju so zadovoljni z lanskim obiskom, saj so skupno zabeležili 29 tisoč obiskovalcev, med njimi desetino tujcev. V šestih letih, kar je muzej odprt, si ga je ogledalo že skoraj 200 tisoč obiskovalcev. To ga uvršča med najbolj obiskane znamenitosti v Sloveniji. Lani so v muzeju odprli razstavo o zgodovini premogovnika ter organizirali več drugih prireditev, letos pa nameravajo prenoviti trgovino s spominki ter privabiti še večje število gostov. Pri naporih za ohranjanje tehnične in kulturne dediščine rudarstva si želijo večjo pomoč države.
Za učinkovito energijo
VELENJE - V mestni občini so se resno lotili aktivnosti za učinkovitéjšo rabo energije. V ta sklop sodijo tudi energetski pregledi javnih zgradb. Preglede prvih štirih, ki sodijo med večje porabnike energije, so uradno predstavili v torek. Podatki bodo služili za izdajo energetskih izkaznic, ki jih bodo kmalu morale imeti vse javne stavbe. S to akcijo sledijo sprejetemu občinskemu akcijskemu načrtu energetske zasnove. Velenjska občina bo letos nadaljevala projekt Sončni park, prav tako naj bi letos zaživela Energetska agencija za savinjsko in koroško regijo, ki bo skrbela za trajnostni energetski razvoj občin in spodbujala uporabo obnovljivih virov ter učinkovito rabo energije.
US
Tečejo, tečejo nitke...
Greta Dreme! zna tanke vrvice spremeniti v prave mojstrovine - Najmočnejša nit jo povezuje z otroki
V kotu dnevne sobe na vidnem mestu stoji košara z »bulo«, na kateri je z bucikami pritrjen »papire« oziroma vzorec baletke, na njem pa sedem parov kle-kljev. Ob njej sta še dve manjši »buli« z nekoliko preprostejšima vzorcema. V hiši Marjete Dremel iz Rimskih Toplic oziroma Grete, kot jo kličejo prijatelji, imajo klekljanje in druga ročna dela posebno mesto.
S tem se ukvarja že od otroštva. Ob večerih in takrat, ko ji dopušča čas, sede za mizo, poleg nje se udobno namestita vnuka - 12-letni Žiga in dve leti mlajši Luka -in niti iz pravega sukanca počasi dobivajo povsem novo podobo ...
Ob zvokih klekljev misli odtavajo v preteklost in se za
hip ustavijo ob spoznanju, da je celo življenje prepleteno z nitkami. Takšnimi in drugačnimi. Greta ima z njimi opravka že ves čas, odkar je na svetu. Tanke vrvice zna spremeniti v prave mojstrovine. Spremljajo pa jo tudi tiste nitke, ki spletajo zvesta prijateljstva in iskrene medsebojne odnose.
Z velikim spoštovanjem se spominja svoje babice, na katero je bila tako kot sta njena vnuka nanjo zelo navezana. Žal jo je prezgodaj izgubila, a modrosti in naukov, ki se jih je naučila od nje, ne bo nikoli pozabila. Tudi ročnih spretnosti se je v veliki meri naučila od nje, nekaj znanja pa je kot otrok dobila v šoli pri predmetu ročnih del. Kasneje se je izpopolnjevala na raznih tečajih in delavnicah, danes pa svoje zna-
Pod prsti Grete Dremel se rojeva nova umetnina.
nje nesebično prenaša na vse, ki jih to zanima.
Posebno močna nit jo povezuje z otroki. Z njimi je ogromno nepozabnih ur preživela v gorah, na taborih in na delavnicah, ki jih od lanskega septembra trikrat na teden vodi v OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Še posebej je ponosna, da je v otrocih vzbudila tudi zanimanje za klekljanje, ki že od nekdaj velja za višek znanja in spretnosti v ročnih delih. Ob klekljanju eno skupino uči tudi pletenja, obojim pa gre tako dobro, da so po treh mesecih ustvarjanja pripravili že prvo razstavo. Rezultati njihovih spretnih ročic so trenutno na ogled v laški Hiši generacij.
Nitke prijateljstva se že tri leta tkejo tudi v skupini Tav-žentrože, ki jo je Greta ustanovila z željo, da bi svoje bogato znanje ročnih spretnosti ponudila tudi drugim. Ko se je pred leti vrnila z delavnice v Izoli, je v svojem kraju začela zbirati ženske. Sprva só bile tri, danes se jih ob sredah zvečer pri gospe Mici Draksler v gostilni Lovec srečuje že 15. Dekleta in ženske v delavnici počno vse mogoče - klekljajo, pletejo, vezejo, slikajo, izdelujejo mozaike, cvetje iz papirja, oblikujejo iz gline, slikajo na steklo... ter se hkrati zelo zabavajo. Da so si nadele pravo ime, dokazujejo raznolika in vsestransko uporabna dela, ki jih ustvarjajo.
V gore s platneno vrečko
Zaupala nam je še eno svojo strast. Nevidna, a močna nit jo vleče v hribe, kamor v okviru Planinskega društva Rimske Toplice že 35 let vodi tudi otroke, v šoli pa ima enkrat tedensko še planinski krožek. Vsako leto s planinci pripravi tabor na Kopitni-
Razstavljena dela
ku, kjer se mladi učijo plezanja, taborniških veščin, pri čemer so še posebej zanimivi nočni pohodi in najbolj zabavne družabne igre. Greta za svoje sodelavce pravi, da so dobra delovna ekipa, prav tako pohvali otroke, s katerimi v gorah še nikoli ni imela nobene slabe izkušnje. Spominja se anekdote, ko še je s skupino otrok odpravila z Vogla na Črno prst. »Pot se je vlekla kot jara kača in ko smo bili že tik pred ciljem, je deklica vprašala, ali je koča padla v prepad. To vprašanje mi je živo ostalo v spominu. No, ko smo prišli izza ovinka, smo videli, da je koča še vedno tam, kjer mora biti,« zaupa eno od nenavadnih zgodb, med katerimi se spominja tudi poletja, ko je dvanajst otrok od slapa Savice preko Komarče peljala do Črnega jezera. Bilo je tako vroče, da so skoraj vsi poskakali v jezero in veselo čofotali. Omagal v vseh teh letih ni še nih-
ki so jih otroci pod vodstvom Grete ustvarili na šolski delavnici.
če, tudi drugih slabih pripetljajev ni bilo, pripoveduje Greta, ki je med planinci že 53 let. V tem času je že trikrat prehodila Slovensko planinsko pot, za seboj ima tudi pot Kurirjev invezistov, ki velja za najdaljšo planinsko pot in vodi od Gančanov v Prekmurju preko alp do Slavnika, enega zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem. Osvojila je že vse najvišje slovenske vrhove, pri čemer je bila na Triglavu »samo« šestkrat. Namesto, da bi poleti ležala na plaži, se je raje »sprehajala« po Velebi-
V hribe se vedno odpravi s platneno vrečko, da jo napolni z različnimi zdravilnimi zelišči, iz katerih doma kuha čaj. Točno ve, katera rož'ce sodijo skupaj in katere se »tepejo«, z njenimi čaji pa se da pregnati ali olajšati marsikatero bolezen.
Medtem ko srebamo čaj iz osemnajstih zelišč, se pod prsti naše sogovornice rojeva nova umetnina. Nitke življenja pa tiho tečejo in tkejo nove zgodbe in prijateljstva. Del njih ste morda tudi
BOJANA AVGUSTINČIČ
Hudi očitki Občini Laško
»Zadnjih 15 let so Rimske Toplice umirale na obroke.«, »Slabše, kot nam je zdaj, nam ne more biti nikjer drugje.«, »Občina Laško iz leta v leto samo obljublja, a ne naredi ničesar.«, »Rimske Toplice v 20 letih od Občine Laško niso dobile niti toliko sredstev, kot jih bo ta vložila v brv čez Savinjo v Laškem.«, »Država je pred nekaj leti namenila sredstva za dom starejših v Rimskih Toplicah. Tega še vedno nimamo, denar pa so porabili v Laškem za varovana stanovanja.« ...
To je le nekaj očitkov Občini Laško, na katere so v Rimskih Toplicah opozorili na sredinem zboru krajanov pred bližajočim se referendumom za novo občino. Rimljani se zavedajo, da se v novi občini ne bosta cedila med in mleko: »Krepko bomo morali pljuniti v roke, da bomo popravili vse zamujeno,« pravi predsednica KS Jelka Kapun, »toda s sredstvi bomo lahko razpolagali tako, kot bomo sami hoteli.« Sicer pa v Sloveniji obstaja več kot 90 občin, ki so še manjše od Rimskih Toplic, a se kljub temu uspešno razvijajo, zato ni bojazni, da se ne bi tudi Rimske Toplice, kjer bo poudarek na turizmu in malem gospodarstvu, je bilo še
slišati. Krajani so izpostavili tudi vprašanje ločenega štetja glasov v Rimskih Toplicah in Zidanem Mostu oziroma ali bo končen izid referenduma res pogojen z referendumsko voljo Zidanomoščanov. Žal še vedno ni jasno, kaj bi negativen izid v Zidanem Mostu pomenil za Rimske Toplice. Zadnjo besedo o ustanovitvi nove občine bo namreč dala država.
Predčasno se bo referenduma mogoče udeležiti že v torek, sredo ali četrtek prihodnji teden, in sicer med 9. in .17. uro v stavbi Občine Laško.
Sredin zbor krajanov v Rimskih Toplicah je bil že drugi ta teden. Prvič so se krajani zbrali v nedeljo v Lažišah, na obeh pa je bilo iz besed navzočih razbrati, da podpirajo odcepitev Rimskih Toplic od Občine Laško. Še trije zbori krajanov bodo konec tedna, med njimi eden danes v OŠ Antona Aškerca ter jutri v Lokavcu in Zidanem Mostu. Na vse so predstavniki KS Rimske Toplice povabili tudi laškega župana Jožeta Rajha, ki je obljubil, da se bo udeležil današnjega zbora, čeprav sprva tega ni nameraval. BA
Hudi časi Kozfanskega
V občini Kozje so v resni krizi - Ljudje pričakujejo pomoč države
Nekoč je bilo osrčje Kozjanskega simbol za težke življenjske razmere, potem je bilo nekaj desetletij boljše, zdaj pa so se vrnili trpki stari časi. Težki časi, vendar na sodobni način. V občini Kozje so ostali lani brez dveh tovarn, poleg tega je katastrofalno neurje povzročilo za 600 milijonov tolarjev škode. Morebitne nove investitorje odvračajo obupne državne ceste.
Lani je najprej šla v stečaj tovarna Mont Kozje, ki je izdelovala po Evropi uveljavljeno športno konfekcijo. Konec leta je prišlo do novega udarca, do ukinitve proizvodnje v tovarni Dekor Kozje, s selitvijo delavcev na lokacijo v Rogaški Slatini, kjer jih je nato kar nekaj ostalo brez službe. V Kozjem ostaja tovarna embalaže Estét, prav tako v sklopu Steklarne Rogaška, ki je trenutno na prodaj.
Gospodarsko in splošno stanje je torej porazno. Nekaj upanja vzbuja odpiranje novih manjših obratov, z maloštevilnimi novimi delovnimi mesti. Tako je iz Monta nastalo novo, manjše podjetje Moda Mont, ki ga je ustanovila nekdanja direktorica. V podjetju, ki zaposluje 15 šivilj, imajo veliko naročil in upanja na preživetje. Prostore ima v nekdanji graščini, ki je v lasti države ter v upravljanju Kozjanskega parka. Našli so jih s posredovanjem občinske uprave. V naselju Kozje začenja z gradnjo kovaške delavnice domači podjetnik Pečnik, v občinski upravi pa računajo na nova delovna mesta vpraznih prostorih tovarn Mont in Dekor, ki so na prodaj. Upajo, da bodo letos prodani ter da se bo v njih kmalu pojavila nova proizvodnja.
Dom za starejše?
Letos bodo več manjših obratov odprli tudi v drugih krajevnih skupnostih Občine Kozje, med njimi kar tri v Lesičnem. Tako bo začelo celjsko podjetje Dino v prvih mesecih tega leta izdelovati plastične izdelke, vabe za naravne škodljivce. To bo v objektu nekdanje gobarne, kjer bo osem delovnih mest.
Lani je bila prodana stavba nekdanje Kmetijske zadruge v Lesičnem, kjer bo začel investitor iz Boštanja pri Sevnici s poslovno dejavnostjo (informacij o tem, kaj bo tam še ne daje). Isti podjetnik je lani kupil tudi objekt nekdanje Kmetijske zadruge v bližnjem Dren-skem Rebru, kjer bo proizvodnja tržne novosti, kombiniranega sistema stavbnega pohiš-
Kozje, občinska središče, v zimski pravljici. V kraju so lani izgubili dve veliki tovarni, zato so se ljudje v tej občini znašli v hudi krizi, letos naj bi odprli nekaj novih, manjših obratov.
tva, v kombinaciji plastike z lesom. Objekt, kjer predvidevajo štiri delovna mesta, je že celovito prenovljen.
Nekaj upanja je prav tako v vasi Buče, kjer je občina lani prodala opuščeno šolsko poslopje podjetniku in likovnemu ustvarjalcu z Dolenjskega Mateju Lampiču. Ta notranjost objekta že prenavlja, v njem pa naj bi letos začel s projektiranjem in izvedbo opreme za različne, predvsem gostinske lokale. V nekdanji šoli bo izdeloval vitražno steklo, tam bo tudi njegova kiparska delavnica. Kot kaže, novih delovnih mest v tem objektu, vsaj za začetek, ne bo.
Kaj lahko stori v sedanjem obupnem položaju občinska uprava? »Občina lahko zagotavlja pogoje za nove investicije ter išče investitorje, kar je tudi njena naloga. Seveda pa delovnih mest ne more zagotavljati sama,« opozarja župan Andrej Kocman. »Občina namerava v proračunu za leto 2006 nameniti nekaj denarja za zagotavljanje pogojev za možnost razvoja obrti in podjetništva, predvsem na lokaciji bodoče obrtne cone v naselju Kozje. Poleg tega želi pridobiti denar na različnih razpisih.«
V občinski upravi se prav tako veliko ukvarjajo z načrtom, da bi v Kozjem zgradili manjši dom za starejše občane, za 60 oskrbovancev. Tako se pogovarjajo z morebitnimi investitorji ter z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Župan, ki se bo v tem tednu odpravil znova v Ljubljano, opaža, da so na ministrstvu tej zamisli naklonjeni.
Obupne ceste
Predpogoj za nov razvoj osrčja Kozjanskega so seveda primerne cestne povezave. Te so
v občini Kozje tako slabe, da občinski svetniki zahtevajo od občinske uprave, naj skliče novinarsko konferenco ter s problematiko seznani vso slovensko javnost. Na svoji zadnji, decembrski seji so o tem sprejeli posebni sklep, pri čemer poudarjajo, da obupne državne ceste odvračajo morebitne investitorje.
Tako je na glavni cesti iz Celja, med Prevorjem, Kozjem in Podsredo, veliko plazov in udo-rov, na državni cesti med Le-sičnim in Planino pri Sevnici • pa je še več kilometrov makadama. V zelo slabem stanju, po lanskem katastrofalnem neurju pa še prav posebej, je cesta Lesično-Golobinjek, ki je povezava proti ostalemu Obsote-lju. Veliko pritožb je tudi zaradi slabe državne povezave med Kozjem, Bučami in Prelaskim proti ostalemu Obsotelju. Nič boljše ni niti s povezavo v Po-savje, s cesto Podsreda-Seno-
vo, lqer so nujna popravila ter rekonstrukcija.
Privsemskupaj namenjapro-metno ministrstvo Občini Kozje trenutno komaj 50 milijonov tolaijev, predvsem za prepla-stitve in še to v prihodnjem leto. Letos naj bi na državnih cestah sanirali zgolj večj i plaz med Lesičnim in Drenskim Rebrom »Občina ministrstvo stalno opozaija na potrebo po hitrejšem urejanju državnih cest ter pošilja v Ljubljano tako ustne kot pisne pobude,« odgovaija župan.
Kdaj bo novinarska konferenca o državnih cestah v osrčju Kozjanskega, v tem trenutku še ni znano. Vobčinski upravi želijo, da se je bo udeležil predstavnik prometnega ministrstva, ki bo javnosti lahko vse podrobneje pojasnil, a iz Ljubljane še ni odgovora. »V občini se bomo seveda prilagodili ministrstvu,« pravi župan.
BRANE JERANKO
Miloš Hladin iz Zagorja pri Lesičnem: »Občina Kozje se iz položaja, v kakršnem se je znašla, sama ne bo mogla rešiti, potrebna bo pomoč države. Tudi državne ceste imamo v naši občini bistveno slabše kot v drugih krajih Slovenije, zato bi država morala biti do nas pozornejša.«
ne bo, če ne bodo pomagali iz ministrstev. Tudi na nas, na Kozjance, bi morali gledati, ne le, na primer, na Savinjsko dolino ter na Ljubljano. Prostore tukaj imamo, manjka podjetniških zamisli. Zaradi slabih cest bi se morali za nas zavzeti poslanci, tako naš poslanec Martin Mi-količ.«
Marta Romih iz Ješovca pri Kozjem: »Težko je tako za starejše kot za mlade in po mojem bo še težje. V teh krajih je veliko ljudi, ki nimajo možnosti, da bi si pomagali s kmetijstvom, živijo tudi v blokih. Pa tudi tisti, ki imajo možnost dela na kmetiji, jim samo to za preživetje ne zadostuje. Občini Kozje bo morala pomagati dr-
Miroslav Zidar iz LesiČ-nega: »Rešitve obstoječega gospodarskega stanja v občini
Klemen Juraja iz Kozjega: »Položaj v občini je po mojem opažanju katastrofalen, zato večina mladih Kozjansko zapušča. Za zaposlitev doma ni skoraj nobene možnosti. Rešitev vidim v odpiranju novih obratov, v vlaganjih v gospodarstvo.«
V graščini v Kozjem so po propadu tovarne Mont odprli novo podjetje Moda Mont, kjer je našlo delo 15 šivilj.
Slavko Jazbec iz Lesične-
ga: »Na tem območju sem bil med prvimi zasebnimi podjetniki. Po četrt stoletja ugotavljam, da so tukajšnje ceste še najbolj podobne sodobnim kolovozom. Podjetniki potrebujejo državno in evropsko podporo, tako začetniki kot obstoječi, da bi lahko odpirali nova delovna mesta. Občinska uprava si prizadeva, a sama ne more nič.«
BJ
14
SL. KONJICE)
Razpredene niti razvoja
Območna razvojna agencija Pohorje Dravinja in GIZ Dravinjske doline v enih rokah
Nadzorni svet GIZ Dravinjske doline je konec preteklega leta imenoval za direktorico Jasmino Mihelak Zupančič, ki sicer vodi Območno razvojno agencijo (ORA) Pohorje - Dravinja. Cilji združenja in razvojne agencije se v marsičem stikajo, prepletajo pa se tudi načini, kako do njih.
Povezava in uskladitev razpršene turistične ponudbe, pa naj gre za namestitvene zmogljivosti, ponudbo hrane, pijače in spominkov ah športno, rekreacijsko in kulturno nadgradnjo, je gotovo eno izmed takih področij. Tako eni kot drugi jo želijo pripeljati na višjo raven, povezati zasebne in javne interese, oblikovati blagovne znamke in uvesti ne le skupno promocijo, temveč tudi skupni turistični rezervacij-ski in prodajni on-line sistem. Kako to narediti, so že zastavili v okviru programa celovitega managementa turistične destinacije Pohorje-Rogla, Terme Zreče, Dravinjska dolina z blagovno znamko Ro-gla.
S projektom so začeli lani, zaključili naj bi ga prihodnje leto. V njem sodelujejo poleg Šolskega centra Slovenske Konjice (v okviru njene enote SIC - izobraževanje odraslih in svetovanje deluje program ORA Pohorje Dravinja), še Mednarodni inštitut za turizem, Unior, Zlati grič, GIZ Dravinjska dolina in GIZ LTO Rogla-Zre-če. Projekt v vrednosti blizu
Jasmina Mihelak Zupančič
sto milijonov tolarjev (40 odstotkov prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj) izvajajo na območju občin Slovenske Konice, Zreče, Vitanje in Oplotnica.
Z doslej opravljenim delom je Jasmina Mihelak Zupančič, ki koordinira delo ORE že od leta 1995, ko je ta bila še Lokalni podjetniški center, zadovoljna: »Čeprav smo projekt zastavili zelo na široko, vemo kaj hočemo in kako to narediti. Letos že nadaljujemo tisto, kar smo zastavili lani in verjamem, da bomo projekt speljali do konca v določenem roku.«
Vsaj tako pomembna kot povezava in prepoznavnost turistične ponudbe območja so tudi prizadevanja za več-
jo izobraženost ljudi, ki tukaj živijo, kot tudi različne konkretne oblike pomoči podjetnikom. V vseslovenski Pharov projekt računalniškega opismenjevanja, ki je namenjen nezaposlenim, se bo na Konjiškem predvidoma vključilo vsaj 600 ljudi. »Projekt je zaživel decembra, ta teden so se že začele prve delavnice. Pomembno je, da bodo tisti, ki bodo izobraževanja na različnih nivojih -od začetnega do specialističnih usposabljanj - zaključili, pridobili tudi javno veljavno listino, kar bo gotovo prednost pri iskanju zaposlitve,« poudarja Mihelakova. Z zanimanjem za to izobraževanje je zadovoljna, prav tako kot tudi z vključevanjem ljudi v projekte (tudi Pharove) vseživljenjskega učenja: »Sodelovalo je že več kot 250 ljudi v vseh starostnih obdobjih. Veseli me, da so se vključili tudi slepi in slabovidni ter člani društva Vizija.«
Za podjetnike pa ima gotovo največjo težo vzpostavitev sistema VEM z vstopno točko za e-VEM, ki je v Konjicah od 1. julija lani. Vse, kar je treba storiti za registracijo, lahko torej samostojni podjetniki opravijo na enem mestu. V ORI pričakujejo, da bo to in ostale usluge, ki so na voljo v tem sistemu, letno koristilo preko 130 podjetij. Seveda jim bodo pomagali usposobljeni svetovalci z licencami, poskrbeli pa bodo tudi za potrebno opremo.
MILENA B. POKLIC
Velika, svetla, vzorno opremljena knjižnica s čudovitim razgledom na Škalce. Dijaki pogrešajo le še večjo izbiro knjig, zlasti strokovnih.
Napolnimo knjižne police
Konjiška gimnazija, ki je svoja vrata odprla šele v tem šolskem letu, ima veliko, svetlo, lepo opremljeno knjižnico, ki ima eno samo napako: večina knjižnih polic je še prazna.
Dijaki, vodstvo šole, predvsem pa knjižničarka Doroteja Rušnik si nadvse želijo, da bi dva tisoč knjig, ki jih že imajo, čimprej dobilo družbo. »Odločili smo se, da zaprosimo vse ljudi, ki imajo doma odvečne knjige, da nam jih odstopijo. Pridobiti želimo predvsem strokovne knjige s področja geografije, biologije, zgodovine, kemije... Leposlovne knjige, zlasti tiste, ki jih naši dijaki potrebujejo za domača branja in seminarske naloge, smo že ali bomo kupih sami. Želimo si, da bi lahko čimprej napolnili vsaj večino polic, na katerih je prostora za deset tisoč knjig,« pojasnjuje
Doroteja Rušnik, ki se zaveda, da je vsak začetek težak.
Za knjige, ki so jih že kupih, jim je del denarja prispevala ob odprtju šole konjiška občina, pa tudi konjiška obrtna zbornica jim je namenila namenska sredstva za knjige. A te so drage in police se le počasi polnijo. Ko se je razširil glas, da so v gimnaziji veseli vsake podarjene knjige, so se že odzvali nekateri posamezniki in skupno prispevali približno 300 knjig. Če se jih bo odzvalo še več, bodo dijaki knjižnico še raje obiskovali kot sedaj: »Vesela sem, da prihajajo vedno, kadar je knjižnica
odprta - tudi v kratkih, 5-mi-nutnih odmorih. Če že nič drugega, pobrskajo med številnimi revijami, še raje pa sedejo za računalnike,« ugotavlja knjižničarka. Ta teden je knjižnica dobila sedem novih računalnikov. Seveda imajo vsi dostop do svetovnega spleta, kjer je mogoče poiskati najrazličnejše informacije. A knjig tudi to ne more nadomestiti.
Če torej lahko pogrešate katero izmed svojih knjig -v Šolskem centru Slovenske Konjice-Zreče oziroma v Gimnaziji Slovenske Konjice je bodo veseli!
MBP
Štiri gore iz sedmih občin
Psycho-Path prvič v Konjicah
Na koncertu v MC Patriot v Slovenskih Konjicah se bo v soboto ob 22. uri predstavila skupina Psycho-Path v prenovljeni in še močnejši (beri: glasnejši in udarnejši) zasedbi.
Pred dobrimi osmimi meseci sta se Melée, Jerneju in Janezu pridružila mlada in nadvse nadarjena Dominik Bago-la na bobnih in kitarist Sašo Benko. Dominik je kot zamenjava za Mateja, ta se je »bendovsko« upokojil in se posvetil odraščanju ter vzgoji novih glasbenih talentov (iz lastnega gnezda), že nastopal s P-P na lanski evropski in britanski turneji. Sašo Benko je alternativni srenji znan kot protagonist, žal razpadlih, Manul in eden (poleg Jerneja in Davida Halba iz Sphericube) izmed Darectalchex - spremljevalnega tria slovenskega elektro-wunderkinda Kleemarja.
Koncert Psycho-Path, ki delujejo že 12. leto, bo odlična priložnost, da iz prve roke preverimo, v kakšni koncertni
formi je skupina. Obenem pa nas čaka še prvo poslušanje novih, še neizdanih pesmi, katere člani skupine zadnje tedne
o modelirajo v pravo zvočno po-
Ideja krajinskega parka na območju Paškega kozjaka. Stenice, Kislice in Konjiške gore, ki se je že pred leti začela porajati v Vojniku, počasi dobiva trdno oporo. Naslednji teden bodo občine podpisale pismo o sodelovanju, do leta 2008 pa naj bi bil park dokončno ustanovljen.
»Ideja o zaščiti narave na območju štirih gora je prišla od ljudi, ki trenutno nemočno opazujejo, kako se narava ropa,« je zamisel o krajinskem parku pojasnil župan Občine Vojnik Beno Podergajs. »Radi bi namreč idilično pokrajino oziroma vsaj tisto, ki je v preteklih letih še nismo čisto porušili in uničili, ohranili zanamcem,« je dodal župan Občine Dobrna Martin Bred, s katerim je voj-niški župan začel dograjevati idejo. V pogovore so se vključili Še župani občin Vitanje, Zreče ter Slovenske Konjice, ker pa del Paškega kozjaka spada tudi na območje občin Misli-nja in Velenje, só k sodelova-
nju povabili še njih. »Projekt bo vodila Občina Slovenske Konjice, saj nam ob obilici domačih projektov že zmanjkuje ljudi,« je povedal Podergajs. Prva naloga konjiške občine bo prijava na razpis za pridobitev evropskih sredstev. »Šele ko bo ideja že tako daleč, da bo sprejeta tudi na okoljskem ministrstvu, bomo začeli obveščati ljudi ter jih seznanjati s prednostmi, ki jih park prinaša. Te so poleg zaščite narave predvsem možnosti dodatnih dejavnosti na kmetijah.« »Zavedamo pa se, da bodo nekateri videti tudi slabosti, kot je omejevanje določenih posegov v prostor, zmanjševanje intenzivne kmetijske rabe in podobno,« je dodal Brecl.
V območje krajinskega parka, ki ima trenutno še delovni naslov Paški kozjak-Stenica-Kislica-Konjiška gora, bodo zajeli le ožja območja z manjšimi, razpršenimi naselji, izvzeti pa bodo urbana naselja.
POGLED V ATELJE
Ramo Selimović
To je tisti slikar, ki živi v domišljijskem svetu tako plemenitih živali, kot so konji in ki podobe in občutja iz tega sveta udejanja na platnu. Na teh njegovih slikah se konji smejijo, jočejo, se ljubijo, so jezni in so besni.... V različnih razpoloženjskih stanjih pa se Se-limovičevi konji zavedajo svoje lepote, ki jo človek od vekomaj časti in upodablja. Mit o konju je večen.
Večino njegovega slikarskega opusa predstavljajo konji, vmes kdaj prav na kratko presedla na tihožitje (bolj kot poskus ali darilo prijateljem) , v zadnjem obdobju pa je odkril tisto, kar je bilo v njem dolgo skrito, speče. Lotil se je risbe, natančneje akta in v njem našel novo polje svojega ustvarjanja.
Ramo Selimović je otroštvo in mladost preživljal v Go-raždu, majhnem bosanskem mestu, v Sarajevu pa je končal šolo za uporabno umetnost, smer slikarstvo in grafika. »Najprej sem se moral naučiti in obvladati slikarsko obrt, zato sem na začetku ogromno risal. Kar pet let sem risal akte po živih modelih in tako sem poznal vsako mišico človeškega telesa,« se spominja svojih začetkov in pove, da je imel v šoli odlične profesorje. V zadnjem letniku ga je učil danes svetovno znani slikar Mersad
Ramo Selimović v svojem ustvarjalnem kotičku
Berber, ki je bil takrat še mladenič. Leta 1972 ga je tok življenja ponesel v Slovenijo, v Celje. V Cinkarni se je zaposlil kot grafični oblikovalec in to je še danes, že 34. leto.
Zakaj konji? »Vsak slikar se odloči za neko temo, recimo cvetje, krajino, razne objekte ali kakšno drugo fi-guraliko, jaz pa sem se odločil za konja in se s tem nekako uvrstil med slikarje-ani-maliste. Rad imam živali. Žival je kot človek: ima svojo
»Akt je bil zame močan izziv, za začetek sem narisal kar 40 risb,» pravi umetnik.
fiziognomijo, svoj značaj, navade, obnašanje, vsaka žival izraža svoja čustva, razpoloženje. Slikanje živali, v mojem primeru konja, je neskončna tema. Da bi konja do podrobnosti spoznal, sem na začetku vehko časa prebil v konjeniškem klubu v Škof ji vasi, opazoval konje, jih preučeval, skiciral. Konj v različnih okoljih in situacijah izraža najrazličnejša čustva. Nekoč sem narisal pijanega konja, no, ne ravno pijanega, ampak nekakšnega svatovskega konja, ki je bil, kot bi rekli ljudje, v rožicah, z značilnim nasmehom,« je odgovoril. Na njegovih slikah so tudi jezni, žalostni, besneči konji. Od kod mu te podobe? »Iz svoje mladosti se spominjam trpečih konjev, ki so ječali pod biči lastnikov, in te podobe so se mi globoko zarisale v spomin. Nikoh ne bom pozabil tega njihovega trpljenja,« pojasni.
Na njegovih slikah s konji se pojavljajo tudi ptice kot stranske figure. Konj in šoja, konj in škorec, na primer. Od kod ta simbioza? »Bilo je pozimi, ko sem na našem vrtu zagledal šojo, bila je čisto bhzu, in jo dolgo opazoval, nato pa sem vzel v roke knjigo o pticah, da bi o šoji izvedel kar največ. In prav razveselil sem se, ko sem prebral, da je šojo mogoče najti le v čistem okolju,« odgovori in posredno pove, da je okolje, v katerem ima svoj dom, neonesnaženo. Ramo Selimović s svojo družino živi in ustvarja v zaselku Gorica pri Šmartnem. Slika predvsem za svojo dušo. »Občudujem umetnike, ki si s tem delom služijo vsakdanji kruh, jaz pravim, da je to črn kruh z devetimi skorjami,« pripomni.
Njegove umetnine so v najrazličnejših formatih, od majhnih shk do slik velikih formatov. Njegove slike je mogoče najti v galeriji Mozaik v Celju, kjer se redno
sestaja in druži s celjskimi slikarji. Ramo Selimović pa je imel tudi že več samostojnih razstav: tri v Celju, v Šoštanju, Velenju, Slovenskih Konjicah, v Banja Luki ...
Kako to, da-v razmeroma poznem obdobju ponovno odkriva misterije akta, ki velja za eno najzahtevnejših slikarskih tehnik? »Nedavno me je obiskal nek odvetnik, ljubitelj slikarstva, in me pobaral, če bi hotel zanj narisati akt. Zame je bil to močan izziv in za začetek sem narisal kar 40 črno belih risb. Akt je bil zame pravo odkritje, ki se mu zdaj vse bolj in vse več posvečam,« je še povedal v času, ko smo pokukah v intimni svet celjskega slikarja Rama Sehmovića.
MARJELA AGREŽ
Gala koncert ob Mozartovem jubileju
Letos mineva 250 let od rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ob tej priložnosti se bodo zvrstile številne prireditve in koncerti po ceh Evropi. Eden takšnih gala koncertov bo v petek, 27. januarja, ob 20. uri tudi v celjskem Narodnem domu. Pripravljata ga trebanjska in celjska izpostava JSKD.
Na koncertu bodo sodelovali Simfoniki RTV Slovenije z dirigentom Markom Munihom, Quartettulipan z ustno harmoniko, flavto, violončelom in klavirjem, Vladimir Hro-vat (ustna harmonika) in Tina Žerdin (harfa) ter otroški pevski zbor Junior Carmina Slovenica iz Maribora. Koncert bo nekaj posebnega tudi zaradi tega, ker bo ustna harmonika v vlogi osrednjega nosilca velikih glasbenih umetnin. Poleg Mozartove glasbe bo prireditev pospremila še beseda iz Mozartovih pisem.
Karte so v předprodají po 1.500 oziroma 1.000 tolarjev za otroke, dijake in študente. Na voljo so v TIC-u v Celju. V redni prodaji bodo karte 500 tolarjev dražje, kupih pa jih bo mogoče uro pred koncertom na blagajni Narodnega doma. BA
Prijatelji Jurija Vodov-nika
V Zrečah letos praznujejo 800-letnico prve pisne omembe kraja. Obeležili jo bodo z izidom zbornika in z vrsto prireditev. Ena izmed njih bo sobotni literarni večer v Skomarski hiši.
Že 54. večer iz cikla Jaz mam' en stari znucan koš pripravlja Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine pri KUD Vladko Mohorič. Gostje večera, ki se bo začel ob 18. uri v Skomarski hiši v vasi Skomarje nad Zrečami, bodo tokrat člani kulturnih društev in skupin, ki nosijo ime pohorskega rojaka Jurija Vodov-nika, pa tudi tisti, ki na kakšen drug način ohranjajo njegovo ime in delo. Večer so zato naslovih Prijatelji Jurija Vodovnika, vodil pa ga bo Martin Mrzdovnik.
MBP
Predpremierno v Planetu Tuš 21. in 22. januarja!
Slovenska ljudska pesem v očeh strokovnjakov
Pod pokroviteljstvom Občine Prebold je KPD Šešče s skupino ljudskih pevcev Prijatelji 6-Še v preboldskem hotelu organiziralo II. simpozij o slovenski ljudski pesmi. V sklopu tega dogodka je bilo več spremljajočih prireditev, ki so slovenski ljudski pesmi dale še bolj poglobljeno vsebino in pomen.
Simpozij je namenjen vodjem skupin, ki pojejo sloven-
sko ljudsko pesem, pevcem, zborovodjem, pedagogom in vsem ostalim, ki jih zanima bogastvo ljudskega izročila. Po dobrodošlici, ki so jo izrekli Januš Rasiewicz, Nuša Dvoršek in župan Vinko Debelak, so udeleženci z zanimanjem prisluhnili izvrstnim predavateljem: dr. Mariji Stanonik, ki je govorila o vlogi Antona Martina Slomška v slovenskem ljud-
CMCelje v v<,6a,anowanj8k.m
mm	mm kompleksu Livada i«ntjur
ctsre mostovi vue	pri Calju prodamo:
• dvoinpolsobno stanovanje v drugem nadstropju v izmeri 65,50 m2 • dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 54,30 m2 • 5 dvostažnih stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m2
• B garaž v izmeri 2,9 m * 5,6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ.
skem pesništvu, Ljobi Jenče, ki je prestavila slovensko ljudsko pesem na Notranjskem, ter predavateljem z avstrijske Koroške Nužeju Tolma-jerju, Tonetu Ivartniku in mag. Martini Pilko-Rustia, ki so govorili o koroški pesnici Milki Hartmanovi in njenem pesniškem ustvarjanju.
Poleg odgovorov na vprašanja so predavatelji postregli še z zvočnimi in slikovnimi zapisi, prav tako pa tudi ni manjkalo skupnega petja vseh udeležencev. Simpozij je bil lepo doživetje za vse udeležence, z izvedbo pa je bil zadovoljen tudi eden glavnih »krivcev« Januš Rasiewicz.	DN
Gradimo za
Vmzlk
Ljudje radi prihajajo sem gor...
Pri družini pranečaka pesnika Antona Aškerca - Ni vedno lahko biti sorodnik največjega slovenskega epika
Pod obronki Stražnika in Kopitnika nad Rimskimi Toplicami je raztresena vasica Senožete. Do nje se mimo zdravilišča vzpenja vijugasta cesta, nekoč ozek kolovoz, po katerem je tolikokrat tekel Hrušovarjev Tonček. Pa ne samo on, temveč tudi mnogi pred njim. A le on je v svetu pustil pečat, zaradi katerega ljudje tako radi poroma-jo do njegovega doma. Tudi nas je pot vodila do domačije Aškerčevih na Senožete, kjer danes s svojo družino -ženo Jožico, sinom Matjažem, hčerko Polono in mamo Ano - živi pesnikov pra-nečak Avgust Aškerc.
Anton Aškerc je bil eden izmed štirih otrok, ki so se rodili očetu Antonu in materi Agati. Pesnikovemu bratu Mihu se v mladih letih ni mudilo pred oltar. Poročil se je Šele, ko mu je bilo nekaj čez 40 let. Žena mu je rodila devet otrok, med njimi je bil predzadnji Avgustov oče. Tudi ta se je oženil relativno pozno, a vseeno nekoliko mlajši kot njegov oče. Žena Ana mu je povila štiri otroke, tri sinove in hčerko. Na Hrušovar-jevi domačiji, kakor Aškercem
ERC
še vedno pravijo po domače, je ostal Avgust, ki si nadvse prizadeva, da bi svojega velikega prednika približal čim večjemu številu ljudi, ki se ustavijo pri njih na Aškerčevim. Pri tem
so mu v veliko pomoč tudi otroka in žena, a v glavnem je on tisti, ki sprejme obiskovalce, jim razkaže hišo, v kateri je pesnik preživel svoje otroštvo, natrosi nekaj zanimivosti in anekdot
iz Aškerčevega življenja, prebere kakšno njegovo pesem...
»Ljudje radi prihajajo sem gor, bodisi iz radovednosti ali zaradi poznavanja. Marsikdo najbrž išče tudi navdih in ener-
gijo, ki ju izžareva ta košček slovenske zemlje. Nekaterim ustvarjalcem je všeč, če lahko svoja dela predstavijo v nostalgiji senožeške kmečke domačnosti, čeprav občinstvo nikoli ni številčno, saj v Hrušovarje-vo hišo, ki je danes preurejena v muzej, težko spravimo več kot 30 duš,« pove Avgust.
Hrušovarjev rod na senožeš-ki samoti vztraja že od 18. stoletja, ko naj bi se na to, s soncem malo obsijano domačijo priselili prvi Aškerci. Anton Aškerc je celo verjel, da se po njegovih žilah pretaka turška kri, saj beseda »askar«, ki spominja na njegov priimek, pomeni »turški vojak, bojevnik, napadalec«.
Domači sir iz Ovčje vasi
Aškerčev rod se že od nekdaj ukvarja s kmetovanjem. Danes sodijo med manjše kmetije s 5,5 hektarja obdelovalne zemlje. Žena Jožica je ostala na kmetiji, medtem ko ima Avgust tudi službene obveznosti - po poklicu je prodajalec, zaposlen v Celju. Jožico je na Aš-kerčevino pripeljal iz knežjega mesta. Rojena meščanka se
je hitro navadila na kmečko življenje in danes ni kmečkega opravila, ki ga ne bi obvladala. »Težko bi se spet navadila na mestno življenje,« v njenem imenu pove Avgust ter v šali pristavi, da si je v 22 letih že prislužila »domovinsko pravico na kmetih«. Njene odločitve pa nikakor ni mogel razumeti družinski zdravnik, ki je nekoč prišel k njim domov. »Le kateri hudič te je pripeljal sem gor, v te hribe?« se je obrnil k Jožici, vedoč, da bo razumela njegovo šaljivo pripombo.
Ko je Avgust pred leti sklenil prodati vso govejo živino in jo zamenjati za ovce, so ljudje mislili, da z njim nekaj ni v redu. A so kmalu začeli stopati po njegovi poti. »Danes jih v vasi že toliko goji ovce, da bi Senožete lahko preimenovali v Ovčjo vas,« se smeje Avgust, ki se je zadnja leta preusmeril na gojenje »mlečnih« ovc. Približno 30 jih meketa na njihovi kmetiji, iz ovčjega mleka pa z ženo doma izdelujeta sir. Od sedem do deset različnih vrst ga vsako leto ponudita obiskovalcem, nekaj ga prodata, nekaj podarita znancem in prijateljem, »tako da svežega za domače ponavadi zmanjka«, se pritožita Polona in Matjaž. Razmišljajo celo, da bi letos ovčji sir prodajali na tržnici, a morajo za to prej najti nekoga, ki bi to hotel početi.
Da so doma sploh lahko začeli izdelovati sir, sta morala Avgust in Jožica v šolo, veliko skrivnosti dobrega sira pa sta izvedela tudi od Avgustove mame, saj se je tudi ona ukvarjala s sirarstvom. Aškerčev sir gre vsem v slast, skrivnost njegovega odličnega okusa pa je v starih receptih, ki so jih dobili po okoliških krajih. Nekateri med njimi so se po ustnem izročilu prenašali iz roda v rod. Na vprašanje, kdo v družini se je specializiral za striženje ovc. Avgust in Jožica postrežeta z zgodbo, ko sta se prvič »šla« ovčja frizerja. »Menda je trajalo celo dopoldne. Nekaj časa je ovca ležala ob meni, nekaj časa jaz ob njej. Potem pa je prišla mama in najino delo dokončala v nekaj minutah,« se danes smeje Avgust. Sicer pa je Aškerčeva domačija »napol živalsko zavetišče. Matjažu se vse smili in
Matjaž ob vitrini, ki je njegovo delo. ' je uporabljal i
Avgustova mama Ana v hiši, kjer je pesnik preživel svoja mlada leta. Zanimivo je, da Aškerčevino obišče tudi vsa več tujcev iz cele Evrope, ki pesnika cenijo celo bolj kot Slovenci.
9. januarja letos je minilo 150 let od rojstva največjega slovenskega pesnika balad in romanc Antona Aškerca. V občini Laško se bodo obletnice z različnimi dogodki spominjali skozi celo leto. Pred kratkim je o pesniku izšla knjiga Brodnikova oporoka, ki jo je napisal Ivan Sivec. Produkcija TV Krpan je posnela film o Antonu Aškercu, februarja bo Aškercu posvečena osrednje občinska prireditev v Laškem in proslava v Rimskih Toplicah. Ob svetovnem dnevu poezije, marca, bodo v Laškem nastopili pesniki, ki sodelujejo pri reviji Poetikon. Čez vse leto se bodo vrstili dogodki po šolah. Na pevskih revijah bodo prepevali uglasbene Aškerčeve pesmi, še bolj množičen kot običajno pa bo tradicionalni pohod po Aškerčevi poti ...
Avgust in Jožica pred rojstno hišo Simona Gregorčiča na Vršnem.	Avgust se ob božiču obleče v Božička in obišče otroke s posebnimi potrebami na Glaziji.
St. 6 - 20. januar 2006 ---
IftKC
potem vse, kar leze in gre, prinese domov. Pa saj nimamo nič proti,« se sprijaznita starša. Pri njih je tako že okrevala šoja, pa jež, da o psih in mačkah ne govorimo.
Pehta d.o.o.
»A veste, da našemu atiju tod okrog rečejo teta Pehta oziroma Pehta d.o.o.?« očeta mimogrede zatožita Polona in Matjaž. Takšno ime se ga drži povsem upravičeno, glede na to, koliko zanimivega zna povedati o zeliščih. Ta nabira, ko je zelo slabe ali zelo dobre volje. Iz njih Jožica pripravi okusen čaj, nekatera doda ovčjemu sini. Menda je precej redkih zelišč v okolici Trente, kamor se Avgust in Jožica ponavadi odpravita ob koncih tedna. V zadnjem času poleg Trente raziskujeta tudi Na-diško dolino in Kanal. V tem koncu Slovenije imata precej prijateljev, ki ju vedno sprejmejo z odprtimi rokami.
Čeprav so Aškerčevi kot družina zelo povezani, so skupni dopusti vse redkejši. Nenazadnje mora nekdo ostati doma, da življenje na kmetiji nemoteno teče naprej. Za hlev je ob takšnih priložnostih zadolžen Matjaž, za hišo in obiskovalce pa Polona.
Kot noč in dan
Devetnajstletni Matjaž in dve leti starejša Polona nima-
ta veliko skupnih lastnosti. »Kar naprej sta si v laseh, po drugi strani pa niti dve uri ne zdržita drug brez drugega,« ju v en glas izdata starša, Polona pa le potrdi pravkar izrečeno: »Matjaž se že na tešče zjutraj odloči, da mi bo pokvaril dan. Začne tako, da mi že ob sedmih tolče po vratih. Potem se za kratek čas umakne, ob dvanajstih pa ponavadi že doseže svoj cilj. Takrat je najbolje zapreti vsa vrata in okna v hiši, da naju sosedje ne slišijo.« Polona o svojem bratu še pove, da je »zelo težak, a zna biti po drugi strani tudi >čistu v redu<. Navzven deluje precej hladno, a se globoko v njem skrivajo tudi čustva. Če mu nekdo ni všeč, mu to tudi pokaže. In obratno.« »Pa varčen je, kot pesnikova teta Ajtka, medtem ko je Polona bolj zapravljiva,« doda oče. Matjaž Poloni za njen opis ne ostane dolžan: »Saj ti si pa tako čustvena, da boš vsak čas začela jokati. Pa vzkipljiva si kot mama. Ter odvisna od družbe, medtem ko sem jaz lahko tudi po cel mesec sam.«
Matjaž je končal srednjo kmetijsko šolo v Šentjurju, trenutno pa se pripravlja na peti maturitetni predmet, biologijo. Razmišlja, da bi šel študirat agronomijo. Sicer pa si je svoj poklic izbral že v četrtem razredu osnovne šole, ko je učiteljici zabrusil, da bo kar pastir, za več »me tako ali tako niste sposobni naučiti«. Zanimata ga tudi politika in zgodovina, rad bere, sanjari - o vsem mogočem. Tudi o tem, »da bi odstavil Janšo«. Zjutraj na teletekstu preveri vsa politična dogajanja in potem o stvareh, ki ga motijo in ki jih ne more ah noče razumeti, razglablja na dolgo in široko. »Enkrat sva se skupaj peljala v Celje, jaz v službo, Matjaž v šolo. Vso pot mi je >težÚ< o politiki, dokler nisem v Tremer-jah ustavil in mu rekel: >Zdaj pa molči ali pojdi naprej peš.<,« se spominja oče, ki mu je Matjaž po značaju še najbolj podoben. »Oba sva trmasta in neomajna v svojih prepričanjih.«
Polona je po značajskih lastnostih bolj podobna mami. Študira zdravstveno nego na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, po diplomi pa bi rada nadaljevala študij psihoterapije. Že deveto leto, od sedmega razreda osnovne šole, vodi cerkveni mešani pevski zbor, ki ga sestavlja približno 20 pevcev in pevk med dvanajstim in
kar vem o Antonu Aškercu, sem izvedel od nje. Še vedno jo prosimo za marsikateri nasvet, saj stare izkušnje in modrosti nekaj veljajo,« o njej pove Avgust. Na babico sta zelo navezana tudi Matjaž in Polona.
Tri enke zaradi Aškerca
Ni vedno lahko biti sorodnik največjega slovenskega epika. Ko Avgusta pobaramo, kako je shajal v šoli, zlasti pri slovenščini, glede na to, da so učiteljice vedele, da je v sorodu s pesnikom, odvrne: »Včasih se mi je zdelo že prav neumno, da so me kar naprej samo o Aškercu spraševali. Nekoč sem v eni uri
dobil tri enke, ker sem se odločil, da ne bom več odgovarjal na vprašanja.«
Podobne težave je imel Matjaž, medtem ko se je Polona znašla. »Naredila sem referat o Aškercu in ga potem vsako leto predstavila pri pouku.« Mami Jožici, ki se je k Aškerčevim primožila, je bilo s tovrstnimi tegobami v šoli pri-zanešeno.
Ko beseda nanese na pesni- _ ka, je Avgust kot odprta knjiga. Zanimivosti in anekdot o svojem velikem predniku mu ne zmanjka. In z veseljem bo kramljal z vsakim, ki ga bo pot zanesla na Aškerčevino. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: BA, iz družinskega albuma Aškerčevih
Jožica si je takole odpočila sredi Soče.
osemdesetim letom. Polona je sprva želela igrati flavto, a se je zaradi astme odločila za klavir. Ker so jo v glasbeni šoli hoteli odpraviti z opazko, da ima za to prekratke prste, je cele počitnice vadila, dokler ji niso naposled priznali, da je v bistvu zelo nadarjena. Rada ima tudi konje ter eksperimentiranje z oblačili. »Včasih se tako čudno napravi, da bi lahko na metli poletela,« njen stil oblačenja v prispodobi opiše oče. A mu Polona ne ostane dolžna: »Atiju domišljija >laufa< sto na uro. Iz vsake stvari zna narediti zgodbo. Je pa tudi zemerljiv, a kljub temu predober za ljudi. Aja,
pa zamuja rad.« Matjaž seveda doda svoje: »Ko gre k spovedi, ga eno uro in pol ni iz spovednice. Tega res ne morem razumeti.« Pa mu oče pojasni, da mu je moral župnik najprej razložiti, kaj je greh in kaj ne, da se je potem znal prav spovedati. Mama Jožica vse to le posluša in vsake toliko zmaje z glavo, češ, kakšne traparije kvasite. »Naša mami je najboljša na svetu. Vedno nas zna >pocartati<, a se zna tudi postaviti zase in povedati, kar misli,« jo opišeta otroka.
Pri Aškerčevih živi tudi Av-gustova mama Ana. »Nikoli jih nisem >dobil< od nje. Ubo gali smo jo na besedo. Vse,
Polona na Veliki planini. Ob tej sliki se spominja anekdote, ko je nekoč v gorah stopila poleg krave in začela vpiti: »Poglejte, zrasla sem!« V resnici je bila le krava nenavadno majhna.
Lipa nad Aškerčevo domačijo velja za eno največjih dreves na Senožetah. Zasajena je bila na leto Aškerčevega rojstva, leta 1856.
Zaključno piljenje
Danes se bo slovenska rokometna reprezentanca v Ljubljani pomerila s Srbijo in Črno goro, jutri pa še v Zlatorogu (18.00), kamor se bo vrnil eden izmed junakov celjskega klubskega podviga Žikica Milosavljevič.
Selektor Slavko Ivezič ima po mnenju strokovnjakov moštvo, ki je zelo zmožno za evropsko prvenstvo v Švici. Začelo se bo v četrtek. »Cilj je polfinale. Postavljen je zelo visoko, a tudi realno. Branili bomo namreč srebro z evropskega prvenstva, ki je bilo v Sloveniji. Tega se še kako zavedamo. Obremenitev bomo nesli na svojih plečih v Švico,« ni ovinkaril Ivezič.
V rokometu je med izpadom v predtekmovanju in medaljo lahko le zadetek razlike, ali ne?
Evropski kakovostni vrh je zelo širok. Približno deset reprezentanc se spogleduje z
zmagovalnimi stopničkami. Med njimi je tudi selekcija, ki jo vodim. Če bomo kompletni, če bomo zdravi, če bomo dosegli želeno raven forme in če bodo odnosi znotraj moštva takšni, kot si želimo, potem imamo precej možnosti, da izpolnimo cilj.
S Sergejem Rutenko kot dirigentom, torej?
Tako je bilo načrtovano. Tudi Ciudad Real je Sergeja angažiral za srednjega zunanjega napadalca, čeprav zdaj igra že kar precej na levi strani. Z Urošem Zormanom naj bi bila v reprezentanci dober tandem, z različnim načinom in pristopom, da bi se dopolnjevala. Na ta način bi bila slovenska reprezentanca zelo močna. Pomembno je, da to oba igralca sprejmeta. Na levi strani imamo namreč tri odlične igralce, Aleša Pajo-viča, Miladina Kozlino in Ognjena Backoviča, ki bi jih bilo škoda zapostaviti.
V kategoriji dečkov do 13 let je prvo mesto osvojil Matevž Slatinšek, SSK Ljubno, sledila sta mu Luka Šare, SSK Mengeš, ter Žiga Oblak, ŠD Planica. Rok Justin (zadnji v vrsti), ki mu je uspel nov rekord skakalnice, se ni povzpel na stopničke.
PANORAMA
KOŠARKA
1. ASL
13. krog: Pivovarna Laško - Kraški zidar 104:59 (25:17, 47:32, 74:48); Jevdič, Strnad 26, McMillan 16, Kunc 12, Ko-štomaj 10, Vrečko 9, Finžgar 5; Lazarevski 16, Mučič, Močnik 12. Vrstni red: Slovan 26, Pivovarna Laško 22, Helios, Alpos Kemoplast 21, Elektra 20, Kraški zidar 18, Zagorje, Koper 17, Rogla, Postojnska jama 16, Loka kava 15, Krka 13.
Jadranska liga -ženske
16. krog: Herceg Novi - Merkur Celje 80:116 (18:30,39:60, 57:84); Dabovič 29, Vučinič 28; Radulovič 22, N. Kvas 20, Čonkova 15, Erkič 14, Libico-va 12, Komplet 10, Laskova 9, Jurše 6, Jereb, U. Kvas 4. Vrstni red: Merkur 26, Gospič 25, Šibenik 24, Vojvodina 22, Kimico 21, Croatia 20, Herceg Novi 19, Željezničar 18, Budućnost 16, Jedinstvo 14.
ROKOMET___
1. SL - ženske
11. krog: Celje Celjske mesnine - Loka kava 25:20
(10:8); Stipanova 10, Potočnik 6, Jankovič 4, Skutnik 3, Zorko 2; J. Medvešek 6, Breznik 4. Vrstni red: Krim 24, Olimpija, Inna Dolgun, Celje Celjske mesnine 17, Celeia Žalec, Ptuj 14, Loka kava 11, Kočevje 10, Brežice 8, Izola 6, Maks 5, Burja 2.
VATERPOLO
1. SL
16. krog: Posejdon - Slovan 14:12 (2:4,6:2,2:2,4:4). Vrstni red: Triglav 42, Olimpija 36, Branik 25, Koper 23, Dunaj 21, Primorje 16, Kokra 9, Posejdon 6, Slovan 0.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 20. 1.
ODBOJKA
Interliga, 10. krog: Šoštanj Topolšica - Zagreb (19).
SOBOTA, 21.1.
ROKOMET
1. SL - ženske, 13. krog: Celje Celjske mesnine - Olimpija (16), Brežice - Celeia Žalec (19).
Nov rekord
v Vizorah
»Vse je odvisno od naslff
Smučarsko društvo Vizore je v soboto za deklice do 14 let, dečke do 12 let in do 13 let priredilo tekmo za državni pokal v smučarskih skokih. Za slednje so prvič organizirali tudi tekmovanje v nordijski kombinaciji, ki poleg smučarskih skokov vključuje še tek na smučeh.
Tekmovanja na 32-metrski skakalnici se je udeležilo 84 skakalk in skakalcev iz 21 slovenskih klubov, od tega so bili trije iz domačega kluba, 17 tekmovalcev v kategoriji do 13 let pa je opravilo še s tri kilometre dolgo tekaško progo. Gledalci, ki jih letos ni bilo toliko, kot smo jih ob vznožju vizorskih skakalnic vajeni, so bili priča novemu rekordu skakalnice. Dosedanji rekord nekdanjega olimpijca Matjaža Debelaka pred petimi leti (36 metrov) je preskočil mladi skakalec Rok Justin iz Skakalnega kluba Stol Žirovnica, ki je skočil kar 37 metrov.
ROŽMARI PETEK
Dobro razpoloženje s priprav: najtežji na najlažjega
Priprave ste pravzaprav že zaključili. Kdaj boste objavili končni spisek potnikov?
Morda danes, jutri, najbrž pa kar v nedeljo, ko bo jasno, ali so vsi zdravi. Na slo-vensko-hrvaškem pokalu, kjer smo osvojili drugo mesto, smo vsako tekmo igrali
na zmago in obenem preverili vse kandidate. Tekma s Hrvati zdaj nekako »štrli«, tako zaradi naboja kot tudi zaradi naše slabše kombinatorike v napadu. Zavedati se moramo, da medalje ne visijo v zraku.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Lucijo Čonkovo je preporodil prav Željko Ciglar.
ŇXŘČ
Kar sedem zmag so nanizale košarkarice celjskega Merkurja v Jadranski ligi pod vodstvom trenerja Željka Ciglarja. Sinoči so odigrale prvo tekmo četrt-finala slovenskega pokala proti Mariboru, jutri pa bodo nadaljevale zmagovito serijo, saj bodo pričakale zadnjeuvrščeno Jedinstvo iz Tuzle.
Potem bosta sledili še dve tekmi do konca rednega dela lige, s Croatio v Zagrebu in doma s Šibenikom. »Vse je odvisno od nas. Če bodo dekleta igrala tako kot v zadnjem obdobju, potem pričakujem skupno deset zaporednih zmag,« je v napovedi optimističen hrvaški strateg Željko Ciglar.
Čehinja Lucija Čonkova je na prvi tekmi uspešne črnogorske turneje Budučno-sti nasula 29 točk, še prej pa v derbiju Gospiću kar 31. Od kod preporod?
Z njo sem opravil daljši pogovor. In spet je postala nosilka igre Celja, kot je pred časom že bila. Spoznala je, da zmore več, kot je kazala v zadnjem obdobju. Upam, da bo tako nadaljevala.
Budućnost in Herceg Novi vam nista bila dorasla, čeprav ste igrali v gosteh ...
Izpolnili smo načrte. Res je, celo z veliko višjima razlikama, kot smo pričakova-
- Št 6 - 20.
Željko Ciglar
li. Ekipa se je stabilizirala. Zdaj se približuje mojim željam. A čaka nas še veliko dela. Že zdaj bi namreč rad pripravil jedro ekipe in igre za naslednjo sezono. V evropski konkurenci moramo postoriti malo več kot doslej.
Kakšne so želje glede uvrstitve na zaključni turnir četverice?
Gospić in Šibenik sta še spredaj, čeprav se slednji mu še lahko zalomi. Mer kur je med kandidati za or ganizacijo final-foura. V boto ne bi smeli imeti težav z Jedinstvom, zmagali bomo tudi v gosteh pri Croa-tii, ki je izgubila glavne igralke in trenerja, tako da zanjo zdaj igrajo deklice, v zadnjem krogu pa bomo optimistično pričakali Šiben-čanke. Četrta udeleženka bo Vojvodina ali Struga.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
januar 2006 -
Je konec porazov pivovarjev?
Ta konec tedna bodo na Celjskem kar tri srečanja ekip, ki igrajo v najmočnejših ligah. Na gostovanje odhajajo le Šentjurčani. Priložnost torej, da naše ekipe ponovno uspešno zaključijo konec tedna, morda tudi z vsemi štirimi zmagami.
Laščani bodo jutri gostih ekipo Heliosa, proti kateri so v letošnji sivi sezoni Jadranske lige zabeležili prvo od dveh dosedanjih zmag (druga je proti Olimpiji). V Domžalah so Laščani po dobri igri slavili 76:63, čeprav so pred to tekmo ostali brez prvega strelca Roberta Trohe. Domžalčani prihajajo v Laško po revanšo, medtem ko želijo gostitelji na vsak način prekiniti serijo porazov, ki traja že kar 11 krogov. Z Vukašinom Mandičem so Laščani dobili igralca na perečem položaju krila, možno je tudi, da bo proti Heliosu že zaigral David Ugrekhe-lidze, ki se vrača v mesto piva in cvetja. Proti Heliosu, ki letos igra dokaj solidno v Jadranski ligi, bo treba igrati strpno, pri čemer bo treba predvsem pritiskati na zunanje igralce. Tam je ekipa Memija Bečiroviča ob odsotnosti Jureta Močnika in starejšega Doinna Lorbka najbolj šibka. Pri tem je največ odvisno od igre Laščanov, ki se po zadnjih vesteh iz Vršca le prebujajo iz t.i. apatije, ki jih je zajela po seriji neugodnih in visokih porazov. Morda je sprememba trenerja le prinesla preobrat v sezono, ki se pravzaprav za Laščane šele začenja. Srečanje proti Heliosu šteje tudi za državno prvenstvo v 1. A ligi, zato ima končni izid dvojno vrednost.
Zmaga je »nuja«
Rogla bo jutri gostila ekipo Loke kave, ki je bila v prejšnjem krogu zelo neugoden nasprotnik Elektri. Za Zrečane je zmaga že skoraj »nuja«, saj je dno lestvice zelo izenačeno v ligi za obstanek, kamor bosta kot kaže odšli obe ekipi. Ob tem so Zrečani še dvojni dolžniki. Zaradi poraza v Škofji Loki (62:64) in zarâdi katastrofe v minulem krogu v Šentjurju. Upamo lahko, da bodo fantje izpod Rogle zdaj pokazali svojo nepopustljivo pohorsko trmo in z zmago izbrisali omenjeni dolžniški razmerji. Šentjurčani potujejo vPostojno neobremenjeni. Če bo pristop ponovno pravi, potem se jamarjem iz Postojne ne piše nič dobrega, čeprav so menjali trenerja in dobili še dodatne okrepitve. Če odnos ne bo pravi, če se bo nos preveč dvignil, lahko Šentjurčani padejo v jamo. Elek-tra bo doma gostila ekipo Krke, ki je v minulem krogu zabeležila prvo zmago v sezoni in ji bodo prav gotovo zrasla krila ter ambicije. V Šoštanju se zavedajo, da jih čaka težka naloga, saj se Krka se ne bo predala vnaprej, zato trener Dušan Hauptman ves teden opozarja-na stoodstoten pristop. So pa Šoštanjčani nedvomno veliki favoriti, a pazljivost ne bo odveč. Favoriti so bili tudi v zadnjem lanskem srečanju proti Zagorju doma, pri čemer so jih dobili po prstih.
JANEZ TERBOVC
REKLI SO
Dušan Hauptman, trener Elektre: »-Zavedamo se, da nas čaka težka naloga, saj je Krka od naše prve tekme zamenjala kar šest igralcev in trenerja in gre v bistvu za povsem novo ekipo. Upam, da bo v soboto končno zaigral tudi Marjan Vidovič, ki bi s tem razbremenil oziroma okrepil naš napad, kjer nam je Škripalo v Škofji Loki. Zavedamo se, kaj nas čaka, in se temu primerno pripravljamo. Želimo si še ene zmage, ki bi nas popeljala še korak bliže k ligi za prvaka.«
Damjan Novakovič, trener Alposa Kemoplasta: »V Postojno potujemo neobremenjeni, saj se zavedamo, da nimamo kaj izgubiti. Do zdaj smo bili bistveno nad načrti in do lige za prvaka nas ločijo še dve ah tri zmage, za katere sem prepričan, da jih bomo tudi dobili. Postojnčanom se želimo pokazati v pravi luči, od svojega načina ne odstopamo in če bodo fantje razpoloženi kot v zadnjih tekmah, potem se lahko domov vrnemo z zmago.«
2. SKL - vzhod, 12. krog: Nazarje - Pivovarna Laško mladi (20).
SOBOTA, 21.1.
Jadranska liga - moški, 16. krog: Pivovarna Laško - Hehos (19.30).
Jadranska liga - ženske, 15. krog: Merkur Celje - Jedinstvo Tuzla (16).
1. A SL, 13. krog. Zreče: Rogla - Loka kava, Šoštanj: Elektra - Krka, Postojna: Postojnska jama - Alpos Kemoplast (19).
1.	B SL, 15. krog, Celjski KK - Portorož (16.30), Polzela: Hopsi - Radenska (19), Črnomelj: Kolpa - Banex (20).
2.	SL - vzhod, 12. krog: Prebold - Ilirija-(19).
3.	SL - vzhod, 12. krog, Sladki Vrh: Palo-ma - Rogaška (18), Podčetrtek: Terme Olimia - Pragersko, Lenart - Vojnik (19).
NEDELJA, 22. 1.
Savinjska liga - Brglez.com, 8. krog: Tweed - Brglez.com (8), Werinox - Fantasy (9.15), GG Steklarstvo - Pizzeria 902 (10.30), Pivovarna Laško veterani - Odgovor (11.45), Parižlje - Gomilsko (13).
NA KRATKO
Danes otvoritev, najbolj napeto v nedeljo
Velenje: V sredo se je s predtekmovanji v Rdeči dvorani začelo 7. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Okoti 350 igralcev in igralk iz več kot 40 držav sveta meri moči v posamični konkurenci, konkurenci parov ter v kategoriji do 21 let. Najboljši posamezniki si bodo razdelili nagradni sklad v višini 100.000 ameriških dolarjev. V Velenju letos ne nastopata najboljša slovenska igralca Bojan Tokič in Sašo Ignjato-vič. Čeprav se je prvenstvo že začelo, bo slovesna otvoritev danes ob 18. uri, najbolj napeto pa bo zagotovo v nedeljo popoldne, ko bodo ob zelenih mizah ostati le Še najboljši.
Ni še konec
Melbourne: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je med posameznicami v 2. krogu že končala nastope na uvodnem tur-
nirju odprtega prvenstvu Avstralije. Za Sre-botnikovo je bila usodna 73. igralka sveta na lestvici WTA, Italijanka Mara Santangelo. V dvojicah pa je Srebotnikova še v igri, saj sta v prvem krogu z Japonko Šinobu Asagoe zlahka s 6:2 in 6:2 odpravili Čehinjo Deniso Chlad-kovo in Francozinjo Virginie Razzano.
Ptujčani povzročili poškodbe
Ljubljana: Močno pomlajena ekipa CMC Publikuma je na prijateljski tekmi z Dravo klonila z 1:2 (0:0). Zaradi grobe igre Ptujčanov sta se na srečanju poškodovala Damir Hadžič in Sebastjan Čelofiga, veliko težav z bolečinami po udarcih pa sta imela tudi Antonijo Pra-njič v prvem in Sunday Chibuke Ibeji v drugem polčasu. Kljub porazu je bil trener Robert Pevnik, ki je zaradi odsotnosti zamenjal Nikolo Ilievskega, s prikazano igro zadovoljen.
Programi za nosečnice in mlade
mamice
Otrok se že v trebuhu spontano gibalno odziva preko materinih gibov. Zato je pomembno, da je bodoča mati vitalna že pred nosečnostjo in da vzdržuje dobro telesno kondicijo tudi med njo. Če obdobje nosečnosti poteka brez težav, potem izogibanje fizičnim naporom nima pomena oziroma lahko prej škoduje kot koristi.
Potreben je posvet z ginekologom in v kolikor ni zadržkov, potem aktivna nosečnost z veliko mero gibanja in zdravo prehrano dragoceno vpliva tako na telo nosečnice in njeno počutje kot tudi na zdravje otroka in nenazadnje pripomore k lažjemu porodu in hitrejši vrnitvi v prvotno stanje. Redna vadba pripomore k lažjemu premagovanju nekaterih nosečniš-kih težav, kot so zaprtje, utrujenost, jutranja slabost in bruhanje, pogostejše uriniranje, zaspanost, bolečine vspodnjem delu trebuha...
Priprava na porod
Telesna dejavnost med nosečnostjo je prikladna tudi zato, ker sprošča in ugodno vpliva na psihično počutje ter obenem krepi srce in ožilje. Vadba služi kot priprava mišic medeničnega dna na porod, pomaga pri vzdrževanju telesne teže ter preprečuje bolečine v križu in drugih sklepih. Izjemno pomembno je, da nosečnice pazijo, da jih vadba ne izčr-puje oziroma se med njo ne zadihajo preveč ter da med njo in po njej spijejo dovolj tekočine, najbolje vode. Prav tako ni priporočljivo, da se lotevajo novih športnih aktivnosti. Za nosečnice tako že nekaj časa v Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit uspešno izvajajo program skupinske vadbe Fit nosečnica. Intenzivnost vadbe je prilagojena novemu stanju telesa in je tako zmerna do srednja, odvisno od prejšnje telesne pripravljenosti. Po rojstvu, ki je nedvomno pretresljiv dogodek za telo vsakega dojenčka in mamice, se vez med omenjenima nadaljuje ter krepi. Otrok se v maminem naročju odziva na njeno gibanje in preko nje pridobiva prve motorične izkušnje. Tako mati, ki med nosečnostjo vzdržuje telesno kondicijo in ostane vitalna, deluje na svojega otroka pomirjajoče. Kasneje preko skupnih gibalnih izkušenj mati otroka pomiri, mu daje občutek varnosti, pripadnosti in ljubezni. Zgodnje gibanje je ključno, ko otrok pridobiva pozitivne izkušnje in krepi svoj pogum, da uspešno napreduje vse do pokončne hoje in naprej.
Zadovoljstvo, nato kritični pogledi
Z nosečnostjo in s porodom se ženske spremenijo in navz-
lic neizmerno lepim trenutkom in novim občutkom, ki jih doživljajo z otrokom, je sčasoma vedno bolj prisotna tudi skrb za zdravje in izgled lastnega telesa. Kmalu vsaka ženska začuti potrebo, da bi bila telesno in psihično vboljši kondiciji. Če do zdaj niste imeli športno aktivnega življenja, je čas po porodu pravi trenutek, da v svoj življenjski stil vključite tudi gibanje in ob tem tudi osnovne principe zdrave prehrane. Vse to bo pozitivno vplivalo na vas in vašo družino, predvsem na otroka. Začnite se gibati tudi zaradi pozitivnega zgleda, ki ga boste dajali svojemu otroku v času njegovega razvoja. Za tiste, ki ste redno vzdrževale telesno kondicijo že pred in med nosečnostjo, pa je najbolj pomembno, da se vadbi ne odrečete tudi po nosečnosti, četudi so se s porodom pojavile številne nove prepreke in težave. Nujno potrebno je, da za svojo vitalnost skrbite še naprej. Priporočamo vam Top-Fitovo vadbo za mamice z dojenčki.
Izgovori, upravičeni in tudi ne
Vsakodnevno ukvarjanje z otrokom, dojenje, previjanje, utrujenost, povezana s slabim spancem, bolečine v spodnjem delu hrbta, skrb za otroka in kronično pomanjkanje časa so glavni izgovori mladih mamic, da se izognejo skrbi za lastno telo. Prav tako mlade mamice večinoma niso seznanjene s tem, kako pravilno in učinkovito pridobiti postavo, ki so jo imele pred porodom oziroma svojo kondicijo spraviti celo na višjo raven kot kdajkoh prej. Na Celjskem so v Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit edini, kjer se lahko mlade mamice vključijo v redno vadbo skupaj s svojim otrokom. Pod strokovnim vodstvom profesorice športne vzgoje Špele Lužar vam bodo pomagali na poti k boljšemu počutju in psihofizič-
ni kondiciji. Njihov program vadbe za mamice z dojenčki je enostavna in koristna rešitev, saj vadite'skupaj z otrokom. Tako se razblinijo vsi izgovori o pomanjkanju časa, zmanjšale pa se bodo tudi bolečine v hrbtenici in utrujenost, prav tako se boste izognili iskanju varstva za otroka. Vadba je zasnovana tako, da namesto bremen uporabljate težo lastnega otroka, kar je obenem dobra vadba moči in oblikovanja vašega telesa ter zabava za otroka, ki v različnih položajih pridobiva dragocene gibalne izkušnje. Otrok z veseljem spremlja vaše gibe, ki jih sčasoma želi tudi ponoviti.
Ne odlašajte
Vadba je tudi priložnost in čas, v katerem z otrokom navezujete globlje vezi, ki imajo nedvomno prvobiten pomen za normalen razvoj otroka, zato jih je treba negovati tudi s pomočjo različnih aktivnosti, ki jih mati in otrok počneta skupaj. Kdaj torej začeti vaditi? Ker vadba prinaša tako fizično kot psihično razbremenitev in ponovno vzpostavljanje ravnovesja v telesu, je pomembno, da ne odlašate predolgo. Veliko je odvisno tudi od tega, kako ste bih telesno pripravljeni pred in med nosečnostjo. Priporočljivo je, da z redno telesno Vadbo začnete nekje šest tednov po porodu, saj sta v tem času mama in otrok že pripravljena na tovrstno izkušnjo, vsekakor pa se pred tem posvetujte s svojim ginekologom. Več informacij dobite na spletnem naslovu: http://www.top-fit.si.
oma
S tem kuponom imate brezplačen obisk vadbe Ma-ice z dojenčki v ponede-jek, 13. februarja, ob 10.
v Centru za zdravje in ekreacijo Top-Fit, Ipavčeva 22, Celje.
20
KRONIKA
HOVI tednik
Prepovedano ponočevanje mladoletnikov
Mladoletniki po polnoči le v spremstvu odraslih? - Če
ulici
ne na zabavi, pa na
Predstavniki društva Pobuda za šolo po meri človeka so na vlado naslovili apel, v katerem predlagajo, naj sprejme ukrep prepovedi mladoletnim osebam, da se brez utemeljenega razloga oziroma brez spremstva odraslih oseb po 24. uri ne smejo zadrževati na javnih mestih in v lokalih. Predlagajo tudi, da mladoletne osebe ne smejo več obiskovati diskotek, v katerih točijo alkoholne pijače in je dovoljeno kajenje.
Mladoletne osebe tudi ne bi smele več obiskovati rave in njim podobnih prireditev. Pozvali so tudi k večji družbeni odgovornosti glede tega, kje in kako mladi preživljajo prosti čas. Velik problem predstavlja ozračje v družinah. Starši so preveč odsotni, delovni čas je predolg, odgovornosti premalo določene, prav tako tudi dolžnosti in pravice članov družine. Svoje prispevata še preveč svobode in prehitro odraščanje. Zavedati se je treba, da vzgoja ni samo skrb staršev, temveč celotne družbe, ki je zato odgovorna zanjo. Predstavniki so zaradi tragedije pred lokalom Lipa zato spregovorili o skupni odgovornosti za kakovostno preživljanje prostega časa.
S starejšimi da, s starši ne
»Z apelom se strinjam do neke mere. Vem, da veliko premladih zahaja v diskoteke in lokale, pri čemer starši sploh ne vedo, kje so, s kom vse se družijo ter v kakšnem stanju so,« je dejala 18-letna Tina. Ne strinja se s tem, da bi bili ukrepi prestrogi. »Vsepovsod, še zlasti v diskotekah, me nikoli, ko še nisem bila polnoletna, niso vprašali za osebno,« pravi in dodaja, da se je to kdaj pa kdaj zgodilo le v lokalih, kamor so zahajali v popoldanskih urah po šoli. »Varna sem toliko, kolikor sama poskrbim za to,« zaključuje. Miha, prav tako 18-letnik, se z ukrepom ne strinja. »Vsak ima pravico do lastne odločitve. Če starši tega ne odobravajo, tako in tako ne pustijo, da bi zahajali v poznih urah v lokale in diskoteke.« Sam zahaja na bowling ali v diskoteko in tam pije tudi alkohol. Je pa še zlasti po tragediji v Lipi postal pozoren, kam se odpravi zabavat. V celjskih lokalih in diskotekah se počuti relativno varno. Pravi tudi, da ni nikakršen problem dobiti in uživati dro-
jo lokal, kot se je to zgodilo pred časom. »Če pustiš množici, da dela, kar hoče, ni dobro,« še pravi. Za varnost so kot društvo poskrbeli znotraj društva. Seničar je kategorično proti omenjenemu ukrepu. »Nesmiselno je in gre za popolno nezaupanje staršev do otrok,« pravi in se sprašuje, ali bodo starši s tem kompenzirali napake v vzgoji. Prepričan je, da ukrep v praksi nikakor ne bo sprejet, četudi bo zakonsko utemeljen. Zatrjuje pa, da mladoletnikom alkohola ne točijo in mlado-letnost preverjajo z osebno izkaznico. Prepričan je tudi, da ukrep ne bo prinesel sprememb in da to ne bo vplivalo na upad obiska.
Zavestno kršenje zakona
Nad točenjem alkohola mladoletnikom opravlja nadzor zdravstveni inšpektorat. Darko Povh, zdravstveni inšpektor območne enote Celje, pravi, da so lani opravili 86 pregledov, ugotovili 15 kršitev in izrekli 14 ukrepov ter prejeli tri prijave s strani strank, predvsem staršev mladoletnikov. »Nosilci dejavnosti dobro poznajo določila zakona in če jih kršijo, počnejo to zavestno.« Nadzor, zlasti zvečer in po-
ge. 15-letna Daša prvič sliši za ta apel. »Po eni strani je v redu, po drugi ni.« Meni, da se mladi lahko zabavajo tudi po polnoči brez spremstva ter brez alkohola in droge. »Zunaj pijem tudi alkohol in nihče me ne vpraša, koliko sem stara. V lokalih sem tudi po polnoči. A vem, kje je meja.« Ve tudi, da je do droge lahko priti, še zlasti na rave partyjih. A si ne predstavlja, da bi od zdaj naprej ven hodila skupaj s starši. Samir, star 15 let, se zabava predvsem v spremstvu starejših. »Zraven so še trije bratje in nihče mi ne teži. Če bi hotel alkohol, bi ga z lahkoto dobil. Tudi droga ni problem, čeprav mi ni še nihče nič ponujal.« 15-letni Denis je ob kajenju cigarete dejal: «To je moja stvar, ki mi je ne morejo preprečiti niti starši. Kadim pred njimi.« Strinja se z ostalimi, da do alkohola in droge sploh ni težko priti. Di-lerji so pred šolami, vrtci, internati, vsepovsod... razlagajo mladi. »Vsi me poznajo in me ne smejo nič vprašati, ker lahko grem in počnem kar hočem,« še dodaja Denis.
Večina mladih se ne strinja, da bi morale biti po polnoči naenkrat poleg njih starejše osebe kot nekakšni policaji, predvsem pa starši. Nekateri si zabave brez alkohola in cigaret sploh ne predstavljajo. »Enako ga bomo lahko žurali, če bodo zraven starejši. Staršem se pa tako in tako ne bo dalo z nami hoditi okoli,« še pravijo. Oče dveh mladoletnih deklet Gabriel Novačan podpira ukrep. »Vedno sem povezan z njima. Vozim ju na obveznosti in prihajam po njiju,« pravi, »če bo treba, bom z njima tudi po polnoči.« Meni, da otroci prelahko prihajajo do droge in alkohola. Mati dekleta, ki ne želi biti imeno-
vana, podpira ukrep in meni, da so starši sami krivi za neprijetne posledice, če mladoletnika puščajo ponoči v diskoteke. Pravi, da je treba začeti doma s pravo vzgojo. »Zaenkrat še vem, kje je moj otrok. Z redkimi izjemami se lahko zabava do 22. ure.«
»Če jih ne bomo imeli mi, jih bo imela ulica«
»Če že ob vstopu posumimo, da gre za mladoletno osebo, ki nima s sabo osebne izkaznice ali je brez spremstva starejše osebe ali staršev, je praviloma ne spustimo v diskoteko,« razlaga Jože Grmič, vodja varnostnikov v diskoteki Escape. Do izjem pride, v kolikor mladoletni pride v spremstvu starej ših. »Dogovorimo se, da ti pazijo nanj.« Ob tem poudarja, da mu je vstop omogočen le, če ni vinjen, ne razgraja in ne kaže znakov vpliva drugih substanc. Grmič poudarja, da nato budno "spremljajo njihovo obnašanje tudi pri >šanku<. »Če pride do izigravanja, opozorimo natakarje, naj jim alkohola ne točijo.« A se dogaja, da zato starejši naročajo za mlajše. »Ko ugotovimo, da je mladoletnik opit, ga poskušamo kar najhitreje spraviti iz diskoteke.« Glede droge pa pravi, da »dilerje« spoznajo že na vratih in jih v diskoteko ne spuščajo, je pa res, da nekaj droge mladim uspe prinesti s sabo. Grmič meni, da je bolje mladoletnika spustiti na zabavo pod budnim opazovanjem, kot da »luta« drugje brez nadzora in varnosti. Pravi, da so najbolj hrabri prav 16- in 17-letniki. »Podpiram pobudo. A mladi se želijo zabavati. Kaj torej storiti? Kam naj gredo?« se spra-
noči opravlja inšpektorat skupaj s policijo. »Nadzor zakona izvajamo stalno, tako med delovnim časom kot tudi popoldne in ponoči.« Zanika pa, da bi nadzor izvajali samo v rednem delovnem času. Pravi, da je strategija nadzora za letošnje leto že izdelana, kjer je predvideno večje število nočnih akcij. Povh še pravi, da najpogosteje nadzorujejo v lokalih v bližini šol, avtobusnih, železniških postaj in na različnih prireditvah ter seveda v diskotekah in drugih za mlade priljubljenih lokalih. Globe so relativno vi soke. Za pravno osebo zna šajo od 500 tisoč do oser lijonov, za samostojnega podjetnika od 250 tisoč do pet milijonov tolarjev, za odgovorno osebo od 100 do 500 tisoč in za posameznika 50 tisoč tolarjev. Vsako neupoštevanje ima za posledico ponovno ukrepanje. »Kar je pokazatelj, da je potreben pogostejši obisk takšnega lokala,« še pravi Povh. Na Celjskem takih lastnikov, kot je Povhu znano, ni veliko. Pri tem so lahko obiski inšpekcije po lokalih tudi nevarni. Ni skrivnost, da prihaja do groženj in neprijetnih konfliktov, predvsem kdo ima prav in kdo ne.
MATEJA JAZBEC
šuje. »Če jih ne bomo nadzorovali mi in starši, potem jih bo imela ulica.« Grmič pravi, da z mladoletniki ravnajo drugače kot z ostalimi in strogo zanika, da bi z njimi fizično obračunavali. »Strogo se držimo svojih pooblastil.« V zadnjem času se je v Escapeu povečal obisk inšpektorjev. »A večjih napak ni bilo, ker tudi pritožb ni bilo,« zaključuje Grmič.
Nesmiselnost
»Kar počnemo znotraj društva, počnemo kvalitetno in drugače,« pravi Samo Seničar, programski vodja KLjUB-a. Zaveda se, da obstajajo standardi, ki jih je treba upoštevati in izpolnjevati. Pod pretvezo društva lahko namreč počneš marsikaj. A Seničar pravi, da »če poznaš kapaciteto lokala, veš koliko ljudi, zlasti članov, lahko sprejmeš, upoštevaš standarde, potem ni strahu«. V primeru prevelike množice enostavno zapre-
Še vedno nič iz Beograda
Na Okrožnem sodišču v Celju se je včeraj nadaljevalo sojenje Saši Fijavžu in Danijelu Hrovatu, ki sta obtožena neupravičenega prometa z mamili.
Fijavž in Hrovat naj bi sodelovala v slovensko-srbski navezi, v kateri je bil tudi Kristijan Kamenik. Njega so v Beogradu že obsodili, čeprav sodba še ni pravnomočna, beograjski dokazi pa so nujni tudi za sojenje v Celju. Za beograjske dokaze je celjsko sodišče zaprosilo že v prvi polovici lanskega leta, urgenco je v Beograd poslalo tudi slovensko pravosodno ministrstvo, vendar jim še do danes iz Beograda niso nič poslali. Sojenje so tako nadaljevali z branjem ostalih dokazov. ŠO
Nussdorferjeva ob Sotli
V	Knjižnici Rogaška Slatina bo danes, v petek, ob 19. uri pogovor o knjigi Naše deklice z vžigalicami. Gre za knjigo višje državne tožilke Vlaste Nussdorfer, ki jo bo v Rogaški Slatini osebno predstavila.
V	knjigi so žalostne in nesrečne zgodbe žrtev spolnega, fizičnega in psihičnega nasilja, s komentarji znanih in neznanih Slovencev. Čisti izkupiček knjige bo namenjen skladu Plamen dobrote, v katerega se bodo stekala tudi sredstva od prodaje posebnih škatlic vžigalic. Nussdorferjeva je tudi ustanoviteljica Belega obroča Slovenije, društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, kjer je generalna sekretarka.
Moderatorka večera bo Ana Četkovič Vodovnik. BJ
SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA CELJE
Ljubljanska cesta 17 3000 Celje
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA - pripravljalni seminar in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - pridobitev CERTIFIKATA.
•	voznik/voznica v cestnem prometu
•	vizažist/vizažistka
•	maniker/manikerka
Osnovni pogoj za pridobitev NPK: uspešno končana osnovna šola, za voznika pa še ustrezno vozniško dovoljenje.
Kandidate bomo vključno do torka, 7. februarja 2006, vpisovali v tajništvu izobraževanja odraslih (soba 3B1) vsak dan, razen sobote in nedelje, od 13. do 15. ure, ob sredah in četrtkih pa od 13. do 16. ure. Prijavnica je dosegljiva tudi na naši spletni strani.
Vse ostale informacije: (03)42 822 31, (03)42 822 30, (03) 42 822 12 e-pošta: izobrazevanje-sspsce@guest.arnes.si Domača stran: www2.arnes.si/guest/ssceste5
HALO, 113
Zbil peško
Huda nesreča se je zgodila v torek zjutraj v Jurčičevi ulici v Celju, kjer je 27-letni voznik osebnega vozila v križišču pri rdeči luči ustavil, a je pri zeleni začel zavijati levo in pri tem spregledal peško. Ta je cesto prečkala na označenem prehodu za pešce. 27-letnik je kljub temu, da se je poskušal izogniti trčenju, 19-letno peško zbil. Takoj nato jo je sam odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je huje poškodovana. Onesnažen potok
V	sredo zjutraj so gasilci PGD Steklarna Rogaška Slatina opazili, da je potok Rakovec onesnažen v dolžini štirih kilometrov in da je z neznano snovjo rahlo obarvana tudi reka Sot-la. Onesnaževanje naj bi nastajalo pri vrtanju vrtine tople vode na Zdraviliškem trgu v Rogaški Slatini. Vzorec vode so vzeli slatinski policisti, o primeru pa so obvestili tudi pristojne inštitucije.
Ostal brez motorja
Nemalo je bil presenečen lastnik garaže v Ulici bratov Do-brotinškov v Celju, ko je opazil, da je nekdo odpeljal motorno kolo znamke Yamaha YZ 125. Motor, ki ni bil registriran, je belo-modre barve, lastnik pa je oškodovan za približno 800 tisočakov.
Vlamljali in odnašali denar
V	sredo zvečer je nekdo vlomil v prostore dveh podjetij na Rimski cesti v Šempetru. V podjetju, ki se ukvarja z optiko, je ukradel menjalni drobiž in več korekcijskih in sončnih očal. Zatem se je nepridiprav lotil še sosednjega lokala s frizerskim salonom, kjer je prav tako našel nekaj menjalnega denarja, medtem ko ga električni aparati niso zanimali. Lastnikoma obeh lokalov je povzročil za več kot 200 tisoč tolaijev škode. V sredo zvečer pa so neznanci izkoristili začasno odsotnost stanovalcev hiše v Ulici Maksima Gorkega v Celju. Po vlomu so dodobra premetali vse prostore in odnesli prenosni sef z gotovino in nakitom. Škode je za
RO+SO &
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE SERVISA VOZIL ŠKODA
• Najmanj V. stopnja izobrazbe tehnične smeri • znanje nemškega ali angleškega jezika • poznavanje avtomobilskih rezervnih delov. Pisne vloge z dokazili pošljite na naslov RO+SO, Skaletova 13, Celje.
skoraj 300 tisočakov. Policisti pa še iščejo neznanca, ki je v noči na torek vlomil v prostore srednje šole v Štorah. Pri vlomu se je sprožil alarm, ki je vlomilca pregnal, a je kljub temu zaradi vloma nastalo nekaj škode. V isti noči so neznani storilci vlomili tudi v nek gostinski lokal na Celjski cesti v Rogaški Slatini, od koder je izginila glasbena oprema.
Vztrajni ilegalci
Policisti so pri nedovoljenem vstopu v Republiko Slovenije že drugič prijeli štiri državljane Albanije. Najprej so že v nedeljo poskušali vstopiti v Slovenijo, kjer so jih pri prestopu meje izven mejnega prehoda prijeti policisti mariborske policijske uprave. Izrekli so jim denarne kazni, nato pa so jih vrnili hrvaškim varnostnim organom, saj so v Slovenijo prišli s Hrvaške. Vendar so bili albanski državljani še naprej vztrajni. Mejo so poskušali ilegalno prestopiti v torek, ko jim je uspelo priti dlje, vendar ob pomoči slovenskega državljana, ki jih je peljal s svojim osebnim avtomobilom. Njihova pot se je končala na Vranskem, kjer so jih policisti ponovno prijeli pri kontroli prometa. Po končanem postopku na sodišču, kamor so bili tokrat privedeni, saj denarne kazni policistom na kraju niso hoteli plačati, so jih policisti v postopku vračanja izročili hrvaškim varnostnim organom.
V	zadnjem času več tatvin vozil
V	ponedeljek so neznanci izpred stanovanjske hiše v Ložnici pri Celju po vlomu v hišo, od koder so odnesli nekatere stvari, odpeljati še osebni avtomobil BMW 530 D temno sive barve, saj so avtomobilske ključe našli na vidnem mestu. Škode je bilo za deset milijonov tolarjev, še vedno pa ni znano, kdo je v noči na petek ukradel tudi osebni avtomobil znamke Volkswagen Passat, karavan izvedbe, črne barve, registrske številke CE R9-036. Vozilo je na prostem trgu vredno približno 2,5 milijona tolarjev. Policisti vse morebitne informacije o ukradenih vozilih zbirajo na številki 113 ali na anonimnem telefonu policije 080 1200. Ob tem velja še opozorilo na večjo varnost vrednejših vozil, saj se jev zadnjih dneh povišalo število tovrstnih tatvin. Samo v dveh dneh je bilo policiji prijavljenih kar 16 tatvin vozil, najpogosteje v Ljubljani in tudi na območju Štajerske. Med ukradenimi vozili je bilo največ vozil znamk Volkswagen, Audi in Renault clio. Več o tem bomo poročali v torkovi številki Novega tednika. SŠ
KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO z.o.o.
VRANSKO 59, 3305 VRANSKO OBJAVLJA
ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM NEPREMIČNINE
Kmetijska zadruga Vransko zbira ponudbe za najem Poslovnega objekta na naslovu Prekopa 9a, v izmeri 400 m2, s komunalno
opremljenostjo objekta in urejenim lastništvom. Ponudnik pošlje ponudbo v zaprti ovojnici na naslov Kmetijska zadruga Vransko z.o.o., Vransko 59, 3305 Vransko, s pripisom Zbiranje ponudb. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od objave. Vse dodatne informacije glede najema in ogleda je mogoče dobiti vsak delovni dan od 10. do 12. ure na tel št. 031-301-316.

efon: 031/305-1
galerija OSKAR KOGOJ n i ri : DESIGN žalec
Zlatarna STOŽIR
Z NOVIM TEDNIKOM.
živite ceneje!
Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na voljo različni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
WITBOY SCOTCH & SODA
lesnina
Frizerski studio
QraáAicm
goldenpoint®
l, avtoservis - vulkanizacija -klima naprave - diagnostika vozil -servis motoijev - servis kosilnic. Mariborska c. 87.3000 Celje, tel.: 03 49166 70, GSM 041675 010 -10% popusta velje za storitve -Biovital d.o.o.. odpravljanje bolečin brez stranskih učinkov, Proseniško 24/A, tel.: 041621018,748 90 60-20% popust -Casino Faraon Celje. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu lOOžetonov 10 gratis
-	Frizerski studio Fashion. Verdev Petra s.p.. Ulica talcev 3,3310 Žalec - 5% popust
- FotoRizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje -10% popust velja za storitve Galerija Oskar Koooi nature design - M.B. Dolinar d.o.o, Šlandrov trg 25,3310 Žalec -10% popust za vse izdelke -Uokviranie-steklarstvo Galerija Volk. Ozka ulica 2,3000 Celje,Tel.: 03 54425 35-10%popust - Goldenpoint Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad5.000sit - Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje -10% popust - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) -Marauč Alenka. Center za nego obraza in telesa. Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000 -10% popust
-	Marquise, visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica4,3000 Celje -10% popust
-Mlekarna Celeia, prodajalna Golida. Arja vas92,3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne-10% popust za vse izdelke - Palmers. Gosposkžul. 30.3000 Celje - 1Q% popust velja pri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah -10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne volja za akcijske cene. Popusti se no seštevajo - Slada. d.o.o-Plinamiška 4,3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.:03 49047 70, GSM 051626 793-10% popust -Klimatiziran Taxi Simbv 03120 50 60-10% popust - Slikopleskarstvo Podpečan, Vel. Pirešica 27h, 03 572 8418, GSM 031696164-10% popust na delo (brez materiala) -Time out (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust - Top-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust - Witboy Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust
-Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000Celje -10%popust ' - Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
fzizz&Ua/
^V&uma/
Mlekarna Celeia
'm-M
MarQuise
-
KERAMIKA •Čili
Sol v Wieliczki več kot začimba
Največji rudnik soli na Poljskem ima 300 kilometrov rovov
Rudnik soli Wieliczka se nahaja v istoimenskem kraju kakšnih 15 kilometrov od Krakowa na Poljskem. Sol kopljejo v njem od 13 stoletja naprej, a je danes bolj v funkciji turistične destinaci-je, saj ga letno obišče okoli milijon turistov. Za ilustracijo podatek, da je rudnik leta 1945 obiskalo deset tisoč obiskovalcev, leta 1955 je to število naraslo na 200.000 in leta 1986 že na 600.000 turistov.
Te številke nam odgovorijo na vprašanje, kaj se bolj splača; voditi turiste ali kopati sol? Vsekakor je rudnik veličasten ne samo zaradi svojih velikih dvoran, jezer in dolgih rovov -za turiste jih je odprto samo en odstotek ali okoli 3,5 kilometra, pa že ogled le-teh traja več kot dve uri in pol - temveč tudi zaradi izjemnih kipov iz soli, narejenih v naravni velikosti ali večjih. Kipe so delali rudarji v svojem prostem času in si tako krajšali čas, saj so nekateri skoraj vse življenje preživeli v rudniku.
Sam vhod v rudnik ne deluje veličasmo. Začne se z deset-minutnim spuščanjem po lesenih ozkih stopnicah, ki v človeku zbujajo tesnobo, na globino 65 metrov, in konča na globini 135 metrov. Sledi po-vratek s prav tako tesnim dvo-nivojskim dvigalom, kakršna vidimo v vseh rudnikih. V rudniku je tri tisoč dvoran različnih velikosti, na 210 metrih globine se nahaja zdravilišče za zdravljenje obolelih z astmo in raznimi alergijami. V tem rudniku j e bil izveden tudi prvi bun-gee-jumping skok pod zemljo.
Vse stene in dvorane so iz soli, ki pa ni pravega okusa, zato lizanje ne priporočam.
EDO EINSPIELER Foto: SHERPA
		
ppff^ Im	is.il	
	vf* f VR ' 9a i- i&fejwrr	R^ltiPi
	'V	
Sam vhod v rudnik soli Wieliczka ne izdaja veličastnosti in mogočnosti, ki jo doživite pod zemljo.
Turisti z vsega sveta čakajo na vstop. Hodi
ZDRAVILIŠČE LAŠKO vabi na
VALENTINOV PLES
v petek, I O. februarja ob 20.00
Obeta se prijeten večer ob izbranem menuju	,
in ob glasbi ansambla Victory z gostjo	JUUÊ
večera Alenko Godec.	jg-^jfcp^
Vstopnina z vaientinovo večerjo |e 7.000 SIT	« • '-Za rezervacije in informacije pokličite na
ZI ÎAViLiS
O3 7345 122	LAŠKO
www.radiocelje.com
Najbolj veličastna dvorana v rudniku je velika kapela, kjer turiste pričaka lokalni fotograf in jih po želji fotografira. Oltarje narejen iz soli. - Št. 6 - 20. januar 2006 -
mm TEDNIK
PISMA BRALCEV
23
info@abanka.si www.abanka.si ftbařon 030 1 360
FINANC
ODMEVI
Občina Rimske Toplice, da ali ne? II.
Sestavek z gornjim naslovom me je pripravil do tega, da se oglasim.
Sem starejša občanka Rimskih Toplic in dobro vem in čutim, kako občina Laško krati pravice Rimskim Toplicam. Prav gotovo je Občina Laško dobila denar od države za knjižnico, zdravstveni dom, zobno ambulanto. Vsi Rimljani vidimo, kako imajo v Laškem te objekte obnovljene. Za Rimske Toplice ni bilo nikoh denarja, Čeprav je državni denar last vseh in država ga je nekaj gotovo namenila tudi Rimskim Toplicam, a mi tega denarja v vseh teh letih nismo videli. Zato mislim, da bomo sedaj spregledali in volih za samostojno občino ter dobili tudi te objekte, kajti nobena samostojna občina še ni propadla. Slabše kot je sedaj, nikakor ne more biti.
V.H.,
Rimske Toplice (naslov je v uredništvu)
ZAHVALE, POHVALE
Sreča na silvestrovo
Bilo je na silvestrovo. Da z možem ne bi doma čakala na prihod novega leta, sva se s prijatelji odločila, da gremo v Šmartno ob Paki, kjer so organizirah silvestrovanje na prostem. Zbrali smo se ob pol de-
setih zvečer ter jo mahnili peš iz Braslovč do Šmartnega. V Malih Braslovčah se nam je pridružil še en par, malo pred Le-tušem pa je začel na rahlo padati dež. V Šmartno ob Paki smo prišli malo po 23. uri, že malo utrujeni in mokri. Bilo je že kar veliko ljudi in za prijetno vzdušje so igrali bratje Do-brovnik. Hitro smo se razžive-li in pozabili na vse. Nekaj pred polnočjo so prebrali kroniko, nato pa je imel govor gospod župan. Da pa je bilo praznično vzdušje še bolj pestro, so organizatorji dosegli z žrebanjem srečk, ki jih je lahko vsak kupil. Bilo je 20 lopat za kidanje snega, glavna nagrada pa televizijski sprejemnik. Srečke s številkami je žrebal gospod župan Podgoršek, nagrade pa je podeljeval gospod Jaka. Lopate sta že izročila, sladila je glavna nagrada. In glej ga, zlomka ! Kar nisem mogla verjeti svojim očem. Dobila sem televizor. Pre^ senečenje je bilo veliko. Zahvaljujem se organizatoiju gospodu Jaki in gospodu županu Podgoršku, saj je njegova roka izvlekla mojo srečno številko. Hvala vam iz srca, Šmarčani.
STANE in MARICA MARKO, Braslovče
Zahvala organizatorjem
Sem upokojenka od leta 1983, zaposlena pa sem bila v vajeniški šoli na Ljubljanski cesti v Celju. In zakaj to pišem?
Na nas upokojence se spomnijo vsako leto S povabilom na kosilo in še z darili. To nam veliko pomeni, saj se takrat ponovno srečamo in malo pogovorimo. V imenu vseh upokojencev se zato prav lepo zahvaljujem vsem, ki organizirajo ta srečanja ter jim želim veliko zdravja in sreče.
HELENA OCVIRK, Celje
Tihožitja Pavla Florjančiča
Prvo letošnjo razstavo v galeriji MIK LJubljana je zaznamovalo odprtje razstave akademskega slikarja Pavla Florjančiča iz škofje Loke. V četrtek, 12. januarja 2006, smo posvetili nekaj ur prelepim avtorjevim slikam, ki izražajo nekaj čisto svežega in živega. Zbrana tihožitja na oljih na platnu so zanesljive risbe z ustreznimi vidnimi filtri za svetlobo in popolno barvno občutljivostjo. Poleg statično-dinamič-nega čutenja in kompozicijskega znanja so to glavne kvalitete Florjančiče-vega slikarstva. Odlična razstava bo na ogled do 9. marca. Vljudno vabljeni k obisku.
slikarsko razstavo Pavla Florjančiča (v sredini) je zaznamoval znani slovenski likovni kritik in sodni cenilec Janez Mesesnel (desno), razstavo pa je odprla predstavnica galerije MIK Barbara Kolene (levo).
I
V občinskem stanovanju
Bralko Lavro iz Celja zanima, kdaj lahko zaupa podjetje Nepremičnine Celje neko delo kateremu koli obrtniku ter kdaj mora objaviti za oddajo dela javni razpis. Pri tem misli na pleskanje, dela na strehi, ureditev centralne kurjave in podobna dela v stanovanjih, ki so v občinski lasti. Prav tako jo zanima, kdo vse to nadzira.
Vodja službe gradnje in Oddaje stanovanj v Nepremičninah Celje d.o.o. Janko Ar-nuš odgovarja: »Podjetje Nepremičnine Celje izvaja vsa vzdrževalna dela v stanovanjih in stanovanjskih hišah, kjer je 100-odstotni lastnik, s pooblaščenimi izvajalci za različne vrste del (ki jih bralka omenja). Vsi naši izvajalci so to možnost pridobili na javnem razpisu.
Za večja naročila opravljajo nadzor nad izvajanjem pogodbene organizacije, za naročila male vrednosti pa Nepremičnine Celje d.o.o. Javne razpise za izbiro izvajal-
cev objavljamo skladno z Zakonom o javnih naročilih.«
Čakanje na račun
Bralec se pritožuje, da mora pri blagajni trgovine Bau-max v Celju čakati na »originalni« račun za svoje podjetje več minut, kar je po njegovih opažanjih bistveno predolgo. Meni, da je kriva počasna, zastarela programska oprema.
Marija Politisch - Pan-gerc iz službe za stike z javnostmi na sedežu Baumaxa v Ljubljani odgovarja: » Problema se zavedamo, zato bomo letos po vsej Sloveniji zamenjali tako programsko opremo kot tiskalnike.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
PLANINSKI KOTIČEK
««SwSÍ®««®!^
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 29. januarja na 19. zimski pohod na Kriško goro. Na zimsko turo se bomo odpravili ob 6.00 z avtobusnega postajališča ob Gla-žiji. Prijave do 23. januarja na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Celje Matica vabi: 22. januarja na Strojno (1054m). Odhod ob 6.00 s postajališča pred parkirno stavbo na Glaziji. Prijavimo se v Društveni pisarni na Stanetovi 20.
Planinsko društvo Polzela vabi: 21. januarja na 24. tradicionalni zimski pohod na Goro Oljko. Voden pohod se bo začel ob 9.00 na Polzeli, trajal pa bo približno tri ure in bo primeren za vse.
Društvo prijateljev Slomškove poti vabi: 28. januarja na 3. romanje od doma do groba Matije Vetrovca - Od Šmarja do Podnanosa čez vipavski Kras. Odhod ob 5.00 na avtobusni postaji Šentjur. Prijave do 21. januarja na tel 03 574 36 64, 031 691 940.
www.radiocelje.com
ABANKA
PREJELI SMO
Statika
Statična elektrika nam je poznana, saj imajo občutljivi ljudje z njo nejevoljo, ko izstopajo iz avtomobilov in začutijo udar elektrike.
Poraja se nam vprašanje, zakaj je v današnjem času toliko prometnih nesreč zaradi stran vožnje? Na to vprašanje odgovarjam s pojasnilom, da k temu »pripomore« ravno statična elektrika ah, preprosto rečeno, sevanje. Tudi človek ima v sebi statiko, saj se venomer giblje, statika išče izničenje, to pa se zgodi, ko se dotaknemo minus pola. Današnji avtomobili imajo vgrajenih mnogo elektronskih sklopov, v katerih se pri delovanju pojavi zaprti krog in povzroča določeno sevanje. Sevanje se dogaja po vsej površini avtomobila in vpliva tako na voznika kot tudi na sopotnike.
Iz prakse nam je znano, da se pri daljši vožnji zelo utru-
dimo ter začutimo prehodno slabost, ki nam jo seveda povzročajo možganske celice, nasičene z elektroni, ti pa povzročajo upočasnitev normalnega delovanja. Spomnimo se, da smo imeli nekoč na avtomobilih nameščene trakove za odvajanje statične elektrike, res pa je, da nismo opazili ali to kaj pomaga ali ne. Nismo zaznali razlike pa tudi sevanja v avtomobilih ni bilo veliko, Če vemo, da je bil zaprti krog to-kovnosti le v dinamu in še v kakšnem manjšem potrošniku.
Dejstvo je, da današnji voznik v novejšem avtomobilu opazi razliko v počutju, če ima vgrajen trak za izničenje statike. Avtomobilske tovarne so na to varnost pozabile, ker jim več pomeni komercialna posodobitev. Danes imamo to možnost, da si takšen trak kupimo in ga namestimo v vozilu, le prevodnik mora biti, da drsi po vozišču in vaše počutje bo lepše pa tudi večja varnost bo zagotovljena tudi tistim voznikom, ki se pripeljejo z nasprotne'smeri.
ALBERT TANŠEK
Ponudbo Top 5 za varčne smo namenili vsem, ki bi radi oplemenitili prese ek mesečnih sredstev in obenem prosto razpolagali s privarčevanim denarjem, namenjena pa je tudi vsem, ki prejemate občasne prilive in si elite uporabljati sodobne bančne storitve.
Ponudba Top 5 za varčne obsega:
•	gotovinski osebni račun;
® sodoben 14- ali 30-dnevni varčevalni račun; » debetno kartico Visa Electron;
•	spletno banko Abanet;
•	mobilno storitev Abasms.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS,-6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 till, 10.00 Novice, 10715 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček -kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Murski val)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Nataša Pire Musar, 11.00 Podor ba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Nataša Pire Musar, 24.00 SNOP (Murski val)
3Esee
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - trio Vikija Ašiča in kvartet Grmada, 24.00 SNOP (Murski Val)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5 .30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Igor Žužek, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas, Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mah O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 10. Full Cool Demo Top, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
Pridna že, ampak naporna...
Tokratna malčica je imela z iskanjem primerne fotografije veliko težav; nekaj zaradi fotografskih sposobnosti staršev, nekaj pa zaradi svoje nefotogeničnosti, nad katero se še zmeraj vztrajno pritožuje.
Ko se je v brskanju po svojih otroških spominih zatekla po pomoč k mami, je izvedela marsikaj: »Saj si bila priden otrok, ni kaj, ampak naporna. Zelo hitro si shodila in strašno kmalu si začela govoriti, potem pa smo opleli. Vse si hotela izvedeti in vse te je zanimalo, to ti je najbrž ostalo.« Stara mama in prababica, ki sta malčico čuvali v prvih mesecih življenja, sta jo naučili prepevati pre-nekatero domačo pesem, tako da radia doma niso potrebovali. Malčica je dolgo prepevala v pevskem zboru in čeprav je prepričana, da nima lepega glasu, se zanese vsaj na svoj posluh. Sicer pa se je v otroštvu najraje mudila na vrtu in v hlevu, bližnje spravljala ob živce s tem, da je pojedla kar nekaj zemlje, in če so jo za trenutek spustih izpred oči, se je lotila projekta ščetkanja več kot stokilogramskih nejevoljnih pujsov in smrtno resno jemala tudi vlogo kurje pastirice.
Trnuljčice, Pepelke (že pred vstopom v 1. razred se je sama naučila brati) in podobne junakinje ji niso bile nikoli blizu, ob potepanju po gozdovih, kamor se še vedno rada izgubi za več ur, se je bolj vživela v Ronjo, razbojniško hči. Tudi v šolskih letih je bolj kot hihitajoče se in vreščeče vrstnice cenila fantovsko družbo, kjer pa si je bilo avtoriteto treba priboriti s pestmi. Tega se dobro spominja njen nekdanji sošolec, današnji sodelavec, radijski tehnik Mitja Umnik ... Od tistih časov je ohranila nekoliko grob smisel za humor in po mnenju sodelavk je čisto brez čuta za romantiko. V najstniških letih je raje kot na igrišču tičala med knjigami, posledica tega je po mnenju urednice »Tol-
BEE2ZEBI WESSSE3SM
TUJA LESTVICA
1.	TURN YOUR CAR AR0UND-RYANLEE
2.	POT OF GOLD-/
3.	sncKwrru-pu
ČETRTEK. 26.
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
I II——
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit Usta Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 23.00 YT, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
Ko enostavno ne veš, kaj te čaka
Na Radiu Celje s februarjem pripravljamo nove osvežitve programa, vedno pa so dobrodošh tudi namigi, kaj vse si poslušalke in poslušalci še želite. Lahko nam pišete na naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak četrtek pa vas skuša z različnimi temami, predvsem pa z aktualnimi trači presenetiti voditeljica Katja Bučar, ki vas v oddajo ponavadi vabi. z besedami: »Visoki C, ko enostavno ne veš, kaj te čaka!«
Sami hiti
V petkovem popoldanskem delu programa, ki ga vodi Gorazd Matela (na sliki levo), tonski tehnik pa je Mitja Umnik ml., lahko od 14. do 19. ure poslušate najbolj poslušane skladbe tedna Radia Celje. Pridružite se nam v s samimi hiti prežetem popoldnevu.
KITUP-B SUMTHUG
9.	AMARANT1NE-ENYA
10.	ONE-MARY J. BI
4.	LEJGA LEJGA - 6 PACK ČUKUR (4|
5.	VULKAN-KATRINAS	(6)
6.	KO BI LE VEDEL-JADRANKA JURAS	(2)
7.	NAJNAJ-SERGEJA	(1)
8.	TAKI KOT SI TI-MAJA SLAHNŠEK	(5)
9.	IME-BILLY'S PRIVATE PARKING (2)
10.	VRATAV RAJ-AVIA BAND (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CRASH-STEFANI GWEN ULTIMATUM-SHAGGY FT. NATASHA WATKINS
stojev sindrom« (zmeraj je treba krajšati njene prispevke). V novinarstvo je lani zajadrala čisto po naključju in časopis ostaja njena prva ljubezen. Radijskega mikrofona se je sprva na smrt bala, zdaj se je že unesla do te mere, da pripravlja oddaje o zdravstvu. Pa še en namig: ko so jo lani vztrajno iskali po uredništvu, je Brane Stamejčič pripomnil: »Na poštarje je zlezla, pa noče več dol...«
Med tistimi, ki ste pravilno ugotovih, da smo prejšnji teden objavili sliko Rozmari Petek, smo izžrebali Hermino Lamot iz Vitanja, ki ji bomo nagrado naše medijske hiše poslali po pošti. In kdo je tokratna malčica? Vaše odgovore pričakujemo na naslovu Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ...
Avdicija za nove zvezdice
V torek, 24. januarja, ob 17. uri bo avdicija za mlade pevske talente. V prostorih Novega tednika in Radia Celje so dobrodošli vsi, ki so stari manj kot 18 let in radi pojejo. Najprej bodo pred strokovno komisijo zapeli pesem, če jih bo slednja izbrala, pa se jim bodo uresničile sanje in v pravem glasbenem studiu bodo lahko posneli prvi demo posnetek želene skladbe. Le-to bodo nato predstavili na Radiu Celje, v časopisu TV-Okno, na TV Celje in na spletni strani www.radiocelje.com, kjer so v rubriki foto galerija na ogled fotografije z letošnje javne finalne prireditve Full Cool Demo Top. Bi tudi vi radi stah na velikem odru? Naredite prvi korak v glasbeni svet.
ALARM-LUNAPARK DANINPOL-G-SPOT Nagrajenca:
Stojan Kovir. Koroška 45b, Celje Franjo Škafar, Mariborska 89. Celje
BEGEsEsani
HKnEnZCHH
CELJSKIH S plus
1.	NISEM PESNIK-SLOVENSKI
ZVOKI	(4)
2.	OGLEJMO RAJE SVETLE PLATI -ANS. MIRA KUNCA	(3)
3.	NA KMETE-OJSTRICA (5)
4.	V NEDELJO S PRIJATELJI - VIKI AŠIČ	(2)
5.	NE ŠTEJEM LET-ANS. MARJANADROFENIKA	(1)
Predlog za lestvico: DEKLETA IN LJUBEZEN - DVOJČICI ZJANEZOM
SLOVENSKIH 5 plus
1.	POD TRIGLAVOM SMO DOMA-HIŠNI ANSAMBEL JOŽOVC (3)
2.	KAKO BI TE RAD OBJEL-ŠTIRJE KOVAČI	(4)
3.	ZIMSKE URICE-KLEMEN R0ŠER (5)
4.	NASTARIMUN- OBJEM (1)
5.	KOŠTABONA-MODRIVAL (2)
Nagrajenca:
Milan Leber, Želče 2. vojnik Ivan Kralj, Jenkova 49b. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15uri, lestvico Slovensldh 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici spriloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19, 3000 Celje.
Očala kot varovala in nakit
Še malo in spomladansko sonce bo pokukalo tudi v naše garderobne omare. Prihajajoča moda se po ustvarjalni plati napoveduje kot ena najbolj prikupnih. Oblikovalci vodilnih blagovnih znamk so namreč pripravili razpoloženjsko sliko barvito-vzor-častega optimizma in samozavestnega glamurja. Od jutra do noči, od las do bokov, od oči do podplatov... Zakaj ne kar od glave do čevljev?
Zato, ker moda vendarle ni tako neprevidna, da bi iz svojega koša stresla kar vse naenkrat in tvegala nastanek modne anarhije. Glede na trenutno gospodarsko in politično klimo bi kajpada lahko pričakovali, da jo bodo tudi trendi previdno mahnili po bolj vami in
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
udobni liniji. Barve naj bi se po treh relativno živahnih toplih sezonah ponovno umiija-le, oblačilni kosi naj bi postali manj izraziti. Zgodilo pa se je - no, ne ravno nasprotno, vendar iskrive domislice, ki bodo obeležile modno sezono pom-lad-poletje 2006, zagotovo kar plezajo druga čez drugo in po-
skušajo na vse načine pritegniti pozornost.
Ena izmed njih, ki še diši po zimi, se je udomačila na naših očeh. Sončnih očal smo bili nekoč pozimi vajeni zgolj na snegu, ob smučiščih, njihova »sezona« pa je cvetela pre-mosorazmerno z močjo spomladanskega in poletnega sonca. Nič več! Odslej naj bi nas ta dodatek, ki je bil v preteklosti navajen igrati glavno vlogo pri zaščiti oči in stransko kot modni detajl, spremljal skozi vse leto. Čeprav diskretno zakrivajoča pogled, so no-vomodna sončna okenca vse prej kot diskretnega videza. Spominjajo na znane hollywoodské dive petdesetih let z Marlene Dietrich, Jackie Onas-sis in Grece Kelly na čelu, ki
so jih uporabljale zoper mrš-čenje in s tem nastajanje mi-mičnih gubic okrog oči, predvsem pa so želele bití z njimi neprepoznave. Čeprav, roko na srce - s takšnimi velikimi temnimi očali so bile in smo tudi mi lahko vse prej kot neopazni. Še posebej, če je okvir v kontrastni barvi in imajo ob straneh poleg logotipa še prepoznavno okrasje, kristalčke
Moda želi prav to - da nas opazijo. Čeprav proizvajalci trendovskih sončnih očal ponujajo nove kolekcije še pogosteje kot smo vajeni novih kolekcij oblačil, pa ne bo nič narobe, če jih boste kupile tudi na letošnjih razprodajah ter jih nosile kot zaščito in efekten nakit še nekaj mesecev.
J^uloLîr
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje zo proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETR0VČE, Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80, fox: 03/428 55 83_
Petek, 20. januar: Sonce v jutranjih urah prestopi v Vodnarja, v katerem bo bivalo vse do 19. februarja. Odnosi bodo bolj sproščeni, porajale se bodo originalne zamisli, vedenje bo bolj samosvoje, vendar bo prevladoval univerzalni duh. Dan bo poln treznih presoj, zato je čas odličen za poslovne in druge dogovore.
Sobota, 21. januar: Luna bo v znamenju Tehtnice in v pozitivnem aspektu z Neptunom naredila dan zanimiv, nenavaden. Prebujen bo estetski čut, umetniška žilica bo delovala z vso močjo. Povečan bo tudi navdih in intuitivna zaznava. Popoldné se bo treba malce bolj potruditi za harmonijo v medsebojnih odnosih.
Nedelja, 22. januar: Dopoldne bodo prisotne napetosti. Pojavile se bodo negotove urice, lahko tudi živčna preobremenjenost. Malo
NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA
ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 09043 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA
0904126 (GSM 041 404 935)
www.radiocelje.com
- Št. 6 - 20. januar 2006
pred 12. uro prestopi Luna v Škorpijona, ki lahko prinese vztrajnost, lojalnost, predanost, lahko pa tudi strah, ljubosumje, trmo in maščevalnost.
Ponedeljek, 23. januar: Naša nezavedna zaznava bo v velikem porastu. Bolj kot običajno se bomo poglabljali v svojo notranjost in ravno sedaj lahko pridemo do presenetljivih ugotovitev. Svojo energijo moramo usmeriti v konkretne cilje. Zvečer bo prisoten negativen kvadrat, zato previdno.
Torek, 24. januar: Luna do večernih ur ne bo aspek-tirana, zato se moramo prepustiti rutinskim opravilom.
ne smemo uvajati sprememb. Zvečer pa Luna prestopi v znamenje Strelca in bo prinesla več ognjene energije, drznosti, optimizma. Paziti se je treba prenagljenosti.
Sreda, 25. januar: Dopoldne bo pod zelo ugodnimi vplivi planetov, zato ga moramo resnično izkoristiti v polni meri. V ozračju bo vladal optimizem. Čas je ugoden za rast in razvoj, dobili bomo tudi veliko vzpodbude s strani drugih.
Četrtek, 26. januar: Srečala se bosta Merkur in Sonce, zato bo zelo izražena mentalna energija. Koncentracija za delo bo velika, zato bomo lahko uspešni pri dogovarjanju, načrtovanju in pri predstavitvah svojega dela. Popoldne bo napet aspekt prinašal nevarnost kriz, predvsem na nezavednem nivoju.
Astrologinji
GORDANA in DOLORES
Leta 2003 je nemški Porsche poslal na trg svoje najdražje vozilo carrero GT, športni avtomobil, ki je takoj zbudil zanimanje določenega kroga kupcev. Avto poganja motor s 612 KM, pri čemer zmore največ 330 km/h, tik pred božičem pa so kupcu iz Združenih arabskih emiratov izročili vozilo s serijsko številko 1111. Kot napovedujejo, bodo carrero GT izdelovali le do aprila letos. Sicer pa si je avto že priboril lovoriko najuspešnejšega športnega vozila vseh časov. Eno carrero GT so prodah tudi v Sloveniji.
Po XM prihaja C6
Po tistem, ko je francoski Citroën prenehal izdelovati XM, največji avtomobil pri hiši, je v tem razredu nastala praznina.
Tovarna to vrzel zapolnjuje s citroënom C6, ki ga je v dolžino za več kot 490 centimetrov, s svojo zunanjo podobo pa vsaj nekoliko nadaljuje tradicijo drugačnih, malce samosvojih citroënov. Me-dosne razdalje je za 290 centimetrov, kar napoveduje obilno notranjo prostornost, v prtljažnik gre ne tako izjemnih 488 litrov prtljage.
Motorja sta za začetek le dva, bencinski in dizelski, oba šestvaljnika. Prvi zmore pri gibni prostornini 2,7 litra 208 KM pri 4.000 vrtljajih, kar zadostuje, da gre C6 največ 230 km/h in do 100 km/h pospeši v 8,9 sekunde. Bencinski šestvaljnik z gibno prostorni-
Volkswagni, renaulti, audiji
Citroën C6 bo voznika opozarjal na morebitne napake.
no 3,0 litra ima 215 KM (najvišja hitrost je prav tako 230 km/h, pospešek pa 9,4 sekunde do 100 km/h).
Ob številni opremi, ki pa ni tako pestra, da ne bi bilo mogoče še marsikaj dokupiti, je na voljo tudi sistem
Lani so v Sloveniji po podatkih policije ukradli 1.034 motornih vozil. Največ je bilo nemških vozil, nato pa francoskih, in sicer 214 volkswag-nov, 149 renaultov in kar 113 audijev. Za tatove avtomobilov na Slovenskem so bili se-
veda zanimivi tudi avtomobili tovarne BMW (55 vozil), ukradli pa so tudi 39 merce-desov. Skupaj je bilo lani ukradenih 570 avtomobilov naštetih znamk oziroma tovarn, torej več kot polovica. Mimogrede je treba zapisa-
Posebna zaščita laka
Pri japonskem Nissanu so razvili poseben sistem zaščite avtomobilskega laka.
To je zelo prožna smola, ki prekrije manjše poškodbe laka. Ko vozilo premažejo s to snovjo, deluje nekako do tri leta, potem pa se začenja njena učinkovitost zmanjševati. Prvi nissan, ki bo premazan s to snovjo, bo novi športni terenec, ki naj bi ga tovarna predstavila leta 2007.
Edino vprašanje je 3 ali 5 vratni Colt.
LDWS, ki stresa voznikov sedež v primeru, ko ugotovi, da je prevozil črto med obema voznima pasovoma. Pri Citroenu računajo na letno izdelavo do 20 tisoč C6, pri nas bo veliki citroen naprodaj marca.
-500.000,00 SIT aviJSíšáMLAKAR |živi"
V—^ .o
ti, da so ukradli tudi dva porsc-heja.
Tutor na italijanskih cestah
Konec decembra so na italijanskih cestah začeli delovati novi radarski sistemi, ki naj bi zmanjšali hitrost in tako voznike prisilili k spoštovanju prometnih pravil.
Na posameznih odsekih avtocest (recimo med Milanom in Brescio, med Bolog-no in Padovo...) bodo na razdalji 10 do 25 kilometrov merili povprečno hitrost. Gre za Jo, da radarski sistem posname registrske tablice in potem na koncu določenega odseka ceste znova prepozna registracijo ter izmeri povprečno hitrost. Če je bila večja od dovoljene, sledi kazen. Sistem se imenuje tutor, v Italiji pa pravijo, da se bo kmalu pokazalo, kako uspešen je. Vprašanje je, kako bodo obravnavah tuje voznike.
Nov motor za cayenne
Zadnji dve leti je bil najbolje prodajani porsche SUV cayenne, v zadnjih mesecih pa ga je prekosil sloviti 911. V novo leto pa se cayenne vozi z novim in močnejšim motorjem, ki ga bodo namenili izvedenki turbo S (doslej samo turbo).
Avto bo poganjal znani bokserski šestvaljnik, ki pa bo imel 521 KM pri 5500 vrtljajih v minuti. To je za 71 KM več kot pri cayennu tur-
bo, povrh je večji tudi navor (720 Nm med 2750 in 3750 vrtljaji v minuti). Po tovarniških podatkih bo ta avto zmogel največ 270 km/h in do 100 km/h pospešil v 5,2 sekunde. Razumljivo je, da ima ta SUV stalni štirikolesni pogon (v razmerju prenosa moči med zadnjim in prednjim kolesnim parom 62/38), serijsko so zraven 20-palčna platišča, na sedežih je usnje ipd. Ta hip cena tega cayenna še ni znana.
Lovorika carreri GT
Volkswagnova vozila so med tatovi še vedno najbolj priljubljena.
Je passat
vija, Val 202 in Večer. Zmaga pa je bila tesna, saj je passat (na sliki) le za eno točko ugnal drugouvrščenega Renaulto-vega clia. Na tretje mesto se je uvrstila mazda 5, sledita pa seat leon in BMW serije 3.
Najdražji porsche carrera GT ima tudi slovenskega lastnika.
Volkswagnov passat je slovenski avto leta 2006.
Tako je minuli petek odločila žirija, sestavljena iz predstavnikov slovenskih medijev: Avto Foto Market, Delo in Slovenske novice, Dnevnik in Nedeljski Dnevnik, Motore-
Avto leta
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje * oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. invpetekod8. do 13. ure.
AUDI 80 1.8, letnik 1993, novi tip, vsa oprema razen klime, prodam za 299.000 SIT. Telefon 041645-898.
Ž 30
RENAULT Laguna 2.0 alize, letnik 1996, avtomatska klima, abs, el. pomik stekel, pot. računalnik..., prvi lastnik, dobro ohranjen, prevoženih 137.000 km, prodam. Telefon 041620-135. vg MEGANE 1.6,5vrat, 1999/3, reg. 6/2006, 107.000 km, servisna, rdeč, ohranjen, prodam za 999.000 SIT. Telefon 031 349-199.	83
FIATSeicento young, letnik 2000, srebrna metalik barva, prvi lastnik, avtoradio, 43.000 km, prodam. Telefon 041458-391.	226
FREELAHDER 1.8, letnik 1999, prodam.Tele-fon 041612-784.	230
OPEL Corso 1,2 i, letnik 96, registriran, s stekleno pomično streho, z zračno blazino za voznika in sopotnika, prodam. Avto je garažiran, letne gume na platiščih in je predelan na plin. Cena 520.000 SIT. Telefon 041710-844. 269
TRAKTOR, prikolico, trosilec, obračalnik, mo-tokuhivator ali drug stroj kupim. Telefon 041407-130.	220
PRODAM
GRADBENO parcelo, odlična lokacija, Prekor-je, ugodno prodam. Telefon 041 601-555, Mille d. 0.0., Teharje 21, 3221 Teharje.	11
STARO domačijo, ob glavni cesti Sentjur-Nova vas, veliko 1.500 m', trije objekti v slabem stanju, možnost nadomestne poslovno stanovanjske gradnje, vsi priključki, prodam. Telefon 041601-555, Mille d. 0.0., Teharje 21,3221 Teharje.	n
HIŠO nujno prodam. Možna menjava za stanovanje. Telefon 041628-674. 239 POSLOVNI prostor-delavnico, približno 150 m!, s pripadajočim zemljiščem, v Celju, prodam. Telefon 041 731-787. 49
NEPREMIČNINE
Pil»
w.pgp-nepremlcnlne.i
HIŠO, Prekorje, Škofja vas, prodam. Telefon
031 801-760. V CENTRU Celja prodam ali dam v najem polovico družinske hiše, to je trisobno stanovanje, 120 m2 in dva lokala po 60
in kleti. Potrebna je adoptarija. Informacije po telefonu 00385 14613-413, 00385 98 280-888 ali na email: da.ko-
PRODAM
TRAKTORSKO vitlo Krpan, 41, staro 3 mesece, malo rabljeno, prodam. Telefon 031 858-087.	145
TRAKTORSKI plug, dvobrazdni, obračalni, 10 do 12 col, trosilec Orion 25, prodam. Telefon 031 870-171.	208
TRAKTOR Volpadona Landini, letnik 2004, prodam.Telefon 041 447-500. 221 CEPILNIK drv na sveder prodam. Telefon 041 395-925.	p
TRAKTORSKO prikolico dim. 275 cm «155 cm, primerno za lažji traktor ali tomo vinkoviča, brez kiperja, prodam. Telefon 031 840-078.	271
KUPIM
RABLJENO kabino za traktor Imt 530 kupim. Telefon 5726-093. ž 20
HIŠO, 105 m!, gospodarsko poslopje, 239 ♦ 25 m2, zemljišče 1.597 m!, v Trnovi jah, prodamo za 14.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje.
HIŠO, 250 m2, zemljišče 486 m!, na Ljubeč-ni, prodamo za 19.900.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesta, Celje.
HIŠO, 300 m2, zemljišče 1.000 m2, vŠentvi-du pri Planini, prodam za 22.000.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska cesto, Celje. n 73,27 m', v 1er, prodamo SIT. Telefon 041 876-md.o.o.,
za 21.981.120 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. 0.0., cesto, Celje. iOGATEC, Donačko Goro. Stanovanjsko hišo (približno 300 m1 bivalne površine) leto (1985-1990 ;i ha), prodamo iko ločeno. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorita pri Šmartnem 57/c, Celje.
DRAMUE. Stanovanjsko hišo z možnostjo poslovnega dela, približno 250 m2, adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n ŠMARJE pri Jelšah, Sladka Gora. V neposredni bližini centra Sladke Gore prodamo bivalni vikend z vso opremo (100 m! stanovanjske površine) z asfaltnim dovozom, vinogradom približno 1.800 m2 ter dvoriščem 250 m2, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990. Cena 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n
VIKEND ali manjša hišo kupim v okolici Celja.
Telefon 041 697-234.	is
GOZD kupim. Telefon 051 634-940. L61
GRADBENO parcetD, 1.5001 njo poslovno proizvodnega objekta < kosti 600 m*, s plačanim prispevkom, prodamo. Telefon 041 601-555. Mille harje 21.3221 Teharje.
grad-
etožah, 254 m2, s pripadajočimi parkirnimi prostori in skladiščem. Telefon 041 795-568.	ž 10
POSLOVNI prostor, približno 90 m2 (primerno tudi za zdravstvo), v Celju, na Mariborski cesti, oddam v na jem. Telefon 041 ' 262-063.	222
ŠMARJETA pri Celju. V najem damo lokal, 100 m2, za trgovinsko ali pisarniško
BTTTJIHM ■m'jiir«	
Dunajska 21. Ljubljana	
Celje: 031 508326	
delovni « vsak dan non	is: i-stop
	
MeB	H
CEUE, obrtna cona Tmovlje. Prodamo zazidljivo stovbno zemljišče (območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti) 3.016 m2 in 4.840 m2, po ceni 10.062,00 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n ŠENTJUR, Hruševec. Prodamo stanovanjsko hišo, 853 m2, z vso opremo in pohištvom, zgrajeno 1991, obnovljeno 2003, za 36.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n PR0SENIŠK0, Goričica. Gradbeno parcelo, 947 m2 površine, prodamo po ceni 13.200 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n
PARCELO ali starejšo hišo v okolici Celja kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 672-374.	67
VŒUUali stanju.
2.160,00 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n
HIŠO oziroma vikend, v Celju ali bližnji okolici, najamem.Telefon 031 739418.
mm
PRODAM
CENTER Celja, Stanetova. V drugem nadstropju prodam stanovanje, 63 m2, primerno tudi za mimo pisarniško dejavnost. Telefon 041866453. 172 DVOINPOLSOBNO stanovanjev Celju, Dolgo polje, 55,67 m2, visoko pritličje, potrebno obnove, prodamo za 11.360.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje. n
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Celju, Dolgo polje, 66,79 m2, visoko pritličje, generalno obnovljeno, prodam za 15.710.000 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje.	n
TRISOBNO stanovanje vCelju, center, novogradnja, 93,67 m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodam za 29.026.085 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje.	n
TRISOBNO stanovanje v Celju, čemer, novogradnja, 101,79 m2,3. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodam za 31.542.278 SIT. Telefon 041 876-888. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska cesta, Celje.	n
TRISOBNO stanovanje v Celju, center, novogradnja, 91,26 m2,2. nadstropje, dvigalo, klimatizirano, prodamo za 876-888. d.o.o., Ljubljanska cesta,
GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
BEiMmimq
IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36
TiK«
Št. G-20. januar 2006
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 74 m', v Novi vasi, prodam. Telefon 041 662-194, 4919-161.	256
DVOSOBNO stanovanje, približno 53 m!, v 5. nadstropju, v Trubarjevi ulici, prodamo za 11 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, ww.prijaznost.tom. Telefon 041 727-301,5482-002. 251
V	SREDIŠČU Celja prodam 138 m2 veliko meščansko stanovanje, primerno tudi za mirno pisarniško dejavnost. Telefon 041620-262 ali 041 630-015. 268
DVOINPOLSOBNO stanovanje, velikost 55 m! * balkon, na Dolgem polju, prodam za 13.900.000 SIT oz. po dogovoru. Telefon 041 767-837.	267
KUPIM
DVOSOBNO ali večsobno stanovanje kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330.
GARSONJERO ali enosobno stanovanje kupim za gotovino. Telefon 041 352-267.
67
MLADA štiričlanska družina kupi dvoinpolsobno stanovanje ali starejšo hišo v Celju ali okoliri. Telefon 041280453.no 111
V	CELJU in okolici kupim eno ali dvoinpolsob-
no stanovanje. Gotovina takoj. Telefon 041 601-555.	164
STANOVANJE v Celju kupim. Velikost in lokacija nista pomembni. Informacije po telefonu 051 368-128.	n
ODDAM
OPREMLJENO enosobno stanovanje, 34 m!, visoko pritličje, na izredni lokaciji, na Otoku, oddam od 1. februarja naprej urejeni osebi ali poru. Telefon 041515-
447.
925.
ISCEM
NOVO kotno sedežno garnituro prodam. Telefon 5715-270.	ž 19
DOBRO ohranjeno posteljo širine 160 cm ali več, kupim. Telefon 041 524-398. 274
DVA bikca sivca, težka 150 do 160 kg, prodam. Telefon {03) 5792-176, 031 616-154.	255
TELIČKO simentalko, težko 180 kg, prodam.
Telefon 031 692-582. 1.62 PRAŠIČA, težkega 200 kg, cena 300 SIT/ kg, možen zakol, prodam. Telefon 041 295-239.	262
KUPIM
TELIČKO, do 120 kg, v okolici Celja ali Vojni-ko, kupim. Telefon 5774-569. 212 BIKA za nadaljnjo rejo, od 400 do 600 kg,
VOZNIKA C kategorije, za prevoze po Zahodni Evropi, zaposlim. Zaželene izkušnje in znanje nemškega jezika. Telefon 041 696-280, Telefon 041 696-280, Mihec Ribič s. p., Slatina 15 a, Šmartno v Rožni dolini.	1S6
IŠČEM delo v gospodinjstvu, lahko ludi varstvo otrok. Tefefon OSI 273-650.
éi3
V ŠENTJURJU oddam 35 m2 stanovanje oz. pisarniško dejavnost. Telefon 031 355-755.	144
GR0BELN0, okolica. V najem oddamo delno opremljeno garsonjero, 30 m2, v neposredni bližini avtobusne in železniške postaje. Telefon 041 802-385.190194 STANOVANJE no Otoku, 53 m2, oddam.
Telefon 040 642-165.	214
0PREMUEN0 enosobno stanovanje v Celju oddam. Telefon 031 208-006. 21e OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Novi vasi oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 251 OPREMLJENO enosobno stanovanje v pritličju v Vojkovi ulici, 36 m2, kuhinja, soba, veža in kopalnica, oddam. Telefon 5414-209,051270-753. 270 STANOVANJE na Hudinji, enosobno, na novo opremljeno, oddam. Telefon 031 548-885.	p
NAJAMEM
STANOVANJE ali stanovanjsko hišo najamem. TelefonTMl 727-301. 251 DVOSOBNO ali večsobno stanovanje v Savinjski dolini najamem, lahko tudi hiša na podeželju z gospodarskim poslopjem, za daljše obdobje. Telefon 040 461-
CELJE. Iščemo enoinpol do dvosobno stanovanje v Celju. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n
PRODAM
NOVO pomivalno korito, 80 cm in novo enoročno pipo za na pomivalno korito, prodam. Telefon (03) 5771-164. 175 ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektriko, z Kilogramsko jeklenko ♦ regulator plina, star 4 leta, kot nov, prodam za 30.000 SIT. Telefon 041471-992.	182
MOŠKE frizerske stale, hidravlične, prodam. Telefon 031747-170.	187
PRODAM
BETONSKO železo, arm. mreže, keramino, na zalogi, ugodno prodam.Telefon 031 337-365, (03) 5461-165. 44 BUKOVA drva prodam. Telefon 031 241-540.	L 53
PLOŠČE za krušno peč, 650-290, prodam.
Telefon 5716-352.	ž 26
TRDA drva (hrast, bukev) ugodno prodam. Telefon 051 313-578, popoldan. 272
PRODAM
BELE piščance, za zakol, 2 do 4 kg, žive ali očiščene, krmljene z žiti, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Naročila za enodnevne piščance. Telefon 700-1446.
PRAŠIČE, težke od 25 do 60 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 6564)78.
63
PRAŠIČE, težke od lOOdo 120kg, lahko tudi očiščene polovice, prodam. Cena 350/ kg. Telefon 041389-622. Ž11 PRAŠIČA, 170 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano, lahko ludi polovico, prodam. Telefon 031221-240. 165 PRAŠIČE, težke 50 do 150 kg, prodam. Nad 100 kg cena 320 SITAg. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. 165 JAGNJETA zelo ugodno prodam. Telefon 041 628-156.	Š26
PRAŠIČA, 190 kg ali polovice, krmljenego s kuhano hrano, prodam. Možen zakol in razdelava. Telefon 041 968-051. 166 PRAŠIČA, 150 kg, domača kuhana hrana, prodamo. Telefon (03) 57434)21. Š32 VEČ telic simentalk, od 50 do 300 kg, po izbiri, prodamo. Telefon (03) 5792-348.	192
PRAŠIČA ali polovico, težkega 120 do 130 kg žive teže, prodam. Telefon 041 965-353.	213
TELIČKI, frizijko staro tri tedne in simentalko staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 410-823.	211
PRAŠIČE, težke 150 kg, prodam. Možen zakol na domu. Telefon (03) 5823-182.
223
BIKCA simentalca, 170 kg, prodom. Telefon 041 969-423.	234
BIKCE prodam. Telefon 54134)19,041357-024.	227
TEUCO simentalko, težko 250 kg, prodam.
Telefon (03) 57334)81. ls4 DVA prašiča po 190 kg, krmljena z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 041 251-013.	L 57
PRAŠIČE mesnate posme, težke od 100 do 130 kg, prodamo po ceni 350 SIT/kg. Telefon (03) 5414-151. 248 PRAŠIČA za zakol, domača hrana, težkega 170 do 180 kg, prodam. Telefon 5821-876.	246
PLEMENSKEGA burckega kozla vrhunske kvalitete, starega 2 leti, prodam. Možnost dostave. Telefon 051 321-827.248
PRODAM
JEČMEN in koruzo prodam. Telefon 041 526-980,5419-710.	174
LUŠČEN0 koruzo in kvadratne bale seno prodam. Telefon 041 649-414. S29 SENO, balirono v kockah, prodam. Telefon 5702-048.	236
KAKOVOSTNO seno, približno 5 nakladalk, ugodno prodam. Telefon 041 722-528.
dnevnem baru zaposlimo. Pogoj: končana poklicno šola, eno leto delovnih izkušenj. Telefon 4930-346. Branko Kolene Celje. n za prodaja čistil, čistilne tehnike in sanitarne opreme
6, Celje. Telefon 041 696-834. 215 SIMPATIČNO dekle za delo v bistroju zaposlim. Nudim ji brezplačno sobo. Telefon 041 477-572, Andreja Melanšek s. p., lokovico 145, Šoštanj.	217
BON za 8-dnevno potovanje po Turčiji prodam. Telefon 5708-232. 1S2 ŠTIRI zimske gume, malo rabljene, profil 7-8 mm, toyo, dim. 165/65, R14, prodam. Telefon (03) 5484-939. 107 MLADO kravo simentalko, v šestem mesecu brejosti in kakovostno belo vino, prodam. Telefon 041 820-416. iss RAČUNALNIK Ibm aptiva, komplet 500 MH-z, windovs 98, prodam. Telefon 041 751-613.	Š25
VEČ ton sena, burske koze in ovce prodam ali menjam za les. Telefon 031 6464)31.
186
ELEKTROMOTOR, 3-fozni, 1410 obr, 380/ 220, prodam ali menjam za les. Telefon 040642-153.	196
KOBILO norik, staro 6 let, z žrebičkom, težko 700 kg, telico simentalko, staro 19 mesecev, težko 550 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol 1er suha bukova drva, prodam. Telefon 031 556 580, (03) 5741-296.
221
BRZOPARILNIKE (alfe) 120 in 2001, prodam. Telefon (02) 8026-350, po 15. uri.
KRMILNI krompir, 20 bikov, 100 do 800 kg,
tri traktorje Zetor 50,11, z nakladačem, balirko za kocke Klas, prodam. Telefon 041297-961.	228220
R 4 gtl za rezenme dele in hrastove plohe (8 cm) prodam. Ceno 110.000 SIT/ m3. Telefon 031251-363. Ž23 PRAŠIČA, mesnate pasme, krmljenego z domačo hrano in suha mešana drva ugodno prodamo. Kličite zvečer, telefon 5792-191 ali 041 959-831. 260 AGREGAT Gude gse 2700,2000 watt, 2 kw, 4 takt, predamo za 60.000 SIT. Telefon 031 2434)83.	26i
SLADKO krmo v kockah ali rifuzi ter puhal-nik Tayfun prodam. Sveli Štefan. Telefon 031840-078.	271
H
VOZNIKA C, E kategorije, za prevoze po Vzhodni in Zahodni Evropi, zaposlimo. Zaželene izkušnje. Telefon 031 703-122, Erigotransport, Pišek Peter, s. p.. Lopata I7, Celje.	155
DELO vstrežbi nudimo. Informacije po telefonu 031 714-990, Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, 3301 Petrovče.	n
DELO za dostavno vozilo iščem pogodbeno ali honorarno. Telefon 041 807-060.
ž 24
V ŽALCU zaposlimo strežno osebje, urejeno in komunikativno. Telefon 040 750-820,040 750-830, Marjan Staričs. p., Šlandrov trg 26, Žalec.	ž 22
SING d.o.o.
DELO v komunikacijskem centra. Pokličite po telefonu (03) 4282-086, Lindigo d. 0.0., Kidričeva ulica 13, Celje. 254 TRDO delo ♦ nadpovprečen zaslužek komercialist na terenu. Pokličite po telefonu (03) 4282-086, Lindigo d. 0.0., Kidričeva ulica 13, Celje. 254 IŠČEM delo kol zidar ali pleskar. Imam 10-letne izkušnje iz zidarstva. Star sem 28 let. Telefon 040 432-302. 257 IŠČEM delo na domu (čiščenje, manjši prevozi). Telefon 031 744-946. 244
EMOS SI, d.o.o.
ki se ukvarja s trgovino na debelo z elektra materialom, vabi k sodelovanju zaradi povečanega obsega dela:
KOMERCIALISTA NA TERENU (m/i)
Pogoji in naloge:
» izobrazba vsaj V. st. elektro
ali trgovske smeri, > izpit B kategorije. ■ tri leta delovnih izkušenj na področju
komerciale, » komunikativnost, vztrajnost.
•	samoiniciativnost
t pasivno znanje angleščine,
•	znanje uporabe računalnika. Oelovno razmerje bo sklenjeno za določen
, z možnostjo zaposlitve za nedoločen :. Pisne prijave s kratkim življenjepi-n pošljite v 7 dneh na naslov: EMOS SI. d.0.0
ali resno vezo. Pisne ponudbe pošljiti Novi tednik pod šifro TOPEL DOM.
Ko tvoje zaželimo si bližine, pridemo tja i> ta mirni kraj tišine, tam srce tiho se rázjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Bolezen nam je iz naše sredine iztrgala dragega moža, očeta, starega Očeta in praděda
ALOJZA ANTLEJA
(18.5.1923-7.1.2006)
Našo bolečino ste v trenutkih žalosti deli z nami in nam vsestransko pomagali naši dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče in za sv. maše ter se v tako velikem številu spoštljivo poslovili od njega. Posebej se zahvaljujemo osebju gastro oddelka SB Celje, govornikom ob odprtem grobu Mirku Čandru, Francu Zureju in Saški Teržan, pevcem s Kalobja, g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Zalujka, Konjerejskemu društvu Šentjur, sindikatu podjetja Alpos, kolektivoma Bohor in Gratours iz Škofje vasi.
Še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena, hčerka h
ň z družinami
V SPOMIN
Mineva deset let, kar nas je zapustil
IVAN AGREŽ
iz Loke pri Žusmu (22.5.1929-19.1.1996)
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate sveče.
Žena Marija, hčerka Anica in sin Milan z družinama
RAČUNOVODSKI servis nudi strokovnost,
ažurnost, natančnost, prijaznost in še več,... zo vas si bomo vzeli čas! Pokličite (03) 7810-266 ali 041 500-802. n KOMPLETNE adaptacije kopalnic, popravilo centralnih in vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje. Telefon 041826-594. 7716
SANACUE kopalnic, instalacije vodovoda, zamenjava radiatorjev brez praznjenja sistema. Hitro, ugodno ter v okvira predračunov in dogovorjenih rokov. Sončni Žarek, Bojan Peson s. p., Ul. Skladateljev Ipavcev 46,3230 Šentjur. Š8 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strniša s. p., Gabrovec la, 3241 Podplat. n
KNJIGOVODSKE, računovodske storitve z najsodobnejšimi programi, strokovno in ažurno, po najugodnejših cenah, za d. 0. o in s. p., že od 10.000 SIT naprej. Telefon (03) 78104)91, 041 242-800. A&D Jereb d.0.0., Teharje 36 a, 3221 Teharje.	n
SLIKOPLESKARSKA dela stanovanj in hiš izvajamo, z garancijo. Telefon 5728-418,031 696-164. Naročniki NT 10% popusta. Karel Podpečan s. p., Sliko-plesk, Velika Pirešica 27 h. 8586 ŠIVAMO zovese, hitro in kvalitetno. Svetova nje na domu in montaža. Telefon 031 7134)73, Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje.	231
HUJSANJE
1 - 12 kg mesečno
52i 3255,01/519 35 P
IZDELUJEMO peči in bojlerje za centralno
ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje na drva, olje. Garancija peči je 5 let. Aplenc Anton s.' p., Prekorje 29, Telefon (03)5415-011. 238 IŠČEM instrukcije iz energetike, smer strojništvo. Telefon 041684-316. 250 ELEKTROINSTAUCIJE, adaptacije, montaža, domofon, alarmni sistem, meritve. KND Dejan Korenjak s. p., lopata 71, 3000 Celje, www.knd.si, telefon 041 828-841.	264265
Močnejša kakor smrt je ljubezen!
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage tete
FRANČIŠKE FENDRE
z Rifnika pri Šentjurju (23.2.1914-10.1.2006)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvalá gospodu Bohorču za cerkveni obred in pevcem izpod Pohorja za odpete žalostinke. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: nečak Janko z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V neizmerni bolečini sporočamo, da nas je za vedno zapustila mama, tašča, babka in prababica
STANISLAVA SKEDELJ
rojena Agrež s Puncerjeve 10 v Celju
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju Nevrološkega oddelka bolnišnice Celje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem.
Radi bi se ti zahvalili za vse, kar si nam dala v svojem življenju.
ZAHVALA
V torek, 10. januarja 2006, smo se poslovili od našega dragega brata in strica
FRANCA ZDOLSKA
(5.10.1924-7.1.2006)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na poti k večnemu počitku na šentjurskem pokopališču, nam izrekli besede tolažbe, ustno ali pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče, svete maše in
darove za posebne potrebe. Zahvaljujemo se osebju Splošne bolnišnice Celje in Inštituta za rehabilitacijo v Ljubljani ter sorodnici dr. Jo-žici Zdolšek-Pekarovič, osebnemu zdravniku dr. Gora-nu Šiljegu jn patronažnim sestram Zdravstvenega doma v Šentjurju, ki so ga obiskovali na domu. Zahvaljujemo se mariborskemu škofu dr. Francu Kram-bergerju, škofu dr. Jožefu Smeju, kanonikom mariborske škofije, predstavnikom kanoniških kapitljev ljubljanske, graške in celovške škofije, novomeškega kapit-lja ter vsem duhovnikom, ki so se udeležili pogreba. Zahvaljujemo se govorniku Juriju Malovrhu ter pevcem cerkvenega mešanega pevskega zbora in Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev. Hvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji pogreba, pogrebni službi Zagajšek, ključarjem, župnijskemu svetu, odraslim skavtom, lokalni skupnosti, komunalni službi in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šentjur. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Vinku Čonču, ki je našega strica vsak dan obiskoval in prevzel večji del nalog pri organizaciji pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici
in doma in vsem, ki ste zanj molili. Sestre in brata, nečakinje in nečaka z družinami Šentjur, 14. januarja 2006
Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho odšel. Srce je omagalo in dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostaL
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
MARTIN MLINARIC
iz Leskovca 8 pri Ljubečni (26.6.1931-6.1.2006) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja in govorniku za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Fani, sin Marjan z ženo Ančko, hčerka Martina, vnukinje Mirjam z možem Mirom, Katja in Lina z Mitjo, pravnuka Zala in Matevž
Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič)
V SPOMIN
RUDIJU ZUPANCU
iz Šempetra
Pred dvema letoma, natanko na današnji dan, si nas
mnogo prezgodaj za vedno zapustil. Čas hitro beži, vendar si z nami še vedno in na vsakem koraku. Z vsako prižgano svečko ti sporočamo, kako zelo te pogrešamo.
Žalujoči: sinova Rudi in Žiga, žena Darja, mama in oče, sestra in ostalo sorodstvo
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
4.	1.: Jožica SOJIČ iz Vitanja - dečka, Andreja LEBEN iz Pristave pri Mestinju - deklico, Nataša VUDRAG iz Laškega - deklico, Mojca LETNAR iz Luč - dečka, Simona VEBER iz Žalca - dečka.
5.	1.: Mirica ZRIMŠEK iz Dobja pri Planini - dečka, Jasna LENKO iz Šoštanja - dečka, Klavdija KREBS z Ljub-nega ob Savinji - dečka. Maja SMID s Planine pri Sevnici - dečka, Antonija ZUPAN iz Radeč - deklico. Maja AHTIK iz Celja - deklico.
6.1.: Tatjana REHAR iz Celja - dečka, Urška ŽAGAR iz Prebolda - dečka, Andreja SPOLENAK iz Štor - deklico, Sonja JESENKO iz Šmarja - dečka, Urška MIKOLIČ iz Studene - dečka.
7.1.: Alena GOVEDIČ iz Tabora - dečka, Jerica ROZMAN iz Žalca - dečka, Andreja ŠUMNIK iz Velenja -deklico, Urška KRAJŠEK iz Slovenskih Konjic - deklico, Zdenka BUKOVSEK iz Hrastnika - dečka.
8. 1.: Barbara MAROVT iz Braslovč - dečka, Marija VUK iz Rogaške Slatine - dečka, Az-mina SALKIĆ iz Štor - dečka.
9.	1.: Magdalena FUAVZ s Stranic - dečka, Leonida OSREČKI iz Rogaške Slatine -dečka, Jerneja ČRETNIK iz Velenja - dečka, Irena HUDOKLIN iz Solčave - deklico.
10.	1.: Marinka ZDOLŠEK iz Dramelj - dečka, Jožica KRIVEC z Dobrne - deklico, Nataša VRTAČIČ iz Duplja -deklico, Olgica DORNIK iz Laškega - dečka, Tanja POGOREVC NOVAK iz Velenja - dečka, Monika KOVAČIČ iz Žalca - dečka.
11.1.: Šedina GRABNER iz Tabora - dečka, Anita GLAVAČ s Polzele - dečka, Milena STOJKOVSKI iz Vojnika - deklico, Milena PAPEŽ iz Tabora - deklico, Marija PANTNER iz Celja - deklico, Aleksandra MARJANOVIČ iz Šmarja - dečka, Sintija PODPEČAN s Planine pri Sevnici - deklico.
POROKE
Žalec
Poročili so se: Marijan ČEVKA in Milojka PETEK, oba iz Miklavža pri Taboru, Niko MEKLAV iz Andraža in Barbara SADEK iz Velenja.
____m
Celje
Umrli so: Franc ANDER-LUH iz Šentjurja, 57 let, Aloj-
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
JOŽETA KOKOTCA
iz Lokavca 33 pri Rimskih Toplicah (14.3.1932-12.1.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala sosedom Mešiček in Klenovšek in družini Obrez, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se patronažni sestri Lenki za lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni, gospodu župniku Toniju Kmetu za lepo opravljen obred, pevcem iz Rimskih Toplic za odpete žalostinke in Andreju Mlakarju za ganljive besede slovesa.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Stanislava, hčerke Joža, Mira in
Mateja ter sinova Franc in Andrej z družinami.
Bolečina se da skriti solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
15. januarja je minilo leto, kar nas je zapustil dragi ata in stari ata
STANISLAV KRISTAN
z Grobelc
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in nosite cvetje. Žalujoči: žena Stanka, hčerki Mateja z družino, Marija, sinova Boštjan in Igor ter ostalo sorodstvo
zij ANTLEI iz Trške Gorce, 82 let, Hedvika HOSTNIK iz Celja, 72 let, Bojan KRUŠIČ iz Celja, 55 let. Vera JEREB iz Gornjega Brezova, 71 let, Ana GOVEK iz Šmartna ob Dreti, 73 let, Slavka GALUF iz Celja, 74 let, Jožef ŽOVNIR iz Žalca, 91 let, Jurij TRNOVŠEK iz Šedine, 52 let, Martin SLEMENŠEK iz D. Brezova, 73 let, Pavla ROMIH iz Že-garja, 40 let, Jožef MAUER iz Sevnice, 66 let, Daniel KUNSTIČ iz Petrovč, 73 let, Josip DUGONJIČ iz Celja, 89 let, Jožefa BRAČIČ iz Levca, 81 let, Jožef MARINKO iz Mlač, 62 let, Ana Marija GUZEJ iz Celja, 90 let, Zoran LAH iz Celja, 57 let, Julijana MRAVUAK iz Celja, 84 let, Stanislava ŠKEDELJ iz Celja, 86 let, Martin MLINARIC iz Leskovca, 74 let, Branko PREVOLNIK iz Bukovžlaka, 49 let, Marija KOJNIK iz Lo-krovca, 73 let, Alojzija PUKEL iz Arclina, 73 let, Irma KRIŽNIK iz Celja, 79 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Franc ZDOLŠEK iz Maribora, 82 let, Štefanija JESENEK iz Jazbin, 69 let. Kari BOHINC iz Doropolja, 73 let, Ljudmila GRAČNER iz Golo-binjeka pri Planini, 71 let.
Laško
Umrli so: Jožef KOŠTO-MAJ, 80 let, iz Celja, Mel-
hior ŠRAJ, 76 let, iz Trnovega pri Laškem, Matilda PODKORITNIK, 96 let, iz Breznega, Franc KNEZ, 95 let, iz Brunške Gore nad Radečami, Adolf KRAJNC, 62 let, iz Male Breze, Franc ŠKOBERNE, 52 let, iz Šen-truperta nad Laškim, Ida OPREŠNIK, 74 let, iz Slovenskih Konjic; Marija URBINC, 87 let, iz Ljubljane, Anton POTRATA, 65 let, iz Zgornje Rečice, Jože JELENC, 57 lfet, s Kuretnega nad Laškim, Paul OBREZ, 94 let, iz Velikih Grahovš nad Laškim, Kari URLEB, 63, iz Velenja, Lothar Hans KORPES, 62 let, iz Velikega Širja, Rudolf DEŽELAK, 90 let, iz Teharij pri Celje.
Velenje
Umrli so: Marija ŠMID-HOFER iz Kavč, 80 leť, Albert VRABIČ iz Šoštanja, 81 let, Edvard Ivan BLAŽIČ iz Velenja, 69 let, Jurij FRAJ-ŠTAJNER iz Grušč, 81 let, Ivan Franc GERŠAK iz Celja, 84 let, Ljudmila PRAZNIK iz Varpolja, 76 let, Jožef JUVAN iz Gaberk, 82 let, Maks JEZERNIK iz Podkraja, 82 let, Ludvik PRELOVŠEK iz Laz, 67 let, Ana ŠKORJANC iz Velenja, 67 let, Anton NAPOTNIK iz Mozirja, 69 let, Jožef ŠMON iz Mislinje, 74 let.
KINO
Kinematografi si pridržujejo pravico do sprememba programa. Norčije z Dickom in Jane 12.00. 14.00 16.00.18.20,20.20,22.30 Cmok, cmok, bang, bang 13.30.15.50, 18.00,20.30,23.00 Uglaševanje
16.20,18.40, 21.00,22.50 Marinec
13.00.15.40.18.10.20.40.23.10
14.30.16.40,19.00.21.10,23.20 Malí pišček sobota: 11.00,17.40 nedelja: 15.30,17.40
King kong
vsak dan: 20.10
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 Wallace in Gtomit Prekletstva Strahouhca
10.00.12.20.15.10,17.20,19.30,21.40 Kot v nebesih 15.00,19.10
12.40. 17.00. 21.20,23.30 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto
33113233
SOBOTA 19.00 Delo osvobaja
Po filmu: zabava z Radiem Balkan NEDELJA 18.00 Delo osvobaja 20.00 Zgodba o dveh sestrah
SREDA 19.00 Ruski zaklad
WWJMMIIWm
I King Kong NEDELJA
Hudič v Emily Rose
PRIREDITVE
18.00 Galerija sodobne umetnosti _Celje
18.00 Skomarska hiša__
Jaz 'mam en stari znucan koš
54. literarni večer v Skomarski
Cool knjiga
pogovor bo vodila Andreja Kac
19.00 Knjižnica Rogaška Slatina_
Vlasta Niissdorfen Naše deklice z vžigalicami predstavitev knjige 19.30 Dvorana Hotela Paka Velenje Mate Matišič: Činco & Marinko
Zeleni abonma in izven
J. Ribičič, rokgre, J. Souček: Miš-kolin
Družinski lutkovni abonma in iz-
10.00 do 17.00 Dvorec Trebnik
Rešite križanko in dobili boste nagrado ter Kreativni kotiček
ročno izdelovanje sveč iz čebeljega
Norčije z Dickom in Jane
13.00:15.00.17.00,19.00.21.00,23.00 Wallace in Gromit: Prekletstvo Strahouh-
14.50. 17.10 Marinec
19.20, 21.50
Cabos mora umreti
15.10.17.20 Megla 19.30, 21.40 Mali pišček
14.10 (razen sobote). 16.00.17.50(razen torka)
torek: 17.40
sobota: 13.30,15.20,1.7.10
Uglaševanje
19.40(razen torka), 21.20,23.10 torek: 21.55
sobota: 19.00(svečana premiera), 20.50, 22.30
Legenda o Zorru
torek: 19.30 (abonma) Strti cvetovi
14,30. 16.50. 19.10, 2t.30,23.50 LEGENDA
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
Jurij Kukuruzovič: Razstrup-ljanje telesa delavnica 19.00 Športna dvorana Nazarje
Letni koncert klasične in zabavne glasbe domačih in tujih avtorjev 19.30 Hmeljarski dom KZ Petrovče ÀG Vrba: Črna komedija NEDELJA. 22.1.
Prof. dr. Jožef Muhovič: Likovna umetnost in komunikacija
predavanje
Galerija sodobne umetnosti Celje:
dela Kamile Volčanšék, do 21.1.
IKS - Internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa člana fotografskega društva Celje, avtorja Marka Rebova.
Razstavni prostor avtosalona Ko-šak: razstava del mojstra fotografije Silva Blazinška, do 31.1.
Upravna zgradba tovarne Etol Škof-ja vas: slike (olja na platno) Milene Roštohar, do 31.1.
Galerija Otto Škof ja vas: novoletna prodajna razstava likovnih del slikarjev celjskega območja, do 31.1.
Galerija Nikec: razstava otroških del društva Otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Glavna pošta Celje: likovna dela (olja na platno) Vlada Geršaka, do 31.1.
Celeia park Celje: likovna dela (olja na platno) Vlada Geršaka, do 31.1.
Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja: Fotografsko društvo Celje avtorjev Tatjane Kač i n Srečka Mačka, do 3.2.
Hotel Štorman Celje: likovna dela (slike v akvarelu) Marinke Stare, dol.
2.; likovna dela (olja na platno) Vlada Geršaka, do 31.1.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Pogled skozi objektiv 55
Univerza za III. življenjsko ob-
Zoran Furman: ZDA - poletje v campu
predavanje z diapozitivi
RAZSTAVE
Ije, do 3.3.
Galerija likovnih del mladih Celje:
likovna dela otrok iz vrtcev in učencev osnovnih ter dijakov srednjih šol Mestne občine Celje, do 31.1., ter razstava 48 grafik na temo Stari grad Celje avtorjev iz Slovenije, Srbije, s Hrvaške, iz Bolgarije in Belorusije, do 31.1.
Avla Splošne bolnišnice Celje: Dan brez cigarete v besedi in sliki dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 31.1.
Razstavni prostor Cinkarne Celje: Kozolci, fotografij e Francija Horvata, do 31.1.
Špesov dom starejših občanov Vojnik: likovna dela (olja na platno) Toni-ja Mohorja, do 31.1.
Knjižnica Velenje: Topolšica na starih razglednicah in fotografijah.
Galerija Volk: dela Tonija Mohorja, do 31.1.
Likovni salon Celje: Galapagos - multimedijski projekt Damjana Kracine in Tomaža Lebana, do 28.1.
Mladinski center Celje: fotografije Fotomodnega vikenda 2005, do 31.12.
Razstavišče Gorenje Velenje: dela akademskega slikarja Viktorja Šesta.
Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno avtorja mag. BojanaHim-melreicha in Jureta Miljeidča, do 30.9.
Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Bla-
Galerija Borovo: olja naplatnu Dra-gotinaPaniča, do 24.1.
Galerija Mik Celje: dela akad. slik. Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, do 9. 2.
MNZC - Občasni razstavni prostori: ilustracije Ančke Gošnik Godec, do 31.1.
MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.06
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca OskarjaKogoja ter gra-tikRudolfaŠpanzla na temo Celjski grofi.
Razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje: likovna dela (acryl in olja na platno) Vlada Geršaka.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike - olja na svilo) Marjete Zajec iz Voj-
Stari pisker: stalna razstava.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer. stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog.
V
Petek ob 18.00
Predstavitev programov poletnega študentskega dela v ZDA in potopisno predavanje Po obalah ZDA. Gostimo: STA - Student Travel Agency iz Ljubljane
Redne aktivnosti v dvorani
-	vsak ponedeljek, sredo in petek ob 15.00 Break dance, vodi Igor Krh-
-	vsak torek ob 15.30 Hip hop in Show dance s Cvetano iz Skupine Power dancers;
-	vsak četrtek ob 18.00 plesne ure sal-se, latino in družabnih plesov s plesno šolo Roily;
-	vsak ponedeljek in sredo ob 18.00 Tae do - rekreacija, vodi Grega Ter-šek.
Trenutna razstava: fotografije MCC fotomodnega vikenda 2005, na ogled do 8. 2.
Več info: www. mc-celje.si
m srnou, i
Vabimo na ogled
Fotografske razstave Silva Privška Krilati trenutki (do 13.2.)
WWW,I
.com
Vadba joge:
Srede in petki ob 19.30 - začetna stopnja, petki ob 18.00 - nadaljevalna stopnja v vrtcu na Pešnici. Rekreacija:
Sobote od 14.30 do 16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR, tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
IHDSSsr NAROCILNICA
Ime in priimek: Kraj: Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja čašopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolaijev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik®"nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880.
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Tfelefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
POMOČ: KARAVANSERAJ-gostišče za karavane na islamskem Orientu, RAKIJA-žganje, SREN-zmrzel sneg, VINKOVCI-hrvaško mesto v Slavoniji
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve podjetja Biovital s Proseniš-kega v vrednosti 5.000 tolarjev
2.	nagrada: bon za bowling v Planetu Tuš v vrednosti 4.00Ó tolarjev
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 26. januarja 2006.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 13. januarja. Prispelo je 615 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 4
Vodoravno: JUŽNJAK, AMARELA, MORANDI, STAV, ER, TV, TRK, VOZ, OMAR, ORBITA, OŠABNOST, IRAN, ŽRTVENIK, KIRIL, MOR, VALO, ASAD, SKATI, ETAN, MANASTIR, JORA, RAJ, LAPIS, ASSAM, ACE, AR, NASH, TU, POLKA PUNCE, VIERI, IONA, AV, ANASTAS, ŠOK, ELA, GT, ČRNILO, JOR, AN IT, IBERI, NONA, SKLAD.
Geslo: Najboljše zrcalo je dober prijatelj.
Izid žrebanja
1.	nagrado - vstopnici za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Simona Rebevšek, Miklošičeva 2, 3000 Celje
2.	nagrado - bon v vrednosti 4.000 sit za bowling v Planetu Tuš, prejme: Rudolf Jazbec, Ločica ob Savinji 15 d, 3313 Polzela.
3.-5.	nagrado - karto za dopoldansko smučanje, prejmejo: Manca Revinšek, Zdraviliška 46, 3272 Rimske Topli-
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka: .
HOROSKOP
Ona: Počasi se začenjate. vedati, da so bile nekatere poteze, na katere ste bili tako ponosni, vse prej kot pametne. Poskusite popraviti storjeno neumnost in se opravičite prijatelju, ki ste ga prizadeli.
On: Do izraza bo prišla vaša vroča narava, tako da boste v pravem trenutku zasijali v svoji najboljši izdaji. Nič ni večno, zato izkoristite trenutek, ko so vaše možnosti boljše kot običajno. In to je sedaj!
Ona: Naj vam ne bo nerodno priznati storjeno napako, saj je to veliko bolje, kot trmasto vztrajati do še slabšega konca. Oseba, ki ste jo nekoč že ljubil, se vam bo ponovno vmešala y ljubezenske dogodivščine.
On: Nihče vam noče nič hudega, zato so vaši strahovi povsem odveč. Raje vložite energijo v kakšno bolj donosno stvar in si s tem zagotovite nekaj brezskrbnih dni, tako s finančne kot tudi kakšne drugačne plati.
Ona: Navaditi se boste n rali razmišljati na drugačen način. Ne iščite popolnosti, saj vam ne bo uspelo realizirati niti polovice tistega, kar bi radi. Na koncu se boste spraševali, kje zlomka ste ga polomili.
On: Partnerka vas bo povabila na prijetno večerjo v dvoje, saj vam namerava sporočiti presenetljivo novico. Poskusite ji tudi vi pripraviti kakšno majhno presenečenje, saj bo tako vse več kot idealno.
Ona: Privoščili si boste zabavo s poslovnimi partnerji, saj ste zadnje čase dosegli veliko več, kot ste sploh pričakovali. V prijetni družbi boste spoznali tudi neznanca, ki vam bo dobesedno zmešal glavo.
On: Prejeli boste dolgo pričakovano vabilo na zabavo, od katere že kar nekaj časa precej pričakujete. Sedaj se bo treba na vse skupaj tudi temeljito pripraviti, saj ne smete ničesar prepustiti naključju.
DVOJČKA 'já M STRELEC
ce, Stani Gerčar, Tabor 56/b, 3304 Tabor in Miran Roje, Pot v Konjsko 8, 3212 Vojnik
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po
Ona: Ne boste se ravno branili pozornosti prijatelja, ki vam bo več kot očimo pihal na dušo, saj boste tudi sami imeli podobne načrte. Sprejeli boste povabilo na zmenek v prihodnjih dneh, zato se na to pripravite.
On: Ker vas nameravajo znova narediti za tarčo spleta okoliščin, bo najbolje, da se za nekaj časa izogibate družbe. Pojdite v naravo in hitro si boste našli kopico somišljenikov. Vsekakor se boste prijetno zabava-
Ona: Prenekatera vaša težava je le plod prebujne domišljije. Poskusite se zbrati in realno oceniti nastalo situacijo. Le tako vam bo uspelo doseči tudi tisto, za kar niste povsem prepričani.
On: Bodite pozorni na prijateljičine besede in ji poskusite tudi vi povedati kaj lepega. Zgodilo se vam bo nekaj zeb neprijetnega, a se boste po temeljitem razmisleku vsemu skupaj le še smejali. Premislite o nasvetu za počitnice.
Ona: Zdaj je pa res že čas, da se greste igro, ki jo igrate že nekaj let, zares. Vaše samopre-pričanje, da delate prav, je velikokrat varljivo. Nikar ne zavrnite prijateljevo ponudbo, saj vam bo nekoč lahko še žal...
On: Če boste zatiskali oči pred resnico, boste prišli do spoznanja, da s tem škodite le sami sebi. Nekaj vas bo sicer hudo mamilo, vendar pa se ne boste mogli pravilno odločiti. Zato bo še vedno vse le y zraku ...
DEVICA ži
Ona: Kljub temu, da vas bo kar precej strah, se boste vendarle podali v tvegane poslovne vode. Na začetku bo sicer malo težko, a se boste kaj kmalu znašli in uresničili marsikateri poslovni načrt.
On: Svoj uspeh boste na veliko proslavili s prijatelji, ki so vam pri tem obilo pomagali. Pričakujete lahko precejšnje denarno nakazilo, kar vam bo rešilo marsikatero zagato iz preteklo-
Ona: Kljub neizpodbitnim dejstvom boste Še vedno trmasto vztrajali pri svojem prepričanju. Pazite, da vas to ne bo pokopalo, saj se boste težko izkopali Proti koncu tedna se vam obeta prijetno presenečenje.
On: Spoznali boste, da je oseba, ki vam je že dolgo pri srcu, polna neprijetnih presenečenj, zato bodite skrajno previdni, da se vam preveliko zaupanje ne maščuje. Zavarujte si hrbet in ne bo vam žal!
KOZOROG
Ona: Želeli se boste dokazati tudi na tistih področjih, kjer ste doslej malce počivali in to vam bo tudi v celoti uspelo. Nekdo bo sicer dvomil v vaše sposobnosti, vendar vam bo na koncu priznal popolno zmago.
On: 7Yeba bo potrkati na pre-nekatem vrata, preden se bo uresničila vaša stara želja. Vi pa ste kar nekoliko preleni ali pa enostavno mislite, da se bo vse dobro končalo. Storite že nekaj, da ne bo prepozno!
VODNAR
Ona: Bilo bi dobro, da bi čimprej utrdili svoj položaj, saj je nekomu veliko do tega, da bi vas spodnesel. Toda spomnite se pregovora: kdor drugemu jamo koplje - sam vanjo pade. In natanko to se bo tudi zgodilo!
On: Zaradi omajanega samo-zaupanja se boste težko odlo-ftli, kam in kako. Partnerka vam bo sicer pomagala, a končna odločitev bo vseeno vaša. Je že tako, da so trenutki, ko se moramo opreti na lastne moči.
Ona: Tudi vaš srčni izvoljenec vam bo svetoval natanko tako, kot ste zadevo planirali sami. To vam bo v veliki meri povzdignilo samozavest, saj boste spoznali, da v celotni zadevi niste povsem sami.
On: Spoznali boste osebo, ki sploh ne bo vaš tip idealne partnerke, a bo imela vse preveč mamljiv nasmeh, da bi seji uprli. Tako ne boste niti opazili, kdaj se boste ujeli v zanko, ki ste jo pripravili nekomu druge-
NXJÎC
041/651 OS« in 03/490 0222
RUMENA STRAN
Ponosni Atomik Harmonik s kegljem in čekom priigranih sredstev, medtem ko je ena od obiskovalk takole komentirala Špelino zadnjico: »Ja, ma pa res veliko.«
Takšne in
drugačne swezde
Na dobrodelni akciji Bowling zvezd, kjer so zvezdniki otrokom iz Male hiše s Pilšta-nja priigrali 3,725 milijona tolarjev, smo preverjali, koliko zvezdniki vedo o akcijah, ki se jih, eni bolj drugi manj, udeležujejo po tekočem traku.
V kvizu, kjer smo spraševali, ali vedo koliko sredstev je bilo zbranih, komu in kam so namenjena ter koliko otrok trenutno biva tam, se je najbolje odrezal 6Pack Čukur. V Mali hiši s Pilštanja je položil tudi nekaj kvadratnih metrov ploščic v dobrodelne namene. Peter Poles, zmagovalec Bowlinga zvezd, pa Pilštanja ni znal najbolje locirati, dal bi ga kar v Celje. Večina zvezdnikov podpira takšne prireditve, »saj vemo, v čigave roke gre denar.« Mitja Okorn pa se ne strinja povsem. »Vem, da gre dnar za une k" nimajo n" kjer bit za doma in bojo zato zdj doma v Pilšpreku. Bi pa jst raj k" to šou u Afriko in otrokom zrih-tu napajalno napravo, da b" mel vodo, pa še šolo bi zgradu, da b" dogajal. Veseu bi biu, k" bi jim jst sam kj zrih-tu in šou med njih,« je povedal v gorenjščini.
MATEJA JAZBEC
Foto: ALEKS ŠTERN
Kosovelova 16, Celje
PLESKARSTVO FASADERSTVO
V prijetnem ambientu, v fantastični zimski idili, je po predstavitvi podjetja Ski&Sea iz Celja, blagovnih znamk, proizvodov, ki jih to podjetje zastopa, četica slovenskih in hrvaških novinarjev zajezdila jeklene konjičke in se podala na zanimivo, adrenalinsko vožnjo z motornimi sanmi Bombardier in Lynx po Pohorju. Predvsem hrvaški novinarji, bolj vajeni potapljanja ali jadranja, so bili presrečni in polni vtisov, saj so se prvič vozili z motornimi sanmi.
vr
STE BIU POŠKODOVANI
NAVA
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
e.com
^ Alya v kvizu ni najbolj blestela. Se je pa zato s svojo skupino kmalu preselila na rob dogajanja in v miru pospravila, kar je bilo na mizi.
Andrej Kocman je očitno užival v soju lučk in druženju z zvezdniki. Nato pa še kar nekaj časa zavzeto bowlal in vsake toliko pogledal naokoli, če ga kamere in objektivi spremljajo.
Duet Jo-Zo z ekipo na bowlingu. Vedela sta, koliko sredstev je bilo zbranih, komu so namenjena, in tudi tovrstne akcije podpirata. V vsem se strinjata, čeprav sta v zadnjem času v rumenem tisku prebrala nekaj čudnih na račun Male hiše s Pilštanja.
Skupina kikboksarjev z Matjažem Barado na čelu zvezdništvu še ni podlegla. Res je, da so fantje robustni in s svojo pojavo zbujajo strah, a se zavedajo, da zaradi tega še niso zvezde.