Štev. 6.
Poštnina v gotovčlni pláčana.
Cena edne številke dinar.
6. februar 1927. Leto XIV.
Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti.
Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec.
Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; l|4’ strani dobi 20%, 1//2 strani 25%. i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1'50 D., v»Poslanom«2‘50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta.
Rokopisi se ne vračajo,
Nadmaksimumi — Siromaki.
       Kak se pogübonosna nevihta žene vroči letni den prek po poli, prinašajoč nesrečo, tak se je razneseo pred kratkim za naše agrarne interesente strahoviti glas, da nešterni zgübijo na imanji grofa Szaparyja zemlo. Kak na vsej drügi Veleposestvaj v Prekmurji, so tüdi na sobočkom dobili takzvani nadmaksimum. Maksimum se imenüje tista najvekša količina zemle štero si lehko veleposestniki po agrarnom zakoni obdržijo, ka od toga več majo je nadmaksimum. Poglednimo si te nadmaksimume od bliže.
       Navadno je dovolijo na veleposestvi zato, da na nji gojijo naprave, štere naj bi bile za gospodárstvo kakšega kraja hasnovite. Ali pa že obstoječi nad-maksimumi tüdi tem namenom slüžijo ? — Ne!
       Na beltinskom veleposestvi k majo vse .mogoče „ nadmaksimume’ Za njo je nihano več kak 500 plügov zemle. Pa kde kaj hasnovitoga povlejo i gojijo? V Nemščak je zemeltiogojna postaja, za štero je držáva vzela 190 plügov zemle. I ka gojijo ? Približno 7 plügov zemle obdelavajo v te namen, vse ovo pa nevemo kakši hasek ide. Kakši hasek ma teda naš polodelavec od tej nádmáksiműmov ? Ali resan gojijo na nji živino, da bi zbogšali {pleme? Ne! Nego na vsakom je par brumnih Sokolov, da pridejo na ta način do zaslüžka. zato [narod prav pravi, da je to sokologojna postaja, pa ne semeno i bikogojna postaja.
       Ali ma veleposestnik kaj od tej nadmaksimumov? Doždajšnja kušnja kaže, da veleposestnik mora zdržavati te naprave i to košta ne malo.
       Kaj pa držáva? Nedopüstno je, da bi si držáva prisvojaia pravico jemati zasebno lastnino, i na toj delati naprave, šterih glavni namen je, da razločne politične eksponente postavi y slüžbo. Či siromakom ne trbe zemle, naj ostane v rokaj lastnika, či pa trbej naj jo dobi proti primernoj odškodnini siromak. Edino neogibno Splošno dobro da pravico oblastem, da omejijo pravico zasebne lastnine. Dozdajšnji nadmaksimumi pa ne slüžijo splošnomi dobromi. Zato so nedopüstni. Vlada naj ráj splača veleposestnikom najemnino, štero plačajo agr. interesenti, ne ka je šče z nadmaksimumi plačüvati.
       Pa povejmo, da bo nadmaksimum v M. Soboti resan Slüžo svojemi nameni, najmre,
da bodo na njem gojili lepe plemenske fajte i S tem zbog-šavali našo živinorejo. Zakaj pa so na to ne prle mislili, kda so delili zemlo ? Zdaj, kda je siromak začeo dobleno ženkico redno obdelavati, zdaj se njemi ista vkrej jemle. Či je ministrstvo mislilo, da de melo ljüdstvo vekši hasek od toga, či več zemle vküper ostane, zakaj je ne to v začetki napravilo. Ali se ne pravi to, jemati delavnomi ljüdstvi veselje do dela ? Ali se ne pravi to jemati ljüdem spoštüvanje do zakona ?
      Da se nam vse te misli vsil-javlejo v glavo, pa se nemremo obrániti edne misli, najmre Sobočanomi je ravno tista Vlada vzela zemlo, vu šteroj Sp sedeli radičovci i radikali, za štere naši Sobočanci živejo i merjejo. Sad svoje zasleplenosti že čütijo, Nemec pa pravi: Wem ist nicht zu raten, dem is nicht zu helfen, po naše . Što ne sprime tanača, tistomi se nemre pomagati. To si naj Sobočki agrarní interesenti na čelo zapišejo. Sobočanci zapomlite si, demokratje so prosili za nadmaksimum, radičovci so ga pa dovolili.
Pred volitvami i zdaj.
     Nahajamo se v težkom gospodarskom položaji. Celo vodilni možje našega političnoga živlenja priznavlejo, da idemo v tom pogledi namesto naprej — nazaj. Vsi, ki ljübijo domovino i si želijo lepe, zadovolne i srečne države, s teškim srcom gledajo na gospodarsko zbetežanje naše države.
     Naša Stranka, štera je zrasla, iz düše slovenskoga naroda i Si postavila za Svoj program vse potrebe, štere nosi narod v Sebi i do Šteri ma od Boga dane pravice, je delala vsikdar na tom, da se naš gospodarski stališ ozdravi. Zato vsikdar zdignola glas i protestirala, kda je vidila, da se godi Sloveniji krivica. Najvekša krivica pa se nam godi pri nametavanja davkov.
     Najfundamentalnejša pravica vsakoga državlana je, da je pred zakonom ednaki z drügimi državlani i da se njemi pravično nalagajo bremena, vsakomi po njegovoj plačilno] moči. Vsaki ma pravico; da njemi dače ne jemlejo telko, da se njemi nebi splačalo delati, ar bi državna blagajna odnesla vekši deo njegovi trüdov. To so vodila, po šteri delajo poslanci naše stranke tam dol v Belgradi. Njihov
boj je trdi i njihova žilavost je sijajna. Z žilavim delom kažejo, opominajo, da se nam godi krivica. Ne malo je ravno njihovo zaslüženje, da je finančni minister, toti malo, pa venda nekelko omilo dajatvi.
     V Svojem tolmačenji je finančni minister 27. minočega meseca povedao, da šče nekelko velka plačila S tem zmenšati, da se pri soli cena zniža za pol dinara, da vso trošarino za riž, Sveče i kavin frank odpravi. Poleg toga Se zmenšajo tüdi takse za pogodbe pri negibajočem imanji od 2 procenta na 1 i pri giba-jočem od 6 procentov na 4. Ar So kaštige za nezadostne takse malo preostre, se iste znižajo, za dve tretjim. Podelijo se tistim, ki so s plačüvanjom dač zaostali, male olajšave, da lehko na več rat brezi intereša Plačüjejo. Pri plačüvali zaostani dač bodo davčne oblasti jemale tüdi priznanje, štere je ljüdstvo dobilo za Odvzetih 20 procentov pri žigosali (štemplanji) prvejšnji penez. To so olajšave, štere je finančni minister sprijao v osnovo zakona i velko vüpanje je, da je tüdi poslanci sprimejo, kda do zakon Sklenjavali.
     Pri toj priliki je govorio naš poslanec Pušenjak. Ostro je protestirao proti krivičnoj obreme-nitvi slovenski davkoplačüvalcov. .Potrebno bi bilo, da bi se v proračuni znižale tüdi dače za Slovenijo, ar so te prehrano visike. Zavolo neznosni dač davkoplačüvalci propadajo. Znižanje bi bilo potrebno zavolo toga, ar plačüje Slovenija poleg Vojvodine nájveč dače ... V leti 1925.-26. je na priliko Slovenija plačala dače na poslovni promet 46 miljonov dinarov, Srbija samo 38 miljonov. Invalidskoga davka Slovenija 30 miljonov, Srbija 23 miljone . . . Zahtevamo, da se kemprle zednačijo dače po celoj državi i da se Sloveniji olejšajo neznosna dačna bremena. To zahtevajo obvüpno razmere kmetijstva, obrti trgovine in industrije (fabrike) v Sloveniji, ar so licitacije i žakucijo na dnevnom redi."
     Vsaki Človik bi čakao, da se vladi nasprotne stranke pridrüžijo tem pravičnim zahtevam poslanca Pušenjaka. So se tüdi, ove vse, samo zastopniki edne stranke so se odstranili, da njim ne bi trbelo proti glasati. Ne zadosta, da mučimo da se godijo narodi krivice, nego trbe protestirali s tem, da se glasa proti krivicam. Ta stranka, štera je ne mela niti edne reči proti tem krivicam, je samostojna demokratska, Štero za žive mrtve ponüvlejo g. Koder. — Bakovčarje,
se ešče spominjate, kda je te gospod hodo okoli kortešerat, kak so se njemi, vüsta cedila od Samoga znižanja dač. Zdaj naj Spravla delo Svoje Stranke!
     Dolinčarom pa je demokratsko blaženstvo obetao nekši Preininger pa Hajdinjak. Celo tak daleč je v ednom mesti Šla demokratska kortešacija, da so obetali, ka bo vsaki polodelavec meo v nedelo za obed kokota. Se zna, či si ga sam skrmi ali küpi. Drügoč pa le opitajte demokratske korteše, zakaj se vsikdar zmuznejo, kda trbe pravice ljüdstva zagovarjati.
NEDELA.
po trejkralaj peta. Evangelij je Spisao Sv. Mataj v 13. poglávji od 24. do 30. vrste. .Nebesko kralestvo je podobno človeki, ki je sejao dobro Seme na svojoj njivi*
     Pomen evangelija je očive-sen. Njiva je človekova düša, Sejač, ki Seja dobro seme, je Bog. Dobro seme So milosti, nazveš-čene bože istine i sploj vse, ka nam Bog deli po svojoj sv. Materi cerkvi.
     Prvokrat je sejao nebeski Sejač same bože milošče v njivo te, kda je vdehno Prvomi človeki nemrtelno düšo. Pa komaj je začela rasti setev, je hüdi düh že posejao vmes svojo luliko i zadavo z njov dobro setev. I od te, pa do Kristusa je žalostno izgledala boža njiva. Kristus pa je s svojim odrešilnim delom na novo obdelao božo njivo, nam dao nove žitnice nebeskoga krščanskoga navuka i milošče.
     Že pri sv. krsti neskončno dobrotna boža roka seja prvo seme v düšo. V posvečajočoj milošči zasija düša i se prerodi na novo živlenje. To živlenje pa mora roditi tüdi dober sad, to je dobi a dela za nebesa. I glejte nova prilika za nebeskoga Sejača, da seja v naše düše. Davle nam zrnca pomagajoče milošče štera nas vodijo í nagiblejo, da dobra dela začinjamo nadaljavamo i srečno dovršavlemo.
     Delo božega Sejača pa šče preprečiti hüdi düh. Kak hitro spadne dobro zrno v düšo človeka, je že šče hüdi vničiti. Hitro je kredi s ščetaljom svojega Sküšavanja, seja i se trüdi, da za-davi v nas dobro setev. Zato pa stojmo na straži! Ne püstimo niednoga dobroga dara bože milošče mimo nas! Sprimimo opomine, štere nam Bog s Svojim razsvetlenjom šepeče na düšo i ne püstimo, da je zaglüši kričeči i grešen svet! Kristus sam nas opomína: „Verüstüjte i molite, da ne pridete v Sküšávanje.* (Mat. 26, 41.)
2.
NOVINE
6. februar 1917.
  Nova Vlada.
     Volitvi v oblastne skupščine so pokazale, da je ljüdstvo v našoj dr-i žavi tak razpoloženo i stanovitno pr svoji strankaj, či bi se naskori vršile volitve v državno skupščino, bi ne prišlo gledoč na moč posamični strank, do nikši velki sprememb. Zato so volitvi bile izklučene.
     Pri zadnji volitvaj je Radič začeo radikale jako napadati, ar so prej oni krivi, da je v Vojvodini on ne dobo več votumov. Politični krogi si s toga neso dosta nikaj djali. Navajeni smo bili, da Radič dosta guči, pa nikaj do konca ne spravi. Dostakrat je napadao radikale, s šterimi je sedo prí ednom stoli v vladi. Včasi je prišlo za volo njegovoga guča do toga, da j« vláda ostavila svojo slüžbo, največkrát pa je Radič vse nazaj vzeo, kda je prišeo v Beograd i sprijao vse, ka so radikali pred nje* ga postavili.
     Za državo pa je biIo to jako škodlivo. Trbelo bi nove zakone sklenjavati, da si z njimi kemprle ozdravijo naše gospodarske rane, pa je bilo nemogoče. Vladne stranke so se vsikdar bojüvale med sebov i vso svojo moč porabite v tom boji, držáva pa je vejnola i nazadovala.
     Pa to pot je prišlo do istine. Radičovci so prí ednom glasanji v skupščini dali glase proti vladi, v šteroj so sedali njihovi ministri. Nato je vláda podala ostavko.
     Trbelo je postaviti novo vlado. Naročeno je bilo to delo prvejšnjem! ministrskom! predsedniki Uzunovič!.
     Pogajanja so se vršila to pot preci hitro. Z Radičom se jé ne po-gajao, ar je nezmožen za politiko štera bi Šla naprej i kaj dosegnola. Tüdi s samostojnimi demokrati (Zerjavovi-mi) se je ne pogajao; na račun so prišli samo Davidovičova stranka, naša Slov. ljudska stranka, Jovanovičov klub i Nikič. Z Davidovičovimi zastopniki so se pogajanja razbila. O. Ni-
kič je izjavo, da bi sprijao ministrstva za rüdo i šume, či je to ne mogoče, potom nede šo v vlado, vendar jo bo podpirao. Tak so vlado postavili radikali i naša stranka. Ministri sojsledeči:
      Predsednik vlade: Nikola Uzunovič, zunanji minister: dr. Ninko Perič, notranji minister: Boža Maksi-tnovič, finance: dr. Bogdan .Markovič (izven parlamenta), trgovina : namestnik Milan Simonovič, javne zgradbe: inž. Dušan Sernec, vere: Miša Trifunovič, socialna politika: dr. Andrej Gosar, agrarna reforma : Milan Simonovič, vojska in mornarica: general Hadžič, izenačenje zakonov: dr. Vaša Jovanovič, pravosodje: dr. Milan Srš-. kič, šume in rudniki: Krsta Miletič, poljedelstvo in vode: dr. Fran Kulovec, narodno zdravje: dr. Slavko Mi-tič, promet, general Svet. Milosavlje-vič, pošte in brzojav: Milorad Vujičič, prosveta. Velja Vukičevič.
      Trije ministri dr. Prsne Kulovec minister za polodelstvo, dr. Andr. Gosar za socialno politiko i Dušan Sernec sa javna dela so iz naše stranke.
      Nova vláda ma namen spraviti najprvle proračun pred poslance, neto pa več drügi zakonov.
      Zanimivo pri zadnjem postavlenji vlade je to, da je/ Uzunovič ne stopo s samostojnimi demokrati niti pogajanja, čiravno, ka bi jako radi v vlado šli, kak so to delali vsikdar, dokeč so ešče pri radikalaj v milosti bili.
                      GLASI
  Slovenska Krajina.
  t— Agrarnim Interesentom naznanjamo, da se je Okrožni agrarni urad preselo iz dozdajšnji prostorov na Koroškoj cesti v Strosmajerjevo ulico Štev. 6. v Maribori. To si naj zapomlijo vsi, ki bi kaj meli na tom uradi za opraviti, ali bi se na njega v pismi Šteli obrnoti.
  — Šteri zakon za zborovanje naj bi valao v Sloveniji, to pitanje je bilo
zadnjič pri najvišešnjem sodišči v Zagrebi, pri tak zvanom »stoli sedmo-rice«. I sodišče je odločilo da stari avstrijski zakon, dokeč ne dobimo novoga. Kelko kolobocije dela ta okolščina, da se v vsakšem koti držav« inači sodi ji nazadnje ljüdje nevejo česa bi se držali)
   — Velika Polana. Dne 19. januarja se je vršo pri nas shod Slabo-stojne demokratske stranke v občinskoj gostilni. Na shod je prišlo blizu 80 volilcov, šteri so radovedni bili na govor g. Pivka. Da se je pa gospod! Pivki znan mrzilo pelati po polanskom blati pa je poslao kandidata 4. škrinjice gospoda Hajdinjak Antona, kovača iz Odranec, da so oni nekaj vküp znosili našo zdajšnjo politiko, štero mi bole poznamo kak gosp. Hajdinjak, da je nej dobra, in da velko porcijo plačüjemo. Drügoga so nam nikaj ne novoga povedali, ešče to so teško vküp spravili. Gospod Hajdinjak! Či bi tak jako radi bili poslanec (követ) v oblastnoj skupščini (zdaj tak nikaj nega za vas) te morete pri prihodnji volitvaj bole biti v politiki podkovem, ve ste kovač. Ne] ka, da bi mogli praviti naš j Prekmurje, te ste pravili »naše Preklit", pa imenüvati autonomijo, te ste pravili, da mi po Vašem mišlenji nikdar ne dobimo autonomije. Se zna, antonomije ne Želemo, dobimo pa prle ali sledi autonomijo, či bote Vi vsikdar kandidirali pri demokratskoj stranki, zato ka nam ví dosta nebote zaprek delali, či bote vsešerom tak gučali. Vörjete, ka mi imamo v našoj slavnoj Polani takše šolare, ka znajo, da je srez bivši járáš, pa ne ka ste Vi pravili, da je srez vármegye? Zapomnite si dobro, da je oblast bivši vdrmegye 1
      Vörjete, ka so se ljüdje z Vas srnijali, da so domo šli ? Gosp. Hajdinjak! Bole bi bilo čcj.bi se ví drgoč postavili k svojemi nákvali, pa takša kola napravili, kak preminoče leto za razstavo v Ormož. Zagvišno bi se s tistim lejko postavili, pa bi več vredno bilo, kak Vaši govori po shoda] 1
      Škoda za čast g. Hajdinjak!
      (Vsa čas Polančarom za njihovo odločnost 1 Uredništvo.)
   — Hotiza. V najlepšem! spomini nam ostane 16. januar toga leta. Ta den nas je obiskao žižkovski Orlovski odsek; dečki so prišli s svojov dobro izvežbanov godbov, dekle pa [so priredilo igro »Izgubljen! ráj«, štera se dobro obnesla. Zbrano je bilo gotovo pol Hotize, tak da so meli ljüdje ▼ velikoj šolskoj sobi komaj prostora. Kak so bili gledalci navdüšeni, se je videlo iz toga, da se od igralcov skoro neso mogli ločiti. Nazadnje so zapeli Orli in Orlice nekaj lepi pesmi, nato je godba zaključim prireditev z orlovskov himnov. Tak so videli Hotižanci, kak je mogoče pripraviti vesele vöre brez pitja i plesa. Med domačov mladinov pa se čüje, da ščejo tüdi oni nasledüvati žižkovske mladino i ščejo ustanoviti Orlovski odsek. To je jako'razveseljivo znamenje, Bog da}, da bi se tüdi naskori zgodilo.
   — Küpšinci. Na našem volišči sta dva po vsoj sü. štela voliti, čiravno sta ne bila zapisaniva v Volilni imenik. Se zna, da sta bila oba hram na demokrata, zato je nekši Titan, ki je nindri na pošti, šteo povsoj sili, da dobita kruglice i ta volila. Ti si je dobro zapomniti, za 7 let vse prav pride.                               jgjgg
   — Sobota i njene gaoge. „Bač-kec nekda", si je zgučao Dolinec, kda Je zapazo, da v M. Soboti stoji soba na vsakom križopotji. Nato je prišlo vküper več Dolincov i so vgonjavali, ka pomenijo te sohe. .Reko Marko, ka je to ?“ Na zadeje so odišli'. — Šli so pa mimo nevarni šoj tüdi Goričanci.
»Adam, je stvergjo. ka poveš,________zaka__
nücajo ete sohe ?< Adam je hodo oko- ta li i hodo, pa njemi je nikaj spamet-aoga ne moglo priti v glavo. Naednok se njemi zblisne : ,,Oha, ga že mon 1 Štef, to so gaoge.“ »Ne resan, vaj pa pa v Soboti ne vesijo lüdi, ka bi na vsakom križopotji morali gaoge postaviti.« Adam pa je li svojo naprej dro : »Nej prijateo, kajšteč boš pravo,
  Romanje v Rim.
     Blüzi pri katakombaj se vidi čedna zidine. Okrogla je kak Angel-ski grad, na vrhi pa je odrezane pa ma streho ravno, To je grob Cecilijo Metelle. Ar ma odznotra lepe prostore so jo spremenili v mali muzej, v šterom so nameščene Starine iz Ap-pijske ceste.
     Appijska cesta je bila v stárom Rimi znamenita. Vodila je Južno Italijo, kama je meo ritnski trgovec nájveč trgovski zvez. Na obe stranej ceste so pokapali Rimlani svoje .pokojne. Ar pa so cintori po rimski zakonaj bili prosti od vsakoga nasilja, zato so Odlični Rimljan! radi hodili se na sprehod, da se njim je ne trbelo bojati, ka bi je kakši razbojniki napadnoti, ka se je celo v najbole oblfideni vulicaj Rima večkrat zgodilo.
     Ešče prle kak sé pride do katakomb, stoji na levo mala cerkvica takzvana »Domine, quo vadis« po naše .Gospod kama ideš ?* Legenda pravi, da je sv. Peter apostol, kda so ga v njegovom drügom prebivali v Rimi iskali, šteo pobegnoti z Rima. Že beži po varnoj Appijskoj cesti, kda ga sréča prikazen Kristusova. Zamišleni i spretrašeni apostol Peter se zgledne 1 vidi Gospoda pred sebov, da se
pašči v varaš. Stopi pred njega i ga pita: »Gospod, kama ideš?« »V Rim, da me znova križalo.« Peter je Zarazmo reči, se povrno, da so ga zgrabili i po njegovoj lastnoj želi križali vzgla* vički, ar se je ne meo za vrednoga, da bi trpo na isti način kak Kristus.
      Od katakomb smo se podali k cerkvi sv. Ivana v Luterani. Pravijo, da je bilo to prva javna cerkev rimski katoličanov. Konštantin Veliki, rimski casar, šteri je dao sloboščino sv. Matericerkvi, je tű meo svoje hrame, šteri so se zvali Laterani. Tüodnet ma cerkev svoje ime. Casarovo hišo sta pa Melcbiades i za njimi Silvester L spremenila v svetišče i ešče z novim zidanjom povekšala, Počasi se je razvila v zdajšnjo velko cerkev. Cerkev ina Zvünredno prijazno pročelje. V preddvori na levom konci stoji podoba Konstatina Velkoga, štero so najšli v njegovoj kopalnici. Cerkev sama ma S ladij i je duga 87 metrov.
      Radovednost tühinca potegnejo na sebe lepe podobe apostolov v glavno] ladji. Ešče lepša pa je 2. kapala v desnoj španskoj ladji. Ober oltára je kamena podoba, štera predstavlja jemanje Kristusa s krila. Umet-nik Tenerani bi pač ne mogeo lepše vdehnoti v mrtev kamen občütke Kristušovi lüblenoj, kak je to včino. Ne-
kelko naprej od te kapelice je na steni ostanek slike, štera kaže papo Bo-nifeca VIII. kak razglašajo L 1300 odpüstke za prvo jabileumsko leto.
      V glavnom oltari na sredini cerkvi majo shranjene vnoge znamenita ostanke svetnikov. Pod tom oltarom, kde so prejšnje čase papo vje pogosci mešüvali, čuvajo glavi sv. Petra i Pavla. Ponüdili smo nekelko na č. sv. apoštoloma, nato pa nadaljavali Ogledüvanje za oltarom konec Srednje ladje, šteri je zidani v polkrogi i se imenüje takši dokonček cerkvene ladje „ap-sida".
      Na obe strane zbüdijo pazlivost krasne orgle. Tiste na severnoj strani so najstarejša orgle v Rimi. Poleg tej visi zastava, štero je Ul. Ivan Sobies-ki, Poljski krao vzeo Törkom v bojni pri Beči L 1688. ščista Odzaja je' na steni podoba napravlena iz pisani ka-menčekov iz leta 1290. Odzgora je Odküpiteo v nebeskoj diki, pod njim križ, v Šterom je vloženi dosta dragi kamnov. Od vznožja kriza zvira vretina, iz nje pa pijejo jelenje pa ovce. Lepa podoba i lepši pomen. Vretina pomeni milošče, štere nam je Kristus s trplenjom i smrtjov Spravo, jeleni i ovce pa so düše, štere se z milošča-mi napajajo. Na oba kraja krila so podobe svetnikov: Marija, sv. Peter i
Paveo itd. Zanimivo je to, da so sv. Frančiška i sv. Antona Padovinskoga napravili za polovico menšiva kak drüge. Stem so šteli pokazati njihovo poniznost. Po opravlenoj pobožnosti, smo se paščili, ar je bilo Ze kesno zadvečara, da si ešče pri toj priliki poglednemo edno znamenitost blüzi cerkvi.
      Ta znamenitost je kapelice „Sca-la Sancta" »Svete stube.« V toj kapelici najmre je 28 stub, po šteri so Židovje Kristnsa vlekli pred Pilatuša. Stube je sv. Helena dala pripelati v Rim. Prle kak do tej stub prideš, ti spádneta pred oči na obej stranej mramor, podobi Kristus i Judaš pa Kristus s . Püsto in. Tü je bila velka stiska. Čüdno, da so romarje bili z vekšega sama gospoda. Navada je, da romarje po tej stube j idejo klečeč gor. Na vsakoj štabi molijo »Oča naš . . •« pa »Molimo Te Kristus . f .« kak pri nas pri križnoj poti. Na .štiraj mestaj je z glažovinov pokrito mesto, kama so prej spadnole 4 kaple krvi Kristusove. Pobožno ljüdstvo küšüje ta mesta. Preci trüdna je ta pot, pa tüdi dosta zadoščenja da, ar čüti düša, da hodi po mesti, po šterom je hodo Kristus, kda je šo na najvekšo pot, na pot, štera nam je spravila vsem zveličanje.
                                                                                    (Dale).
6. februar 1927.
N 0SV I N E
3.
to soTgaoge. Vidiš kakša lepa vajat z drota, špule i na konci hakeo." Oba Goričance sta jo (hitro odküriia na Goričko, tak sta se zbojala gaog v M. Soboti'. — Drügi ljüdje pa pravijo da prej Sobota naskori dobi okrožno sodišče i do te gaoge potrebne. Istina pa je, da te sohe, štere spominajo na srednjeveške gaoge, ne delajo časti sobočkim vulicam.
   — Volitveni paperkL Tak je venda nindri ne bilo živo na den volitev kak ravno v Črensovci. Što je ne mogeo peški prití so ga pripelali. — Ednomi Staromi človeki, predstavnik radikalne škrinjice ponüdo 3 svinjske želodec, či v njihovo škrinjico vrže kruglico. Pa je' bilo vse zaman. — Velki Smej je mela volilna komisija, kda so odprli radikalno škrinjico pa so notri najšli zalečnjeke, kak ovole-to v Bratonci.
      Znano je, da naš poslanec .za obL skuščino g. pleb. Faflik jako radi pomagajo svojim okolčarom, tüdi či so evangeličanci. Po volitvaj bi se radi priküpiti g. poslanci i so se eden za ovim njim omiljaveli rekši. ,,Gos-bod plebanoš, jeli ka smo mi obládali ? jaz sam tüdi na nji dao kruglice". Tak ji je prišlo eden za ovim 7. v njihovoj škrinjici na volišči v Križevci pa so bile samo 3 kruglice. Znamenje, kakši Skažlivci so te vrste ljüdje.
   — Čüden ftlček je bio pred kratkim v m. sobočkoj bolnici. Prišeo je i proso za sprejem i se vödao za Maksa Gosnika. Pravo je, da spada med kotrige nekšega nemškoga šport-noga društva pa ide peški iz Hamburga v Carigrad. Delao se je trdnoga i proso, da bi mogeo končibar tri dni v bolnici počivali. Sprijali so ga i ar je resan meo nekšo hibo, so ga obdržali par tjednov. V bolnici je -bio Nemec, šteromi je zmišleni Grešnik Pripovedavao, da je na nekšega krala šteo bombo vrčti i se je njemi ne posrečilo. Se zna, da je debelo lagao. Njegov nemški tovariš pa je ne mogeo jezika za zobmi zdržati i je povedao upravitelstvi bolnice, štero je naznanilo zadevo orožnikom. Kda so ga Orožniki prijali, pa se je zvedilo. da je ne bombe metao'i se ne piše Maks Gosnik, nego se piše Rudolf Korošec i je kriv, da je nindri v Šabači na davčnom uradi ponevero okoli 600 jezer dinarov. I siromak Maksl se je preselo z bolnice v temnico.
                                                                             Država.
   — Prenaglo se je. V Zagrebi je eden moški prehitro skočo z vozeče-ga tramvaja (cestne železnice) i je spadno pod kola, štero njemi je obe nogi pod kolenom zdrüžgalo.
   — Nepremišlenost. V Zagrebi se je edna deklica igrala z nebi tim revolverom. Naednok obrne cev proti brati, potegne kokoteka i krugla je zadela brata na šinjeki. Kda je sestra Vidla, ka je brat vküp spadno, je na-pelala revolvo k sebi i se v roko strelila.
   — Dugi post. Naši vojaki se ešče spominajo na smuče (ski) s šterim so se vozili po snegi v svetovnoj bojni. Človik si na noge pritrdi dva metra duge i podlan šürke senavke i se pela z njimi v dolino, tak ka je kmice pred očmi. Ništerna gospoda majo te jako radi.
      S takšimi sankami sta se ne-davno Šla dva vojaka vozit na visike
planine. Kda sta že visiko gor bila, je začela divjati v bregaj strašna snežna nevihta. Dijaka sta se pred njov skrila v edno pastirsko kučo. Celi 6 dni sta bila tam i se postila z malo hrane, štero sta mela s sebov. Kda njima je že za goler šlo, sta se napotila dol. Prišla sta na edno mesto, kde sta ne mogla ne naprej niti nazaj. Na kričanje sta se dozvala z nekšim! obmejnimi straža«, šteri so jiva rešili.
   — Poparila se je edna kuharica v Mariboru z mlekom tak.ka so jo morali \ bolnico odpelati.
   — Graj mesto kruglice. Nekak je pri zadnji volitvaj pri Sv. Juriji v Slov. goricaj püsto namesto kruglice graj v demokratsko škrinjico. Demokratje so pa zahtevali, da se naj to grahovo zrno tüdi računa za votum. Demokratom pač vse prav pride.
   — Ljutomer. Pretečeno nedelo je bio naš prostorih katoliški drüštveni dom pali ednok nabito pan. Igrali so »Dekle z biseri«, krasno [Zgodovinsko igro iz časov, kda si je krščanstvo začelo osvajati svet. Igralci so poprek prav dobro rešili svoje vloge ; posebno pa moramo pohvaliti Mirjam, štera je naravnoč Umetniška podala svojo težko vlogo. Prijetno so nas iznena-nadili tüdi izredno lepi kostumi (obleč s prvi časov krščanstva) i sijajna scenerija.
   — Cezanjevci. Pokopali smo Mag-dičovoga očo iz Mekotnjaka. Bili se Znani daleč na okoli kak dober oča i delavec v javnosti. Pri vsakoj hasnovito) i narodnoj prireditvi i napravi so bili veren i stanoviten sodelavec. Blag njim špomin I Naj počivajo v miri 1
   — Velko düšni dar. Eden prvejšnji srbski minister za polodelstvo je pisao ravnateli vseučilišča v Belgradi, da vse svoje imanje zroči vseuči-lišči za gojitev znanosti.
   — To so napredni. V Belgradi i v Zagrebi ščejo na vulicaj postaviti javne telefonske govornice. Bogzná ka do k tomi bičanje (iz Like doma] pravili. Kda so na jelačičovom trgi postavili prvokrat prostor, kama krao peški hodi i se takši prostor navadno zaznamenfije z dvema nulama, je Ličan, ar je ne znao ločiti nule od litere „o“, popevao. ,,Na Jelačič plačil je velki depo, na njem je pisano dvakrat oo.“
   — Železnino nesreča. Na Liki kde so Ličanje doma sta na ednoj postaji vküptrčila brzo- i osebni vlak Obe lokomotivi sta ščista pokvarjenimi. 11 ljüdi je ranjeni, smrtne prigodí je ne bilo.
   — Zgrableni tovaj. Nekdi v Medjimurji so zgrabili nevarnoga tovaj; Balažiča, šteri je doma iz Bistrice Imenüvani je že bio svoj čas zapreti pa je vujšeo. Orožniki so ga vsikdai zasledüvali, on se je pa nájveč pc Medjimurji sükao i jemao, kda je n< delao. Meo je prej tüdi do 30 po imenikov, ki so njemi pomagali. Cela pokrajina si je zdehnola, štera j« prle dosta straha pretrpela zavolt njega.
    — Več 282 jezero dinarot je zmenkalo v blagajni (kasi: mariborske železnične kurilnice Iz te blagajne so plačüvali delavce, šteri so kürili lokomotivi (železnične peči). Oba uradnika ki sta mela z blagajno poseo so že zaprli.
    — Najem brez dela. Pen-zionerali so v Osjeki upravnik!
gledališča, ar je svojo slüžbo opravlao na — dopüsti.
   — Odlikovan so i včasi penzionirali 6 generalov i več Višešnji častnikov (oficirov).
   — Ajme cendo mendo zeleno! Či ga ne boš znao dobro krasti, Bog ti ne dáj gorirasti! Ajme cendo mendo zeleno! Tak popevle Cigan, kda se njemi dete narodi. Zato je nekša ciganska predpravica, da kaj püstijo, ali koga znorijo. Pri Zagrebi je tüdi kmet odao konja cigani za 12 jezero Din. Cigan je dao za zálog več zlati dukatov. Kda je cigana li ne nazaj bilo, da bi konja s pravimi penezi plačao i dukate odneseo, je šo kmet v banko i šteo dukate odati. Si lehko mislite kak dugi nos je dobo, kda so njemi povedali, ka so dukati poslačeni kositer.
   — Zdrüznolo ga je. V Zlatári na Hrvatskom se je med porivanjom vagonov eden Železničar nekaj sükao med vagoni i je prišeo med obijače, kda so tisti z velkov močjov vküpvdarili. Tak ga je zdrüznolo, da je v nekaj minutaj zdehno.
   — Krvavo gostüvanje. Slovenec prinaša, da je v Din je vči na Hrvatskom eden kmet sini slüžo gostüvanje. Nekši dečko je zvao deklo plesat, pa je dobo košarico. Iz stamote njoj je povedao, da za to zaslüži plüsko. Njeni oča je to čüo, k njemi skočo i njemi edno vročo k vühi pripelo. Vsi gostüvanjščeki so se razdelili v dva tabora i se do krvavoga bili. Gostüvanja je bio konec, konec tüdi tanjerom iku-picani, pač pa so domačim ostale jestvine i pijače.
   —všleri de močnejši. V šumi poleg Visokoga.^ Hrvatskom sta se srečala lovec i divji kanžor. Lovec pogledne na edno oko i pošle kanžori eden topeo Pozdrav, šteroga pa je ščetinovec ne rad sprijao, nego se je obrno i pokazao zobe lovci. No, pa tüdi tomi je kurajža ne v pete odišla, nego je ešče ednok zaküso, pa je kanžor pokazao vse.štiri gori. Potom so pa meli koline.
   Svetovna politika.
      Magyarszko. Prvejšnji petek opodne je s svetešnjim govorom otvoro državni upraviteo Horty nedav-no zebrano poslanske spravišče. Pred otvoritvov so se vršile po cerkvaj vsej ver bože slüžbe, pri šteri so bili navzoči vsi novozvoljeni poslanci, šteri so meli na levoj roki flor (čaren pantliki v znamenje žalosti, ar se nahaja velki broj Madjarov pod tühinskimi sosednimi državami. Kak drügo posebnost pa zapišemo, da je bilo isti den zapreti okoli 800 oseb, ar so je somnili, da so pripravleni na te den napraviti revolucijo. Opomenémo tüdi to, da je bila velka večina zdajšnjega magyarszkoga spravišča zebrana z zvünrednov vladnov silov, ka je pa za nje ne ravno posebna čast.
      Törčija. Törsko državno spravišče je sklenolo poseben zakon, šteri prepovedavle mladini obojega spola, štera je ešče ne dopunila 18 let, obiskavati kinemotograf. Kino, štero
bi lehko včinilo telko dobroga za srečo človeštva, žalostno v velkoj večini le podira poštenost ljüdstva — ne samo na Törskom, nego tüdi pri nas.
      Po vsoj Evropi je začeo zadnji čas divjali lagoji beteg ,,gripa“. Tüdi v Jugoslavijo je že prišeo, pa V Slovenijo ešče hvala Bogi ne. Zvekšega so ležejša zbetežala, i le redkokda nastopi smrt.
   Pošta upravništva.
    Pozvék Jožef Vidonci. Marijin list lejko naročie svojemi sini. Koštao dg na celo leto 25 dinarov. Či ščete meti, nam dajte na znanje.
Gorstoječe raste
                                        za pintare je k odaji v Ropoči pri GOMBOC JOŽEFI hiš. Štev. 11.
Naprodaj
                       so dve lepe breje kobile stare po sedem let. Več se izve v gradu v M. Soboti.
                                                                              Svet.
   — Petkrat jezero miljonov so prišparali v Ameriki s tem, da so prepovedali piti pijan live pijače.
   — Zbojali so se. Večina naši čtevcom je znano, da v Meksiki preganjajo sv. Matercerkev. Katoličanci so se uprli z vsemi dovoljenimi i mogočimi sredstvi. Katoličanci so se zdrüžili i kotrige toga drüštva za nikoj ne dajo penez v kase, štere neso izrazito katoliške, niti ne küpüjejo pri trgovca]' od šteri znajo, da ne podpirajo katoličanov v njihovom boji proti brezvercom. Calles, brezverski predsednik republike je zavolo toga pritiska nekelko popüsto. Prle je bilo dühovnik! prepovedano, ne samo v cerkvi, ar so iste tak zaprete, nego i doma na domi mešüvati. Što je bio pri takšoj meši na domi, je bio ostro kaštigani. Zdaj je te domače meše predsednik dovolo, samo dühovnik se mora prle Zglasiti pri svetskoj oblasti. Molimo za Srečno zmago svete Materecerkvi !
   — Ogrizavanja zrok smrti. Na Reki (Fiuma) Se je te pri sodniji zagovarjao eden Železničar, ar je lani težko obstrelo Svojo ženo. Nekši neprijatelje njegove žene so njemi Stalno pošilali pisma, v Šteri so odürno ogrizavati njegovo ženo. Mož je vervao i bi skoro 'ženo k smrti strelo.
   — Viher na morji. Zadnje dneve je bio na Jadranskom morji velki viher. Edno našo ladjo (hajov) je pognao na Pečine, kde se je prelüknjala. V pol minuti jo je pokrila voda. Kapitan i 1 mornar sta se vtopila.
4
NOVINE
6. februar 1927.
   — Gripa ali Španski beteg se je po vsei sosedni državaj jako razširo. V Budapešti je vnogo ljüdi zbetežalo na tom betegi. Smo lehko pripravleni, ka se tüdi prí nas pokaže, Na drügom mesti prinašamo, kak se obranimo toga ne prenevarnoga, a preci neprijetnoga betega.
   — Bogat železen rudnik. V Italiji so najšli v ednom bregi jako bogato Železno rudo. V kamni se nahaja 60 procentov domešanoga železa-V najbogatejši železni rüdaj se najde komaj 45 procentov. Pravijo, da bo ta roda telko nosila, da Italiji nede trbelo železa od indri voziti.
   — Neznosna vročine. Naša zemelska krogla se v svojoj poti okoli sunca tak gible, da je v zimi nagnjeni Severna Polovica, na šteroj smo tüdi mi vkraj od sunca v leti pa proti sunci. Zato pa je v leti sunce skoro ober nas, v zimi pa preci nizko proti jugi. Na južnoj polovici zemelska krugle pa je ravno naopak. Avstralija, štera je tüdi na južnoj polovici ma vročino, kda je pri nas zima, i zimo, kda je pri nas leto. Zdaj je prej tam do 45 stopinj (gradov) vročine. Dosta ljüdi je dobilo že sunčene bodlaje i spomrli
    Dari na Martinišče. Na gost. pri Kocjan—Holcman Krog 96.50, N. N. iz Beltinec v zahvalo za rešitev v boji 75, Lutar Treza M. Sobota 30, Seči Matjašova žena z Gančan v zahvalo za ozdravlenje 100, N. N. M. Črnci 20. N. N. Črensovci 30, Kolarič Štefan D. Bistrica 30, Kolenko Ivan Črensovci 100, Vraz Ferd. Bakovci |100, Šoštarski ceh v Nedelici nabrao na Janošovo 43, N. N. Gradišče 10, Matjašec Marko od Lipe, zapüsto na smrtnoj posteli 300. Bogato naj Bog poplača vsem dobrotnikom tű v živlenji i po smrti. Dar, dani za Martinišče ma jako jako dober cio. Pri delanji teštamentov ne pozabite na to. Dosta je tüdi mladožencov v tom fanš&eki. Na vsakšem gostüvanji naj se pobira ali se pa naj tržijo srečke.
    Prekusnice.
    Prefriganec. Ženska je štela edno büditeo (vekerco) zo-švercati. Šla je k vörari, jo küpila i si jo na koleno privezala. Vörar je pa Mo rrtühasti i je vöro navro ravno za približno te, kda je šlá ženska prek meje. Resan, kda je Šla ženska mimo financov i se nazlük tak delala, kak da nikaj ne bi Švercala, je začela vöra na koleni neznansko cinkati. Vsi okoli stoječi so se jako smejali.
    Centralizem. Guč je zi-šeo, ka dé centralizem, šteri vse peneze spravla v Belgrad, tüdi dao na Slovenskom konje briti i ešče tisto dlako odnesejo dol v Belgrad.
    Zavec je strašánsko bežao i se med potjov srečao z lisicov. Lisica ga pita. .Prijateo, kama tak hitro?" Zavec pa. »Idem v Belgrad, ar ščejo na Slovenskom vse konje obriti." „Ja, ka te pa to briga, Vej si ti ne konj". »Pri-
jatelica, prav govoriš, Zavec sam, zato pa ravno belim dol, da prle kak zapoved dajo, tam dol povem, da sam ne konj, nego Zavec."
      Se ne splača. Ednomi debelomi kmeti je spadno dol groš po 50 par. Trgovec njemi pravi: „Očka, penez vam je dol spadno, Poberte ga!“ „Ja, ka bi nebi, ka mi kder lačnjek poči pa bom te morao za novoga tri dinare dati.
   Alkohol — lažlivec.
      Najtežje se verjemo tisti neprijatelov, ki se nam kažejo za dobre in verne prijatelje, ar so nam najnevarnejše I takši prijateo je alkohol. Vnogoga premoti, pa verje v njegove dobrote, a slednjič se izkaza kak neprijateo, ki te drži trdo, da se njemi nemreš več braniti.
      Nešterni pravijo, da alkohol raz-veseljavle človekovo srce. Resan postane po njegovem »vživanji človek veseli, da pozabi na nesrečo in križe življenja to ga zapela, da vživa kem dale pogostejše in kem duže v vekšoj meri toga „tolažnika.“ A veselje se naskori spreobrne v nasilnost. Največ prestopkov i hüdodelstev je posledica pijanosti! I tak se veselo razpoloženje spremeni v žalost. Pa tüdi, či pijance ničesa ne zagreši, občüti lažlivost alkohola, ar ma drügi den težko glavo in slabosti v teli.
      Drügi pali pravijo, da alkohol davle človeki moč. To je najvekša zmota. Vsakdanje izkušnja nam dokazi^, da je ravno alkohol tisti, ki zapravla telovno i duševno moč in zmožnost za delo. što je že vido pijanca, ki bi bio skrblivi delavec? Što je že ČÜO, da je pijance dovršo kakše znamenita delo ? Človek, ki se prepusti alkoholi je nezmožen za vsako telovno ešče menje za düševno delo, ar njemi lažlivi alkohol vniči vse veselje do dela. Alkohol pa tüdi rodi vnogovrstno betege i oni, ki ga vživajo, najhitrej podležejo betegom. — Vse lastnosti alkohola, zavolo šteri ga dičijo i opevajo, so le omamo.
      Alkohol slepi človeka, da ne vidi siromaštva i nevole, v štero spravla Pijanec samoga sebe in svojo drüžino. On ga slepi, da ne vidi nesreče v sebi, v svojem pijančüvanja nego v drügi lade], štere njemi predstsvlja kot sovražnika. Či je Pijanec nezmožen za dobro delo, ali za opravljale svoje slüžbe, či je nezanesljivi, površen, — či njemi to nakopa vlo^kaštige ali zgübo dela in zaslüžka, te ga alkohol slepi, da so tomi vsemi le krivi drügi ljüdje, ki ga po nedužnom preganjajo. Či zgübi ugled in spoštüvanje, te ga alkohol slepi, da tomi ne on krivec nego njegovi nasprotniki in sovražniki. — Či njemi verstvo ide rakovo pot, so krive slabe letine. — Či opazi, da njemi je žena ne več teko prijazna kak prle, te lažnivec alkohol primarja pijanca, da mora tomi biti vzrok ona, ar njemi je postala nezvesta. I v vsej tej prigodaj dela alkohol svaje bitja i tožbe. Tako te dober prijateo pripela svojega roba v bolnico, v vozo, včasi celo v norišnico.
      Tak slepi in nori alkohol svoje Privrženci Vsaki Spameten Človik se ga bo teda varvao, či so njemi znane te lastnosti alkohola. Škoda drügi
ga bo zmodrila. — Či bi morao sam doživeti te Žalostne izkušnje, bi bilo za pobogšanje že prekesno.
                                                                                                                                                                        Gracijana.
GOSPODARSTVO.
     Vinsko senje i razstava bo v četrtek 3. UL 1927 v Ljutomeri. Či ma senje i razstava namen, prizvati küpce iz sosedni držav, potom to prireditev pozdravlamo. Konči nekaj vina »vozijo v drüge države, da ne bomo sami pijančivali i se vtáplati v preobilnom pridelki.
     Živinorejci, pazite! V novejšem časi se je večkrat pripetilo, da so razloči švercanje nosili okoli kajnit i ga odavali za Živinsko sol. Kajnit pa, ne samo, da ne hasni živini nikaj, nego njoj ešče škodi, po njem postane živinče drislavo. Ži vinorejci radi idejo na lad sleparije ar je kajnit jako podoben Živinsko] sob, je dosta falejši, zato, ka ne trbe od njega plačati carine niti monopolne pristojbine. Či bi šteri živinorejec opazo po krmlenji kakša znamenja driske, naj to itaki naznani oblasti i naj prinese s sebov nekelko tistoga, ka je živini davao, da strokovnjaki preiščejo, ali je kajnit, ali prava sol.
     Metali čnost se ešče naprej širi i tak izgleda, ka do nešterni kraji jako dosta kvarni. Ponovno Opominamo živinorejce, kak naj delajo, da obetežala, aii sploj preprečijo, ali da njim obetežano živinče ozdravi.
     Neobetežano živinče, štero pa se nam ne vidi poredi, obranimo zbetežala, či njoj davlemo vrastvo »E1-zema«. 1 kg. košta 40 Din i je zadosta 4 do 5 glav živine. Dobi se ▼ trgovini Ceh in Gašpar v M. Soboti. Kak se mora davati, povete imenüvani va trgovca.
     Obetežano živinče se da ozdraviti z ,,Distolom". To 30 nekše vrste pilule. Pomagajo zagvišno, či je prav notridavlemo i či zadosta damo. Vsaka pilula košta okoli 14 Din i za vsaki 50 kg. žive žmeča pri živinčeti se davleta 2 pilul. Najbogše pa je živinče doma zvagati, da dobi popunoma natančna navodila, ka mora delati. Opomenémo samo telko, da se pilule morajo davati cele, zato je morete živinčeti potisnoti v grlo, da je ne Zgrizo, nego cele požre. Uspeh majo samo, či davlete zajtra na prazen blek.
     V d. lendavskem srezi se dobijo zdravila proti mèteličnosti pri srezkom živinozdravniki.
                                                                                                Cene:
Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 305 Din., žita 210 Din., ovsa 175 Din. küharice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci Hl'— Din., svinje 14—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent.
                                                       Borza:
1 Dolar 56 Din 64 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 25. p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2*45 D.
Mali oglasi.
                                                                             Gor stoječi les
                                                                     za rušt valon se oda v Gornji Petrovci pri MARIJI SÁRKÁNY gostilna.
                                                                Edno malo
in v dobrom stani posestvo do 9 plügov zemle, či je küpec zmožen več küpiti ešče lejko k coj dobi 4—5 plügov. Pozvedi se v gostilni MAITZ Gornji Cmurek p. Apače.
                                                                    Proda se
lepo posestvo 12 oralov njive, travniki, gozd, debelo drevje, vse pri hiži, hiža zidana in v dobrem stanju, pridela se 30 do 40 polovnjakov jabblčníce, radi preselitve. Vpraša se pri VALENTIN SUMAN v Bačkovi fari, Sv. Benedikt v Slov. goricah.
                                                                    Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za .Novine" pri
    I. HAHN trgovina s papirom, s pisarniš-katni in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti.
ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Podpirajte i Čtite
»N-O-V-I-N-E" !
Kmečka posojilnica
                          v MURSKI SOBOTI
   r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo.
   Obrestuje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžilo kmečkomi lüdstvi.
Za PREKMURSKO TISKARNO
v Murski Soboti IZIDOR HAHN.
Izdajatelj JOŽEF KLEKL.                 Urednik: IVAN JERIČ?