■=& Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna Številki 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirnna pisma sc ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. — ■---------------------------------------------------- Prej pride kamela skozi Šivankino uho kakor bogataš v nebesa. _____________ Kapitalistično časopisje je ustanova sužnjev m sužnje. J V Trstu, v pondoljek 9. avgusta 1920 glasilo socialistične zveze V julijski Benečiji Leto I. - Štev. 36, MeiMnii solidarnost prolelariiata Nova, blagodejna nevihta gre po svetni; nevihta . mednarodne proletarske solidarnosti. Zastarele stavbe m-eščanska -kapitalističnih inštitucij se. majejo in majejo se stare vere, stari predsodki in tradicije. Nevihta mednarodne proletarske solidarnosti ne .prizanese nobeni stvari, ki ni več spe. sobna za življenje. Kar je gnilega izruje in pokoplje in dvigne k novemu življenju nove sile, nove upe, nove nade. Mednarodna solidarnost proletariata na danes več le ponosna in lepodoneča 'beseda, marveč je gotovo dejstvo, je gobovo dek), ‘ki je že -zebeleždlo v zgodovino lepe, nočne in vzpodbujajoče vspehe. Ali ne verjamete? P rol e tari jat je stopil na politično obzorje s svojimi nauki, se svojimi programi, s svojo voljo. In se ravna po svojih naukih, po svojih programih, po svoji volji in po svoji potrebi. On pozna 1« eno silo: prletarsko; on pozna le eno pravo: proletarsko; on pzna le eno dolžnost: proletarsko. Vse drugo ,vse drugo je nič, je odveč. Proletariat ne priznava več danes držav svojega meščanstva; ne priznava več državnih mej in ne priznava več dolžnosti, da bi moral te meje braniti. Mednarodna politika proletariata ne priznava in ne pojmuje več politike meščanstva. Orjaška nevihta proletarske mednarodne solidarnosti pretresu^e meščansko družbo v njenih temeljih in gradi človeštvu nove stavbe, nova pota, novo življenje. Na Ogrskem se obešava in muči komunistične proletarce. Meščanske države niso v stanu, da bi branile človeštvo pred razbojniško ogrsko reakcijo Mednarodni proletariat se pa ne ozira na interese industrialcev ne na interese trgovine, niti ne na državne interese marveč vidi Ln spoznava le en interes, le eno dolžnost: dolžnost proletarske mednarodne solidarnosti. Zato proklamira in vrši proti Ogrski 'mednarodni bojkot. In proletariat bo v tem boju zmagal. Iz Amerike prihajajo parniki polni moke za Ogrsko. Moka gre le do skladišča v Trstu in ne gre naprej. Ako odide po naključju vlak motke iz Trsta, je ustavljen ati v Jugoslaviji ali v Nemški Avstriji. Kakor ovoki, se goda tudi drugemu blagu. Ogrska vlada se hoče pogajati in stavi svoje predloge; zastopniki proletariata stavijo tudi svoje .pogoje ki se glase: Mir komunistom .Vlada teh pogojev ne sprejme; pro-letarijat nadaljuje bojkot v katerem mora zmagati ako bo ostal proletarijat zvest samemu sebi. ■Poljska napove vojno slovjetski Rusiji. Mednarodni proletarijat napove 'bojkot Poljski. V obratih noče izdelovati delavstvo 'orožja za Poljsko. Vlade se jeze ali ne morejo ničesar. Razne države sklenejo, 'da pošljejo pomoč Poljski. Železničarji ne vozijo orožja za PcLjsko, ne vozila živeža, ne vozijo ničesar. Rdeča ru'Ska armada zmaguje, Poljska potrebuje, pa ne more dobiti nobene pomoči. V ententinih državah in dru-' god' se buržuazija trese vsled komunističnih zmag. Proletarijait se veseli. Na Poljskem pa proklamira proletarijat sovjete in izjavlja solidarnost s sfovjet-sko Rusijo. Ideja mednarodnosti je močnejša od ta-kozvane ljubezni do naroda. Solidarnostni čut s sovjeti in z ruskim proletarijatom je močnejši od zakonov, ki kaznujejo v smrt one, ki pomagajo državnemu nasprotniku. Nove ideje, nove misli, nove vere. Izdati domovine v svrho proletarske koristi in v korist mednarodne proletarske solidarnosti, je postala čast v vrstah proletariata. Naj se trese buržuazija in naj se majejo stavbe njenih inštitucij. Proletarijat praznuje svoje prve zmage ob začetku njegove mednarodne politike v dejanju. Italijanske čete v Albaniji so napadene. Vseeno je od koga, vseeno je zakaj. Italijanska vlada hoče poslati v Albanijo nove čete in bili smo na predvečer aove vojne. Italijanski proletariat je pa izpregovoril plotom socialistične stranke svojk? besedo: Proč od Albanije, nobene vojske več. Albanija naj odloča 0&ima o svoji usodi, Italija nima. kaj tamkaj iskati. Vlada hoče prepričati, da se gre za državni prestiž, n pUsest jadranskega morja, za vitalne državne ko-■nti. Socijalistični poslanci odgovorijo: Ni resT Pu gtate narode pri miru. Italija živi lahko tudi brez Albanije. Proč od Albanije. Glas poslancev gre tudi v fltaeutke in vojaštvtot, Id je balo namenjeno, da se ga ! pofife v Albanijo, se upre. Se upre v Trstu, v Ankoni ia drugod. Proletarijat pritiska in se 'bori ter poškrop svojo dragoceno krvjo ulice italijanskih mest. Toda loa, proletarijat, zmaga. Vlada pove, da ne 'bo pošd-.Jjafct več vojakov v Albanijo. Obratno bo vojaštvo Odpoklicano. Le albansko mesto Valono bo držalo i mojažtvio zasedeno, dokler se ne sklene miru. PriČno TO pogajanja in v zadnji številki’ našega' lista so naši tSitatelji lahko čitali, da je sklenjen mir. Italija za- i pusti Albanijo, aapusti tudi Valono in hoče, da odtoči Oni nanod sam o svoji usodi. Mednarodna politika pnoietarijata je zmagala in italijanski proletarijat, Id je vedno prvi v vseh bojih in' italijanska socialistična stranka; ki je vodila to gibanje, je lahko ponosna na mpefc. Ali potrebuje kdo še novih dokazfoiv mednarodne delavske solidarnosti in o vstopu proletariata v mednarodno politika, kateri da on svoj značaj in v kateri Msleduje svoje smotre, svoje cilje? Aii potrebuje kdo novih dokazov? Dobil jih bo kmalu. Nevihta, strašna, svet preobražajoča in vendar .blagodejna nevihta mednarodne proletarske solidarnosti hodi sv*ojo pot dalje. Kdor ne verjame tega danes, se lahko zgodi, da bo jutri sam žrtev te nevarnosti. Mi verjamemo ▼ to nevihto, verjamemo in se je veselimo kakor luči, ki bo posvetila v temo, se je veselimo kakor ljubezni, Id druži kar spada skupaj t. j. vesoljni proletarijat. Gorje njim, ki se te nevihte boje in ne poslušajo njenega glasu. Bfeliom vseh dežel! Manifest komunistične internacijonale. Povodom »Ženskega dneva« pošilja »Komuni-stijna dnternacdjoaala« bratski pozdrav delavskim ženam celega sveta. Od prvih trenutkov razbojniškega klanja, od 4. avgusta 1. 1914. so nastopale delavske žene celega sveta preti njemu. Žene-dclavke so takor.ekoč instinktivno prednjačile, da bi s svojimi prsi ščitile svoje sinove, svoje brate m sestre od predstoječe bede. Italijanske so se metale na železniške tire, da 'bi p.-epreoile odhod vojnih vlakov, ki so -odvažali na bojno pelje deset- in stoti-sočero .proletarcev. Ruske delavke so šle prve na 'ulioo, da protestirajo proti imperialistični vojni. Delavke vseh dežel so lile pnve, ki so se zbrale na mednarodni konferenci delavk, da bi učvrstile zveze proletarskega bratstva, pretrgane cd strani soajel-izdajalcev in slug imperialističnih rabljev. Delavke Berolina so se junaško bile na barikadah, ko se j>e dvignil proletairijait .proti socijal-šovinistom, ubijalcem Karla bie%knech ta in Roze LuxeTnbu7g. Delavke Petrograda, so z orožjem v roki branile svoje rojstno mesto, ramo ob rami s petrograjskimi delavci in pokazale izvamredno hrabrost. Delavke celega sveta bodo ostale tudi sedaj v prvih vrstah, ko delavno človeštvo obrne novo stran zgodovine, pripravljajoče se, da za vedno zr.uši jarem kapitalizma in preuredi svet po načelih komunizma. Izdajalska II. internacionala, ki je (podpirala 4 leta podlo buržu/asko vojno ,se je sramotno zrušila, kakor papirnata hišica. In danes prihaja vse, kar je pošteno in živo v delavskem razredu celega sveta, k III. internacij on ali. Delavne žene celega sveta! Vstopajte v .bojne vrste komunistične internacionale. Bojkotirajte one, ki še zahajajo v vrste izdajalske rumene Scheideman.no ve socijalne demokracije. Vstvarjajte lastne organizacije: legalne, kjer je to mogoče, nelegalne, kjer so buiržuszijja in socijal-izdajalci postavili bojkote v obrambo današnjega reda. Na celem svetu sol delavne žene dvojno tlačene: kakor proletarke in kakor žene. Samo v Sovjetski Rusiji je žena osvobojena od suženjstva. Samo de lavska moč je ukinila vse zakone, ki omejujejo pravice žena. Mi nočemo biti več sužnja kapitala. Mi bomo dvignili po celem svetu sovjetsko delavsko oblast. A delavske žene bodo v prvih vrstah bojujočega se preletarijata. 'Živela žena — delavka! Živela žena — komunistin ji! Živelo |ine dna rodno brusivo proletariata! Žiivel komunizem! Moskva, 4. marca 1920. 1. Predsednik izvrševalnega odbora III. intemaoijonale ZINOVJEV. Rdeča vojska prst! Ruska vojska hiti od zmage do zmage. — Borba za svobodo narodov. Vilna in Grodno Litvinski. — Poražena ententa grozi. — Poljska se preobraža v sovjetsko ljudovlado. Drugi kongres tretie internacionale Serrati je govoril na kongresu o svetovni revoluciji Na Francoskem tla še niso pripravljena ra revolucijo, zato aaj se francoska socijalistična stranka ne sprejme v Tretjo Intemacijonalo. Položaj na Nemškem je drugačen, rato naj se neodvisni sprejmejo. V Italiji se revolucija bliža; ali prepustiti je treba Italijanom, da sami določijo, kdaj bo primeren čas. Daumig in Paul Levi govorita v istem smislu. Lenin presoja nato Kautskyeve Ideje in vedenje nemških neodvisnežev. Lewy in Grimm govorita proti sprejemu neodvisnežev v Tretjo Intemacijonalo. StScker govori o političnem položaju v Nemčiji in vplivu .neodvisnih na nemško politiko. BERLIN, 5. — Vršil se je novd sestanek boljše-vikov s poljskimi delegati, ki' jim je vlada razširila poverienje, ali ne v toliko, da bi se mogli peg? j ati o miru. Ententa bi rada sovjetski vladi vsilila gotove pogoje predno bi zspočela mirovna pogajanja. Franc osko-angleška misija v Varšavi obljublja Poljski še vedno pomoč, ali narekuje Poljski tudi pogoje. Med temi sla najvažnejši: Rusija ne sme sklepati miru s Poljsko brez sodelovanja entente; Rusija se mora odpovedati ustanovitvi sovjetov na Poljskem. V Mfoskvi pa vsled krasnih vojaških uspehov vlada veliko navdušenje za vojno .preti Poljski. Poleg tega se v Poljski umo širi komunistična revolucija. VARŠAVA, 6. — Poljska vlada .je naprosila načelnike fnanoosko-angleške .misije, da se vrnejo v Pariz, oziroma London ter sporočijo obupno stanje Poljske in podvizajo obljubljeno .pomoč. ZDRICH, 5. — Rusija naroča v Stokholmu orožje, kakor da bi predvidjala daljšo vojno. DUiNAJ, 5. — Na vseruskem kongresu v Moskvi je nemški delegat Bartels govoril o bližnji zvezi nemške armade z rusko, ki .je neizogibna. BERLIN, 5. — Potrjujejo se vesti o pobratinstvu nemškega prebivalstva in nemških obmejnih čet ter sovjetskih vojakov, 'ki so nevede prekoračili nemško mejo. Splošno se občudiuje disciplino rdečih čet, 'ki ne kažejo najmanjšega nagona. DUNAJ, 6. — Na kongresu Tretje Internacionale sta francoska delegata izjavila, da bo francosKi proletarijat čknprej započel bojkot proti Poljski v korist Rusie. BERLIN, 5. — Stotine poljskih Vojakov dezertirajo na nemška tla. Na Poznanjskem so izbruhnili baje nemiri, povzročeni po poljskem prebivalstvu. STUTTGART, 6. — Delavci so .uničili šest 'oklepnih avtomloibilov, namenjenih Poljski. VARŠAVA, 6. — V Varšavi, Lodzu, Radom«, Pe-trškovu «n drugih manjših mestih se je uprlo delavstvo, 'ki zahteva proglašenje poljskih sovjetov. Bur-žuazija je brez moči; oblasti bežijo, DUNAJ, 6. — Iz Moskve prihaja sledeče poročilo z dnevko 5. t. m.: Severno Varšave je naša konjenica v Mlavi, ter je s 'tem odrezala železniško zvezo Varšavat-Gdansko. Napredujemo zapadno Sjelc. Dosegli smo Okrzejn, Osinij, Zabrat in Mrozij. LONDON, 6. — »Daily Mail« piše: Boljševiki so odgovorili Lloyd Geosgeju, da ne morejo zaustaviti pohoda .proti Poljski. Pripravljeni so pa povzeti mirovna pogajanja ter zaustaviti vojaške operacije, ko hitro prispejo s polno močjo prevideni poljski delegati v Minsk. Boljševiki odklanjajo prisotnost zastopnikov obmejnih držav pri mirovni konferenci ter vztrajajo na zahtevi .varstva Zidov in komunistov na Poljskem. List predvideva, da se bodo ruski trgovski odposlanci povabili naj zapuste Anglijo. Poljska delegacija je odpotovala v Minsk. »Daily Express« poroča, da so bila pomorskim oblastim dana navodila glede nove blokade Rusije. »Daily Hecaid« piše, da je brodovje Severnega morja .sprejelo nalog, da se pripravi na odpotovanje v Baltiško morije. DUNAJ, 6, — Iz Moskve poroča radijobrzojavka, da je ententa zaprosila Romunsko naj dovoli prehod WrangAowe vojske na poljska tla. Ob romunski meji se opažajo priprave za romunsko mobilizacijo. DUNAJ, 7. — Iz Moskve poročajo: Naše prednje čete, ki so prerezale zvezo med Varšavo in Gdansko so prispele v Čehanov, V središču so naše čete prispele v Vegron. V zvezi smo z revolucionarnim odborom v Varšavi. BERLIN, 7. — Sovjet ljudskih komisarjev se je odločil, da nadaljuje z vojno, dokler ni dosežem cilj spremeniti poljski .režim. Sklenilo se je tudi odstopiti Vilno in Grodno Litvinski, ker je prebivalstvo BERLIN, 7. — Za vw> Poljsko se je sestavil revolucionarni odbor, ki bo proglasil sovjetsko ljudovlado. — Ta odbor sestavljajo: Juljen, Marklevski, Ozevinski, Khaat in Runak. — Odbor je izdal proglas na delavstvo Poljske ter ga v njem poživlja, da se upre proti buržuaznd vladi Pilsudskega. PARIZ, 7. — k vzhodne Galicije prihaja vest, da se v večini mest širi Rusiji prijazno gibanje. Sestavil se je provizoričen revolucijonarni odbor, ki je izdal proglas solidarnosti s sovjetsko Rusijo. DUNAJ, 7. — V vzhodni Galiciji se tvorijo kme-tiški in delavaki sovjeti ter proeotvoljne čete. Zahteva se mir z Rusijo in poljsko delavsko ljudovlado. VARŠAVA, 7. — Iz Moskve poroča radijobrzo javka: Naša konjenica je dosegla Novo Georgjtn trideset kilometrov severno Varšave, glavna vojsk pa se bliža Minsku. Južno Varšave nadaljuje polvcc ter cbkcJjenje mesta. Odpor poljske vojske je več; v središču r.egcli ob krilih. Opazujejo se v soviaž-nem taboru priprave za zadnjo obupno br.ambo \ utrjenem taboru, ki brani Varšavo. PARIZ, 7. — Tu se govori o splošnem umiku polj • ske vojske zapadno Varšave, kjer ponuja obsežne rečno obrežje dobro obrambeno črto. DUNAJ, 7. — Rad.ijctelegram iz Moskve poreče: Zavzeli smo Mišjinec. Boji pri Ostrolenski nadaljujejo. V Smj:dovu smo zaplenili nc.koj vlakov in tar-kov. Predvčerajnem smo zavzeli Ostro v. V okoli.r: Sjedleca nadaljujejo boji. V odseku Brest-Litovskeg smo zavzeli Terespol, v odseku Brodrja jc konjenic premagala sovražnika severo-vzhodno od Brodi.; ter zajela mnogo plena. V odseku Bučaca smo dc segli reko Stripo. V Krimu smo zavzeli Aleksand.rovsk, prekors j l reko Onskajo, zaplenili 28 generalu Wranglu n memjenih hidroplanov. Pohod proti jugu nadaljujem LONDON, 9. — Ruska vlada ni sprejela enteni nega predloga o desetdnevnem premkiju, Ser smatra, da bi to premirje p tšlo le Poljski v prid, ■: se kolikor toliko opomore. ITALUJUB Vele važne izjave o italijanski vnanji politiki, - -Mirovne pogodbe se morajo revidirati — Jadransk; vprašanje. — Rusko - poljska vojni. — Bodoč naloga Italije. Seja 5. avgusta. — Gorradini, podtajnik notranji! zadev odgovarja sodr. .poslancu Agostrlnonu glecir krvavih dogodkov v Ortoni a Mare. Zagotavlja, <1 se 'bo proti redarstvenim lorgandm, ki so necpraivi čeno streljali postopalo sodnij sitim potom. Nato nadaljuje razprava o pobijanju cen. Cas lini, socijalist, govori o svojem predlogu proti tozn devnemu vladnemu zak. načrtu. Odgovarja mu jn ni s ter ind'ustcije Alessio, ki smatra 'Cas ali n ij e v načr. nK-VprejemlJiv. Casalinm odtegne Snato prvih še... took svojega načrta. Prične nato glasovanje o faaizenskih določbah proti navijalcem cen, ki predvidajlo visoke kazni, oziroma občuten zapor. Sprejme se prvih devet odstavkov. Nadalje se je razpravljalo tudi o likvidaciji urad", za presrbo papirja za časnike. Seja 6. avgusta. — Seja je bila velevažna z ozirom na izjave vnanjega ministra Sforze o vnanji politik' Italije. Sprva govori o Trentinski in Tirolski, ki postaneta italijanski pokrajini. Prilično omeni, da bo tamoš, njemu nemškemu prebivalstvu popolnoma zajamčen kulturni razvoj v njegovem jeziku .Nadalje omenja gospodarske uspehe, ki .jih je dosegla Italija na konferenci v Spa osobito z ozirom na dobavo premoga. Nato govori o italijansko - grškem sporazumu, sklenjenim med Tittonijem in Venizelosom v Parizu 29. julija 1919., ki govori o medsebojni pomoči obeh držav pri .reševanju albanskega vprašanja ter maloazijskih zapletiajev. Glede tega sporazuma je Italija z zapustitvijo Valone in priznanjem neodvisnosti Albanije zadobila zopet svobodno roko v vnanji politiki ,v kolikoT ta z ad e vij e grške interese. Sila zanimive so bile naslednje izjave ministra Sforze o stališču ital. vlade napram rusko - poljskemu sporu. On obsoja poljski pohod .proti Kijevu, ki je bil velika napaka. Poljska se pokoruije danes za svoje pogreške. Italija želi, da pride zdaj čimprej do mira, ki Poljski zajamči neodvisnost. Versailska pogodba res ni uresničila vseh mirovnih idealov, ali na ruševinah treh carstev je ustanovila zdiruženo Poljsko in to je .pogodbi v čast. Poljsko treba torej ohraniti. Proti Rusiji, t. j. komunistični Rusiji pa sla bili dve poti odprti; prva pot je bila strogo izvršena blokada, ali ta se je ponesrečila, ker sovjetska republika je trpela vsled nje malo škode, a zadobila velik moralen dobiček. Druga pot je bila, mirno dopustiti, da se komunistični »eksperiment« sam ob sebi uveljavi, ali da sam ob sebi pogine. Minister Sforza je za drugo pot, To naziranje je odkrito zastopal na konferenci v Spa. Zato fe tudi Italija že pred časom sklenila sporazum s sovjetsko vlado glede ruskega zastopnika v Italiji in italijanskega v Rusiji, ki naj pospeši o razvoj skupnih gospodarskih koristi obeh držav. Ruski zastopnik, Vorovski pride tekom par dni v Italijo, ki ga bo gostoljubno sprejela; seveda v naše notranje zadeve se ne bo smel vmešavati, kakor se tudi ital. zastopnik ne bo v ruske. Moskovsko vlada dejanstveno eksistira, in Evropa bo morala to vpoštevati! Nato govori Sfonza o jadranskem vprašanju. Pravi, da je naj višji .ponos Italije dejstvo, da .je razdrla Avstrijo. To dejstvo je prišlo prav tudi jugosloven-skim narodom, ki bodo morali pripoznati tozadevne napore in žrtve ItaUje. Vsa sedanja nesporazumljenja na eni in drugi strani bodo izginila, ker morajo izginiti. Obe državi, Italija in Jugoslavija, se s pnrod-nimd .bogastvi čudežno med seboj izpopolnjujeta. Iz vsega tega bodo razumni elementi v Rimu in Bel-gradu znali kaj kmalu izvajati zdrave zaključke, osobito ko hitro se enkrat Jugoslavija uredi konstidnici-jcnalno. Tedaj se bodo z medsebojno prizanesljivositjo uredile tudi meje med obema državama. Pri te) ureditvi se ne ibo smelo preveč gledati na ona varnostna jamstva, ki bi bila v mogoči prihodnji vojni dvomlji-e' vrednosti, temveč na to, da se mirovno delo ne •astrupi s sličnimi čini. Ko se to zgodi ,ne bo ono-'smstvo več sumdlo, da tvori Italija nevarnost novih ojn. V svojih šolah bo dala prostora ju go slovenski iladini, njeni in jugosiovenski industrialci bodo so-' e lov ali za skupen sporazum, za medsebojno blago-s;. mje, in oba naroda se bosta zbudila kakor iz težkih -n.j in spoznala, da gre Italiji beseda pri ustanovitvi -brobitja prihodnje Evrope. Seja 7. avgusta. — V dopoldanski seji se nada-/.je razprava o zakonskem predlogu glede občin-'tih volitev na podlagi proporcionalnega volilnega eda. Popodne je na .dnevnem redu odobrenje mirovne Kgodbe v San Germainu ter priklopitve Italiji odra zanih pokrajin. Salvemini izjavi, da bo glasoval za to pogodbo, 'ri tej priliki omeni, da vsa Italija sicer zahteva revš-o pogedeb; seveda vsaka stranka na svoj način. 'r.ko n. .pr. upa socijalistična stranka zTUŠiti kri-;no pariške pogodbo potom svetovne revolucije, bi doviedla do komunizma. Italiji pa je začrtana ',ct, da v ententi deluje in vpliva, da se pritegnet?. Nemčija in Rusija čimprej v evropski koncert. Italija nj por.ndi Rusiji in Poljski svoje .posredovanje. Franci'.?, še vedno sanja o podonavski državi s pre-ornim slovanskim prebivalstvom, ki naj nadomesti •?kdianjo Avstrijo. Ne moremo se ogrevati za ujedi-"enje vseh Nemcev, a tuidi ne smemo podkopavati posloven ske edinosti; sprejeti pa slednje ne moremo, e da 'bi rešili jadranskega vprašanja potom .pravična sporazuma. Zsdnji dogodki kažejo, da tli na -hodu Tievaren ognjenik. Posebno ije položaj na Rek' :!ed D'Annt'r,Z'i.jeve slabe vlade nevzdržljiv. 0 ten ? smejo Hal. časopisi pisati, ali v inozemstvu je ~e to znano "'»diskreditira Italijo. Doseči .moramo 'polno nevtralizacijo .jadrsniskega morja. Sledi mu poslanec sodrug Ciccctti, ki opoKarja, da a germainska pogodba ni prinesla Italiji nobenih "odnosti ter .ji povrh pustila še odprte meje. Zah-/a plebiscit za Reko. Meje Julijske Benečije se ~ ajo čimprej določiti. Zdaj .je naj.pripravnejši čas, 2 se oziramo na notranji položaj Jugoslavije. Ali dočiti je toli z italijanske, kolikor z .jugcslovenske ' rani vsako nacijonalistično norost. Giolittijeva vla- i je bila po usodi prisiljena do politke odpovedi, 'ako v albanskem vprašanju, o katerem se lahko rez drugega trdi, da ga .je do pravične rešitve do~ edla ravno socijalistična stranka. Sedanja vlada o morala po tej poti pogumno korakati dalje ter kvidirati brezumno politiko prednikov, 'ki se je rdi la pod nesrečnim pritiskom fašizma. Pogodbe v Versaillesu in saint Germainu ‘bo treba revidirati, že -.rd pritiskom zadnjih evropskih dogodkov. Ruski -hod proti Varšavi ne bo našel več odmeva v Pa--Izu, pač pa v Londonu. Intr.igantna polit:ka Francije ri tudi Anglije spravi Evropo lahko v .nesrečo. On -;a, da se Rusiji posreči ustanoviti na Poljskem sovjetski režim. Poljski ni več pomoči, delavstvo vseh letel stoji .proti nji v eni .sami fronti. Sklepčna opozarja na veliko važnost mohamedan-ke revolucije p-oti tlačiteljem. Italija ima nalog, da 'cot zmagovalka zastavi vse svoje moči v prid pre-” ->grnce™, da se jim vrne njihovo .pravico. Seja 8. avgusta. — Nadaljuje se razprava o refor-volilnega reda za občinske volitve. Posiknec, scd.r, Buffoni predlaga da se odgodi razpravo o tem zakonskem načrtu do prihodnjega zasedanja, ker ni možno v tako kratkem času sestaviti remišljeno koristne in .popolne občinske reforme, :,rez te pa ostane vsak volilni red le ijalov. Med tem :'a naj se raizpišejo občinske volitve še po starem . olilnem redu v najkrajšem času. Predlog Buffonijev 'e pri Vasovanju sprejet. V popoldanski seji se je nadaljevala razprava' o saint gemm. pogodbe, o kateri poročamo v sredo* IZ JUGOSLAVIJE Stjepan Radič obsojen na dve in polletni zapor. Iz Zagreba poročajo: Proces proti Stjepanu Ra- diču se je končal dne 4. t. m. Radič je bil obtožen rovarjenja proti državi in veleizdaje. Glasom obtožnice naj bi Radič deloval za vzpostavljenje samostojne hrvaške republike. Radič je bil obsojen na dve in polletni zapor, s poostrenim postom vsakega 1. decembra. — Pred pol leta je bil Radič izpuščen iz zapora ravno od sedanjega bana Lagšnje, ki je hotel s tem pokazati, da se ne strinja s politiko svojega prednika. Kmalu za tem je šel Radič med svoje Seljake in je ojstno napadel jugoslovenske vlastodržce. Proglasil se je celo za pristaša socijalne revoucije. Meščansko časopisje, ki je že prej napadlo Lagiojo radi izpustitve Radiča, je sedaj dvignilo velikanski krik in zahtevalo, da se Radiča takoj zopet zapre. Ban se je uklonil in dal povelje, da se Radiča aretira. Pri procesu je spravilo državno pravdništvo na dan mnogo »obtežilnega materijala«. Tako razne Radičeve proglase na seljake in njegove poslanice Wilsonu in mirovni konferenci. — Sedaj je Radič zopet izaprt. Zdi se, kakor, da bi bila usoda Stjepana Radiča, da priživi svoja stara leta po jugoskrvenskih temnicah. — Jugoslavija vstvarja »mučenike«, že v početku svojega rojstva. Demarkacijska črta na Koroškem. Jugoslovenska vlada je proti odpravljenju demarkacijske črte na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad je iadal dne 5. t. m. sledeče obvestilo: Danes ob 8 je jugoslovensko odposlanstvo dovolilo nekoliko olajšav glede osebnega in blagovnega prometa skozi demarkacijsko čarto, ki loči cono A od cone B. Demarkacijska črta ni bila odpravljena; fagasiovenski orožniki in finančni stražniki vrše še vedno službo ob demarkacijski črti, katera se more prekoračiti le s posebnimi dovoljenji. Pogajanja s pebiiscitno komisijo niso še dokončana, toda verjetno je, da bodo do jutri rešena vsa vprašanja glede osebnega in blagovnega prometa med obema conama. Ženske vodijo revolucijo v Koreji Ko bo končana vojna za svobodo in neodvisnost Koreje, se bo moral narod v prvi vrsti zahvaliti ženskemu spolu za končno zmago. Kajti ženske v Korejii so pripravljene na vse za svobodo domovine, pripravljene so riskirati vse in poleg tega so tudi najbolj zvite in predrzne dn ravno radi tega se borijo revolucionarji v Koreji tako uspešno. Razni potniki, ki so obiskali v zadnjem času Korejo, pripovedujejo o velikem' junaštvu korejskih žena in deklet. Vsi hvalijo Korejke, kot neustrašne borilke za svobodo; kjer moški ne morejo dtoseči kakega vspeha, ga dosežejo ženske gotovo, Velike demonstracije, katere so se vršile ob priliki proglasa korejske neodvisnosti, so se vršile pod vodstvom korejskih žena in deklet in veliko med temi' jih je bilo malo prej kaznovanih vsled revolucionarnega gibanja. — V nekem mestu v Koreji, katerega ime je zamolčano vsled represalij strani japonskih oblasti se je vršila velika demonstracija proti Japoncem in bo demonstracijo sta vodili dve mladi dijakinji. Toda demonstracije v Koreji so vse kaj drugega kot so bile demonstracije sufražetk v Zdnuženih državah. — Ves načrt za demonstracijo je tajen in ko pride določena .ura, pridejo na ulioo zastavonoše in po celem mestu se palčne razlegati glas »mamsed:«, kar pomeni doslovno »deset tisoč let«, toda v korejskem revolucijonalmem gibanju pomeni »naj živi' svobodna Koreja«. Največ zastanr nosijo otroci, katere japonske oblasti takoj aretirajo in odpeljejo v ječo. — Velikokrat se pripetijo pretresljivi pribori. Po neki taki demonstraciji je prišlia. na policijsko stražnico neka ženska in je prosila policijskega načelnika, da naj jd dcvoli, da bo 'lahko hranila njenega sina, ker jie še premlad, da bi se sam hranil. — Sodnik je nato •vprašal nelkega drugega mladega (»zločinca«, kdo ga je učil kričati »manzei«. »Moja »tara mati«, je bil odgovior dečka, dn ye neustrašeno gledal strogemu sodniku v obraz in ponosno stal v vrsti drugih' »zločincev«. Drugi dan demonstracije je prišla k šolskem« predstojniku neke misijonske šole mlada deklica1, ki .je celo demonstracijo organiaarala in tudi vodilal, ter ga je prosila, da naj dovoli' dečkom, da se udeležijo demonstracije. Toda šolski predstojnik je odgovarjal dečkom, naj se nikar ne udeležijo demonl-straoLje, da je šolski poduk zanje več vreden in večjega pomena kot pa da se udeležijo demonstracije in pridejo v ječo. Toda deklica jih je znala tako vzpodbuditi, da so se udeležili demonstracije. »Ali ne slišite, kako deklice kričijo že dva dlni ,manzei'?« T.n vi, dečki, se bodete bali Japoncev? To bi bila sramota za vas!« .In odšli so iz šolske sobe, 140 pa številu, se udeležili demonstracije in tudi bili vsi častno aretirani in vržen v zapor. Dr. Scheefield, ki je bil ves čas od izbruha revolucije v Koreji, poroča o več slučajih trpinčenja V ječah in je na to že opoeoril japonske oblasti. Tiodla^ kakor nadalje poroča, Japonci niso nikdar oficij^.lnd priznali, da so se dogajali kaki slučaji trpinčenja nai Koreji, akoravno so bili jasni dokazi o velikem tr-i ■ ptinčenju Korejčanov v japonskih ječah njim predloženi. Japonska vojaška policija uganja majvečje bru-talmoisti napram političnim zločincem), posebno ibeM stijalno postopajo z ženskami, katere aretirajo pni demonstracijah. Toda pod sedanjim sistemom (A odpoenoči, kajti vse preiskave se vršijo tajno in po4 nadzorstvom japonskih vojaških oblasti. Toda 'kljub' vsemu političnemu .preganjanju in trpinčenju je ženski spol na Koreji nevpogljiv. » Dr. Scheefield poroča nadalje, da je na povraitSBtl v Združene države obiskal korejske dijake v TaJuf« z namenom, da se pnepriča o njih življenju ib rao« merah. Kakor pripoveduje, je našel te dijake v upnem stanju: nastanjeni so v najslabšem dleta tastu sto, v največji revščini in pod mittiii stvorn vladinih detektivov. Toda kljub tanam etAn ža vajo vedno svoje tajne seje in nat etš teh «cf t| imela neka dijakinja, ki je obdskoaiar >«sedES&KSEI že četrto leto, navdušen govor o n;ene rojstne domovine. Vzpodbujena fe cavtaočet dijake na odločnost, pogum r tem sveten) bofut 1$ take so vse korejske dijakinje, kjerkoli so. One tQ duše vsega revolucionarnega gibanja v Koreji ' to priznavajo celo japonske oblasti, ki 80 se vejfinaH izjavile, da lahko pokorijo moške, ob vedo, kako bi mogli ukrotiti ženski spol Neki drugi časnikarski poročevates, kd ija dbiskSl Korejo, poroča isto in pravi, da ženske vnd%> se-t volucijonarno gibanje na Koreji, ae pal mnMt&. Ti( pripoveduje, da so vojaki udrli v neko fiSšo, v katesi je bil glasom ovadbe stan kotnejskih revokfc cajonarjev in tudi tiskarna, kjer so se wpwcB ■ lucijonami letaki. Pri vratih jih je sprejeta služkinja in .jih peljala k domačfena hčerama, td bit edtaft doma. Hčerki sta stali v sredi sobe ki i^3i široki* krila so se dotikala 6aJL »Vi ate dx&eodic6li. Bree sknbi preiščete stanovanje, našli ne boAate nifeesaav* je ena njiju pozdravila vojake ta nato sta dbe sed® j na Ha. Vojaki so preobraali celo pohiSNo ia maa našli ničesar. Ko so vojaki odšli, stal deklici -vstali in na mestu, kjer sta sedeli, sta bita dva majhna tis skarska stroja. Korejske ženske, v prvi vesti seveda! mlade de* klioe, opravljajo vse posle: raznašajo vesti o revohfe oijonarnem gibanj« iz kraja t kraji, obveščajo kra« jevne voditelje o sklepih dzvrševalnega. revokmijet* namega gibanja, opravljajo vohunsko dktžbo za rek vokicijonaij«, itd. In v tem poslu jih/ ne prekašat nihče. Neka mlada dijakinja se je pceobleklh r misijonarja, .pokrila svoje lase s sfe*o lasuljo in ta preoblečena se je prepeljala (raz reko v i carinski ladji. Revolucijonarni ■90 namreč . obdržati tajno sejo, za 'kafteno so pa zvedeli jopao^ ski 'poldcijski uradniki in so hoteli aretirati vse člar^' r e v.orl obešen v Budimpešti komunist Anton Protzer. Njegov zločin je bil, da je bil član sovjetske vlade. Zdravniki v Italiji se organizirajo en delajo na to, ea hi se jih sprejelo v delavske zbornice. Kakšne namene imajo, si lahko mislimo. Vojne medajle v grobu. Na mednarodnem kongresu proletarskih vodnih invalidov in bivših proletarskih bojevnikov, ki se j« vršil nedolgo tega v Ženevi, so delegatje vrgli vse dobljene vojne meda ji e in križe v skupen mednaroden grob. Zborovanje anarhistov, ki se bo vršilo v Florenci dne 15. it. m. ima namen delati na združitev vseh revolucionarnih strank zato, da se prisili, potom potrebne akcije, vlado, da izpusti na svobodo vse politične preganjance in obsojence. Škof proti katoliškim »boljševikom«. Katoliški škof v Bergamu je izdal oklic, v katerem obsoja »boljševižko« gibanje med katoliškimi masami, ki ga vrše »'katoliški 'boljševtki«. Škof živi seveda še vedno v srednjem veku. Bsmbe v Milanu. V soboto zvečer ste 'bili vrženi v Milanu d've bombi v kavarno »Cova«, Ranjena ni bila nobena oseba. Bombi ste pa naredili nad 300.000 Jir škede. Ne ve se kdo, in zakaj se je izvršil ta atentat. Tajnik nemške ljudske stranke na Tirolskem aretiran. V Bolzanu so aretirali tajnika nemške ljudske stranke na Tirolskem Otona Vinatzif, radi nemške iredentistične propagande. — (Ves svet je enak.) Naš list „DELO“ izhaja trikrat na teden in sicer vsak pondeljek, vsako sredo in vsa kpetek. NAROČNINA za celo leto znaša Lir 30-— „ pol leta . . . „ 15*— „ tri mesece . . „ 7-50 mesečno . . . . „ 2*80 Posamezne številke se bo podajalo tudi v nadalje po 20 stotink. tlsvi odtok o najemninskih pogodbah I. Splošne določbe. § 1. Z dnem 24. avgusta 1921. stopijo iz veljave vse določbe dosedanjih odlokov glede najemnin. S tem dnem stopijo iz veljave določbe za najem hiš ali stanovanj z letno najemnino, ki presegajo v mestu Trstu 4.000 L in v drugih občinah 1.800 L, en določbe za najem hiš ali stanovanj neglede na višino najemnine, ako je najemnik a) zarvezan plačevati davek na vojne dobičke za za cfcdačenju podvrženo vsoto, ki ni nižja od 100.000 lir; b) piodvržen direktnemu osebnemu davku za čisti dohodek, ki ni nižji od 50.000 lir. Pri tem se vračuna dohodke najemnika skupno, z dcfiodki soproge {—a) ter z onimi z njim sostanu-jočih družinskih članov. § 2. V gorenjih slučajih more olddajalec stanovanja zahtevati z dnem 24. avgusta 1920. povišek najemnine, ki lahko dosega 40% pri prostorih, namenjenih trgovini in 30% pri stanovanjih. § 3. Definitivno se odgodšjo dlo 24. avgusta 1922. najemninske pogodbe za stanovanja ali hiše, o katerih ne govori § 1. in ki zapadejo pred omenjenim dnem, ako najemnina .presega za Trst 3000 lir, za dru.ge občine pa 1600 Mr. V tem' slučaju umore oddajal ec stanovanja zahtevati .povišek najemnine do 20%, ki stopa v veljavo Proč s krelikaJizmom, saj Vas je klerikalec najbolj opus t ožil! Saj vidite, da med nijinii ni mesta za nas! Čepovan. Sodr. Jerneju Humarju .je dne 24, p, m. vsled treska nastali požar -^ničil celo poslopje, obleko, kravo ,seno in sploh vse, Sodrug Humar je velik revež. Po vojni ■je na lastne stroške popravil hišo. Seda,j je vse samo pogorišče. On, oče štirih nedorastlih otrok, brez kruha in brez strehe. Prosimo uredništvo »Dela«, da objavi vest o nesreči našega sodlruga in da apelirai na čitatelje in čita-teljice, da sočustvujejo z nesrečnežem in se ga spo-minja.jO s pošiljanjem in nabiranjem' milodianov. Na-bnani denar naj se pošilja na »Komunistično sekcijo« v Čepovanu ali na uredništvo »Dela«. Opomba uredništva: Radevolje objavljamo to in se obenem obračamo do sodrugov in sodimžic širom zesedenega ozemlja, da priskočijo na pomoč nesrečni družini. Vsak naj ida po možnosti! Pokaže naj se zopet enkrat delavska solidarnost. Darove sprejema tudi uredništvo »Dela;«. Imena darovalcev bomo objavili v »Delui«. Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!! O!) vii i rojstvo Mm i držav" (Važen zgodovinski dokument.) ‘Na I, kongresu' ameriških kolonij z dne 4, julija 1776. 1. je b;il sprejet soglasno sledeči proglas tri-ciajstenih »Zjedinjenih držav ameriških,« kot izjava tteodtvisnOsta in svobode! aiKdar se v toku dogodkov porodi potreba, dla pretrga en narod politične vezi1, ki soi ga vezale z drugem, in da zajame med ostalimi? državami aa svetu samostojno in enako stališče, db katerega je ps p.rirofdnih in božjih postavah opravičen, tedaj zahteva pcSten človeški običajj, da navede ta narod razloge, ki so ga privedli dio ločitve icd: stalre držarve. Smjaitnamoi, da so same po štetij umevne in. dokazov nepotrebne sledieče resnice: dai so vsi' ljudje enako ustvarjeni in dia so sprejeli od svojega stvarnika gotove neoporek&jive pravice, da je med 'Lemi pravica do življenja, svobode isn. dlo str«m'lj«*i)a' po sreči. V dosego teh pravic imatjio ijutdstva s-vajie vlaifle, katerih pravične oblasti izvitraljo k soglasja - vladanega Jjaidstva. Če pa poseže katerakoli vladna oMika v te namene in jth izatli.ra,, tedaj ima ljudstvo pravico, da tako vlado izpremeniL’ ali pta. strmoglavi in ustanovi novo vlado na takih' načelih in uredi njena' oblast v taki obliki, kakor spozna,, da je najpcitrebne/e za njegovo varnost: in srečo. Raszism sicer veleva^ da se stare vlade me izpremi-rjiajo itz misijbnih in mimoidočih razlogov, in izkušnja, nas tudiii uči', dla ljudstvo rajši trpi krivice, kolikor jjih more trpeti, kakor pa da bi si samo je-mailo pravico z uničenjem; oblik, katerih je vajeno. Toda če dokazujejo krivice in zlorabljanja brez konca in kraja, ki gredo venomer za istim smotrom, namen, da podvrže narod absolutnemu despotizmu, tedaj ima ljudstvo pravico in je njegova dolžnost, da strmoglavi tako vlado in da si ustanovi boljše branike za svojo bodočo varnost. Na ta naičiini so potrpežljivo trpele naše kolonije in tako je nastala neizogibna potreba, dai se Ovrže stari vladni sistem'. Zgodovina sedanjega kralja Velike Britanije je zgodovina (ponovnih 'krivic in prisvajanja' neopravčenih oblasti z direktnim namenom, da ustanovi- absolutno tiranstvo mad temi' dtrža-vaani. V dokaz pa predlagamo ne p ris Ir atoskemu svetu sledeča dejstva: Odtekel je priznanje zrakomiov, iki so naijhožj koristni in potrebni) za blaginjo ljudstva; svojim gorvemerjem ,jie prepovedal uveijiavtiti najvažnejše in najnujnejše zakone ali' jih i;e pa 'enostavno suspendiraj in zavlekel, dia n&o prišli v veljavo; prepovedal jie zakone, ka so btiltl1 nametnjeni blaginji veli/kih narcldtnih okrožij, in j.e spara&i, da uveljavi te zakone le tedaj, če se ljtudstvo odreče .pravicam zastolpsitrva v postiarvoidlajah, kar bd‘ bila za mas nezaslišana, krivica — in kar r)e le 'toramcim v korist; sklical je peistajvcdajma telesa v nenaivEidine iin puste kraje, oddaljene od; jarvnih srednšč ih mest, kjer so shrani jeni javni spisi', z nametacim, da ijuli, poniža, utrudi in tako (prisili pod svojo 'blaat; razpustil je pomiotvtno postav,cidiaijme zibane, ker so 9e moškol upirali njegovim maipadlcm na pravice ljudstva); ko so bili zbori .razpuščena, ni dlolga časa dovolil norvih vtoMtev itn talko je bilo ljudstvo brez zakemo-dajstva prepuščeno samo sebia; kolomiiie so bile ie-posteivljene nevarnosti invazije od zuniaj in netrenia v notranjosti; .trudi se je, da ba preprečil ratst prebivalstva v državah s tem, da je oviral zakone o ma/turažizaaiji priselljeincev, onruejevcl priseljevanje »n povzročil kri-vtlone pogoje za dfobavo zemljišč; mviral je administracijo j us tiče s prepovedjo zakb-niciv za i uifitatnovrjtev sedtalh oblasta; petdwrgei si je stodmčke, da so biB samoi od njega od'viisni in so le .pobirali plače; • uvedie! je niebrcij novih umadoiv in poslal semkaj cele reje urcirlrilkotv, tki so nadHegofvaii ljudstvo čn se rediilt na naše stroške; v mirnih četsih je itntel med roajrni stalne armade brez dio(vcl;enja naših pestavtcdiaijnčh zborov; ■vojno cblaipt je dvignil nadl cavidmo oblast in, Jo naredil popolnoma neodvisno.' D:ije je gazil našo ustavo in nraše zakone s sledečimi krivičnima čini: namestil je nned nas večja števila oboroženih čet; ščitil je vojake s sleparskimi sodnimi razpravami pred feaemrip za umlore, ki so jih izvršila nad' prebivalci teli držarv; zapirali je našo 'tmgoviino z ostalim svetom; nalagal nam je davke preiti naši valji; odrekel nam je praivioo do porotne ohnatvnavie v neštetih slučajih; transportiral nas je čez mccje in tamkaj gnal pred sodišča za izmdšij.ene prestopke; --------- ■ i~OB v sosedni angleški prtfvranciji je cdlpravil svobedof sistem angleškega) prava m edel sametčlkio viadtf z razširjenimi mejami, kar ifm/eio namen, da pa enakem vzoru uved® abso-l "lisiično vlado tud« v naših kolonijah; odvzel nam je svobodščtno fcharters) in zaitrl najboljše zakone, s čimer je rušil temeljno moč naše v lade; • suspendiral je naše postavodaje in si' vzel moč, da nam on satm daje zakone; ■ odpovedal se .je .tukajšnji vladi' s tem, da nam je odrekel zaščito in nami napavedai vojno; ropal je naša morja, napadal naša obrežja', požigaj naša mesta in moril maše ljudi'; raivno v tem času je poslali semkaj velike armade tujih najemnikov, da dovrši delo moritve, raizdejianjial in tiranstva, katero je že priče1! z napvečjo perfidmo-stjo in -krutostjo, ki nima para ,v najbolj barbatrskj dobi in ki nikakor ne pristaja glavi ofviliziraine države. PrisiJil je naše državljane, katere je vjeJ na morju, da so se morali oborožiti proti svoji domovini in sSa' so postali rablji’ svojih bratov in prijateljev, ali dai padejo od njihovih rok. Izzval je med naimd vstaje im nahujskal’ proiti maim krvoločne indijanske divjake, katerih (vojskovanje je zverska moritev starčkov in dece, moških in žensk. V vsakem slučaju teh naštetih krivic smoi se pritožili' na TOapcružnejši način, toda vsaka maša' pritožba in proš