oglašajte v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ I*vtSuJemo ▼lakoTTstn« tiskovine PRAVI' EQV ALlTf NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKF. DELAVCE V AMERIK« ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commtrcial Prlntiag of All Kinds XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MAY 20, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 99 KARISH daljšem bolehanju je pre- včeraj na svojemu domu oeKarish (Kariž), stanujoč na E. 61 St. Družina je preje let živela v Collinwoodu na • 159 St. Doma je bil iz Vipave f'Hmorskem, odkoder je pri- , v Ameriko leta 1913. Bil je društva Vipavski raj št. 312 b.N.p.j ^s> rojena Rebolj, (sestra Mrs. proline Jartz in Mrs. Mary °nčan), dve hčeri Mrs. Frances ^ ^rshall in Lillian, dva vnuka in p domovini sestro Johano "•Ida ter brata nAtona. Brat p je tu umrl pred nekaj leti. Odprava plemenskega razlikovanja bo tudi močna propaganda WASHINGTON, 19. maja—Sodbo ameriškega vrhovnega sodišča, da je ločevanje šolske mladine po plemenih v Ameriki protiustavno, je po bistveni vsebini raznesla v svet radijska postaja "Glas Amerike." Prenos se je izvršil v angleškem in v tujih jezikih. Gre za zunanjo politično pro-' Pogreb ob 9 Ma: se vrši v soboto zjutraj ■ uri iz pogrebnega zavoda ^ A. Svetek, 478 E. 152 St., 9 Marije Vnebovzete ob ' ter nato na pokopališče OFF Ali Včeraj zjutraj je preminila po Si bolezni na svojemu domu S'ies Offak, rojena Bukovac, g snujoča na 5801 Dibble Ave. je bila 68 let in je bila do-odl^ Potok pri Koselovu, oder je prišla v Amerjko' jjp kakhni 43 leti. Bila je Њ.--* g ^ društva Cleveland št. 126 S ? 7 podružnice št. 25 .jj."*, • Soprog Matija je umrl 23 leti. zapušča otroke: Mary, licT^ E)olenje jezero pri Cerk-na Notranjskem, otroke: Jennie Kosiček, Mrs ^^Phine Oster William in Mrs. Мг' Wi b Semple, Mrs. Agnes ovich, Johanna, John in in ^ Kernz, 15 vnukov J Pravnukinjo ter svaka Offak. Pogreb se vrši v zjutraj ob 9.30 uri iz Vod pogrebnega za- Uri ^ ^ ^6rkev sv. Vida ob 10. Var'*^ na pokopališče Cal- na leskovec pagando. Kakor znano, so mednarodni komunisti računali i tem, da bodo dobili nezorano njivo ravno med ameriškimi črnci, to pa je zorati in posejati s komunističnimi semeni. Vzi-ok — razlikovanje med plemeni v Ameriki, obenem pa črnsko zapostavljanje. Komunistična propaganda tudi do sedaj med črnci v Ameriki ni šla v klasje. Vzrokov in razlogov je več. S temi vzroki se nam danes ni treba baviti. Sodba vrhovnega sodišča pa je bila važna v sedanji mednarodni napetosti za ameriško propagando v Aziji in v Afriki, sploh na kontinentih, kjer prebiva črnsko pleme. Tega se je Amerika zavedala in pohitela z radijskimi objavami, kako je razsodilo ameriško vrhovno razsodišče. Pri tem naj ponovimo, da gre' za črnski element v Aziji in v Afriki, ki je močan in ki se socialno in politično preraja. Za njega se potegujeta oba velika politična tabora. Doma—pomirjanje Zdi se, da bo končno prevladala pamet in ameriški duh. Na boja zoper enakopravnost »2 je postavil governor države Georgije Herman Talmadge. Svojim podrejenim organom je naročil, da začnejo s propagando. Šolski nadzorniki v Georgiji •^OUan Na vče . domu je umrla zjutraj Johanna Lesko-Turk, stanujoča na "^1 1 Rd. Stara je bila sejc^f je bila iz vasi Vi- šin ' Hinje, odkoder je pri-,j^Pred kakimi 53 leti. zapušča soproga Franka, "^osenh vnuke in brata bj.^^ v stari domovini pa boto^ Pogreb se vrši v so- ob 10.30 uri iz Za-V pogrebnega zavoda nato*^ Vida ob 11. uri in pokopališče Calvary. ^OSEPII QODJ.Q kj% ^arrensville bolnišnici, Uiiirl^^ i^ahajal dalj časa, je Gode popoldne Joseph 0(1 rt^l 75 let. Doma je bil šel v odkoder je pri- je Član pred 50 leti. Bil skih Л 1 ^^^tva Glas cleveland- **4ekvcev&L9SLaz. pet zapušča soprogo Mary, Tekavl° Wks. Mbry Louig in' Af ' Kozina, ter Vnuk Angela Klemenčič 1947 p John je umrl leta * *°bok) Veg. '•ЗО uri iz Zakrajško-kev %^bnega zavoda v cer- Г*^>копппу1 uri in nato na opahšce Calvary. JOHN JEZERC Po dolgi in težki bolezni je umrl John Jezerc, star 77 let, stanujoč na 927 E. 239 St. Doma je bil iz Žiganje vasi pri Tržišču na Gorenjskem, kjer zapušča brata Franka in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 42 let. Bil je član društva Cvetoči Noble št. 450 S.N.P.J. in podporni član pevskega zbora Slovan. Predno je bil upokojen pred 28 leti je delal pri New York Central železnici. Soproga Lucija je umrla leta 1916. Tukaj zapušča pet otrok; Mrs. Jennie Lukanc, Mrs. Mary Pic-man, Cyril, Mrs. Stephania Smith in Mrs. Josephine Smith, šest vnukov, štiri pravnuke in veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v sbboto popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Knollwood pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. ♦ JACOB J. VIDMAR Zgodaj danes zjutraj je umrl na svojemu domu poznani Jacob J. Vidmar, stanujoč na 626 E. 124 St. Pogreb oskrbuje Grdi-nov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. • ' # V zadnje slovo Pevci zbora Slovan bodo v pe tek zvečer zapeli žalostinke ob krsti pokojnega člana John Jezerc v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St. * Člane društva Cvetoči Noble št. 450 S.N.P.J. se prosi, da pridejo v petek zvečer ob osmih v Želetov pogrebni zavod na 458 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrlemu članu John Jezerc, v soboto, da se pa po možnosti udeležijo njegovega pogreba. so se začeli dobrikati črncem, češ: Zakaj naj bi se prenehalo s samostojnimi črnskimi učnimi zavodi, ki tako lepo uspevajo? Zakaj naj bi se postavil na glavo črnski vzgojni sistem, ki je prikladen samo črncem? Zakaj naj bi se opustili načrti, ki previde-vajo za črnce nova šolska poslopja? In kaj bo s črnskimi bolnicami, ki so tako moderno zgrajene in opremljene? Governer Talmadge je govoril prebivalstvu države Georgia in je celo zagrozil, da bo v slučaju potrebe nastopila—oborožena sila. Vendar je splošna javnost prepričana, da bo končno prišlo do izmirjenja. District of Columbia, z drugimi besedami prestolica Washington, ima enako črnski problem. Na tem ozemlju črnski otroci po številu celo nadkrilju-jejo bele otroke. Predsednik Eisenhower je imel prva posvetovanja s šolskimi oblastmi, kako naj se izvede v prakso sodba vrhovnega sodišča tudi v Washing-tonu. Pravda je šla formalno samo za osnovne in srednje javne šole. Ali sodba velja tudi za visoke šole, za razne univerze in kolegije? Pravniki, ki zastopajo federalno vlado, so si soglasni v tem, da med raznimi vrstami šol ne bo mogoče delati razlik. Telefon— luč in plin Cleveland Electric Illuminating Co. ter Ohio Bell Telephone Co. zahtevata zvišanje naročnine. Temu se protivi občina Cleveland. Protivi se tudi senator Burke. Občina Cleveland pravi; Ce se ugodi zahtevi telefonske družbe, potem bi prebivalci Ohio plačali na leto $9,000,000 več za uporabo telefona, Cleveland sam pa $2,500,000. Če bi se pristalo na to, da se podraži tudi luč—elektrika, potem bi pet okrajev v državi Ohio plačalo $5,300,000 več, Cleveland sam pa $2,800,000. East Ohio Gas Co. še ni začela z vprašanjem povišanja cene plinu, je pa to pričakovati. Občina Cleveland pri tem pov-darja, da Cleveland porabi sorazmerno več plina, kakor katerekoli drugo ameriško mesto. Pozdravi Pozdrave iz New Yorka, kamor se je podala s skupino Progresivnih Slovenk, pošilja Mrs. Mary Somrak iz E. 74 St. Mrs. Somrak piše: "Prav luštno se imamo. U. N. poslopje in vse, kar se godi notri, bi si mogel marsikdo ogledati. Ravno tam smo imele priliko videti Mrs. Roosevelt, s katero smo si gor-ko stisnile roke. Pozdrav od vseh 'Progresivnih'." V bolnišnici Mr. Anton Jagodnik iz 20750 Tracy Ave. se nahaja v Euclid-Glenville bolnišnici, kjer se je včeraj podvrgel operaciji. Nahaja se v sobi št. 520. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja. VČASIH JE ZA DIKTATURE BOLJŠE! Kadar nastopita na mednarodnih konferencah, da , vzamemo primer Molotov za Sovjetsko zvezo, Mao ali En I^i za komunistično Kitajsko, vesta dobro, da jima doma ni treba iskati kake potrebn<^ večine v parlamentu. * Nahajamo se v dnevih, ko zaseda konferenca v Ženevi. .Lahko bi bila zgodovinska. Kako trden pa je zapaden blok, ko gre na pogajanja s komunističnim blokom? Vzemimo ameriškega državnega tajnika Dullesa. Njegova stranka je v senatu v manjšini, v spodnji zbornici ima med 435 poslanci tri glasove večine. Dulles je bil v prejšnjih letih pod demokratskim varstvom. Danes so proti njemu naperjeni kopja ne samo demokratov, marveč tudi nekaterih republikancev. Kako se'bo Dulles znašel v tem ognju? Med 625 poslanci britanske spodnje zbornice imata Churchill in Eden 19 glasov večine, lies je, da gredo Britanci na splošno v zunanji politiki skupaj, brez ozira na vlado in opozicijo. Toda Eden mora imeti vedno občutek, da spričo slalHi večiiK^ njegove stranke ne more stati na trdnih nogahI Pa Francija in Italija? Francoski preds« dnik vlade Laniel razpolaga s petimi glasovi večine. Zbornica šteje 627 poslancev. Zadnjič je pri vprašanju zaupnice ali nezaupnice Laniel dobil za zaupnico le dva glasova večine. Kako naj se počuti francoski zunae na desno. V nekem pogledu je Churchill enak predsedniku francoske vlade Lanielu. Tudi Laniel ni pustil debate o Indokini in je zahteval od Francozov, naj uvidijo, da je pač najbolje čakati na iade konference v ženevi. Ne otežkočati delo francoske delegacije v Že- je bilo danes nekaj novega. Komunisti so obljubili, da pustijo prenesti čez sto teh ranjencev, Francozi pa naj bi prenehali z bombardiranjem okolice trdnjave. nevi! Winston Churchill stoji na stališču, da naj Velika Britanija čaka na izide te konference, nakar se bo lahko odločila za pristop k eni ali drugi politični zvezi. Iz krogov britanske delegacije v ženevi se je zvedelo, da je britanski zunanji minister Anthony Eden zagotovil ameriškega državnega podtajnika generala Bedella Smitha, da Velika Britanija nima ničesar proti temu, če se Združene države in Francija ločeno pogajata in kujeta posebne politične zveze brez Velike Britanije. Bilo bi pa lojalno, če bi se Velika Britanija vsaj obvestila, o čem se sklepa. V Indokini novo vojno operacijo Francosko vojaško poveljstvo v Indokini je javilo, da je bilo premeščenih iz trdnjave Dien Bien Phu nadaljnjih 18 ranjenih vojnih ujetnikov. Z včerajšnjimi enajstimi je prišlo iz trdnjave skupaj le 29 ranjenih vojnih ujetnikov. Ranjenih vojnih ujetnikov v trdnjavi pa je do 2,000, ki bi se morali prenesti iz trdnjave na ozemlja v Indokini, ki so pod francosko upravo. Francosko poveljstvo je danes tudi javilo, da so komunisti dali svobodo edini vojni bolničarki, ki je bila za časa obleganja še v trdnjavi. Vprašanje vojnih ujetnikov je kočljiva zadeva. Kakor je pokazala dosedanja taktika komunistov, se bo to vprašanje vleklo v nedogled, med tem časom pa naj bi komunisti odvrnili vojaško pozornost od tega, da zbirajo v bližini trdnjave in v trdnjavi sami nove vojaške oddelke za odločilni pohod v ozemlje severovzhodnega dela Vietnama, znan pod imenom Rdeče reke z njenimi številnimi izlivi v morje. Središče tega ozemlja je mesto Hanoi, ki mora enako pasti. Francozi bombardirajo že tretji dan vso okolico trdnjave, komunisti pa trdijo, da je bilo pri tem bombardiranju do sedaj ubitih nekaj desetin francoskih vojnih ujetnikov. Kaj pravi Washington Nas zanima vprašanje davkov, vprašanje federalnega proračuna, če ne bo skorajšnje rešitve Indokine. Gre za troje postavk, tb je za ameriško pomoč svojim zaveznikom, za proračunske postavke, ki so potrebne za ameriško oboroženo silo kot tako in za osebni dohodninski davek, katerega občuti vsak Amerikanec. Republikanska vlada je tako v volilnem boju, kakor kasneje zatrjevala svojo glavno nalogo, da zniža federalni proračun, stroške za domačo oboroženo silo, zniža vojaško pomoč tujini, zniža pa tudi davke. Danes so vsi ti programi v zraku. Čisto jasno je namreč, da se bodo namreč te proračunske postavke zviševale, čimbolj bo položaj v jugovzhodni Aziji zapleten. Logično, da se ne bo znižal tisti letni dohodek, ki naj bi bil davka prost in ki naj bi se po mnenju demokratskega senatorja Georgea zvišal od sedanjih $600 na $800 na leto. Po zadnji izjavi senatorja Georgea on sam ne računa več, da bi njegov finančni predlog dobil potrebno podporo v senatu. * Položaj Indokine danos v čoti-tok ŽENEVA, 20. maja—Predsednik indijske vlade Nehru je poslal v Ženevo svojega osebnega poslanca, ki nosi s seboj nov predlog, neki kompromis kako naj se konča vojna v Indokini. Danes je najavljen sestanek britanskega zunanjega ministra Edena in sovjetskega Molotova. Oba ministra se bosta razgo-varjala o možnosti kako spraviti vprašanje premirja Indokine kamor je to zašlo, namreč v slepo ulico, iz te negotovosti. Francoska komanda v Indokini je izdala drugo poročilo, da je francoska bolničarka edina v trdnjavi Dien Bien Phu, po imenu Terraube, odklonila svobodo dokler se ta ne da tudi drugim ranjenim vojakom. V vprašanju ranjenih vojakov ZADNJE VESTI V Clovolandu j<' bil arotira« delavec Clarence Leonard Jones, star 25 let, ki je zadnji petek ugrabil štiriletnega dečka Kenny Broylesa. Jones ima «lo popisan kazenski list. Je edini sin Mrs. Shirley Bolt ter živi s svojo materjo in očimom na W. 137 St. Ugrabljeni deček živi na Franklin ave. in se je igral v bližini svojega doma, ko ga je Jones zvabil s seboj v svoj avtomobil, čeS, da ga pelje na karni-val. V avtu je Jones malega dečka pretepel, nato ga baje vrgel % avtomobila na železniške tračnice ob vznožju Detroit Ave., kjer ga jt^ zjutraj okrog 6.30 ure po naključju našel neki 15-letni deček, ki je bil na poti na golf igrišče. Nekaj minut potem, ko je bil mali Kenny najden in wl-stranjen s tračnic, je pridrvel mimo brzovlak, ki bi bil dečka ;x>vozil, da ni bil k sreči rešen. Jones se izgovarja v glavnem na pijanost in da v pijanosti dela neumnosti. Deček ima zlomljeno nogo lu druge poškodbe po životu. Podjetje Thompson Products, ki zaposluj«^ 16,000 dela\Tie moči, bo delno zvišalo mezde in stalne plače. Delavci botlo dobili pet centov več na uro, nameščenci s stalno mesečno plačo pa $9.00 več na mesec. V Wasbingtonu je predsednik Eisenhower dejal, da ostane i>ri svoji prepovedi, da ne izdajajo tajnosti, tudi če gre za zasliševanje pred senatnim odborom. Razprava McCarthy-Stevens se bo obnovila prihodnji ponedeljek vkljub protestu Me-Carthya. Senator McCarthy se je spravil nad Stassena in kritiziral ameriško pomoč tujini, kakor tudi zunanjo trgovino amerišklli zaveznikov, češ, da gre vse skupaj kakor voda na mlin komunistov. Harold Stassen ga je takoj zavmi^, da Iznaša fantastične, nesresnične in neverjetne trditve. Finančno proračunski odbor spodnje zbornice je spreminil svoje stališče o socialnem zavarovanju. Končno je sklenil, da se pridruži predlogu Eisenhower ja, da pridejo pod Social Security tudi poljski delavski, zdraMiiki in drugi samostojni poklici, kar vse bo zadelo približno sedem milijonov interesentov. Kakor znano, se je ameriška zveza zdravnikov odločno uprla, da bi zdravnniki morali pod Social Security. Redna seja Jutri, v petek zvečer, se vrši redna seja društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. ob navadnem času v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se vse članstvo na udeležbo. De-legatje bodo podali svoja poročila 8 konvencije in na dnevnem redu bodo tudi druge zadeve. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1 5311 — HEnderson 15312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto).................. , ____ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 . 6.00 . 4:00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)_ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 . 7.01 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. AMERIKA-NAROD NARODOV (1) Ko objavljamo razne vesti, se radi sklicujemo na statistiko. Statistika je zbiranje podatkov. Ne samo to! Moderna statistika zna po svojih že znanstveno nakazanih potih tudi povedati, s čem je računati. Radi nas Slovencev naj damo zanimivo pripombo. V Frarikfurtu v Nemčiji, vsaj pred vojno, je živel in predaval o statistiki profesor, čigar ime je bilo dr. 2ižek. Žižek je bil znan ne samo po celi Nemčiji, marveč v mednarodnem znanstvu sploh. Bil je učenjak, ki je utrl nova pota zbiranju podatkov—statistiki, kar vse je vplivalo v tej panogi, rekli bi, na ves kulturni svet. Dr. Žižek je bil naturaliziran Nemec, toda Slovenec po rodu! Slovenskega porekla ni nikdar zatajil. Njegov brat je vodil tujski promet in bil na čelu tega oddelka v beograjski upravi. Pripomba, ki nas vzpodbuja, pa tudi dokazuje, da gredo posamezni Slovenci zelo visoko navzgor. Zakaj bi jim ne sledili? Ko presojamo ameriške statistične podatke, se ti izražajo tudi v slovenski tiskani besedi v Ameriki. Ce se koncentriramo na te podatke in jih posebej povdarjamo, se nam zdi, kakor da je Amerika moralno in etično slaba dežela. Toliko umorov, toliko tatvin, toliko spolnih zablod in tako dalje. Kje je ameriška demokracija, ameriški demokratični človek, ki se mora ravnati po principu, da ker ceni samega sebe in kar je njegovega, naj ceni tudi bližnjega in kar je njegovega? Pri presojanju teh podatkov se slovenski dopisi znajdejo na napačni poti. Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi Amerika ni vsa zlata. Do te mere smo si lahko brez nadaljnjega edini. V vsaki načelni stvari pa je po našem mnenju potrebna zopet načelna podlaga, da se stvari lahko objektivno presodijo. Prvič—kaj jo Amerikanec. V gotovem pogledu nadvse razvajen človek. Današnja ameriška občevalna sredstva so tako razvita, da so oblikovala tudi Amerikanca, kateremu je streči z udobnostjo in lahkoto, kakor pri mizi. Vso najnovejše, pa naj pride iz kateregakoli dela ameriške republike. Ti milijoni raznih radijskih in televizijskih aparatov dopolnjujejo desetine in desetine milijonov ameriških dnevnikov. Res je, da igra važno vlogo v ameriškem časopisju tudi inserat. Ne obstoja pa nobena država, kjer bi dnevni časopis izhajal na tolikih straneh, da bi razrezan v pravilni format alhko samo en izvod dal celo knjigo. Poleg inserata je treba napolniti strani z vestmi. Amerika ima značaj kontinenta. Ta kontinent je tako velik, kakor je vsa Evropa, če izvzamemo teritorij Sovjetske zveze. V ameriški republiki ni toliko prebivalstva kot ga je v Evropi. Rekli bi, da bi se dalo logično sklepati, da bi tudi število raznih kršitev naravnih in postavljenih zakonov moralo biti primerno številu prebivalstva. Ali pu mi v teh prestopkih nadkriljujemo procentualno vzeto razne druge kontinente? Ameriška republika je narod narodov. Povdarimo besedo kri. Ali je kri vso, ali ne, v to vprašanje se ne bomo spuščali. Sicer bi nam kdo očital, da smo pristaši nacizma Hitlerja, ki je povzdigoval samo nemško raso. Nekaj pa le ostane pri tem, da namreč tudi kri ostane kri. Če se ozremo po družabnem življenju Amerike, vidimo, da krv-re razUke, značaj posameznih narodnosti niso zavrgle tega, kar je bil karakter teh ljudi v starem kraju. Pravimo, da se človek prilagodi razmeram. Na zunaj smo se po sili r.-izmer prilagodili tudi ameriškim razmeram. Ali pa gre ros za skupno ameriško osebnost, ki bi bila enotni lik? Rekli bomo da ne. Italijan n. pr. je obdržal tudi v Ameriki svoje narodne karakterne posebnosti. Obdržal jih je Nemec o,bdržal Irec, obdržal pa tudi Slovan. Gotove nagnjenosti v človeku so torej ostale. Na tem pa ni kriva ničesar naša Amerika. Tudi ni nobene krivde na priseljencu, odkoderkoli je že prišel. L.C. Priprave za proslavo 50-letnice S.N.P.J. CLEVELAND, Ohio—Splošnemu občinstvu posebno pa članstvu Slovenske narodne podporne jednote želim sporočiti, da so priprave za velikansko proslavo jubileja 50-letnice naše jednote v polnem teku. Dela V zvezi s tako proslavo je ogromnega, ampak odbor Cleveland-ske federacije S.N.P.J. in zastopniki ter zastopnice vseh društev, se ne ustrašijo tega dela. Glavni eksekutivni odbor je izročil naši federaciji v pripravo to veliko slavnost. Upamo, da bomo s pomočjo vsega članstva naših clevelandskih društev, katerih je okrog 32, ki spadajo k S.N.P.J., završili to v splošno zadovoljstvo. Ta proslava se vrši tri dni skupaj—v soboto, 3. julija, nedeljo, 4. julija in ponedeljek, 5. julija. Torej, prične se v soboto s piknikom in splošno zabavo ter plesom na izletniških prostorih na Chardon in Heath Rd. Nadaljuje se v nedeljo s pevskim programom in drugimi zanimivimi točkami, zaključi pa v ponedeljek s piknikom in splošno zabavo. Upamo, da nam bo soln-ce te dni naklonjeno — sicer imamo veliko streho, pod katero se bomo skušali spraviti v slučaju dežja. Če se bodo naše želje uresničile in bomo imeli velik uspeh bomo vsi skupaj veseli in ponosni. Torej, dobro se pripravite vsi in vse, da se vidimo na izletniških prostorih na proslavi 50-letnice naše S.N.P.J. Na tej proslavi se bo oddalo tudi krasen avto Mercury izdelka—morda boste vi med srečnimi. Anton Jaiikovich, zastopnik pri Federaciji. UMETNO SRCE REŠILO ČLOVEKU ŽIVLJENJE Pridite na otvoritev izletniških prostorov SNPJ Ko pomlad cvetoča pride, radostno nas vse obide, nam odpre zelena vrata, doba nam zašije zlata! CLEVELAND, Ohio — Naši izletniški prostori bodo v nedeljo, 23. maja na razpolago vsem ljubiteljem narave. Prvi piknik v letošnji sezoniprva prilika, da se razveselite na čistem zraku ob zvokih ptičev, ob žuborenju potoka, v senci košatih dreves, v družbi prijateljev znancev in šc novih znancev. Farmarski odbor vsako leto prvi da vzgled, kje in kako je prijetno, zdravo in veselo—br^z problemov, takih ali takih. Tam je naš vrt, vedno lepši, čeprav ne stoodstotno, ampak bo kmalu ako primemo in se odzovemo ter podpremo. Zastonj pravijo, se ne dobi nič, ampak nekaj vam je pa zagotovljeno—da nikjer ni tako poceni tolika prilika. Pre* pričani ste tisti, ki ste že bili tam. Prostora je dovolj—da je kar težko napolniti ga, zato pa brez strahu, vsi boste zadovoljni. Fantje vam bodo gasili žejo, naša dekleta, odsek farme, so pa ncprckosljiva—na lakoto ni niti misliti. Škoda, da jc premraz, posejale so tudi semena naravnost iz semenarne v Ljubljani, cvetlice, dišave, solato, radič in celo motovileč, ampak čakati bomo mogli, da nam sonce ogreje zemljo, ker prisiliti se ne da. Balincarski prostori, ch, tam je naša telovadba, kako sc bliža, zbija, pa tudi štrambe so vmes. Za srbeče pete—o, nič vprašanja, vrteli se boste kot bi bil predpust—godba prve vrste! No, ali ni privlačno? Kdo bi doma dolgčas prodajal, če ni potreba! Tam se vidimo, odprto bo celi dan. Na svidenje! IvanJta Shiflrcr. Umetno srce je prvikrat v zgodovini človeštva rešilo življenje neki mladi Angležinji. Celo uro je živela brez lastnega srca. Profesor Jan Aird, ki ji je napravil to tvegano operacijo tako rekoč skrivaj, si je po njej pač lahko oddahnil. Srce v obliki robota se je obneslo. Dramatične ure v sloveči londonski bolnišnici Hammersmith so se začele, ko je moral prof. Aird pred nekaj tedni bolnici izjaviti: "Trpite na zožitvi obeh srčnih prekatov. Operacija v običajnih okoliščinah ni mogoča." To je bila vljudno izrečena smrtna obsodba. Toda mlada žena, katere imena kirurg zaradi zdravniške molčečnosti ni izdal, se je obupno borila proti lastni malodušnosti. "Ce ne gre drugače, pa me poskusite operirati v izrednih okoliščinah," je prosila profesorja. Kirurg je dolgo razmišljal, naposled pa je bolnici zaupno povedal, da ima kliniJia na razpolago "umetno srce," delo dr. Melrosea, aparat, ki naj nadomesti človeško srce in pljuča. "Toda," je pripomnil, "to umetno srce še nikoli ni bilo vključeno v človeški krvni obtok. Ni šc dokazano, ali lahko telo z umetnim srcem šc naprej živi." Pogumna AnglezHnja ni klonila pred nevarnostjo. Privolila je v operacijo in kirurg si je drznil ločiti njeno srce od velikih žil in ga operirati. Kar se je zgodilo ob koncu lanskega leta v omenjeni lonodonski bolnišnici, je bila doslej skrivnost prof. Airda in njegovih asistentov. Šele zdaj, ko operirano srce mlade žene spet utriplje in ko njeno življe- nje ni več v nevarnosti, je povedal, kako je bolnico operiral. Ko je ležala žena v narkozi, je prof. Aird prerezal njeno veno in napeljal modrikasto bleščečo kri po sterilizirani cevi v velik bel zaboj, ki so ga bile pripeljale bolniške sestre na vozičku v operacijsko dvorano. V njem so bile epruvete s krvjo, iz katere so bili asistenti odstranili ogljik in ga nadomestili s kisikom. Epruvete s prečiščeno krvjo opravljajo isto delo kakor človeška pljuča. Tri črpalke so nadomestovale človeško srce. Prečiščeno in s kisikom napojeno kri so potiskale po drugi cevi v priključeno žilo. Več klinik na svetu že ima takšne stroje, ki naj nadomeste srce in pljuča. Toda doslej so samo enega preizkusili na človeku. To se je zgodilo jeseni 1951 v St. Louisu v ZDA. Robot je deloval dobro, toda šestletni deček, ki ga je operiral prof. Dennis, je kmalu po operaciji umrl. Vzrokov njegove smrti niso mogli ugotoviti. To je bil vzrok, da so se kirurgi poslej glede podobnih poskusov obotavljali. Zdaj je mučna negotovost premagana. Prof. Aird jc s prvo posrečeno operacijo te vrste dokazal, da lahko roboti v obliki srca zamenjajo človeško srce. Srce mlade Angležinje so že med operacijo spet vključili v krvni obtok in spet je začelo normalno utripati. Že za letošnje leto kirurgi po bodrilnem poročilu prof. Airda upajo, da bodo lahko v operacijskih dvoranah uporabljali umetno srce. V ugodnih primerih lahko baje z umetnim srcem obude celo človeka, ki je podlegel srčni kapi. BENETKE SO SPET VAŽNO TRGOVSKO PRISTANIŠČE Ko se je odprla morska pot v Vzhodno Indijo, so Benetke izgubile svoj monopolni položaj kot trgovsko pristanišče med Vzhodom in Zahodom. Čedalje večje usmerjanje svetovnega prometa na Atlantik je to nekoč sloveče pristanišče čedalje bolj pritiskalo v bzadje in Benetke so bolj in bolj postajale mesto umetnosti. Zdaj pa se jim obeta nov polet. Spet so najbolj aktivno italijansko jadransko pristanišče. Za zdaj jih prekašata po skupni tonaži tovornega prometa' med italijanskimi pristanišči še Genova in Neapelj. Vprašanje pa je, kako dolgo bo to šc trajalo. Lani je prispelo v Genovo 6,895,601 tona blaga, izvoz pa je znašal 1,289,804 tone, v Neapelj uvoz 3,866,706 ton, izvoz 1,985,-214 ton, Benetke uvoz 4,280,-040, izvoz 811,744 in Trst 3,119,-739, izvoz pa 943,652 ton. Po tovornem prometu slede Benetkam pristanišča Savbna, Bari, La Spezia, Livorno in Ancona. Od začetka našega stoletja, zlasti pa od konca druge svetovne vojne, si Italija na vse kriplje prizadeva, da bi na področju Benetk zgradila novo moderno pristanišče in veliko industrijsko področje. Število prebivalstva hitro narašča, ljudem je treba priskrbeti kruha. Trgovina in industrija potrebujeta dovolj prostora. Na drugi strani pa jc treba ohraniti značaj Benetk kot slovečega mesta umetnosti. Tako ni bilo moč zgraditi na njihovih tleh industrijskega pristanišča, marveč so se morali odločiti za prostor onkraj mostu na močvirnih tleh Marghcra. Leta 1921 jc imela Marghcra sai^no 915 prebivalcev, zdaj pa jih ima že 15,331 in jo vključena v del cBnetk na kopnem, tako imenovane Venezia—Mestrc, ki je imela po zadnjem štetju leta 1951 96,771 prcbivalccv, zdaj pa jih ima že precej nad 100,000. Mestrc jc imelo pred združitvijo z Benetkami leta 1936 samo 28,-524 prebivalcev. Vzdolž 15 km plovnih kanalov obratuje v Porto Marghcra 115 industrijskih podjetij, v katerih je zaposlenih kakih 25,000 delavcev. Blagovni promet tega pristanišča, ki ga leta 1924 sploh še ni bilo, je že presegel zmogljivost Benetk, čeprav je bilo med vojno hudo razdejano. Bombardiranje je povzročilo v njem za kakih 15 milijard lir škode. Ladje lahko priplujejo neposredno do industrijskih naprav na področju beneškega industrijskega pristanišča. Tako odpadejo prevozni stroški. Razen tega odpadejo tudi stroški za pristaniške delavce, ker si znajo tovarnarji pomagati tako, da pošljejo v pristanišče kar svoje delavce, da ladje iztovorijo ali nato vor i jo. Država je investirala v industrijsko pristanišče Marghcra že nad 7, občina blizu 5, privatni kapital pa 220 milijard lir. Benetke čedalje bolj apelirajo na državo, naj obnovi že od leta 1935 prekinjeno politiko odločnega razvijanja tega pristanišča in beneškega industrijskega področja. Sedanje industrijsko pristanišče nameravajo trikratno razširiti ter zgraditi več zveznih prekopov. Prst, pesek in kamenje pa bi porabili za nov otok, na katerem bi razširili sedanja skladišča nafte. Po mnenju predstavnikov Benetk nizke pomorske tarife v prometu skozi Gibraltar, pa tudi preferenčne železniške tarife za pristanišči La Spezia in Livorno protinaravno zožujejo italijansko zaledje Benetk. Italija si prizadeva opozoriti na pristanišče v Benetkah zlasti južno Nemčijo. Zato so ne-davnc^' priredili v Munchcnu "Dan beneškega pristanišča," da bi tako opozorili južnonem-ško industrijo na Benetke. V Brdih so odprli novo šolo CEROVO—Nedavno so v obmejni vasi Cerovo v goriških Brdih prvič odprli šolska vrata za reden pouk v novi šoli, v katero so pznhiteli šolski otroci iz Zgornjega in Spodnjega Cerova. Veselih obrazov so se malčki ustavili na vratih razredov, tako svetle vabljive in polne vedrine so se jim zdele nove učilnice. Bilo je 49 ukaželjnih mladih glavic v novi šoli na meji dveh držav. Poleg šolskih otrok so se za svečano otvoritev nove šole pripravili še cerovski pevski zbor, godba iz Kojskega, mladinski in pevski moški zbor iz Ncbla in Medane in drugi. Tako so Brici, ki ljubijo in go je slovensko pesem, pripravili zelo obsežen spored. 2ene in dekleta iz Zgornjega in Spodnjega Cerova so z venci okrasile šolsko poslopje, fantje in možje pa so postavili mlaje in slavoloke. Že v soboto zvečer so šolo razsvetlili s 100 žarnicami med zelenimi mlaji, osrednja proslava otvoritve nove šole pa je bila pozneje. Na to svečanost je prišlo ljudstvo iz vseh krajev Brd, mnogi tudi iz Soške doline in celo iz Nove Gorice. Nad 2 tisoč ljudi, ki so se zbrali, je z velikim veseljem sprejelo v svoji sredi tudi goste iz Ljubljane in sicer: člana izvršnega sveta LRS Franca Kimovca-Žigo, dr. Antona Melika, predsednika repubhške-ga sveta za kulturo in prosveto. Vlada Vodopivca, načelnika tajništvo republiškega sveta za prosveto, ter okrajne in občinske zastopnike, kakor tudi številne profesorje in učitelje in druge kulturne delavce iz goriškega okraja. Franc Kimovec-Žiga jc čestital Bricem k otvoritvi nove šole ter sporočil čestitke in pozdrave briškemu ljudstvu tudi v im^nu predsednika izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja, ki je obenem tudi briški republiški poslanec, in v imenu književnika Franca Bevka, zveznega poslanca za Goriško. Tov. Kimovec je obljubil, da bo naša ljudska oblast sedaj, ko smo prebredili večje gospodarske težkoče in v glavnem zgradih ključne objekte, nudili več sredstev tudi jsa gradnjo in obnovo šol in drugih kulturnih ustanov. Nato je Marinka Ribičeva, predsednica okrajnega sveta za kulturo in prosveto, izročila ključe nove šole z željo, naj čuvajo novo šolo in spominsko ploščo 10 talcev, ki je bila odkrita hkrati z otvoritvijo nove šole, kot svetinjo. Zatem so spomin padlih talcev počastili z enominutnim molkom. Sledila sta pester kulturni spored in ogled šole, na koncu pa ljudsko rajanje med cvetočimi drevesi. V HKOCJANU SO DOGRADILI HOIX) IN LEPO DVORANO Obenem s popravilom in dozidavo šolskega poslopja, so v Škocijanu pri Novem mestu zgladili lepo dvorano za kulturne prireditve, katero so v kraju res zelo pogrešali. Tudi vprašanje prostorov za osnovno šolo, ki jc bilo vsa leta po vojni v Škocijanu tako pereče, je sedaj rešeno. Kot gospodarska in politično središče bi moral imeti Škocijan tudi nižjo gimnazijo, ki je sedaj v Šmarjeti. Za tri razrede gimnazije imajo žc prostore, šc za en razred pa jih morajo urediti, nakar bo treba misliti na preselitev nižje gimnazije iz šmarjetc v škocijan. šc to leto bo v Škocijanu urejena zdravstvena ambulanta, za katero so se potegovali več let. V novi dvorani, v kateri imajo tudi žc lep oder, jc domača igralska skupina prvič uprizorila Finžgarjevo dramo "Razvalina življenja" v nedeljo 4. aprila. Smrtna žetev nemških generalov Druga svetovna vojna je hudo kosila tudi med nemškimi rali. Do 19. stoletja je bila nav®' da, da so vojskovodje osebno segali v bitke, da bi potegiy*' zmago. Zato jih je mnogo na b""! jiščih padlo. Njihova imena s": bila z redkimi izjemami znan*' Med obema svetovnima vojna®' pa so generali padali, ne da 1": njihova imena prišla v javnos'' Največ je padlo nemških gene ralov. V Berlinu je izšla nedaV"; zanimiva knjiga, iz katere P"^'! zemamo podatke o vojnih i med nemško generaliteto. j V drugi svetovni vojni je | lo 14 nemških generalfeldm^ j šalov, 21 generalnih polko^ I kov, 3 generalni admirali, j generalov, 10 admiralov, 28? neralnih poročnikov, 25 i admiralov, 374 general-adm'"^ ■ lov, skupaj torej 901. Na i neno vojsko je odpadlo 630 j tev, na letalstvo 105, na rciot^^ ! rico 172, na esesovske čfete na policijo pa 36. Od 630 gen^^ i lov kopnene vojske jih je 222. Vtem ko je padel med P"" hodom na Poljsko in pohod"'" na Zahod v bitki samo po en neral (Fritsch in generalni ^ kovnik Speck), jih je na Vzl'", du 1. 1941 padlo 10. i 1941/42 jih je padlo še veČI P* tudi na drugih bojiščih je i med nemško generaliteto čeda'J ■ več žrtev. Smrtno se je pones'^ j čilo 27 nemških generalov. • V letalstvu je izgubilo živ'j^ | nje 105 generalov, od teh ji^^ ^ ! padlo 20, 15 pa se jih je snif^ ponesrečilo. Nemška vojna narica je izgubila 72 admirali od teh jih je padlo 17, med nj'"" admiral Lutjens in kontraadJ"' ral Beyl, ki sta sc potopila *! krovu svojih ladij "Bismarck "lil "Scharrihorst." Štirje gcpcr^ •đo sc smrtno ponerečili,- med ^ mi viceadmiral Lothar pl- ^ nauld de la Perierc, znan kot P" veljnik podmornic v prvi svet"^ ni vojni. Esesovske čete so bile 58 generalov, od teh jih' 18 padlo na bojiščču, trije so smrtno ponesrečili. Pol'^'j^ skih generalov je padlo 10, pa je izgubila nemška varnost policija 36. Precej nemških ncralov so zavezniška sodišč^ vojni obsodila na smrt ali p® si sami končali življenje. Za momor se jih je odločilo 61 v neni vojski, 16 v letalstvu, 11 mornarici,'13 v esesovskih in 7 v policiji, skupaj 108. ška sodišča so jih obsodilo smrt 22, zavezniška pa 60. Za višje mezde! v clevelandskih podjeW'|| družbe Ford Motor Co. Brook Parku je prišlo do n® mezdne pogodbe. Približno ^ tisoč delavcev, katere zasf^P unija C.I.O., bo dobilo pet cent® več na uro. Povišica se začne s junijem. Tudi nameščenstv/a P' od' hO jetja, ki je plačano na mesec, dobilo višje plače. Izgovor o spodarski "recesiji" naj stvo tudi drugod ne upošteva, gre za plače in današnje stro^^® preživljanja. ŠVEDI IMAJO TELEVIZIJO 18' STOCKHOLM, Švedska, maja—Na Švedskem so zaćdi ^ televizijskimi prenosi. Na razp^j lago je bilo kakih 1,500 televizij skih aparatov, nastanjenih f" privatnih domovih, uradih v trgovinah. Tudi parlamenta'" ci so se zanimali za prve nastop'' televizije ter so v ta namen časno opustili parlament^r'^'' delo. Teden, ko se je začela 1 javljati televizija so krstili ^ "teden televizije." ENAKOPRAVNOST dva zelo motna vira SlUAN Ц (Nadaljevanje) je pač kot zaiti r> fsvoje blago v Trst re o Trsta na svetovni trg po je znan obseg v , do poslednje tone Д poslednjem letu z „ ^ prometom pred prvo nov'^^^° Kranjska kro- ЗЗвпвл^^*^^ izvažala v Trst Prim • Istra in Slovensko in k ^ večino slovenskega leč preb. 333,580,'da- iupZ pokrajine. Na leta dežele je odpadlo prometa. Po-dost • ^ zbijati vele- o n ^^basada s številkami prometu pod Avstrijo iz jugo- dežel za Trst. či da go tov. Kardelj vse bla-va' ! prihajalo preko jugoslo-"^st k z železnicami za jugoslovanski promet, jjjo ^^1 zvezan z zaledjem savan železnic po jugoslo-ozemlju in ako bi se mi bi h ! podtikanj, potem sploh 96.4% vsega pro-jugoslovanskega, ker je Cetv iz Trsta preko 3 ^ svojimi beraškimi • o Vodila izven meja jugoslo-^^kega ozemlja. stranski poznavalci ®"*orgimenta da so v italijanski am-sadi v Londonu prav dobri ^'^avalci zgodovinskega mate-tu k italijanskem risorgimen-jj.' to spada k dobri izobraz-povprečnega Italija-• rav dobro vedo za mesto v azzinijeyj knjigi "Doveri dell'-oumo," ki govori o italijanski ^^Ji na ustju reke Soče. In ko že ^ J^ajo pismo iz leta 1869 naj-^'-jcga italijanskega državnika amila Cavourja italijanskemu jaljevemu komisarju v Anc^ni orenzu Valeriju, prav gotovo mogli preskočiti pisma, ki ^ je pisal 2 meseca kasneje Ca-Valeriju: "Vem, da NAJEM V najem se odda Zakoncema srednjih let stanovanje s 5 sobami. Pokličite zvečer po 6. uri. EN 1-0589 se Ј\<)ргбт1јепе sobe v najem štirim moškim ^ ' zakoncema. Blizu Republic Steel Co. Vpraša sc na 4120 TRUMBULL AVE. - DI 1-4036 OPREMLJENI ^ odda v najem poštenim fantom. 1 A« , Vpraša sc na St. — EN 1-8254 ^IŠE NAPRODAJ ' J ZAMENJA SE Colonial tipa, s 6 ^ stara. Preproge, ^ \ okna in mreže, gorkota Qar^«'"'. Ograjen jard zadaj, f, dovoz. Cena $16,900. ' takoj vselite. Podrobnosti sc obrnile na ^ Kov AC REALTY St.—KE 1-5030 ^ ^OVI ZIDANI VENEER BUNGALOW HIŠI ^ ^ zidano garažo, sc pfoda. V epšem kraju v Euclidu. Na DIH V K ®HcU(l ДуЈ5_ ;ц Chardon lUl. derodprti na ogled v ne-^o 6. ure zvečer ali ^""khcilc^dogovor ROBICH INSTRUCTION CO. so v mestih ob obali (v Istri in Dalmaciji) središča italijanskega prebivalstva po rasi in po svojem prepričanju. Toda na podeželju so vsi prebivalci slovanske rase ..." Tako sta pisala oba najvažnejša ustvarjalca Ris-orgimenta; Mazzini in Cavour; odrekati resničnost teh izjav z domišljavo gesto, češ da to ni res, ker tov. Kardelj v svoji razpravi za dnevni tisk ni nave(|2l točno ne strani in ne vrst v katerih sta navedeni obe izjavi, še ne spravi iz zgodovinskih virov obeh izjav. Res pa je tudi, da sta Mazzini in Cavour dala tudi druge izjave o vzhodni Jadranski obali, in o jugoslovanskih zemljah, take ki bi zadovoljile najbolj razvneta srca italijanskih iredentistov: tako je Mazzini leta 1857 v svoji knjigi "Lettere slave" postavljal meje bodoče Italije na vrhove Julijskih Alp, leta 1866 v knjigi "overi dell'-uomo" na ustje Soče, leta 1871 v razpravi "Politica internazion-ale" pa je za novo Italijo zahteval kar Postojno. Cavour je res v pismih svojemu komisarju Valeriju v Anconi pisal, da so prebivalci na vzhodni jadranski obali Slovani, katerim Italija ne sme zapreti izhoda na morje, in se z njimi spre ti. Pisal je pa tudi, da je treba glede Trsta sejati, ne da bi mislili zasedaj na anek-sijo, da bi mogli otroci kasneje žeti. Nista bila samo Mazzini in Cavour, ki sta dajala take nasprotujoče si izjave o vzhodnji obali od ustja Soče pa do Rotorja. Po njihovih stopinjah so zašli tako Mancini kot Lamar-mora ter celo mladi Sonnino. Predaleč bi zašli, če bi iz raznih Giolittijevih vlad citirali njegove ministre o vzhodni jadranski IŠČE SE STANOVANJE MLADA ZAKONCA iščeta stanovanje s 3 ali 4 sobami na vzhodni strani. Kdor ima za oddati, je prošen, da sporoči na UT 1-0481 obali. Znane so uničujoče izjave iz leta 1915 sedanjega predsednika italijanske republike Lui-gija Einaudija, ki je napovedoval katastrofalne gospodarske posledice za Trst, če ga bo Italija skušala odtrgati od njegovega gospodarskega zaledja. Če so italijanski državniki in politiki menjali svoja mišljenja o Trstu in o vzhodni obali, je njihova stvar. Dejstva se niso menjala. I A. Reicč. (Konec) НАК1КАШ DVA TISOČ JAPONSKIH VOJAKOV Na otoku Iwo Jima so našle ameriške čete med manevri v zasutih jamah trupla 2,000 japonskih vojakov. Neki ameriški mornar, ki se je leta 1945 udeležil napada na ta otok, je pripovedoval, da se je med bitko več tisoč japonskih vojakov umaknilo v veliko podzemeljsko jamo. Ameriške mornariške čete so jih pozvale, naj se vdajo. Toda iz jam jih je prišlo le malo. Po zadnjem svarilu so Američani vhode v jamo zasuli. V njih zaprti japonski vojaki so si potem po japonskem običaju prerezali trebuhe. KAZLOG Med uprizoritvijo neke opere je neki prijatelj vprašal Bernarda Shawa: "Ali si opazil, kako naša pri-madona zatiska oči, ko poje?" "Zatiska jih zato, dragi moj," je odgovoril Shaw, "da ne bi videla, kako se občinstvo muči." THE POLKA REVELERS fina godba za svatbe, veselice in zabave POKLIČITE UT 1-1688 SLOVENSKA DVOJICA z DVEMI DEKLICAMI IŠČE STANOVANJE S 4 SOBAMI V ST. CLAIRSKI NASELBINI. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče EX 1-4720 RAZNO V slovenski naselbini se proda dobroidočo cvetličarno in prodajalno raznih darilnih predmetov. Poleg je rastlinjak in stanovanje s 5 sobami. Za podrobnosti pokličite PO 1-0737 JOHN YAGER IV 1-5702 GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo. KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na L. Petrich 19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874 ZAVAROVALNINA na ШбО - BIZNES - AVTO - ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnemkoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934 For your VACATION wclcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE ' Dominik and Agnes Krasovcc, prop. Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 Hiša odprta na ogled v nedeljo 25260 CHARDON RD. (NA SLOVENSKEM HRIBČKU) Nov zidan bungalow, katerega smo tako ponosno in mojstrsko izdelali, da je težko vse natančno opisati. Ima rekreacijsko sobo, fornez na plin s pihalnikom, kopalnica je obita z ilovnatimi ploščicami, svetel les po vsej hiši, lijak obdelan z policami, pokritami z Formica, ter nešteto drugih posebnosti boste videli. Velika lota. Sc lahko takoj vselite. Pridite in si oglejte to krasno hišo, zgrajena po EUCLID MASON CO. JACOB STREKAL KE 1-4098 Koncert na televiziji LIBERACE Odlični umetnik Libcrace bo imel koncem tedna dva koncerta v Clevelandu. Vsopnice so bile razprodane v prvih dveh dneh. Libera& je odličen pianist, poznan mednarodno, posebno pa po svojih nastopih po radiju in televiziji. Bančno podjetje Society for Savings bo v nedeljo popoldne, 23. maja od 3. do 4. uie preskrbelo televizijski program, na katerem bo v koncertu nastopil Li-berace in tako se bo nudila izvrstna prilika vsem onim, ki niso utegnili dobiti vstopnic za njegova koncerta v Clevelandu, da ga videjo v televiziji. Program bo oddajan potom televizijske postaje WEWS. Ta dan bo Liberace podal poseben koncert za uposlence Society for Savings banke v Masonic avditoriju. Da se omogoči tisočerim, ki niso dobili vstopnic za koncerte, prisostvovati programu, je vodstvo banke, ki sponzira njegova dva nastopa, uredilo, da sc bo nedeljski program televiziralo. KOLIKO BAKV KAZI.Oei ČLOVEŠKO OKO? Strokovnjaki za ugotavljanje učinka barv na vidni čut so dognali, da' človeško oko dojema neverjetno veliko število barvnih dražljajev. Oko popolnoma zdravega in normalnega človeka, starega okoli 25 let, razlikuje 500,-000 različnih barv. Posebno šolani ljudje pa ločijo nič manj kot milijon različnih barvnih odtenkov. VIOLINA IZ VŽIGALIC , Nemški konstruktor violin Fiitz Mett je pred kratkim izdelal violino iz 8,000 vžigalic. Pri delu je bil nič manj kot 3,500 ur. ur. Izdelovalec te violine je prepričan, da njegov proizvod ni prav nič slabši kot remed-delo Stradivarja. Prednost tega glasbila pred drugimi je v tem, da pri igranju na ta instrument vibrirajo vse vžigalice. "NEAPELJSKO ZLATO" Kljub temu, da je Vittorio de Sica izjavil, da bo takoj začel s snemanjem filma "Neapeljsko zlato," z delom še vedno odlaša. Razlogi za to so menda finančne priUke. Med tem časom bo moral stranskih vlogah, da si bo nabral dovolj denarja. Nastopil bo v revijskem filmu "Variete." Oglašajte v EnaKoprav^osti (^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo'oooooooooooo^ I TISKOVINE I IZDELANE v TISKARNI I O o Enakopravnosti t O SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU | Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom enakopravnost 6231 ST. CLAIR AVE. Ј>0<><><><>0<>00000О00<>С>0000<>000000с»0000000000000000000000<л 13,717 izvrstnih vzrokov zakaj... тш n; , Л •//■siv. ;'.-:4'va ^ ... je nov VIŠEK v Sohio poslugi! Dobr o posluga jo odvisna od dobrih ljudi, ki mož, ki smo jih kdaj imeli. S svojimi izurjc- jo dajo! Zato jo Sohio posluga sedaj boljša nimi rokami, treniranimi možgani in dobro- kot kdaj prejo. 13,717 mož sirom Ohio, ki srčnostjo, so pripravljeni vam dati nov višek nosijo Sohio %nakc, so najboljša skupina, v Sohio poslugi kadarkoli sc zglasite pri njih. C .-i STR AH ? ENATTOPnAWOBT HENRY BORDEAUX ^ SRCE IN KRI ROMAN v i ? A (Nadaljevanje) "In zdaj," je spregovoril Vi-mines, "se obračam do vas, Ma-liveau. Nihče izmed nas ne pozna natančno, česa prav za prav dolžite Mihaela Gallice. Povejte nam vse, kar veste in od kod ste zvedeli!" IX. Tožnik Maliveau je bil v prav tolikšni zadregi kakor jaz. Še sanjalo se mu ni, da bi se mogla revna koča spremeniti v sodno dvorano, in vendar ni človek, ki bi se kake stvari hitro zbal. Res je, da se je nekoč podal v Mehiko in se vrnil razočaran. Opomogel pa si je na sejmih, kjer se* odlikuje —vsaj tako govorijo—s precejšno kričavostjo, da bi ceno živine čim bolj dvignil. Je približ no istih let ko Chauvert, ki jih ima preko petdeset, in ga je ne^ koč že hotel spodmiti iz njego ve službe, zlasti pa Mihaelu Gal lice nikoli ni odpustil, da je zase del mesto čuvajevega pomočnika. Vse svoje življenje se je vdajal nagonu spletkarstva, ki je del njegove nikoli zadovoljne nara ve, ta pa je zavistna in vidi ved no le druge, se nikoli ne zadovo Iji s stvarmi, kakor so, ampak je prepričan, da se vedno obračajo v njegovo škodo. Tudi z leti si ni pridobil spošto vanja do drugih, česar se ljudje kar mimogrede navadijo, če ži vijo pošteno in odkrito. Bojijo se ga zavoljo njegove moči, še bolj pa zavoljo pretkanosti, ki mu jo je življenjska skušnja še okrepila in spopolnila. Poznajo ga, da je zmožen tudi dolg:btraj-nih spletk in sleparij, takih za- CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY LAUNDERETTE—Now self service; modern equipment. Equivalent to 24 units. Good going business^ near west side. Good lease. Must sell at once. M. H. Guidarelli, RAndolph 6-5958. WANTED TO RENT WANTED — 2 small children with their mommie and daddy need 4 or 5 rooms. $80 per month. Telephone Mrs. Loran Nordgren, sales executive. Redson Rice Corp., uptown 8-2222 3 EMPLOYED ADULTS need 5-6 room unfurnished apartment. Good location N. or N.W. Moderate rtfntal. Call after 6:30 P.M. except Thursdays. Michigan 2-4674 YOUNG Responsible Couple, 19 and 6 month old babies, need 2 bedroom unfurnished apartment. Good location S.W. side. Moderate rental. PRospect 6-9668 RESPONSIBLE COUPLE—(Expectant parents) 2 children urgently need 4-6 room unfurnished apartment in good location N. or N.W. —Moderate rental.— Buckingham 1-5134. hrbtnih zarot, ki se končajo š^-le čez več mesecev, včasih šele v nekaj letih. Priznati pa je treba, da pozna lov in zavetja gamsov bolje od vseh drugih, nič manj od samiega glavnega čuvaja: nikoli se ni spuščal v dogovore z divjimi lovci, nikoli ni izdajal skupne koristi, niti tedaj ne, kadar je fcil prepričan, da je po pravici lahko jezen na svoje gospodarje, češ da so mu krivični. V nekeim oziru bi ga lahko primerjal s' tistimi čudaškimi in rezkimi uradniki, ki se imajo za žrtev umišljenih zarot, ker niso dosegli takšnega čina, do kakršnega bi menda imeli pravico, pa zato proti svojim predstojnikom in tekmeicem prožijo najbolj prezirljive; puščice, a kljub temu svoje poklicne dolžnosti opravljajo s pdp»lno vnemo. Maliveau bi se bil rad po vaseh vse doline postavljal kot naš zaupnik. Ker ga nismo kot takega sprejeli smo kruto ranili njegov napuh, zato nas najbrž sovraži, a vendarle zvesto služi. Snel si je klobuk, ki ga ima sicer po hribovski navadi na glavi. Še nikoli doslej nisem opazil, da bi imel tako malo las Obraz je imel gladko obrit. Čelo ima visoko, preorano z gubami, lica udrta — izžrta, je zapisal Saint Simon o neki dvorni osebi —nos krepak. Vse obličje je trdo, oblastno in kakor razjedeno od kake kisline. eJ morda zavist ta kislina? Vseokrog obrača svoje prežeče oči, tehta vse obraze, obraze gonjačev, predsednika, obtoženca, mojega. Napeta ušesa prestrezajo vse glasove, celo notranji nemir, ki bi ga utegnile delati misli v možganih, v srcih. Usta se odpro, da bi spregovorila, in razkrijejo pokvarjene zobe, črne in vse križem razmetane, podobne požgani vasi. Ali sem sploh kdaj že videl tale obraz, ali pa je klobukova senca tako močna, da zakrije njegov resnični izraz? Šele zdaj ga prav za prav odkrivam v begotni luči svetilk in presenečeno ugotavljam, da je nevaren nasprotnik, ki obtoženca grabi za vrat in ga ne bo izpustil dokler mu ne raztreščim rok. Ali pa imam potrebno orožje? Nič se mu no mudi, _da bi začel. Dobro ve, koliko gamsov smo že zgrešili, ker smo, preveč hitro merili, ve, da je največja umetnost lova v tem, da predvsem ostaneš potrpežljiv. Nagli strel je šele drugotnega pomena. Tako torej dolgo čakanje ne vznemirja njega, ampak vse druge, njega pa napravlja gospodarja položaja. Ko pa nazadnje le spregovori, si kar oddahnemo, a tudi to izrabi v svoj prid. Takale prirojena glumaška spretnost bi dajala misliti več ko enemu odvetniku. Saj ali ni spretno izrabil vsega, česar se je naučil v gorah: sebe brzdati in obvladovati? "O!" je izjavil, kakor da zavrača kak ugovor, "nič nimam zoper tegale tukaj (pokazal je na obtoženca). Kaj pa naj bi tudi imel? Saj bi lahko bil njegov oče. Nima družine. Nima premoženja. Nikoli ga niso videli v gostilni. .Nikoli ni hodil z nobeno žensko. Ni iz tega kraja. Ne vemo, od kdd je. Kaj za vraga ■naj bi torej imel zoper njega?" A zakaj se mu potemtakem zdi toliko važno ugotavljati, da nima zoper Mihaela nič, ko mu vendar nihče ne verjame? Zato, ker prav s tem jemlje tujcu veljavo! Tujec je, to je prvi predsodek zoper Mihaela Gallice, In tak predsodek imajo razen Louisa de Vimines vsi navzoči sodniki. Maliveau pa pritiska še dalje: "Tale Mihael Gallice se je torej pred kakimi sedmimi leti naselil v Dancheru. Spominjate se njegovega prihoda. Kdo je ta Mihael Gallice? Iz Venosca? To bi ljudje vedeli. Je iz Aruja ali iz Berarda? Je iz Oisansa? On je vse kaj več in bolj iz daljnih krajev, a ljudje bi o njem radi kaj zvedeli. Pa nihče ga ne pozna. Gospod grof je gospodar svojega lova. Lovsko pravico si dobiva od občin. Lahko si postavlja svoje koče. Ne bom trdil, da nima te pravice, vsakdo je svoboden. A vendar v kraju samem ni manjkalo poštenih mož, ki bi Chauvertu pomagali v njegovi službi, ki bi pazili na kamen in les in delavce na bregu jezera. Ni manjkalo poštenih ljudi v domačem kraju, ki se nekoliko razumejo na lov, pa znajo tudi nekoliko tesati in zidati. Res, ni jih manjkalo . , ." Na ta način nam vsem razgalja svojo skrito rano. A tako skrito rano nosijo tudi njegovi tovariši. Zaveda se, da jih boža in se jim prikuplja, ko jim kliče v spomin žalostno presenečenje, da je njihovo mesto nepričakovano zasedel tujec. Povrh pa s tem izziva Louisa de Vimines in si menda misli, da bodo le spregledali, kako pristransko je ravnal. Jaz pa si pozorno ogledujem svojega prijatelja. Njegove lepe, pravilne poteze so napete, ves je namrščen. Kar gori od želje, da bi odgovoril na Maliveaujeva sumničenja, da bi na kratko presekal njegovo nerganje: Chauvertu sem dal Mihaela za pomočnika ravno zato, ker so tedaj bili vsi ljudje zoper naju in nama hoteli izpuliti zakup lova. Torej sva tudi midva bila tujca. Spočetka sva povsod naletela na samo zlo voljo. Tožnik je za hip umolknil—ali je morda pričakoval, da se bo grof razjezil, saj ga je izzval ? Sence šo mi skrile predsednikov obraz in nisem mogel uganiti, bo li kaj odgovoril ali ne. Pa tudi on se zna premagati. Kolikokrat je bil že v večji nevarnosti in se je naučil, da kroti prirojeno nestrpnost! Mirno je vprašal: "Ali ne bi rajši začeli z obtožbo?" "Takoj, gospod predsednik, takoj. Nedavno me je Mihael vpričo vas zmerjal z ogledu-hom. Ni pa ogleduh, kadar hoče človek kaj več izvedeti o takih, ki nam prihajajo zahrbtno odjedat naše službe!" Svojo nesramnost skriva pod plašč spoštljivosti in nesebičnosti. Njegovo notranjo razburjenost izdajajo samo roke, žilave, a za kmeta kar čedne roke, ki so vse nemirne, kakor da jih nima kam dejati. "Po drugi strani," spet povzame zahrbtno in skoraj posmehljivo, "pa smo fantu pustili dosti časa, da se med nami naseli. Se morda sme pritoževati, da smo ga slabo sprejeli? Hrano in stanovanje je imel pri našem prijatelju Chauvertu. A Chauvert je Chauvert in če živi sam zase, že dobro vemo zakaj . . ." Tako je namignil na Chau-vertov nesrečni zakon, ker ga je žena zapustila. Ali bo ta vse kar mirno požrl? Ej, Maliveau bolje pozna svoje tovariše ko jaz! Chauvertu nikoli ne bo pri srcu, zato se mu lahko zameri. Kar ostale zadeva, pa dobro pozna njihovo staro zavist, ki jo vsi nosijo v srcu, in njihovo demokratično sovraštvo do sleherne prednosti. In že nadaljuje, zavedajoč se, da mu poslušalci strastno sledijo. "Gospod je živel sam zase. Gospoda nikoli niso videli ne pri maši ne v gostilni. Gospod je preziral našo družbo. Nismo bili zadosti izobraženi za gospoda, ki je bil že v semenišču . , Vraga, ta človek pa res vse ve! "Gospod se je tudi sprehajal zmerom sam. Od jutra do večera je hodil po hribih ali pa se sukal okoli koč na Lovitelu, ko so jih postavljali. Kdo bi si upal trditi, EUCLID POULTRY S4I EAST 18Stb ST., KE 1-9187 Јмгу FetkovSek. lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna Jajca. Sprele-mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNECrA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. s E D M A K Vriimo telitT* in ргетажато lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmor* 1-6580 IVanhoe 1-6370 SEDAJ JE ČAS ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost. Lahko pišete na ta naslov: FRANK KURE R.F.D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 1-283 BOHEMIAN BREWING CO. "The Beer Wifh the Imported Flavor" "BOHEMIAN 93 BEER" Also Heinekins' Imported Holland Beer 1216 So. Sangamon Street CHesapeake 3-5922 IZBOREN PREMIUM PILSENER OKUS! ШШ i THE PILSENER BREWING CO., CLEVELAND, OHIO da svoje službe ni dobro opravljal ? Prestregel je nič koliko divjih lovcev in jih neusmiljeno vlačil pred sodnika. Vendar pa bi bi bolje ravnal, da bi se sodni j kar se le da malo kazal. Morda n^ spadal na stran pravice, kamor se je štulil. Divjilovec je tudi človek, ni volk. Zato včasih tako divjačino smeš izpustiti, Če obljubi, da ne bo nič več, ali pa greš kaj drugega lovit. . ." Spet je premolknil. Nehote sem občudoval glumača. Kakšna peklenska pretkanost! Kako je ponavljal gospoda, Mihaela iz-občeval iz ostale družbe in ustvarjal sovražnost! Kako popustljiv je bil do divjega lova, kajti več ali manj so vsi ljudje v dolini divji lovci. "Nazadnje so ljudje ob nedeljah v gostilni začeli govoriti: Kaj prav za prav je ta človek? Rad bi nam bil vsem vzor, pa z nikomer ne govori. Ali je naravno, da pri teh letih živi v vasi kakor samotar, kakor zase živijo stari gamsi? Saj je vendar tudi v Venoscu nekaj čednih deklet! Gospodu pa se zamalo zdi, da bi jih kdaj pogledal. Takole so si ljudje mislili. A prišla je vojska in tiček je odfrčal." "Kot prostovoljec, Maliveau." (Dalje prihodnjič) Društveni koledar MAJA 23. maja, nedelja—Velika otvoritev pikniške sezone na izletniških prostorih S.N.P.J. 30. maja, nedelja—Piknik društva Conccrrdians št. 185 S.N.P.J., na farmi S.N.P.J. 30. maja, nedelja—25-letnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centiai, Re-cher Ave. JUNIJA fi. junija, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 13. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ. 13, junija, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 A.B.Z. na Zgonc farmi, Eddy Rd., Wickliffe, O. 20. junija, nedelja—Piknik društva Soča št. 26 S.D.Z. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 6 4 3 S.N.P.J, na farmi S.N.P.J. 27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J, JULIJA 4. julija, nedelja — 50-letiii'*' S.N.P.J. proslavi Clevelandsle federacija S.N.P.J, na S.N.P.J. 11. julija, nedelja—Piknik štva Združeni bratje št. S.N.P.J. na farmi S.N.P-J- 18. julija, nedelja—Piknik KI*' ^ društev in direktorija AJC " Kaliopovi farmi. 18. julija, nedelja—Piknik ^ štva Utopians S.N.P.J. на mi S.N.P.J. levsUf; fan"' 24 julija, sobota—Izlet p ga zbora Zarja na S.N.P.J. 25. julija, nedelja—Piknik o štva V boj št. 53 S.N.P-^'" farmi S.N.P.J. AVGUSTA Slov. 1. avgusta, nedelja ■ "krožka št. 1. Prog farmi S.N.P.J. 8. avgusta, nedelja—Piknik » štva Naprej št. 5 S.N.P-^' farmi S.N.P.J. 15 zbora na S.N.P.J. .J 22. avgusta, nedelja — društva Spartans S.N' na farmi S.N.P.J. ц 29. avgusta, nedelja — društva Lipa št. 129 S.^' na farmi S.N.P.J avgusta, nedelja —■ Mlad. pev Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO S BASEMENT Tropical Rayon FAILLE T oppers .99 MERE 12 do 20 • Temno plavi • Rdeči • Črni • Svetlo plavi • Naturni MERE 14'/:; do 22 >/2 • Temno plavi • Svetlo plavi • Črni Tako lepi za pogledati... tako udobni za nošo! Naš 28^% inčev dolg RAYON FAILLE topper ima za vas privlačnost na vsaki inči! Poštna in telefonska naročila sprejela v soboto do 5.30 in ponedeljek od 9. zj. do 9. zv.—Pokličite СНеггу 1-3000. Dovolite en leden za dostavo. Basement oddelek z dekliško opravo Deški redno 3^ nepremočljivi Dan River Poplin Jackets S PODLOGO 39 • Nepremočljiv Bombažni Poplin • Elastika • Popolnoma ob straneh podloženi • Zipper od • Dva stranska vrha do tal žepa • Popularnega modela do pasu Privlačno ukrojeni, ti dobro prilegajoči se jackets so baš pravi za nošo na prostem ob hladnih spomladanskih dni in poletnih večerih. Mere 6 do 18. Moški 4.99 Jackets s podloga Enaki stili kot deški. Po- ^ polnoma podloženi. Me- J ifU re 36 do 46. V zeleni, v temno plavi, sivi, royal ^ barvi. Color 11 Green Brown The May Co.'s Basement oddelek z deško in moško opravo