Ljubljana, sobota 8. decembra 1945 Leto VI., Ser. 197 — Posamezna števiffea 2 dfl t-JüüNialVO 1A VtfUAXMt LJSBUiSi, IMAFUETi (HICA »TET. i fH-Sro» 11-22 «o 11 2* KUiUfKSI SE X* Vh.Ac.4AO iZHAjA VSAK OAti àA/O POWEDEUKA miiiATKi osmu UDBUAIU, ZELENBUKGOVA ULICA B*. • TELEKOM JS-n 3UI POST. ČEKOVNI MACOM T LJUBLJANI W. ll.m OGLASI PO CBNIKO MESEČNA NAROČNINA «S DIM OSVOBODIL» E N o V N I J Imsga Ipdstva v V nedeljo 2. (ieeemcra so bile v Albaniji volitve v ustavodajno skupščino Albanije. Albansko ljud-svo je izvodio svoje poslance v prvo demokratično narodno skupščino in s svojimi svobodno oddanimi glasovi potrdilo, da hoče ohraniti, kar si je samo z orožjem v roki in neštetimi žrtvami priborilo, da hoče srečnejšo bodočnost. Albansko ljudstvo je bilo prvo v Evropi, ki je okusilo vse strahote fašistične zasedbe. Prvo je doživelo, da so ga tisti, ki so ga skozi stoletja izmozgavaii in izrabljali, prodali tujim izkoriščevalcem. Deželo. ki so ji nešteti izkoriščevalci iztiskali iz zemlje to iz ljudstva poslednje plodove, so začeli načrtno izkoriščevati še tuji imperialisti. Toda zaman so računali tisti, ki jim je bilo izkoriščanje in preganjanje poklic, da bo albansko ljudstvo »pokorno« in »zvesto«. Ko je stopila Rdeča armada v borbo za svobode vseh zasužnjenih narodov, ko je na severni meji Albanije vzplamtel požar velike narodno osvobodilne vstaje jugoslovanskih narodov, se je dvignilo tudi albansko ljudstvo in napovedale neizprosen boj tujim is domačim izkoriščevalcem. Od takrat je albansko ljudstvo zvesto stalo ob strani jugoslovanskih narodov in z njimi delilo trpljenje fa rado3t. Albansko ljudstvo si je v tej borbi samo pnbcriio svobodo in si zgiaoiio državo po svojem hotenju in po svojem vzora. Tiste, ki so ga v borbi vociili, je postavilo za svoje predstavnike, ki naj ga vodijo tudi v miru. Že v borbi si je ustvarilo svoje najvišje zakonodajno predstavništvo, Protifašistični svet narodne osvobocMtve Albanije, in Nacionalni komite narodne osvoboditve, najvišji izvršni organ. Po osvoboditvi. ko je brez vsake tuje pomoči uničilo zadnje ostanke fašističnih tolp, je dobilo albansko ljudstvo svojo začasno vlado. Generalni polkovnik Enver Hodža, organizator albanskega naroda© osvobodilnega gibanja in voditelj albanskega ljudstva, je postal njen prvi predsednik. Jugoslavija, ki je najbolj cenila žrtve in napore albanskega ljudstva za osvoboditev in borbo proti fašizmu, je izmed vseh držav zavezniškega bloka prva priznala začasno vlado Albanije kot izraz volje albanskega ljudstva. Jugoslovanski naredi so tako na najvidnejši način izrazili svoje priznanje bratskemu albanskemu narodu. Bratstvo in pomoč v vojni so naši narodi potrdili tudi v mira! Jugoslovanskemu priznanju albanske začasne vlade so sledile ostale države, ki so se borile za skupne stvar Združenih narodov. Niti rovarjenje grških mooarhofa-fistov in vseh drugih temnih sil m moglo preprečiti priznanja Sovjetske zvesse, Anglije in Združenih držav Amerike. Veliki zavezniki so tako priznali vojne napore svojega zaveznika Albanije. Oktobra je albanska začasna skupščina razišala vofltve v Ustavodajno skupščino. Novi vohvrri zakon je dal veiivno pravic* večini albanskega ljudstva: mladini, že- nam, borcem, vsesa tistaza, ki so jim jo nekdanji nazadnjaški volivni zakoni odrekali. Ljudska fronta Albanije je nastopila na volitvah z enotno listo. Tisti, ki ne bi hoteli glasovati ali oddati svojega glasu za Ljudsko fronto, pa so mogli spu- .... strti prazen volivni listek v posebno vne^in n.ieno mednarodno nalogo, skrinjico. Svoboda in tajnost gla- Režete z občutki hvaležnosti m sovama sta bffi z novim zakonom 8 toP,!!n5 smpat?.isnnf za francosko ErinmčsnL demokracijo, obnovljeno v četrti “T» JST»Z!T-JaS!S.,!S Prva redna sefa Zvezne skupščine Zalivala fsraasessid Ks£av©dafsil skMjJščmi — Izv©-Etev tastavsiega, fiaasmep, ernsidatea-iroumtet* ssegs teff sđhara za prsšsije la Beograd, 6. dec. Dopoldne je bila v veliki dvorani Ljudske skupščine prva redna seja Zvezne skupščine Ustavodajne skupščine. Seji so prisostvovali maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, predsednik Ustavodajne skupščine dr. Ivan Ribar in člani vlade. Prvo redno sejo je otvoril ob 11. predsednik Zvezne skupščine Vlada Simič. Pred prehodom na dnevni red je predsednik Vlada Simič obvestil Zvezno skupščino, da je 2. decembra na seji francoske ustavodajne skupščine predsednik Felix Gouin prečita! predlog resolucije, ki so jo skupščini predložili voditelji vseh parlamentarnih skupin Edouard Herriot, Jacques Duclos, André Letroquer, Maurice Schumann, Louis Marin, Emanuel d‘Astier in Pierre Cot. Predlog se je glasil: »Ljudska ustavodajna, skupščina republike Francije pošilja jugoslovanski repnblilđ svoje želje za srečo in napredek. V nvedbi republikanske vladavine v Jugoslaviji vidi tvorca miru, demokratičnega napredka, mednarodne sloge vse Evrope Jugoslovanski vladi in njenemn načelniku maršalu Titu in vsem narodom, zbranim v novi republiki, pošilja bratski pozdrav francoskega naroda.« Predsednik Vlada Simič je poudaril, da je francoska ustavodajna skupščina pozdravila resolucijo z dolgotrajnim vzklikanjem naši novi republiki. Marša! Tito, člani Zvezne vlade in narodni poslanci so govor in obvestilo predsednika Simiča pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Nato je predsednik Vlada Simič obvestil skupščino, da so zastopniki klubov in skupin predložili naslednji odgovor na bratski pozdrav francoske ustavodajne skupščine: »Z željo, da Ustavodajna skupščina izrazi svojo hvaležnost francoski ustavodajni skupščini za bratski pozdrav in lepe želje, ki jih je v imenu francoskega naroda poslala naši mladi republiki in vsem narodom Jugoslavije, predlagamo podpisani načelniki klubov Ljudske fronte Srbije, Hrvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Make jr^nije in Črne gore in načelniki vseh skupin Ustavodajni skupščini Federativne ljudske republike Jugoslavije, da sprejme naslednjo resolucijo: »Ustavodajna skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije se prisrčno zahvaljuje francoski Ustavodajni skupščini za tepe želje za srečo in napredek naše mlade republike in za bratske pozdrave francoskega naroda vsem narodom, ld tvorijo našo ljudsko »«publiko, naši vladi in njenemu načelniku maršalu Titu. Srečni smo, da je franeoska Ustavodajna gkupšč'1 o v svoji resoluciji tako visoko ocenila ustanovitev republikanske vladavine v Jugoslaviji bot čmrielja mira, demokratičnega napredka in mednarodnega sodelovanja za vso Evropo, s «mer je izrazila pravo vsebino nove Jngosla- dobüo , _ . . . . f n,«««» uovo moč v borbi preia ko, za «koream^je ostol^fa- p4lja šizma m za prijateljstvom *od^o- skm?g5Jns Fed££tiv- vanje zrcai demokrabenuni hrza- ^ ^ bBbe ,ngos!av1je venu. Tucu grssa manjka v jami bTafeke ^mn fraBCO_ Aibamp je pr^na vohsca m gto- skemn naTWh! vted; in «lenemu načelniku generalu de “, ru?xwyvi naniah» za Cteuiteu. — Ustavodajna sknnščma rodcnL Glasovi grške manjsme_ m !fad3ke In- Ljudsko fronto Albanije so najjas- ^ nejši dokaz, kje ^resm&m^^c- Resolucijo so podpisali Sreten klevete fašističnih hujskačev. Ljudska fronta Albanije je zmagala na volitvah 2. decembra, ker je priborila Albaniji neodvisnost in svobodo, ker je dala kmetom zemljo in iih osvobodila fevdalnih spon, ker je’dala delavcem dela in kruha. stvo. ki je vedno hodilo po poti svobode in demokracije. Ves svobodoljubni svet, zlasti pa balkanski narodi ki so si v borbi za svojo svobodo segH v roke. pozdravljalo v miru zmago albanske-IzboHšsia je gospodarski položaj v j ga ljudstva. zmago njegove Fronte deželi in dala oblast v roke alban- j na volitvah. skega ljudstva. Z zasedanjem usta-i živete zmaga Ljndske fronte Al-vodajne skupščine Albanije so bo bani je! Živel generalni polkovnik pričela nova doba za albansko ljud- Enver Hodža! Hebrang, Jože Rus, Djuro Pučar, Bane Andrejev, Mitar Bakič, dr. Dragoljub Jovanovič, Vlada Simič, dr. Miloš Moskovljevre, Vlada Ze-čević, Mihajlo Djurović, dr. Blago-je Neškovič, dr. Sava Kosanovie in Franjo GažL Skupščina je z dolgotrajnim vzklikanjem sprejela predlagano resolucijo. Predsednik Vladimir Simič je zatem objavil, da je predsedništvo Ustavodajne skupščine dostavilo Zvezni skupščini v razpravo načrt ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki ga je v imenu Zvezne vlade predloži Ustavodajni skupščini podpredsednik vlade Edvard Kardelj. Sklenjeno je bilo, da bo ustava izročena ustavodajnemu odboru, čim bo izvoljen. Nadalje je predsednik Simič obvestil prisotne poslance, da je podpredsednik Zveste skupščine Sulejman Filipovič podal ostavko že 29. novembra, ker je minister za gozdarstvo v zvezni vladi. Ko je skupščina sprejela ostavko podpredsednika Filipoviča, je bol na nredlog ministra za finance Srete-na Žujoviča soglasno izvoljen za r>nr?r>r/v1$f>rHf!rn TT-tttjO. Nato je skupščina sprejela naslednji dnevni red: 1. proučitev načrta poslovnika Zvezne skupščine; 2. izvolitev ustavnega odbora 30 članov; 3. izvolitev odbora za načrt in finance 15 članov; 4. izvolitev mandatno - imunitetnega odbora 7 elanov; 5. izvolitev upravnega odbora 7 elanov; 1 ■ • = 6. izvolitev odbora za prošnje in pritožbe 7 elanov. Poročilo o načrtu poslovnika Zvezne skupščine je podal narodni poslanec Jerko Radmil o vi A Po krajšem odmoru, ko je bHo proučevanje o načrtu poslovnika končano, se je glasovalo v sprejetju načrta z določenimi izpremembami. Načrt je bil spre jet soglasno. Na predlog ministra za finance Sretena Žujoviča so bili na temelju soglasnosti zastopnikov Mubov in skupin izvoljeni za člane ustavnega odbora Zvezne skupščine: Diaaitar Vlahov, Sulejman Filipovič, Ante Ramnjak, Edvard Kardelj, dr. Maks šnuderl Andrija Hebrang, Jerko Radmikmč, Miloš Rasovič, Moša Pijade, Koča Popovič, Ne-džat Agoh, Kiro Petrušev, Mesud Hotič, Vaša Čubrilovič, Marinko Miha, Lampret Jože. dr. Zlatan Sremac, Djuro Salaj, Svetozar Vu-manovič, Miloš Minic, Vladimir Zečev®, Vladimir Simič, Sava Kosa-novič, Grondja Ivan, dr. Miloš Moskovljevič, Lajčo Jeramazovič, Slavko Kuzmanovič, Mehmed Hodža, Mihajlo Djurović in Stanko Veselinov. Po prehodu na 3. točko dnevnega reda je Zvezna skupščina na predlog ministra za finance Sretena Žujoviča izvolila naslednje narodne poslance za člane odbora za načrt in finance: Ante Šutiča, Mirka Kadž’ća, Radovana Milju-škovšča, Petra Stamboliča, Vančo Djurdjevskega, dr. Jakoba Grgu-riča, Lovra Kuharja, Toma Vojko-viča, Gruja Novakoviča, Jožeta Jurančiča, Bogdana Cmobrka, Do-brosava Tomaševiča. AMma Gru-lovca, Goroljuba Popoviča, Petra Mundriča. Minister Srebrni Žujovič je predlagal za člane mandatBorimuniteb-nega odbora: Jovana Veselinova, IEjo Dosena, Mebodija Andorova Centa, dr. Iva Kemera, Veljka Žekovića, Radka Petroviča, Vido Tomšič. Skupščina je tudi ta predlog sprejela soglasno. Za člane upravnega odbora je skupščina na, predlog ministra Sretena žujoviča izvolila naslednje narodne poslance: Dražo Markoviča, Aleksandra Seviča, Panto Malešiča, Tnrro Fflakovfča, Ferda Godino, Hamdijo černovšča in Tomo Kutureča. Za člane odbora ra prošnje in pritožbe je skupščina soglasno izvolila narodne poslance Mjlentija Popoviča MRa Pertnrišfča. dr 1a AVdivandrs Žiro. MarMna Pučiča, dr, Metod« Mrkrrfe Pero Diuka-noviča in Prvriss Sta.nkovskega, Ko ie b«l izčrpan dnevni red ri skupščhia določila ustavnemu od- Seja Doma narodov bivših na* Beograd, 7. dec. Danes dopoldne se je začela prva redna seja Skupščine narodov Ustavodajne skupščine. Seji je predsedoval Josip Vidmar. Prisotni so bili ministri zvezne vlade Franjo Frol, dr. Drago Marušič, Edvard Kocbek, dr. Pavle Gregorič, Sreten Vukosav-ljevič, Bane Andrejev, Jaša Prodanovič, Milovan Djilas in Toša Vu-jašinovič. Pred prehodom na dnevni red je predsednik Vidmar sporočil naslednje: L Dne 2, decembra tega leta je prebral predsednik Felix Gouin na seji francoske ustavodajne skupščine predlog za resolucijo, katerega so potem predložili skupščini načelniki vseh parlamentarnih skupin, v katerem sporočajo pozdrave francoskega ljudstva maršalu Titu in narodom Federativne ljudske republike Jugoslavije. V zvezi s tem je predlagal predsednik Vidmar rueolucijo, v kateri Skupščina narodov pozdravlja Francijo. Ko je bila resolucija sprejeta, je predsednik Vidmar sporočil, da je predsedništvo Ustavodajne skupščine poslalo Skupščini narodov v pretres načrt ustave Federativne ljudske repiijlike Jugoslavije, katerega je v imenu zvezne vlade predloži] Ustavodajni skupščini minister za konstituanto. Nato je poročevalec dr. Josip Hančevič prebral sporočilo verifikacijskega odbora Ljudske ustavodajne skupščine z dne 30. novembra, s katerim so bili odobreni mandati narodnima poslancema Anki Berus, profesorici iz Splita in. ministru Narodne vlade Hrvatske ter dr. Borisu Kostovu, tajniku predsedništva Ljudske skupščine Makedonije. Po odobritvi poročila so prešli na dnevni red: 1. Razprava o načrtu poslovnika Skupščine narodov ustavodajne skupščine. 2. Volitev ustavnega odbora 3. Volitev odbora za načrte in finance 4. Volitev mandatnega in imunitetnega odbora 5. Volitev upravnega odbora in 6. Volitev odbora za prošnje in pritožbe. Predsednik Vidmar je dal besedo poročevalcu dr. Hinku Krizmanu, M je dejal, da je predloženi načrt poslovnika izdelan na makih načelih kot poslovnik, katerega je Ustavodajna skupščina soglasno sprejela na skupni seji obeh zbornic dne 2. decembra. Po določilih tega poslovnika je zagotovljeno uspešno in hitro delo naših rakonodajnih teles, popolnoma zagotovljeno pa je tudi, da se bodo razprave v skupščini vršile in da bodo sprejenaaS sklepe po načelu svobod« in demokracije, ki bo za vselej ostalo osnova našega državnega življenja. Na koncu je prosil poslance, naj v primeri s starim besedilom poslovnika vidijo, kakšne so spremembe, M so b3e hsvršeae. Potem ko je poročevalec prebral načrt poslovnika, je Ml krajši odmor, nato pa j* predsednik Vidmar prosil poročevalca prebere še nekatere izpremembe v poslovniku. Ko so bile spremembe prebrane, so prešli na glasovanje. Načrt poslovnika je bil sprejet soglasno. Pri drugi točki dnevnega reda je Siniša Stankovič predlagal naslednjo listo ustavodajnega odbora: Rato Dugonjič, Rade Hamovič, Bane Andrejev, Mihajlo Apostolski, Pavle Gregorič, Frane Frol, Jože Rus, Edvard Kocbek, Puniša Perovič, Jaša Prodanovič, Radivoje Radosavljevič, Siniša Stankovič, Mitar Bakič, Radovan Zogovič, Bogdan Orešeanin, Boža Maslaiie, dr. Aleš Bebler, Tone Hafner, Franc Lubej, Dušan Vasiljevič, Paško Brašnarov, dr. Josip Hančevič, dr. Branko čubrilovič, Kirilo Savič, Milan Popovič, dr. Joža Milivoje-vič, Todor Vujasinovič, Miloš Carević, Mustafa Hodža, Dušan Bratiš te Murat Sečeragič. Predlog je bil sprejet. V odbor za gospodarski načrt in finančni odbor so bili izvoljeni: Veselnika Malteška, Hasan Brkič, Josip Jeras, dr. Hinko Krianaa, Mitra Mitrovič, Radomir Todorovič, Ivan Turkovič-Skečo, Niko Jurip-čič, Dene Kotnik, Stjepan Plesa-rič, Dragoljub Bič, dr. Obren Blagajev®, Vajin Car®, AE Šukri in Aleksander Stojakovič. Prelog je bil sprejet ŽSa mandatni in imunitetni odbor: Ante Babič, Nikola Martanovski, Bojan Polak, Ivan Turkovič-Skečo, Jovan Jeglič, Savo Orov® in Aleksa Tomič. Predlog je bfl sprejet V upravni odbor: dr. Djoso Ga-vrilski, Šefket Maglajhč, SreSro Žumer, Dušan Akman, Petar Ko-mnenovič, Milan Smiljan® in Ljuba Momčilovič. Predlog je M sprejet V odbor za prošnje in pritožbe: Mehmed Abduraman, Zora Nikolič, Pepca Kardelj, Marko Vujačič, Spasoje Dimitrijev®, Pavle Šoti in Don Ante Salaean. Tudi ta predlog je bfl sprejet Nato je spregovoril predsednik Vidmar in dejal: S tem je dnevni red današnje seje izčrpan. Na podlagi člena 11 in 13 poslovnika predlagam, naj skupščina odloči o naslednjih dveh vprašanjih. L Ustavodajnemu odboru se postavlja rok največ enega meseca za proučevanje načrta ustave, ki mu bo predložen in za predložitev poročila in končnega predloga za ustavo. Predlog je bil sprejet 2. Ustavodajni odbor bo delal brez prestanka, dokler ne bo tevr-šfl svoje naloge te podri poročila ter končnega predloga za ustavo. Turfi ta predlog je M sprejet 3. Če bi b2e seje skupščine odložene, je ustavodajni odbor pooblaščen na da dela tudi takrat ko ne zaseda. Naslednja seja sknpsed-nebo sklicana po poslovniku. Predlog je tri sprejet S tem se vam zahvaljujem za današnjo sejo. Prosim izvoljene odbornike, da se Srn prej konstituirajo. Seja je Mjnčena ob 13.35. Vlada, M fina p^pfe za ¥ BukareSta. 6. dec. »Ranal jo priobčil pod nastavom »Od volitev ▼ balkanskih državah do sta«ja v Ra-iTHimji« naslednji članek: Volitve, ki so bile v Jugoslaviji in Bolgariji, njihov Široki in svobodni mačaj. aktivna udeležba ljudstva, vse te ponovno potrjuje dejstvo, da večina balkanskih dežel dosledno te odločno izvaija demokratizacijo v najbolišem te naftečneiSem smislu besede. T® proces lahko od blizu opazujemo tudi v Rujntraiji, kjer smo priče vse sedanje evolucije naše dežele. Prvo, kaT lahko opevamo, če spremljamo demokratični razvoj Thmroaije, je dejstvo, da je runrnnsfco ljudstvo znalo postaviti na čelo svoje države vlado, M zagotavlja vse objektivne pogoje. potrebne za zmago demokracije. Kaj posebno označuje vlado dr. Groze? Ona je v prvi vrsti izraz sodelovanja glavnih političnih demokratičnih sil, sindikalnih organizacij, rodoljubnih združenj in vojske. Upravičeno lahko rečemo, da predstavlja sedanja rumunska vlada ocromno ve-čteo ljudstva, da dete skladno z ljudsko voljo. To ije najboljši dokaz te jamstvo demokratične smeri, po kateri vodi sedanja rumunska vlada državo. boru rok mesec dni za proučitev načrta ustave in za predložitev poročila o končnem predlogu ustave, seje skupščine pa so bile odložene. Demokratične reforme, M P j® uresničila vlada dr. Gnoze, jšsmčij«* demokratični razvoj Rumunaje. Dovolj je oroefflSti agrarno reformo, ki krepi imovino kmetov te zagotavlja materietei m kulturni dvig vaškega prebivalstva. Z ukinitvijo vseh rasnih zakonov te z izdajo zakona o popolni enakopravnosti vseh narodov. M žive v Romuniji, se zagotavlja skladnost v notranjem življenju dežele. Izdani so gospodarski ukrepi, od povečanja proizvodnje pa do vzpostavitve široke mreže gospodarstva za preskrbo prebivalstva. Prišlo je do širokega gospodarskega te kulturnega sodelovanja med Rumurrijo te vsemi demokratičnimi deželami, ki so se odzvale romunski želji po sodelovanju-demokratične reforme sedanje ru-munske vlade so se izvršile ob stalni sabotaži »zgodovinskih strank«. Pripadniki trii strank. M so brez vseh predsodkov, se poslužujejo terorističnih dejanj, unorahijejo čisto fašistične metode, sodelujejo z vsemi ostanki hitlemjeveev. Le vlada dr. Groze more zagotoviti Bumuniji resnično demokratično enotnost in napredek romunskega ljudstva. Pot, po kateri gre danes Romunija pod vodstvom dr. Groze, ni samo pot ki ji zagotavlja notranje. desnoikratično življenje, temveč istočasno tudi pot ki daje Rumuniji tudi na mednarodnem polju vsa jamstva- da Je no bo Beograd, 6. dec. Predsedništvo Ustavodajne skupščine federativne ljudske republike Jugoslavije je ua predlog predsednika zvezne vlade ia ministra za narodno obrambo mar-Jugoslavije Josipa Broza Tita in na temelja ČL 3. šestega odstavka zakona o predsedništvu Ustavodajno skupščine sklenilo, da se za vestna te požrtvovalno opravijauje svojte dolžnosti v korist ljudstvu Jugoslavije odlikiijejo z Radom zaslug za narod I. stopnje: dr. Srdijan Budfeavljevič, dr. Ante Mandič te ing. Dušan Ser-nec. Odlikovanje članov predsed-ništva Ustavodajne skupščine Beograd, 6. dec, Predsedništvo Ustavodajne skupščine Federatvne ljudske republike Jugoslavije je na predlog predsednika zvezne vlade in intožstra za narodno obrambo, maršala Josipa Brozar-T3a na temelju ČL 3 odst. 6 zatem? o predsedništva Ustavodajne skupščine sklenita, da se otffikujejo za posebne zasluge, izkazane jugollovamsikjjn narodom, ia za požrtvovalno delo pri grajenja Federativne ljudske republike Jugoslavije z redom Za zasluge za narod L stopnje dr. fesac RSter, Moša Pijade, Mile Perumčič in Avdo Harnoj, z reten Bratstva te e«f'*S£va L stopnje pa Dirajter Vlahov, Jože Ros te Marko VujasSč. članov zvezne vlade Beograd, 6. dec. PredsedniSSvo Ustavodajne Skupščine Federativna ljudske republike Jugoslavije je na predlog predsednika zvezne vfede to ministra za narodao obrambo maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita, im temelju Stena 3. odst. 8 zatem» o pređseđnSgtvu Ustavodajne skupščine sklenita, da se za izredne zasluge, izkazane jugoslovanskim narodom pri izgradnji te obnovi čaša dežele odlikujejo z redom Za zasluge za narod L stopnje Edvard Kardelj, dr. Vaša CnfbrUoviČ, dr. Drago Marušič, Sava Kosanov č te Jaša. Prodanovič-, z redom Bratstva te edtestva L stopnje Josip Smodfek», Frane Frol, VLadjsiav Rlhtfkar, mA Nikola Petrovič, Sreten Vukoeavlje-rić to obnovo porušenih stavb, ki pa obstoja za enkrat le na papirju. Od tega odbora ljudstvo nima nobenih koristi, temveč le škodo, ker ga mora vzdrževati. Z namenom, da se našemu ljudstvu na neki način pomaga pri obnovi, je bila na pobudo organov narodne oblasti ustanovljena v Gorici »Zadruga vojnih oškodovancev«, ki dela sporazumno z odsekom za obnovo. Kmetski odsek je izdelal statistiko kmečkih pridelkov in potreb naših kmetov, preskrbel je kmetom živino, ki so jo med okupacijo izgubili, poskrbel za postavitev poljskih čuvajev ter razdelil gnojila in krmo. Sledila so poročila krajevnih odposlancev, nato pa živahna razprava, nakar je okrajna skupščina z volitvami nadomestila nekatere člane okrajnega izvršnega odbora. Bivši predsednik je podal ostavko. Na njegove mesto je skupščina izvolila dr. Ernesta De Gresi-Ja. Tudi dosedpnji tajnik tov. Gorjan je prosil skupščino, naj sprejme njegovo ostavko. Svojo prošnjo je utemeljil s tem. da je prezaposlen pri sindikalnem delu. Skupščina je ostavko sprejela, se mu zahvalila za dosedanje uspešno in požrtvovalno delo, za novega tajnika pa je izvolila tov. Bruna B o r g h e -si ja. Ob zaključku je skupščina sprejela naslednjo resolucijo, naslovljeno na Ustavodajno skupščino Jugoslavije: »Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov bosta svetal vzgled nam Slovencem in Italijanom, ki živimo na ozemlju Primorske, ter istočasno bodrilo za močnejšo utrditev bratstva med našima narodoma, ker je to edino jamstvo za dosego končnega cilja — vzpostavitev ljudske oblasti v naši pokrajini«. SpsoteMsa ©hlastnega osvobodilnega cim za Tffsf Protest zaradi začasne «krnitve »PrinsJrskega dnevnika4* Sr* i in je bHa seja Mestnega •svabođilnega sveta za Trst Sejo je otvorii predsednik dr. Pogassi. ki je prečita! .^»menico, ki jo je Mestni osvobodilni svež poslal Zavezniški vojaški upravi. Spomenica predlaga med dragim. da se poviša količina živil tržaškemu ljudstvu, da bi UNRRA dobavljala tudi živila Trstu in pasu A ič predložila seznam količine najpotrebnejših živil, s katerimi se bi lahko prebivalstvo preživljalo. Nadalje predlaga, da bi se «vedlo strogo nadzorstvo nad svobodnim trgom in da M se plače toliko povišale, da bi ustrezale Potrebam ljudstva. Na seji so obširno razpravljali o slovenskem narodnem gledališču za Slovensko Primorje in Trst. kj danes še nima na razpolago gledališkega poslopja, primernega potrebi gl rvenskega prebivalstva. Med razpravo o raznih vprašanjih je dr. Pogassi predlagal, naj Mestni osvobodilni svet pošlje Zavezniški vojaški upravi protestno pismo zaradi začasne ukinitve »Primorskega dnevnika«, edinega slovenskega dnevnika v Sl »venskem Primorju. Goriško, pozdravila republiko Jugoslavijo JDaj za krajem na Goriškem po-zdravtta In svečano praznuje proglasitev Federativne ljudske republke Jugoslavije. Na mitingih, na kulturnih prireditvah, na zborovanjih, povsod prihaja do izraza spontano veselje gorškega italijanskega in Slovenskega prebivalstva, da je bila proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija. V mali gorski vasici Flnžnja na Bovškem so praznovati ta zgodovinski prazn k jugoslovanskih narodov s kulturno prireditvijo. V Tolminu so množice, ki •o prišle od vseh strani, praznovale progiarfitev na. tolminzkem trgu. n in vrkhkali maršalu Titu, ljudski republiki ta bratstvu Jugoslovanskih narodov. V Industrijski Podgpri prj Gorici so združeni italijanski in slovenski delavci, organizirani v SIAU, praznovali jugoslovanski praznik kot svoj praznik. Skupno so odposlali pozdravne brzojavke maršalu 'Rtu in predsedniku PNO tov. Franceta Bevku. Na širšem sestanku v Kaln-Fuoritaici je vest o proglasitvi ljudske republike v Jugoslaviji ustvarila svečano razpoloženje med ljudstvom. Odposlana je bOa resolucija maršalu Tjiti In Ustavodajni skupščini, v kateri ljudstvo čestita veliko zmago Ljudske fronte ln Izraža, zahtevo po priključitvi Julijske krajine k Federativni ljudski napubffikl Jugoslaviji. Zvečer so žareli v temno noč po vseh vaseh bovškega okraja velika kresovi. Množična borba proti navijanja cen ln nedovoljeni Spekulaciji iMb oblikah je nujna potreba za dvig narodnega blagostanja. Občutna omejitev električnega toka v Trstu Zaradi pomanjkanja električne energije je zavezniška vojaška uprava od 7. decembra dalje odredila v Trstu prekinitev električnega toka med 8. in 11. ter med 13.30 in 15. uro. Promet cestne železnice bo prekinjen od 9. do 11. ta od 14.30 do 16.30. Vse trgovine se bodo morale zapirati ob 17. uri. Prepovedani so ■vsi svetlobni napisi ta razsvetljava izložb. Kavarne in restavracije morajo znižati notafanjo razsvetljavo za 33»/». Val zasebni uradi morajo biti od 17. ure dalje zaprti. Obenem je zavezniška vojaška uprava pozvala potrošnike k največji štednji pri uporabi električnega toka, ker bi bile dcer potrebne še nadaljnje omejitve. Otvoritev Oficirskega kluba v Opatiji Beograd, 4. dec. Ob udeležbi velikega števila voditeljev vojaških in civilnih oblasti tex gostov iz vse Istre je hdi v Opatiji slovesno otvorjen oficirski klub vojne uprave Jugoslovanske armade pasu »B« v Julijski Krajini. Klub je nameščen v prostorih bivšega hotela »Pajace«. Otvoritev je pozdravil kapetan Hrzenjak, ki je poudaril, da so jugoslovanski oficirji posebno srečni, ker lahko pozdravijo v svoji sredi sovjetske goste in istrskega književnika Viktorja Cara Emina. Nato je gledališka skupina izvedla nekaj uspelih točk. Med večerjo je govoril tudi komandant 7. divizije, ki je poudaril veliko razliko med sedanjimi oficirji Jugoslovanske armade in oficirji bivše Jugoslavije. ki so pobegnili iz dežele; čestitke maršalu Titu proglasitvi repabGhe Beograd, 6. dec. Navdušenje ljud- ,s katero so bile uresničene stoletne želje naših narodov. Obija rJjamo Vam, da bomo še bolje delali za obnovo naše. porušene domovine in za okrepitev naše ljudske republike Jugoslavije.« S proslave albanskega narodnega praznika je podala albanska manjšina v.Skoplju maršalu Titu to-le brzojavko: »Ob proslavi albanskega narodnega praznika, ki je pridobitev težke narodno osvobodilne borbe, želimo Albanci iz Skopila uspeh delu Ustavodajne skupščine in Vam čestitamo za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.« Škipetarji s Karovega in Metohije so iz Prizrena poslali maršalu Titu naslednjo brzojavko: »S proslave našega narodnega prašnika Vas pozdravljamo, tovariš maršal in po Vas vse narode Jugoslavije. Škipetarji Kosovega in Metohije, združeni v Ljudski fronti. Vam čestitamo za dosežene uspehe tako na volišču, kakor za doseženo dokončno zmago nad notranjo in zunanjo reakcijo pri volitvah za Ustavodajno skupščino. Škipetarji Kosovega in Metohije so trdno odločeni, da v bratskem objema s Srbi. Črnogorci in dragimi narodi Jugoslavije pod Vašim modrim vodstvom še bolj utrdijo pridobitve, zaslužene ■ krvjo stva tib proglasitvi republike se odraža v velikem številu brzojavk maršalu Titu. V brzojavkah izraža ljudstvo svojemu maršalu veliko veselje ob soglasnem sklepu Ustavodajne skupščine o razglasitvi republike in obljublja svojemu voditelju, da bo z vsemi silami delalo za obnovo in izgradnjo naše federativne ljuddke republike. Prebivalci Sabca so oosiali maršalu Titu naslednjo brzojavko: »Dragi maršal, z naše veličastne proslave ob uresničenju stoletne težnje naših narodov, proglasitve ljudske republike Jugoslavije, so naše prve misli, naša prva hvaležnost, naši prvi občutki namenjeni Tebi, ljubljeni tovariš. Na ta svečani Han prisegamo. da bomo kot punčico tvojega očesa varovali drago plačane sadove narodno osvobodilne borbe, našo srečno bratsko skupnost enakopravnih narodov, našo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Obljubljamo, da bomo storili vse, da borno pod Tvojim vodstvom izdelali in obnovili želje in uresničili srečno in napredno življenje naših narodov«. Narodna dkupščina Bosne in Hercegovine je čestitala maršalu ob proglasitvi republike z besedami: »Prišel je veliki dan, ko so narod Jugoslavije ponosno in odločno izjavili v deklaraciji svoje ustavodajne skupščine, objavili deželi in vsema sveta Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Tovariš maršal, v imenu ljudstva Bosne in Hercegovine Vam prisrčno čestitamo za ta veliki praznik borbe in zmage naših narodov.. Želimo, da bi naša dežela pod Vašim vodstvom nadaljevala svojo veličastno pot, po kateri je hodila od prvega dne narodne vstaje do današnjega velikega praznika republike. Ponosni smo na naše narodno predstavništvo, na našega voditelja in učitelja tovariša Tita in iz srca kličemo: Živela Ustavodajna skupščina narodov Jugoslavije! Živela Federativna ljudska republika Ju? .slavlja! Živci maršal Jugoslavije, tovariš Tito!« Prebivalstvo Krapine je poslalo ob priliki proglasitve republike naslednjo brzojavko maršalu Titu: »Z velike proslave vam pošDja prebivalstvo Krapine plamteče pozdrave, navdušeno nad zmago Ljudske fronte, ogromnih žrtev, padlih za bratstvo in edinstvo naših narodov. Zavedamo »e dejstva, da za nas SkipetarJe ni droge poti razen te, katero smo nas&opltf namreč pot resničnega razvoja našega ljudstva na narodnostnem, kulturnem, prosvetnem in gospodarskem področju, v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije.« Kmetje iz Gornje in Dolnje Zleginje pri Aleksandroveu so čestitali maršalu Tita za proglasitev republike z naslednjimi besedami: »S tukajšnje veličastne proslave dneva republike Vam pošiljamo kmetje Gornje in Dolnje Zleginje prisrčne pozdrave in Vam letimo vso srečo pri obnovi naše izmučene domovine. Zaupamo ▼ Vas, da nas boste, kakor ste nas vodili v težki vojni od zmage de zmage, tudi zanaprej vodili pe poti obnove in izgradnje naše dežele. Obljubljamo Vam, da bomo še naprej hoditi po isti poti, po kateri smo ho- na škod® antifašistov Ul^z ZVU v Trstu o zaposlitvi v javnih službah Dne 13. oktobra 1945 je Zavezniška vojaška uprava v Trstu izdala splošni ukaz številka 19 pod naslovom »Razveljavljenje zakona o »b--veznosti italijanskega državljanstva v javnih službah«. S tem ukazom je bila vsem Slovencem, Hrvatom in tudi nekaterim Italijanom iz Julijske krajine, ki so morali zapustiti rojstne kraje zaradi fašističnega nasilja in so se po kjnčani vojni vrnili. končno dana možnost zaposlitve v javnih službah, četudi še nimajo italijanskega državljanstva. Dne 6. decembra pa je zavezniška vojaška uprava izdala splošni ukaz štev. 29. v katerem je preklicala splošni ukaz številka 19. Kakor pofjča »Glas zaveznikov«, je polkovnik Alfred Bowman, višji častnik za civilne zadeve, pri objavi Eksplozija municije v Pulju »Corriere di Trieste« poroča iz Pulja, da je tam včeraj ob 13. eksplodirala na pomolu arzenala municija, ld so jo delavci znosili tja iz raznih delov mesta po nalogu vojaške uprave. Eksplozije, od katerih so bile tri zelo močna, so trajale dve uri. Škoda je zelo velika, posebno v tovarni za izdelovanje vrvi in v delavskem predmestju Sv. Polikarp, ki je utrpel veliko škodo že za časa letalskih napadov. Eksplozija je po dosedanjih podatkih nahtevala 1 mrtvega in 30 ranjenih, od teh sedem težko. Primorci Jugoslovanski armadi Krajevni odbor SIAtJ-ja v Mirna je dne L decembra podaril odredu Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Trst zastavo. Zastavo je izročila s kratkim nagovorom tajnica SIAU-ja tov. Vojka. Sledila je prireditev mladine iz Rupe ln Pr-vačine, ki so skupno z borci odreda razveselili številne udeležence. Dviganje potopljenih ladij v tržaški luki V nedeljo so v tržaški luki dvignili 500-tonsko jugoslovansko ladjo »Sušak«. Strokovnjaki so ugotovili, da ladja ni utrpela večjih poškodb. Stroji žn instalacije so v precej dobrem stanju, tako da bo ladja lahko kmalu popravljena. Ladjo »Sušak« bodo popravljali v tržaških ladjedelnicah. V kratkem bodo pričeli tudi dvigati jugoslovanski minolovec »Šibenik«, ki so ga Nemci potopili pri svojem umiku. Popravljanje jugoslovanskih ladij »Triglav« ln »UgajerK v tržaških ladjedelnicah uspešno napreduje. Ladja »»Ugljen« je močno poškodovana, medtem ko »Triglav« nima večjih poškodb ian ne bo potreben večJEh popravil. Obe ladji popravljajo v ladjedekriri. Sv. Rolka. Kakor poročajo strokovnjaki, bodo morali ladjo »UgtjesK po knočanfii popra-vfljfa ▼ ladjedelnici Sv. Roka prepeljati v ladjedelnice tržaškega, Uoj-Ig ▼ dokončno ukaza številka 29 izjavili »Proučili smo okoliščine, na katerih je temeljil splošni ukaz štev. 19 in njegovo praktično uporab». Preiklicali smo ta ukaz. ker ne odgovarja dejanskim razmeram.« Z razveljavljenjem ukaza štev. 19 so prizadeti spet tisti, ki so v dobi fašizma največ trpeli in bili preganjani, ki so marali zapustiti stariše. ženo in otroke ter oditi v tujino, da go st rešili sv »je življenje. S tem je Zavezniška vojaška uprava odvzela ponovno možnost poprave krivic onim tisočem, ki so v dobi fašizma izgubili italijanski državljanstvo in jim po fašističnih zakonih, loi še vedno veljaj a v Julijski krajini, zasedeni po zavezniških, ni mogoče vstopiti v javno službo, ker nimajo italijanskega državljanstva. Otel tržaške livarne ,?Hvaa maršala Titu, Ustavodajni Skupščini, dr. Ivano Riharju In Edvardu Kardelju Vsi tržaški delavci so se razvese- rativne ljudske republike Jugoslavije Ifli dneva, ko je Ustavodajna skupščina Jugoslavije proglasila Jugoslavijo na republiko. Veselje in vdanost Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so izrazih z neštetimi pozdravnimi brzojavkami. M so jih poslati iz vseh tovarn, iz tržaške luke in raznih drugih podjetij. Delavci tržaške livarne ILVA so poslati predsednika Ustavodajne skupščine dr. Ivanu Ribarju naslednjo brzojavko: »Uslužbenci ILVA iz Trsta pošiljajo ob proglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije svoje čestitke za procvit jugoslovanskih narodov.« Delavci iz tržaške Inke so poslati Ustavodajni skupščini Jugoslavije naslednje pismo: »Ob proglasitvi Fede- Vam tržaški pristaniški delavci pošiljamo svoje iskrene čestitke v prepričanju, da bomo tudi mi dosegli pravico, ki je potrebna vsakemu narodu, to je, da bomo imeli skupno z Vami svojo ljudsko vlada« Uslužbenci tržaške ti varne ILVA so poslati maršala Titu brzojavko: »Uslužbenci ILVA iz Treta Vam pošiljajo ovoje čestitke ob proglasitvi ljudske republike.« Tudi delavci tržaške» Bstisdce Sv. Sobote so poslati tov. Kardelja brzojavko, ▼ kateri izražajo ovoje čestitke ob proglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavija Vsem pozdravnim pismom so sledili nešteti podpisi. Slovenci iz Benečije hočejo v Jugoslavijo Sama Iz ene vas$ se faofie 15 družin preseliti Poročali smo že o napadih na pro-fitašiste, id so se borili v partizanskih edini cah, oziroma so partizansko vojsko gmotno podpirali. Sedaj pa m nam iz Benečije poslali nova poročila. Za družine padlih proti fašistov, borcev Jugoslovanske armade, postaja položaj v Benečiji iz dneva v dan neznosnejši. Izpostavljeni so terorju oso po v rev in fašistov, odvzeli so jim živilske nakaznice, prepovedali so jim kretanje iz vasi ▼ vas, stalno jih napadajo, razbijajo jim hiša skratka, njihovo življenje je ogroženo. Kjihovo stanje je tako obupno, da beže od doma ▼ kraje, ki so pod jugoslovansko vojaške n pravo. Želo si dela in človek* dostojnega življenja. Radi bi se izselili ▼ Jugoslavijo, r Banat, kjer se irraja kolonizacija neobdelanih zemljišč. Samo is ene vasi se želi izseliti 15 družin. Tem poročilom se prav nič ne čađima kajti ▼ vseh deželah, kjer ni ljudske oblasti, se danes dogaja iste. Fašisti dobivajo zopet moč in se polagoma polaičajo tudi oblasti. Tako oziroma še slabše je v Benečiji Po tolikih lotih trpljenja in pomanjkanja je svoboda prinesla beneškim protifašfotom novo trpljenje, nove pomanjkanja FILMSKO PODJETJE DFJ — DIREKCIJA ZA SLOVENIJO predvaja sovjetski ftim V. ČK ALO V BkM podvigi sovjetskih n^jstEnjsri PREMUTO, A DANES V KUJTJ »UNIO»« _____PREDSTAVE OB UL, IT, IS. Uf ZL DEL .lili na d »ji vrnitev, ha l ▼ali za Ljudsko fronto.« Protifašistična mladina Kotara je poslal» iz DragaSa maršalu Tita naslednjo brzojavko: »Mladina Gorskega Kotara z navdušenjem proslavlja svečani dan nničene srbske monarhije in proglasitev naše ljube domovine republika. Pozdravljamo Vas, modri voditelj, in Vam čestitamo k zmagi nad suženjstvom in mračnjaštvom in Vam obljubljamo. da bomo hoditi po Vaših sledovih in bomo storili vse za boljšo in srečnejšo bodočnost naših narodov.« Kmetje iz vasi Bolke«, okraj Baška Pialanka, so poslali maršalu TMu to-le brzojavko: »Enotna Ljudska fronta iz Bulkesa najprisrčneje pozdravlja proglasitev Federativno ljudske republike Jugoslavije in zvezno riado z maršalom Titom no čelu.« Delavci iz Like in nameščenci pristanišča Ploče pri Meflrovičn so čestitali maršalu Titu ob proglasitvi republike s to-le brzojavko: »Z našega manifestacijskega zborovanja, na dan proglasitve republike Ti pošiljamo. tovariš predsednik, goreče in iskrene pozdrave. Obljubljamo TI. da bomo z udarniškim delom še bol] pospešili obnovo naše dežele. Ta da* je eden najpomembnejših r naši zgodovini. Obljubljamo, da bomo z vsemi duševnimi in telesnimi silami budno varovali našo republika na katero jo padlo na stotisoče najboljših sinov naših narodov. Živei voditelj vseh matih narodov, Josip Bron Tite! Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija enakopravna sknpnoot vseh narodov Jugoslavije! Živei* nova ustava republike Jugoslavije!« Delavci hi nameščenci rudnika Broza pri Zenici so poslali brzojavk« »Ob obletnici drugega zasedanja AV-N0J-a na dan sestanka Ustavodajno skupščina na dan proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavijo so delavci in nameščenci rudnika Breza dali maksimalno proizvodnjo in na ta način izrazili svojo neomajne ljubezen do Teba n stvaritelj* novo republike Jugoslavija n stvaritelja bratstva ia enotnosti naših naredaš. Obljubljamo, da bome redne hndsf čuvarji pridobitev narodno-osrobodfV-ne borbe. Živel naš maršal Tito! 34-vela republika!« Borci in podčastniki, častniki hi politični voditelji brodovja jugoslovanske mornarice so poslah oh proglasitvi republike svojemu vrhovnemu poveljniku brzojavko: »Iz vsega srca čestitamo Vam. našemu ljubljenemu maršala, za velik# zmago Ljudske fronta Izražamo svoje navdušenja svoje neizmerno vose] je in svojo vdanost republiki, ▼ kateri se bodo vsestransko razvijati in napredovati vsi naši narodi. Zavedajoč se velikega pomena in važnosti te zmage za našo prihodnost, obljubljamo, da bomo tako kot smo se berili in glasovati, tudi v bodoč« gledati vedro v prihodnost in premagovati vse ovire in težave, Iti bi m morda pojavile na skupni poti naše sreče in blagostanja Obljubljamo, da te bom» z vsemi svojimi silami trudili, da bomo graditi in dogradili močne bre-dovje, ki bo stale na branika republike in slavnih pridobitev naroda« osvobodilne borbe. Zahvaljujem« M Vam, tovariš maršal, za Vaše genialno vodstva ki je omogočile to veličastno zmago. Živela Ljudska fronta! Živela Federativna ljudske republika Jugoslavija! Živel maršal Jugoslavija Josip Broz Tito!« Pozdravi naših izseljencev iz Amerike Beograd, 5. dec. Jugoslovanska kolonija v Antofagcoti v Čilu Je poslal* maršalu Titu naslednjo brzojavki»: Jugoslovanska kolonija v Antof»-gOiti pozdravlja ob proslavi 29. novembra najprirrčnejše dragega maršala Tita. njegove junaške sod daven in narodno osvobodilno vojsko — tvorce enotnosti in bratstva narodov federativne ljudske republke Jugoslavija Sedati so naši narodi v domovati po Vaši zaslugi nersedružao povezani s slovanskim bratstvom • Sovjetsko zvezo, kar bo pomagalo enotnosti in blagostanju vseh Slovanov m vsega sveta. Makedonci v Kanadi pozdravljajo ljudsko republiko Jugoslavijo Beograd, 5. dec. Ob votivni zmagi Ljudske fronte Je predsednik Narodu* vlade Makedonije Nazar KoIišereM prejel od zveze makedonskega odbor* iz Toronta (Kanada) naslednjo brzojavko: »Dragi gospod predsednik:! Makedonci v Kanadi so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je naš narod v svoji domovini pod Vašim modrim vodstvom pokazal svojo politično zrelost pri volitvah 11. novembra e Am je soglasno glasoval za listo Ljudske fronte. Prepričani smo, da je to edino pravilna pot, po kateri morajo Mi Makedonci. Nas Makedoncev v Kanadi je 90 odstotkov iz Egejske Makedonija Vsak dan prejemamo od naših bližnjih pisma v katerih opisujejo teror grških monarhofašističnih tolp nad prebivalstvom v Egejski Makedoniji. Porivamo Vas, ki ste naši bratje, da storite vsa k3®- je mogoča da M preprečili teror nad našim narodom v Egejski Makedoniji. — Zveza makedonskega odbora r Toronto (Kanada}, tajni Sk. Vaefijso« ŠIRITE TISK OF! 5&§€ ođ 29- do 33. novembra Konec novembra 1943. je Jajce nenavadno žrvo mestece. Partizani io se v n.ean že udomačili, meščani pa uživajo v evobodi. Iz vari prihajajo kmetje z natovorjenimi konjički. S celimi vagoni hrane oskrbujejo trg. Piodaja je popolnoma prosta in trgovina zelo živa. Majhne kavarne so polne. ljudje po kavarnah, po delavnicah in trgovinah se zde, kot da bi se bili rodili s partizani. In resnično, povsod je ve_eija doma. Poleg tega je Bočna svet za sebe. Ima svoje pradavne zakone in življenje tu niti v vojni ne zapusti starih tirnic. Tu si lahko videl prav kot v mirni dobi ljudi, ki so pri kavi aii čaju z izrazom miru, brez razburjenja zrli na množico ljudstva na trgu in na trgovine, kjer je bil vonj po ražnjičkih. Denarja si videl v-e vrste: stari jugoslovanski dinar, kuna, italijanska lira, nedičev-ski dinar. Vsaka trgovina je obenem tudi menjaenica. Toda v teh dneh se je čutilo v malem mestecu Jajcu še neikaj drugega Po ulicah si sicer videi mnogo naših vojakov in oficirjev, zadnje dni Pa so se zbi.adi v tem mestecu ljudje iz vseh krajev Jugoslavije. Razen bližnjega hercegovskega narečja d slišal črnogorsko govorico, pa srbi-janiJso, hrvatsko, slovensko in tudi split-jko iikavščkio. Malo mestece je postala Jugoslavija v malem, središče domovine. Z vseh strani so prihajali borci, vodi .eiji, narodni predstavniki. Iz vseh krajev Jugoonavije, so prihajali ljud.e v Jajce. Najprej so prišli iz tuzianskega kraja, potem Hrvatje in Slovenci. Hercegovci in Črnogorci in še drugi Prihajali so moški in žene, m.auincL, bojeviti in trdni. * Partizanski vlak vzdržuje promet med Jajcem in Bugojnom. Na lokomotivi je napis »2NOV« (železnica na.odne osvobodilne vejice) in peterokraka zvezda. Od Tratnika se čuje grmenje topov, vlak pa gre po voznem redu. Zaradi varnosti le ponoči. Nekaj dni pred 29. novembrom je nenadoma nastala selitev. Nenaden opazovalec ali sovražni opazovalec je moral dobiti vtis, da se vsa stvar, ki jo pripravljajo in o kateri vse šepeta. seli v Bugojno. V Bugojno, kjer je živo kot v Jajcu, kjer delajo velike delavnice intendanture Vrhovnega štaba, kjer dela majhna tovarna usnja in kjer je sploh živo življenje, so prihitele ljudske oblasti. Ta so vri člani Sveta iz Hrvatske. Sem pride Gledališče na čelnega osvoboienja. Iščejo prostore za vselitev in se ukvarjajo z velikani p.ipravami. Vtis je, da bo tu drugo za.edanje Antifašističnega sveta Jugoslavije. Tudi o tem se šepeta, Le prav redki ljudje vedo, da je to le vojna zvijača, kakor bi dejali. Sovražnikov obveščevalec bo dobil tako napačen vtis ter bo vsaj zmeden ta ne bo vedel za kaj gre in kje bo zgodovin ko zasedanje. Medtem so bile v Jaicu zadnje priprave. Diskretno so urejevali velike dvorane Doma kulture. Zadnji dan je bilo treba izvesti zatemnitev vsega me. ta, svetlobo pa pustiti samo v tej dvorani, kar je bilo možno, da bi sovražnik izvohal ter s svojimi letali metil za edsnje. Zato se je vse pripravljalo v strogi tajnosti kot vsaka druga vojaška akcija, saj je bila domovina v krvavih k.empljih ov-ražnika. In res je bila to velika vojaška operacija, operacija, ki je od tedaj za vedno zapisana z zlatimi črkami v zgodovini po svoj m pomenu in silnem osin srvu pri nas in po svetu. Zadnj-i dan so vsi člani sveta prišli v Jajce, nekateri to do pan jz Livna. Kraj je bil nenavadno živ. Bil je zimski dan, bosanski dan, hladen in oblačen. Toda v.i ljudje, ki sem jih srečaval, _o bili vedri in veseli. Toplina je sevala iz njih ter moč in neodj enčjivoet. Razdelili 00 vstopnice za veliko noč. * Zmračilo se je in Jajce je v po-poiui temi. Samo obri-i ljudi se premikajo po ulicah. Tudi patrole korakajo počai sem in tja. Ljudje v skupinah pa se pcmikačo k mostu na Plivi, ki je za njim tukoj v bližini D.:m kulture. Ta dom so zažgali, toda zgradbo so po osvoboditvi mesta hitro popravili Po strogi kontroli prideš v dvorano. Razen članov sveta spuščajo v dvorano tudi borce in meščane. Dvorana je raomo oma zelo velika. Na odru je pred edstvo. člani sveta so na ovojih mestih, drugi cbii k-vaici pa za sedeži članov sveta. Pričakujemo prihod vrhovnega komandanta tovariša Tita. Do minute točno, kot je bilo predvideno, je prišel Tito. Viharni pozdravi so zaorili po dvo.ani enkrat, dva irat. trikrat, neštetokrat. Tito je prišel z odločnimi. odmerjenimi koraki, veder in razpoložen, in zasedel svoje mesto. Prišli so tudi drugi: predsednic AVNGJ-a R"'ba:. Moša Pijade,. Augu-stinčič. dr. Kecmanuvič. predsednic sveta Bome. Vidmar, predsednik sveta Slovenije, Hrvati, Crnogorci, Srbijanci Dr. Ribar je na govorniški tribuni. Otvarja zgodovinsko zasedanje. Nosi črn trak in čmo kravato. Od tega dne žaluje. Izgubil je dna Lolo. nado in ponos ne le njegov, temveč nado in ponos Jugoslavije, voditelja naše jimaSre mladine. Dr. Ribar je govoril na tem cciiičn-an zborovanju kot politik in državnik. To so bile modre besede, glas pa krepak, ki v njem ni bilo drhtenja. Toda v dvorani morda ni bilo nikogar, ki bi v tem trenutku ne mislil na veliko izgubo, ki n» jo pret peli. in ca očetovo rce, ki je govorno v tej zgodovinski minuti. V pozdravih, ki jih je tedaj dobil d' Ribar, si kar začutil sočutje zaradi < line izgube, čeprav so bili li pozdravi sp »tani in gromki, borbeni in silni. v borbi lit ftd obnovi f*Jašs bffirei pri trnovi Stovessife družino in je našel domačo bišo V teku naše herojske štiriletne borbe je bila razrušena, požgana in opustošena naša domovina. Na tisoče družin je ostalo brez strehe, na stotine mostov je porušenih, promet je bil poškodovan, tovarne nimajo zadosti surovin, na tisoče hektarov zemlje je ostalo neobdelane, delovnih sil primanjkuje. Titovi borci vedo to. Vedo, da morajo poleg svoje poglavitne naloge — poleg izgradnje moderne vojske — pomagati opustošeni domovini. Morajo, ker to ona od njih zahteva. Roke, ki so do včeraj držale bombo in mitraljez, so zdaj prijele za delo. In delo se ponuja vsepovsod. * Porušeni Maribor. Po ulicah kopice ruševin. A vendar odmeva pesem. Prepevajo borci, prepeva mladina. Pobrateni gredo na delo. Nizek čmkast borec iz spremne čete stalno v sebi ponavlja kakor zaobljubo besede svojega komisarja: »Obnovili bomo, kar je porušenega!« Že je sklenjena živa veriga in opeka leti iz rok v roke. Zdaj jo vlovi trda vojaška, zdaj nežna dekliška dlan. Nizka, krepka mladinca tekmujeta z Markom iz Bosanske Krajine, ki vnaša v delo prav tisto navdušenje, s kakršnim je prej napadal bunkerje. Mimoidoči se ustavljajo, pogle-gledajo in, kakor da jih je sram, da zapravljajo čas, pospešijo korake. * Pred nami se je vila cesta, vsa okopana v žarkih jutmjega sonca. Šli smo v koloni, veseli in pojoči. Naokoli se je zlatilo žito in šumelo, kakor da hoče z nami zapeti pesem radosti in dela. Prispeli smo na njivo, kjer nas je sprejela staira ženica uvelih lic, toda še vedno mladostnih oči. Bila je prevzeta, kakor da nas hoče vse objeti s svojimi materinskimi rokami. Segli smo po srpih in začeli žeti. Počutili smo se kakor na svoji njivi, v svoji vasi. Sonce se je že visoko dvignilo na obzorju, ko smo snope povezali in jih zložili v velike kopice. Gospodinja nas je solznih oči spremila do ceste, za nami na njivi pa so ostale lepo zložene kopice. Bili smo precej utrujeni in tudi že lačni, a vendar smo zadovoljni zapeli pesem dela. . Na postaji vre. Pesem, hrup, vzkliki — vse se je strnilo v udarniško delo. Titova vojska obnavlja domovino z enakim žarom kakor včeraj pri napadu. Na eni strani iztovarja staro železje, na drugi papir, tu steklo, tam les. »Kaj ste že pričeli vtovarjati?« vprašam nekatere borce, ki mečejo železje v vagon. »E, tovariš, to smo tako zreži da naša četa samo vtovarj:: v vagon, medtem ko drugi zbirajo.« Izkušenost iz borbe je tudi tu izkoriščena. Vsaka četa ima svoj sektor in vsi so se »razvili strelce«, kakor prejšnji čas borbi. Nove množine starega gradiva venomer prihajajo. Pred kotlom se je razpotegnila dolga vrsta bosih otrok s škode lami v rokah. Kuhar Pera nagi: zajema z veliko zajemalko in zli va hrano v skodele. Dobro ve, d; njegove otroke hrani morda p ra' takšna vojaška zajemalka tam nekje v Bosni. Orjaški Safet p? deli vsakemu otroku hleb, voj a ški hleb. In medtem ko oni spredaj ž-prejemajo hrano in se zadovoli no nasmihajo, se oni bolj vzada vzpenjajo na prste, da bi vide aii bo tudi zanje še kaj ostalo Gospodinja je pripravila kosilce in vsi so posedli v pravkar dozidani hiši. Lica jim žare od zadovoljstva. Razgovarjajo se, kakor da so vsi skupaj ena sama družina. Borci naše divizije so skupno dali 28.537 delovni dni za obnovo železje napol porušeno, posestvo pa pu- naše domovine. Pomagali so pri sto in neobdelano. Žalost ga je odstranjevanju ruševin, v Mari-prevzela. Spomnil se je, kako je boru, na Jesenicah, pri kmetij-pred vojno tu vrvelo življenje, skih delih, pri izgradnji poruše-danes pa je taka puščoba... nih hiš, pri napravljanju drv v Toda danes je že enajsti dan, okolici Slovenske Bistrice, Slo-odkar se trije mladi Titovi top- venskih Konjic, Maribora, Trži-ničarji trudijo, da uredijo temu ca, Bohinja, Kranjske gore, Moj-človeku hišo. Gospodar ves sre- strane, Radovljice, Podkorena in čen teka okoli njih in jim poma- , Jesenic. Razdelili so med sitoga. Evo, zdaj je tudi streha v j mašno prebivalstvo 2780 kg kru-redu... I ha, 1600 kubikov drv, a okoli 200 otrok so skozi mesec dni prehranjevale njihove vojaške kuhinje. Vsaka naša brigada je dala mladini ljubljanske delovne brigade, ko je ta pripravljala v Bohinju drva, naslednja živila: 1581 kilogramov moke, 1451 olja, 244 kilogramov zdroba, 362 kg fižola, 40 kg soli, 60 kg sladkorja, 14.395 cigaret in 7 kg čaja. Za vojne sirote so borci in funkcionarji naše divizije prispevali 61.215 din. V okviru akcije za zbirko starega gradiva je naša divizija prispevala 259.500 kg starega železja, 22.450 kg papirja, 9285 kg stekla, 2310 kg gume, 136 kg cunj m 13 kg kosti. Naposled naj še pohvalimo udarniško dek> mladincev naše divizije. L. Paunovič Iz ruševin raste novi Zadar B©stef fe v Zadra poleg raznih. |avmSa sgiadfc sspeeafešslla že md 7o® staasovaaf — Zadar šteje zaenkrat Ujci» pre&valeev Polnih 26 let — pravi zadarski do-pesnik »Narodnega lista« — je bil Zadar odrezsn od svoje domače grude. 26 let so bunkerji, ki so jih zgradili fašisti kot »obrambne črte«, branili poglede proti našemu Zadru. Fašisti so hoteli potujčiti živelj Zadra ln ga odtujitj od vsega, kar je hrvatskega. Ne uvajanje italijanščine v vse urade in šole, ne razne druge represalije, ki so jih izvrševali fašisti nad Zadrani, niso mogle zlomiti zavedfiosts svobodoljubnih prebivalcev mesta in okolice. Narodno osvobodilna vojska je osvobodila prebivalce tega mesta iz fašističnega suženjstva. Danes se Zadar obnavlja v osvobojeni domovini. Prav gotovo nobeno mesto v Jugoslaviji ni dožfcvelo to&kerih letalskih napadov in takšnega rušenja kakor Zadar. On je bil središče fašistične in okupatorske oborožitve za vso Dalmacijo in faš'sti ao ga branali do zadnjih možnosti. Dan in noč so švigala letala in razbijala to gnezdo fašističnega odpora, sipajoč smrtonosne bombe na mesto. Od nekoč lepega mesta so OKtale samo gomile ruševin in stolpi z golim zidovjem. Središče mesta na malem polotoku je na jbolj trpelo. Zadar je preživljal svoje najtežje ure 2. novembra ter 22. in 28. decembra 1943, pa v ne® med 2. in 3. marcem 1944. To so bila najhujša bombardiranja in mesto je bilo do 60 odstotkov uničeno. Do osvoboditve so preživeli Zadra« več kot 60 letalskih napadov. Tri, štiri mesece pred svojim končnim umikom so Nemci sistematično uničevali preostanek mesta. Na samem umiku so z minami razrušili del obale ta zadarske luke. Zaradi tolikih vojnih strahot se je prebivalstvo Zadra umaknilo v bližiije vasi. V samem središču mesta, ki je bilo le še kup razvalin, ni nihče več stanoval. 29. in 30. oktober 1944 — to sta bila dneva, ki bosta ostala v neizbrisnem spomi nu preostalih prebivalcev Zadra. Takrat je prvič po 26 le- tih suženjstva sprejel Zadar čete Jugoslovanske armade, ki so prinesle mučeniškemu mestu tako željno pričakovano svobodo. Navdušenje meščanov je bilo ogromno. Italijanski protifašasti ao skupno s Hrvati manifestiraJE po ulicah. Tedaj so se opredelili za republiko. Vzkliki »VO-gliamo Tito!« in »Viva repubHea.!« so se mešali s hrvatskSmi vzkliki Titu in vojski osvoboditeljici. To so bali dnevi, ko je prišlo do polnega izraza naporušno bratstvo italijanskih protifašistov in hrvatskih prebivalcev, združenih v Ljudski fronti, zaveda jočih se, da bodo lahko samo s složnfm in nesebičnim delom dvignili svoje mesto iz ruševin. ko hudo poškodovani, da popravilo ni možno. Da bi se omogočil reden pouk mladine, so začeli takoj popravljati tudi Šota, internate in d&čte domove. Doslej so bile urejene šale v Arba-nasih. v čfipiku, na Voštarhici, v Stanovih, na Ponta MScu, gimnazija, učiteljišče in industrijska šola z internatom. Vse te šole lahko nadaljujejo pouk, razen učiteljišča, ki pa bo tudi kmalu popravljeno. Takoj po osvoboditvi je bjla v Zadru organizirana ljudska oblast, v katero so bili šzvotjeer, predstavniki Hrvatov in italijanskih protifašistov. Ta si je zastavila prvo nalogo, da očisti mesto ruševin. V tem prizadevanju je našla polno oporo pri vsem prebivalstvu. Organizirani so bili udarniški dnevi. Uradniki, delavci, žene in mladina, skratka, vse, kar je bilo za delo sposobno, je prišli te dni delat na ulice. Bilo je res mnogo primerov pravega udarniškega dela, ki je obenem tučH druge podžigalo k čim večji požrtvovalnosti za obnovo. Od ovbboditve do danes so bili organizirani še nešteti udarniški dnevi Zadnji čas so prišli tudi kmetje iz okoliških vas: s konji in orodjem ter so z meščani čjstili mestne ulice in tako najlep-še manifestirali slogo mesta in vasi. Danes nudi Zadar že docela drugačno sliko, kakor jo je imel pred letom dni; vse mestne ulice so očiščene ruševin in promet po mestu se razvija docela neovirano. Ko je bilo mesto že kolikor tolfko očiščeno, je ljudska oblast pričela gladiti in popravljati najpotrebnejša poslopja, predvsem cerkve, bolnice jn šole. Zgodovinska, cerkev sv. Starina, ki je bla poškodovana, je zdaj popolnoma popravljena. Prav tako obnavljajo zadarsko Katedralo. Druge cerkve in samostani pa so ta- . Zavedajoč se velikega pomena telesne vzgoje za mladino, je ljudska oblast pričela popravljati poslopje in stadion bivšega GTa. Pri obnovi je sodelovala mladina in je stadion že kolikor toliko urejen. Poslopje, v katerem so telovadnica, kino in kopel s prhami, bo do spomlad: že docela popravljeno in «zračeno športnikom. Doslej je r Zadru urejenih že več kot 700 stanovanj in stanuje v mestu 12.000 prebivalcev, torej tri petine od števila predvojnega prebivalstva. Kakor mesto, je Mia hudo poškodovana tudi: Industrija, po kateri je bil Zadar na glasu že pred vojno. V Zadru je bila osredotočena skoraj vsa proizvodnja likerjev za Italijo. Tvormc likerjev je bGo v Zsdrn nič manj kakor 10. Tovarna Sapri, ki je Izdelovala vrvi lin mreže, je bala po obsegu in proizvodnji svoje vrste tretja v Evropi. Nadalje so hHe v Zadru 4 tobačne tovarne, farmcike-mija, usnjama, ladjedelnice in drugo. Doslej je bil pri obnovj Industrije dosežen že lep uspeh. Tovarna Sapri je v znatnem delu TEtpcsobljena za obrat, prav tako tvormca likerjev »Luxardo«. Danes že obratujeta dve tobačni tovarni, od katerih ena sama izdela dnevno po 2 milijona cigaret. Obnovljena je tudj usnjama, v dveh ladjedelnicah pa tudi že popravljajo ladje. Električna centrala, ki je bila docela uničena, je v obnovi in je agregat že uporaben. Do popotne obnove elektrarne daje mestu razsvetljavo tovarna Sapri, ki ima lastno električno centralo. Obnova industrije Zadra se nadaljuje in bodo najbrže že v kratkem začele obratovati še nekatere tovarne. Ljudska oblast je takoj po osvoboditvi Zadra začela reševati probleme Zadra, čeprav so bili na razpolago načrtj za regulacijo iz L 1938 in korekture iz 1. 1941, je po vojni nastalo stanje zahtevalo nov regulacijski načrt, po katerem Zadar ne bo več gospodarsko središče zgolj za ropanje in Izkoriščanje vsega zaledja, kakor so si to zamišljali prejšnji »kulturonosci«. Novi Zadar bo ▼ prvi vrsti kulturno in upravno središče severne Dalmacije, obenem pa kulturno zgodovinski spomenik težnje naroda, po svobodi na vzhodni obali Jadrana. Delo na nov; osnovi regulacije je Mio započeto od strani gradbenega ministrstva Hrvatske takoj po osvoboditvi Ntečrt določa porušen je vseh poškodovanih zgradb, izvzemši kulturno zgodovinske spomenike, zapadno od gledališča pa vse do hiš na obali, ki niso poškodovane. Na tem mestu bo dobil Zadar novo lice, s katerim se bo dostojno predstavijal kot zvest stražar našega'Jadrana, fecc-ceos Iz «foggo&sivan&e Pravilnik za izvajanje Zakona e demobilizaciji mlajših letnikov in druge grupe starejših letnikov, hranilcev in vseh žena iz J. A. določa v členu 6., da pripadajo določeni prejemki tudi tistim borcem, ki so bili odpuščeni iz vojske po 1. maju 1945. Razen tega mora imeti vsak demo-bfliziranec predpisane vojaške listine. Pripominjamo, da oficirjem, ki so tili odpoklicani iz vojske na zahtevo državnih oblasti ali ustanov ter so takoj nastopili državno službo, ne pripadajo prejemki, pač pa si morajo oskrbeti vojaške listine. Va* odpuščene borce iz vojske po L maju 1945 porivamo, da se zglasijo najkasneje 60 31. decembra t. L pri mobilizacijskem delegatu onega okraja, kjer stalno prebivajo, — v Ljubljani pa pri delegatu mestne četrti. S seboj morajo prinesti vse svoje vojaške Kerine, iz katerih je mogoče ugotoviti, kje in koliko časa so služili v Jugoslovanski armadi aii NOV in POJ. Ker moramo zbrati potrebne podatke tudi o tistih, ki so služili v naši vojski in bili odpuščeni že pred L majem t. L, naj se zglasijo tudi U pri mobilizacijskem delegatu, da popolni jo zahtevane vprašalne pole. S seboj morajo prinesti vse svoje vojaške listine. Iz mobilizacijskega oddelka IV. armije. Vrnil se je iz Srbije s svojo i Demobiiiziranci odhajajo na svoje domove. Slovo na ljubljanskem glavnem kolodvoru. ODLIKOVANJE JUNAKA Tovariš major Baklo Saje, mornariški oficir je žrtvoval svoje življenje v borbah proti okupatorju na kraških tleh. Za njegovo junaštvo ga je predsedstvo AVNOJ-a odlikovalo z redom »za zastaje za narod UL stopnje«. V ponedeljek je b9a v mestni posvetovalnici v Novem mesta svečanost v čast padlemu Bafeta- Odlikovanje je bfflo izročeno tovarišici Sonji, vdovf 00 padlem junaka. L 3. NOVO MESTO SE POSLAVLJA OD BORCEV V torek, A decembra, smo se poslovil'. demobfB rirani borci od Novega mesta. Svečanost, ki so jo priredili Novomeščami, je bila. res prisrčna, tsfeo da smo odšli iz tega kraja vsi borci z zavestjo v srcu, da nas prebivalstvo Novega mesta ljubi. žene in dekleta so nas obdarile z darilj in cvetjem. Savin. IZ UPRAVNO POLITIČNEGA TEČAJA V SLOVENSKIH KONJICAH V upravno-poliričnem tečaju v Slov. Konjicah, Sj je trajal od 23. 1L do 6. 12. 1946, smo si pridobili znanje. Iz katerega bomo mogli črpati smernice za svoje referate jn za delo v korist ljudstvu svojega lira ja. Izrekamo toplo zahvalo predsedstvu Narodne vlade, odseku za izgradnjo narodne oblasti, da daje možnost politične izobrazbe s pomočjo tečajev, do katerih nam prej ni bilo dostopa. Iz tega upravno-poižtčaeg.. tečaja smo odnesli osnove ta smisel resnične demokracije, da jo bomo kot krajevni odborniki lahko izvajali v korist narodu. Izrekamo zahvalo našemu vodji ;n predavatelju te&.ja Vebru Božu, hi nam je posvetil ves trud. da bi mi krajevni odborniki čim bolj obogateli z upravno-poli-tičnim maznem ta da bi laže opravljali svoje naloge. J. E. Potek tega zasedanja ie nepozaben. Morda človek ta večer sploh ni mogel dojeti v-eiga pomena in smisla tistega, kar se je dogajalo. Golovo pa je, da so vsi navzoči čutili, da se godi nekaj velikega in silnega. In tudi je gotovo, da so se vsem ti trenutki močno vtisnili v -spomin in da marsikaterega od teh ne bomo nikoli pozabili. Ko je govoril vrhovni komandant tovariš Tito. so njegov govor zelo mnogokrat prekinjali z zao burnimi, navdušenimi, neizmerno toplani pozdravi, ki je bila v njih vsa ljubezen vseh narodov Jugoslavije. Saj to ni bilo zborovanje ali konferenca nekega kraja, to je bil zbor predstavnikov narodov Jugoslavije in Tita je v tem trenutku zares pozdravljala vsa Jugoslavija. Njegovo poročilo je bilo jasno, govor in nastop preprost in naraven. Besede so vžigale srca. To so bile besede resnice in borbe, besede 0 naši stvarnosti, be ede, ki jim ni bito treba dodati nobene vejice ali črke. Ko je govoril o resnični svobodi in demokraciji in o državni ureditvi, ki bi jamčila takšno svobodo vsem družbenikom slojem, so ga dolgo, dolgo vsi pozdravljali. Ko pa j« dejal. i da je prišel čas, da se sestavi organ iv obliki začasne vlade, narodne vlade. se je dvorana kar tresla od vzkli-: kov in navdušenja. In s takšnim nav-' dušenjem je vse poslušalo Titov re-• ferat o razvoju osvobodilne borbe narodov Jugoslavije v zveri, z med-. narockikni dogodki. Svet je zasedal ves večer. Sprejeti so bili zgodovinski sklepi, ki te znani vnem narodom Jugoslavije. AVNOJ je postal parlsmant Jugoslavije, ustanovljena je bila narodna vlada, Nacionalni komitet. Odločeno je bilo, da se odvzamejo pravice zakonite vlade Jugoslavije tako imenovani jugoslovanski vladi v inozemstvu in da se prepoveduje povratek kralja Petra IL v domovino in sprejeta je bila najvažnejša odločitev o izgraditvi Jugoslavije po federativnem načeta. S posebnim odlokom je bil uveden v narodno osvobodilni vojski in partizanskih odredih naslov maršala Jugoslavije, naposled pa je po-eben odlok izražal priznanje in hvaležnost narodno osvobodilni vojski, čitanje in izglasovanje teh zgodovinskih odlokov je trajalo dolgo, toda nštd za trenutek se navdušenje iri poleglo. Vsak član sveta in vsak obiskovalec je jasno čutil, da se dogaja nekaj velikega in usodnega. Ko se je dvignil predsednik Slovenskega sveta tov. Vidmar in predlagal uvedbo naslova maršala Jugoslavije v našo vojsko, gotovo ni bilo nikogar v dvorani, ki bi tega naslova takoj ae taravžl v zvezo z imenom agega voditelja. Dolgotrajno in toplo odobravanje v sebi je vsebovalo že tedaj podelitev tega naslova Titu. Takoj nato je predsedništvo AVNOJ-a na predlog slovenske delegacije podelita ta naslov Titu. Tega trenutka zasedanja ni mogoče .pozabiti. BS sem zadaj v dvorani Kot en mož, kot da so se vsi vnaprej dogovorili za neko znamenje, kot bi trenil — je vse hkrati skočilo na noge. Zdelo se mi je, da te je vsa dvorana naglo dvignila in poskočila. V tem silnem in nepozabnem gibu si videl, da so bile tedaj vse mirili posvečene našemu velikemu učitelju in voditelju, velikemu vojskovodji in najzaslužnejšemu sinu naših narodov. Pomislil tem: zdaj je vsa Jugoslavija vstala in Tita okronala z maršalskim naslovom. Vstala je Jugoslavija, okrvavljena in ; hudih bojev, nepokvarjena in | Jugoslavija, ki se bori kot lev s premočnim sovražnikam. Njen maršal Tito pa jo vodi v svobodo in srečo. Tudi. trenutki, ki so v dvorani nastali po tem, so nepozabni. Tito se je vdrugič pojavil na govorniškem odru. Bil je vidno pretresen zaradi _ navdušenja, ki ga res ni inaogoče opisati z besedama, ter se je i zahvalil predstavnikom narodov Ju-1 godavije. V Titovem glasu je bilo ču-< tiita toplino ali ganjenost, podobno, 'Lot je malo prej mehko in toplo ; govoril v padlih borcih in ko sem imel ■ vtis, da v očesu našega velikega to-j variša blesketa solza. Malo prej je jbil ganjen zaradi bolečine za padSi-imi tovariši, za eežtevilnili žrtvami, 'zdaj pa ga je ganila ljubezen, id so 1 jo narodi izrazili po svojih predstav-; rafcifa. borcih in voditeljih. Tito je | tedaj govoril vdrugič, blago in pri-| srčno, z mehkim glasom. Zrl sem ▼ i njegov obraz, M je bil prav očeftav-;**■ I Dan ali dva prej mi je Augushn-Sč v svojem ateljeju razlagal poteze maršalovega obraza. Umeto& je že i »delal kip in s svojim o esom in da-Ujei tiste fine poteze okrog poteze obraza, ki so se na kipu prelivale druga v drugo, vse skupa(j pa v skladno popolnost. Ko je maršal Tito govoril po odloku o maršalskem nastavu, sem videl na njegovem lic« vse tisto, kar mi je umetnik prej govoril, njegov glas pa je ta vtis dopolnjeval. 1 maršalovih ust ter plemsjcšte Ta spontana hi navdušena povezava maišaldke časti s svetfim imenom Tite je napravila pobote vtis aa vse v dvorani. V»a ofarari so bSi zadovoljni. In v tem razpoloženju je tal ^poročen sklep o imenovanju Nacionalnega komitete, o priključitvi slovenskega Primorja in Istre JugoaEa-viji. Prebrane so bile tudi pozdravne brzojavke, ki jih je AVNOJ sprejel in poslal Stalinu. Churchillu, Ho-oeeveltu. Vseslovanskemu komitetu v Moskvi, jugostavaoskiin bratom t Ameriki, Vrhovnemu štabu naše vojske. jettatesn fašističnih zaporov in taborišč ter borcem z neo vobojenSi ozemelj. ! Jesenska zarja se je p SMiževaite, i ko se je to zajedanje zaključila. Stezi speče mestece so se razhajali pre~’ -+—miki vseh narodov Jugoslasir iK (Bo ■ 4 strah ftOTINtn POKO C ! VA IfO um/ SOBOTA, s. Pravi dip nemškega napada na češkoslovaško Vrisöm* feeffliìBjfaostì ia banditizma hMeijevsidli zarob^sr — Podia ig*a nsadžasrs&ega regenta Horthyia •nrnberg «L dec. (Tass) Jutranje »»sedanje sodišča 5. đeoembrar se je priče!o z govorom predstavnika ameriške ofctožbe Aldermana o nemškem asa pori u na Češkoslovaško. Poudaril je izdajalsko vlogo sudetske nemške stranke s Henleinom na čelu napram češkoslovaški državi in dokazoval, da je bila proglasitev tako imenovane neodvisnosti Češkoslovaške delo nemških Mtlerjevcev, ki so preko svoje agenture proglasili odcepitev Slovačke od Češke in Moravske. Alđerman je prečital nato naslednje pismo angleškega veleposlanika v Pragi New-traa, ki ga je poslal 21. marca 1939 lordu Haliiazu, takratnemu ministra »a zunanje zadeve Anglije: »Po vrnitvi Sidorja v Bratislavo v «beto 11. marca ob 10 zvečer so se pojavili na seji kahineta v Bratislavi BGrkel. Seys Ir.ouart in 5 nemških generalov, ki so izjavili slovaški vladi, da mora takoj proglasiti neodvisnost Slovaške. Ko je Bilrkei opazil emahovarrje Sidorja, ga je takoj odpeljal za roko vstran in dejal, da je KKler siđeni] rešiti vprašanje Češkoslovaške. Slovaška mora — je izjavil — takoj objaviti svojo neodvisnost, ker se Fiihrer v nasprotnem primera ne bo zanimal za njeno usodo. Sidor se je zahvalil Bilrkelu za to obvestilo. dajal pa je. da mora proučiti vprašanje s praško vlado. Dogodki se povezami z vdorom nemških čet ▼ češkoslovaško in so se zelo hitro rez-vijali. Nemci so pričeli pošiljati orožje slovaškim hitlerjevcem. Nemški tisk in radio sta pričela srdito kampanjo proti češkoslovaški vladi. Tiso — slovaški kviz! ing, je MI poklican v Berlin. Istočasno so hitlerjevski zarotniki pozvali Madžarsko, da sodeluje pri raK-nrŽnjevamjn češkoslovaške. Vodja škrata® M&džareke. med njimi tudi Basdžaraai regent Horty, so izražali #vof® popotno soglasnost s temi načrti hiderjeveerv. Tožilec Altermam Je nato prečita! »»sledrajo brzojavko Hortyja Hitlerju s dne 13. mama 1939, ki so jo našli v arhivu nemškega ministrstva za zunanje zadeve: >Vaša ekscelenca! Iz-r-sžam vam svojo iskreno hvaležnost Težko mi je povedati, kako sem srečen. da je ta težka doba, ki je življenjskega pomena za Madžarsko, prebrođena. Čeprav služijo naši novi rekruti v armadi vsega pet tednov, s? pridružujemo tej kampanji z velikanskim navdušenjem. Vsi potrebni ukazi so že izdani. V četrtek 16. marec se bo zffodii neki obmejni incident, po kaiSerem bo v soboto izvrše® aapaii Nikoli ne bom pozabil tega dokaza vašega prijateljstva, ekscelenca. Vaš vdani prijatelj Horthy.< Dne 13. man» zjutraj je Tiso prispe? v spremstvu Turčanskega in K ' rRBis!ra v Berlin in zvečer ga je Kiti er epreiel. Vodila so se pogajanja. pri katerih so sodelovali razen Hitlerja in Tisa tudi: zunanji minister von Ribbentrop, državni minister Meisner, genereil Keitel, državni tajnik Ditrich, državni tajnik Keppler in »hrvaški minister Turčaneki. Dokument, ki predstavlja zapisnik teh razgovorov, so is teta ko našli v arhivu nemškega ministrstva za zunanje zadeve. V teh razgovorih je Hitler postavil Siovakom ultimat, v katerem je zahteva!, da se takoj proglasi tako imenovana neodvisnost Slovaške. Vprašal le Ribbentropa, aii ima kaj pripomniti. Ribbentrop je nato poudaril, da mora biti rešitev glede eeod visnesti Slovaške sprejeta v nekaj urah, a ne dneh. Pokazal je Hl-S-erJc ravnokar sprejelo poročilo, da »o s» irr.džarske čete pričele pona-kad v sneti slovaškega ozemlja. Hitler |e? prečital to poračilo. ga omenil Tisa ia izrazil upanje, da bo Slovanka trikoj objavila svoj sklep. Tiso m je nato zahvalil Hitlerju in um aa-gcfovS. đa ee lahko zanese na Slovaško. Slovaki bodo dokazali, kako »enijo Hitlerjevo skrb za interese njihove dežele. S tem so se zaključili tj razgovori, ki jih Alđerman ozna-čaje kot sijajne »s stališča cinizma in drznorfi nemških fašistov in v odnosu do svojih vazalov.< Prišla je vrsta na Prago. Na Hi-tierjero zahtevo je prišel v Berlin češkoslovaški predsednik Hscha z mi-EŠatrom za zunanje zadeve Chvalkov-ekian. V tem času je bil nemški tisk poln klevetniške propagande proti Čehom. Nemška propaganda je obtoževala Čehe, da slabo postopajo * Nemci in zahtevala, da se Praga uniči kot profeomško gnezdo v srcu Evrope. V arhivu nemškega ministrstva za zunanje zadeve so našli tajni dokument, ki predstavlja zapisnik pogovorov s predsednikom Hacbom 15. marca 1939. Gotovo je, da noben drugi dokument tako zelo ne karakterizira provokacijske taktike in mednarodna)}?, banditizma hitlerjevski osvajalec. Ta dokument se imenuje »Razgovori med Fuhrerjem — državnim kancelarjem in predsednikom Češkoslovaške Hachom v prisotnosti zunanjega ministra Ribbentropa hi češkoslovaškega rananjega ministra Chvelkovskega, ki w se vrtni v držav, pisarni 15. marca 1939.« Razgovorom s® prisostvovati: teki asaršsl Gčriatg general Kette!. drl. tajnik Wei«B.dker. državni minister lfefener. državu* tomtiri in državni HeweL Med razgovori jo Hi- tler izjavil, da za drage dežele Češkoslovaška ni drugega kot sredstvo za dosego ciljev. London in Pariz ne moreta nuditi Češkoslovaški stvarne pomoči. Češkoslovaška zanj prav tako ne predstavlja ničesar. Če bi se Češkoslovaška držala linije čim tesnejših odnosov z Nemčijo, tedaj bi to nalagalo Nemčiji gotove obveznosti. Toda on je sedaj srečen, da nima Nemčija takšnih obveznosti. Že v svojih prejšnjih razgovorih s Chval-kovskim Hitler ni dovolil dvoma, da bo neusmiljeno uničil to državo. Ko je Hitler poslal f>o madžarskega veleposlanika in mu sporočil, da si umije roke, je izdal nemškim četam ukaz. naj vdro v Češkoslovaško in priključijo Češko in Moravsko v sestav nemškega. Rajha. Nemške čete so 15. marca vdrle v češkoslovaško. Predsednik Hacha je izročil Hitlerju dokument, v katerem se govori, da izroča s popolnim zaupanjem usodo češkega ljudstva iu češke države v roke Fuhrerja. državnega kaneelarja nemškega Rajha. Tožilec je dejal: Ko je Nemčija zavzela Češko in Moravsko, ju je proglasila za protektorat, .jima odvzela vsak stik z zunanjim svetom, prevzela nase dolžnost vodstva zunanje politike protektorata in postavila svoje oborožene sile na njuni ozemlji. Kar se tiče Slovaške, je bil 23. marca 1939 podpisan med slovaško vlado in Nemčijo sporazum, na osnovi katerega je Nemčija zaščitila interese slovaške države. Dejansko ije to pripeljalo do popolnega zasužnjen ja slovaškega ljudstva. Alđerman je nato preše! na značilnost resničnih ciljev nemške zasedbe Češkoslovaške. 11 cilji so bili, da se zasužnji češkoslovaško ljudstvo, izkoristijo češkoslovaška industrija in prirodna bogastva za povečanje vojnega potenciala in da se ustvarijo strateški pogoji za napad na Poljsko. Goring se je raztovarjal z Mussolinijem dne 15. aprila 1939. v prisotnosti grofa Ciana. Med temi razgovori Je bfl Gating dvoumen, ko je izjavil, da je Nemčija zavzela Češkoslovaško za to, da bi ustvarila najboljše pogoje za nap8d na Poljsko. Alderman je tudi navedel dokument, ki so ga dale na razpolago mednarodnemu vojaškemu sodišču v Nurabergu češkoslovaške oblasti. Ta dokument je uradno češkoslovaško poročilo, sestavljeno v skladnosti s sporazumom 4 velesil z dne 8. avg. 1945. Tožilec je v kratkem formuliral zaključke, ki izhajajo iz njegove vsebine in dejal: Dokument doka- zuje prvič, da je bila med stranko Henleina — nacionainosocialistično stranko Nemčije in Ribbentropom najtesnejša zveza za zaroto proti češkoslovaški republiki; da je nemško veleposlaništvo v Pragi vodilo delovanje nemških fašistov v Češkoslovaški, da so nemški organi, med njimi tudi diplomatska misija v Pragi, financirali Henleinovo gibanje v Češkoslovaški, in da so nemški fašisti vršili preko Henileinove stranke sabotažo in špijonažo v Češkoslovaški S tem so bile zaključene razlage, ki so bile posvečene napadu Nemčije na Češkoslovaško. Tožilec je podčrtal dejstvo, da so obtoženi GSring, Ked-tel in Jodl aktivno sodelovali na vseh sejah, M so predvidevale napad na Češkoslovaško. Nato je govoril predsednik angleške obtožbe o prestopkih proti mednaerodnim pogodbam. Drugi predstavniki angleške obtožbe bodo posvetili svoje govore napadu Nemčije na Poljsko. Gdansk in Norveško, Holandijo, Belgijo in Luksemburg. Nato bo ameriški tožilec Alderman govoril v imenu angleške in ameriške obtožbe o okolnosti h napada Nemčije na Sovjetsko zvezo in Japonske na Združene ameriške države. Angleški tožilec Max Well-Fifle je pričel svoj govor z naštevanjem mednarodnih pogodb, ki so jih nemški fašistični osvajalec grobo prekršil. Hisfska&ie £ašist@v proti Jugoslaviji Rim 6 dec. »II Lavjratare« poroča iz Legnana (severna Italija), da so te dni pirofašističm elementi poskušali s protijugoslovanskimi provokacijami. Skupina dijakov iz Legnana je Sla na ulico s transparenti z napisi »Hočemo vojno z Jugoslavijo«. toda delavci in delavke so sami razgnali to skupino provokatorjev. Ze naslednjega dne so se pojavili na ulicah isti ljudje z istimi transparenti. Tokrat sj razgnali de- monstrante delavci z ljudstvom m vojaki. »Units« Poroča, da je skupina fašističnih dijakov priredila v Genovi demonstracije proti Jugoslaviji z vzkliki: »2ivela vojna«. Te provokacije so povzročile odpor pri ljudstvu, posebno pri mornarjih in delavcih, ki so z energičnimi ukrepi prepodili to skupino dijakov. Kako: piše »Unita«, je provokatorska akcijo teh dijakov obsodila tudi zveza visokošolske mladine v Genovi. Fašistične demonstracije v Ankari Ankara, 6. dec. (Tass) Včeraj so bile v Carigradu pod očitno policijsko zaščito demonstracije, ki se jih je udeležilo več tisoč dijakov, fašistično usmerjenih gojencev vojaških šol in dijakov z ^mnazii in drugih elementov. Značaj demonstracije dokazuje, da so jo oblasti vnaprej pripravile. Demonstranti, ki so jih podžigali na zborovanjih, so se napotili proti poslopjem uredništev redkih demokratičnih časopisov, ki izhajajo v Turčiji. Oplenili so prostore uredništev in tiskamo demokratičnih časopisov »Tan«. »Turčija« in »En Dunia«. Napadli so delavce teh lirtov, razbili vse tipkarske stroje in vso opremo v uredništvih ter izvršili tudi druga dejanja, ki so vredna fašističnih razbojnikov. Prav tako so opioiili skladišče knjigarne, ki je prodajala nova sovjetska literarna dela. Knjige in druge časopise, ki so brli v skladišču, so uničili. Fašistični demonstranti so vzklikali proti Sov j etiki zvezi. Kljub vsemu temu se nekatere uradne osebnosti v Ankari in Carigradu trudijo, da bi predočile dejanja teh razbojnikov kot manifaitacijo neke »demokracije«. Sef policije je, kakor piše »S&n Telegraphe«. označil to demonstracijo celo kot rodoljubno manifestacijo. 1 stavka nad 750.000 delavcev Wangling tem, #. dec. Agencija Associated Press poroča, da stavka v Združenih ameriških državah sedaj približno 750.000 delavcev in vključuje pri tem tudi preko 250.000 delavcev tovarn »General Motan«. Stavka preti, da se razširi tudi ca delavce podjetja jeklene industrije in tavam, ki izdelujejo električne naprave. Predsednik sindikata električarjev, ki spa-V sestav kongresa industri j: kih organizacij, je izjavil, da ima sindikat namen. da izvede 14. decembra glasovanje glede vprašanja stavkanja 270 tisoč delavcev družbe »General Electric« in »Westinghou e«. Poleg tega ima sindikat tudi namen da izvede glasovanje v podjetjih »General Mo- tors«, ki fedotaje?o ve. Sindikat električarjev obtožuje družbi »General Electric« in »Wa:tiig_ hause«, da zapirata nove tovarne, ki jih je zgradila država, katerih približna vrednost znaša 132 milijonov dolarjev istočasno pa nadaljujeta z gradnjo tovarn v manjših mestih in gospodarskih predelih, kjer je mezda nižja bot v velikih mestih. Chicag«, 6. dec. Deset tisoč nameščencev klavnic družbe »Cadeny«, članov sindikalne organizaoije CIO (kongresa industrijskih organizacij) je stopilo v 24 urno protestno stavko. Stavkajo v znak protesta proti izjavi delodajalcev. da se nočejo pogajati glede povišanja mezd Pefoža) n» Sumatri Tedsto feolj napet i Delhi 6. dec. (Tass) Indonezijski odredi so se po angleškem ultimatu umaknili iz severnega dela Bandun-ga in pripravljaj» umik tudi iz ju-I žnega dela mesta. Na področju Ban-j dunga se nadaljujejo srditi boji I Brez ozira na znatne izgube napa- j j dajo Indonezijci angleške položaje. ] j Indonezijci so obonženi s strojni-! cami, minometi in ročnimi granata-! mi. V Semerangu je mimo. Popod-| noma je vzpostavljena zveza med I Ambaravo in Semerangom. Iz Su- j rabaje se pomikajo proti jugu an- j gleške in indljške tankovske in top- ; j raške enote. j Dopisnik agencije Reuter poroča iz Batavfje da so n« ukaz generalnega poročnika Christisona laponske tankovske in topniške en .rte pri- , l Hg a. pomoč indijskim emtar* | se bore Proti Indonezijcem na področju Bandunga. Jap^i^ca baterija 6 topov srdit» napa4g-mdonezijske položaje v Bandungjj.angleški letali tipa »Moscuiito^j,^ sta oboroženi z raketnimi napravami, in 2 bombarderj a tipa »Thundervolt« sta pri bombardiranju uničila vsa p »slopja v Bandungu. kj so jih Indonezijci spremenili v oporišča. Kakor pravi uradno vojaško poročilo. objavljeno 3. decembra v Ba-taviji, postaja pjložaj na Sumatri vsak dan bolj napet. V srednjem deta otoka je Prišlo do spopadov med indonezijsko pdficžjo in Japonskimi en »temi, ker so Japonci ščitili prevažanje holandskih kolonialnih čet v Fort de Rock. ki so bile poslane tja na ukaz angleškega poveljstva. Madžarski revizionisti Ste». donokraižona Jugoslavija je po zmagi protibitierjevske Zvez. nad fašistično Nemčijo z velikim razumevanjem pričela obravnavati svoje odnose do Madžarske. Jugoslavija je v težnji, da bi z vsemi svojimi sosedi vzpostavila čim boljše odnose in tako doprinesla svoj delež k utrditvi miru v tem delu Evrope, s simpatijami spremljala napore demokratičnih sil madžarskega naroda, da bi — s sodelovanjem v boju svobodoljubnih narodov proti Hitlerjevi Nemčiji — vsaj zadnji trenutek oprale velik madež, s katerim so zaznam enovali Madžarsko njeni protiljudski režimi, ko so jo bili vpregli v zločinsko vojno na strani fašističnih siL Narodi Jugoslavije so videti in vidijo v krepitvi demokracije v Madžarski, v dosledni borbi za popolno odstranitev fašističnih ostankov v državi, prvi, temeljni pogoj za dobre odnose s to našo severno sosedo. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da je tudi Madžarska sodelovala pri fašističnem napadu na našo domovino, is zlasti, če pomislimo, da se naši narodi še predobro spominjajo hudih zločinov, ki so jih madžarski fašisti zagrešili nad našimi brati v Vojvodini V luči tej dejstev je gotovo povsem naravno, da je stopnja zaupanj naših narodov do povojne Madžarske, stopnja naše pripravljenosti, da te dežele ne obravnavamo le kot premagano sovražnico, temveč tudi kot deželo, ki nanjo lahko računamo kot na zanesljivega sodelavca pri izgraditvi novih, bolj zdravih odnosov v Podonavju. — morala biti odvisna od resnične, preverjene pripravljenosti današnjih političnih či-niteljev v Madžarski, da enkrat za vselej odstranijo vse tiste elemente in naziranja. ki so prišli tako jasno do izraza ob priliki napada veliko-madžarskih imperialistov na svobodo ki neodvisnost sosednih, zlasti slovanskih narodov. Razvoj razmer v povojni Madžarski je v polni meri pokazal, da je demokratizacija te dežele težka nalogu. Danes je namreč jasno, da je Madžarska še vetk-o daleč od tega, da bi jo lahko smatrali kot deželo, ki je iztrebila fašizem, ali vsaj kot deželo, kjer je fašistom onemogočeno, da bi prišli do resnega vpliva v političnem življenju. Dogodki so pokazali. da v Madžarski še vedno niti približno ni odstranjen vpliv tistih elementov, ki so nastopili pred vojno in med vojno kot nosilci šovinističnega sovraštva do sosednjih narodov in imperialistične revizionistične ideje o »veliki Madžarski sv. Štefana«. Nasprotno so resni znaki, da zadobivajo ti elementi s tem, da se tihotapijo v danes najšte- vilnejšo vlada jočo stranko malih posestnikov, vpliv tudi na uradno politiko države. Navzočnost vetikema-džarskih imperialistov, nepomirljivih sovražnikov vzpostavitve dobrih odnosov s sosednimi narodi v Stranki malih posestnikov in da preko njih poskuša duhovni voditelj madžarske reakcije in zagovornik svetoštefan-skega revizionizma v zahodnih državah Tibor Ekhart, onemogočiti demokratizacijo dežele, oziroma poskuša Madžarsko — na škodo temeljnih interesov madžarskega naroda in za račun sovražnikov miru v Evropi iz tabora mednarodne reakcije — spet spremeniti v oporišče za ogražanje svobode, neodvisnosti in državne nedotakljivosti sosednih narodov. Povampirjenje madžarskega revizionizma je prišlo do polnega izraza v pisanju tednika »Igazsag«, glasila Stranke malih posestnikov. Na uvodnem mestu tega uradnega glasila stranke, ki ima v današnji vladi najbolj odgovorne resore, je neki Lajoš Keleman smatral za umestno »zdaj, ko velesile priznavajo našo deželo« (t. j. Madžarsko), postaviti odkrito zahtevo »naj se Madžarski storjene zgodovinske krivice popravijo«, zahtevo za revizijo madžarskih mej • sosednimi državami, za »plebiscit « spornih ozemljih«. Iz dejstva, da »madžarska vlada nima več začasnega značaja.« sklepa Keleman, da je za madžarske imperialiste prišel čas, »da takoj intervenirajo z vse energijo«, in če bi bilo potrebno, v primera »da spomenice in prošnje ne potno rejo,« tudi »udarijo s pestjo po j zeleni mizi, kjer se zdaj razpravlja o teh vprašanjih,« t. J. o vprašanjih ureditve odnosov Madžarske s sosednimi državami. »Meje, ki so jih naviti leta 1920. ne morejo biti večne,« vpijejo madžarski revizionisti skori stolpce glasila Stranke malih posestnikov in zaključujejo: »V znaku te misli navodila na- Šim diplomatom, ki gredo ▼ inozemstvo. Naj oni v daljnem tujem svetu raztolmačijo javnemu mnenju, da obstaja v Donavski kotlini majhna država — Madžarska, ki ne želi več kot možnost za življenje, narodnostne meje in plebiscit o spornih ozemljih. Pisanje glasila Stismke matih posestnikov, zahteve, ki jih te poudarja in dokazilo teh zahtev, vsekakor niso nič novega za demokratične sile v sveta. Vri Združeni narodi, posebno pa narodi Jugoslavije in narodi bratske Cehoslovaške bodo v njih z lahkoto spoznali tisto strupeno propagando veljlaamadžarskega šovinizma, s pomočjo katerega so predvojni madžarski vlastodršci privlekli Madžarsko v zločinski pohod proti svobodoljubnim narodom in hi je dala navdiha razbojnikom Horthyjevih tolp, da so v množicah klale po zasedenih delih Jugoslavije in delale zločine na Slovaškem. Nas preseneča ket novica samo dejstvo, da madžarski revizionisti smatrajo, da že sedaj, komaj leto dni po poraza nw-džarskega imperializma v vojni na strani fašistične Nemčije lahke »energično posredujejo« hi »udarijo pestmi po miri«. Odkriti pojav sve*o3tefen*ega irevirirmmna v krtin stranke, ki nori največje breme odgovornosti zi h» jroda povečano nezaupanje pri Mednih narodih v «Khmrih do današnje ! Madžarske. Ta pojav bo predvsem utrdil prepričanje, da so ukrepi, ki jih izvaja današnja Cehcsiovaška glede na madžarsko manjšino, zares ne-obhodno nujni, da se zavaruje pred vsem. kar se je v nedavni preteklosti pokazalo teko nevarno za osnovne interese češkega in slovaškega naroda. Tudi narodi Jugoslavije, žrtve z hrbtnega napada s strani Horthyjeve Madžarske lahko odgovorijo na tako drzna revizionistična izzivanja iz ene vladajočih strank Madžarske le tako — kljub iskreni želji, da bi vzpostavili čim boljše odnose z džarakim narodom in navzlic svojim tolikokrat izraženim simpatijam resnične demokratične sile v Madžarski, — da jih pri obravnavanju vprašanja njihov odnosov do Madžarske predvsem navdihuje dejstvo, da je Madžarska dežela, ki jih je neizzvano napadla in ki so nje čete so-_ delovale pri zločinski zasedbi naše j domovine. Vse to brez dvoma opozarja na to, da bo resno' opozorilo madžarski javnosti na škodljive posledice, ki izvirajo iz revizionistične gonje za položaj Madžarske v odnosu do sosednih držav, predvsem v prid madžarskemu narodu. Demokratične sile Madžarske naj bi priklicale v spomin revizionističnim možganom v Stranki malih posestnikov, da je s propadom hitlerjevske Nemčije za vedno zašla doba. ko so nekateri mislili na uresničenje zasužnjeval uih načrtov v škodo svobode in neodvisnosti sosednih narodov. Težke žrtve in trpljenje, ki ga je moral prestati madžarski narod kot posledico pustolovske politike svetoštefanskih imperialistov. mu bodo gotovo v marsičem pomagale, da odkrije dejstvo, da je revizionistična gonja meč, s katerim madžarska reakcija želi uničiti njegove še ne ustaljene demokratične pridobitve. Kar pa zadeva Lajosa Kelemana in tistih, ki mu ukazujejo, kakor tudi vseh tistih skupin v Stranki matih posestnikov, ki njih pojmovanja Keleman izraža, naj vedo. da bodo svoji domovini boljše služili, če bi razpravljali o tem, kako bi Madžarska čfcn boljše in uspešnejše lahko izpolnila obveznosti do narodov, ki jih je napadla in jim povzročila škodo, oziroma, da izpolni pogoje premirja. To • bi bilo v vsakem primeru mnogo bolj koristno za madžarsko ljudstvo kot pa njivo smešno govoričenje o »energičnem posredovanju« in o »udarcih s pes jo po miri« proti tistim, ki so v neprimerno boljšem položaju, da bi. pa še kako prepričljivo, »udarili s pestjo po zeleni miri«, zlasti ko gre za tako odkrit poizkus, obnoviti zločinsko politiko proti miru v Evropi, politiko, ki se je pred vsemi svobodoljubnimi narodi razkrinkala s svojo vlogo v drugi svetovni vojnL (Dušan Blagojevič v »Borbi«) Seznam avstrijskih vojnih zločincev Dunaj, 7. dec. (Taas). Komisija ki pripravlja gradivo za razpravo, proti avstrijskim vojnim rioSsicem, je zbrala obširno dokazno gradivo. Na prvem seznamu avstrijskih vojnih zločincev je preko 80 oseb. Med njimi so: Maks'inllljan Angelis, državni tajnik v Seys3-Inquartovj »vladi« med Hitlerjevo zasedbo Avstrije; Anton Apolo, bivši glavni ravnatelj in predsednik »Daender Bank«, ki je financiral hitlerjevsko stranko; Hans Biaschke, SS-Groppenifiihrer in dunajski župan; Hans Bran, KreMeifcer iz Neukir-chena; Sepp DCgtrlch, SS-Obergrup-penftibrer. ki Je krjv za razrušenje Dunaja; Honstenau. bivši podkancler; Karl Heifer, gauletter tiroiško-vccarlberSd, Friedrich Rainer, gau-lelter Koroške; Seyss-Inquart; Bal-đour van Schirach, Gvfdo Schmidt; Anten Rtatelea ta drugi. Del zločincev je bal že aretiran, medtem ko se drugi še škrlvajo. Prttr tako bodo sestavljene Kate bivših gestapovskih agentov, uradnikov fašističnega. »pravosodja*« ta vladnih organov izza časa zasedbe. Finsko Ijndstvo prof! vojnim zločincem Helsinki, 6. dec. (Tass). Oasorp« še nadalje objavljajo poročila, ki prihajajo iz različnih delov dežele, o protestnih shodih proti odgoditvi razprave protr; vojnm zločincem in proti osvoboditvi štirih obtožencev iz preiskovalnega zapora. Resolucije, ki so jih sprejeli na Shodih, zahtevajo strogo kazen za vojne zločince. »Vspaa Sana« Je sporočil 4. decembra, da se je vršil pred kratkim v kraju VaJkeakoski shod. Id mu je prisostvovalo mnogo Ijudi. Na žherovanju so dklenili da bodo postali vladi naslednjo resolucijo: »Obtoženi vojn! riočtad, k» so biH izpuščeni na svobodo, morajo biti nemudoma aretirani. Reakcionarni član} sodišča za vojne zločince morajo Nti čtmprej nadomeščeni z zmožnimi osebami, ki ne zaničujejo demokracije. Vojne zločince je treta z vso strogostjo zakona kaznovati jn zaseči njihovo Imetje. Pismena propaganda, ki brani obtožence ta ki jo vodi reakcionarno časopisje, se mora. nemudoma končati. Preprečiti je treba manifestacije in druge proteste fašističnih elementov.« Bivši fašistični tajnik v Gorici aretiran Rim 7. dec. Policija je aretirala te dni ▼ Rimu Bonespareuda Luca-schia. bivšega fašističnega tajnika m garfšh» področje, ki se je več mesecev skrival ▼ ttaHjansSd prestolnici. Sedaj je v zaporu v »Regina Ooe#i«. od koder ga bodo prepeliali v Trat. da bo obsojen za riočine, M m Ji Sfcjfl* v GaricL Ob devetietnid Stalinske ustave .Mos&va, 6. dec. (Ta^i Včeraj je ao-vjetio ljudstvo prema vilo dan Ste-iinake ustave. Zjutraj si je Moskva nadela svečano lice. V proslavo dos-va ustave so bila v tovarniških kUt-hii velika zborovanja. Nad 3500 ta-vamid-iih delavcev in uradnikov, ki so prišli v palačo kulture avtomobilske tovarne, je poslušalo nagovor poslanca vrhovnega sveto Pičugina. proslavi v kltsbu gradbenikov je prisostvovalo nad 600 gradbenikov. Včeraj je Do dft-settisoče Moskovčanov cfcl-kalo gledališča, koncertne dvorane, kinematografe in muzeje. Okrog 5000 o6eč> je obiskalo slikarsko galerijo Tretjako-va. Mnogo oblikovalcev je privabilo več razstav, ki razlagajo načela Stalinske ut tave — najbolj demokratične ustave sveta. Poročila, ki prihajajo iz Leningrada, Kijeva. Rige Vilna Kta-njeva Sverdlovško. Molotova in drugih mest ZSSR govorijo o proslavah dneva Stalinske ustave. Moskva, 6. dec. »Izventjja« prinašajo v svojem uvodnem članku proslavo devetleinice ustave in pišejo: Osmi vsezvezni kongres je določil novo ustavo ZSSR, katere tvorec in navdihovalec je veliki Stalin. To je bil zgodovinski dogodek in sovjetske ljudstvo ga je ovc&ovčilo s tradicionalnim praznikom proslavitve sovjetske ustave. »Pravda« spominja čitatelje na S. december 1S43. ko je šlo za usodo Moakve, domovine in za usodo velBrih pridobitev ki so zapihane v urtavi. S. decembra je nemški obveščevalni urad »Transocean« v Bs !jt»u sporočil: Nemški krogi izjavljajo, da so nemški častniki na ozemlju okoli prestolnice Sovjetlke zveze že tako daveč da lah-h© z dobrim daljnogledom vidijo središče ma ta. Sporcala, ki » jih dajali nemški poveljniki, nio niti najmanj zmanjšala zaupanja sovjetskih borcev in častnikov. Nihče od njih id dvomil o uspehu. Verovali so v zmago z vsem srcem in dušo 6. decembra zjutraj so =ovjeteki paUđ pričeli z napadem. Napadli io v ansi zapada. Ofenziva je bila tako skrbno pripravljen da so že v prvih urah osvobodili ogromna podrtija Sovjefcfee zveze. Bolismfto siforaatsfs se sestane IS, im. S-ofiia 7. dec. Na komferonci s pc\s> stavniki tiska je minister za informacije Karsov -ziavll, da je ministrski svet sklenil, da bo novo sobranje pričelo z delom 13. decembra. Ameriški poslan* v Madžarski Washington 7. dec. Predsednik Truman je imenoval Arthurja Sen-fieida za poslanika Združenih ameriških držav v Madžarski Rovarjenje hitlerfevcev v Španiji Pariz 7. dec. »Firmi NatSonal« a£- še p »d naslovom : »400 tisoč vojakov generala Franca se nahaja na naši meji« na svoji prvi strani naslednje: Izgleda, da se Pozablja, da j« na naši meji 400.000 Francovih vry jakov, med njimi 50.000 nemških i» 6500 kamufliranih francoskih rrdlič-nScov. Časopis opozarja na rovarjenje trustov v Španiji in pravi, da ja od 5000 špandkih trgovskih podjetij 1000 podjetij pod absolutno kontrolo nemškega kapitala in da je 2908 podjetij pod nemško upravo, ne računajoč »mednarodne kartele«. ▼ katerih so bratško združeni kapitalisti vseh dežel. List zaključuje svoj članak, poudarjajoč, da se vodi istočasno krvava borba v Madridu. Ge-fidji in Kataloniji, kjer gverilci, il imajo potno podporo ljudstva, odklanjajo vsak kompromis s fašizmom. Princ Umberto sprejet vodjo fiovofašistov Rim, 6. đec. V času svojih posvetovanj med vladno krizo je princ Umbèróo pozval tudi Ciaclažja. vodjo zloglasnega novofošističnega gibanja. imenovanega »Uomo qualunque«, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo in ogorčenje italijanskega ljudstva. »Italia Libera« piše: Manerhija le nadalje izkorišča celo t» politične ničlo. To je žalitev demokratične Italije in dokaz, da obstoja v Italiji nevarnost za demokratizacijo. Danes ne gre samo za običaju » ministrsko krizo, temveč je treba enkrat za vselej uničiti nevamoa fašizma. treba je rešiti svobodo, id smo jo tako drago plačali Kratke vest! Češkoslovaško - danska trgovinsira pogodba. Češkoslovaška je sklenite trgovinsko pogodbo z Dansko. Na osnovi pogodbe bo Danska Češkoslovaški dobavljala ribe, konzerve in insuKn, Češkoslovaška pa Dansta stroje, kemikalije, teksttoe ta steklarske proizvode. Prvaki »napredne stranke« m Japonskem — vojni zločine*. Agencija France Presse poroča, da je prišlo do krize v tako zvani aiprednt stranki, ki predstavlja desi» co v japonskem parlamentu, in sicer zaradi tega. ker so trije prvaki stranke na zadnjem seznamu vojnih riočjn-cev. Eden izmed njih — Skušaj Na-kadzima, znani prozvajalec vojnih letal, je eden izmed velikih finančnih podpornikov stranke. Libanon zahteva prevzem Javne uprave. Predsednik KbananBke vlade Sami Sol je sporočil v skupštP-da je vlada Libanona poslala francoski vladi spomenico, v kateri zahteva prevzem Javne uprava, te Je radijske ta telefonske službe te sa-ptembo sovražne Imovine, kakor tari glede na to. da Je Ltwnon doM svojo neodvisnost., vzpostavitev malnega rito' risi5 iškega v> štva a Francijo, StOTBNSKI POROeiTAtEQ Maše gospodarstvo KknsÜlskostr&jne postaje In naša vas ▼ sredo opoldne se je končalo dvodnevno povetovanje upravnikov nadih uprav knietljako-strcdnih postaj. Trajalo je s premori nad 10 ur. Posvetovanje, ki ga je sklicala Glavna uprava v Ljubljani, je bilo v prostorih ministrstva za kmetijstvo. Dnevni red je bil zelo obštten to je obsegal vsa vprašanja nadaljnjega razvoja in organizacije naših kmetijsko-strojnih postaj. Posvetovane je bilo po svoji vse-bQo zelo zanimivo. Značilne so bile besede, ki jih je med razpravo spontano izrekel primorski delegat, ki Je upravičeno dejal: »Za nas je balo silno važno, da smo prišli na to posvetovanje, čeprav smo morali premagati velike ovire. Danes so se nam kar oči odprle.« Napeto smo poslušali prav istega delegata, ko je pripovedoval, kako veSiko je zanimanje za kmetijske stroje na Primorskem, kjer je mladina tako navdušena zanje t da bi hotel biti traktorist že vsak kmečki fant. Vsak bi rad znal ravnati tudi z drugimi kmetijskimi stroji, žal »o naše kmetžjsko-strojne postaje na Primorskem, zaenkrat zaradi razmer še slabo opremljene, boriti se morajo z velikimi težavami, ker ni dovolj nadomestnih delov, goriva, mazila ki tud: denarnih sredstev. Toda ko bo prišel čas, bo tudi Primorska dobila svoj delež, kakor ga bodo dobile vse naše pokrajine. Tajnik GuStroja je s prepričevalnim navdušenjem zagotovil primorskemu delegatu: Dobli ne boste samo tega, kar ne bedo potrebovali drugje, kakor si ti tovariš skromno oblikoval svojo željo, temveč vse, kar boga« potrebovali, čeprav morda druge pokrajine še ne bodo imele vsega. EU sem eno leto pri partizanih na Primorskem n sem spoznal velike odlike našega primorskega ljudstva. To ljudstvo resnično zasluži, da mu pomagamo v vseh njegovih stremljenjih. Najobsežnejše bi najpodrofcmejše »delano je bilo poročilo upravnika uprava kmeUjsko-strojn ii postaj v BraZeah. Naši Javnosti je dobro mano, s kakšnimi težavami se mora boriti obnova kmetijstva na Krškem polju in na Posavju, kjer je okupator divjal kakor malo kje drugje v naši dom ov ni Ljudstvo Krškega polja In Posavja, kolikor se je že vrnilo. Svi v veliki stiski, ker mu primanjkuje prav vsega. Razumljivo je zato, da je v neki meri najbolj dostopno za delo kmetij-efco-strojnih postaj, v katerih spoznava počasi ne samo svojega rešitelja lz trenutne stiske, temveč tudi vodnika na poti v veliko bodočnost našega kmetijstva, vodnika, ki terja od naše vas', da mora v svojo korist v marsikaterem pogledu odstopiti od svoje tradicionalne miselnosti. Na Krškem polju naslavljajo posamezne vasi na upravo kmetijsko-strojalh postaj ponovno in ponovno prošnje za dodelitev traktorjev. Pogosto posamezno naselje niti ne preračuna, ali se mu res izplača imeti samostojno kmetijsko-strodno postajo. Kjer že deluje kmetijsko-strojna postaja, tam si hočejo ljudje pridržati traktor kot svojo skupno vaško last in vedno- sprašujejo, sH ga lahko odkupijo. So pa dovzetni za pojasnio, da strojno delo ne sme biti predmet špekulacije, da morajo biti traktor in vsi drugi Stroji last skupnost® in da morajo v primeru potrebe pomagat danes v tej, jutri v drugi vasi. Nešteto je vprašanj in težav, ki so povezane z uvajanjem strojev v kmetijsko delo, tako na Krškem polju, kakor po drugih delih naše domovine. Na Krškem polju meri na premer posamezna kmetija povpreč- last so, je bOo zakonito rešeno že s splošnim odlokom A.VNOJ-a o prehodu vse imovine okupatorja v last države. Vendar so z ljudmi, z raznim?. zadrugami la odbori težave, ker bi * radi traktorje In druge stroje pridržali v svoji lasti »Traktor je ljudska last, mi ga ne damo«, se branijo ne toliko zato, ker bi položaja ne razumeli, temveč bolj zato, ker se bojijo, da potem ne bodo imeli nobenega stroja. Ponekod odloča seveda tudi špekulacija. Tako so sl nekateri prisvojili traktorje, se pridobili prevozno dovoljenje in sedaj z njimi opravljajo prevozništvo. Glavna naloga traktorja pa je delo na polju, ne prevažanje tovora. Spekulantje ae za to dolžnost ne menijo in se se odzovejo pozivu, da bi s traktorjem orali Njih zanimajo le prevozi, ker z njimi veliko zaslužijo. Razumljivo je, da tako stališče ne more obveljati, posebno ne primem, ko gre za traktor, ki Je last države. Traktor mora služiti skupnosti, ne sme pa biti kapital za izkoriščanje in obogatitev tako posameznikov kakor zadrug In odborov. GustroJ, ki zastopa lastnino države, bo zahteval vrnitev vseh traktorjev nekdanjih okupatorjevih vaških strojnih skupnosti Dodelil jih bo posameznim strojnim postajam In preko njih bodo traktorji nadaljevali svoje plodonosno delo, morda prav v istem kraju ali pa v drugem kraju, kjer bodo trenutno bolj potrebni in koristni. Naše kmetijsko-strojne postaje, ki so že ald pa še bodo ustanovljene povsod, kjer bo potrebno, bodo opremljene z velikim številom vseh kmetijskih strojev, ki bodo za najnižjo možno odškodnino na razpolago prav vsakemu kmetu. Ne sme se več zgoditi, kakor se je zgodilo nekje v Slovenskih goricah, ko Je zadruga zavrnila prošnjo malega laneta za oranje s traktorjem z utemeljitvijo: »Saj ni naš član!« Tako stališče je docela zgrešeno In Je dediščina stare miselnosti, ki Jo Je po nekaterih naših Se ne dovolj prezračenih zadrugah še precej. Doce- lt drugače bi pravOno dela na primer zadruga v Stični na Dolenjskem, id pomaga a svojim! stroji, kjer Je potreba In se trudi, da povsod duži splofinostL SvojevrBtna vprašanja Je treba reševati v Prekmurju. Prekmursko ljudstvo, Id ga je dolgo tlačil te izkoriščal madžarate! grof in veleposestnik, se Se danes nj moglo popolnoma otresti svoje nekdanje miselnosti. še danes zaupa zgolj domačinom ta vidi v vsakem tujcu »prišleka«, ki ga hoče opehariti. Ta odpor občuti tudi uprava kmetijsko-strojnth postaj, katere delo je zaradi tega otežkočeno, posebno ker odpor podpihuje domača prekmurska reakcija. Vendar se traktor tudi v Prekmurjm uveljavlja la ni več daleč dan, ko bo tudi prekmurske ljudstvo spoznalo, kakšne perspektive "se nar odpirajo. Posvetovanje se je bavBo tudi s številnimi drugimi gospodarskimi In tehničnim/ vprašanji, ki so povezana z organizacijo in delom kmetij-sko-strojnfh postaj. Zaključno so bile ugotovljene potrebe posameznih uprav In postaj glede Strojne opreme. čeprav so nekatere strojne postaje že danes dobro opremljene, bo število strojev še izpopolnjeno, enako pa bodo opremljene vse druge postaje. Imele bodo na razpolago zadostno število traktorjev, traktorski plugov, traktorskih bran, traktorskih krožnih bran, traktorskih kultivatorjev, traktorskih valjarjev, traktorskih kosilnic ln po možnosti traktorskih žetvenih strojev. Nadalje boto na razpolago mlatfl-ni.ee, slamoreznice, deslnfektorji za žito, selektorji, sejalnice za žito te posebej za koruzo, okopalnOd, stroji za saditev krompirja, hidravlične stiskalnice za sadje, motorne kosilnice, plugi za rigolanje, obračalniki sena, konjske grablje, gnojnične črpalke, mlatilnice in stiskalnice za sončnice, robkači za koruzo, sadni mlini, travniške brane, izkopači za krompir in drugi. Velikega pomena bodo žlastl motorne kos lnice, Id so zelo uporabne v hribovitih krajih. Z njimi bo sRno olajšano eno najtežjih kmečkih del, namreč košnja po strmih travnikih. (Pišejo nam je uživanj« dodterijenjsiao, torej za 390 dinarjev ceneje še pravilo je: potrpitno drug z ! kakor v komisijski prodaji. mer? davka. Davek se mera plačati v 30 dneh po sporočitvi odmere. Predpisi novega zakona Pa veljajo za vse zapuščine, o katerih še ni Izdana pravomočna odločba. V primeru daritve med živimi mr Davek na dediščine in darila Po novem zakonu o neposrednih < Pri vrednosti dediščine ali darila davkih se poleg dohodnine pobira 1 od 10.000 do 25.000 din, znaša davek kot neposredni davek le še davek na' na dediščino ali darilo za stea ali dediščine te darila. Tu ne gre morda j hčerko 2.5 odnosno 3 odnosno 3.5% za kak nov davek, temveč je zako- i ( po višini neposrednega davka dedi-nodajalec le prevzel ta davek v spre- . ča); pri vrednosti dediščine ali da-menjeni in reformirani obliki iz prej- j rila od 25.000 do 50.000 din, znaša šnjih taksnih predpisov. Pri sestavi ; davek 4 odru 5 odn. 6%; pri vredno-novega taksnega zakona je bilo nam- j sti dedišč^te ali darila od 50.000 do reč uveljavljeno načelo, da predstav- j 100.000 dih znaša davek 7, 8 odnosno lja taksa protivrednost za delo or- j 9%; pri vrednosti dediščine od 100.000 ganov državnih oblasti odnosno da J do 250.000 din pa 10, 11 odnosno je taksa dejansko povračilo za uslu- j 12%. Tako se lestvica stopnjuje in ge, ki jih država nudi posamezniku. ; je najvišja pri dediščinah nad 3 mi-Zato so bile lz novega taksnega za- ! lijone din, kjer znaša davek za take-kona Izpuščene vse one takse, id ga dediča (otroka) 25, 27 odnosno Imajo značaj davščine. Med njimi Je 30%. bila v prvi vrsti dedna in daritvena pD stopnji sorodstva spadajo v H. pristojbina, ki je bila v novi obliki, skupino naslednikov odnosno obda-vnešena v zakon o neposrednih dav- ; rovancev ostali potomci zapustnika klb kot davek na dediščine te da- v ravni črti ter mož in žena. Za de-rlla. Davek na dediščine ta darila plačajo dediči, volilojemnikl te osebe, novim zakonom se uvaja pomembna I reforma, ki je ne poznamo v stari zakonodaji. Davčna stopnja se namreč ne spreminja samo po vrednosti dediščine in stopnji sorodstva, tem- ________________ ____ več tudi po višini neposrednega dav. bo le 3.4 ha celotne povrne (w’sa- | ka, ki ga plača dedič. Tako je damo orne zemlje?)- Ta velika raz- i vek na dediščine odvisen tudi od droMjeuost kmetijske posesti ni v i taiovinskega stanja dediča samega, prid «mjusDešnejflemu ‘uveljavi lan ju ! v resnicl ^ pravično, da bi dve osebi traktorjev 'te dmgfc strojev. Trak- ! i8te stopnje sorodstva, ki podedujeta tarsko deto na majhnih krpah zemlje Je težje te dražje. To spoznanje. diče iz te skupine znaša davek pri dediščini do 10.000 din 2®/*, (če znaša višina njegovega neposrednega davki jim je darilo darovano. Za višino 1' fe, do 2000 din) odn. 2.5%. (če znaša davka so merodajni trije činilei. Da- : višina njegovega neposrednega dav-vek se določi: 1. po vrednosti dediš- j do 10.000 din) odnosno 3®/o. (če čine ali darila, 2. po stopnji sorod- j ^naja višina neposrednega davka stva to 3. po višini davčne obreme- j preko 10.000 din); pri dediščinah do nitve prejemnika dediščine ali darila , 25.000 din se davek zviša na 3.5 odn. ! bažnih tkanin je predrv em v tem, da v trenutku smrti zapustnika, odnos-j 4 odn 4.5%; Pri dediščinah do 50 j /e poenostavi in s tem poveča proiz-no v trenutku podaritve darila. Z ! tisoč din na 5. 6, odn. 7%>; pri de- i vodnja, olajšana pa bo tudi kontrola se prepriča o prijavljeni vrednosti darila in izvrši po potrebi cenitev. Predpisi njvega zakona veljajo za vse zapuščine. Tipizacija Izdelkov slovenske tekstilne industrije V soboto 8. t. m. bo v ministrstvu za industrijo NVS konferenca zastopnikov slovenske industrije za predelavo volne in zastopnikov tekstilnega odseka v ministrstvu. Na tej konferenci bodo izdelali predlog za tipizacijo volnenih izdelkov slovenskih tekstilnih tovarn. Tipizacija se bo nanašala samo na kakovost surovine, ne pa na vzorce posmeznih vrst tkanin. Volneno blago, ki se bo izdelovalo, bo vsebovalo najmanj 80 do 90 “/• čiste volna Ves ostali način izdelave, zlasti kar se tiče vzorcev in barv, pa bo prepuščen svobodni inicijativi podjetij. Na konferenci bodo izdelali tudi kalkulacije za cene volnenemu blagu. Ker se tekstilna industrija v Sloveniji vedno bolj razvija, je bilo treba izdelati tudi načrt proizvodnje, po katerem bodo slovenske tovarne za volnene tkanine izdelale na leto okrog 1 te četrt mjlijona metrov tkanin. Nadaljnji razvoj v zvezi s povečanjem obratov in zmogljivosti tovarn pa bo začrtan na petletnem načrtu, td se že pripravlja. Na nedavni konferenci strokovnjakov bombažne industrije, ki je bila prav tako v industrijskem ministrstvu, je bil izdelan končni predlog za tipizacijo bombažnih tkaste za slovenske bombažne tkalnice. Ta tipizacija, ki bo veljala za lete 1946.. se nanaša na kakovost, gostoto te širino tkanin. Predvidenih je 34 vrat tkanin s pododdelki za beljene, pisano tkane. barvane in tiškane tkanine. Ce se bo izkazala potreba, se bo število teh tipiziranih vrst še povečalo. Važnost tipizacije volnenih in bom- ki Je osnovne važnosti zs. ves uspeh v bodočnost!, žs počasi prodra v kmečko ljudstvo Krškega polja. Z dekan traktorjev so ljudje vsestransko zadovoljni. »Ihepo je n'rejeno. Nisem mislil, da traktor tako naredi,« je vzkliknil neki kmet na Krškem polju, ko je pregledoval preorano njivo. Ta preprosta pohvala pomeni več kakor kakršno koli drugo besed"čenje. Za.veda.tj ae moramo. da je dobro delo traktorjev j na Krškem polju združeno t rano- j gtmi težavami, zlasti zato, ker smo Šele na začetku te naši traktoristi še nimajo velikih izkustev. Letočnje j delo je na primer pokazalo, da Bre- ■ žfško polje, kjer prevladuje gramoz, J zelo hitro Sre lemeže in da je od j ! enak delež pokojnikove zapuščine, plačali enak delež na dediščino, čeprav je Imovinsko stanje obeh dedičev docela različno. Davek na dediščine in darila ee plača od celotne vrednosti dediščine, volila ali darila po odbitku dolgov, k! dediščino, darilo ali volilo obremenjujejo. Plača se tudi od dediščin, volil ta daril iz tujine. Vrednost dediščine, darila te'volila pa se določi po vrednosti v času zapustnikove smrti odnosno v času, ko je bilo darilo darovano, če je Izročitev vezana na pogoj, se vrednost določi po vrednosti v času, ko je bil pogoj izpolnjen. žene ln otroci borcev, padlih v narodno-osvobodllni borbi, plačajo le 50% od’davčne stopnje, predpisane v tem zakonu. Druga važna reforma, M se uvaja pri davku na dediščine, se nana- dediščinah do 250.000 din 15, 16 odn. odn. 13% itd., tako da doseže davek pri dediščinah nad 3 milijone din 28. 31 odn 35®/*. V III. sknpino spadajo predniki zapustnika v ravni črti. Za dediče iz te skupine znaša davek pri dediščinah do 10.000 din 3, 4 odn. 5%; cen. Podržavljenje velikih bank v Framji Iz Pariza poročajo, da je bil uradno objavljen zakon o nacionalizaciji __ __________ . ____ . bank, ki ga je sprejela ustavodajna pri dediščinah do 20.000 din 6, 7 odn. j skupščina. Pri nacaanaliaranih ban-8°/»; pri dediščinah do 50.000 din 9, jkah so hili takoj imenovani vladni 10 odnosnj 11%; pri dediščinah do ; kamiLsarjsL V svoji končni obliki pred-100.000 din 12 13 odnosno 14®/o; pri j staivlja zakon o nacionalizaciji bank dediščinah do 250.000 din 12, 16 odn. I kompromis med parlamentom te vin— 17% iltd. ,tako da doseže davek pri do. Parlament je pristal na to, da se zgodba. Pred dnevi sem dobila nakazano stanovanje za Bežigradom. Ko sem prišla z otroki pred hišo in pozvonila, je lastnica hiše odprla okno. Ko je izvedela, da imam nakazilo za stanovanje, nas je premerita od pet do glave in rekla, naj gremo kar drugam, da ona stanovanja ne da. Nato je zaloputnila okno. Ko sem naslednjega dne spet prišla, sploh ni hotela odpreti hiše in to se je potem ponovilo večkrat. Kaj sem hotela, slednjič sem šla k njej s pomočjo sosedov, ki so hišni gospodinji zagrozili, da jo bodo ovadili, če ne bo prenehala s takim postopanjem. No, in tako se mi je le posrečilo, da sem se vselila v skromno stanovanje. Ampak zdaj se je šele začel pravi pekel. Gospodinja se je začela vmešavati v vse moje posle. Dnevno hodi v naše stanovanje in me zmerja ter kriči nad mojimi otroci, ki so najmanj krivi. Ko se je moja šestletna hčerka odpravila v šolo in stopila skozi vrata y vežo, jo je surovo sunila, da se je otrok opotekel in potolkel na kolenih. Mene stalno nadzoruje. Če sama ne pride, pošilja svojo kuharico in pomivalko, da gledata, kaj počnem, kaj kuham, kaj jem. Vsak dan sledijo novi nauki, če se m kaj pokvarilo, kaj odrgnilo, če ni kaj škode. Imam manjšo sobo in kuhinjo. Hišna gospodinja ima petsobno stanovanje v 1. nadstropju. Moja kuhinja je vsled bombnih napadov še sedaj brez šip, tudi v sobi ni šip in mraz pritiska vsak dan bolj. Na prošnjo, da bi mi oskrbela šipe, je gospodinja odgovorila, da si jih naj nabavim sama, sicer pa da je toplo, da šip ne potrebujemo. Sama ima seveda toplo stanovanje, mnogo drv v drvarnici in kadar stopi na ulico, se zavije v krznen plašč. Kako neki naj se ona zmeni za mraz v našem stanovanju, ko pa sama sedi na toplem in ne čuti pomanjkanja. Sočutje do trpečega sočloveka imajo ponavadi le tisti ljud- \mizo in začela čitati. Črko za čr- pravočasne Izmenjave plužnih leme- ■ ša na sorodnike, ki so živeli s pokoj, žev veliko odvisno, kako je zemlja ; preorana. Podobna vprašanja se po- ( etavljajo drugje in ena najvažnej- : ših nalog naših uprav kmetijsko- ; strojnih postaj je, da čimprej dože- j nejo kakovost zemlje svojega pod nikom v rodbinski ali gospodarski skupnosti. Ce je dedič živel v rodbinski ali gospodarski skupnosti s pokojnikom, se davčna stopnja za vse pripadnike iste skupine sorodstva zniža na prvo nižjo skupino. ročja te da tem kakovostim pril a- Ako Je na primer brat, ki spada ▼ godljo svoje Stroje. V celjskem ln mariborskem okrožju so ljudje prav tako bolj ali mani sprejemljivi za delo traktorjev ta spoznavajo na praktičnih primerih njihove korist. Nerazčiščeno pa je še lastninsko vprašanje mnogih traktorjev, ki danes že delajo na štajerskem. Okupator je na štajerskem uredil po posameznih vaseh tako-hnenovnne vaške strojne skupnost;, fe so imele precej traktorjev. Ko je «vidri, da Je poražen in da bo moral zapustiti našo zemljo, je te stroje bodisi prodal zaeebtekbm. ah pa JOi odrickk s seboj to jfh nato nekje pwtil Tako so at riroje prfla-stfH razni zasebniki. zadruge te aknste1 odbori. Vprašanje, čigava IV. skupino sorodstva, živel v rodbinski skupnosti s pokojnikom, ne bo plačal davka po IV. skupini, temveč po nižji III. skupini. Za otroke, ki dediščinah nad 3 milijone din na 33. 36 ten. 40%. V IV. skupino spadajo bratje in sestre zapustnika ter njihovi potomci v prvem koleno. Za dediče iz te skupine znaša davek pri dediščinah do 10.000 din 6. 7 odn. 8%; pri dediščinah do 25.000 din 9. 10 odnosno 11®/*; pri dediščinah do 50.000 din 12, 13 odn. 14%; pri dediščinah do 100.000 din 15, 16 odn. 17«/»; pri dediščinah do 250.000 din 18, 19 odn. 20% itd., tak j da doseže davek na dediščinah nad 3 miliione din 40. 45 odnosno 50®/o. V V. sknpino spadajo stric, ujec, tete in njih potomci v prvem kolenu. Za dediče iz te skupine znaša davek pri vrednostni dediščine do 10.000 din 10, 11 odn 12%; pri dediščini do 25.000 din 13. 14 ten. 15®/*; pri dediščini do 50.000 din 16, 17 odn. 18%; Pri dediščini do 100.000 din 19, 20 odn. 21®/«; pri dediščini do 250.000 din 22. 24 odn. 26% itd., tako da doseže davek pri dediščini nad 3 milijone din 50. 55 odnosno 60®/» V poslednjo VI. skupino spadajo vri ostali nasledniki. Za dediče iz te skupine znaša davek pri vredno- nadonalikacija zaenkrat omeji na 5 največjdh back, da se vprašanje ne bi zavlačevalo. Vlada pa je pristala na to, da se miza odškodnina delničarjem v primeri s prvotaikn projektom. Ustavodajna deupščtea pa si je pridržala pravico, da še naknadno reši vprašanje podržavljenja drugih banik. Z zakonom je ustanovljen tudi nacionalni kreditni svet. ki bo nadziral vse kreditne operacije v Franciji. Predsednik tega sveta pa bo minister za narodno gospodarstvo. V ustavodajni skupščini je bil zakon o podržavljenju bank sprejet s 521 glasovi prati 35 glasovom. Nacionalizacija se nanaša na Francosko banko te na štiri druge velike banke, id sprejemajo hranilne vlage. Delničarji podržavljenih bank bodo dobili odškodnino v državnih banih z naj višjo obrestno mero 2®/» na leto. Sploh so cene za komisijska predmete zelo visoke, reči smemo: črnoborzijanske, kajti fotoaparati, ki so stali pred vojno 250 din, stanejo danes kar dva tisočaka. Pa še nekaj moramo pomisliti: Ali mislite, da se ne najdejo tudi ljudje — morda trgovci, ki svoje skrito blago prodajajo v *komisiji* po črnoborzijanskih cenah? Tanai Iz naših šol na Koroškem Pismo iz pliberške okolice Srce mi je jokalo, ko sem opazoval pred nekaj dnevi naše male šolarje, ko so se vračali iz šole. Z vreščečim »Grussgott« so pozdravili mladega učitelja, istega, ki je pred nekaj leti še zapiral otroke, ako so šli po šoli, po pouku h krščanskemu nauku v cerkev. Kričal je tedaj na slovenske matere s »Heil Hitler«, danes pa je seveda »iskreni« Oesterrei-cher, udan svojim delodajalcem, ki zahtevajo od njega nič več kakor ponemčevanje slovenska dece. Bil sem pri soseda na obisku. Star, zaveden Slovenec je. S solzami v očeh mi je tožil o razočaranju, ki ga mi vsi doživljamo sedaj ob začetku šole. »Ko bi vsaj dobro voljo pokazalU« Pripovedoval mi je, da ima njegov sin maturo in bi bil rad pomagal nekaj časa kot učitelj, ko vendar tako primanjkuje slovenskih vzgojiteljev. Bil je v Celovcu pri deželnem šolskem svetniku in je prosil za službo s posebnim poudarkom, da obvlada slovenski jezik. Zabrusili so mu, da imajo slovenščine zmožnih učiteljev več ko dovolj. Starček je zmajeval z glavo in se zagledal daleč proti jugu... V Zvabeku so mi pripovedovali, da se nemška učiteljica poslavlja od otrok, ker bo na ponoven protest občanov premeščena na nemško šolo. Pri svoji naslednici je vpričo mladine ožigosala slovenski pouk kot nevzdržen; nekaj nemčurskih deklic se je oglasilo, češ: potem pa ne bodo šle več v šolo. Mala Terezika hodi v drugi razred. Nadarjena in pridna je. Šel sem tja, da ji ponesem »Cicibana«. Razveselila se je, da so se ji oči kar zaiskrile. Skrbno ga je povila v papirnati ovoj, sedla za je, ki so sami kdaj okusih gorje in neusmiljene udarce življenja. Zato se tudi ta gospa, ki v vojni ni liičesar izgubila, ne zmeni za mojo bolečino, ko gledam blede otročiče, ki se od mraza tresejo in nimajo dovolj hrane in ne obleke. Pa še drug udarec nas je zadel i ko, na vsako kazaje z drobnim kazalcem. Kmalu je znala na pamet: »Kruha novega nam mesi naš tovariš Titol« Pa sem bil pred nekaj dnevi spet tam in tiho sem vstopil v hišo, da me ni takoj opazila. Žalostno je buljila v zvezek in mehanično ponavljala, razumela tako ni ničesar: v tem stanovanju. — Gospodinja j*Deutsche Arbeit ernst und ehr-ima na dvorišču 12 kokoši. Ko j “cn; deutsene Liebe zart und ßem jo prosila, če smem imeti \ ^urch keine na vrtu tudi jaz svojo grahko, ki i Aensi geschieden, brüderlich zu-tako pridno nese in bi otrokom i sammenstehn.. .* Ko me je de-nudila vsaj kako jajce, ko dru- klica zapazila, se je sramežljivo so živeli v skupnosti z umrlim, pa se i sti dediščine do 10.000 din 14, 15 v zakonu določena davčna stopnja zmanjša za 10%. Stopnje davka Najnižji je davek pri otrocih, ki spadajo v I. skupino. Pri vrednosti dediščine ali darila do 10.000 din plača ste ali hči 1% davka, če znaša neposredni davek dediča (otroka) do 2000 din na leto. davek se zviša na 1.5%, če znaša višina neposrednega davka dediča 2000 do 10.000 dta na leto, odnosno na. 2%, če «nafta .višina neposrednega davka dediča preko 10.000 dta. odn 16%; pri dediščini do 25.000 din 17 18 odn 19®/»; pri dediščini do 50.000 din 20. 22 odn. 24%; pri dediščini do 100.000 din 26. 28 odn. 30®/»; pri dediščini do 250.000 din 32, 34 odn 36% itd., tako da djseže davek pri dediščini nad 3 milijone dta 60. 65 odnosno 70®/*. Posebne olajšave so v zakonu predvidene, če je predmet dediščine ah darila obremenjen s pravico uživanja. V tem primeru plača naslednik imetja davek od čiste vrednjsti imetja, ko ugasne omenjena pravica dragih oseb. Uživalec p» ptaita. t» Državna livarna in tovarna strojev v Zagrebu V Zagrebu je bila po osvoboditvi ustanovljena Državna livamlca ln tovarna strojev. Nastala je z združitvijo podjetja Centroterma, ki je bilo poklonjeno državi, nadalje livarne žarkovič, neke večje delavnice za popravila strojev in nekaj manjših delavnic. Tako je nastalo veliko podjetje, ki bo lahko v teku časa proizvajalo v velikem obsegu vse vrste črpalk, stiskalnic za vino, centrifugalnih črpalk, kotlov te številnega drugega blaga. Do konca letošnjega leta bo Izdelan načrt za razširjenje podjetja. Predvsem bodo povečaH oddelek livarne in oddelek aa Izdelovanje rtrojev. Poleg tega bodo na novo organizirali ves obrat, : tako da bodo ustvarjeni pogoji za SBfttSO gega nimam, mi je ošabno odgovorila: »Kaj, še kokoš bi radi imeli v moji hiši, da bo vse razbrskano in gjnazano!« Torej, ena sama kokoš bi toliko škode napravila — kaj pa njenih 12! Ko sem le še moledovala, da bi kokoš obdržala, saj je že toliko jajčk znesla in bi jo bilo res škoda, se je gospodinja zadrla nad menoj: »Ali kokoš iz hiše, ali greste pa vil* — Lahko si mislite, kako sem z otročiči vred pri kosilu jokala, ko smo rezali meso naše pridne grahkel Zdaj vas pa vprašam, tovariš urednik, kaj bo porekel pošten in pravičen človek na vse io? Ali je to tovarištvo, sli je to ljubezen do bližnjega?, Ali moramo nekateri res zmeraj samo trpeti in prejemati udarce zaničevanja in neusmiljenja? Vem, da je še mnogo prizadetih, ki molče trpe in si ne upajo nikjer ničesar reči, da še tistega bornega kotička ne izgubijo, ki ga imajo. In vendar jih najemodajalci izžemajo in potiskajo v najslabše luknje, da hnajo od tega Sim večji dobiček. stisnila za materino krilo. Vprašal sem jo, če razume, kaj govori. »Ko je pa nemško,« se je opravičevala. Mati pa mi je povedala, da se uči že vse popoldne tiste besede »Deutsche Arbeit« itd. . Spomnil sem se na slike iz Dachaua, iz Buchenwalda, iz Majda-neka... V duhu sem gledal padati talce v Mariboru in Celju, spomnil sem se izseljencev onih stotero družin iz slovenskega Korotana — pred seboj pa sem gledal malo Tereziko, katere obraz je bil izmučen od tujih črk, od tujih besedi, njene iskrene oči pa so bile solzne. Brezčutno je začela spet mrmrati... emst urtd ehrlich ... »Doklej še?___« sem šepetal sam zase in privil deklico, našega najnovejšega narodnega trpina iz koroških šol, k sebi. »Kaj pa dela Ciciban?« sem jo vprašal. In spet so ji zažarele oči v čudovitem ognju, ko je zašepetala: »Kruha novega nam mesi — nas tovariš Tito, Titol* PODPIRAJTE RDEČI KRIŽI KULTURNI PREGLED Igralska šala v Zagrebu V sredo, 21. nov. 1945, so v Bogo-; dramske igre, iz katere Sete more vičevi ulici v Zagrebu, odprli Zemalj- vzrasti naravna dikcija, in sicer v sko glumačko šicolo. Vse tri doseda- drugem štiri, v tretjem tri ure. danje igralske šole v Zagrebu Mileti- Od teoretičnih predmetov bo teo-čeva, 1896-98, Ozarovskega 1920-29. rijo dramske igre po sistemu Stanita šola v okvirju Narodnega gledali- slavskega predavaj njegov dober po-Sča, leta 1939, v glavnem zaradi ne- znavaiec ta prevajalec Drago Ivani-razumevanja oblasti ali političnih ševič, ki bo poleg ene ure tedensko prilik niso mogle izvršiti v polnem v vsakem letniku imel še posebne obsegu svojega namena. Naša ljud-i razgovore v obliki seminarjev, ska oblast je sedaj prva pravilno ra_ j Hrvatski jezik bo predaval teore-zumela potrebe vzgoje gledališkega tični ta praktični strokovnjak v po-naraščaja in rešila ta problem xar gledu akcenta ta gledališki praktik, najširše, s tem da je omogočila na- prof. Soljačič, ki bo zopet uvajal darjenim iz vseh slojev prebivalstva južni akcent v nasprotju s prejšnji-brezplačen pouk in vzdrževanje v, ml slavonskimi tendencami. V pr-šo-skem' internatu in s štipendijami, vem tri, v drugem tri, v tretjem dve O načrtih in delu v novi šoli pripev! «f- bodo pravilni ta lepi •s* | arsi/s“ «iess J“'*» * “ST -1 la. Seveda smo morali prebroditi ne- ^ "Jz. šteto težav, preden smo mogli misliti . . ’ . na začetek dela. Pri tem smo rnarsL zgodovino gledališča bo predaval kaj rešili s samoimcmtivo, mnogo pa sla“ko BatuSf )n ^cer v pr£m eno, sta nam pomagala mm^-stvo ^ ^ d y treyan1'zopet eno zdrahe m Rdeči križ, posebno tor žensko. Zgodovino umetnosti, se tiče opreme mternata. Ta more g TaJ^>hQ z ob- ^enkrat sprejeti okou 20 tovarišev ^ £ razstav ta tovarišic. Prav teto nam ]e {ri- ^ mlad strokovnjak tov. skočilo na pomoč Narodno K^atoče; ^ kj bo 2 živim ta naprednim z eno op«™ in dramsko ^dstevo, le2om M umetnost prikazal nje- 30 no družabno razvojno vlogo. Vsak Sl šoli. Obljubih so, da nas bodo tudi v ,_,_•_____ v bodoče na ta način materialno pod- letnik bo imel po eno uro tedensko. pirali - Da se dejansko omogoči f^meijalno književnost bo preda, i~“T; "f 'fu**00 f. val Ivaniševič po eno uro tedensko stadij vsem nadarjenim, tadi slabo y ysakem letni^ situiranim ^ iz oddaljetah toaje^ r u g e i n a bo imela po tri ure v smo razpisali 20 štipendij po 1200 dm ysakem ^ ^ £ pou5evala ^brezplačnim stanovanjem v mter- j Rusinja žena zagre^kega mseena- nala' . ,__ . . . . ,. . i torja Žedrinskega. Poleg tega bodo Za sprejem v igralsko šolo, ki ima ^ triie Jeziki da ro trolenci značaj višje strokovne šole. je odloči- ODVezm ^ mle J«21“. «a se sojenei Občo zgodovino bodo predavali v prvih dveh letnikih po eno uro, v zadnjem dve uri na teden. Zgodovini narodno osvobodilne borbe bodo posvetili po eno uro na teden v vsakem letniku. Psihologiji bodo sčasoma dali več ur, zaenkrat pa bo prof. Filipovič predaval v prvem ta zadnjem letniku po eno, v drugem po dve uri tedensko, poleg nedeljskega seminarja. Scenerijo ta odrsko tehniko bo predaval inscenator Nar. gledališča žedrinskl samo v zadnjem letniku po eno uro. Maskiranje prav tako tov. Žedrtaski v drugem eno, a v tretjem dve uri. Gimnastiko bodo imeli, deljeno za moške ta ženske, po dve uri tedensko v vsakem letniku. Ples, prav tako delno deljeno, bosta poučevala prva plesalca zagrebškega baleta Rojetova ta Hannoš. V prvem to zadnjem po eno, v drugem po dve uri. Solo petje, solfedžo, impostacijo glasu in zborovsko petje bo poučeval prof. Lhobka po eno uro v vsakem letniku. Teorijo glasbe z zgodovino glasbe in opere bo s praktičnim predvajanjem s pomočjo gramofonskih plošč predaval dr. Pettan, prof. Državnega konservatorija, po eno uro na teden v vsakem letniku. Tako bodo imeli gojenci prvega letnika tedensko 38 ur, drugega 43 ur in tretjega 44 ur, kar je na vsak način ipnogo. Učni red dneva je v glavnem od 8.—9. ta od 14.—19. Do-sedaj je v prvem letniku približno 30 dijakov, v tretjem pa 11, ki so jih sprejeli iz drugega letnika bivše igralske šole. Razmerje med gojenci ta gojenkami je skoraj v ravnovesju, z rahlo premočjo deklet. Go- Po domovini Ljudstvo se psslavlfa od borcev ten tanit faudiciia) ki sestoji iz red SP0™^0 z osnovami izgovora to si- j jenci bodo imeli brezplačen vstop v tacijTpe^ ta gl^e «j 1 uro v prvem let- gledališče, ropa vezan, na starire- prefctošnjTPoleg tega zahtevamo 4 \ drugem nte.Pri predstavah^Prav tako bodo srednje tele s primerno širi- j “ angleščina eno uro v tretjem let- . imeli brezplačen vstop h i smislu, da more gojenec tu- “““• <™dm predstavam. Predpremiero Leonida Leonova drame „Vdor44 v razrede no v tem ^ 26 v tem velikem svetovnem nosu do umetnosti in kulture sploh, j sPoru že “ do kraja odločilo. Kljub K temu bodo mnogo pripomogli teo- ’ temu, da je drama nastala neposred-retski predmeti, Id jih bodo preda-: 110 aa tem dogajanjem, pa ni samo vab strokovnjaki po moderni na- Platot ali reportaža tistih silnih de-predni metodi znanstvenega obrav- l^j’ ^ marsikoga zavedo s svoji-navanja sociaimh pojavov, med to- j “i zunanjimi učinki, temveč je pol-tere spada seveda tudi umetnost. i aokrvna umetnina. Leonov zna gle-Nato je razložil nodrobni učni na-! dati na življenje s perspektive, kjer črt šole ki obsega’ 24 predmetov v! “ mu P°le^ neposrednih videzov treh letniidh. Glavni oredmet je se- dogajanj odgrinja resnična tragika veda dramska igra, ’za katero je srca- Grmenje topov na odru ne pre-dolcčeno v prvem letniku 12 v dru- i P^čuje, niti krik napadajočih tolp, gem 12, v tretjem 17 tedenskih ur.! temveč samo duševna stiska ljudi, V nrvem letniku bo poučeval znani i 116 beže pred umazanostjo, ki se režiser Narodnega gledališča Tito i razUva P«*0 J» med viharji ta Strozzi. Ostala dva letnika pa bo; PreP®^1 strasti in zla gredo za sv o-voda mladi režiser tov. Lovrenčič, i ^ ^i- Lepo je prikazana duševna ki se je posebno kot pedagog izka- . stiska Fjodora. Vrml se je iz zapora! v partizanski Centralni gledali- rov' tam je bil zaradi umora dekleta, ki ga ni maralo. Tako je še za- h koncertom F. J. ški grupi »Zagora«. Selo važen predmet, tehniko govora, bo poučevala ravnateljica zagrebške drame Božena Bogovičeva, ki je študirala v Franciji in na Dunaju in se je udejstvovala v tem posten z bridkostmi svojega srca, da dolgo ne najde pravega razmerja niti do svojih ljudi, h katerim se je povrnil, niti do velikega dogajanja okoli sebe. šele, ko spozna do dna brutalnost napadalcev, ki oskrunjajo rousiu s privatnim poučevanjem ta na^uejge ta najčistejše, šele te-sicer v prvem šest ur, v drugem dve, daj ^ ^ da je tudi • a dolž_ v tretjem letniku pa nič tor mora ^ da ^ pri^uči pač do Konca drugega letaito teh- do boju_ ^ ^ 4 bijejo vsi pošteni vsak gojenec obvladata ; državljak Dikcijo bo predavaj Tito Strozzi' Podeželski zdravnik Talanov, člo-in bo zače’ šele v drugem letniku, vek Iz predrevolucioname' dobe, ki ko se gojenci že do dobra spoznajo se je vključil v novo življenje, žena s tehniko govora in z osnovami njegova Ana Nikolajevna, hčerka razstava v J&ntsvl^skl mfm padllls sl^vcuikilt tsmcfnlkov ▼ TOdtežjo, 9. t. m. bo ob 11. url dopoldne v Jakopičevem paviljonu •dprta razstava slikarjev Kinka Smrekarja, Franja Goloba, Lojzeta Bušmelja in kiparjev Janeza Weissa-Belača ter Milene Dolganove. Imenovani umetniki spadajo med tiste slovenske kulturne delavce, Id mo tesno povezani s svojim ljudstvom, iz katerega s® izšli, aktivno posegli v neizprosno borbo proti fašističnim zatiralcem in njihovim domačim izdajalcem in v tej borbi dali največ, kar so mogli — svoja dragocena življenja. Hinko Smrekarja so ustrelili italijanski Kvestnrini L oktobra 1942 v Ljubljani, Franja Goloba so Nemci ustrelili kot talca S. septembra 1941 v Domžalah pri Ljubljani, prav tako je padel kot talec Lojze šušmelj 23. junija 1942 v Celju, dočim je Janez Weiss-Belač padel v težki partizanski borbi 22. februarja 1944 na Graški gori pri Slovenjgradcu, partizanka Milena Dolganova pa se je smrtno ponesrečila že v prvih dneh svobode junija letošnjega leta. Razstavo prireja Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, Id Jo pri tej priliki namesto običajnega kataloga izdalo spominsko knjižico z uvodno razpravo dr. šijanca in z 12 reprodukcijami razstavljenih del. Portrete pokojnih so narisali slikarji Nikolaj Omersa, Framcč Uršič, Dore Klemenčič, Nikolaj Pirnat in Vito Globočnik. Razstavljene portrete padlih umetnikov so zmodeliraU kiparji Lojze Dolinar, Zdenko Kalin, Karel Putrih in Alojzij Kogovšek. Razstava bo trajala v Ljubljani do konca decembra. Počastimo spomin za lepšo bodočnost slovenskega naroda padlih umetnikov z etaafcom njihove posmrtne razstave! Olga, ki je že otrok novega časa, stara pestunja Demidjevna ta Anič-ka. njena nečakinja, Kolesnikov, predsednik Okrajnega odbora, partijec, vsi ti od življenja tako različno oblikovani ljudje se znajdejo v usodnem trenutku borbe na isti ravni, vključijo se v partizansko gibanje; oni vedo: borba proti okupatorju je njihova državljanska dolžnost! Faju-nin, ki ga je revolucija pogazila in ki hoče s pomočjo okupatorja zopet priti na vrh, njegov satelit Kotori-škin, izdajalski emigrant Mossol-sky, Nemec Wibble, gestapovec Spurre ta vsi Nibelungi, kakor jih pisatelj imenuje, vsi ti se združijo — toda kot pobomiki teme in zla. Boj med tema dvema svetovoma — to je naša drama in Fjodor, ki se mora šele priboriti mimo svojega zagrenjenega srca do nesebičnosti in poslednje žrtve, ko ustreli sam sedem Nemcev. Leonov je v začetku 1944. leta dobil za to delo Stalinovo literarno nagrado. To mu je bilo v lepo priznanje. Drugo mu je uspeh, ki ga je doživela ta drama v svetu. V skoraj ibsenovskem slogu nam v skopih podobah očrtava dejanje. Kljub borbi, ki je neusmiljena in včasih brutalna, nam v posameznih prizorih odgrne najnežnejšo liriko. Nastop Aničke kot pomladni dan svežega dekleta, ki ga nemški častnik oskruni ta pogovor v poslednjem dejanju v zaporu so polni tihe in svetle plemenitosti.. Lepoto dvigati iz življenja — to je poslanstvo umetnine in to je Leonov z »Vdorom« tudi dosegel. F. F. Pri izvrševanju tihotapljenj.-, ustašev čez demarkacijsko črto je bila sestri Trofina desna roka družina Pečarič, ki je prišla avgusta iz Zagreba na Reko pod pretvezo, da bo »nakupila orodje, potrebno za izvrševanje njihove stroke, nakar se bosta zakonca. Pečariča odpravila v Dalmacijo«. Dragica Pečaričeva je spravila Mijo Krstovča v zvezo s sestro Trofino, nakar je pomagala tudi pri pretihotapljanju Jože Ivandiča. Razen tega je Dragica služila kot kurirka, prenašajoč necenzurirana pisma z’ Reke :n Sušaka v Zagreb, za tor je bila nagrajena od prav tako znane ustaštee Vande Vr-salovačeve, katera je zdaj tudi že pod ključem. Dragičin mož Tripo je spravil Vando Vrsslovičevo v zvezo z železničarjem Cajpetrijem. da so nato spravili Joža Ivandiča iz naše države. Celotna obtožnica slika umazane vloge obtožencev. Dokazi krivde so bili tako jasni, da jih n? balo mogoče pobijata Vsi obtoženci so se v zagovoru venomer zapletali. Tam, koder so se čitala pastirska pisma, so bala sveta mesta oskrunjena, zakristijo so spremnih v skriva’išče blaga ustaškega razbojnika, ki ima .... I na vest! življenja tisočerih :n tisc- ie dna je bil dograjen novomeški j Obnovljeni most m mfcak pitmzo- j Cerih nedolžnih ljudi. Reakcija go-železniški most preko Krke, ki je bil rij, temveč je dograjen dokončno in | vorl 0 preganjanju cerkve, tu pa je iaw to v enakem slogu kakor ostali deli j podan očiten dokaz, da je imela se- že kmalu bo izročen prometu in tako ! stra Trofina zveze z zagrebškimi Okraj Jesenice: žene in mladina j v Mojstrani pri Jesenicah so obda-: rile 300 borcev. V dveh urah so organizirale akojjo ta vsak borec je dobfl obleko in perilo. Na Bledu pa so jom priredili kulturno prireditev ta poslovilni večer. Škofja Loka: žene ta mJadma so ! se od borcev na kulturnem večeru j prav lepo poslovile. Napravite so šopke za vsakega borca. Zapele ao jim več pesmi in borci so se jim zahvalili in se s hvaležnostjo postavljali od njfh. Okraj Rakek; žene z Notranjske in Raketo so žbrate več perila ta obleke ter se na predvečerd odhoda na mitingu poslovile od njih. dan Okrajnega odbora OF je v svojem govoru nanizal, kaj je bratska vojska doprinesla za osvoboditev Primorske ta Slovenije. Borci so bili prireditve zelo veseli ta prj odhodu so vzklikala »živela Slovenija«, »živeli Slovenci«. Okraj Grosuplje-Zagradec: Mladina in žene so za pošlo vini večer pripravile darove. Vsak borec je pred odhodom dobil šopek cvetlic s spominčkom, tako da se bodo iz svojih krajev lahko oglašali. Poleg tega pa je vsak dobil malo slovensko zastavico. Žene ta mladina so jih v povorki spremile na vlak in se tam od njih poslovile. ZAHVALA KOČEVSKIM ŽENAM IN MLADINI Ob priliki našega odpusta f vojske ste se nas pomnili ta nam priredili lep poslov.ini večer, ki nam bo ostal v vodnem spominu na vas [a na, Kočevje. Zahvaljujemo se vam za to lepo dejanje, a posebno še tistim, ki so pripomogli z darovi ta delom, kakor tudi tovarišicam za podarjene darove. Demobilizirani vojaki iz Kočevja. Železniški must čez Krko je dograjen porušen jeseni 1943. S pripravljalnimi deli so začeli de-lavci-stroikovnjiaild v drugi polovici avgusta t 1. in ro z dvigali na vodo dvignili iz Krke 50 metrov dolgo in 120 ton težko železno konstrukcijo v kratkem roku 14 dni. Začasno je slonela dvignjena konstrukcija na stebrih, narejenih iz železniških pragov, danes pa je most popolnoma gotov. Kljub pomanjkanju delovnih in strokovnih moči sta bila v treh mesecih dogra jena glavni steber — nosilec železne konstrukcije — ta obok. Dela pri oboku ro bila zelo težavna zaradi izredne višine in preprostih gradbenih priprav. A zavest delavcev, da bodo z obnovitvijo mosta, najlepše doprinesli svoj delež k obnovi domovine, jih je vodila preko vseh ovir. bo možna čim prejšnja obnova proge proti Metliki saj bodo spomladi 1946. začeli z deli na delno porušenem viaduktu pri Otovcu. Dolenjska proga se dviga iz ruševin. Vedno več proge je zmožne ra težji promet, vedno bliže smo dnevu, ko se bomo zopet peljali iz bele Ljubljane v dobro zemljo — Belo Krajino — brez prestopanja. Upamo, da nas bo uprava državnih železnic kaj kmalu razveselila s sporočilom. da ni več potrebno prevažanje potnikov od Grosuplja do Višnje gore z avtomobili, temveč da je potreben Ie kratek prestop preko zasfl-nega lesenega mosta v Žalni Irmek Trije uradniki Izvršnega Ljudskega odfoora v Beogradu pred sediščem Usta$»ov!tev Akademije za igralsko taneteost Iz kabineta ministrstva za prosveto nam sporočajo: Z odlokom ministra za prosveto dr. Ferda Kozaka je bite pred kratkim kot prva visoka šola te vrste v Jugoslaviji ustanovljena Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani. Z istim odlokom so bili imenovani: Marija Vera, red. prof. ra dramsko gro, Ivan Levar. red. prof. za dramsko igro, Josip Vidmar, red. prof. za dramaturgijo, . dr. France Koblar, red. prof. za zgodovino slovenskega gledališča, ing. Filip Knmbatovič. red. prof. za gledališko kulturo. Rektorske posle prevzame ing. Filip Knmbatovič. Za tajnika Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani je bil imenovan književnik prof. Bogom D Fatur. Stovesdd zbornik 1945 Še pred novim letom izide v Državni založbi Slovenije Slovenski Zbornik 1945. Zbornik, v katerem sodeluje nad 100 avtorjev, je uredi Juš Kozak. Zbornik prinaša pregled naše partizanske borbe ta u-stvarjamja kulture v gozdu, pesmi, novele, članki ta reportaže. Prikazano je delo naših zdravnikov-partiza-nov; borci ro z živo besedo opsali borbe v vseh pokrajinah slovenske zemlje. Članki o šolstvu, o naši ženi v borbi, o verski komesiji, o gledališču, o gospodarstvu ta zadrugah, o tehnjki, o naših narodnostnih problemih »i mejah L dr. bodo nudili slehernemu vpogled, kako ogromno dčlo so izvršili partizani v gozdovih. Med globoko občutene pesmi in reportaže iz partizanskega življenja se uvršča literarna, zapuščina talcev. Znanstven! institut je izdelal Kroniko, Pregled važnejših dogodkov natega ta Pregled Te dni se bo na okrožnem ljudskem sodišču mesta Beograda pričela razprava prot; Sefi ji Nikoličev!, Dobrivoju Stevčiču in Bi ji Puncerju, ki so še nedavno bili uradniki v Izvršnem ljudskem odboru mesta Beograda. Sofija Nikoličeva se je v tem odboru obnašala k M)r v svojem domu. Jemala je, tor je potrebovala. Tako so počenjali še nekateri uradniki v ekonomatu, a njihov šef Ilija Puncer jim ni ničesar jemal za zlo. Nič čudnega, ker je pri tem odborom obnašala, kakor v svo-davno pa je Sofija Nikoli čeva pri kvartanju zapravila precejšnjo vsoto denarja, katerega je vzela iz blagajne in primanjkljaja ni mogla opravičiti. Na ta način je bila zloraba odkrita. Dobrivoj Stevčič je bil uradnik ekonomata. Nabavljal je blago za Izvršni ljudski odbor. S svojim šefom Bi jo Puncerjem je šel v Zagreb nabavljat pisarniške potrebščine za njč manj kakor 1,200.000 din. Stevčič se je na tem potovanju zadržal polna dva meseca. Puncer se je medtem vračal v Beograd, pa je spet prihajal v Zagreb. Naposled sta kupljeno robo v vagonih spravila do Zemuna. Na zemunsk: postaji je Stevčič najel špediterski voz in kamion direKcije za vozila. Kakor se zdaj zagovarja, je »prepeljal samo en zaboj stvari v svoje stanovanje«. In pristavlja: »Moral sem ta zaboj prepeljati na, svoje stanovanje, ker so v njem bile krhke stvari...« V resnici pa je bilo v zaboju poleg dveh pasalnih strojev in planimetra še 30 mesarskih nožev, 20 sekir. 200 lovskih tulcev. 30 kg svinca, pol kilograma smodnika, ženski čevlji ta 2 para nogavic. »E, te nogavice! Ku- pil sem jih bil, da bi jih podaril svoji materi!« se izgovarja Stevčič. Polna dva tedna je Dobrivoj Stevčič imel ta kovčeg v svoj: hiši. Ves ta čas sploh ni prihajal v službo, šef Bije, Puncer ni nikomur povedal, da je del naročenega blaga ostal na stanovanju Dobrivcja Stevčiča. Prav tako ni nikomur omenil, da manjka v skladišču tak zaboj. Po dveh tednih je Dobrivoj Stevčič sam raznesel j» oddelkih del blaga, ki ga je imel na svojem stanovanju. O tem se takole zagovarja: »Mtoral sem odnesti to blago domov, ker je vlak prišel šele ob petih popoldne in je bilo prepozno, da bi ga spravil v ekenomat Sluga ni hotel priti, da bi blago raznesel, nu, pa sem moral vse sam razdeliti. Prej pa nisam utegnil, ker sem bil bolan«. Tako je Dobrivoj Stevčič nadaljeval svpje umazano poslovanje, s kakršnim se je bavil že v času zasedbe. Jemal je od Nemcev motocikle, del i drva in premog »zaslužnim meščanom«, jemal živila za 20 delavcev itd. Njegov šef Eija Puncer je bil soudeležen pri dobavljanju odej draž;ncem, bila poslana tu 15., 17., 19. in 21. Kino SLOGA: Ameriški film »HAJDUKOVA LJUBEZEN«, tednik. Ob 10-, 15., 17-, 19. in 21. uri Kino IG: Ameriški film »POD ZASTAVO SVOBODE«, tednik. DRŽAVNI KINEMATOGRAFI »BLED«: Ameriški film »DETEKTIV ANDY HARDY«, tednik. »DOMŽALE«: Sovjetski film »A PARDOMENKO«. tednik. »DRAVOGRAD«: Ameriški film »PEVEC POTEPUH«, tednik. »GROSUPLJE«: Ameriški film »ZVEZDA MOJE SREČE«, tednik. »HRASTNIK«: Italijanski fiim »TRAVI AT A«. tednik. 'KRŠKO«: Francoski Skn »KNE- GINJA TARAKANOVA«, tednik »LJUTOMER«: Sovjetski film »LENIN OKTOBRA«, tednik. Maribor, »ESPLANADE«: Francoski film »BURJA NAD PARIZOM«, tednik. »MEŽICA«: Španki film »ŽRTEV«, tednik. »NOVO MESTO«: Ameriški film »OTROCI 10. ULICE«, tednik. »ORMOŽ«; Sovjetski film »NEULOVLJIVI JAN«, tednik. Ptuj. »TITOV DOM«; Ameriški film »POKAŽITE JIM POT«, tednik. »RADOVLJICA«: Angleški film »KONVOJ«, tednik. »RAJHENBURG«: AmerfiSrf flkn »SLUČAJ GARDEN«, tednik. »ROGAŠKA SLATINA«: film »OSVOBOJENJE AFRIKE« tednik. »RUŠE«: Ameriški film »TIHOTAPCI«, tednik »STRNIŠCe pri PTUJU«: Ruski dokumentarni film »PORAZ NEMCEV PRED MOSKVO«, tednik. »ŠKOFJA LOKA«: Angleški film »BORIMO SE NA MORJU«, tednik. Šoštanj. »KAJUH«: Fran čoki Skn »EDVARD VH«, tednik. »ST. JEKNKJ«: Francoski film »med Štirimi stenami«, tednik. »TRBOVLJE«: Ameriški film »DAD. DY«. tednik. »VRHNIKA«: Angleški fiin »NJIH 9«. tednik. OKROŽNO GLEDALIŠČE V CELJU Gostovanje v Mozirju 9. decembra 1945 ob 15. uri (ob treh popoldan): Cvetko Golar: VDOVA ROŠLENKA Dvorana Ljudske prosvete v Maziitju. Cene od 15 din navzdol Vstopnice so v predprodaji. Gostovanje v Žalcu 9. decembra 1945 ob 20. uri (zvečer ob osmih) v dvorani Ljudske prosvete v Žalcu: Cvetko Golar: VDOVA ROŠ-UNKA Cene od 15 din navzdol. — Vstopnice so v predprodaji. Ministrstvo za narodno zdravje NVS razpisuje 15 celih štipendij po 1.000 din in 4 polovične po 500 din za farmacevte, vpisane na farmacevtski fakulteti v Zagrebu, ter 10 celih in 10 polovičnih za farmacevte, vpisane na farmacevtskem kemičnem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani, štipendije tečejo od L jan. do vključno julija 1946. Prednost imajo študenti, ki so resnično potrebni podpore, ki ao se udeležili narodno osvobodilne borbe. n»d»Tj» ond. višjih semestrov ki ond, U so pri študiju pokazali odličen uspeh. Štipendist bo moral ob zakjfcj čkc suneštrov predložiti potrefilo o iuspešno opravljenih izpitih odo. fco-iloMJfe- V —iggtnan dučajpi m i štipendija ustavi. Štipendija zapade študentu, ki bi zanemarjal študij ali se omadeževal z nečastnim vedenjem ali disciplinsko kaznijo. K prošnji, kolkovani z 10 din. naplavljeni na Ministrstvo za narodno zdravje je treba priložiti curricuLum vitae, ki naj med drugim vsebuje podatke o imovinskem stanju, življenju in dešu za časa okupacije in dosedanjem poteku študija. Rok za vložitev prošenj je do 16. decembra 1945. Potrdila o knovimkem stanju ali potrjena poročila o političnem delu za časa okupacije ni Reba ponovno prilagati. če so bila dostavljena istemu naslovu že pred tem razpisom. Ministrstvo za narodno zdravje Drž. rudarska šola, Celje je po odločbi ministra za industrijo in rudarstvo premeščena iz Celja v Ljubljano. Vključena je v sestav delo-vodskfh šol na tehniški srednji šoli kot rudarska in fužinarska šola. Za bivše dijake rudarske šole v Celju, ki leta 1941. niso dovršili svojih razredov, in za vse one, ki imajo po uredbi ministrstva za industrijo in rudarstvo o zgoščenem pouku na drž. rudarski šoli v Celju (Ur. list št. 46/330) pravico do zgoščenega pouka, je vpisovanje od 10. do 12. decembra. Za dijake, ki vstopijo v redni prvi letnik, bo vpisovanje 17. in 18. decembra. Vpisovanje je vsakokrat na tehniški srednji šoli med 9. in 11. uro. Pii vpisu Je v gotovini vplačati 400 din (kavcija, zdravstveni fond, zavarovanje itd.). Dijaki, ki reOektirajo na prenočevanje v zasilnem konviktu in na prehranjevanje v menzi, morajo poleg svojih potrebščin in delovne obleke prinesti s seboj dve rjuhi, odejo in živilsko nakaznico. Prebivalstvo ljubljanskega okrožja obveščamo, da sprejema okrožni odbor OF za ljubljansko okrožje stranke s terena, vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 16. v pisarni na cesti Sv. Petra št. 2-LL Opozarjamo pa, da to ne velja za zadeve, ki jih je treba urejevati preko krajevnih in okrajnih odborov, ampak le za pritožbe, prošnje, predloge in pojasnila, ki jih stranke drugače ne morejo urediti. Federalni zbiral center pel ministrstvu za prosveto v Ljubljani, Napoleonov trg 7-H, ima novo telefonsko številko 48-45, Komisija za ugotovitev škode na kultumo-zgodovin-«Vfh predmetih Slovenije prav tam pa 48-95. Uradi in zainteresirani zasebniki naj popravijo telefonski imenik str. 19. Dramski odsek OF terena Moste ponovi v soboto 8. t m. in v nedeljo 9. t. m. ob 20. uri v dvorani drž. deškega vzgajališča na Selu ljudsko igro »Deseti brat«. Vsi vljudno vabljeni! Predprodaja vstopnic je v trgovini Aliča Avgusta, Pokopališka ulica 4. Akademija za glasbo v Ljubljani priredi v ponedeljek, 10. t. m. diplomski koncert sBugateljice Jelke Staničeve. Absolventka sl Je že doslej znala priboriti s svojimi nastopi vse priznanje. Izhaja iz razreda izr. prof. Jana Slaisa, Id je doslej že dovedel večino naših najbolj vidnih goslačev do mojstrske Stopnje. Koncert bo ob 8. uri zvečer v veliki dvorana kina Matice. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni po din 20 in 10, stojišča din 6. 1239-n Spored absoltitorjjskega koncerta violinistke Jelke Staničeve, ld bo v ponedeljek, 10. tim. ob 20. url v veliki filharmonični dvorani, je prav tako namenjen virtuoznosti kakor poglobitvi ter obsega dela Bacha, Paganinija, Francka, Novačka in domačih avtorjev Škerjanca in Bravničarja. Nastop je javen diplomski izpit iz koncertne stopnje na Akademij. za glasbo. Violinistko bo spremljal r. prof. Janko Ravnik. Vstopnice po din 20, 10 in 6 so v predprodaji Matične knjigarne na Kongresnem trgu. 1241-n Slovenska šahovska zveza sporoča: Občni zbor Slovenske šahovske zveze je iz tehničnih razlogov za kratek čas, verjetno za en teden, preložen. Važno zlasti za delegate zunanjih klubov in sekcij. Rdečemu križu v Celju so darovali: Drofenik A. 400 d£m, nabrano na godovanju L, Hrastnika; Vehovarjeva D. 500 <£n za pogorelce na Planini; interniranci iz CeJjta 2000 din za partizanske sirote; LesaogeK F. 50 din. Vsem prisrčna hvala! 251etnico mature obhajamo 15. decembra zvečer v hotelu »Evropi« v Celju. Dr. Mejak, sklicatelj. 1240-n Razstava Vaclava S krušnega. Danes in jutri bo od 9. do 16. ure v ateljeju Narodnega gledališča na Bleiweasovi cesti 13 (nasproti vladni palači) razstavljal svoje nove (diko Vaclav Skrušny. Obvestilo slušateljem tehniške fakultete. Družabni večer tehnikov se vrši v soboto 8. XII. v verandnl dvorani restavracije »Union« in ne v akademskem kolegiju, kot je bilo prvotno sporočenj. Pričetek ob 8. Mestna zastavljalnica objavlja: Ker bo konec meseca decembra 1945 potekel zadnji rek za rešitev zastavljenih predmetov, se zastavljale! opozarjajo, da dvignejo svoje zastavljene predmete v teku meseca decembra 1945. Konec meseca decembra 1945 ukine mestna zastavljalnica popolnoma svoje poslovanje. 1216-n V poizvedovalnem oddelku Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, Marijin trg 5, naj se javijo sledeče osebe. ali njih svojci: Kazina Jože, Jerič Marija, Bogataj Slavko, Mrhar Ježe, družina Petrič (Ljubljana). Levstik Štefanija, Huber Marija, Cinkali Sel-ma, Kreft An tal. Dobemik Srmej, Podbregar Terezija, Tronkar Anton, Bušij Anka. Smernik Dragica, Pavšič Marija, Korber Frančiška, Gjuričič Angelina, Muhič Marija. — Nadalje naj se javijo svojci padlih partizanov, katerih zapuščina se nahaja psi Rdečem križu: Predola Jože. Plahuta Vinko, Polovčik Jože, Grižon Mafija, Tefaavec Jakob. Benčič Viktor, Baj-dam Milan, Bohrman Vtt, Janež Stefan, Keber Dimitrij, Krpan Marjan, Ffitpovič Vašo, Majdič Vinko, Hanine Jule. Ravnihar, Tomažič Iv., iOpdič Joža, Ctodar Kane, Zidat Berk Anton. Modic Peter. Fabjan Ludvik, Zužman Franc Dominik, Kastelic Ivan. Svojci navedenih, ki ne bivajo v Ljubljani, nad pošljejo svoj točen naslov po pošti na poizvedovaL-no informacijski oddelek Bdečega križa, Ljubljana, Marijin trg 5. PRESKRBA TRGOVCI se zglase na Novem trgu Mar. 4HH, po tem vrstnem redu: dne 10. dec. od črke A (Adamič Marija) do G (GorSč Danka); dne U. det vsi trgovci bivših <*>-čin St Vid, Polje in Ježica ter Nabavna to prodajna zadruga; dne 12. dec. od črke G (OoMa Bogo) do K (Kruljc Pavel); dne 13. dec. od črke K (Kučar Ana) do O (Orel Ivanka); dne 14. dec. od črke O (Oven Angela) do 2 (Žagar Anten). OKRAJNI NOO LJUBLJANA ofcofica, odsek za trgovino to preskrbo obvešča vse trgovce trk. okraja, da predlože mesečne obračune odrezkov živilskih nakaznic za mesec november. dne IO, 11. in 12. t. m. ter bodo obenem dvignili tudi nakazila živil za mesec december. Prosimo držite se točno tega termina. Dsvofjeszfa Dodatno k to danim pojasnilom o dopustnosti fotografiranja na prostem in nošenju fotoaparata se opozarjajo vsi fotografi to fotoamaterji, da si ▼ izogib nevšečnostim, ld bi jih utegniti imeti i organi javne varnosti in obmejne kontrole, oskrbijo dovolilnico za fotografiranje. Dovolilnice izdaja ministrstvo za notranje zadeve, na katero je nasloviti kolkovano prošnjo to v njej navesti ime, rojstne podatke, državljanstvo, poklic in bivališče prosilca ter namen fotografiranja. Prošnji je priložili kolek Din 30 za dovolilnico to 2 diki prosilca (fotografijo v legitimacijskem formatu, od kate rih ostane ena v spisu). Prošnja se vloži pri Okrajnem (v mestih Mestnem) narodnem odbora, M jo e svojim predlogam pošlje staZbemm potom na ministrstvo. Prosilci, ki so za dovoljenje že pro-sSH to bivajo v Ljubljani, naj se zglasijo osebno pri ministrstvu za notranje zadeve, soba št. 117, to naj prinesejo s seboj dve svoji sliki. I* pisarne ministrstva za notranje zadere. UMJE POSLOVODJO. — Večja ISCE POSLOVODJO na tr~ *r to POSLOVODJO m poslovalnica. Ponudbe n on MIKLAVŽ ▼ soboto A popoldne efc 15 JO do 2L ura PLESNE VAJE FD KRIMA se sprejemajo od 15- ure dalje ▼ telovadnem doma Dobro «vodena tzgovtaa «prejme v prodajo večjo količino copat. Plačam takoj. Reflektanti naj pošljejo ponudbe naslove m podružnico »Slovenskega poročevalca« Trbovlja pod »COPATE«. BEDNE PLESNE VAJBI OLJNO SEME njsn SA OLJE IN TROPINE edlo.XfLdo3l.XlL 1945 po dotočilSi uredbe Ministrstva za trgovino ln preskrbo v Ljubljani FRANC MAJDIČ VIR FBI DOMŽALAH Inženirja afi arhitekta, ŠAH Kako potrebno Je ustanavljanje šahovskih sekcij po mestnih četrtih, ee najlepše razvidi iz dedovanja šahovske sekcije Bežigrad, ki se razvija nad vsako pričakovanje. Po komaj dobrih dveh mesecih od ustanovitve ima sekcija že preko 40 večinoma rednih članov iz vseh slojev prebivalstva. zgledno discipliniranih in prijateljsko povezanih. Poleg večkratnih rednih brzotumiriev je v teku splošni turnir, na katerem igra 28 članov, porazdeljenih v dve skupini Va se požrtvovalno trudijo, doseči predpisanih 50*/» in s tem kvalifikacijo za glavni turnir, ki bo določil prvaka Bežigrada. Pred kratkim ie bil odigran prijateljski match z igralci iz Šiške, ki se je končal 5 : 3H v korist Be- žigrada. — Sekcija bo skušala poglobiti take prijateljske stike z drugimi društvi Poleg izpopolnjevanja članov v igri Je zaenkrat glavna skrb vodstva nabava prepotrebnega inventarja in šahovskih knjig. Sedaj prinašajo člani redno šahe s seboj. Precej zaslug za lepi razvoj je treba pripisati tudi idealnemu lokalu, ki ga je z uvidevnostjo glede na kulturni pomen šaha dalo na razpolago ravnateljstvo moške gimnazije. Ljubitelje šaha ponovno vabimo, da se včlanijo in s tem pripomorejo do še lepšega razmaha naše sekcije. Radio LfuMJassa SPOKED ZA SOBOTO 8—8.30: Lahka jutranja glasba. * JO— 8.45: Napoved Časa. poročila, objave, pre-gled sporeda. 8.45—9: Partizanske pesmi. 9— 9.20: Ponovitev članka Moše Plade »O načrtu ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije« (slov. prerod. I. del). 9.20—10: Uverture ln glasbene medigre. 10— 10.20: Ponovitev članka Moše Plade »O načrtu ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije«, H. del. 10.20—H: Pester konoertni spored. 11—11.30: Ponovitev govora tov. Kardelja o ustavi. 1120 do 11.45: Dvoršak: Slovanski plest. 11.45— 12: Slovanski operni spevi. 12—12.30: Trlo Radia Ljubljana Igra domače pesmi. 12.30 do 12.45: Napoved časa. poročila ln pregled sporeda. 12.45—13: Koncert klavirskega trla. 13—13.30: Revijski orkester Radia Ljubljana, dirigent: Bojan Adamič. 13.30—13.45: Napoved časa, pregled tiska, objave ln pregled sporeda. 13.45—14: Srbske narodne pesmL 14—14.30: Koncert malega orkestra Radia Ljubljana, dirigent Uroš Preroršek. 14.30—14.45: Napoved časa ln poročila. 14.45—15: Koncert saksofonista Srečka Dražila, pri klavirju Bojan Adamič. 15—16: Instrumentalni koncert. 16—17: Soštakovlč: Vin. simfonija. 17— 1705: Haydn: Otroška simfonija. Dvoržak: Humoreska. Lersen: Bibičeva peaem. Borodin: Koračnica. 17J5—1730: Oddaja m predšolske otroke. 17-30—18: Pester glasbeni spored: na kitaro Igra Karel Hladky. na harmoniko Avgust Stanko, vmes poje Božo Grošelj. 18—18.30: Oddaja o Sovjetski zvezi: Aram Hačaturjan. Sodeluje violinist prof. Karlo Rupel. 18.30—18.40: Koncert sovjetske glasbe. 18.40—18.50: Dr. Pran Sljanec: O umetnosti padlih partizanov m taloev. 1830—19: Samospevi padlega skladatelja Franceta Sturma. 19— 19.15: Napoved časa. vesti, objave ln pregled sporeda. 19.15—19.45: Partizanske to narodne pesmi na. ploščah. 19.45—20: Vokalni koncert sopranistke Nuše Kristanove, pri klavirju Dana Perušek. 20—2030: Tedenski politični pregled. 2020—20.50: Koncert skladb sodobnega hrvatekega skladatelja Iva Tljardovlča: Sonatina za klavir, Variacije na Istrsko kolo za violino to klavir m predigra »Splitski akvareli«. Izvajajo: violinist prof. Karlo - - --- &vle veščega knjigovodstva to korespondence vodjo trgovine Iščemo s takojšnjo namestitvijo. — Pogoji: sposobnost, samostojnost, praksa. — Zaposlitev v tovarni za izdelavo športnega orodja in trgovini. — Prednost imajo športniki, demobilizirani to vojske. — Ponudbe na Javno borzo dela pod »Sposoben 200«. DRŽAVNO PODJETJE ZA PROMET Z ODPADKI RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI •Ajarlja-,