110. Številka.__Ljubljana, v soboto 16. maja. JJJV. leto, 1891.
SLOVENSKI NAROD.
-p-_------.-
Izhaja vsak dan ivfifr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt |leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna se po 10 kr.
na mesec, j>o 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za* oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrut tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje v OoBpodBkih nlicah St. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
,—      ■       i    .-   . i"r—
Zaradi Binkoštnih praznikov izide prihodnji list v torek dne 19. maja 1891.
V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
OBČNI ZBOR
delniškega društva
„NARODNE TISKARNE"
na dan 24. maja 1891. leta
ob 11. uri dopolndne
v prostorih „Narodne Tiskarne".
XDza.©TrnI red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca „Narodne Tiskarne"  za 1. 1890.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
4. Posamezni nasveti.
OPOMBA, g. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico uložiti.
Upravni odbor „Narodno Tiskarne", Dunaj in Ljubljana.
Velika je sicer razlika moj Dunajem in Ljubljano, mej ponosno, mogočno prestolico vse države in ponižno prestolico majhne kronovine Kranjske, moralično metropolo razkosane Slovenije, katero ustvariti in zjediniti nje posamezne dele, je gorka želja vsacega poštenega slovenskega domoljuba. A nič manja ni zarad tega ljubezen vsacega Slovenca za razvoj glavnega našega mesta, kateremu pa inuoge neugodne razmere ne pripuščajo, da bi se razvijalo tako krepko in naglo, kakor to vidimo pri drugih glavnih mestih, ki se nahajajo v ugoduejih razmerah.
Če danes tu povzdignemo na odličnem mestu besedo za gluvno naše mesto, ne vodi nas tesno-srčni lokalni patriotizem, nego v svesti smo si, da vsaka pridobitev,  ki jo dosežemo v sredini, mora
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
In zopet Btno doživeli prelepe binkoštne praznike, katerih se bolj veselim, nego Božiča in Velike noči, ker je baš sedaj narava v najlepšem raz-cvitu jn ker se o Duhovom prirejajo raznovrstni izleti in veselice, na katerih nahaja rodoljubno srco mnogo razvedrila in ima človek ugodno priliko, radovati se na pomladni krasoti, na gozdov in travnikov živem zelenji, vonjavem cvetji saduih in družiti dreves, na petji gostolečega Skrjauca, kukavica in raznib lahkokrilih pevk, na splošnem prebujenji večno krasne prirode.
O binkoštnih praznikih hiti vse na vse strani iskat si veselja in zabave. Letos bode se binkoštuo nedeljo mlademu, a Že jako krepkemu Zagorskemu ,Sokolu" po raznih ovirah blagoslovila krasna zastava in kumovali bodejo pri tem slovesnem dejanji rodoljubi iz vseh sloveuskib pokrajin, katerim se bodejo pridružili predragi nam bratje iz trojedoe kraljevine. Vkupe ž njimi praznovala se bode odu-
blagodejno vplivati tudi na periferije, da, če se olep-šuje in razširja Ljubljana, veselilo se bodo tega vse pokrajine slovenske, ki vender le v njej vidijo središče svoje.
Odkar se je zbudilo naroduo življenje v nas, odkar je otresla bela Ljubljana tuji jarem, ki jo je tlačil in smo postali Slovenci gospodarji na svojih tleh, bila je poleg tega, da se domačemu jeziku pridobe povaod njegove-pravice, da se narodno življenje povsod goji v mnogobrojnih literarnih in zabavnih društvih, tudi Se posebna Bkrb narodnih mestnih odbornikov in vsega prebivalstva, da Ljubljana napreduje tudi v materijalnom oziru, da &e razširja in olepšuje. Storilo bo je mnogo v tem oziru, česar nam ni treba tu še posebno navajati, ker je itak znano in tudi ni namen današnjemu članku
Da Brno se odločili danes pisati o tem predmetu in na Čelu postavili v jedno vrsto Duuaj in Ljubljano, povod k temu nam daje predlog vlade, ki ga je 6nančni minister prijavil nedavno v posla-niški zbornici, in ki je te dni bil vsprejet v bud-getnem odseku, ter bode torej kmalu prišel na vrsto v državnem zboru in podal morda priliko kateremu izmej naših poslancev, da poprime besedo v tem oziru.
Omenjeni predlog tiče Be prodaje Dunajskih vojašnic, h katero bi Be za razširjevanje in olep-šanje Dunajskega mesta pridobilo mnogo prostora, in to deloma v najbolj centralui in obljudeni legi. Kazne vojašnice, ki zavzemajo z vsemi svojimi vež-bališči velike prostore, vojaška skladišča in oskrbovalne založnice, vsega skupaj deset objektov, z več nego 60 orali površine, bi po tem načrtu vojaško upraviteljstvo prodalo, in bi se tako odprla nova doba razširjevanji Dunaja, ker bi na sedanjih prostorih, ko bi se podrle vse te vojaške zgradbe, začeli zidati nove lepe dele mesta, v sedaj z Dunajem združenih predkrajih pa bi nastalo novo življenje, ko bi se tam začele graditi nove vojašnice in razna vojaška skladišča, ki so se dozdaj nahajala bolj v sredini mesta, ter tam bila velika ovira razvoju mesta, ker so zavzemala toliko prostora, ki je ležal takorekoč mrtev.
V budgetnem odseku pozdravil se je ta pred log z veseljem, z dvojnega ozira, ker se bode prvič ustreglo dolgoletni želji  Dunajidcega mestnega za-
ševljajoča svečanost, ki bode pričala o naši zavednosti in vzajemnosti.
Istodobno imeli bodejo učitelji narodovi na obali Jadranskega morja, v bogatem Trstu, svojo skupščino. Razpravljali bodejo razna strokovna upra-šanja in z mnogobrojno udeležbo, z resnimi in stvarnimi debatami in s sodelovanjem vrlih rodoljubov iz okolice orivestno dokazali, da so velevažen činitelj v slovenski družbi in da Trst še vedno ni italijansko ozemlje. Shoda v Trstu in v Zagoni sta oba velevažna, jako pomembna. Zato obema z dna srca želim poleg ugodnega vremena najsijajneji uspeh, naj v obeh zavluda pravi slovanski duh iu prevzame vse udeležence s toliko silo, da bodejo potem v ožjem domačem krogu širili in pospeševali misli in ideje, katere Be bodejo na teh shodih izrekle.
Kdor ne pojde niti v Trst, niti v Zagorje, izbral si bode kakšno drugo progo, katerih je sedaj, odkar je otvorjena Kamniška železnica, zareB na i/.bor. O železnici v Kamnik obljubil sem bil nekoč, da bodem obširneje o njej pisal, ko jo poskusim. Premišljal sem si dolgo, to pa zaradi tega, ker je, kakor o vsaki železnici, bilo v njej vse polno klevetanja. Večina Ijudij se se ni popela tako visoko,
stopa, da se omogoči daljni razvoj mesta, drugič pa, ker bode mogoče zgraditi take vojašnice, ki bodo ustrezale vsem higijeničnim zahtevam in bode mogoče ustanoviti vojaštvo v zdravih prostorih, kar v sedanjih vojašnicah ni bilo vselej mogoče.
Omeniti nam je tu, da se je oglasil češki poslanec dr. Herold, ter opozarjal, da tudi v Pragi bo nahaja več vojašnic v sredini mesta, ki ne zadoščajo zahtevam časa, ter bi se morale podreti. Stavil je nujno prošnjo do vlade, da bi jemala ozir tudi na potrebe glavnega mesta Prage, katera se tako zanemarja od strani države. Predlog finančnega ministra bil je po kratki debati vsprejet nespremenjen.
Jednako pereče vpraSanje, kakor je baš omenjeno, katerega ugodna rešitev za Dunaj je po navedenem tako rekoč gotova, imamo tudi mi v Ljubljani. To je namreč vprašanje o premeščenji vojaške bolnice in vojaškega oskrbovalnega skladišča.
V izvrstno sestavljenem svojem poročilu je mestni odbornik g. Hribar v jedni zadnjih sej zopet sprožil to važno vprašanje, o katerem se nadejamo za trdno, da bode zdaj, ko imamo tako sijajen pre-cedenčni slučaj na Dunaj i, gotovo stopilo v novo fazo, ter da skoro pridemo do ugodne rešitve. Na vsak način je zdaj ugodna prilika, da tega vprašanja poprimemo z vso odločnost jo, ter da tudi naši poslanci, posebno pa zastopnik mesta Ljubljauskega porabi ugodno priliko, ter se izjavi v tem zmislu, kakor je to storil dr. Herold v budgetnem odseku za Prago.
Koliko važnosti je to vpraSauje za Ljubljano, ve vsakdo, kdor le malo pozna lokalne našo razmere. Koliko monumentalnih in drugih zgradb bode še postavljati v bližnji bodočnosti, a povsod nam manka stavbenih prostorov v sredini mesta. Saj smo videli, kako dolgo se je zavlekla zgradba gledališča. Za poštno poslopje trebalo bode skoro zazidati veliki javni trg, gimnazijskega poslopja nam je treba in morda še jedne ali druge velike stavbe, za katero pa nemarno pripravnega stavbišča.
Na najlepšem prostoru mesta, poleg novega gledališča, v obližji južnega in državnega kolodvora, ki od ilne do dne dobiva večjo važnost po novih železnicah, pa nam leži mrtvo zemljišče, ki obsega več oralov, na njem pa Btoje starinska poslopja, ki
da bi uvaževala železuic pomen in znala, kako so koristne. Zato so se čuli tudi o Kamniški železnici razni, večiuoma slabi dovtipi. Pravilo se je, da so vlak tako opasno ziblje, da je črta njegova podobna iz nogovice potegneni niti, da vozi tako počasno, da človek izstopivši iz prvega vagona, lahko skoči v bližnjo krčmo, popije ondu četrt litra vina, a ima vračajoč se še vedno dosti časa, da skoči v zadnji vagon.
Bil sem znatiželjen, koliko je na teh in jed-nacih kričečih poročilih resnice in zaupal sem svojega rojstva kosti novemu prometnemu podjetju. V ta namen šel sem na državno (poprej Rudolfove) železnice kolodvor in pričakoval, kaj ima priti. Prisopihal je kamniški vlak. Kolodvora res še uema posebnega, a ukrcali smo se vender v vagone, ki neso sicer bili novi, a vender udobni. Mnogokdaj Vozil sem se že v slabejih. Pred vlakom uprežen bil je stroj, ne velik, zdel se mi je, da ni večji, nego navaden aparat, v katerem se kuha kava, dimnik njegov pa ni bil na prvi pogled silueji, nego pipa uosogrejka. A po srbskem pregovoru: „Malo nas je, a smo ljudi!" storil je tudi ta stroj svojo dolžnost.  Vozil ni tako divje, kakor brzovlaki v
ne služijo mestu bas v olepšan je in pa bolnica, katera tudi nikakor ni na svojem mestu. A o tem govoriti bi bilo nepotrebno, ker je vse to že tako korenito in obširno popisano bilo v omenjenem poročilu, ila bi nam bilo toiko dodati Se kaj novega.
Omenili smo danes to vprašanje, ker se nam je zdela bas" ugodna prilika, ko smo govorili o prodaji Dunajskih vojašnic Nadejamo se, da isti veljavni in merodajni oziri, ki no bili odločilni za Dunaj, bodo se uvaževali tudi pri drugih glavnih mestih, na katera se bode vojaško upraviteljstvo oziralo vsaj toliko, kakor se je to zgodilo na Du-uaji. Na nas, oziroma naših zastopnikih pa je, da te stvari ne popustimo, ter da kujemo železo, dokler je gorko. Za bodoči razvoj našega glavnega mesta je hitra in ugodna rešitev tega perečega vprašanja neprecenljive vrednosti.
Občni zbor „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem".
Celovec, 14. maja 1891.
Dve važni zborovanji vršili sta se včerajšnji dan v Celovci. — Od 2. do 3. ure zborovala je podružnica sv. Cirila in Metoda in od l/^4. ure naprej do blizu 7. ure zvečer pa naše slovensko-politiČno društvo, katero je imelo položiti račun svojega delovanja v preteklem društvenem letu.
Prvega zborovanja udeležilo se je blizu 20 udov in nekoliko zastopnikov drugih podružnic, ki so se potrudili v Celovec, da so prisotni pri glavnem zborovanji našega političnega društva.
Po pozdravu g. predsednika, župnika "Wie-serja, poročal je podružnični blagajnik g. Fran Treiber v svojem in ob jednem v imenu tajni-kovem na kratko o dohodkih in stroških, potem pa o delovanji podružnice v preteklem letu. Izvolil se je z vsklikom zopet prejšnji odbor in zastopnik za glavno skupščino. Obširneje se je pa vršil razgovor o tem, kako je podružnici urediti svoje delovanje v prihodnje in kaj naj bi se storilo, da bi se osobito v Celovški okolici, v kateri se že dlje časa s kruto silo dela na to, da bi se zatrl slovenski živelj popolnoma in prej ko mogoče, priskočilo na pomoč tem ubogim trpinom. O tem poročati pri glavni skupščini Ciril Metodove družbe ima nalog izvoljeni gospod zastopnik.
Mej tem, ko se je vršilo to zborovanje, na-1 !nila se je prostorna dvorana „Sand\virthove" gostilne z udi političnega društva. Došlo jih je nad 150; in da bi bil čas bolj ugoden, prišlo bi jih bilo gotovo še več, posebno kmetov, ki so bili zadržani in imajo sedaj mnogo opravila na polji in svojem domu sploh.
Vladnega zastopnika smo tudi pri teh zborovanjih pogrešali, kar nam svedoči, da imajo gospodje v nas popolno zaupanje in da ni potrebe, da bi se naših zborovanj moral udeleževati kak komisar. Jeli to tudi istina, dvomim, najbrže so v zadregi, ker pri našem mestnem magistratu še do danes neso namestili nobenega uradnika, ki bi bil zmožen tudi slovenskega jezika. Kdo da jim prevaja slovenske dopise, katere sedaj vspremajo brez ugovora, nam ni znano.
Ko je v srčnih besedah pozdravil naš voditelj in predsednik društva g. Gregor Einspieler vse
Ameriki, tudi sem se preveril, da pri tej vožnji ne treba OBigurati si življenja pri kateri si bodi zavarovalnici proti nezgoduni, vender pa smo cika-coka premikali se naprej in čutili blagodejno zavest, da se ni bati, da bi vlak nepremišljeno  skočil s tiru.
Prva postaja je ua Črnučah. Vlak je obstal. Pogledam skozi okno, oziram se na okolu in opreznim okom iščem postaje. Vse zaman, ni je, pa je ni. Uprašam prijatelja: ,Kje za Boga, pa je po-HtajaV — „1 tu baš pred teboj!" bil je odgovor. In res je stala pred mojimi očmi, a kakšua ! Mala neznatna lesena koliba, brez oken in dimnika, v katerej je vsa oprava lesena klop, to je postajica Črnuče. V njej je prostora za 6 do C I j udi j, če neso preveč debeli in dovolj mirni, Bicer jo prav lahko razrinejo. Naravno je, da v tej kolibi ni uiti uradnika niti blagajnice in vozni listi prodajajo se nekje v vasi.
Od Črnuč naprej je nnjzanimiveji del proti Trzini, kjer železnica po cesarski cesti teče in kjer vse hiti izpregati živino, da je hropeči hlapon no »plaši, kar bi bilo usodepolno zlasti za Mlačane, ki vozijo lončene svoje umotvore v Ljubljano.  V obče
navzočne, poročal je blagajnik g. Fr. Treiber o denarnem stanji. Dohodkov z ustanovnimi darili vred je bilo 596 gld. 89 kr., stroškov pa 526 gld. 75 kr., torej je preostanka v blagajnici 70 gld. 14 kr., s katerim zneskom se imajo pokriti tiskovni stroški za knjižici „Zur Ortsnamenforschnng in Karaten„Ein Wort zur Richtigstellung und Ab-wehr° in „Sole na Koroškem", katere je izdalo in založilo naše politično društvo že po sklepu računov. Ako pomislimo, koliko stroškov da je prouzročilo gibanje za deželne in državnosborske volitve, potem v zalogi društva izišli „ Političen katekizem u, ki se je večinoma brezplačno razdelil, ter še razne druge tiskovine in lanska sijajna Einspielerjeva slavnost v Celovci, moramo se čuditi toli povoljnomu denarnemu uspehu. Seveda Be ima društvo v prvi vrsti zahvaliti tudi še nekaterim rodoljubom, ki so mu z večjimi darili v volitvene namene priskočili na pomoč. Slava jim!
Ko se je s primerno zahvalo dal zasluženemu društvenemu blagajniku absolutorij, poročal je na kratko o društvenem delovanji tajnik g. urednik Fil. Haderlap, omenjal raznih shodov (osem na številu), katere je društvo priredilo v preteklem letu, izmej katerih se je v prvi vrsti odlikoval sedmi shod, ki je bil najobilnejše obiskan in na katerem je izvrstno predaval o živinoreji in živinskih boleznih tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske g. Gust. Pire, katerega govor ostal nam je do danes še v živem spominu, da bi si nič bolj ne želeli, nego njega prav kmalu na kakem našem shodu zopet slišati. Tudi Einspielerjeva slavnost, ki se je temu shodu pridružila, bila je sijajna, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti gg. Ljubljanskim pevcem, ki so nam takrat prihiteli na pomoč Dalje se je spomnil tudi pravde, katero je imelo društvo zaradi slovenskih ulog z mestnim magistratom Celovškim in katero je vodil spoštovani g. dr. Hrašovec, odvetnik v Celji, prav uspešno, za kar se mu je izrekla obča zahvala.
Po vpisovanji novih udov, katerih je več pristopilo, volil se je nov odbor, ki se je koj po zborovanju naslednje konstituiral: Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom in deželni poslanec, predsednik; Vekoslav Legat, voditelj Mohorjeve tiskarne v Celovci, podpredsednik ; France Treiber, mestni kaplan v Celovci, blagajnik; Anton Žak, stolni kaplan in zakristan v Celovci, tajnik. Odborniki so: Janez W i e s e r , župnik v Celovci; Matija Prosekar, posestnik na Pleši vci; Martin Štih, posestnik in župan v Št. Janži v Rožni dolini; France Grafenauer, posestnik na Brdu pri Žili; Jožef K r a u t, posestnik na Bistrici v Podjunski dolini. — Za namestnike so bili izvoljeni : Jurij D r o b i v n i k , posestnik v Medgorjah ; Jakob H e-denik, posestnik na Žihpoljah in France Ko-bentar, posestnik  v Št. Jakobu v Kožni dolini.
Razun g. Ž a k a, ki je bil tudi jednoglasno izvoljen v odbor potem, ko se je dosedanji marljivi tajnik g. Haderlap zaradi bolelmosti odločno zahvalil na zopetni izvolitvi ter izrazil, da mu vsaj za sedaj ni mogoče prevzeti tega častnega posla, so vsi ostali stari odborniki, ki so se vsak po svoji moči v preteklem letu pošteno trudili in delovali za prospeh društva.
Kot G. točka na dnevnem redu je bil govor o gospodarstvu,  ki   pa je žalibog moral iz
pa je Kamniška železnica izvirna v tem, da nema ne stražnic ne čuvajev. Mesto toh so pri prehodih in potih napisi: „Achtung vor dem Zug!" in „Pazite na vlak!" Ker doslej še ni bilo nobene nezgode, bi se smelo sklepalo, da vsakdo celo v temni noči čita to svarilo.
Mimo lepih postaJBkih poslopij v Trzinu, Domžalah in Jaršah in neznatne kolibice na Holmci dospejo se napoBled v lepo razcvetajoči ne Kamnik, ki bode odslej jako priljubljeno izletovišče, ker ima krasno lego in divno okolico, v gostilnicah pa dobro poBtrežbo.
Da Prešeren danes še živi, moral bi znane svoje stihe:
Hliia se železna cesta Nje ho Ijnb'ca veselim, 1/. Ljubljanu v druga mesta, Kakor tiček poletim;
vsaj glede Kamniške železnice in tičje hitrosti znatuo premeniti. Navzlic temu pa smo s Kanin i-čani vred lahko veseli, da to železuico imamo in jaz bi samo to želel, da bi se skoro potegnila dalje v slikovito Savinjsko dolino. s.
raznih neljubih uzrokov odpusti. V pojašnjenje tega navedemo sledeče:
V zadnjem času spoznal je slavni naš nemški deželni odbor vender za potrebno, da se nastavi v deželi več živinozdravnikov, ki bi bili poleg svoje prakse zmožni tudi za poučne govore na shodih in pri drugih prilikah. Ako se ne motimo, dobila sta tako službo na Koroškem tudi dva živinozdrav-nika Slovenca s Štajerskega. To priliko porabil je odbor našega političnega društva ter se dne 19. aprila t. 1. obrnil do slavnega deželnega odbora z naslednjo ponižno prošnjo:
„Visoki deželni odbor! Udano podpisao^fedruštvo bode imelo dne 13. maja t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni hotela pri „Sandwirthuw v Celovci svoj letni občni zbor. Ker so člani društva večidel kmetovalci in se je nadjati, da jih mnogo pride k občnemu zboru, in ker ima društvo že po svojih pravilih tudi namen, pospeševati kmetijstvo, zato je naravno in splošna želja, naj bi kdo pri tem shodu govoril tudi o kmetijstvu, o živinoreji ali o boleznih domače živine. Seveda bi se moralo to zgoditi v slovenskem jeziku, ker je mnogo udov, ki so le tega jezika popolnoma zmožni. Zato prosi udano podpisano društvo, naj bi slavni odbor dovolil in omogočil, da bi eden teh gospodov prišel na določeni dan predavat, ter naj bi se društvu naznanili pogoji, pod katerimi bi se za-moglo njegovi prošnji ustreči.
Slednjič uljudno prosimo hitrega odgovora, da moremo, ako bi se nam prošnja odbila, še pravočasno poiskati druzega govornika o tem predmetu." (Sledijo podpisi treh odbornikov.)
Ta prošnja odposlala se je po pošti reko-mandirano dne 20. aprila. Čakalo se je na odgovor do zadnjega časa —- zaman; zvedeli pa smo, da se je to pismo v seji dne 25. aprila t. I. deželnim odbornikom predložilo in ker je bilo pisano v slovenskem jeziku, brez razgovora zavrglo, „weil niemand dieser Sprache miichtig ist." Lepa je ta, smo si mislili, ko smo to čuli. V deželi koroški, kjer biva dobra tretjina Slovencev, more se kaj takega zgoditi! Ali mar ni slovenski jezik na Koroškem ravnopraven? So li Slovenci na Koroškem samo zavoljo tega še tu , da morajo obilne davke deželi odrajtovati, pravic pa bi tu nikakih ne ameli imeti? — Najboljše pri celi stvari je pa to, da se je v istej seji predložil našim deželnim odbornikom nek drug dopis, ki je bil pisan v madjarskem jeziku, pa se je lepo izročil deželni vladi v prevod , da ga more potem deželni odbor rešiti. Ali ni to vnebovpijoča krivica, ki se godi nam Slovencem tu na rodnej našej zemlji? Tuj, v deželi nenavaden jezik, ima pri naših nemških gospodih, ki sedijo v deželnem odboru in živijo tudi ob naših žuljih, prednost pred našim domačim jezikom. Sedaj pač ne vemo, smemo li še upati, da se nam bodo kedaj ali nikoli priznala na tej , za Slovence nesrečnej zemlji, naše pravice, ki nam po postavi gredo. Vender, dovolj o tem! Čestiti čitatelji že samo iz tega le h ko razsodijo, kako se godi nam ubogim slovenskim param tu v koroškej zemlji.
Prosili Brno v zadnjem trenutku tudi v Ljubljani, da bi se nam preskrbel kak veščak, ki bi bil mogel prevzeti poučni govor, a ni se nam posrečilo dobiti ga in tako smo bili radi ali neradi prisiljeni, to važno točko čisto preskočiti.
Razgovor o šolstvu, katera točka je bila za nas izmej vseh najbolj važna, prouz-ročil je dolgotrajno in burno debato, ki je trajala nad poldrugo uro. Udeleževali so se jo kot glavni govorniki g. župnik Gregor Einspieler, potem Vekoslav Legat, Štefan Bayer, kmet Simon Skubelj, župan Martin Štih, župniki Janez Šuster, Jožef Peterman, Matej Šervicelj in drugi. Vsi govorniki bili so jedne misli v tem, da je treba solidarno postopati v tem vprašanju ter vse sile napeti v to, da se doseže taka uravnava sol za slovensko Koroško, ki nam po postavi in zdravem razumu pristoja. Knjižica „Šole na Koroškem", ki se je pri tej priliki razdelila mej navzoče družbenike, bila jo živahno pozdravljena in izrekla se je iskrena zahvala vrlemu gospodu spisatelju, ki je iz svojega lastnega nagiba in iz ljubezni do svojega naroda, pričel na tem polji orati ledino. Bog daj, da bi ta trud ne bil zastonj in da bi se dosegel pravi namen. — Omeniti moram tudi še to, da se jo volilo šest mož, izmej katerih se ima izbrati deputacija, ki se bode v kratkem podala na Dunai, da izrazi tam na najvišjem mestu  opravičene  naše želje  glede šol
ift^T Dalje v prilogi. "^M
Priloga .»Slovenskemu Narodu^ St 110, dnć 16, maja 1891
po slovenskem Koroškem in pojasni še druge krivice, ki se nam gode kakorkoli.
Ker je čas le prehitro potekel in se jel približevati večer, nekateri pa so se že pripravljali na kolodvor, da se z večernimi vlaki povrnejo na svoja domovja, moralo se je z ostalimi točkami hiteti.
Razgovor o prihodnjih shodih je čisto odpadel, ter se je odboru dal nalog, da napravi po svoji vesti shode v Podjunski dolini pri Prevaljah, v okolici Celovški, v Beljaški okolici in v Rožni dolini. Odbor je to nalogo prevzel z radostnim srcem in jo bode skušal tudi častno izvršiti.
O dvojezičnih pečatih in napisih pri c. kr. uradih poročal je g. V. Legat, pripominjajoč, kako važno da je, da se tudi v tej zadevi lotimo dela, in storimo svojo dolžnost. Da to ni brez pomena, poučil nas je še le pred kratkim časom gosp. A. pl. Jaksch, arhivar zgodovinskega društva v Celovcu, s svojim modrovanjem glede naših slovenskih zgodovinskih imen po Koroškem, kateri nam predba-civa oholo in naravnost, da smo mi Slovenci pokradli njihova krajevna imena, jih prestavili v slovenski jezik, ter jih rabimo sedaj kot svoja. Dokazano pa je, da je ravno nasprotno resnica, da 80 Nemci tisti poštenjaki, ki se hočejo okorišćevati z našimi starinami in zgodovinskimi imeni zgolj z namenom, da bi odpravili iz dežele tudi najmanjši sled, ki bi kedaj utegnil pričati, da so nekdaj bivali v Koroškej samo Slovenci. Da se nam to ne pripeti, treba je delati vzajemno in vsestransko v to, in tukaj imamo za to delo hvaležno polje. Povsod, kjer bivajo Slovenci v večini, zahteva naj se, da se napravijo poštni pečati tudi s slovenskim krajevnim imenom poleg nemškega, ako že ni drugače mogoče. Isto tako treba tudi zahtevati, da se napravijo dvojezični napisi pri c. kr. uradih. To se nam nikakor ne more zabraniti. Kmet, ki pride v mesto, naj po napisih v svojem jeziku poizve, kje mu je odrajtovati davek, kam naj se obrne s kako tožbo, ali kje naj potrka, ako je pozvan k sodišču. Ni potreba, da bi bil primoran še tu plačevati tolmača, dovolj je, ako ima z istim po nepotrebnem opraviti pri drugih prilikah, ker se mu drugače ni mogoče izpovedati.
Z vidnim veseljem udeležencev bil je pozdravljen in sprejet ta ukrep, na kar so se razdelili primerni, že natisnjeni obrazci, oziroma prošnje za razne kraje, ki se imajo s podpisi vred odposlati visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu na Dunaj i v rešitev.
K zadnji točki „Razni nasveti" oglasi se čast. g. kapelan Štefan Ba^er, ter v naudušenih besedah priporoča navzočnim, naj delajo, kolikor jim je mogoče, in z zjedinjenimi močmi v to, da si pri bodočih volitvah v občinske zastope pridobimo kolikor mogoče veliko teh, za vse naše daljno razvijanje prepotrebnih in za naše bodoče operiranje prevažnih postojank. Ako postopamo jeden z drugim in delamo v to svrho z združenimi močmi, moramo doseči, kar želimo. Naša pravična stvar bode prej ali slej prišla do zmage! Kitajski zid, s katerim so nas naši nasprotniki obkolili, bodemo prodrli, ako smo složni v delovanji za blagor naroda našega. Bog nam daj boljšo bodočnost! Živela vzajemnosti
Burni živfo-klici so sledili tem navdušenim, iz srca govorjenim besedam, ki so se ponavljali tudi potem, ko se je izrekla po preprostem kmečkem možu zahvala in popolno zaupanje vseh udeležencev in posebej še volilcev g. župniku Greg. Einspie-lerju. „Mnogo ste trpeli v preteklem in tekočem letu, silo veliko noči ste prebdeli v tugah in skrbeh, vender imejte to zagotovilo, da ste trpeli za dobro stvar, za ubogi naš preganjani slovenski narod. Vi ste in morate ostati še nadalje naš voditelj; mi Vas ljubimo, mi Vas spoštujemo! Živio naš voditelj in poslanec Gregor Einspieler." Tako je govoril preprost mož, ki pa ima dušo in srce na pravem mestu.   Slava tudi temu poštenemu možu!
Približevala se je žo 7. ura, ko smo dospeli do konca. Gosp. župnik Gregor Einspieler, zahvaljujoč se za priznanje in naklonjenost, se v iskrenih besedah spominja Nj. Velečastva našega presvetlega cesarja, in mu zakliče trikratno slavo in živio, katero bo navdušeno za njim ponavljali vsi navzočni, zahvaljuje se še jedenkrat vsem in posebno onim, ki so se od oddaljenih krajev potrudili k zboru v Celovec ter zatvori potem popolnoma zadovoljen na lepi izvršitvi to važno zborovanje.
Po zborovanji napotili so se nekateri proti domu, drugi pa so ostali še dalje časa v prijazni
zabavi in veseli družbi v gostoljubni gostilni „Sand-vvirthovega" hotela.
Bog daj,  da bi tudi ta shod  obrodil obilo dobrega sadd! L —t.
Poročilo o mestnih računskih zaključkih.
Podžupan Vašo Petričič poročal je v včerajšnji Hej i v imenu finančnega odseka o računskih zaključkih glavne mestne klavnice in loterijskega posojilnega zaklada za leto 1890, ki jih je predložilo knjigovodstvo in katere je izročil magistrat z dopisom z dne 9. marca 1891, št. 4554, finančnemu odseku v pregledovanje in poročanje.
Finančni odsek, ki je te zaključke primerjal s knjigami loterijskega posojila in se o pravilni vknjižbi osvedočil, poroča sledeče:
I. Mestna klavnica kot podzaklad mestnega posojilnega zaklada imela je v letu 1890
skupnih dohodkov......gld. 19 752 76
izdatkov........ „ 10.9dl.33
torej prebitka.......gld. 8.791*48
kateri je uvrščen med dohodke loterijskega posojilnega zaklada.
V primeri s proračunom bilo je več dohodkov ...........gld. 441 96
več izdatkov.........„    18 05
torej več prebitka.......gld. 423 91
Dobilo se je več vsled višjega dohodka za klavnino  goveje  živine,   prašičev,   ovac  in koz
ličev...........gld. 530 60
dalje več za ogledne pristojbine na
ogled pripeljanega mesa, od skupila
za gnoj, travo in olje, za prodani
motor in za druge manjše točke  .     „ 649*66
skupaj   .   gld. 1180 26 Men j se je dobilo vsled manjšega števila telet .   .   .   gld. 729*— in vsled menj spečanega
ledu...... m      9 30     „ 738-30
torej več, kakor je Že zgorej izkazano   gld. 441 96
Več izdalo pa se je: vsled večje potrebščine za vzdrževanje poslopij, za premog in drva, za na-steljo, za plačo hlapcem in za nakup
ledu skupaj........gld. 264*45
Menj se je izdalo nego je bilo proračunjeno:
pri točkah za redno vzdrževanje poslopij, za plin, za pisarno in tiskovine in za zavarovalnino jednega delavca skupaj....... ■ '246.40
tako da se je več izdalo za    .   .   .   gld. 1805 Z ozirom na to, da je iznašal čisti prebitek glavne mestne klavnice
v letu 1888.   .   .   .   gld. 8.788*71 Vi, „    g   18S9.   ...     „   7.899 27 in „    „    1890.   ...     , 8.791-43, razvidno je, da ho  bili dohodki  klavnice navzlic letošnjemu  znatno slabejemu uspehu pri klavnini telet, ki je iznašala letos gld. 729*— vender v teku zadnjih treh let najbolj povoljui in da se je glavnica, ki je investovana v mestni klavnici (173.513gld. 32Va kr.) v preteklem letu obrestovala s 5 06 %» torej v primeri z letom 1889 za 0*5 % bolje. II. Glavna bilanca loterijsko-poso-jilnega  zaklada   in   račun  a n u j i t o t. Glede posamičnih računov in sicer: Računa obligacij je razvidno, da je dne 31. decembra 1890 4°,0na avatr. zlata renta, katere imamo za gld. 160.000 —, po kurzu gld. 106 95 iznašala gld. 171.120—.
V primeri z nakupnim kur-zom kaže račun kurzne vrednosti gld. 10.730 44 izgube, ako se pa vzame v poštev današnji kurz, ki se je zboljšal na 110 80, ima se odračuniti od te izgube ......... „     G. 100-
iu preostaje........gld.   4.570*44
katere bi izgubila mestna občina, ako bi sklenila prodati že danes vso omenjeno rento.
Ker je za take izgube, katerih nihče, kdor z denarjem gospodari, poprej premisliti in preprečiti ne more, vender uprava loterijskega posojila osnovala specijalni reservni fond za pokritje eventualnih izgub pri državnih papirjih, kateri fond iznaša sedaj gld. 25.227 17 in katerega je v preteklem času nemška stranka toliko napadala, bi mestna občina to izgubo lahko utrpela in bi še ostalo za prihodnje izgube gld. 20 656 73, kateri znesek z 4°/o obrestmi
vred bode narasel do kritičnega leta 1918 na gld. 61.944 15.
Ako pomislimo, da račun amortizacijskega zaklada letos še kaže aktivnm, to je oni znesek, kateri se je za anujitete doslej več uplačil, nego se je za srečke izplačalo in to je gld. 48.286 23, a bode Že leta 1893 nastal pasivum ali znesek več u plačanih anujitet nego izplačanih srečk gld. 10.081-77, kateri bode vedno rastel in znašal
leta 1896   .   .   .   gld. 108.331 25, „    1899   ...     „    225487 10, „   1907   ...     „   598.159 51 in „    1918   ...     „ 1.148.557 94, kateri se bo Je moral nalagati samo v državnem pojuri i,  razvidno je za vsacega, je li tak  speci jalni reservui fond jtotreben in koristen ali ne (Daljo pri h.)
Izpred Celjskega sodišča.
Dne 14. t, m. vršila se je pred tukajšnjim e. kr. okrožnim sodiščem prizivna razprava proti drd. Ivanu Glaser-ju, odvetniškemu kandidatu, Albinu Ka-pusu, absolviranemu pravniku in Francu Štiberniku, trgovcu, zaradi lahke telesno poškodbe RakUBch-evega komija Benczak-a. Dogodek bil je ta:
Dne 8, marca t. I. zvečer vračalo se je v t». ali 7. vozeh veliko število celjskih Slovencev iz Vojnika, kjer so se mudili zaradi državnozborskih volitev in zaradi zabave. Pred Celjskim mestom srečali so jih komiji tukajšnjih trgovcev Rakuseh in \V~ogg iv. Ra-dakovitz ter začeli upit i: „hoch Foregger", „pereat Sernec." Prvi voz, v katerem so sedeli gg. Glaser, trgovec Hočevar, posojilniški tajnik F. Lončar, pravni praktikant dr. F. Majer in odvetniški kandidat dr. Treo, peljal se je naprej; ker je pa krik zadaj postajal vedno hujši, so imenovani izstopili ter šli nazaj proti zadnjim vozem. Zadnj bil je. v tem času tepen in lahko |>oškodovan jeden kričat ev, imenovani Benczak. — Poškodovani Benczak, kateri je bil tisti večer v štirih gostilnah, in po izjavi Celjskega policista tudi še pozneje vinjen, iskal je še tisti večer s pomočjo policije storilce, pa jih ni mogel najti ; pozneje jih je pa na-jedenkrat določno vedel naznaniti v osebah drd. Gla-serja, trgovca Hočevarja, pravnika Kapusa, tajnika Lončarja in trgovca Štihernika.
Pri obravnavi pred prvo Hodnijo — sodnik svetovalni tajnik pl. W u r m s e r — potrdil jo poškodovani Benczak pod prisego svojo obdolžitev ter zlasti ostal pri tem, da ga je drd. Glaser udaril s p:ilico po glavi. Na opazko, da so v zdravniškem mnenji poškodbe izrecno kot po robatem orodji prizadete izjavljene, dostavil je Benczak, da ga je dr. Glaser udaril tudi z robatim orodjem.
Nekatere zaslišanih j>rič niso ničesar vedele in čule. Priča tir. Majer potrtlil je poti |>risego, da Glaser nI imel palice, kakor sploh nobeden tistih, ki so Bedeli v prvem vozu, da je bil priča ves čas z G laserjem vkopaj razun tistega momenta, ko ho izstopili iz voza, da je priča obtoženca Glaserja, Hočevarja in Lončarja spremljal nazaj do kraja, kjer je bil krik, da se je /lasti Glaserja držal, tla pa on o pretepa ni nič več opazil in da sploh tisti večer o tem ni ničesar zvedel.
Priča tir. Treo izpovedal je pod prisego, da je on na dotični strani voza sedeč, prvi izstopil, ter hitro šel nazaj proti kraju, kjer je bil slišati krik ; za njim šele izstopili so obtoženi Glauer, Hočevar in Lončar. — Obtoženca Kapusa sploh takrat ni opazil, ker ni bil na istem vozu. — Priča pravi, da je prišel v bližino propirajočih se ljudij (kakih S ali 6) v tistem trenotku, ko je Benczak ravno dobil nekaj udarcev. Iz to gruče spoznal je samo F. Stibernika. — Priča je bil od cele te gruče še kakih 10 korakov oddaljen; ti so bili pred njim. — Takrat so jo priča ozrl nazaj po ostalih in je opazil za Beboj več oseb, med katerimi jo odločno spoznal po velikosti poBtave in po obleki obtoženca Glaserja in Hočevarja; — ti so še Le pozneje prišli do te gruče in se potem mirno vrnili v mesto.
Glaser in Hočevar torej nista mogla biti storilca, ker sta se v momentu pretepa nahajala na drugem oddaljenem mestu.
Palice pa Bploh nobeden v prvem vozu sedečih ni imel.
Benczak OBtal jo na to pri svoji trditvi, Dr. Dečko izpovedal je,  da je izstopil Kapus
iz druzega voza šole pozneje ter šel za temi, ki 80
bili v prvem vozu.
Izpovedbe ostalih prič v stvari sami bile so ne-
pomenljive.
Sodnik zaključil je razpravo. Po končani razpravi zglasil se je priča dr. Treo še jedenkrat ter
dopolnil svojo izpovedbo, da je videl jednega od strani, kjer so stali zadnji vozovi, skočiti proti prepirajočim se osebam, in udariti po Benezaku, dotičnega pa ni spoznati mogel. Izključeno pa je, da bi bil to jeden ali drugi obtožencev.
Potem je sodnik pl. Wurmaer naznanil razsodbo. Oproščena sta bila M. Hočevar in F. Lončar, obsojeni pa v denarne globe Glaser, Kupus in Štibernik. — Razlogi glede zadnjega so, da vse govori zato, da je bil on poleg, glede prvih dveh pa, da vkljub pričevanji dr. F. Majer-ja in dr. Treota ni izključeno, da Glaser in Kapus ne bi bila natepla Benczaka.
Pri prizivni razpravi (svetovalci Reitter, Ulčer in Fmminger) prečitali so se vsi zapisniki.
Poškodovani Benczak odšel je v tem času že na Madjarsko.
Na novo so se zaslišali prejšnji obdolženci M. Hočevar in F. Lončar in sicer — vsled sklepa pod prisego.
Priča M. Hočevar izpove, da je on skoraj skupno z Glaserjem izstopil iz prvega voza in šel proti zadnjim vozem, kjer je bil krik ; ves čas bila sta poleg Glaser in Kapus; priča pravi, da je on komije zaradi njihovega stanu nevrednega obnašanja še oštel; o pretepu pa ni ničesar videl in slišal. (Ker je prepozno zraven prišel. Opazka poročevalca.). Palice nobeden v prvem vozu ni imel.
Priča F. Lončar iBto tako izpove, da sta Glaser in Kapus ž njim vkupaj nazaj šla, da Glaser ni imel palice in da o pretepu ničesar več ni videl. Obe priči izjavite, da ni mogoče, da bi se bila ta dva udeležila pretepa, ker so bili ves čas skupaj.
Priča dr. T r o o Se jedenkrat zaslišan vnovič precizno potrdi prejšnjo izpovedbo, da je bil v tistem trenutku, ko se je pretep vršil kakih 10 korakov pred pričo, obtoženec Glaser več korakov zadaj za pričo, da Glaser torej ni mogel biti poleg. Priča pravi, da je od prepirajočih se oseb pred saboj spoznal samo Štibernika, zaradi obtoženca Kapusa pa ne ve ničesar, ker ga je še le pozneje opazil. — Priča izjavi, da si sodišče glede obtoženca Glaserja ne more druzega misliti, kakor da je ali poškodovani Benczak, ali pa priča dr. Treo po krivem pričal. Po govorih strank in daljšem posvetovanji razglasi se razsodba, s katero se razsodba glede F. Štibernika iz prejšnjih vzrokov potrdi ; — potrdi se ob enem tudi razsodba proti dr. L G laserju, A. Kapus pa se od obtožbe oprosti.
Slučaj je zanimiv in zanimivo bilo je tudi opazovati oi>raze v obče presenečenih navzočnih, — med njimi graškega odvetnika dr. Holzinger-ja — ko se je razglasila razsodba.
Politični razgled.
Y<>< r<iii;i* 4U»ž4»lc.
V Ljubljani, 16. maja. iz državneija zbora. V prvem meseci svojega zborovanja od 13. aprila do 13. t. m. do za Inje seje pred binkoštnimi prazniki imela je poalatrška zbornica 13 sej. Poleg vladnih predlog bila je stavljenih 40 interpelacij, a »amo na tri dobili so iuterp^ lantje odgovor. Inicijativnih predlogov bilo je obravnavanib v prvem čitauji S6. Od vladnih predlog bile ho rešene: Pro-vizončm budget do konca junija; odredba od 13. marca t I. zarad kreditov, katerim je potekla doba s koucem marca; podaljšale odpovednega obroka za trgovinsko pogodbo z Italijo za jedno leto; sprememba j>rilog k g, 111 zakona o vojaškem oskrbovanji; ponovitev pooblastila za prodajo vojaško-era-lićnih objektov (katera jo vsprejeta v poslauiški zbornici). Mnogo družili vladnih predlog čaka še rešitve.
Iz gospodske zbornice.
Komisija gospodske zbornice, ki se posvetuje o novem juridiškem učnem redu, izbrisala je določbe vladnega predloga, po katerem bi doktorat ne nadomestoval državnih izpitov. Dalje se je sklenilo, da se zgodovina nemške države in statistika izbrišeta iz vrste izpitnih predmetov.
Jz ntladočetfklh krogov.
Z Dunaja Be poroča „PIzenskim Listom", da sta navzlic nasprotnim trditvam v krogu mladočeških državnih poslancev dve strogo ločeni stranki, namreč zmernejša in radikalnu. V prvi so mej drugimi Kaizl, Masarik, Trojan, v drugi Vašatv, llajek, Sokol, v sredini mej njimi pa Gregr, Herold, Kau-nitz. Naj si bode na tem resnice kolikor hoče, do zdaj postopal je mladočeški klub jednotno in solidarno in se nadejamo, da bode to storil tudi v bodoče.
Organizacija kluba konservativcev. Kakor se poroča z Dunaja se bode klub konservativcev organizoval tako, da bode v teoriji jed-ooten, sicer pa bodo trije ločeni klubi, ki bodo pa
združeno postopali. Od tega, kako se posreči ta reorganizacija, je odvisna bodoča konstelacija parlamenta in splošna osoda legislaturne perijode. Z druge strani pa se poroča iz parlamentarnih krogov desnice, da je ta vest neosnovana
Češka deželna razstava. Navzlic temu, da bo Nemci prenesti hoteli politiko na polje, kamor nikakor ne spada, in so mislili, da bodo z nagajanjem in vzdriavanjem svojim onemogočili češko razstavo, se je delo izvršilo sijajno in vsa poročila so jednoglasna o tem, da je razstava krasna in dela res čast narodu češkemu, ki je zopet jedenkrat pokazal svojo snago. Če se Nemci neso splošno vdeležili razstave, bodo škodo imeli le oni sami, oziroma oni industrijalci, ki so se dali nahujskati k tej nepotrebni demonstraciji, ki nikakor ni uspela. Sicer pa bodemo obširneje poročali na drugem mestu.
ViiaiiJ^ države,
O atentatu na curjevica.
Novejša poročila ne povedo nič novega in se tudi od nobene strani ne oporeka, da bi stvar ne bila tako, kakor smo koj iz početka sodili. Nekateri so celo trdili, da je napadalec blazen. Angleški listi pač skušajo semtertja še stvar slikati tako, da ima politične nagibe, pa so le osamljeni listi, ki to trdijo, drugi pa se strinjajo s splošnim mnenjem, kakor smo ga objavili.
Car in 'kraljica Natalija.
Car je baje, kakor se poroča »Malim Novi-nam", ko je vsprejel srbskega finančnega ministra Vuiča, se izrazil, da bode kraljica Natalija bržkone odpotovala z lepo. A tudi v nasprotnem slučaji bi on svetoval, da se ne rabi sila.
rotiranje zidov iz Moskve,
Vesti, da se je ustavilo izvrševanje odredb, ki so bile izdane glede bivajanja Židov v Rusiji, se ne potrjujejo. V Moskvi se odredbe proti zidom energično izvršujejo in se je strogo zaukazalo vsem posestnikom hotelov in gostilnic, da morajo prihod vsacega Žida takoj naznaniti.
Nemčija in Francija.
Iz Pariza Be poroča, da se zdaj tudi od francoske strani označujejo kot popolnoma neosnovane vesti, ki so se razširjale v Parizu, da namreč Nemčija nabira vojake na belgijski meji, ter da namerava posredovati ali na pomoč prihiteli Belgijski vladi, da zatre štrajk.
Italijanske finance.
Pred malimi leti odpravila je Italija svoj „corso forgoso" to je, zjednačila vrednost bankovcev 8 zlatom. A le prehitro minul je lepi Čas. Afriška politika in draga trojna zveza glodata ua financah Italije. Dohodki so se izdatno znižali vsled raznih okoliščin, posebno pa vsled neugodnih trgovinskih razmer s Francijo. Finančni minister računi na deficit kanh 47 milijonov, ki pa utegne narasti še za kacib 10 milijonov, da bode v istini znašal blizu 60 milijonov! Treba bode kacih 20 milijonov — a kje jih vzeti, ker se boje vsacega novega davka? Ostalo pokrilo se bode s prihranitvami.
lioulanger v Belgiji.
Belgijska vlada menda nima posebne volje, da b< dopuščala Boulangerji dosti mešati se v delavsko gibanje. Pozvan je bil pred policijo v Bruselji ter je moral obljubiti, da ne bode vsprejel vodij delavskega gibanja v severni Francoski, ter da so bode sjdoh ogibal delavskemu gibanju na meji. Samo pod temi pogoji dovolilo se mu je začasno, da sme ostati v Bruselji.
S t raj k v l (H g i j i.
V glavnem mestu, v Bruselji, He število štraj-kujočih množi, drugod po deželi pa ni splošnega naudušenja in se semtertja že kaze, da omaguje prvotna odločnost. V rudarskih okrajih ponehuje štrajk prav vidno in se bodo delavci bržkoue povrnili k delu, ne da bi bili dosegli svoj namen in politične pravice. Razna društva odpustila so svoje delavce in jih bodo vsprejela zopet le po potrebi in pod novimi, še strožjimi pogoji. Tako za zdaj boj delavcev proti kapitalu še nema zaželjenega uspeha.
Ilolandska zbornica sprejela po dolgi, tri tedne trajajoči debati resolucijo, katera v principu potrjuje občno vojaško dolžnost.   Začelo bo se že podrobna posvetovanja o predlogi.
Usta j a v C/iile se širi in vedno bolj narašča moč revolucijonarne stranke, katera ima zdaj okolu 15.000 vojakov in 43 krupovih topov, poleg teh pa še mnogo drugih moderno konstrukcije. Pehota ima Mauser puške. Zatrjuje se, da bo državne blagajne vlade Balmace-dove popolnoma izpraznjene.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 15. maja. Predseduje g. župan Grasselli. — Navzočnih je 23 mestnih odbornikov. Overovateljema zapiBnika imenuje g. župan odbornika Hribarja in M urnika, potem pa naznani, da je c. kr. deželna vlada premembo tržnega reda v Ljubljanskem stolnem mestu odobrila
in da novi tržni red stopi dne 1. junija t. L v veljavo. (Občno odobravanje.) (3 tem bode odurnemu prekupovanju raznih prekupovalcev in prekupovalk, posebno na trgu za kuretnino, na ribjem trgu itd. konec.) Dalje naznsni župan, da se je družba sv. Cirila in Metoda zahvalila na podpori 400 gld. z zagotovilom, da bode vsekdar delovala v prospeh slovenskega šolstva. (Dobro! Dobro!)
Dr. Maj ar on poroča v imenu pravnega in personalnega odseka ob izidu letošnjih dopolnilnih volitev za mestni zbor. Proti .volitvam v I. in II. razredu ni bilo uikakega ugovoru, zatorej poročevalec nasvetuje, da se odobre. Proti volitvam v III. razredu pa je došel dolg ugovor, podpisan od Mihe Miheliča, Ivana Kregarja in Josip Regalija. Ti gospodje trde, da ni vladala po postavi zajamčena volilna svoboda, kajti glasovnice volilk zame-tavala je volilna komisija in nje načelnik dr. vitez Bleiweis, kakor se jim je zdelo. Vsi ti ugovori so popolnoma neutemeljeni. Volilna komisija, kakor tudi nje načelnik postopali so, kar se razvidi iz volilnega zapisnika, popolnoma postavno in v zmislu volilnega reda Ljubljanskega stolnega mesta. Ni res, kar trdi omenjeni protest, da bi se zavrglo do 70 pooblastil. Ta ugovor je pa itak presplošeu, da bi bo moglo nanj ozirati. V pritožbi je navedenih le osem specijalnih slučajev, katerih neresničnost pa deloma očividuo kaže sam volilni akt. Sicer pa bi ti glasovi na konec ne in izidu ne bi bili čisto nič izpremenili, izvoljeni bili bi Še zmirom z veliko večino: Peregrio Kaj zel, Matija Kune in Filip Zupančič Poročevalec po jako natančnem poročilu konečno naglasa, da so vsi ugovori imenovanih treh gospodov neresnični in neutemeljeni, da naj se torej zavržejo in volitve potrde. — Zbor jednoglasno pritrdi.
Podžupan g. Vaso Petričič (ki je pri drugi točki dnevnega reda prevzel predsedništvo) pozdravi novo izvoljene mestne odbornike in je preverjen, da si bodo gotovo prizadevali delovati v prid in napredek Ljubljanskega stolnega mesta. (Dobro I) Iz-BtopivsVmu mestnemu odborniku g. Benediktu naj se za njegovo izvrstno sodelovanje izrtče zahvala mestnega zbora. Jednoglasno obvelja.
V imenu finančnega odseka poroča podžupan Vaso Petričič o računskih zaključkih mestne klavnice in loterijskega posojilnega zaklada. (Poročilo priobčuje se na drugem mestu.)
Odbornik Hribar ni zadovoljen s tem, da se vrednostni papirji ulagajo pri nižje-avstrijski eskomptui družbi, kjer so obresti predragi. To bi vse lahko oskrbela mestna hranilnica. Zato nasvetuje, ako treba denarja, da se vzame pri mestni hranilnici in da Be o tej zadevi da županu določno navodilo.
Podžupan V. Petričič opomni, da obresti pri nižje-avstrijski eskomptui družbi neso tako visoki in bo utegnejo v kratkem, posebno ako se valuta uravna, še znižati na 4 %•
Odbornik Gogola opomni, da se je uže dvakrat obrnil do župana, naj bi mestna hranilnica oskrbovala vrednostne papirje mestnega loterijskega posojila, a doslej brez uspeha. Preskrbela bi to mestna hranilnica dosti ceneje, nego Dunajski imenovani zavod, ceneje vsaj za Va %•
Župan G r a h s e 1 li opomni, da ni ni kake ovire. Ako predlog mestnega odbornika Hribarja obvelja, takoj se bode zgodilo in mestna hranilnica bode oskrbovala vrednostne papirje.
Pri glasovanji vsprejmo se predlogi finančnega odseka in predlog mestnega odbornika Hribarja. (Dalje prib.)
Domače stvari.
— (Iz mestnega zbora Ljubljanskoga.) Predlog, da se dovoli še prispevek 7500 gld. za gradnjo deželnega gledališča iz mestne blagajnice, bil je proti predlogu I. Hribarja kot poročevalca finančnega odseka sprejet z 12 glasovi od 23 navzočnih, tedaj prinaša Ljubljana 30.000 gld. Nadalje Be sklene preložitev tržaške ceste in se izroči delo kranjski stavbinBki družbi, druga dva ponudnika sta bila Knez in Zupančič. Sklene se klavnico za male mesarje dozidati in dozidati tudi poslopje za administracijo, ker ni doslej ni bilo prostora za živinozdravnike. Predlog mestnega odbornika Klein a o redu za skladišče drv izročil se je policijskemu odseku.
|^ Dalje v prilogi. "^Hl
Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 110, dm» 16. maja 1891.
— (Štrajk?) V včerajšnji seji mestnega zbora Ljubljanskega manjkali su vsi prvaki Ljubljanske klerikalne stranko, občinski svetovalci: Pe-terca, Prosenc, župnik Rozman, dr. Gregorič in ravnatelj Povše. To je bilo tem bolj zanimivo, ker jo bila na dnevnem redu verifikacija zadnjih volitev in pa mestni prispevek za zgradbo deželnega gledališča in bi bili ti dobri mestni očetje imeli na pravem mestu priliko pokazati, koliko so vredna njih očitanja io kol.ko znajo. A ni jih bilo teb dobrih mestnih očetov! Čujemo pa, da so — razžaljeni. Klub, v katerem so bili do zdaj vedno vsi narodni občinski svetovalci, je namreč sklenil, da v svoje aeje gg. Peterce, Prosenca, Rozmana in dra. Gre-goriča ne vabi več. V pojasnilo omenjamo, da je posvetovanje v klubu po vsem svetu samo tedaj mogoče in uspešno, ako vsi člani spoštujejo politično dostojnost. Ker se je imenovanim ta s klu-bovitn sklepom odrekla, zato se baje čutijo razžaljene in se kujajo. Ali bodo s tem njihovi volile! zadovoljni, ne vemo, drugi najbrž bodo.
— (K sokolskoj slavnosti vZagorji.) Ie Zagorja poroča se nam dne 15. t. m.: Priziv, kateri je odbor »Zagorskega Sokol iu glede blagoslovljena društvene zastave poslal naravnost pre-uzvišenomu knezoškofu, bil je rešen v zanikavnem zmislu. Delali smo torej že priprave, da se zastava samo slovesno razvije; tukajšnjega prebivalstva, katero vseskozi sočuvstvuje s Čilim narodnim društvom, p* so je polotila velika nevolja, katerej se je splošno dajalo duška v jako ostrih izrazih. Tem bolje nas jV torej — in reči moramo, da vedelo — iznenadilo, da je po dvakratnej odklonitvi odborove prošnje, knesofikofijski ordinarijat danes brzojavno naročil tukajšnjemu župnomu uradu, naj ne zastava cerkvono blagoslovi. — S tem je torej vprašanje, katero je cele tri tedne razburjalo pri nas duhove, za nas ugodno rešeno in ne bodemo se motili, ako nekoliko zasluge za tako rešitev pripisujemo onim kratkim opomnjam, ki so bile o tej  zadevi pisane v cenjenem Vašem listu.
— (Promocija.) Danes, petek dne 15. maja, bil je gospod Radoslav Pipu 3, bivši predsednik akaderoičnega društva „Slovenija", na Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem obojega prava. Pri promociji ga je zastopal g. dr. Janko Rabu i k, c. kr. sodni pristav v Logatci na Notranjskem, ki je sedaj na Dunaji.
— (Posebni vlak v Prago) pojde iz Ljubljane dne 2G. junija do peludne.
— (»Slavec") priredi na dun 14. junija velik koncert na Koslerjevem vrtu. Pevski zbor se marljivo vadi ter bode nastopil v pomnoženem Številu. Nekaj zborov bode spremljala vojaška godba. Ker »Slavec" priredi ta koncert na korist Prešernovemu spomeniku, pričakovati je, da bode udeležba velika.
— (Občni zbor prostovoljnega gasi 1-negadruštva Ljubljanskega) bode v nedeljo, 34, t. m. v magistratui dvorani, z običajnim dnevnim redom.
— (Ljutomerski rodoljubi) naročili so pri g. Mariji Dionikovi v Ljubljani krasen rodeč trak, kateri bodo poklonili akademičuemu društvu »Triglav* ob njegovem prihodu v Ljutomer. Trak ima bogato vezen napis: Ljutumerčani »Triglavu*.
— (Iz c. kr. mestnega šolskega sveta) O zadnji seji c. kr. mestnega šolskega sveta Brno prejeli nastopno poročilo: Zapisnikar je poročal o opravilnih spisih, ki so se od zadnje seje rešili ku rentuim potem, in c kr. mestni šolski svet je njih rešitev odobril. — Gospodu Antonu Maier-ju, učitelju na mestni nemški deški ljudski šoli, priznala se je druga starostna doklada. — Gospodu Jožefu Hribarju, mestnemu pomožnemu učitelju, je c kr. mestni šolski svet ob njegovem izstopu iz šolskega službovanja izrekel svoje priznauje, ker je brezplačno poučeval dečke na II. mestni deški ljudski šoli v ročnih delih. — Sklenilo bo je, da se takozvane posebne ure na mestnih šolah ue smejo dajati pred začetkom popoludanskega pouka. — Določilo se je, da bode letošnja okrajna učiteljska konferencija dne 2. julija t. L — Nadalje se je sklenilo, poročilo c kr. okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanji vnanjo uršulinske dekliške šole predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Za namestitev izpraznjene devete' učiteljske s'užbe na II. mestni deški ljudski doli se je nasvetoval dotični ter no-predlog. — Končno se je rešilo več prošenj zu oprostite? od ukovine.
— (»Slovenski Pravnik") prinaša v 5. štev. nastopno vsebino: 1. J. Kavčnik: Pripomnje k določbi c. kr. najvišjega sodišča z dne 10. mar-olja 1891, k št. 151 in 284 Praes. ex 1890, v knjigi judikatov št. 123. 2. Fr. S.: O reformi pravoslovnih in državoslovnih študij. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) K razlagi $ 520 obč. drž. zak. b) Nakopičevanje gramoza, peska, kamenja in dr. ob tujem zidu še ni poseg v tujo Iastinsko pravico, c) Izpolnitev kupne pogodbe je pravno nemožna, ako prodajalec kasneje glede kupnega predmeta s kom drugim sklene pogodbo. Ce kdo izjavi, da pogodbe noče izpolniti, upravičen je sopogodnik zahtevati nazaj, kar je dal na izpolnitev zaveze, d) Posest je motena, ako tudi storilec odpravi motitev, predno se tožba uloži, e) Doto je moči pač zarobiti, eksekutivno prodati pa ne. Kazensko pravo: a) Določba § 176. II. c) kaz. zak. no velja samo za lastnika, nego za vsakega imo-telja, kateri delo najme, b) Kaj je „kupovanje4 glasov? (Čl. VI. zak. z dne 17. dee. 1862, št. 8 drž. zak. za 1. 1863. 4. Književna poročila. 5. Razne vesti.
— (»Kmetovalec*,) Ilustrovan gospodarski list s prilogo ,,Vrtnar" ima v 9. štev. nastopni obseg: O presuemanji vina. — Deset zapovedi o vzgoji žrehet v prvem letu. — Nov aparat za kuhanje voska in medu. —Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene.
— (Ogenj.) Včeraj popoludne ob 1. uri za čelo je goreti na Peržanu pri Št. Vidu. Gorela sta hiša in hlev posestnika Mihe Štruklja in hiša Fr. Novaka. Prvi je bil zavarovan za 800 gld., drugi za 200 gld. pri Graški zavarovalnici. Ognjegasci iz Št. Vida (oba oddelka) bo bili takoj na mestu in so ogenj na toliko omejili, da so pogorela le ostrešja, a znotraj nič. Nevarnost pa je biia velika, ker je bil precejšen veter, in več s slamo kritih poalopij v obližji.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Peterburg 15. maja. Sedaj je dognano, da je napadovalec carjeviča bil japonsk žan-darm, pridodeljen mu v osebno varnost. Zlo-dejca lastni tovariši od japonske policije so ga pobili. Grški princ Jurij odbil je s palico na-padovalca drugi udarec. Rana je spredaj na desni strani čela.
Peterburg 16, maja. Na Dnepru trčila parobrod in čoln, v katerem je bilo 42 delavcev. Devetnajst delavcev utonilo.
Pariz 15. maja. Danes zjutraj bilo je v ruski cerkvi zahvalno opravilo za velikega kneza prestolonaslednika. Prisotna sta bila: polkovnik Liechtenstein kot zastopnik Carnota in grof d' Orniesson kot zastopnik vnanjega ministra. — Carnot dobil danes carjevo zahvalo na včerajšnji telegram.
Praga 16. maju. Nadvojvoda Karol Ludovik povodom vsprejema župana Scholza izrazil svoje odkritosrčno priznanje o razstavi. Uspeh sijajen. Ganjen je na tolikih srčnih dokazili lojalnosti, o katerih bode cesarja obvestil. Na župana vprašanje, je li objavljenje dovoljeno, odgovoril nadvojvoda, da zniatra to za jako važno. Pri včerajšnji slavnostni predstavi v češkem narodnem gledališči bili minister Pražak, namestnik, mnogo plemenitnikov in poslancev. Apoteoza razstave pod pokroviteljstvom cesarjevim vzbudila frenetične pojave lojalnosti.
Bukurešt   16. maja.    Ivan Bratianu
umrl.
liaznc vesti.
* (Velikih jeseuskih vaj ruske vojske) vdeloževali se bodo vsi vojni oddelki Kijev-skega in Odeškega vojnega okraja. Program je jako obsežen. Na osmih krajih, to je v Krasnom selu, Varšavi, Moskvi, Kijevu, Čugujevu, Mešibušji, lire-stu-Litevskem in v Luku, kakor tudi v Tithsu in ob srednji Visli vršile so bodo večje koncentracije (vaje korov). Na 25 krajih bodo vaj« divizij pehote, in na G krajih vaje divizij konjištvu. Velike vaje konjištva in koncentracije vršile se bodo ob srednji Visli in v fcuberniji Kijevski, Moskovski iu Cher-zonski. Veliko topništva (uad 2 brigadi) zbralo se bode v Krasnoem Selu, Varšavi, Dunaborgu, Čugu-jevu, Kijevu in v Moskvi, itazuu dveh velikih zalog za žito v Lukovu in v Siedlcah, bode civilna uprava fle to leto dogradila šeut strategično važnih cest v poljskem carstvu.
♦(Preganjanje zidov na Krfu.) Fanatizem razburjene množice dospel je do vrhunca, da ga oblasti ne morejo krotiti, ker postopajo previdno, da bi duhov ne razburili še bolj. Množica veruje, da so židje res umorili krščansko deklico, da porabijo njeno kri za svoje obrede. Preiskava dozdaj še ni dognala ničesar. V židovskem mestu je velika beda, boje Be, da ne nastaue legar vsled lakote. Vojaštvo straži in ima povelje samo braniti se in postopati strogo defenzivno. Dva žida sta bila že ubita in na več krajih poskusilo se je zažgati židovske hiše. Vse židovsko mesto je obkoljeno vojaškim kordonom, katerega ne sme prekoračiti nobeden Žid. Proda-jalnice so zaprte. Prefekt pozvan je v Atene.
* (Razstava svete suknje v Trierji.) To poletje bodo razstavljena v Trierji sveta suknja. Vlada dovolila je za to obrok G tednov in sicer od 18. avgusta do konca septembra. Razstavo oznanil bode jedno prihodnjih nedelj s posebnim pastirskim listom škof v Trierji.
* (Novotarija v ženskih oblekah.) Pri nekem dobrodelnem bazarji v Kensingtonu na Angleškem bila jo dvsnajstoriea angleških dam, ki so se dale občudovati v novodobnih ženskih oblekah, kakor jih je izumila fantazija »Rational Dress Societyu, Spodnji del obleke je jako kratek in na način moških oblek v sredi predoljen, ter tako podoben turškim oblekam odalisk. Visoke nogovice z gumbami in čevlji za vezati dopolnujejo obleko. Zgornji del životu krije nekaka jopa s širokimi rokavi in mali španjski klobuk.
* (Eksplozija n a „H locks bergu".) V Lii'i i iim razpočila se je na dvorišči ejtadele mej revizijo tam shranjenega streliva tako zvana svetilna bomba. Samo jeden topničar je ranjen. Ker je bilo mnogo druzega streliva na okolu razloženega, je še sreča,  da se ni pripetila druga nezgoda.
* (Zarad dveh ubitih okenskih šip — ubit.) Iz Levova se poroča o nečuvenem činu surovosti, ki se je pripetil v Karmelitski ulici. Več otrok igralo se je na ulici, mej njimi 14 letni sin neke čevljarske udove. Po nesreči zdrobil je dečak dve šipi na oknu. Hišni čuvaj prijel je dečka ter ga začel pretepati. A tu mu ni bilo zadosti, zagnul je za bežeči m dečakom železen drog, ter ga zadel na glavo tako, da se je nesrečnež zgrudil. Stražnik, ki je bil blizu, odpravil je težko ranjenega dečka v bolnico, kjer jo umrl čez jedno uro. Surovega hišnega čuvaja so zaprli.
* (Sen zaci j on a len umor.) V Marseillu zavarovala je pred mesecem dni zakonska dvojica Couruon svojo mlado služkinjo Ano F na korist nekemu hišnemu prijatelju za 100.000 frankov na Življenje in ie plačala prvo znvarovalno vsoto iz svojega. Te dni našli so mlado deklo mrtvo v nekem vodometu v vili Cournon. Vso je bilo tako urejeno, da bi se mislilo, da je dekla ponesrečila. Ko so pa trdo prijeli Cournonove, priznala sta, da sta utopila deklo, da hi si delili zavarovalnino s hišnim prijateljem. Ker so morilci v dobrih odnošajih in obče spoštovani, je to zločinstvo zbudilo velik hrup.
* (Voda nainestu vina ) V nekem kraji švicurskega kantona Aargau, kjer raste tudi dobra vmska kapljica, padel je delavec s cerkvene strehe ua cesto. Pribite! je takoj usmiljen Samaritan, ki je nesrečnežu rahlo jirizdignil glavo ter zaklical: Vode, hitro kozarec vode! Nesrečnež odpre oči, ter nevoljno vpraša: Kako visoko pa je treba tu pasti, da se debi kozarec vina J Kaj mu je odgovoril usmiljeni Samaritan ni znano
* (Dvoboj mej ženskami.) V Madridu vzbudil jo aedavno veliko hrupa dvoboj mej dvema zastopnicama slabotnega spola. Ljubosumnost potisnila jima je orožje v nežni roki. Jedna borilk je jako znana v krogih španjskega plemstva, druga pripada modnemu svetu in velja kot jedna prvih lepot Madrida. Poslednja bila je z mečem ranjena ua desni roki. Iz početka so mislili, da je rana le lahko, pozneje pa so je rana tako razvila, da jej bodo morali roko odrezati.
* (Mrlič v drevesu.) Iz Lvova se poroča, da je nedavno zlezel I 1 letni dečko na neko vrbo, ki je stala oh cesti, da si odreže šib. Gornji dol drevesa je bil popolnoma votel. Dečko segel je notri in izvlekel nek zavoj, ter opazil prestrašen, da je bilo v njem mrtvo deto, nekoliko tednov staro. Nazuanil je takoj čudno svojo najdbo. Zdravnik ni našel nikakeršnega poškodovanja na mrtvem truplu, ki je ležalo kakih S d ni j v dupli. Bržkone je dete umrlo naravne smrti in bilo potem položeno v duplo, kar ni prizadevalo nobenih pogrebnih stroškov.
Poslano.
Ker so se trgovci druzih mest večinoma že zjedinili v tem, da svoje prodajalnice vsi jednako že ob 7. uri zvečer zapirajo, ker je to že upeljano v Celji, ki je vender majhno v primeri z Ljubljano, je pač čudno, da kaj tacega ni možno v nas in da imamo se vedno trgovce, ki imajo svoje prodajalnice do 1t2 9. in do 9. uro, Če ne celo dalje odprte.
Ker je slavni mestni magistrat lani vsem trgovcem zapovedal, da imajo svoje prodajalnice ob nedeljah in praznikih točno opoludne zapreti, prosili bi prav uljudno, da bi tudi v tem oziru red napravil in primora vsacega trgovca in branjevca, da točno ob */a y- ur* zvečer zatvori svojo proda-
Jalnico' Več redažejjnih trgovcev.
Slj»uren zdravilen napeli. Vsem, katere vsled zapretja ali Blahega prebav ljenja napenja, tišći, jih glava buli, ki nutuajo slastij do jedi j in ali jim je drugače slabo pomaga gotovo pristni „Moll-ov Ščitili t z -prašek". Skatljica 1 gld. — Vsak <lan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuchlaubon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat •/. njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (4 —H)
Opozarjamo slavnu občinstvo na oglua »panjakt; vinake trgovino „Vinador",  na Dunaji,  L, Ain ll< f 5. Ino zoraaka vina in tVancoBki konjak bo direktno importovani ter Hvetovnoznani po svoji izbornosti in pristnosti.
s Anatlierioova ustna voda in zobni prašek s
ohrani usta, krepča  čeljustno   meso   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica  ustne vode velja 40 kr.; jedna Skatlja zobnega  praška 20 kr.;   12 steklenic 4 gld.;   12 Skatolj samo " gld. («1—62)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo I obratno pošto proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
15. maja:
Pri Mnllei: Stnbook, Grunta r, Kichter, M ttler z lMinaja. — Dr. De u iz Postoj ine. — Daler iz Norimberka. (ilockner s soprog«) iz Celovca. — Lobkovic iz Koče\ja. Mary iz Linca. — llirsek i/. Inomosta.
Pri Slonu Vitez Toncllo pl. Stiamare, Pekarek, Nagy I Dunaja. — Herman \r. HudiinpeSte. — Schlegel iz (Jraclca. — Murgel iz Kranjsko gore. — Sauzin iz Trsta. Perst ll Prage. — Huntonumller iz Podgore. — (Jnd' Hcl-rtipt iz Ljubljane. —* Stiusny iz Kamnika. — Dr. Savmk iS Kranja.
Pri avslrljNkeiu vcaurjl : Mejač z Dunaja. — Ste DOVio z Keke.
Pri baiarskeiu dvoru : Krker s soprogo iz Ko-rt»škega.
Pri |u£ti4m kolodvoru: Vonizka iz Trbiža. — Traum iz Naklega. — Ažuian a soprogo i/. Bruzuie.
Meteorologično poročilo.
i Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
15. maj&|	7. /j nt raj 2. popol. 9. zvečer	780*6 mm. 728-2 mm. 787*6 ram.	148° C 19-4« C 12 1" C	si /.ah. si. j7.1) si. j zli	d. jas. ohl. obl.	1*00 mm. dežja
Srednja temperatura 16*58, za r.r>" nad noniialom.
^DuLmaosl^a, borza
dnO* lf>. maja t. 1. (Izvirni* tolegi anVmo poročilo.)
Včeraj
.... frld
Papirna renta..... gld. 91-75
Srebrna renta..... , 91*80
Zlata mita...... »    110 25
f)°/0 marčna renta  .... „    102 10
Akcije narodno banko „    998- —
Kreditno akcije..... „   2W 50
London....... ,    118 60
Srebro........ »     —■ —
Napol......... „
C. kr. cekini ...... ,
Nnmike marko..... „
1     drž.ivuo srećko iz 1. 18.r>4 Državne srećke iz I. 1864 pgerska zlata renta VL .... Ogorska papirna renta n*f9 . Dunava rog. srečko 5°/u  . .
Zatuli, obč. avstr. 4*;t"/u zlati tast.
gld
dan hi
91 "76 1)1 70 110*86 L03 ir>
996 — 297 — 1 IH 65
Rudolfovo rirečke .... Akcije anglo-avstr. banko Tratuway-društ. volj. 170 gld.
9 35	—		9 89
5-55	_ ^		.-. 66
57-75	•	i	>7 87«/,
250 gld.	133 gld.		— kr.
100 .	182	n	60 „
	101	n	40 „
	101	■	15 .
100 gld.	180	t	f.0 „
listi . .	116	n	•
100 gld.	184	>	40 ,
10 „	20	n	f>0 „
180 .	158	t	30 .
	233	n	n
tlje luih*
najboljše zdravilne in osvežujoče pijače,
ki se je vedno dobro obnesla pri želodenih in erovnih boleznih, pri boleznih letlic in mehurja in jo priporočajo uajprvi zdravniki kot bistveno po<lpimIuo HredMttvo pri Kar-lovovarskih zdruvl Jen jih in zdravljenji po rabi teli toplic. (5—2)
Uavnokar izšla jo strokovna knjiga:
Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame.
/.»» Nituiopoiik in za podlago pri šolskem pouku spisal in izdal TOnlljn Kuno, kvojaŠki mojster v Ljubljani.
S 6 tabelami, 40 izvirnimi uzoroi in z merilno tabelo. Cena broš. knjigi «ld. S'ttO, vezani »Id. »•—.
Poleg te knjige dobiti je tudi
Knjiga krojaštva
za saniopouk o prikrojevanji oblek za gospode.
Z 10 tabelami, 50 izvirnimi uzorci, merilno tabelo in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt. (ena vezani knjigi gld. l"-Jo.
Obe knjigi izšli sta tudi v nemški izdaji. Naslov  za  naročevanjo  knjig: 91.  Kune, IJubljnuu.
Po soglasnih izjavah merodajnib strokovnjakov je podlaga teh priktojovaluih metod popolnoma sigurna in iiMJprlprttvueJHM im aaiuopouk. rJ.lo—7)
rf*4***4S»*J*
puškar
v Ho rov Ij a li (Ferlacli) un Uorutikei
izdeluje in prodaja vsakovrstne nov«* pu*ke in revolverje ter vMe lovitbe priprave« patron« ter drugo *( r«-l i it o po naj nižjih cenah. — Puško so vso pre-t.kUMene ua ces. kr. izkušavališči ter /.aznamuuovane z znamko tega zavoda. (175—21)
Za izbornost blaga jamci izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo bo brezplačno.
Izprehodne palice
s katerimi je moči pevati, da zveni kakor glaaba, je najnovejša izumitev! V to ni treba niti not, niti treba biti nmzikalen, in vender jo mAči proizvajati najlepše komade. — Nadalje priporočamo flnvtne palice, glasbene palice, palice za tu H m te in laprehodne palice v veliki izberi po nizkih cenah, kakor sploh leao-remna delu vsake vrate. — Pro«8a|aleena daje ne velik rabat. (422)
X. IsočeTTSlssL domača o Tort
v Ljubljani, Šeleubnrgove ulice št. 4.
Na najnovejši in najboljši način X umetno (33—35) Z
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploiuho-vnnja in  vse aobne  operaelje9 — odstranuje sobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje.
9l Častitemu p. n. ohfiinstvu uljudno naznanjam, rvj |N| da sem radi važnih uzrokov opustil Ki.
g prodajalnico moke I
i
ua Stiirem trgu H. 11 ter se preaelll
na Dunajsko cesto št. 22 ^
kjer bodem tudi zanaprej imel nvoJo trgovino. U| ('astitemu p. n. občinstvu se najiiljudneje pri- ^* poročam za mnogobrojni obiak. (402—3)
Anton Zore
trgovec, Dunajska cesta št. 22.
Velikansko peso
veenu   detHJo   (Luzerne), mnogovrstna seiueitit za iHe in Irtii-nll*<-. zanesljivo kaljiva
prodaja po najnižji oeni (115—12)
Peter Lastnik v Ljubljani.
i
T 4
i i
Naznanilo.
IV t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril
na Dunaji, t Kohlmarkt it. 22
Vsprejemam vsa dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega Bvetla, prenos električne sile in dr.
t 'ene računani najsolidnejse.
Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo.
J. ŠČUKA &
WQF~ Tehniški izobraženi strokovnjaki iščejo se kot zastopniki za posamezne krono vine. (321-11)
ANDR. DRUŠKOVIČ
trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
priporoča svojo "bogfeito zsilogro
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d.,
sploh VNCgA v I o nI roko n|»h«laJo«-<>ua blu^u.
ZE^ir^e (418-1)
vodne pile in žage
za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni.
Sezija je z dne 1. aprila do konca oktobra.
nn. Hrvatskem,
od Zagorjansko želez-nflke postaje ..Zabok-Krapinske toplica" jedno uro oddaljene. Do dno 1. junija in od septembra dalje stanovnina ca 25"/,, znižana. Mogočne akrolerme 30 do 86* K. gorkote. Eminentna zdravilna moč pri protinu, trganji po mišicah ln sklepih, udotrpu, isiji. neuralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightovl bolezni itd. Veliki basiul, posamične in banjske kopeli, potilnioe, masnža, elektrika. Za vsako ugodnoHt je skrbljeno.  Nizke cene-  Zdravnik: dr. JToitlp Welngerl. (295—3)
450 "> masivnili parteinil deščic
deloma po 50 cm dolgih, 10 cm Širokih, deloma po 40 cm dolgih in 8 cm
širokih; okolo
150 m2 masivnih parketnih tablic
prodam po nizki <»eul. — V zalogi imam tudi
1500 hg kiimene.
Natančnoja pojasnila daje Prstzi 3Comanf poŠta Borenja vas, nad Skofjo Loko. (404—8)
2^/+B
sSpanjsl-cega   veletrštva   z vinom
„VINADOR"
kakor:
nialaga, uićtdcjra, sherry Itd.
dobivajo se v LJubljani pri gospodu
H. Li. Wonxel-nu,
trg-o-vina z delikatesami.
V kozarcih ločijo me Vlnatlorska vina r kavarni ,,1'ri ■Ionu« . (353—1)
&mT~ Paziti je na varnostno znamko in na ime Vinador, kajti garant u j e so le za takega blaga pristnost in izbornost-
PRATER v MEDVODAH.
Čast  mi je naznaniti p. n. občinstvu, da sem v četrtek, dne 7. maja t. 1., otvorll
vrt moje gostilne
„pri Tosniku" v Medvodah,
Ob nedeljah in praznikih so vselej koncerti. ~mm
Ohilega posuta proseč, priporočani so
z odličnim spoštovanjem
(380—3) _A_nton. ar-a"toer.
of "C  09 CO
a 0-T3 rt
s Ji i
a o t> d P rt
6*^
o i- ^ —. o o   _ ^ .
■ S 3 S
rt S
.E as c =
91-3 •95
rt O
11
Nepresegljivo za zobe
I. salicilna ustna voda
aromatična,   upliva okrepčevajooe, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr.
II. salicilni ustni prašek
spInAno priljubljen, upliva jako okrepccvnjnčL', ohraiiujc zobe svetlo-liole, a 3 > kr. Navedeni sredstvi, o katerih je
doilo mnogo zahvalnih pisoiu, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po posti pižilja
lekarna
Uliald |L Trnkdczy
diploniovaui posestnik lekarne in kemik polen- rotovzn v Ljubljani
0» g
Odda »e »kupno ali poMamezue
letovišče
obstoječe iz ii Nob, v lepem kroji ua Gorciifnkem, tik postajIce ..Žcrovnica".
(392—3) Ivan Čop
v >Xo stoli, poŠta Lesce.
r
Štajerska deželna
Rogaška kiselina
iz Tempeljske in Styrijske slatine
v posebno močnih steklenicah,
napolnjenih v novic zgrajenem natakalnem preduhu, k umor ko slatina naravnost izliva.
To glavberjevosolne kisline, katera ni samo Izborno •redatvo proti boleznim prebavnih organov, nego tudi Jako prijetna hlaililna pljnea. m^mJ~ ni Kamenjati z drugimi kisellnaml,
k n ter o se prodajajo pod imenom .Rogaške". Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavni!) založnikih v Ljubljani: .Mihaelu KttMtiierjn in Itlorlea Wagnerja vdovi, kakor tudi v vseli prodajalnicah mineralnih vod, v specerij-škili prodajalnicah in droguerijah, ki so na dobrem glasu. (388—2)
S* o *h
I i s
£ rt
Bt     t H
Zunanja naročila se s prvo pašto izvršujejo.
Dr. Friderika Kcn^icl-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka zuan kot najizvrstucjSe leputilo; ako Be pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo Ne že drugi dan ne-r. 11 u i u <- luMklne od polti, lii poMano vttled tega elrtto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-t&ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podelil je beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, za jedce in druge uesnažuoBti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. I.50. (H9_tj)
Dr. Friderika Lengiel a
ĐENZOE-MILO.
N*jiuilcjse iu  najdohrod^jnej <e  milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad (tO kr. Dobiva so v I. j Milijoni v 11». pl. Trukocz>-jn lekarni in V \seli večjih  lekarnah. — Poštna naročila -  pr. jt-iiia \\ . II-ni. Dunaj, X.
Zobozdravnik Sckifer
staiuy'e liotol ,Stadt Wien*
(pri Malici) št. 23 in 24 — II nadstropje.
Ordinira vttakl «lau od 9. do 12. are dopoludue,
od li. do 5. are popoludne
Ob nedeljah lit praznikih od 9. do '/t1* nrc.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravnistvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vaa dela se jamči. (120—13)
IN i« J 1 ► o 1J £ «> s r e d h t v o
Prebavno vino
(\ i nuni digostivum Hrevmessor) iz  knezoškofijske dvorne  lekarne v Briksenu
Mr. F. C. Breyme8serja
jo najboljšo in najslguruejie sredstvo,
da so hitro lečijo vsakovrstne motitve pre-bavljanja ali zapeka.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva so v lokami gosp. J, Svobode v LJubljani. (198—19)
n o I m i  sfe o 1 *> d o c
Mični uzorci zasebnim naročnikom zastonj in trunko Uzorčne knjige za krojače, kakorsuih So ni bilo, ne-frankovano in le proti uložbi gld. 20, kateri so odra-fnnajo, kadar se blago naroči.
Dlago za obleke.
Perivien in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniforme e, kr. uradnikov, tudi
za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za bilard iu igralne mizo. lodeu tudi nepre-močljiv za lovske suknje, blago, ki se sine prati. Popotni pičili gld. 4—14 itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne cenili cunj, ki se ponujajo od vseh stranij in so komaj krojačevega plačila vredne, obrno naj so na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja zaloga suknu v Avstro-Ogrski. Razume so, da ostajo mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri jo vedno za '/• milijona gld. nvst. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini; vsak pameten človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov iu odrezkov uzorci ne razpošiljajo, ker bi pri voč sto naročbah za uzoire nazadnje ničesa no ostalo, iu je torej sleparija, čo nekatero trgovino s Kuknom vzHe temu inserirajo uzorce od ostankov iu odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, nakana takega postopanja jo očividna.
ONlniikl, ki ti« ugajajo, tip zumciijujo ali bo pa tl«>ll!ir vrno. ltnrvii, dolgost, coua ust j se ]>ri naročiti ost.mkuv na/naiii.
Razpošilja so le proti povzetju, nad gld. 10"— (93—14) franko.
nopiaov tujo v nciiisiinl, matlj.i rtčini, čnićinl, |ioljloini, i tulijait nčiai in fruncoAcinJ.
kisla voda ;;o natriju in litiju najbogatejša
in (27o 18J
Radgonska
čista  alkalična kiselica.
Glavna zalog*a pri
J. LININGER-ji
x Izubijani. Iti ms U a centa liiš. Niev. ii.
Prodaja po prvotnih cenah.
Velikanski uspehi!      Velikanski uspehi!
Župnika Seb. Kncippa
krepilna jestiva.
kakor:
zdiaii'iia kava, saiisosiunsKi 1<rcpllni Kruli, krepilna moka saJnJho, krepilni muIioi% reillliin iuoka kii «lec*o so neobhodno potrebna zdravim in bolnim za iitrjenj«' iu vzdržanje /iliavjn, a uprav nenadomestiva za 6ne, ki so bolni na želodci ali na živclli, ali kateri
80 inaloitrviii.
l>riHlno blngo je samo v belih zavitkih, na katerih jo podoba in podpis - veleč. gosp. župnika Neb. Knelppa. -
SCHMIDT-SEYFERTH,
tovurna elliototMltilt jeestlv,
Glavna zaloga v Ljubljani: ■I. I,. HENCEL.
na Dunaji, Webgassa 6.
(413—X
S
s
i
a
I a
I.
Ignacija Faschinga udove
ključavničarnica v Suknarskih ulicah št. 3
priporoča bogato svojo zalogo
ognjišč
solidnega dola po unjnižjih etenuh. (815—b)
Zunanja naročila izvrše se točno. -
Otvorenje
gostilniškega vrta „pri Virantu"
Z današnjim dnevom je popolnoma na novo opravljen
II
otvorjeu, kakor tudi na novo ure|eno keKlJiNee, v porabo slavnemu občinstvu, katero se odda posebnim družbam Se za nekoliko dni v tednu, izključno v porabo.
Točil bodem kakor že doslej voč let prinliio, dobro uolenjttko in lirviiNUo vino. priljubljeno Mealgliko muren«* pivo iu stregel z mojimi, kot izvrstnimi, davno priznanimi gorkinil in mrzlimi Jedili, cemt in hitro.
Priporočam se za mnogobrojni obisk svojim dolgoletnim Mtalului gONtom in vsemu slavnemu p. n. občinstvu
z odličnim spoštovanjem
Anton IrTiliulinic
(419-1)
gostilnienr.
Vino na debelo
posebno pristno rtalmatiiiftlto l»c!o, rnilcc«' in orno, direktno iz Dalmacije i m porti ran o, prodaja po ugodnih cenah (398—2)
TOMO TOLLAZZI v Dolenjem Logatci.
KwizđoYa nrotinova telcočiaa
bolesti utešujoče domače zdravilo.
lf**F~ Cena Jedne steklenice 1 gld. "W
Kwiidorr alveolarne kupi Ice za sobe. 1 steklenica nO kr.
K.wlzilov ovci za las»>. 1 steklenica 60 kr.
Hnlzdov prllepek za kurja očesa. 1 zavitek k 35, 70 kr.
Kulztloi j» tekočina za kurja ocena In bradavice. — 1 steklenica 35 kr. (165—4)
Pristno  blago ima stveno znamko ter lekarnah avstro
Vsaki dan razpošilja se
Kwiz«Iovo francosko žKHnje.   1 stoki. 85 kr.
Kwizdova alveolarna voda za usta. 1 steklenica dO kr.
Kwizdoi no k iz ozkega trpotca. 1 stekl. 35 kr.
Kwlzdova alveolarnu pasta za zobe. (1 por-celanova puščica 70 kr.
Ktvlzdova čebulna potmulu. 1 lončić 80 kr.
zraven stoječo var-se dobiva v vseh ogerske monarhije.
tudi iz glavno zaloge:
FRANA IVANA KWIZDE
okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji,
Dr. Rose životni balsam
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče
domače sredstvo,   oai—12)
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana | varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrske.
Tam se tudi dobi
rasko universalno domače mazilo
To srodstvo poBpe&nje prav izDorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter polog tega tudi blaži bolečine.
V skatljicah po 35 kr. in 25 kr. Po pošli 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-nito varstvena znamka.
B. FRAGNER, Praga«
it. 208-204, Mala sirana, lekarna „pri rrnem orlu", ^"PoStna raz poSiljatev vsak iliui.l
Palentovane In nepo^kod-IJivc po vremenu
z velikimi »rebrni mi »ve-lilijami:
Line 1885 VVels 1888 Kolonj 1889.
odlikovane b zlatimi Hveil-n jami
ua razNtavah :
Budejevice 1889 Gradec 1890 Line 1889.
barve
Ludvika Christ-a
v Lincu ob Donavi.
Te barve ho najboljše, najtrpežneje In najceneje sredstvo sa likanje sidovln, so ceneje od oljnatih barv ter se ne izpre-mene niti mvi pobabljo po vremenu, ncKO "stanejo vedno jednake, m ker so porozne, nI JI Iz moči preceniti i s /tirat stvenegn stališča. — Ceniki, prospekti* Izpričevala In uzorci dobe se zastouj in frnukovaao. — Zaboj sa posknsujo 1 »Id. 60 kr.     (329—2)
Zastop za KIranjsko:
F. P. Vidic & Co. v Ljubljani.
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim cenjenim gostom v moji dosedanji gostilni „l*rl Frnneelini" izrekam prisrčno zahvalo za mnogobrojni obisk ter istim, kakor sploh slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel staroznano gostilnico
„Pri Tomelšku"
(ali Lojzetu)
xxa- sv. 7"akopa trg-o. štev. ±±.
Točil bodem pristna, dobra dolenjska, hrvatska, črna istrska vina in Koslerjevo pivo, tel postregel z okusnimi jedili po nizki ceni. Za tujee, kateri hočejo prenočiti, pripravljene bodo za nizko ceno četi ne poatelje.
Za mnogobrojni obisk se spoštljivo priporoča
121-1)
Franjo Rozman,
g-o g ti.ln.id a.r.
Najnovejše! Najnovejše!
Dežne plašče« žakete in mantelete
za dame in dekleta
ima veliko zalogo ter po nizki ceni (229-1 tj
lifEill
v Ljubljani, v Slonov ili ulicah.
vite* r<£b \^^^r^^1!>^$^^M
Glavni zastop v Ljubljani
(Rožne ulice št. 15)
ogersko - francoske   zavarovalne družbe
JMCO-HOIROISE"
(n poruši v ciiini premoženft-iu uit«l O inllifonov goldinarjev n. v.)
ustij a so p. 11. gg. veleposestnike iu kmetovalce uljudno vabiti na zavarovanje
poljskih pridelkov proti toči.
Premije raČiiunjo se nitko, nastulo Škode cenijo so pošteuo in ae izplača zavarovana vsota točno po cenitvi.
Na m k te > »t nje počaka se sa oplačauje premije do jeseni.
Do sudaj izplačala je navedena zavarovalna družba SO milijonov 421.177 «1.1. odškodnino njenim zavarovancem.
Ponudbe in naznanila vsprejema ter ua vpraSanja odgovarja rado-voljuo druibiu Klavni zastop. (409—1)
se išče za veliko trgovino z mešanim blagom, v zvezi s kupčijo z deželnimi pridelki, s perutnino, z jajci
itd. itd., ki se vodi v lastni hiši v jako obljudenem večjem trgu na Slovenskem. Ne gleda se toliko na premoženje v gotovini, nego na dobro ime, poštenje, na trgovsko sposobnost, posebno na vešče prodajanje, k čemur je potrebno znanje obeh deželnih jezikov.
Pisma naj se pošiljajo pod šifro „Sreča" upravništvu ^Slovenskega Naroda". (39i—3)
Največja razjošiljalnica blaga t Brao
Filip Ticho,
(99—14)
Zelny trh 21.
Radnićk. ulice 17.
C
Kazpoiilja proti povzetju ali predplačilu : 11 r ri k.    i Hiikiui, metrov ,1 id, in celo moško obleko, dobre baza luno k'1'- 6"—. i'.m-k.-„'.i aukim, metrov 810, cn celo moSko obleko, boljo baze iimii gld. 8'—. Itrnski-Kii mikna, metrov 8*10. za celo inolko obleko, najfinejšo lnuc inmo glil. 10*75. BnUBflgS sukna, črne barve, inotrov 3-10, zado§tujoč zu Halomko obleko, jaku trajno
■amo gld. 9'—.
Metra i), «a ogrtač, v najtlnej&ih barvali in lilugnili vmtati, zanio gld. 6°—. Urehouaito hlugo  za jirnnje (da bo smo prati,  in jamci),  v najuovejiih nariaili iu
barvali, metrov «40, la celo mnlko obleko Mamo 3 —.
Osti»ai«'k platnenega M m.i. stikančovo blago, ki nn hiiiu prati in v čudovitib uzorcili
metrov « tO, in celo inoiko obleko itmo gld. 4 —. OlCrinJltlo  i/ nukanca, » četrtink  dolgo,  irl 1   1-20; čiHta volna 10 cotrtink dolgo
gld.  4 — ; popolnoma črno a ivilneniini  resami  (kašmirski robec aa žalovanje)
Kld   4 60.
Blago
za ženske obleke
v vneli nat'inih tkanja, iz visi »tli in barvah, najnovejše iu iiajelc^unt-nejSo za pomladansko in poletno sezono 1 «91/92.
Za celo obleko, dvojno siriko,
v dobri bazi 10 m gld. 3.50 v boljši bazi 10 m „ 6-— v i i 11.• i -' i bazi 10 si „ 8*— v najfinejši bazi, čista volna 10 m „ 9*— v velefini bazi, cista volna 10 m „ 13*— francosko blago.
Črni kašmir,
saksonski  izdelek, gladek,
progast ali rožast: 1   obleka   10   mi, gladek
gld. 460. 1  obleka  10   mi, progast
gld. B'50 do najfin, vrste.
Angleški sefiri (platno),
najfinejšo in najprnktičneje za domačo iu cestne obleke. Novo!
1 cela obleka v Ia. bazi
10 m gld. r>*50. 1 cela obleka v Ila. bazi
10 tu gld. 4—._
Francosko blago,   Platneno blago
(satlnl),
ki se sme prati, za kar se jamci.
Za celo obleko,
10 metrov:
v dobri bazi   . . gld. 2 HO
v fini bazi ....   „ 8*50
v najfinejši bazi     „ 4*60
v atlasasti buži .   „ 6-—
Jutni zastori,
turški   uzorec kompletne dolgosti prvo baze gld. 8*60 druge baze gld  2-50.
Tuniški zastori,
z zlatom pretkani, z velo-finimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 4Tj0.
Garnitura,
2 posteljni pregrinjali in prt iz jute. . . . gld. 3 50 iz ripsa   ...     „   4 50
Manilske posobne preproge
jako trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40.
kos IU)   Dunajskih vatlov.
Cena kosu:
RumburSko stntvino platno, B četrtink Široko gla. G"50.
Rnmbur&ki oksford, priBtno barve, Ia gld. tl'50.
Ramburski oksford, pristne barve Ila gld. 4*60.
Siion, dobre baze, k gld. 4 50, 5 50, G-50 do gl. 9'—.
Domačo platno, fttiri čotr-tiuke fiiroko, gld. 4"50, 5 četrtink gld. 550.
Štefanijsko platno, pet četrtink široko, popolno nadomestilo za platnene tkanine gld. 9-—.
Atlasasti gradi za posteljno prevlake Ia gld. 8 50, Ila gld. 5 50.
Platnene rjuhe brez fiivi, komad 2 m dolg gld. 1.10.
Kanefas, Ia baze za posteljne prevlake gld. 0.—.
Ženske srajce iz sifona ali močnega platna, s čipkami, ti komadov gld. 3'50. iz najboljše Rumburfike tkanine s švicarsko vezenino GkoinadojgULG^—.
I lu: trovani modni kstalogi zastonj in franko, se na zahtevanje od vsega blaga zastonj
— Uzorci pošljejo in franko.
61
■
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekarja Piccolija v LJubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineskoga revnja, je nknsno in izdatno zdravilu, katero ureja funkcije preba/nih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zabojčkih po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
(713—31)
V Brodu ob Kolpi
ia prodaj ali se da v najem
v jedno nadstropje zidana
ležeča ob 4 glavnih cestah.   Hiša ima  v 1. nadstropji 5 sob in 1 kuhinjo, v pritličji pa prodajal-nico, kjer je že 34 let trgovina z mešanim blagom, skladišče, 2 kleti, 1 kuhinja, hlev itd. Več izvedeti je pri lastnici
Frančiški Ž.t&gax»
(282—3) v Brodu ob Kolpi.
V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(135—12) pri i»' zozeniako - nnirrlakl pa-rolirodni družbi.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasse T
DUNAJ.
Prospekti i.i pojasnilu točno in zastonj. NaJIcraJie, najceneje ln najhitreje potovanje.
^^:=;S•=•=^^=*=^^^=^=•=•=^:^
I I
B
o o
rt
f
Kdor ±ell kupiti NA
res cvik'i. obrne naj se na tvrdko
(866—4 j
J. S. BKNEDIKT v Ljubljani.
+     +     +     +     + *     ».     ^     *     +      + «a«e.e<e>a»e>el«1
I
I
T
S
fgSmmmmVBmmmmm
Gostilnica „pri Lozarji"
na sv. Jakoba trgu.
Usojam si slavnemu p. n. občinstvu naznanjati, da sem prevzel
gostilnico „pri Lozarji"
katera je popolnoma na novo opravljena.
Točil bodem pristna dolenjska iu hrvaška vina gospoda I.enee-tu iz E.avrlce in Koslerjevo marčno pivo. Skrbelo se bode tudi za okusne in cenene gorice iu inrsle Jedi.
^gkJT" Novo opravljeni vrt s steklenim Balonom je otvorjen. A^ta.«,!* pe>te>lf <lol>^ «<3 raki.
Zagotavljajoč nnjuljudnejšo in točno postrežbo, priporoča se za mnogobrojni obisk najuljudneje
z odličnim spoštovanjem
(U8-1) IVE. LEVC.
Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne
združeni pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu
jo pri
M. Zoppitsch-u
Kolcdvoreke -u-lice št. 2-3= pritlično
kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovurniSUi ceni na prodaj (173 10)
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj imenovanih pivovarn ker pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov.
Na vprašanja odgovarja točno in frankovano.
S
:x:«:>::c<»:>>:c*::«o:«^>:>^c:»>:«>:>>:>>:
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalo ice za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, ml al i in i««', vlaćllnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, remi ln Ice za
krmo, mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, mrrkulnIce /u grozdjr. vinsko isli-N*«aliii4*4>. oljno h.iskalni«*«', prrouo
sporni aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vinske sesalni«*«', kletni predmeti, sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično u p I i -vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i. t. d i. t. <i. Vm«' i/.A'i'Ht no ladelanot ]>«» mijui^-jiii toviii'iiiMiciii oenah* ! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskušnjo!
Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrasse 78, IG. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78.
ltoKtito iliiHl rovani, 144 stranij inoeiil et-nikl v iieiiiišel ni. italijaiiMelui In slovauseliil /.nstoiij iu lrauko. (121—6j
Solioln.a. zastopstva se povsod, OGia.-o.jejo.
razpošilja:
(Mre/,ke
brnskega sukna
310 metrov, — u popolno obleko, — g *'* R*7.v
Odrešite brnskega sukna
3 10 metrov,  moderno blngo, li gld«
Kraljevsko tkanino
*/« liroko, bolj le nogo platnu, l komad 80 vatlov, o ni.i.
Od re/ke
brnskega sukna
za vrlme mik-ij,-, 2' 10 metrov, sgolj i/, volno. 7 nl.l.
Odrezke poletne preje grebenics
^•40 metrov, — za populim
oblrku, — Si nl.l.
Odrezke za piketne telovnike
z ii i«• • 11 -1-ii i i. j i uzuiki, pralno iu isdo tno sa popoten telovnik, I Kld.
Odrezke svilene preje jrrebeiiiee
za popolne lila*'*«. 1*10 uu-tra, B gld.
■K
Domače
V, liroko, ui.i. i-.-»n. ' j široko, gld« .v.v».
Sifon
naj iifjAi> Vrsto,   1 komad 30 celili vatlov, »Id. (i*'O.
Poletne ogrinjače
• 4 velike, ■ukanfien, i kom. ui,i. 1-20.
(Muti) volnen,   l kom. S «1,1.
Ripsove garniture s čopki
testojele iz dvoje pregrinjal y.a postu'jo in judm>«n ta mizo, t gld.
Srajce za delavce
iz naj bolj lega MoJuiskega ali RumburlkegM Oksforta, .'i komadi - »Id.
I>ohII|ii SC po poštnem povzetji. — Uzorel naJnove|Nexa blitva za ol»lelie ca gospode iu gospe posli jn|o se lire/.plaeuo iu fran-kovauo. — I.isti /, u/.orei aa krojače ne I rankotnun.     ^ 1 *»7—1 )
U A.
DEŽELNA*5 RAZSTAVA
v proslavo stoletnice prve obrtDe razstave leti 1791 v Pragi
po,! pokroviteljstvom
Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I.
od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891.
Veda, um« t n osi. obrt, leml jedel j si vo,  slovesnosti, »iieasne razstave.
Nvelev vodomet, shodi, loterija I. t. d. (252—u>
DR
4Y
CHOCOLAT MENIER
! Največja tovarna na svetu!
Vsak dan se proda: (.874-17)
50.000 kilo.
Dobiva se v vseh apeoerljskih, delikatesnih prodajalnloah in kondltorljah.
V kavarni „Pri Slonu"
dobiva se od  nedelje dne  17. t m. vs;ik tlitn i/vrsjni (417—1)
1 w
sdob
111
mestni fizik ^o-u
stanuje ln ordlnoje od danes naprej
na Mestnem trgu h. št. 17
II. nadstropji-, čez hodnik.
Pozornosti vreden stranski dohodek
0 priliki birmanja
priporočam slav. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo n aj f i n e j e
luksus-peke
kakor tudi vsakojake
nasladne peke
primerne za birmance. (411—2;
Jakob Zalaznik
Stari trg št. Sil.
ki se vedno veksa in već let trsje, morejo dohiti spretno in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo X ob&lnstvom v dotlko. Neomsdeievana preteklost Je pogoj. Do-
služeni žandarji in podčastniki imajo prednost. — Vprašanji pod „Q. B. 1891" OradOO poste restante. 84—15)
Pozor
Pozor!
Jirolna gostilna" ? Postojini.
Ponižno podpisani nsoja si priporočati k blnbošt-nim p rasni ko m svojo gostilno v l*ostoJlnl, zagotovi vfii izvrstno in dobro postrežbo po sledeoib nizkih cenah:
Juha s in e no m in dvema prikuliHina.   .   30 kr. Telečja pečenka   24 ., Janeelt ocvrt.   .   »O „ Telečji golaš lu Prosut    .   .   .   .   20 „
Solata.....lo „
Sir......16 „
V obilni obisk svoje gostilno priporoča se udano
(tla—2) Fran Paternost.
Kava bela   ... 16 kr.
„    crna   ... 12 a
Vino rndece, liter . -IO „
„    belo,      „   . 48 „ črno, RefoSko
liter..... OO n
Pivo liter.   ... 2» „
Kallvka (sifon).   . 12 „
Za pomladansko sezono 5!
priporoča
Krasne vrhne suknje za gospode od 10 gld. do 30 gld.
obleke „     vrhne suknje „ obleke
dečke
*2 „ 34 „ 6 „ „18 „ 4    m    „18 „
iz dobrega, solidnega Graskega in Brnskega blaga v veliki
izberi (2'so-u)
M. NEUMANN
v Ljubljani, v Slonovih ulicah.
Zaradi preselitve iz kupčijskih svojih prostorov razprodam vse hlacro, namreč :
steklo, porcelan,
'steno   robo,  posodo 'ah
kavo, /A\ raj, za jedila, za rakijo, za pivo, za vino« za umivanje i. t. <l.; podobe, ogledala, le-stenee, s vH i In ice za petrolej,  viseče in stoječe.
Vse lilugo je najnovejše vrsie ter «e protla |mm1 tOVau^lllAt&O eeno.
ProseČ slavno občinstvo za obilno obiskovanje, priporočim se
t nftjodli&nejftini spoštovanjem
(416—1)
P. KAJZELJ
^lai I liii št. I .V
steklar.
Stari trm !*•
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim častiti m gostom v moji dosedanji gostilnici , Pri zlatem sodčeku" izrekam prisrčno zalivalo ga dosedanji obisk ter istim, kakor sploh slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel staroznano gostilnico
na sv. Petra cesti
katero sem otvoril v nedeljo, dne 10. maja.
Točil bodem pristna, dobra dolenjska, hrvatska in črna isterska vina ter stregel z ukusnimi jedili po nizki C e n i.
Za tujce, kateri hočejo prenoćiti, pripravljene bodo sa nizko ceno čedne in lepo opravljene sobe.
V mnogobrojni obisk se spoštljivo priporoča
<a<>~—2)
Jakob Milavec
Kostilničai,
!!Primerna darila za tirno!!
v veliki Izberi in |»o najnižjih eeuuli
priporoča (39*]—3)
Slonove ulice
Slonove ulice.
Jeden jedini poskus prepriča vsakoga. da je
gotovo najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
ker uniči s presenetljivo močjo in hitrostjo — knkor nobeno drugo srodstvo — VB»ke vrsto {roinazen do zadnjega sledu.
Najbolje porabila se to sredstvo s pomoijo rszpraillne Zaohorlin ovo brizgalnloo.
Zacherlina ni z a in ti n j n t. i z družini i praski  proti ko mazni, kajti Z acherlin j a specijaliteta, kat crn u i dr u gaće dobiti, nego
v zapečaćenih steklenicah, na katerih je ime J. Zacherl.
14<l<»r torej ieuhteva Kuelierl in. <lol»i |»a kuk pt ašeli v Akatljlei ali v /.uvi I k u. jt- jalovo vsakokrat golju ta u.
l*rls3tuo hlugro se doM:
Ljubljana: Mihatd Kastner. Anton Kriaper. li. k. Weneel. IV.ter I.assnik. .Inu. Luokmann.   Ivan Perđan.   Jeglič & Leskovio. rJ. Klauer.   [van Fabian.
Bđ, .M:ilir   Ferdinand Platit*.   A. Sarabon   Viktor Behlffer« Bchutiuig & Wober.  Josip Terđina.
K;troJ Karinger Postoj ina
Skofja Loka Borovnica : Kočovjo:
Vol. Lasico: Krško:
Dvor: Hrib: Idrija: Kranj I
Lož
Anton Dietrioh. Pran Kogoj.
lludvik Fahiani.
Fran Verbid.
Fran Krenu.
Fra n I.o i
Ivan Justin.
Rupert Kugelsberger.
Anton JugOVlo.
Aut. Klino,
A. Bucar.
Fran Kos.
Fran Dolono.
Knrol šavnik.
Vilj. Killer.
Ksrol Fabiani.
Fran Kovne.
Kostanjovioa: Alojsij Gattoh.
Litija Mokronog:: Vrhnika: Gor. Logatec Radovljica RadoČe:
Novo mesto: Zagorje :
Kamnik: Travnik: Črnomelj
1   Inn^ci & 1 icrguiaun. Anton Majcen. M. Brllev.
IVt.-r [fladnik. A. Roblek. Davorin Fodlesnik. Fran T rovi1 ni k. Adolf Panser. llratovska skladnioa .konsuuin. drufttva". Ivan .Muli.m sen. Bd 'l. Zanger. Fran Kova«'.
Antl. Laokner, Lud. Pers.
(870—6)
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o Hip No lli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne
M0