LETO—YEAR XXVI. Zbornica zahteva objavo "dote" Izhaja mk 4. In prasnikov. I«»oad daily Saturday», H Sunday« and Holiday». i i. 'I PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki proatori: 2067 8. Lawndal« Ava. t ' Of fie* of Publication! 2667 Sou tli L* vvmlali- Ava. Telephon». Rockwall 4W4 Chicago, III., pondeljek, 9. januarja (January 9), 1933. ** STEVw—NUMBER 5 Aocaptanca for mailini «t apacial rata of poaUfä provUUd for In aaetion UOS, Act of Oct. S. 1017, authorised on Juna 14, 1016. Tehnokradja je objela vso A-meriko. Vsi čssopisi razpravljajo o tehnokrsciji. Hoovrov raziskovalni odbor o socialni smeri ie dal tehnokratom precej Komentarja. Velike bizniške družbe so v strahu. Novotetna porodila korporacij in finančnikov „o letos brez bombastičnih napovedi in optimističnih načrtov. Končno se slišijo glasovi, da bo tehnokracija imela pristaše v novem kongresu in bodoči ad-ministradji v Waahingtonu. Roosevelt ima enega ali dva teh-nokrsts med svojimi ekonomski-mi svetovalci! Zavedni delavci, ki ie davno poznSjo dejstva, ki jih zdaj od-krivsjo tehnokratje, naj ohranijo hlsdno kri. Do danes Jo vse gamo pri besedah. Tehnokratje sami pravijo, da nudijo le diagnozo ali dognanje bolezni. Glede zdravila še nimajo nobene be-B^de. Zdravnik, ki pove bolninu, kaj ga muči, nato pa mu reče, naj si sam predpiše zdravilo, ne bo imel dosti kredita.' Tehnokratom damo kredit — kakor smo ie rekli — ker so zbrali toliko dobrih podatkov, ampak podatki sami in na teh sloneč zaključek, da je ""cenovni sistem" (kapitalizem) na robu propada, še ne bodo rešili soci-alnega vprašanja. Treba je praktičnega programa in ljudi, ki bodo program uveljavili. To je glavno! Za uveljavljenje radikalnega programa.— program za preobrat ekonomskega in socialnega reda na bolj*-men* MU radikalen ! — sta samo dve poti: politična akcija ali nasilna revolucija. Dokler ne vidimo programa in poti, se ne bomo prav nič raz)-burjalL Slišijo se glasovi o inflaciji. Inflscija pomeni, da se sceni denar in postane manj vreden, cene pa gredo kvišku. V kongresu imajo več načrtov za "lahko inflacijo." Senator Borah predlaga, naj se zniža vsebina zlata v ameriškem dolarju. To znfža vrednost dolarja in požene cene fanmskim pridelkom navzgor. Farmarji bodo profitirali. Ako pride inflacija, bodo profitirali vsi oni, ki imajo kaj na prodaj — in vsi oni, ki Imajo dolgove. Izgubili pa bodo upniki. ki so posodili dobre dolarje in vzeti bodo morali v povračilu «labe in manj vredne dolarje. Ce vlada natisne par milijard dolarjev novega denarja, ki bo imel manj zlatega kritja, se lahko kmalu iznebi notranjih dol-xov; izplačala bo bonde, toda lastniki bondov bodo dobili manj. Bankirji seveda ogorčeno nasprotujejo vsaki inflaciji Kajti bankirji so največji upniki; samo federalna vlada Jim dolguje milijarde dolarjev. Vsa deiela je zadolžena bankirjem. Toda breme dolgov je tako veliko, da Je jasno, da vsi ne bodo nikdar plačani. Ce se bo kriza nadalje-"»I« *e par let, mora propasti več ko polovica dolgov z 1— Vprašanje Je, kaj Je __ da dolgovi propadajo počasi v bankrotnem procesu 1U " brišejo t udarcem Inflacije. Nekj« mora počiti. Natezalnica deflacije, ki traja fte tri ne more več trajati dolgo. . lav.ke mezde In farmake cene * tako deflatlrane, tako so nizkem, da nižje ne morejo ^ 77 rMtn * hočejo narediti * delavcev iU4njtt da bodo de- ^"J. Deflacija Je uničila delavca in farmarja. Zdaj i Prit. na vrsto bankir, da ga poč »nflaclja po hifeu. u ne bo Izbira- ¿ a !*?- Ib dejstvo ^ ** * dobi inflaeij« as delav- Deas na več TEHNOKRATJE muo POLOM V18|BEMH Njih dognanja so velika novost sa ogromno večine Američanov, ki iščejo izhoda New York. — Kot prerijski požar se širijo ideje tehnokra-»v po deželi. Profesor Rosa z wiskonsinske univerze pravi, da v svojih 50 letih opazovanja socialnega razvoja Amerike ni še nikdar prej videl toliko zanimanja in diskusij o kakem vprašanju kot sedaj vlada po deželi za "tehnokracijo". Ideje, ki so jih sprošili tehnokrati, niso nove za marksiste, so pa nove za ogromno ameriško maso, ki se dozdaj ni resno# u-kvarjala a socialnimi problemi, n kombinacija rasnih faktor-, ev je odgovorna, da je publlci-eta tehnokratov, ki so naperili svoj žarkomet na cenovni in profitni sistem, dobila tako širok odmev. Njihovi stiki z ko-umbijsko univerzo in pa dejstvo, da ljudje iščejo izhoda iz trize — vse to je pripomoglo do široke diskuzije njihovih dognanj. Vae aloje in najbolj pa kapi-aliatične je dirnila napoved tehnokratov, da Jt>o v prihodnji 8 mesecih prišlo do kompletne-ra poloma ameriškega kaplta-izma. Začasno ga lahko reši le nflacija^ali pa drugi prav tako drastični ukrepi. S tem bi po-om le od godili sa nekaj časa, ker do njega mora priti prej ali slej, pravijo tehnokrati (Marx ;e to napovedal že predieč kot drema '^eracljaW) Svojo napoved bazirajo pa ra-pidno naraščanje dolga in obveznosti ter na naglo izpopolnjevanje strojne produkcije. Dolg narašča bitceje kot pa se dviga produkcija. Rezultat tega je, la je prišla dežela le skoraj do točke, ko gre polovico narodnih dohodkov za izplačevanje obveznosti. Vse obveznosti — delnice, bondi, hipoteke, posojila — tehnokrati cenijo na 218 milijard, kar znaša približno dve tretjini narodnega bogastvs. Tehnokrati kažejo na obremenjevanje industrije, železnice na primer izdajo bonde, ki potečejo čez sto let. S tem denarjem nabavijo lokomotive in drugo opremo, ki traja Le nekaj let. Ko se obrabi, zopét iščejo bondnega posojila v iste Hvrhe, kar pomeni piramidiranje dolga obveznosti. Neka železnica ima na primer za 190 milijonov bondov, ki dozore 1. 2047 (takih slučajev Je nešteto). Predno ti bondi potečejo, se bo njen dolg najmanj popeteril. Absurdno je misliti, »da bo ta dolg kdaj kA plačan. To je nemogoče. Na drugi strani js stalno dviganje strojne energije, kar po-meni mehanizacijo dela. Turbi-■ s 800,000 konjskimi silami producirá v osmih urah toliko energije (in uprsšena energija je delovna aila) kot devet milijonov delavcev v istem času. Štiri turbine te velikosti produ drajo več energije kot pa vsi delavci v Ameriki. Rezultat tega je, pravijo teh nokratf, da Je v industrijah po-< Dalja a* Z. »traaU Resolucija določa, da mora kor-poradjn sa finančno rekonstrukcijo objaviti via posojila Washington. D. C. — Nižja kongresna zbornica je v petek sprejela resolucijo, ki določa, da mora vladna korporacija za finančno rekonstrukcijo objaviti vsa posojila bankirjem in drugim prejemnikom, ki so bila n*-rejena od 2. februarja do 21. Ju-ija 1981. Na prejšnje zahteve v kongresu, da mora biti poslovanje o-menjene korporacije javno, Je fioover trmoglavo ugovarjal, Češ, da bi to škodilo bankam, če ae objavi, da so te in te banke iska-e pomoč pri vladi; ljudje bi i* gubili zaupanje v te banke. N* drugi strani pa imajo kongres-nikl in senatorji mnogo pritožb, da se zlorablja denar, ki ga je tongres dovolil omenjeni vladni korporaciji, katero je ustanovil loover sa "pobijanje depresi-e." Te pritožbe so največ povzročile, da je bila aprejeta resolucija za javno poslovanje. Resolucija gre zdaj v senat ske plače dvigajo veliko počasneje kot pa cene potrebščinam Delavec ne bo nič na boljšem. _.e • • Governer države Vlrginije je isjavil, da ne bo več pomOostl nobenega kaznjenca, dokler ne bo imel garancij, da pomllošče-ni kaznjenec dobi delo. Ako 1**1" govemerji vseh držav osvojili to pravilo, ne bo za dolgo dobo nobenih pomiloščenj. Danes Je prekleto malo garantiranih služb tudi sa takosvane svobodne delavce. Os bi kaznjenci v zaporih vedeli, kaj «s godi zunaj po svo-L bi lahko čutili, da so oni še na najboljšem Irezposelni ilti iipiM ^MMM^hjMflP' .^HMfljílfl^ * Dva poslovna agenta je obstreNl radi diskriminacije pri oddajanju dela New York. — V svojfSešpe-ratnosti radi dolge brezposelnosti in raketiratva unijsklh u radnlkov, je Benny Glast, natakar po poklicu, odprl ogenj na dva poslovna agenta, Jack Un sherja in Molt Turkela. Oba sta v bolnici in izven nevarnosti. Glast se je asm izročil policiji n povedal vzroke. Na unijaka uradnika je stre-jal, ker je že dve leti čaksl na delo. Lasher j a in Turkela je večkrat prosil, naj mu ga pre-skrbita, a sta ga vselej zavrnila, češ, da ne moreta ničessr storiti. Nekega dne pa mu je neki "go-between" ali zaupni poaredovalec uradnikov omenil, da delo lahko takoj dobi, če plača par sto dolarjev. Mesto tegs se je Glast vrnil z revolverjem. Po tem Incidentu je več članov priznalo, da so morsli unijskim uradnikom plačati večje vaote denarja za delo. To so potrdili v zapriseženih izjavah, ki jih ma v rokah distriktni pravdnik. prijatelji obstreljenih uradnikov pa pravijo, da so se nekateri člani poslužlli obtožnice o rsketirstvu vsled tega, ker bi radi prišli na krmilo unije. Kubanska vlada zaplenila revijo Havana, Kuba. — Kubanska vlada je zaplenila vse kopije nove revije "Common Sense", ki izhaja v Združenih državah, radi članka, v katerem je Cariton Beals razgalil Machadov teroristični režim. LEWIS PODALJŠAL POGODBO ZA DVE LETI Ckuti stare unije nisb imeli nobene besede. Potesa je bNa storjena proti novi uniji Springfield, 1U. — Illinoiski voditelji stare rudarske unije so v sporasumu z Lewiaom podaljšali obstoječo pogodbo za dve leti. Pogodba je imela poteči spomladi. Bila je tudi prvotno usiljena članstvu, kar je povsro-čilo revolto med illlnolskimi ru darji. 'Lewis in operatorji, ki se bore proti novi uniji, eo se spora zumeli na ta korak kot potezo proti novi uniji, kateri se je pridružilo okrog tri četrtine rudarjev v državi. Pogodba progresivne unije poteče tudi spomladi. Lewisu se je zdelo ne-varno, če bi se pogodbe obeh unij iztekle naenkrat, ker zgodilo bi ae najbrž, da bi ae večinoma vsi rudarji pridružili novi uniji. Pa tudi dohodke si je s podaljšanjem ■ zasigural. Voditelj stare unije so pri podaljšanju pogodbe rabili svojo ksrakteriatlčno taktiko in til so članstva sploh vprsftall, če se strinjs s tem korakom aH ne. iPrav ta taktika pa je odgovor na, da je mobillslrana cela armada milice in privatnih pre-tepačev in morilcev, ki skušajo zamoriti rebelno gibanje med rudarji in jih obdržati v Lewi sovi uniji. Ce M ne bilo radi vojaškega terorja, bi Lewis ne imel niti ene krajevne organi-sacije več v IUinoisu. Milica v padla v stan progresivnih rudarjev Taylorvllle, 111. — Milica Je ustavila izgrede in pikotne pohode v tukajšnjem rudarskem konfliktu. Miličniki so vpadlt v stan tukajšnje lokalne unije progresivnih rudarjev, vse preme-tali In aretirsll enegs odbornika. Med nsdsljnjlmi desetimi a-retlranimi osebsml Je tudi policijski šef Mattaozo iz Kincaida. Ema Cummolato, žena Člana u-nije progresivnih rudarjev, ki je bila ustreljena na plketnem pohodu zadnji torek zvečer, je bila v Četrtek pokopana ob veliki udeležbi rudarjev. Pokopali so jo zraven Ganesa, progresivnega rudarja, ki je bil ubit od deputljev zadnjo jesen^ Akcija za odpoklic Izjemnega Green grozi $ stavko za petdnevnih Zakon petdnevnlka In Aesturnl- ka, dola ali generalni štrajk— druge poti nI • VVaahington, D. C. — Ameriško organizirano delavstvo se bo moralo as teči h generalni stavki, da al uveljavi petdnevni delovni teden in šesturnlk, če ne bo druge poti. Tako je Izjavil zadnje dni Wllliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ko je urglral sprejetje zakonskega načrta sa krajši de-lovnlk pred juatičnim pododse-kom senatne sbornioe. Zadevni načrt je predložil senstor Black, demokrat ta Alabame. Načrt določa, da se petdnevni dslovnl teden in šesturnik obligatno uvedeta v vssh ameriških Industrijah kot nujnostnl ukrep za pobijanje depresije, toda mesda mora oststl stara. Green je rekel, da takojšnja pomoč sa bresposelne delavce lahko pride le na troje načinov. Prvi način je, da kongres uveljavi krajši delovnlk; drugI je, da kongres sprejme ^istem dole ali denarne podpore za bresposelne In tretji način je, da si delavci aaml pomagajo z — generalnim jltrajkom. Green upa, da se bo kongres dobro premislil predno dovoli, da se delavci lotijo skrsjnega sredstva. Green je avarll senatorje, nsj ne nič več ne zanašajo na delodajalce, da bodo prostovoljno dovolili skrajšani delovnlk. Dovolj Je bilo apelov, toda prostovoljni odsiv med delodajalci je bil tako malenkosten, da ni vredno govoriti o tem. 8plošni petdnevnik In šesturnlk bi pomogel, da bi se 6,000,-000 brezposelnih delavcev takoj vrnilo na m, Je rekel Green. Columbus, O. — American Clvil Uberties unija bo sponso-rtrala predlogo za odpoklic anti-sindikalfstičnega zakona, ki Je bil sprejet takoj po vojni In je naperjen proti delavskfm agitatorjem. Odsek legislature Je že v zadnjem zasedsnju priporočal odpoklicanje tega zakona, akcijo ps sta v zbornici porazili Ameriška legija in Hčerke ameriške revolucije. Privatna dobrodelnost skrahira-la v Clintonu Clinton, Is. — Potem, ko js pritisnila z vso silo delavce, ki še niso bili vrženi na cesto, Je privatna dobrodelnost zbrsla ko«, maj dvatlaoč dolarjev v enem mesecu za pobijanje bede med brezposelnimi. Zaposleni delavci so morali dati svoj delež, bogatini «o pa zadrgnili mošnjo. Na mlloščlnskl listi j« sedsj v tem mslern mestecu nad tritlsoč oseb in število se bo nedvomno povečalo v prihodnjih mesecih. K Lan ovci vdrM v stanovanje zamorske družine Daly City, Cal. — Maaklranl klanovcl so ponoči vdrli v hišo C. Edwardsa, pretepli nJega, še-no In otroke ter-razbili pohištvo ter jim zagrozili s smrtjo, ako se takoj ne umsknejo iz belo-poltnega distrikta. Kdwards se je pritožil pri policiji, toda slednja nI podvsela nlkaks akcije, da zasledi člane drhalske gangs. Produkcija Jekla ** podla New York.—Produkcija v jek-larskl industriji je padls zs dva odstotka v novembru, veliko število bank pa Je moralo zapreti vrata, se glasi poročilo. v Ženevi, Utrnil OssfcJs PRIČETEK DOJA ZAPETDHEWÍK IN SESTURMK Državna federacija bo sahtevala sakonsko skrajšanje delovnika na 30 ur v tednu Sen Francisco. — (FP)—Državna legislature bo na svojem prihodnjem sasedanju Imela pred seboj sahtevo sa skrajšanje delovnika na 30 ur na teden. To vprašanje tvori prvo točko legis-lativnega programa državne delavske federacije sa to leto. Ni pa to edina sahtava. V smislu sklepa sadnje kdn-venci je Ameriške delavsks federacije bodo kalifornijska unije ttkušale uzakoniti tudi driavno zavarovanj« proti breaposelno-sti. Poleg tega bo federacija sahtevala od leglalatura 20 milijonov za oskrbovanjs brezposelnih v tem letu, odpoklic antisln- . dikallstlčnega sskons, prepoved "yellow dog*' pogodb In pa "po-rsvnsvo defektov" v Mooneyje-vem slučaju na podlagi novih dejstev. Državna komisija o brezposelnosti, kateri načeluje nadškof Hanna, bo prišla pred legislature tudi s prlporoČIolm sa ustanovitev državnega ekonomskega sveta, ki naj bi študiral vse fese ekonomskega in socialnega šlvljenja v interesu splošnostl In leglslsturl priporočal potrebno zakonodajo, Državo bi ekonomski svet stal 925,000 na leto. M|skl o IHMaklh rs- lair* »'JJ^PJP^» . < Nsšll so veliko lojalnost do no. ve unije. Predsodki proti rs- dikalismu Izginjajo Chicago. — (FP) — Progresivna rudarska unija se je že čvrsto usidrala med illlnolskimi rudarji, po mnenju dijsšksga komiteje s wlsconslnske državne univerze za preisksvo rszmer v premogovni Industriji te države. Po zatrdilu urednikov Ima unija 82,000 članov, od katerih Jih dela 19,800, pet tisoč jih etavka In drugI so bres dels. Vsžnejše kot so te številke je velika lojalnost mod člani in njih družinami do unije. Rastrgsna so bila dolgoletna prijateljstva med Um In onim. Zrastla Je visoka mejs msd prlstsšl nove or-sanlssclje In tistimi, ki so na strani stare rudarske unije. A» fektlrane so celo šole. Ko Je v Kincaldu šolski odbor naročil premog od družbe, ki Ima pogodbo z staro unijo, so sestav-kali šolsrjl In prisilili oblasti, da so nsbsvile premog Is premogovnika, v katerem delajo progresivni rudarji. Dijaški odbor Je poročal tudi o veliki kulturni ali idejni spremembi med Illlnolskimi rudarji. Predsodki proti rsdlkslizmu is-ginjajo in celo vera mora popustiti oslroms se prllsgodltl novemu gibenju med rudsrjl. Kampanje tsfcrtfoe «Dlje New York.—-V soglasju s zaključki, ki so bili sprejeti na konvenciji Ameriške delavske federacije, bo United Textile Workers unija vodila močno kampanjo proti suženjstvu v industrijah, nizkim mezdam, dolgim delovnim uram In brezposelnosti. Vrhovni svet unije Je tudi naznanil, da !*> otvorll kampanjo za organiziranje vseh delavcev v tekstilni Industriji ter zahteval kongresno preisksvo rasmer med tekstilnimi delavci na jugu In v državi Maine. Obdavčenje zvonca Ja v tpanljl Madrid, 7. Jsn. V mnogih španskih občinsh so naložili da-vsk na cerkveno zvonenje. Na piflmer v Caceresu mora vsaka cerkev plečeti sto peset na MU> sa privilegij svonenja. Občine smatrajo cerkveno svonenje sa Javno aadlego. • Ottrnm ' «AM**. m »H»" i»*' »»' mM»Iu Pomolu >•» pf«voé«MM», 4« M UM M _____ Domač drobiž PROSVBTÄ PONDELJEK, 9. JANUARJA. PROSVETA THK ENLIGHTENMENT CI.AMIX) fM naboune IAHTWINA pooroiNi »M>VKN»K* JKONOTK Or... W SU kr MtiWi B#MTII SMMT _ M £4fbt«M U»»«» CM- ___ Kjmm4» NM »»•• «« M«. 9I.M m M rt |*u: M CM«««» i« •7 M M «4» M«. W-7I •• *rw. Ji«Ucrtp4i./n rate*: for Um Unitmi Stolm In«** CMr««u| awl Cw4ü N» H« a»u«*« »mi < ««r» ' " 99 m vm ra«- A4««rtU»« •crtpi. V iN M« «. «cnMMnt-HMf • nMrui <•., kar im «ifc • ll»u*»i PRO«VETA 2MT-M IM. Ara.. Chirac«. MKMBKK (IT THK rKDKftATKU Y H. VMM. GJ^ovipn^Hjifi Zenissiv» MA« k • - iS.' j-USáL— (Dm. ... Sloven»*« bank* zapfte vrat«; «Míen od voditeljev ponkiwll Ely, Minn-—First Stste Bank, podjetje slovenskih trgovcev, Je 4. jan. zaprla vrata. Zvečer i-stegs dne fi Je odgovorni bankir Lenart 8lobodnlk pognal kroglo v praa in zdaj «e nahaja y bolnišnici. Prizadeta ao vsa slovenska društva, posebno pa slovenski trgovci. Najutanejfcl ameriški Slovenec umrl Duluth, Minn.—Frank Ix*ar, star čez 90 let in splošno sma-tran najstarejti slovenski naseljenec v Ameriki, je 4. Jrfhuarja zjutraj umrL Doma je bil od Ribnice. Naši listi so o nJem te veliko pisali. Zadnja leta je malone popolnoma oslepel. Napad na hrvaške f ranili kane političen? Chicago. —}Pred kratkim smo poročali o vpadu treh zllkovcev v tu pn išče Irančiftkuiift, Blata Jerkoviča. Bluiditje so nalll majhen znesek denarja in Jerkoviča so tako teiko ranili na glavi, da so fca morali odpeljati v bolnišnico. To je bilo dva dni po bo&lču. Zdaj pa pile neki "Poplllus" v newyorikem Hrvatskem listu, da v Jerkovlče-vlh krogih sumijo, da je bil to politični napad, v katerega so najbrt zapleteni pristali jugoslovanskega reftima. Župnik Jer. kovlč Je bil aktiven v propagandi za "veliko Hrvatsko." Nogo al Je zlomil .Pueblo, Colo. — Frank Pet-kovtek si je po nesreči zlomil nogo. Clevelandskl drobit Cleveland. — Umrl Je Tom Kljun, star &1 let in doma iz Bu-kovice pri Ribnici. Tu je bival :12 let in zadnja leta je ftivel na farmi v Genovi, Zapušča leno, Itiri hčere in sina. Med deputijl, ki jih Je upoalll novi demokratski klerk okrajne-ga,šodlšča, Je tu Dr. Furlan ae je pre*elll Chicago. — Dr. Andrej Kur-lan. anani slovenski dentist, se je zadnje dni preselil iz Crawford ave. v *Uro nanelbino pri cerkvi. Njegov novi urad Je na naslovu 1868 W. 22nd nI., prvo nadstropje nad Flnglovo lekarno. N moreča v Jutnl Ameriki Ruenos Aires, Argentina. — Josip« Falettča, starega 28 let, »o nalll mrtvega na fteleznlškem tiru 11. decembra. Vlak mu j« odtrgal glavo, roko In nogo. Kako Je prlllo do nesreče. Je nI pojasnjeno. Doma Je bil la Levških Ravni pri Kobaridu in v Argen-tini je bil kakih pet let. IH-a ran lena v Miki med »nI J. »M«l la nmiMlmi delavci I ndependaaca, M<> — Dva delavca sta bila ranjena in štirje aretirani v bitki med neunijski-mi In unij^klml del« vel. ki so bi-li sap«wleni pri podiranju sUiv« ga sodnijskeg« poslopja. Pogodba je dejptevel«. da morajo delo lavrlitl unij «k i dala vel, kar pa i« kontraktor Ignoriral. - Naia delavska doltnoat Coiiinwoodr O. — Pazoo či- tam različne tlopise v dnevniku Prosveti, ker imam sedaj dosti časa, se telim malo oglasiti v listu. Vsak treznomisleč človek lahko vidi, da se danes vrli boj med kapitalizmom in razredno zavednim delavatvom. Vidimo tudi, da je kapitalizem pritel do vrhunca svoje moči in je začel počasi propadati. Kajti vsaka stvar pride enkrat do svojega konca, in revidfl! amo, ako gremo razcepljeni v boj, da smo gotovo poraženi. Vae drugače bi pa lahko bilo, ako bi ae delavstvo zavedalo in nastopilo v enotni fronti. Marsikateri delavski zastopnik bi lahko bil Is-voljen v javne urade in rasna postavodaje. Volilci bi potem tudi na imeli izgovora: "Kaj bom volil sa tega ali onega delavake-ga kandidata, aaj itak ne bo zmagal, ko imate toliko strančlc." Pri zadnjih volitvah je bUo več natih rojakov v konfuziji, ker ao se metali radi aoclallstič-ne in sociallat-labor stranke. Tukaj pride izrek Marksa, v katerem pravi: "Delavci vaega sveta, združite ae 1" do polne veljave. Ce bi ae po njem ravnali, bi mesto strančlc Imeli lahko močno stranko delavcev, ne glede kako ime bi nosila, samo da bi slonela na podlagi in principih socializma. Jas mislim, da večina članatva bi ne Imela nič proti temu, le pri voditeljih vseh strančlc bi bHo treba malo več dobre volje, da bi delovali na to in da bi bili bolj tolerantni eden napram drugemu. Ako bi bili sdruteni, bi ne bilo danes 12 do 15 milijonov delavcev brez dela, da njihove družine atradajo ln to v državi, kjer je vaega dovolj« Tukajšnji list Cleveland Press Je pred časom poročal, da bo treba to simo skrbeti za najmanj ( 27 milijonov ljudi, a je to števfc lo gotovo prenisko. Ako bi vae te mnotice stradale zato, ker nI zemlja obrodila, bi bilo nekaj drugega. Tako pa milijone ton ti v II ln poljaklh pridelkov gnije po farmah In trohnl po raznih skladllčth, na drugI atrant pa ljudatvo strada. To je sistem kapitalizma! Koliko tivU ae vsako leto nalalč uniči, samo da ostanejo eene visoke. Torej, ali ni to blasnl sistem v kapltalatlčnl državi? ' Ako bi se odpravil ta sistem in nadomestil s socialističnim, potem bi ne bilo toliko revetav na eni atrani, pa tod! ne milijonarjev na drugi. BI ns bilo krize. kajti vladala M lahko prava pnmperiteta, da bi Im*U val Ijn-dje vsega dovolj, dokler nam zemlja rodi. Delo bi as lahko tudi razdelilo med vee ljudi. In bi tudi morda zadostovalo, ako bi vsak delal samo |to 4 ure na dan. In to v zavesti, da dela sa ne pa sa praflt pri1 kateri ao al na ustvarili Is ogt medtem ko sami delavci trpe ve. Ilko pomanjkanje. Torej, s eno beaaio bi lahko omenili. naheJaSM v suioosU. Pred leti je bilo treba Abraham s Unsolna, da je črnce is telesne sužnosti. Kaj pa mi drugI — mezdni «utaji? Ali bomo čakali, da ae bo rodil kak Mojzea, da naa bo osvobodil izpod krutega kapitaliatičnsga jarma? Ali ne mislite, da mo sami v sebi toliko moči, da lahko to storimo, ne da bi čakali na kakega odrelenlka? Stari soc. izrek prsvl, da kadar bo prišlo osvobojenje delavcev, da bo to morajo biti delo njih samih, *ar je tudi resnica. Kajti, če se bi delavstvo zavedalo svoj« velikanske «oči, ki bi jo poeedo-valo združeno v eni močni orga-niaaciji, bi tvorilo trdnjavo in bi ne bilo na svetu sile, Id bi jo premagala I" fllilal sem te marsikaterega delavca, U je le toliko srečen, da ima delo, čeravno skoro ss-stonj, ki je rekel: "Kaj mi če organizacija, saj jaz delam r Tak človek ne premisli, da se bo #e lahko jutri znalel na cesti in bo delil žalostno usodo s milijoni drugih, ki so bras dela in trpe veliko pomanjkanje. Lepo ftte- Proslava petnajstletnice . Detroit, Mich. — Pevski zbor "Svoboda" obhaja letos petnajstletnico svojega obatoja. Zbor je deloval od začetka pa do danes skoro neprenehoma. Priredil Js več koncertov, zadnja leta je pa dal na oder veži spevoiger in dve opereti. Za proalavo petnajstletnice, za katero je določen dan 16. januarja, bo sopet dal na 6-der opereto tridejanko—"Kakor atari, tako mladi." Snov oprerete je vzeta is kmečkega tlvljenja v starem kraju. Slika nam kale iivljenje kmečkega dekleta Lenčke S njene matere Erneatine.lri jo je poalala v mesto v šolo, da se is-obrazi, da ne bo tako "ordinar", kakor se sama israia, ter daj* lažje dobila mestnega ln bogatega mota, da ji ne bo treba delati na kmetih. Ko ae Lenčka vrne is »sita, jI njene prijateljice sa «prejem okrasijo hiio. pa ji kraaia po njenem prihodu zapo je jo pedoknico / pa pride Sigmund, Ikrk, katerega je mati določila Lenčki za ženina. Len-' čka ga noče, ker ima raj še postavnega fanta, županovega Jožetu, o katerem pa mati noče ni česar slitatL Jote premitljuje, kako bi materi tkrica pristudll Prosi gs, naj gre namesto nje-ga—¿ter on nima časa tvečer na vas in trobi na rog, da na ta način skliče vatke fante skupaj Ko se zmrači, gre Ikric res na vas in trobi: Prebivalci pa mislijo, da je ogenj. Nastane zmešnjava, ljudje vai razburjeni letajo po vasi, a ker ne vidijo nikjer ognja, hočejo vedeti kdo je trobil. Policaj, ognjegasci "in kmetje prepodijo Stgmunda na vrt, kjer je Lenčka gostila svoje prijateljice: Ko Ikric pojasni, zakaj je trobil In kdo ga je napotil k temu, ae jeza ljudstva obrne proti Jožetu. Sala se zaključi s pretepom. Jože je dosegel svoj namen, Ernestina mu da hčer za ženo, sama pa vzame njegovega očeta tupana Potočnika. Igra je polna veselih prisorov, nastopajo solisti, dueti, ženski in molki zbor. Petje spremlja orksster pod vod-' stvom Johna Berlisga. Na pro- zbor "Praha" in zapoje par pesmi. . v Vrli ae v Slov. del. domu na West Sidu. Vstopnice so v pred-prodaji 36c, pri vratih 40c. Dobijo se pri članih "Svobode." Vabljeni ste vsi rojaki, da nas posetlte in se razveselite z nami. Na svidenje I—Anton Semec. vilo nas je, ki smo preffrifenl, , ^ .. x da enkrat pride dan vstajsnja/ ^vi gostuje tudi čeiki soc. pev ko se bo ljudstvo osvobodilo in 1-------- strlo kapitalistične verige, Sicer ne vemo kdaj pride tisti las, ampak enkrat gotvo prida, in takrat bo Mm prilla prava pro-speriteta in sa delavstvo dan odrešenja. Koncem mojega dopiea naj o-menim le to, da urednUki članek v Prosveti s dne 0. in 6. dec. m. L pod imenom "Trg sa bajke" se mi je zelo dopadel in se mi je zdel tako podučljiv in resničen, da bi ga moral čitati vsak delavec. DrugI članek je bil v Prosveti s dne 8. dec. m. 1. pod imenom "Rusija" is peresa dobro poznane A. P. Krasne, ss kar ji čestitam. Lahko trdim, da je ona ena izmed najboU zmožnih slovenskih žen v smerilki delavski politiki. 2elei bi, da se ona le večkrat kaj oglasi v Prosveti. Vsem skupaj telim srečno novo leto!—John Lokar st. Pri rojakih v Peniti Pittsburgh, Pa^-JCo to pišem — SI. dec. — je zelo deževno vreme. Tudi včeraj je deževalo ves dan. A slabo vreme me ne zadrti doma. V enem mojih prej-injlh ftopisov sem bil poročal, da nameravam ostati doma do novega leta, pa me je žena o-potnnila, da je dne 27. dec. praznik nedolžnih otrok, čet, da lahko službo "^amenjam." No, sem si mislil, služb ne bom prebiral, pač pa bi se marsikdo branil zamenjati stare Žene za mlado. In tako sem sklenil, da grem po svetu iskat mlado ženo, svoji pa sem naročil, naj mi pripravi primeren zajtrk, kar je z veseljem storila, saj je vedela, da se me bo odkritala za par tednov. Najprej sem se ustavil v Sharon u, O., kjer sem dobil novega naročnika, Mika Lenarčiča — ali je pa naročnino ponovil. Ob 11. uri sem te odrinil proti Pltta-burghu, od tam pa v Bridgevil-1«. Pete Selisnik je takoj ponovil naročnino naProletarca, medtem ko sta Zigmund In Tome ponovila celoletno naročnino na dnevnik Preeveto. Iskrena hvala vsem! V naselbini Primrose so Kalanovi ponovili naroČ. na Pro-sveto in ml dobro postregli. Kaj več je treba? lato sem doživel pri Bartolichevih: naročnina in postrežba. Deževalo je, vseeno sem nadaljeval pot in prilel v prijazno alovensko naselbino Midway, med potom pa aem ae tudi ustavil pri slovenskem tr- Najetarejli prvoletaik na či-uaiverzl, Unton Keith, star 36 let ta eče dveh otrok. ; govcu Fredu Mačku, ki je tajnik drultva It. 231 SNtPJ. S sobratom F. Mačkom sva se pogovarjala o tem in onem, največ pa o vpralanju dnevnika Prosvete. Dejal je, da se etri-njs t mojo idejo, ki sem jo bil omenil zadnjič v dopisu, da bi vsS društva skupno priskočila nalemu dnevniku na pomoč, želim, da bi tudi drugi drultveni uradniki pri vseh društvih upoštevali ta nasvet, tako tudi nsli somišljeniki. Društva bi lahko pomagala z rednimi prispevk za * dnevnik. Tudi prostovoljn prispevki bi dobrodošli. Obiskal sem rojaka Josipa O-stermana, ki se je tudi nanovo naročil na naš dnevnik. Upam da ostane zvest naročnik vse življenje. Tudi očeta Žusta sem obiskal in njegovega sina, ki i-ma brhko nevesto v hiši. Oče jo zelo vesel, da mu ni treba ved piskrov pomivati, odkar je pri* šla v hišo mlada gospodinja. Z očetom 2ustom sva kramljala dolgo v noč, tako dolgo, da naju je pozdravilo novo leto, ki je med najinim pogovorom prepodilo staro leto. Cemu bi čez praznike čepel doma pri mami, ko pa je tako lušt-no pri naših rojakih v Penni Saj mi niso dali živci miru, da jih ne bi posetil med prazniki, kar sem tudi storil. Zavedal sem se, da je v teh težkih časih treba stopiti čvrsto za naročniki, da se tako pomore našemu vrlemu dnevniku do obstanka. Nekdo svetuje, naj se konven-cijs prekliče In njen densr naj se porabi za asesmente in za pomoč dnevniku. Udaril je po delegatih, in po društvenih ter |)0-tovalnih zastopnikih. On Želi, da se njegov predlog upošteva, h dopisa seva, kot da bi drultva izvolila same nevedneže ta delegate, ne pa zmotne mote in te-"ne, fante In dekleta. • Dne 28. dec. p. I. sem odlel na pot za naročniki in do 2. jan. 1.1. sem dobil te lepo Število novih jiaročnlkov, medtem ko so mnogi stari ponovili naročnino. Dopisnik pravi, da bi se provizija odpravila v dobro dnevniku. To bi nekaj pomagalo, ampak kdo pa bo naročnike nabiral in jih vspodbujal? Dnevnik mora Imeti gotovo število naročnikov, da samore kot tak ishajati. On pile tudi, da bi moral biti vsak član naročnik na dnevnik. To bi ne bilo preslabo, le da bi bilo treba izravnati sadevo tako, da ne bi velike družine trpele valed tega. Mnogo članov je aedaj pasivnih, ker ne morejo plačevgti Zatrirtig strupi Bršljanovi IM, huieno olje u privni sok, trobeatice in Zastopniki so -potrebni. 2e mnogo dobrega ao storili za dnevnik, drultva, klube ltd„ namreč potovalni in drultveni zaatopniki, sato je potrebno, da ostanejo In da delajo sa dnevnik le naprej.—Aaftoa Zdravnik dr. Leschke pri^ duje v neki strokovni medici reviji o tri in polletnem otrok? ki as mu je hipoma pričelo bil! sti. Noge ga niso drtale več £ va ga je bolela, končno so pili prividi, v katerih j« m2 da ga saaledujejo razne tiv^S koži so mu nastali izpuščaji u kor pri ikriatinki, senice mu razširile, srce mu je utrim. k> v besnem tempu. Zdravniki kakor ni mogel ugotoviti vi* ka za to nenavadno obolenj, vseeno pa mu je Izpraznil tek dec. Po treh urah je bilo hip®, »a vse v redu, šele pozneje a odkrili vzrok. Otrok je bil pok del večjo množino bršljanovih t stov. Prijazna ovljaika, ki krui tako pogostom« zidove hiš, v* buje namreč v svojih listih nek• eterično olje a strupenim vnK. vom. (Podoben primer se je zgodili povsem neškodljivim lanenim <, fjem. Več otrok je jedlo v lan«, no olje namočen kruh in so ob» leli. Preiskava je dognala, da je bilo semenu lanu, is katerega M blH pridelali to olje, primefenifc kakšnih 30 odstotkov semena ne. ke vrste ljulike, ki raate med 1> nom. Tudi seme te ljulike same na sebi ni škodljivo, toda m rastlini iivi rada majhna glivi-ca, ki proizvaja strupeni aliun loid temultn. Ta alkaloid se ru-širi po ljuliki v njeno seme tf če se to primeša lanenemu se* menu, je'posledica razumljivi Se mnogo je. takšnih rntlin, ki jih. ne smatramo za strupe, ne, pa utegnejo v nekih okolifi. nah vendarle' vplivati otrovm Koprive so znane zavoljo svojih pekočih lastnosti, a tudi kopriv-ni sok, ki ga dobimo s prekuha-njem kopriv in ga uporabljamo proti krvavitvam, utegne po. vsročlti škodo v želodcu, srbefe izpuščaje na koži In druga zn* menja zastrupitve. Neke vrste trebentic — ne vse — vsebujejo strup, ki vpliva na kožo in obu sti ter povzroča splošne pojave -sastrupljenja. Španska muha, (ki prav za prav ni muha) je bila že v starih časih v obliki praška cenjena kot dražilo in pomlajeval» aredstvo. V obliki oblita, ki "vleče" mehurje is kote, so jo uporabljali tudi za zdravljenje rasnih bolezni. A tudi kriminalisti-ka se je marala prečesto baviti i špansko muho. V večjih množinah učinkuje pralek iz španskih muh notranje, namreč kot hud strup, in često je prišlo že do smrtnih primerov, ker so ta prašek zamenjali sa poper. IL^L ■liLMIilnnin urgvrajo SfaDHiziranie mmHm Mhisfriji EModaJsM prfamavajo, da so delovne razmere v nekaterih pod- Koncert 2Ä. jaaaarja Äharoa-RarrelU Pa. — Tukaj-* * dve Wtl staro pevsko dru-"Slovenski DomM priredi dne jan. Program bo Imlv In različen. OdloČite as le sedaj, da ga letite. ( Harrisbnrf, Pa. — (FP) -Legalno reguliranje delovnih ur je bilp predlagano na konferend delodajalcev (n reprezentanto» tekstilne unije, katero je sklical governor iPinchot. Regulacij« delovnih ur je potrebna v svrho stabiliziranja tekstilne industrija. Sicer so bili te storjeni poskusi za uveljavljanje prostovoljne regulacije, a so se izjslo-vili. Načrt, ki je bil osvojen ns tej konferenci, predviduje aklenitev Pogodb med državami, Tti^r J« tekstilna industrija rasvlts. Vsaka teh držav naj bi sprejeU uniformno zakonodajo, nanslsjoč as na dolgost delovnika. Stephen Raushenbush, direktor državnega delavskega is industrijskega departmenta, J« predlagal omejitev produkrn^ potem rakoaodajne akcije. Imenovan je bil komi tej, ki bo se-stavil zadevni zakonski ssnutek In ga predktiJ državni JegisU-turi. Delodajalci ao sami poročali, da so razmere v nekaterih tekstilnih tovsrnah nssnosne Dvs-najsturnik, mezdne redukcije BU odstotkov, v zadnjih trsk letih in strojna produkcija, ki meče delavce na cesto, so Odf»vor-no sa kaos v tekstilni Indnstriji ^ Tovarnarji, ki uposlajeje snij-ske delavce, «o se Izrekli ss pet-dnevnik In odpravo »očnefs. pondeuek, wanuabjà Vesti iz JugQslavüß znesku 18,000 Din, PROSVETA is JaffMUti)«.) Ljubljana, 21. dec. l«B2.j kritje teh plastik pomeni sprevoda «o ss udeležili predvsem dijaki s profesorji, ki so korakali po določenih jlicah. Mlajši dijaki »o kriiall vse mogoče, slišati je bilo tudi klice proti Italiji, drugače pa je vsa manifestacija potekla zelo mir- w -LimIIV T- «jo za ves umetniški svet Ce bo J* 16 tudl ^instvo ki je VtefH*1^nihDMlancev je posebna skupina strokovnjakov UMalo sprevod, ni razburjalo med °^j^Trvst^tem po- dognala, da so plastike res izpod ne tako ne drugače, ■ajveč slisau ® ^ .Uvil dleU slovitega kiparja, bo zdi». I Sam aehi ssšgal — Posestniku dr. interpelaciil viliiče Laško takoj vredno sto-jku Obrovniku na Brodu pri Dra-ie mnogo siv» ^ ^ mu vča-| tisočake več, privabUo pa M v I vogradu je lani pogorelo gospo- fcw "^Vöriü."veasi pa «fc Ta| Laško tudi mnogo tujcev, ki «tldarako poslopje. Pogorele« je tiv razne ministre H , «Arili v časi P® M*< i ""I IMMnw vwvi nwv(w « «j* ga tudi zavarovalnino obema zava- prilrkah, ko urtno polaga svo^iaka huda ^^ pa g ^ ikle. ] rovahnima avodoma. Iprzšanja v skupITO» IfWff^ nfl ma4gevati nad UpUrjem. Probleiflf nrltallanca ■ ■ vmvnii |»i ¡•WIJVIIWU Kaj je *'UenM? VPRAŠANJE: Kupila sem šivalni stroj na obroke in pravijo mi, da ima prodajalec "lien" na šivalni stroj. Kaj je to? ODGOVOR: "Lien" je zastavna pravica na lastnino drugega v jamstvo za kak dolg ali tirja-tev. V vašem slučaju "lien" pomenja, da ima drušba, Kil je prodala, prvo zastavno pravico na šivalni stroj in more dobiti nazaj posest iste, ako ne plaču-jete obrokov po dogovoru.—Imamo "liens" rasns vrste. Najbolj znan je "mechanic's lien," po katerem delavec ali oni, ki je dal material, ima zastavno previco na izdelanem produktu. Varuštvo te poroka VPRAŠANJE: Za dolgo let sem bil varuh (legsl guardian) nečakinje, ki je sirota 1n je se-dsj 17 let stara. Ona ss bo se-daj poročila. Ali konča s poroko moja odgovornost? Ali ostanem varuh, dokler postane polnoletna 7 ODGOVOR: Varuštvo nad žensko konča s poroko. Cim spričevalo prihoda ni potrebno VPRAŠANJE: Moja «ena je prišla v Ameriko 1.1900 ali 1901, ali se ne spominjam ničesar, da bi mogel vsaj približno uganiti, kdaj in s kako ladjo je prišla. Bila je tedaj otrok. Ona pa potrebuje to informacijo z ozirom na naturalizacijo. ODGOVOR: Po zakonu, ki je prišel v veljavo letos, Inozemci, ki so prišli v Ameriko pred dnem 29. Junija 1006, nimajo podati dokaza, kdaj in kako so prišli. Podpiranji rtvifor v San Franoisea Mesto potroši pol milijona dolarjev mesečno za MSlčevanje brtupoevlalh San Franrisco, Cal — (FP) — C. M. Wollenberg, direktor pomoine akcije, pravi, da mesto potroši krog pol milijona dolar-i< v mesečno sa oskrbo žrtev de- pr. si n- Zahteve po podpori v Ako ste ameriški dršavljan, mo-| zimskih mesecih so ss povsčsle. re vaša »ena takoj vlošiti proš-J To je sna nsjmrzlejših Zim v njo za drttgi papir. Ako nists| sgodovini vremenskega biroja v San Franciseu in vsled tega se js trpljenje breaposelnlh povečalo. Povprečna mesečna podpors zs drušino petih oseb maša ameriški drinvljan, pa naj zaprosi sa prvi papir. Pa tudi ni I treba, da bi pladala s prošnjo $6 pristojbine za "Certlficate of Arrival." Ali treba je podati zadostne dokaze, da je inozemeo $42.88, kar je visok standard v zares prišel pred zgoraj omen je- primeri z drugimi mesti. Redni - -- r —- , i nu mascev« ^ieSnM-81?® « ^ v blHElni barvah orieal minlutra dr. Kr«-| iiierja (apomlnjajoi poalance na I vernikom. Tu ae je dovršilo pr-orjunaiki pokol v Trbovljah!), je prtih» celo do pretepa. Sre-| ör]'unaiki pokol v Trbovljah!),! ™ '^fi/™^ v«tao manj delavcev. , ^ P^P^,, 3r-\ Ctavei B^roiev, tem manj de- STLSI ää sj-aW ^ w TEHNOKRATJE VIDIJO POLOM V It MESECIH (Nadaljevanj« • !. strani.) poroči, morate zaprositi zodnijo, ^ 81g0 milj Na ki vas je imenovala za varuha, Btran| Je New york 8107 ^ da vas oprosti (release) od dalj- „lh m|lj ^ ^ LiverpooU| nje odgovornosU. 13126 ntutfenih milj od Cherbour- Drutlna naturaHzIranega dršav Ijana r inesemstvu VPRAŠANJE: Postal zem ameriški drftavljan. Moja žena in dva otjjoka sta še v starem kraju in brtkone bosta prišla lahko razpolagala z najboljšim avtomobilom in iWela v udobnostih, katere je mogoče nabaviti g dvajsetimi tisoči letnih dohodkerv. i Tehnokratje vidijo v sedanjih tihiilénfh pripomočkih in znanju di decembra je interpelaciji, in sicer I) a^^SLiA^ ^ Rutina dvajset se tiskajo skupščinski ^^^r^ifi^ni ^ ^odkov na leto, če bi dele v cirilici in 2) zakaj PJ Mi po 1« ur na teden vsi delav-slovenska in hrvatska zteno- PJ^rem P^ ^ ci med 25. in 40. letom. 2a do-Prafka odstavljeni? MM *** bl ^tr^bno izko-«kupščine dr. Kumanudi je ne- nlčarjl pa^ao ranjeny to neza- figtiU ^ iUe in teh. kaj razlagal, hkoncu pa ZTTi^^T^ «"«nje, s katerim deftela zil Pavliču, da mu bodo prepo- lino na Javornik ter ga odpelja- . . „ . . .. vedali vlaganje interpelacij, če H t vlakom proti Ljubljani. Spo-| «¡¡J "S^rSKSRJ bo tako pogosto z njimi oviral toma pa je po peturnem trplje- delo skupščine. ... aju podlegel pogodbi. DraMtoVič Protifašistične demonstracije pa se je prestrašil tega zločina, v Trsta? V zvezi z dogodki, »bežal je v gozd in tamkaj so ki jih omenjamo v drugi noti* g& našli na Počivališču mr- ci, so priredili tržaški fašisti tvega. Legel j« na tU, si polo- protestno zborovanje in demon- Uji ročno granato pod hrlwt.iw, . ... . - stracijo. Ko so demonstriral Prwej ^ je «„n^artlo in akademiki (trgovce visoke šo- Je bržkone v hipu hrtev. Tdko "¡f**™ jt n^ibna' le) prišli>na cesto, jih je res je kaplar jeva strogost zahteva-6^ ^ pr~f do ftpre" sprejela množica delavstva, • u dvoje življenj membe sistema, ki sloni na ce- Vtrnfji nhll * IIl,lb, WOf°i ^ 1 ^^ nniia uou profitnega . sistema, katerega Dofdil° f ^ °rer1naj nadomesti družabni m), ki ce v kostanjeviškl fari nsOo-ko slonel na novih vrednotah -lenjskem Tamkaj «Url fosest- M mdnoiafc «MTgije - kariio-niča Gunde. Hva sinova je imela I }i ^ pomeniT^ ; In eno hčer Imm* Najstarejši sin p^ ^ ^ tehnokrati za- bilo ranjenih Seveda so še isto je bil star »^mlsJ«2^ let. yili y y#uko ^^^ ln ne_ noč sledile hišne preiskave in Starejši sin, ki narb jasnost. Kakor so dobri anall- mnosre aretacije. Okrog Trsta in jo bil velik nMil^lnpretepafl, ^ ekonomskih smernic kapiU-po Krasu je vojaštvo zasedlo vse ki je tudi domačim grozil, da no ^ nft 4n|fi iUW ceste ter vsakogar legitimirajo vse tri ^ 8eitro "poHUčni inženirji". 80 brez in preiščejo. (Koliko je v teh —ubil. Pri hiši je bil stalen I programa, kako doseči novo vesteh resnice, ni mogoče kon- pir in pogo^o tudi pwtep. V drulbo< y tem oziru jih joclali-trolirsti.) pondeljek 12. dec. se je prephr flti in komunisti, ki so prišli že Samomor. — Pri Sv. Urbanu I privedel do uboja. Najstarejtil ¿q sakljuftkov pri Ptuju se je ustrelil 14. dec.| sin je prišel pijan domov; v gj^ kapitalističnega razvoja, kah je imel veliko sekiro. D«v- prekašajo. Obe frakciji jal je posebno še zato, ker J« Hi^ta definitiven program za sumil domače, da so ga ovadili| ^^^ obstoječega in uvedbo orožnikom kot divjega lovca in novega SOcialnega rodaJl so mu orožniki vseli lovsko p«-1 v sobo, Začel molče, brez klicev. Nenadoma pa so se gledalci pomešali .med demonstrante ter začeli kričati! proti Mussolini]u ln vojni. Prihitela je policija in karabinjer-ji s strojnimi puškami ter raz-1 gnali množic^ Nekaj ljudi je| nim datumom. Od obali do obali In od morja do| ■ morja ■VPRAŠANJE: Koliko Je razdalje med New Yorkom in Sani Francisco? Kako se isto primsr-ja z razdaljem med New Yorkom] in evropskimi pristanišči? OIXISOVOR: Razdalje m s d I New Yorkom In San Frančiš- ki drušin morajo delati en teden v mesecu pri rasnih «tezt-nlh delih, sa kar dobijo jastvlne in nekoliko denarja, da lahko plačajo račune za elektr4čno razsvetljavo. Poleg družin ima San Frsnei-sco na svoji podporni listi krog 6,000 samcev ln nad dva tisoč neomoženih šeiisk In vdov. ga, 3457 milj od Antwerpena in| 3648 od Hamburga. Skupna Imlgraelja v Združene| države _ VPRAŠANJ®: Ali imamo po-l datke o skupnem številu ljudi, [ ki so se priselili v Združene dr- Otrkiv izfibila vpliv ■ni luiAttln ^■ww amiNvviiv Hoovrov rasiskovalni odbor Je dognal, da Imajo znanstvsns revije ve« «ttsteljev kot pa verske New York. — V poročilu, ki gs Je objavil Hoovrov odbor socialne smeri, je tudi poglavja ssm ne pred enim letom. Ali smem zahtsvati zaščito ameri-| iave ^ ^četks1 repubirke? ških konzularnih oblasti za mo- ODGOVOR: Pred 1. 1820 nil__________... r..... jo družino, mvar je namreč ta, bilo nlktfcih faplskov o Hevilu o nazadovanju verskega mišljo-da moja družina ne more nika- p^eij^^cev, ali ceni ae, da od nja v Združenih državah, Ame-mor odpotovati vsled pasportnih konca WVolucije do 1. 1820 se je rlško ljudstvo se pomika s v*-* priselilo v Združene države 2ft0,- skega na snsnstveno stališče. ODGOVOR: Vaša naturallza- 000. V 113 letih, od 1. 1820 do Statistični podatki Oglede tega cija nI nikakor spremenila dr- 1992, je prišlo 37,804,727 prlae- datirajo od leta 1000 In zbral Žavljanske pripadnosti vaše dru- ijencev. .Največ jih je prišlo v jih je prof. dr. Hornell Uart is šine. Vaša šena je še vedno dagetletju 1000.10lO. Leto naj- Bryn Mawr kolegija s svojimi inozemka in kot taka seveda ne višje imlgraclje je bilo 1007, ko sodelavci, more dobiti ameriškega paspor- he pPn|0 1,285,84» priseljencsv. Dr. Hart js dognal, da so ta. Vaša otroka, ako sta mlado- h ani je bilo prlpuščenlh le 35,«. znanstveni magazinl leta 1900 letna, postaneta avtomatično 575 Uiozemcev za stalno bivanje. | imeli komaj 1.02% vss maga-ameriška državljana, čim bosta) —FUS. zakonito prlpuščena v Združene države (ako tedaj ne bosta še 21 let stara). Do sedaj sta Ino-zemca in ne moreta uživati za ščite Združenih držav. sinske cirkulacije v Ameriki, dočlm so verske revije ->» posebno protestanUvske — Imele Prišel je sem na oblak l 1924 ali 78% odobravalo krščansko religijo; leta 1D30 Je p« komaj še 24% magszinov slmpatizira- kovačev sin Petrič. Pognal si je| kroglo iz lovske puške v prsi. Cei eno uro je umrl. Zaknj je| storil samomor, ne vedo. Moža in očeta nblli? — VI Ptujsko bolnico so pripeljali ško. Divjal je In vdrl pred nekaj dnevi 56-letnega ko- kjer «pita brat in sestra. Vsled tega nI .ta pogrešku tehnokratov tako važna. Mo- i ^ «, 1 t , memtalno je važnejše» da ame- čarja Matijo Feršuha Iz Apač. je Icričati, brata sta se sprijela Hi | ^^ ^^ pr|inej0 wn0 m{. Imel je hude bolečine v spod-1 pri tem je mlajši brat udaril 0 vprašanjih in i dejali, ka- njem delu telesa. Takoj so ga velikim svedrom za vrtanje skal ^ na aprožlll in po-oiHrirali, a po operaciji je ta- starejšega po glavi in še po ^ J pullxlr»li tehnokrati. Kadar koj umrl. Ko so v bolnici pregle-1 ljusti. starejši brat se je jjwjj€ zapopadejo to, da jim ka- dali truplo, so dognali težke po- dil na tla. Mlajši brat, vea zbla-1 pitalfoem ne prinaša sreč» In šk(jdlx; v črevesih in krvavitve v znel, Je pogrsbil še nož in prens- ^jg^tanja bode tudi našli pot trebuhu, ki jih je Peršuh dobil zal bratu vrat, potem p* je ves L p^^ §utema. mojfoče v kakšnem pretepu. V ponorel zbežal v noč In Is domači vasi, v Apačah, pa so žel sam prijavil orožnikom, orožniki osumili ženo, hčerko in so pokopali kar na tihe«, nekoga, da so Peršuha pre-1 Župnik ni dovolil c^rkv< tepli do smrtL Ko so peršuha že greba zaradi pokojnikove pokopall^ je sodišče zahtevalo I pe preteklosti. ekHhumscfjo trupla in nataoMn Manifestacije v Beormdn. — pregled. Sodna komisija je ugo-| Dne 16. dec. je skupina beograj-tovila, da je P^rŠuh umrl n*J- skih dijakov demonstriram po brt ti reliefi dela slovite-1 njenih, ranjenih pa je bilo tudi «a dsn»kegs kiparja Thorwald-| nekaj policistov. Do podobnih ki je 4iv«l od leta 1770 dol demonstracij je prišlo tUdI t Ur ^ <^lal mnogo na Dan- grehu. — V LJubljani so prlrt-* u ,lu41 ** ^ Poeebno dili rodoljubi prav tako manl/e-Ll^ii Nl I>anskem Imajo po- starijo na dan kraljevega rojsU Ogromne /jiloge pAi'nlw Washington. — Zvezni polje.) 4.69%." Leta 19iW so pa znan-delskl department poroča, da so stvene revije dosegle 8,78% dr-imele Združene države, Kanada, kulaolje, verske pa padle pod Argentina ln Avstralija-^glav- cn odstotek; ime(e so le 0.88%. _ . ^ , , , ne eksportne države—dne 1. de- v enakem razmerju je padla cir- VPRASANJB: Prišel som za- cembrjl 1932 745 milijonov buš- kulaclja religioznih knjig in šte-konlto "na obisk' dne 29. Junl- hjtv p|en|ce v zalogi, ki je na- vilo verskih člankov v splošnem ja 1924. Ko je minulo šest me- monjenft tujim trgom, ekspor- časopisju, sscev obiska, ssm vendsrle tukaj tu. Pred enim letom so Jo Imtte Leto 1905 Jo bilo v Amorlki ostal bres drugegs. Ali me mo- 708 „mjohov bušljev. 681 magasinov In od teh je 418 rejo deportlrati? Ali smem sa- od zsčetks julija pa do sredi prositi za državljanski papir? decembra 1. 1. so te države ek»-ODGOVOR: Inozemci, ki ko portlrale 261 milijonov bušljev protlsakonito v tej deželi, nlao pšenice v primeri s 3*5 milijoni I j0 s religijo, radi tega raslogs podvrženi de- bušljev. Vzrok za zmanjšanje \t tega je dr. Hurt zaključil: portaeiji, ako so prišli prod dnem trga department navaja zniža- 1) v«rske sankcije so bile v sad« 1« julija 1924. Ker trdite, da „j* življenjskega standarda de- njih tridesetih letih vačjide! za-ste prišli ravno en dan pred tem lovnih mgs. menjane s znanstvenimi sank- datumom, bo priseljeniška ob- W1 mZTIii Za .» cljamlt 2) seksualna svoboda last gotovo zahtsvala, d* doka- l wpi h (razporoka, kontrola porodov žete, da ste zsrss prišli tsga dne. Cumberlsnd, Wis. — V prsv- otc j ^ d|in„ na rokah velike talogelnl^. M |H terih ot morejo spraviti ? dtw* • it P» sklepo t. redne koaveadje m sedaj lakke itnü u Hat PnmH prtfUJe «dan, «TiiUtri flm la sm draftine ta ta «Mfa «Mirra l( aaro¿nhri. Ltat Preaveta iUm n m enake, aa ilaaa «II m&m Kü «m lateo asrotelM. Kar pa élaal 1« pla&je prt a ■■anata fl.2S aa la* aa Jim to prliteje k aaroéaial. MI prUteJeme anata. áriaUMW aaa draMae k aal aaraéatal. Toref eedaj ai vsroka, rail, 4a la MU I drag aa élane B. N. P. J. Ltat Proeveta Ja rala toataina ta fatal« ekero v vaakl druUal nekdo, U bi red «tal llst vsak Jaa. Terej seíaj* prllike, da aa tadi VI aarafita aa daevalk Preevete. Cene «ate Praafte Za Zdraft. dríada ta lanada |M» la 9aan» ta CMeafo b......I 1 tadnlk ta..............4JI 1 tahrik «••••♦• «teka Mtt flaa I araj ltat tadnlk, naročena aa te aani doplaéstl é» pkosyeja PONDEIJEK, 9. ŽELEZNA PETA ladjalnl romaa^-Prevel Ivaa Yak. -0 ve«te," j« rekel Ernest "Zamlalita m nekoliko. Ako bi Kapital avoj del porabil, bi vaoU kapitala vendar ne naraščala. Ostala bi nespremenjena. Ako študirat« goapodarski razvoj Zdruienih drisv, najdete, da Kapital stalno naraščal. Torej Kapital ne porabi svojega deleia. Spomnite se ¿asov, ko Je Anglija bila lastnica mnogih nadih ieleznlikih delnic? Z leti smo te delnice odkupili. Kaj to pomeni? Neporabljeni del Kapitalovega delete je odkupil delnice. Kaj naj to pomeni, da so danes kapitalisti Zdruienih driav lastniki ta sto in sto milijonov dolarjev mehikanskih, ruskih, italijanskih in grikih delnic? To pomeni, da so ti sto in stomilijoni dolarjev del neporabljenega Kapitalovega deleža. Poleg tega pa Kapital od začetka kapital i stičnega sistema ni nikdar docela porabil svojega de-leta. In tako pridemo h glavni točki, »tiri miljar-de vrednosti se produoira vsako leto v Zdruienih driavah. Delo pokupi od tega dve mi-ljardl in ju porabi. Kapital ne porabi njemu pripadajoči dve miljardi. Ostane večji neporabljen preostanek. Kaj se zgodi s tem preostankom? Kaj se zgodi z njim? Delo ga ne more porabiti, ker Je ie svojo mezdo porabilo. Kapital tega preostanka ne potrebuje, ker Je ie, kar j« mogsl porabil. Vedno is ostane preostanek? Kaj se zgodi z njim? Kaj se Je z nJim zgodilo?" '♦Prodal se Je v inozemstvo/' je pripomnil gospod Kowalt "•'Tako Je," pritrdi Ernest. "I* tega preostanka se rodi potreba po inozemskih trgih. Prodal m je torej v inozemstvo, moral se je prodati tja. Druge poti ni, da bi se ga znebili. In ta neporabljeni in v inozemstvo prodani preostanek Je to, kar Imenujemo "naša povoljna trgovska bilanca". Ali smo do sem vsi soglasni ? . "To je potrata časa, da ta ABC trgovstva tako temeljito predelujemo," Je rekel gospod Calvin nejevoljno. "To jiumo vsi." "In ravno s pomočjo tega ABC, ki sem ga tako skrbno razlagal, vas bom osupnil," Je odgovoril Ernest. "To Je namreč pri tem najlepše. In takoj sedaj vas bom vznemiril. Zdrulene države so kapitalistična deiela, ki Je odprla svoje Industrijske vire. Zbog svojega kapitalističnega sistema v Industriji, neporabljene preostanke, ki se jih mora iznebitl, prodaja v inozemstvo. Kakor je to v Zdruienih driavah, tako Je v vsaki diiavl, da ima neporabljen? preostanke. Ne pozabite, da so vseeno bili preostanki ko ste še vi trgovali med , seboj. V vseh teh driavah je Delo svojo mezdo porabilo in ne more več kupovati preostankov. Kapital Je v teh driavah tudi ie vse porabil. kar Je svoji naravi primerno potreboval. In vedno ao is tu preostanki. MedseboJ si te driave teh preostankov ne morejo prodajatL Kako ae Jih torej naj (znebijo?" , "Prodajo jih v deiele še s neodprtimi indu-. atrijskimi viri (s slabo razvito tnduatrijo)," Je zašepetal gospod Kowalt. "Pravilno. Kakor vidite, ao moji dokazi tako jaanl ln priprostl, da vi sami sklepate is njih nadaUno. Dalje. Vaemimo, da Zdruiene driave prodajo avoj preostanek v driavo, še t neodprtimi industrijskimi viri, recimo, v Brazilijo. Kaj dobe Zdruiene driave od Brasilije kot protivrednostr "Zlato," odgovori gospod Kowalt. "AH na svetu se nahaja samo toliko in toliko in ne preveč zlata," reče Ernest. ''Zlato v obliki obligacij, akcij in tako dalje," dopolni gospod Kowalt. ^Uganili ste," reče Ernest. "Zdruiene driave dobe od Brazilije kot protivrednost akcije in obligacije. Kaj pomeni to? To pomeni, da so Zdruiene driave od tistega časa lastnice železnic, tovarn, rudnikov v Braziliji* In kaj pomeni zopet to?" Gospod Kowalt premišlja in strese glavo. "Povem vam," nadaljuje Ernest "To pomeni, da so Industrijski viri v Braziliji sedaj odprti. Dalje. Ako Brazilija pod kapitalističnim sistemom svoje industrijske vire odpre, bo imela sama neporabljen preostanek. Ali ga lahko proda v Zdruiene driave? (Ne, ker imajo te same preostanek. Ali lahko Združene driave svoj preostanek oddajajo Braziliji, kakor prej? Ne, ker ima sedaj Braailija tudi sama preostanek. Kaj narediti? Zdruiene driave in Braailija se morajo ogledati za drugimi driavami, kjer so še industrijski viri neodprti, da tam prodajo svoj preostanek. Ali ko se to zgodi, so tudi industrijski viri teh driav cdprti. Tudi one imajo preostanke in si s svoje strani iščejo nove trge v drugih državah. Pazite sedaj, gospoda. Naš planet ima sVojo gotovo velikost. Ssmo toliko in toliko driav je na svetu. Kaj se zgodi, ako vsaka driava na svetu, celo najmanjša in najbolj zaostala stopi drugim ravno-tako s svojimi preostanki nasproti?" Obmolknil je za trenutek in pogledal poslušalce. Osuplost na njih obrazih je bila smešna. Tudi strah je bil videti vmes. I* abstraktnih pojmov je Ernest pričaral vizijo, ter jim jo pokazal. In ta vizija Jih Je strašila. "Začeli snlo z ABC, gospod Calvin," je n*-dal jeva! Ernest. "Sedaj sem povedal še ostale črke abecede. Najlepše pri tem je to, da je to tako prlprosta stvar. Gotovo imate pripravljen odgovor. Kaj tedaj, ako ima vsaka driava na svetu neporabljen preostanek? Kje ostane potem vaš kapitalistični sistem?" Ali gospod Calvin strese z glavo. Prsf)edal je Ernestove dokaze ie enkrat, v nadi, da zasledi v njih pomoto. "Preglejmo to reč ie enkrat na lyatko," reče Ernest. "Začeli amo pri posamezni industrijski panogi, pri tovarni za čevlje. Videli smo da je tam delitev zdruiene produkcije ista,' kakor pri vsoti vseh industrijskih obratov.. Videli smo, da lahko Delo s svojo mezdo pokupi le gotovo število produkcije in da Kapital njemu pripadajočega dela ne porabi vsega. Videli smo, da, ako porabi Delo vse, kolikor more pokupiti njegova mezda, in Kapital tojiko, kolikor potrebuje, ie vedno ostane neporabljeni preostanek. O tem smo si bili edini, da se lahko ta preostanek proda le v inozemstvo ln da so vsled tega industrijski viri dotične države odprti ter da bo dotična driava v kratkem sama imela nepotroieni preostanek. Raztegnili smo ta proces na vse driave sveta dokler vsaka driava vsako leto ln vsak dan ne producirá nepotrošenega preostanka, ki ga več ne more prodati v inozemstvo. In vprašam vas ie enkrat, kaj naj naredimo s temi preostanki?" "de vedno ni bilo odgovora. •'Gospod Calvin," vpraša Ernest. / "To presega moj horizont," prizna gospod Calvin. (Dalja pdkodajU.) Ivaa Vuk: N valovih Doiavo široka aaa (Beleike is popotnega dnevnika.) "Da, Je rekel Teln spremljevalec. "Jezik romunski je sicer latinskega porekla in najbližji italijanskemu. Koliko je Romunom ostalo od jezika in običaja starih Dakijcev, se ne more zagotovo oceniti. Vendar, mešanje rasnih narodnosti, ki so ae vršile v Dakijl vse do 10. stoletja, Je selo vplivalo na romunski Jc-slk. Posebno je čutiti vpliv slovenskega Jesika, od katerega je še v današnjem romunskem je-siku selo mnogo korenov. Novejša doba je ustvarila knjiiev-nI jeaik s Italijanskim pravcem ln pišejo a latinico, a romunske cerkvene In drug« knjiga ao pa pisanega cirilico ali glagoiico, torsj s slovensko obecedo ..." "V narodnostnem osiru ao Romuni vztrajni, narsvnoat trdovratni," Je rekla Te*. Njen spremljevalec ps Je nadaljeval: "Da, noben narod ni tako vztrajen kot romunski. To ss vidi najbolje v Banatu. Oni ss a uspehom upirajo Madjsrom ln Kmmmi • • • Tv se čuti rim-Ijanaka preteklost Oni če Jo naučiti Jesika svojih dov, ne sprejeti njihovih običajev, kratko: prisilijo svoje soseda, da ss morajo naučiti romunski. Pri nas Srbih velja êê no- pregovor: Dovolj Je, da pride <>na VlahinJa (Romunka) v srbsko hišo, pa bo v kratkem času vso hiio poromunila ♦ •." V tem Js razlog, da se tako trdno dr-ie in iirijo v svojem staram elementu. Odtod razlog, zakaj so {K>rumunjene mnog« srbske vasi, ki ao prišle v doti ko s Romuni .. ." "Pa so, pravijo, Romunke lepe ienake," je rekel Zdravko. Gospa Marija se Je nasmejale ln rekla: "To Je važno za moške, da da " u» ... Teln spremljevalec je rekel: "Lepoto gleda vsakdo rad..." "In si Jo zaieli," Je segel v beaedo Matevi. "Da. lepe so Romunke, selo privlačne. Le da hitro ovenejo. Okrog SO let stara Romunka je po veČini ie starka in Ima svoje vnuke. Zgodnja možitev Je eden Is vzrokov fizičnega ln psihičnega padanja. 8o pa delovne. Delajo vsa In pridno, tn so takorskoč one tiste, ki vadi* ilOeJo hišo, živino, obdeluje)« polje Hd. Itd. ... A moški so v n plodnem leni Romunke se o-blsčijo prosto, ali aslo pisano, poleg tega pa okusno. 8rajca ln krilo Je navadno okusno okrašeno in Isšito s črnimi In plavi-ml trakovi.. e Solne* Je sašlo. Somrak Je počasi objemal parobrod. Klek-trične luči se rassvetljevals krov i* migotale v vak Pluli smo mimo obale Male in Velike Vrbfos, Rtkova In Kar lova In drutfh vasi. • • "Dovolj mi Js is te voftnje, Je rekls gospa Marija. "Zdi s mi, da plovemo vedno počaane- "Nagnite se čez krov, gospa," Je rekel Teln spremljevalec, "pa boste čutili, da plovemo s polno paro. Vendar, enakomerna voda, nič pečin, pa se Bdi, da stojimo . . . Malo še potrpljenja, kmalu smo v Radujevcu. Tam zaplešemo kolo, kaj T Obrnil ae Je k vsem, kakor da čaka na pristanek. Zdravko je odgovoril sa "Gotovo zaplešemo. Seznani li smo se tako po domače In kratko nam je bila pot — rasen gospe Marije, seveda — In sato laptašemo . # • Godba je saigrala, kakor da la je slišala, kolo. Tea in njen opremljevalec sta vstala. Zdravko je prijel gospo Marijo Ifc tudi drugi smo ss oprijeli. In po oslem krova smo salpcsall kola Ta as je nagnil Zdravko nam: "Kaj T . . . Plešem ga, četudi se niaem učil.1 "J* tudi." j Matevi pa je "Mnogo nas je na krov«, ga plešemo, četudi aamo a gj nJem rok. mesto nog .. a Nekoč je bila plovba pe Do-navi ovirana tudi a velikimi rekel rinami, ki so Jo pobirali po Gornji Donavi avstrijski cariniki Dolenji Donavi pa turški. Bile so, kakor pravijo v Železnih vratih kot zapor, verige z ene skale preko Donave na drugo, da se ni mogel nikdo pritihotapiti. No, od 1. 1856. je Donava poftala internacionalna reka, pristopna ladjam vseh narodov. In zato nadzira in regulira Donavo in plovbo po nji posebna komiaija takozvana "Donavska komisija", ki ima svoj sedež v Galcu in katera stoji iz sedem zastopnikov vropekih držav. Z Berlinskim dogovorom, 1. 1878, je potrjena svobodna plovba po Donavi, reguliranje železnih vrat pa je rilo poverjeno Avstro-Ogrski, Kulija-rokav pa prepuščen Rusiji na avobodno razpolago . Tako je bilo . . . Danes plovejo ladje po nji pod vsemi zastavami ln mi smo vsak hip katero srečali, ki je pozdravila naš parnik s krikom sirene in naš ji je iatotako odgovoril. Lepi so takšni poz<|ravi . a i Večer je poljubil Donavo, parnik in vse naokrog .. . Tam doli, na obrežju je zagr mel strel. Parnik je zavriskal i dolgim vriskom. Zašumelo je na krovu., Nad parnikom ae je zalskrila raketa. "Pozdrav Radujevcu . * .", Je bilo v ustah vseh. 'Zapenjale so se suknje, uravnavali plašči dam, dasi je bilo vroče . . . Na obrežju, sicer slabo razsvetljenem, množica ljudi. Kakor da so v gosti travi vzcvetele marjetice, se je zdelo, zakaj njih obleka, noša, je bila tako slikovita. Parnik je viijfal raketo za raketo. Godba je igrala pozdrav a tam na obrežju je odgovarjala druga. Koleaa parnika so udarila po vodi, da se je sapenila še huje. Parnik se je prislonil k pristanišču, vrv je zletela na obrežje in parnik je bil privezan. Mogočni stroj je obstal, kolo je otrpnilo in zdelo se mi je, da se je globoko oddahnil. Kako bi tudi ne, saj je bilo veslanje polnih 12 ur ... Izstopimo .... Godba na o-breiju igra, godba na krovu igra ... V mikavnih nošah pa stoje tam Radujevčanl in Radu-jevčanke, kakor marjetice v gosti travi . . . Stopali smo skoz! Jpalir ter marjetic in šli na vrt hotela, da se okrepčamo . . . "Kakšna obleka," je rekla gospa Marija," in Tea, JI je kazala: Vidite, to je vae domače delo. 2enake obleke so bolje pisane posebno rokavi in srajca. Največja razlika v noši Je na glavi "račine" (nekake mreže), ki so narejene Iz rdečega sukna in obšite s črno vrvico. Odrasla dekleta imajo fes, a žene tako-imenovane "krpe" (krpa)'Zavežejo jo in glavo do polovice s robcem, a oba konca pustijo na hrbet.. ." Zaplesali smo kolo pred radu-jevško cerkvijo. Otroci, dekleta, /antje in mi iz parnika . . . Igrala Je domača godba, igrala je naša godba . . . Bilo je prisrčno, kakor še nisem videl... (Prijatelj Zdravko in Matevi, gesps Marija ln Tea, njen apremljevelec in jas smo bili vsi med domačini kakor avoji in plesali smo po širokem dvorišču vodi, levem ln desneip, se pojav ljs j o drobne lučke in kakor mežikajoč, izginjajo, da se nato zopet pojavijo. Tudi svetilniki čuvajo naš po-vratek . . « Zato brez skrbi . . . Lahko noč! . . . • a a Pripia Beležil sem vtiake potovanja za sebe, tako, v drag spomin. A pozneje, ko smo prejadrali že jolovico pota, ko so mnogi pripovedovali razne zanimivosti o krajih, mimo katerih smo pluli, sem začel beležiti skrbneje. Pri tejn sem se poslužil tudi knjige 8r. F. Stojloviča, ki Je izšla 1. 1893, "Na lepom srbskom Du-navu" ter tako izpopolnil svoje beležke. O Pančevskem mostu sem se pa ravnal po op{su, ki ga je priobčil 28. avgusta 1930 dnevnik Slovenec—'"Pan-čevskl most — čudo moderne tehnike." Ta spis sicer ne odgovarja vsem zahtevam pravega in popolnega potopisa in potovanja. Tega tudi nisem nameraval, ko sem ga pisal. Hotil sem samo podati občutke in spomine, ki jih ima in sliši popotnik s krova ladje, če gleda, misli, sprašuje in čuti . . . Vendar, dasi Je tak, zdi Se mi, da bo vsekakor povedal dovolj o lepoti Donave in znamenitosti obale od Beograda do Radujevca ... (Konec.) drobtine ljudje obžalujejo polnjene želje nego ^ dolžnosti. v e Mnogi ljudje kažejo av0j Možnost kakor zastave, lahko vsakdo vidi; oni drog, na kateri je * Ce bi. pravičnost delova ko j, bi imeli pravični ji motno življenje. ■ v JUGO slavi, PNfce bm Na Hitrem Ek.pre.nem PARIS 20. JAN.—10. FEB.—i champLain 14. JAN.»—18. FEB. LAFAYM ........ marca vss krsjs v Sata vpniafej ■rato tfceoehJlna SOS, N. MICHIGAN AVE., CHIC 128 8. Third St., Minneapolii, ¡ Pazite se pred Fl«! gtflto vafe imi, «Maj,, I VM^Ht trinerjevo grenko vino Naročita Mladinski Uat, najboljši mesečnik za slovenske Cd cerkvijo kakor nekoč stari vani pod lipo ... Lepe Krn-Jlnke, ao gibčno poekakovale, nam, ki niamo točno vedeli ple-•ati kola, pomagale. In veriga kola Je bila velika, dolga, saj je plaaalo nad 800 ljudi . . , e Ponoči opolnoči ae Je zasvetilo v zraku. Raketa Je počila v traku In razsipala svetle zvesds v noč. Parnik Js svaL Sirena Je kliknila, kratko, od-trga no, kakor nkaa ... i Stisnil aem roko mladi, kakor feigol lepi Kraj Inki In ena mi Je vrnila stisk . . . Nato pa ao kolass parnika udartta po vodi in parnik ss Js odmaknil. Godba na obredju In godba na parnika sta igrali posdrav — slovo, roke so mahale, a rakete »vlgale v srak ... Pfcadravljonl ... v Noč K parnik rs«e vodo. Pla-tok«, 19 ur in bomo v Na obrsiju, tik pri NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnim srcem naznanjam taiao veat, da Je po pat mesečni mi boleaai sa rakom ca vedno saapal daa 18. dae. 1932 moj ljubljeni la ate MATH 10VACH Bajen Je bil S. marca 188* t St. Rapert* na Dolenjskem. V Ai rlko Je prOM leta 1910. Bil Je prijaaea ia priljubljen med rajikl znanci kar Je pokazal njegov veliki sprevod. Pogreb se je vriil | dvllaem obreda. Bil Je ¿lan draMva Št. 81 8NPJ, katerega 11 ga Ja opremilo k zadnjemu poèltka, kakor tudi št 112 8NPJ h Creeka in H. B. Zajednica, Srbsko društvo in American Leffloa it Lodse, Mont Iskreno ao zabvattsao vsem, ki ste ga obisksK ob vaškem odra, vsem ki ste daU avtomobile la vaem, ki »te «a k sadnjemu počitku. Srčna hvala sorodnikom, prijateljem in cem in društvom za darovane vence in cvetlice. Prisrčna hvala k| enkrat vsem skupaj*/ Tebi, ljubi soprog in oče, pa šalimo, mira ia lakka aaj Ti bode ameriška aemlja. Odšel al od aaa prsr« la pustil aaa same, a naš spomin na Te bode osUl sa vedno v nai* ■reih. 'Cali lu Joči oatall: Rose Kov ach aoproga; Matte, William, ainová v M Led ge. Montana. V starem kraju brat in sestra, Popolu brat v Wj* miaga la en v Kanaaaa. NAROČITE SI DNEVNIK UST PR0SVETA PBOBVBTA, 8NPJ, 2SS7 Bo. Lawadale Ava, pošiljam uareêntne sa U* Preeveto assis t ---:_CL la ga pripišite k moji mi ri Do-hra proti it ea-fBsorradu. Pošljite naml.00 In poiilJaH tur bomo ¿mernik Procreto nnjmtnj dm meseca, «ko niste Stm S.N.PJ. Ako st« fltn, pa TRI MESECE. * Poskusit« in enkrat tedaj te rimo. Cttnjte prijasne notice in Testi is starega kraja, sMke. pod učljive članke in poročila is rasnih nnaelbin, ter lepe poresti, Id jik prinaša Proereta. Poskusit«, piiite nam takoj In poiljit« $140.