Leto VIII., štev. 106. Celje, četrtek 23. septembra 1926. Poätnina pločana v gotouinl. Izhata v torek, öetrtek In soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'—. Posamezna ftteviika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredni&tvo In upravni&tvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tariffu. Telefon int. štev. 65. Priselitev Mohorjeve družbe v Celje. V Celju, 22. septembra. Celjsko okrajno glävarstvo je vpra^ šalo v smkslu tozadevnega zakonitega doloeila meistni svet celjski, ali je po- dana 1 oka In a potreba za četrto tiekar- no, ki bi jo rada prenesla Mohorjeva drutzba i/z Prevalj v Gelje, ali ne. Na to vprašanje je mestnd svet celjiski z glasovi demokratov in narodnih soci- jalistov odgovorii' z »ne« — kar je spravilo po konci celo pisano opozicijo v celj&kem mestnem svetu: klerikalce, sloven at-ke radikale in — Nemce. Z govoxom g. dr. Ogriizieka v abčinski seji in z dolghni članki v svojem skup- nem glasilu »Slovencu« so skušali gg. iz tega priprostega in sanioposebi ma- lo pomembnega vprašanja napraviti celo »narodnoi« in »kultumo« afero. Vodja celj'skih kferikalcev g. dr. Ogri- zek se je v obcinskcm svetu celo po- vzpel do trditve, da ne bodo smeli vsi oni, ki ne bodo glas oval i za podano lokalno potrebo Mohorjeve tiskarne v Cefju, pogledati nobenemu pošteneniu Slo\encu v oci. In to baš oni g. dr. OgriiZek, proti kateremu je radi zveze s celjßkhii'i Nemci pred dvema letoma stalo v boju celo slovensko Gelje! Že dejstvo samo, da so za doselitev Mohorjeve tiskarne v Cefje glasovali v lepi s-logi klerikalci, radikali in Nemci, kaže, da je šlo tern gg. za politvčno in nrikakor ne za kako gospodarsko ali narodno-kuTturno vprašanje. Kleri- kalci sknsajo doseliti Mohorjevo ti- skarmo radi tega v Gelje, ker še tukaj nimajo niti svoje tiskarne niti svojoga časopisa. Radikali so podprli klerikal- ce v tern vprašanju, kcr mislijo na ta način oškodovati demokrate in ker mi- sl'ijo, da bodo pri prihodnjiJi občin- skih volitvali s klerikalno pomočjo spravili kakega svojega Človeka v ob- ci'iiski svet. Kaka naeelna razprava s to gospodo, ki jo vodi pri celem nje- nem »udejistvovanju« skoraj otrocje sovrastvo do demokratske stranko, sploh ni mogota. Demokratski, in narodnosocijafni obciniski odbomiki so s tern, da so i>e izrekli proti doselitvi četrte tiskarne v Gelje, hoteli samo ščitrti že obsto- ječe ti'skarne in njih uslužbence. V mestu že imamo tri tiskarska podjet- ja, ki lahko izvrše dela daleč nad fo- kaine potrebe mesta Celja in celega okrožja. Vsled splošne go-spodarske krizo so s- posebno, ker so vse dobro plačali, kar je domačinom prav prišlo. L, 1898. organizLrali so se šta- jerski domobranci. Za dve kompaniji (Gornjiigrad in Žovnek) je bilo dolo- čeno vežbališče Mozirje, kjer je bila tudi zafoga orožja. Ob gotovih dnevih so priiajali novi domobranci. Ker je prisel določe- ni porocnik z vežbalnim maštvom šele čez 14 dni, prevzel je organizacijo in vežbanje tukajšnii svobodnjak, gosp. Marko Juri'j Lipold, ker je bil preje pri koru v Ljubljana». Novinci so bili1 večinoma gorjanci, a izvežbal jih je g. Lipold tako dobro, da se je temu poznejša vojaška komiJsija upravičeno čudila. Ker jim je manjkalo orožja, pustil je M. J. Lipold za svoje hlapce na- praviti na svoje stroške sul'ice, kakor so bite za brambovee določene. Taka suliica, ki je iinela poseben vpis, bila je še svojeas na tukajsnjem magistra- tu sbranjena. Kam j« izgindüa, ni znano. — Najbrž je bila % drogiani stvarmi tudi v »Joanoum« v Gradec oddana. Po sklenjenem premirji^ostala je Šta>erska še nekaj časa od Francozov zasedena. Primarsirala je tedaj sem ena koiripanija foveev. Ti so se zadr- ževali od 13./XI. do 14./XII. 1809 v kvartiirjih v Rečici in v Gornjemgra- du in tukaj. V noci od 13. na 14./XII. 1809 Stran 2. »NOVA DOBAc Stev. 106. prehitre, stvarno pa doloma netočne. 0 tern sporoča »Jutru« Ljubljanska kreditna banka sledeče: »Z ozirom na poročiilo »Slovenskega Naroda« o pred- stoječi fuziji LjuMjanske kredi/tne ban- ke v Ljubqani s Slavensko banko d. d. v Zagrebus sporočamo, da o kaki fu- zjji^ni govora, pač pa se vrše pogaja- fffk med iinenovaniraa zavodoma gle- do prevzema Sla.ven.ske banke po Ljub- lanski kreditni l>anki.« c GLEDALIŠKE PREDSTAVE V CELJU. »Jutro« poroča: Med ljub- ljanskiini invalidi se je ustanovil" Dra- matirni odsek, ki je doslej že igral po več kraji'h Sloveniije in je žel za svoje res dobre vprizoritve mnogo prizna- nja. Krajevna organ iizaeija invalidov namerava naprositi drama tični odsek Ijubfjanskih invalidöv, da vprizori te- kom meseca oktobra v prid vojnim žrt- vam tudi v Celj'u kako primeriio igro. Predstava se bo vršila za slueajs da dramatični odsek razpolaga s časom, v veliki dvorani celjiskega Narodnega donia. na kar celjisko občinstvo ter okofičane že danes opozarjamo. Igra- lo se bo po dosedanjem iiačrtu v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. c JAVNA LJUDSKA KNJIŽNT- CA. Občinski svet je stavil v letošnji proračun vecji znesek za javno ljud- sko knjižnico. ki se iima ustanioviti pod okriJjein' mestne občine. Za izvedbo tega načrta in za v-odstvo knjižnice je izvolif obciruski zastop sosvet, ki bo v kratkem realiziral sklep abčin.skega sveta. Začasno opozarjamo vse, ki si zeli'jo knjig, da deluje v Gelju javna ljudska knjižnica Narodne čitamice v Narodnem domu in Ženska ljudska knjizniica v prostorih Zadružne zveze. c »DEUTSCHES LEID«. Zadnje sini mhiolega ted'na sta se pojavila v Gelju diva nemška politika. Prišla sta na obisk državni poslanec profesor dr. Sputter in dr. von Loesch iz Berlina. Iz Gelja sta se v spremstvu tukajšnjih nemškiih ljudi vozila po deželi in si ogledovala »nemške otoke«. Dosti ni- sta mogla videti. c OBRTNA NADALJEVALNA SOLA V CELJU. Seja šolskega odbo- ra se vrši v f^edo dne 22. t. ln.^ob pol 6. uri na večer v posvetovalnici me se- nega magistr,ata, Z ozi>rom na zelo va- žen dnevni red se prLčakuje polnošte- vilne udelezbe. c ZA ESPERANTISTE. Prejeli smo: Klub Esperantistov v Gelju nav znanja vsem interesentom, da otvori v najkrajšem času učni tečaj za espe- rantski jezik. Kdor se zel'i posvetiti tej vedi, na.j to javi klubu še pred kon- cem tega meseca. Prijave sprejema knjiigarna Goričar & Leskovšok, kjer prejroejo interesenti tudi potrebna po- jasnila. Klub i-zraža željo, da bi se v tecaj vpisali le rasni interesonti, ker sprejelo se bo le omejeno števiTo učen- cv. Pričakujie se, da tudi Geljani po- kažejo smiisel* za v^eliko idejo dr. Za- inenhofa, koj,ega smoter je zbližati pri- jateljske odnošaje med narodi in po- vzdiigniiti mednaradnii gospodarskii promet. Opaža se, da esperantski po- kret zavzema vedn>o vecji raamah v Slovenjji, osobito v LjuJjfjani, Mari- boru, Logatcu Md., kjier se posebno učitelji in trgovski uja4'niki zaniniajq za stvar, tore] .Celja.ni pa^nemajU! ¦; c OSEßNÄ VEST.VG. Franjo Ko- ren, la^nik pekarne YiGosport^ ulici, ae jo aS*stahio prw^l v li|<ö>ljano, kjer i.e.-rRTftvzel vodstvo Zadriižne pe- karne. G. Koren je bil v Gelj.u vodja socijalisticne stranke in ediui njen za- stopnik v občinskem svetu. Zadnja 1p- ta je načeloval celjski požarni brambi, pri kateri se je vneto udejistvovaf. c UMRL JE v tiikajšn.ji bolnici 21. t. m. Niko Blaiičevic, vLsj-i itelmLč- ni uradniiik pri direkciji za zidanje že- leznic v Beogradu. Dosegel je starast 39 let. Ostavfja ženo in dete. Naj mu bode lalika iSlovenska zernlja! c SMRTNA KÖSA. Dne 19. t. m. je umrl na Baimem g. Alojz Mirnik. sin zmane, težko prei^tušene rodbine. Bil je star 32 let. c PLESNIVE GIGARETE. Ka- kor drugod tiwli po Gelju kaditci vsepo- \qprek zabavljajo radi slabega tobaka. Praivijo, da so ci/garete — pa bodisi z,namka »Vai'dar« ali »Kasovo« — plesnWe in vse zelene.. V takih razme- rah je res srečen tistii, ki ime puši. — Vsaj jeziiti se mu ni treba.. c KOROŠKI DAN V CELJU. V ¦soboto, dne 9. oktobra, na predvečer šeste oble.tn.ice koroškega ptebkscita, priiredi Jugosloveiiska Mati'ca v Gelju vtjliko spomin^ko slavnos:t v gornjih prostorih Narodnega doma. Na pro- granui je najiovor predsednLka, godba, potje, glcdaliska predstava in dekia- marijc. JJo vzporedu prosta zabava. Prireditev so bo vrsiii'a pri pogmjenik mizah. V nedeljo, dne 10. oktobra clo- poldne se bo |TŠiil v Gelju cvctlicni- dan. Ostala drustva »e naprosajo, üa bi ta dva dnova no prirojala drug'h prireditev. Naša pevska kriza. »Pevcev na.s je dovolj in bi radi žrtvovali prosti čas za našo tepo pesem.« Zadnja šte:vi'lka ».Zborov« (me- socna revija za zborovsko glasbo, ure- juje Z. Prelovec) je prinesla sledečii dop is iz Celja: i>V našem mestu se je svojöas z veseljem in nmogo pelo. Danes? Ger- Tančeva »Oljka« se g-iblje. G. P. D. pa? Kaj dela,ta Pregelj in Kovač? Zakaj ne primeta za delo? Pevcev na.s je do~ volj iai bi radi žrtvovalL tfrosti čas za našo lepo pesem. -^- Pevec.« Ravno v pra.vem času je bil pri- občen dop is. Priicele se bodo pevske va- je ill zbiraiije ci'a.nov. Vsako druÄtvo bi rado znalo, kolika bo številna inoc zbora, a pevovodja bi rad znal, kdo bo prihajal k vajam, da temu prianerno izbere program za tekočo sezono. Se- zone so pa raizlične in v nje gremo 1 l)olj ali man] z uponn in strahom. Zad- nji «us smo iizgubifi že oboje. Le tu in tarn se so kaj giiblje, a to ne predstavlja toga, kar bi moralo Gelje pokazati. Meni se zdi, da padpi.sajii »pevec« ¦ ni Gefall, k,er če birbil Geljan in tudi pevoc, potem bi"g'otovo poznal našo krizo. Imenova'nä gospoda mu bodeta sama.s,o(|84y$Lifcc kaj deiji^a. Ja/, že- liin jav.h& p^WPfeHftti, kjQ ^Bfttvo krize in kaj so njeni vzroki - vili nalogo, učiti petje, so tu; a pev- cev ni. To je važno in žalostno dejstvo in v veliki meri vzrok naše pevske krize. Nič manj važen je drugi vzrok: mi nknamo koncertuega zbora. Nobe- no naših deluj'Ocih ali nedelujocih dru- štev ne nudi zadostnega kriteri.ja za koncerten zbor. Ko sem pred Tetom predlagal, da bi se delalo pri naši Gla- sbeni Matiici kot enwaiontiio glasbenem zavodu, ki nam edini more dati do- voljmo jamstvo za procvit in defo slič- nega zbora v tern, da se v doglednem času ustvari kaj slicnega, pod njenim okriljem, so pbinili po meni. (Zakaj je udejstvitev načrta za koncertni zbor mogoča samo pod »Glasbeno Matico«, je drugo poglavjie in ne spada sem.) Tocla naj ne smatrajo vsi oni »na- vdušeni pevci«, da pade s tern vse de- To za rešiitev na »Gl. M.« Ne, gospoda moja.! Treba bo morda večletnega de- la; plod bo moral dozoreti tfUJtHpevcev sainih. Kako? Cisto en.osta.vno. Vsi öni, ki čutijio v sebi potrebo do pesmi, ki imajo organ, ki imajo dosti moči y sebi za delo v pevski sobi, naj pridejo vsled notranijcga ukaza k pevski vaji. Tarn se bo delalo, pil'i.lo in mstvarjalo; tudi glasove, gospoda moja. In ko jih bo dovolj takili narejenih pevcev, te- daj sp jim bo zah'otelo širšega polja zai udejwtvovanje. Iz pevoev sam.iferse boi rodil koncertni zbor. Kdaj bo to? Kd bodo priihajali k vajam vsi oni na- vdutseni pei\nci, ko ne bo treba proženj in ne reverzov, ko se bo sam iz drugih zljorov porodil' nov zbor z vis jo nalo- go in temu odgovarjajočimi' m>očmiu Da bo »Gl. M.« ternu zboru po- ma,gala kvišku, o tern sem trdno uver- jen. Delati se pa mora že sedaj na to. Rešena pa bo pevska kriza, ko bo stopil pred Geljane zbor, fci bo n-ekaj predstavljal; rešena bo kriza s tern, da dobiino svoj koncertni zbor. Milko Ger June. ColjskogodJbeno društvo. V torek ob osdiiih zvečer se je vršil v eitalničnih prastorih v Narodnem domu jako dabro obiska-ai-y^diii letni obeni zbor Gefjskega^e nahaja 164 ko- madov za godafni orkester in 80 ko- madov za pihala. Na zadnjem izred- iiiem obenem zboru prod tremi meseci, kalerega se je udeležido 16 članov, je obveljal sklep, da se družtvo ne raz- pusti, temveč da se podvzamejo kora- ki za njega poži.vljenje, kar 4e je tudi v pofni meri posrečilo. Po poročilih tajnika in blaigajni- ka, ki so bila odobrena, so se obrav- n aval a praviJa, katera so pa precej zastarela. Vse predlagane spremembe so bile sogtasno sprejete. Debata je bila zelo živalma in je pokazala popolno razumevanje in zanimanje vseh čla- nov. Pri volitvah je bil izvoljen sfede- ČL odl)or: Predsedniik g. Staiite, od- borniiki gg. Bervar, Fink, Jarh, Kiiidl- hofer, Krušič, Petrak, Sancin in Žab- kar; kot namestniki gg. čepin, Kovač, Pf-ekoršek iin Zabukovšek Pavel; kot nadzorniki gg. Liikar, Kolšek in Kralj. Pri slučajnostih je naznanif gosp. Jarh, da so bo godbeno drnštvo »Ili- riija« razdružilo in prešlo z vsemi cla- ni in inventarjem v »Geljsko godbeno druistvo«. S tern kora.kom je obstoj ie procvitanje Geljskega godbenega drustva popolnoma zagotovrjeno. Želeti je, da bi eeljska mestna ob- cina, denariii zavodi in drug! faktorjr to društvo, ki je za Celjo kot letoviško mesto veHfce važrhosti,' tudi gmotno podprli. Od občiiiistva pa pričakinje društvo izdatne moralnie hi gmotne podipore, ker se na ta način bo mogoče vzdrževati s povoljnim napredkom to, kar so Slovenci v Celju uistvarili ta- krait, ko se še niso mogli tako prosto glbati kakor danes. — r. Kino. MESTNI K1N0. Danes še *Ma- rokanska pUsačica«. V öetrtek 23., petek 24. in soboto 25. septembra ro- ma.n iz pari&kega ltocriega življenja »Parishe noči«, V glavni vlogi Lon Tellegan in Esaine Hammerstein. KINO GABERJE. V četrtek 23., petek 24. in sobota 25. septembra se predvaja kra&no filmsko delo »Kava- lir z rozo«.. bilo je v Mozirju koncentriranega- vsega francoskega vojaštva 12 oficir- jev m 300 mož. Takratnemu komiisarju M. G. Li- poldu se je posrečilo vse spraviti ta- ko ugod no pod streho, da se ni čula niti naijimanjša pritožba od nobene strani in tudi ni bilo nobenega inci- dent a (iizgreda).. Fran€ozi so pa bili tudi uljudni 5»n dobri pl'acni\ki! Ko je leta 1813. napovedala Av- strija Francozom zopet vojmo, posta- vili so se v gomijesaviinski doliini dö skrajne meje proti Iliriji peketi ulan- cev. V trgu je bila redna patruljui 6 mož, od kaiteriih je eden neprestano po trgu patrul'jiiral s potegneno sabljo. Nekega dne proti doseti. ui'i zj.ui- traj sta primaršiirala nenadoma dva bataljona varaždimskega gra'iiicarske- ga polka v polni bojni opremi. z oto- vorjeniimi konji v trg, kjer so si na- pravili stienažo, deloma na proslem, deloma pa po trških kuhinjah. Polkovnik s ceUiim ofi^irskim zbo- rom se je nastanil v gostikii g. Lipol- da. Razven te večje goslulne obstojale so tedaj še štiiri druge kvrmo \- trgu Moziirju. Med tern ko se je kosilo pripravlja- lo, razgrnil je polkoMiiik zomljovid na mizo in vprašal g. Lipolda, kako dalec je še do izvira Savine in kako in kam vodi pot naprej iz te soteske, ker niima tega v svoji karti zaznamovanega. G. Lipold mu je poiasnil, da bo pot do Luc znabiti še mogoča, naprej pa do Solcave in do slapa ne bo mo- gel pol'k priti. Polkovnik se je temu zacudil in rekel, da ima »ordre« marširati do Saviine, kjer bo prejel nadalnja na- ročila oziroma povelja. »Jaz bom mar- širat, kakor daleč bom mogel, potem bom pa obstal tako dolgo, da dobim nova povelja.« Ob pol 1. uri popoldne jc ob Sa- vini navzgor odmarširal. Proti tretjii uri popoidne pa je ne- nadoma prijezdil i'z Getja v največjem dim nlanec, kateri je tukaj pripravr ljeni štafeti oddal depešo z naročilom, da mora ilsto s skrajno nagiico nesti za polkoni. fttafeta je dohitela pol'k, ko je ravno iz Ljubnega proti Liicani marširal. Depeša paje zadrževalapo- vclje, da se mora polk takoj vrniti na vozeh v Gelje. Nato se je polk nemudoma ohrnil' in se jtirugi dan na-rvfozeh, ki .sta jih ok raj Gornjigrad in Vrbovec preskrbe- la, že ob 10. uri zjulraj skoss Mozirje peljal. Vsa (ta akcija bila pa je kj syi-ot- lio zasnovan slepilni mane'ver proti onsiran Menilne v Iliriji zbrainim fran- coski'm cetani in njilioviim tukajšnjitni spijonom! Bil pa je to tudi zadnji pojav voj- nega značaja v našem trgu, ki se je mirno razvijal do leta 1848., ko je s\t- tovna burja zbudila narode k novemu življenju. Tudi v našem trgu osnovala se je takrat »naciijonal-garda«, vendar pre^ ko tega ni priišlo. Takratni zdravnik g. Žiiga Laykauf bil' je komanclan.t iai se je njegova caka in sablja še dolgo hranila na pisateljevem domu. Poz- nojši župan Matija Goriačr bil je kot takratni tehniicni. .akademik .1. 1848. sobarec na dunajskih barifiälfl'ali. lz prve polavice 19. stoletja moramo omenili ponovno'obisko trga po šta- ¦jerskem nadvojvodi Ivanu. Ti poseti so vel'jali vecimoma »bkanju star in, katere je potem odnesel v Gradec, kjer ležijo mnoge naše liistine in zgodovin- skii pred'meti v deželnem arhivu ali »Joaneuiinni«. ; • Tudi štajerski namestnik Matija Konstantin knez Wickeribürg, c kr. deželske viižarnge namestni v.Lžar«, kakor se je ghusiil v kurendi njegov ofi- cijefni naslov, je posetil 1. 1837. naš t.rgii'v spremstvu g. gu^örVi'iijalnoga s v et« ika ia i ;okr ajnega glavar j a v Gel j u Antoiirf! Schmirer von Waldhekn. Bil jo tukaj nadwse slovesno sprcjet; neka (leklk-a. poztlrav.ila ga je z nemško, za to prii'iko zloze.no pesnijo, koje sicer ne])oeti)čno bescdi'lo se nahaja v na.šem arhiivu; ogledal si je nazerski samo- slan. grad Vrbovec, tuk. cerkev, žnp- nisče, šoloin rotovž. Vrnivši se iz Sol- cave, Novešt if te in Čnne se je guver- r.or po kratkem odmoru podal pe.s po takrat projektirani cesti skoz ^lludo lukinjo« v Soštanj. Ta poset je za trg Mozirje samo zategadelj pomemben, ker je guverner pii'stil sedanjl zidan most cez Mozirni- co zgradUi. V kamen vklesana letnica nas spominja na ta dogodek. Ta most je bil dotlej lesen in ob priliki guvernerjevega obiska v tako slabem stanu, da je isti raje peš šel čez, nego da bi se vozil*. Ni dovolj, vda je trg vsled vojinih nad log tako težko trpel, obiskala so ga še potem, ko je bil strah Evrope — Naipoleon na ru- skih ledenih poljanali poražen, sl'aba leta. Pomladanska slana v letih 1813. -in 1814. je Ui'ka.j unifcila vse vinogra- do. Takrat je bila naša okol'ica vse- naokrog še s trto nasajona in je zraslo lukaj obiJo dobrega vi.na. Lota 1814. in 1816. niso vsted vre- ¦monskih nozgod pridelali nobenega ži- ta, ra.zven nekaj ovsa. V tej hudi stiski ¦je na.kupi'1 takratni tržaai in deželni svol)odnjak Marka Jurij Lipold (roj. 9./i. 1782, u-mrl 27./12. ^846) za mno- go tksoč forkitov žita in ga je potem po nakii'pni ceni r-evnemjii ljudstvu oddal. Najrevnejši ])a so prejeli žito za prehra.no brezplac.no in tako je ta pie- men iti mož resil smrti vsVorl In koto nino'go rcxlbin. Bodi temu nasemu dobrotniku oh ran jo n luknj bvaložen sporn hi! Štev. 106. »NOVA D 0 B A« Stran 3. Šolske knjige za vse sole, ki so določene za šolsko Ieto 1926/27, se dobijo v ¦;":. ? jjinjigarni in veletrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje 12 Kralj* Petra oosta 6tev. 7—9 In Glavni trg fitev. 14. Vse šolske in risolne potrebščine 86 dobijo v veHki izbiri in najceneje v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje Kralja Petr« oeat« štev. 7—9 in Gla»ni trg fttev. 14. 7 Sirom domovine. 9 VIRTUOZ ZLATKO BALOKO- VIÖ ZOPET V UOMOVINI. Znani zagrebški violinski virtuoz Zlatko Ba- lokovič, ki se je muidil zadnja tri leta na turneji v Ainoriki, kjer se j- ni in drugi-njegovi spoštovatelji so pripravljajo, da mu tudi ob tej priliki pokažejo, kako ga ccMiijo. Msgr. Buli(' je častni ra.vna.felj muzeja v Splitu, ki je v prvli vrsti njegova za&luga. Msgii1. Bulic kfjuJ) visoki starasti še dan za diievom numorno dela. š PRIZNANJE DR. BULIpU. Na. predlog prosvetnega miinistra je kralj podpiisal uikaz, s katerim se podeljuje claim Jugoslovenske akaclomijc zna- nasti v Zagrobu dr. Franu Bal'icu v znak priznanja za njegovo plodonosno znan.stveno delo dosmrtna podpora, enaka pokojnini rednega vseučeliškega profesorja. Š ZATVORITEV PLANINSKE KOČE NA URŠKI GORI. Občiinstvu se daje na znanje, da se »Turi.stovški darni« na Jjrški gori zatvori s 26. sep- tembrom t. 1. š VINSKA TRGATEV V ZGOR. LOŽNIGI. Prostovoljno gasilno dru- štvo Zg. Loznica priredi v nedei'jo 20. septembra t. 1. v gasilnem domu veliko in boga.to vinsko trgatev, spojono z vrtno veselico. K obilni uclelezbi vabi odbor. Š NOVI ŠEF TUJSKEGA PRO- META. Trgoviiinski ininiister dr. Kra- ja^ je imenoval tajnika Jašo Grgaše- vica za šefa tujsko-prometnega urada v trgovinskeni niiaiistrsivu. Š SAMOMOR ROMARICE. Na Svnto goro je priSla neka okott 50 let stara gospa, opravila spoved in oblia- jilo, potem pa je šla v samostan k po- itku, ker je bila trmdna. Sobarica jio je našla čez nekaj časa mrtvo v postelji, poleg katere je stai prazen kozaroc. Pila je strup. š MILIJONSKA KAZEN RADi NAPACNE NAPOVEDI DAVKA. — Mlinsko po'ctjete »Pairia« v Backi To- poli je l)W'o te dni kaiznovano z globo v z-iiftsku 1.500.000 Din radi napačne napovedi davka. Neki odpusooni knji- govodja je prijavil davčni oblasti, da so napovedi podjetja nepravilne, na- kar se je vršila dolgotrajna ra.zprava. ki jo sedaj končala s to. vso-kakor Olga Pečovnik hčerka pokoj. nadučitelja Fran Pečovnika Mirko Rudolf sin pokojnega učiielja Ferd. Rudolf a zaročena. Celje, dne 21. septembra 1926. ogrormio globo, ki nadatjni obstoj pod- jotja resno ogffoža. š NOV VOZNI RED. Dne 29. t. m. se bo vršila na Sušaku železniška kon- ferenca, kateTe svrlia bo ureditev voz- nega reda na progi Beoograd—Zagreb. Nov v-ozni red naj bi omogočil čim hL- treje razpecaivainje beograjskih ca-sopi- sov. Torej to se zdi nekaterim ljudem najvažnejše! Š ZASPAL NA ŽELEZNIŠKI PROGI. l^ri Novem Sadu se je v petek popoldne pripetUa nenavadna nesre- ča. Desetlotni dečko Rado Oper je pa- sel ob železniški progi svixije. Popoldne je legel na železniški tar ter za.s.pal. V tein je privozil tovorni vlak ter dečka povozil. Tetžko ranjenega so odpeljaii v bolnico. vendar pa ni upanja, da bo okroval. Geolje domačega izdel- ka in proizvode najslovitejših tu in inožemskih tvornic ima v največji izbiri veletrgovina fl. Stermechi, Celje, katera prodaja: elegantne damske ševrct polčevlje Din 150"—, bokslbO--, ševro 169'—, lak ali semiš 235'— itd. Oglejte.-si izložbe! Primeren popnst za povrnitev vožtije! llustsovani cenik zastonj! s DREMAVIGA V HERGEGÜVI- NL V Hercegovini se je v zadnjein ča- su zopet pojavilo več slučajev drema- vi>oe (spalne bolezni). Nekateri bolni- ki spe neprestano že 5 do 6 tednov in jiilli morajo umestni-m potom hraniti. V Mostarju sta dve osebi na dremavici umrli. Bolezen prenašajo posebne vr- ste muhe. Daslej še zdravniška veda ne pozna učhnkiijočega zd>raviila zoper to bolezen, ki je zel'o razšiTJena v tro- picnili pokrajiinaJi. š RUSKI U0ITELJI. Udruženje ruskih pedagogov v inozemstvu je po- slal'o našemu prosvetnem-u mimistr- stvu spomenico, v kateri prosi, naj bi se absolventi ruskoga pedagoškega za- voda v Pra.gi takoj zapaslili v naših sol ah. š USPOSOBLJENOSTNI IZPITI ZA SLOVENSKO STENOGRAFIJO. UspasobVjcnostni izpili za slovensko stonografi.'jo na srednjih in sorodnili šolah se bodo vrsili dne 30. oktobra v poslopju županUske obfasti v Ljublja- liii. Prosnje za pr.ipust k-izpitu, in*a- vilno kolkovame, naj se vlože najkas- neje do 15. oktobra pri predsedniku izpraševalne komisLje. Izpitna pristoj»- bina znaša 150 Din. TELOVADBA POSAMEZNIH OD- DELKOV SOK. DRUŠTVA V GELJU se vrši kakor sledi: 1. člani: pondeljek in petek öd 20. do 22. ure: 2. članice: pondetjek in petek od 19. do 20. ure; 3. inoski naraščaj: torek in sobo- ta od 20. do pol 22. ure; 4. zenski naraščaj: torek in petek od 17. do pol 19. ure; 5. moška deca: torek in petek od 14. do 15. ure; 6. ženska deca: torek in petek od 15. do 16. ure; 7. starejsi člaini (od 26 let na- prej): pondeljek in sreda od 18. do 19. ure; 8. moški prednjački zbor: sreda od 20. do 22. u>re; 9. ženski prednjački zbor: sreda od 19. do 20. ure. Razsirjajte „Novo Dobou! Za hmeljarje. Hmelj je obran in skoro tudi že prodan. Hmeljsko leto je končano in že se je pričelo novo. Umestno je tore], da opozarjiamio luneljarje na najnuj- uejša opravii'a že sedaj>. Miiiiolo leto je bilo leto raznovrst- nih zival'skih in rastlimskih škodljiiv- c:ev. Hoteli so nam žesjno pričakovani jji'idelek uniieiti in nas prikrajšati pri nasiJi dohodkih. Bogu hvala, da v tern boju nifsino podlegli. in da smo vsaj delonia rošili naš prildelek in ga spra- vil'i v donar. Ker pa hmeljski škodl.iLvci ne mi- rujejo in nam bodo v večji ali manjši meri zopet napovedali boj, je nujno potrebno, da z mabiliizacij.o od naše strani že scdaj začenjaino. Kaj nam je storiti? Ker se bolhači, uši, skržati, ste- nice in še mnogo drugih skodljwcev nahaja v stanju jajcic, liiciink, bub asi; v stanju dorasliih žuželk na hmeljiskih listih in trtah, na njivskein plevelu in, na drugih odpadkiih, je nujno potreb- no, da vse to spravljamo na kupo in sežiiganio. Hmeljevka se torej naj ne upo- rablja kot krma domaci živini, ne kot nastelj. : . . S sežiganjern, ki bi se morafo od poljodelskega mimistrstva obvezno na- ročiti, bi se uničevali tudi trosi po- gubljirve peronospore, ki je že tri leta zaporedoma povzrocevala hude pregla.viice. . Ker pa prezimuje vsa hmelju skodi'jiiva golazen tudi v raizpoklinah hi ])od skorjo hmeljskih drogov, treba jo je tudi tu zasledovati in pokončavati z ognjein in vodo, kakor se je to hone* ljarjem na obilih poucniih shodili v lekočem letu pripwrocalo in ray.prav- ljalo. tr^ovina Ab IJRUjFENilC Glavni trg 9. Perilo, trikotaZa, kravate, žepni robci, svila, dežniki, volna in DMC prejea v vseh barvah, modni nakiti, ^ivaine potrebSčine; čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Pmnano najboljše nogavice. Samoprodajti „Bat'a" cevljev. Vedso lotosli! — Cctie MmM — Prtzuano prvovrstao ip! — MnU \M Najbosjše sredstvo za zatiranjc živalskili škodljivcev so pa nasadi na žico, za katere se pa naši hnieljarji ne ogrevajo preveč — pa so veaidar nuj- no potrebni iin priporocljisvi. Še nekajl Hineljarjem se je letos ves veliki trud in vse prizadevanje povodom ob- delovanja. hmetj'skih nasadov še preccj poplačal in umestno je, da se jinn mo- dro ravnanje z dohodki prav gorko pri'poroca. Hnieljarstvo je podobno igri na borz,i — dobiš — pa tudi zgu- biš. Za dobrimi leti pridejo slaba in prav slaba., in nujno potrebno je, da iniamo za nje nekaj prihrainjenega denarjia, s kalerim krijemo naše i.z- datke in katejri nas obenem uisposobi, da V55drzujo.m,o naa'e nasade tudi v slabiJi setih. Nespanietno je torej, ako hmeljar no ravna modro s svojimi dohodki in jih izdaja za nepotrebne reci. Najogabnejše pa je, ako se hme- ljar v dobrih letiih udaja s svojo ženo in z otroci pogubonasnemu pijanče- vanju. XIV. poročilo Emelj. drustva za Slovenijo. Zatec (Ö. S. R.)t 17. sept. 192G. Živahno — čvrste cene — od 4000 do 4400 č. K za 50 kg. Nürnberg, 17. septembra 192ti. Mirno — cene od 500—565 M za 50 ki.fogramov. XV. poro&ilo Hmelj. društva za Slovenijo. ; Žatec (Č. S. R.), 21). sept. 192(5. * Čvrsto — 4000—4400. Katastrofa v Floridi. V soboto p-opoldne se je na pol- otoku Floridi pojavil silen orkan. V par Uran je bifo cvetoče m-esto Miami a okolico spremenjeno v kup razvalin. : JVled divjanjem neurja so se odigravali prctresljivi prizori. Geste so bile ma- hoina poplavljene do 1 in visoko z vo- do, vihar je rušii do 20 nad'stropij vi- soka posi'opja, ki so s strahovitinn tru- ščein razpadala. Gele strebe so plavale po zraku ter se sesule na zemljo. Ulice so napolnjene z nuševinaani. Ves pro- met je ustavfjen. V kletnih proistori'h. kamor so se zatekli prestraseni pre- bivalci, so našli po katastrofi zmečka- n.a trupla ljmdi in živali;. Zaloge zuxii so popol'iionia imiicene in mestu preti lakota, ako ne bo inagoče pravočasno pre.skrbeti nove zaloge. Takoj po ka- tastrofi so se pojavile po mestu ropar- »ke tolpe, ki so i\zropale vse, kar *je še ostalo nedotaknjenega. Oblasti so radi tega razglasiJe vojno stanje. Veli.kansko škodo je napravil or- kan v lukah in na obrežju, kjer so so nahajala luksusna kopališča. 0 teh ni nobenoga sledu vec. Voda je razdejal'a vse naprave ter uiiiicila vse oraanbne musipe. V prista'njisciih se je nahajalo vec sto ladij in ribiskih bark. Vihar jiih je deloma razbil, deloma pa vrgel da- sec na sulio. Mnogo ladij je zgorelo. Voda, ki je v velikanskih valovi.li bruhala preko obiozja, je poplavila na ve€ meslih velikanska polja in uničiia vso žetov. Železniiški promet je popol- noma ustavljmi. Orkan je iztiiril vw vlakcxv, stevi'Lo raizbitih avtomobilov. ki jih je neurje za.sacilo'na ulicaJi i/n ce.stah, jc nepreglediio. Skoraj pov.sod se naliajajo med ruseviiiami razvarino in osta.ii'ki razbitih vozov. avtomobilov in železniiških vagonov. Šfevjla čl:oveški'h žrtev spioh ni mogoče natančno irgotoviti, ker je vo- da odmesla mnogo ljuid'i, žfviih lax mrt- vih. Račima se, da je katastrofa za- htevala 2000 cioveškiih žrtev. Po dose- datiiji.li ugotovitvah je nad 5C,'f) ljudi ranjenkh. Pprušenih je okrog 2000 hits. V pristani'scili je izghiiMo 250 voi-jib ladij. večinoina s posadko vred. Prod dvema dnevoma je zopet za- divjal vihar, ki je nival cole goxdove. Skoda jß &e popolnoma nopre- gledna in se ceni na okroglo 2 mili- [ jardi doiarjev. Strap 4. »NOVA DOBA« Stev. 106. f \ Pupilarnovaren in javnokonisten denapni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustanovljena /eta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastni palači p>r»i kolodvoru, VsHiranflnlčnlposllselzvršuIelo nafkulanlneje, hltro tntoč« no. Ugodno obresiovanje. Pojasnila in nnsveti brezplačno, Vrednost rezervnih zakladov nad Hron 25.OOO.OOO*—. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno moojo. ¦V O X "»»."„¦r GRAMOFONOW Samoprodaja gramofonskih ploSč „VOX" najnovejSi posnetek, komad Din 40"— pri ^F. König, ceije trgovina x igračaml In gafanterijo» ? Preij zthhvilj, trtoeljs&i is 12 pseb drnaif] rudnikov doliavlja in ttlia na don u mesfo in oKoIici Franjo lost, CELJE, Ateksandrova nl. 4 Sedlarski ucenec se sprejme. A. Ostrožnik, sedlar, 3 Gomilsko. 1 Trpskega uajenca s primerno šolsko naobrazbo sprejme takoj Janko Klun, trgovec z mešanim 3 blagom, Slovenjgradec. 1 Delovodja (oskrbnik), išče službo pri kakšni graščini. Ima tudi na razpolago tri delovne moči. Naslov v upravi lista. Zračna soba električna luč, s hrano, se takoj odda trem solidnim, moškirn osebam. Cene zmerne. Gostilna Radej, Breg 26. 2-1 lščem službo hišnika kjer bi imel sobo s štedilnikom za stanovanje. Vpraša se v Gosposki ul 17. Nove kako/ tudi preigrane hlavirje in pianine po izredno nizkih cenah vedno v zalogi! Oddaja se tudi na obroke! Nl. R O P A S9 CELJE. UNION HORLOCERE I Ant. Lečnik I urar, juvelir, optik I Celje, Glavni try. I Kupuje zlato in srebro. 136-25 Jesenske fazone za gospode po n i z k i ceni. Matija Stipčič, kroja&ki mojster Zavodna 40, ob glavni cesti. Iz Zasreba je dospela vest, da je izšel bogato ilustriran cenik največje trgovine in razpošiljalne hiše, ki se pošlje kupcem v pokra- jini brezplačno. (Oni, ki so 2e enkrat prejcli katalog, naj nepišejo ponj.) Ogromna skladišča! Velik eksportni poštni oddelek! Nenad- kriljivo nizke cene! Evo malega izvlečka: Ženski plašč (Mantel) iz volnene tkanine 280 Din. Okusna hišnaoprema64Din.Suknje52Din, boljše vrste 60 Din. Lepe bluze 42 Din. Hišne preproge 19 Din. Zenske srajce 25 Din i.t.d. i.t. d. NajveČje skladišče moderne kon- fekcije za dame, gospode in deco, manufaktura, kuhinjske in hišne potrebščine. Največja trgovska in razpoši- ljalna liiša v SHS. HUSTHER iOEHLER, zogctb, iifca 4. Fpangais thöoriquB et pratique (pronunciation exacte, grammaire, lit- terature conversation). Meile Berthe Delorme, munie de son brevet d' in- stitutrice dcMivrč par I'Acadcmie F r a n c a i s e. Celje, Pred grofijo 7. lOOhl belcga in rdcčcga Vina izborna kvaliteta, letnik 1Q25, ima naprodaj po ugodni ceni JožePetan, posestnik in trgovec, Sromlje 22/24. Gaterist vsestransko zanesljiv, i§če stalno mesto. Cenj. ponudbe pod »Zanesljiv«, na poStni predal St. 13, Celje. Sobo snažno, separirano, v mestu, i§Le mlad gospod. Ponudbe s ceno na upravo lista pod »1. oktober«. 2-1 Zaloga čevljev ŠTEFAH STRAŠEK Kovaftka ul. I- CELJE Kovaska ul. I. Velika izbira vseh vrst jesenskega obuvala za dame, gospode in otroke. Čevlje po meri, popravila hitra in točna. Cene nizke. Oglejte si izložbe. Zaloga pohištva, Celje, BlmljFo FRANJO VEHOVAR tovarna pohiötva Celje, Kersnikova ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 34s tapetar Cel^e, Samostanska ul. se priporoča za izdelov.mje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine na zalogi. BELÄK & INKPET Ceslje, Prešepnova uilica. štev. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. VODOVODNE instalacije, naprava I moderno-higijeničnih kopalnih sob, I klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd, I 36?B Tudi vsa druga v to stroko spadajoča popravila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurenčne. lnformacije, proračuni in načiti vedno na razpolago. Delaj, nabiraj in hranil o I V) C I o I § I I I °- *^i O N 3 L. fit ? ¦x n < Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditnl zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova ullea št. 6. Čas je denar! Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju In uvozu od 13. IX. do 19. IX. 1926. Zaklana živina Uvoženo meso V kfl I m e ..- u ö Ä -| v „ | | | § „ „ | Opomba or±oi_oj>ooj > o & ^CQ>^h'hWO^y(2 H in O ^ ^ Dečman Ferdinand------1------1 1---------------378— — — — Esih Matija ....-------2 - - 3 I -------------47 - - - -Friedrich Ivan . ..---------------1 1 1 —-----------— — - — — Gorenjak Josip ..-------12- 57------------: - 58 - — -Hohnjec Viktor . .-----------1234------------------89---Svetel Iv. ...---------------------------------187— - - — -Junger Ludvik . .-----------1------10 — — — — — — — _ — KrofHCAlojz. ...-------2- 1 3------------------------- _ _ __ i tele izv. Lapornik Ivan ...-------------------31 — — _— — ____ Leskošek Ivan . . .---------------1 1 — - — — — — — — — — Hohnjec Stefan ..---------------1- 1 -------------49- - - -Permozer Anton ..-------1-------41 — — _— — — — _ — Rebeuschegg Franc------6 9 — 43 13 - — _ 234 166 — - — — 3ltel.iZV. Urbančič Adolf ..-------1-------4 1 - — _ — 196 — — - -Volsk Rozalija...-----------1 25---—— - — - — -Reicher Ivan ..-----------5- 1 1 — - - - 140 - — _ — Zany Viktor . . . .----------3-------8 - - _ 140 - 70-------------- Zavodnik Alojzlja-------2-- 1----------- - - 219 - - - -Gunžer Frldrih .. 2---------------------------~-------— - — — — Reberšak Anton . .-----------------------t— —-------— — _ — — Pilih Karl.....-----------1---------------—------------- - - — — Lebič Fani . . . .------------------- 1------------------------------------------------ Plešivčnik Ana ..--------------------------------------------174—------------- Robek Ant. . . .-------------------1--------------------— — — — — Brglez [Europa] . .--------------------------------------------33 — — — — Skoberne Fric . •.-------------------31-----------— —--------— _ Bernardl Drago . . —---------------------------------------50 35 — — —1 Janžek Marija .. -1-------------------------------— - — — — Žumer Josip .. ----------------------------------j— 92 — — — — Skupno . . . ||2—jl7 23 8(83 52-----------561 I602J194--------— | Inserirajte v „NOVI DOBI"! Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan četina | za redakcijo Vlnko V. Gabero. — Oba v Celju.