PRIMC DNEVNIK * «SV«r - Cena 35 lir Leta XVI. - St. 235 (4698) TRST, sobota 1. oktobra 1960 Nad me važen predlog resolucije petih izvenblokovskih držav lito, Nehru, Sukarno, Naser in Nkrumah Predlagajo sestanek Hruščev-Eisenhower Generalna skupščina OZN bo verjetno takoj začela razpravljati o tem predlogu, ki ga bo obrazložil Sukarno - Sestanek Mac Millana s Hruščevom je bil brez konkretnih rezultatov - Oster in zaskrbljen komentar Martina po govoru Kreiskega - Gomulka je kritiziral Mac Millanov govor in poudaril, da so poljske meje dokončne ^5*'5 ~ Najvažnejši dogodek današnjega 8a obiavir vsekakor predlog resolucije, ki 0 za ju^ , v?ditelji petih izvenblokovskih držav: N k Sov. »■‘S Juo«i petin izvemDioKovsmn arzav: 3°, ’ Nehru za Indijo, Sukamo za Indo- ^za Združeno arabsko republiko in Nkru-e več a so se ze sinoči; pred tem pa je ... ».iške sestankov — vedno na sedežu jugo- tudi zun a5^e Pri OZN. Na sestankih so sodelo-,3 fauzi ,, 31' ministri: Koča Popovič za Jugosla-Subandrio za Indonezijo ter indij 2?mister Kriš- ------------------------- r°Sa resoiun-edil° tega ^^raln« i|e se glasi; ' nedavno„ iena za' "• •£ga poslabšanja li pred kratkim prekinjeni, tako da bi se mogla njuna volja, ki sta jo izrazila, da se najde rešitev s pomočjo pogajanj vseh nerešenih vprašanj, postopoma uresničiti.* Pet voditeljev izvenblokovskih držav je poslalo tudi posebno pismo tako Ei- senhovverju kakor tudi Hru- > Ves c ^ Posledica-se zaveda. »ini^Valo , ta skUpSCl- j.Pcti ^ pripravlja- ----------■>- ---------- — — ^ ,y. mednarodno po- ščevu. V teh pismih se pou- W j® velit5cia se tudi hu- 0ZNeOVOmOsti, Potrebi 7 smislu-začeti s ko- hL^a k0P ’ zaradi tega nujni ko-ZDA in sv0je .x ® ZSSR ob-stike, ki so bi- darja med drugim: «Prepriča. m smo, da boste naš napor kmalu in ugodno vzeli v poštev.* Načrt resolucije so podpisali: Tito, Nehru, Sukamo, Naser in Nkrumah. Podpisniki predloga resolucije so zaprosili predsednika generalne skupščine Bolanda, naj besedilo predloga razdeli vsem delegacijam. Ni še jasno, kdaj in na kak način bo generalna skupščina o tem predlogu razpravljala. Predvideva se, da bodo podpisniki predloga zahtevali vpis take razprave na dnevni red kot nov predmet. Ce se bo to zgodilo, bi Hruščev, Eisenho-wer, Mac Millan in drugi načelniki delegacij lahko ponovno govorili, čeprav so že imeli svoje govore. Nekateri opazovalci so mnenja, da bi ob tej priliki morala govoriti vsaj dva od petih podpisnikov, da bi obrazložila predlog petih generalni skupščini. Ni izključeno, da bo resolucija takoj predložena in da se bo o njej razpravljalo brez odlaganja. V svojem pismu predsedniku Bolandu poudarjajo Tito, Nehru, Sukarno, Naser in Nkrumah svojo zaskrbljenost zaradi mednarodne napetosti ter prosijo, naj o predlogu resolucije generalna skupščina takoj razpravlja. Po zadnjih vesteh bo predsednik Indonezije, Sukarno, tisti, ki bo generalni skupščini obrazložil predlog resolucije. 'ltova izjava o pomenu l*Venblokovske \ , aoik Xf. • i^Wn°Vanskimi novi. ’J SifNti ,k Je aili te akci- 'eP n p?miritvi v sve-j- odobritvi skup- H?? EovLSpr?iet PO vče- Wffc.Tr1 Env«« ‘t, 1^'lta vuU britanskega S» Mac Milla- )H ni Erisnt ,]ega prlca" 'i«apeto«?peLal k zmanj-Erea l<,Namen skup-% skih d ^sednikov izven-da se ob-'?k ,.atizu <5-1° bdi prekinje- ' k»t^01u'ije •aVl-li 5mo osnu' boa ’ ]e «5avil Tito, n'3 seznanjene vse ,9kUpšf.,r,?asedan3,u gene-% k°t celo? Združeni na-^ k k misn morai° pove-o? ®Ujno o J,enie- Mislimo, ni dal kijljSoče t Polrebno en edi- Nh*16 bi , ^ »mo storili, Sto™ da ialah tnmlti se J pot aredilf am očita, da M?Se’^kar bi' V o?1 odgovarjamo n ’>> je dejal ; lok1* &kuTv-panje'da bo Sčj bdo podprla -IV.kfalkeoa ^žaloval, da S V>^a?asa m bilo 'le6atj ni. 1 .se z dru- Gomulka. Kritiziral je Mac Millanov govor, in sicer tisti del, ki je bil ugoden za vlado Zahodne Nemčije: «Kot Chamberlain s Hitlerjem, je dejal Gomulka, tako Mac Millan baranta danes s poljskimi mejami, da bi si zajamčil za britanske koristi v okviru skupnega tržišča, podporo Bonna.* Gomulka je dalje izjavil, da je Zahodna Nemčija zahtevala enakost v oboroževanju in da njeni zavezniki nemškim zahtevam popuščajo. Poudaril je, da je Potjska s svojimi zavezniki ponovno poudarila, da so poljske meje dokončne in da o tem ne more biti nobene diskusije več. «Postavljafi teritorialne zahteve proti Poljski, je dejal Gomulka, pomeni začenjati voj-nohujskaško propagando.* Ko je govoril o Mac Milla-novem govoru, je dejal, da varnost Poljske in njene meje ne morejo biti odvisne od manevrov med državami NA TO, kajti te meje ne jamči samo poljski narod, temveč tudi vse države varšavskega pakta. «Zelim poudariti jasno sftališče do poljskih meja in nemški revizionizem. Mac Mil. lan nam očita, da nismo dovolj pomirljivi do nemškega naroda. Mi nimamo nobenega slabega namena do nemškega ljudstva. Načelo kolektivne odgovornosti je tuje našemu pojmovanju. Izrazili smo upanje, da bo prišel trenutek, ko bo mogla ljudska republika Poljska živeti v miru z nemško državo. Pred tremi dnevi smo s tega mesta predložili, naj se sklene nenapadalni pakt, ki naj zajame Nemčijo, toda dokler bodo zahodne sile podpirale nemške zahteve glede naših meja, bo nemogoče doseči pozitivne rezultate za olajšanje mednarodne napetosti.* Gomulka je poudaril, da je Mac Millan govoril, koit da sploh ne bi vedel za revizionistične izjave Adenauerja, Erhardta in drugih predstavnikov bonnske vlade, ki so povzročile močne "'""»»■iimnnnuunmiannHHinnmiMiiHiiiii minmimi"'"«"" ^uspešno iskanje lovskega letala °*°k Elbo ali v morje blizu otoka risati n • 1 ^ z UI u rtSl PobuH1 verjetno K se r?°' Ti,° j* P°-S ^ boje “^osvobojene vd! Syojo I L e 111 da se H Sefe Ročnost in do- \.Y2?h sestan' % XHo na_ l** * danes po-hioj . 86 mora upo- ^bblokovskiih »I v b° manšal za Kied- na.'’ v katerem Posočja zu- p ^ ^ - * b baC^ljeval? danes ob )s skS° nasedanje V °rii i-,ne. OZN. Pr- S '""»m« p°ljski delegat proteste s strani evropskega javnega mnenja, vključno z javnim mnenjem Velike Britanije. Nato sta govorila še zunanja ministra Saudske Arabije Ahmet Sukheiri, in Etiopije, Akilo Abte. Prvi je predlagal vrhunski sestanek, katerega naj bi se udeležili Eisenho-wer, Hruščev in voditelji držav, ki izjavljajo, da so ((pozitivno nevtralne*. Poleg tega je predlagal, naj se sedež OZiN preseli v Švico ali katero drugo državo, ki je v zadnjih časih dosegla neodvisnost. Ostro je kritiziral Francijo zaradi politike v Alžiriji in zagovarjal predlog referenduma v Alžiriji pod nadzorstvom OZN. Etiopski zunanji minister pa je izrazil upanje, da se bodo francoske liberalne tradicije uveljavile tudi v Alžiriji in naj se bodočnost Alžirije odloči s pomočjo plebiscita. Poudaril je, da njegova vlada v celoti pod. pira akcijo OZN v Kongu in generalnega tajnika Hammar-skjoelda. Končno je izrazil željo, da bi se ustanovila organizacija neodvisnih afriških držav, ki naj bo podobna organizaciji ameriških držav. Generalna skupščina je nato prekinila delo do 20 ure (po srednjeevropskem času), Popoldne je govoril tudi zunanji minister CSR, Vaslav David, ki je podobno kot Gomulka, kritiziral Mac Milla-nov govor Zahteve arabskih držav Deset arabskih držav — I-rak, Jordanija, Libanon, Libija, Moroko, Saudska Arabija najbrž ni padlo h i^ig ski rari;],evni pošt-b.j * postaji !i;\0vi1(a Ce'odn? obvešča, Pg J* letaia n° isk“oje S. |a v morju 1 sN tar OtoU an°' Civ>-'i^fp4«^zt>slia E1be oo-Letala ‘4’šh*riP iPr*Eehl?Stva so za-letai ehal »'v Ziskati iz’ V 4» *emV 86 b° " fg i* tudi spo- kli(.-.r8dio pošt- t "n‘u. lz Civita- l*...t (, a®li „ aravnost za Rimu tip, gre z« egip-Viscount družbe «Misrair», na katerem je bilo 23 oseb (17 potnikov in 6 članov posadke). Letalo b- bilo moralo prispeti včeraj ob 13.05 na letališče Ciampi-no; letelo je iz Ženeve. Vesti 0 letalu pa ni bilo več od tedaj, ko je letelo — kakor je malo prej sporočil poveljnik letala — nad otokom Elbo. Poveljnik karabinjerjev iz Portoferraria je izjavil, da letalo ni moglo pasti na otok Elbo ali v morje blizu otoka. Včeraj popoldne so se karabi-nierji med iskanjem v različ r.ih krajih pogovarjali z ljudmi, ki so sedaj zaradi trgatve v vinogradih in bi torej kaj videli in slišali; toda nihče n> videl ne slišal nič nenavad- 1 nega. Sudan, Tunizija, ZAH in Jemen — so danes vložile uradno zahtevo naj se njihovi spori z Veliko Britanijo glede ozemlja Sultanata Oman ob Perzijskem zalivu razpravljajo v generalni skupščini. To zahtevo so omenjene države obrazložile v posebni spomenici, v kateri se poudarja, da se je položaj še bolj poslabšal od leta 1957, ko je Varnostni avet OZN zavrnil zahtevo, naj obravnava vprašanje Omana. V spomenici je rečeno, da je v omenjenem področju prava vojna, ki predstavlja resno grožnjo za mir in varnost na Srednjem Vzhodu ter da gre za kršitev listine OZN in mednarodnega prava. V spomenici je nadalje obrazložena zgodovina spora, iki je nastal zaradi tega, ker Oman ni hotel dati petrolejskih koncesij na svojem ozemlju britanskim družbam in zaradi britanske intervencije z okupacijo Na-zve, glavnega mesta sultanata v decembru leta 1955. Hruščev je povabil na sedež sovjetske delegacije 16 predstavnikov raznih držav. Med njimi se omenjajo; Naser, Sukarno, Tito, Nehru, predsednik libanonske vlade Salem, predsednik vlade Kam. bodže Sikanuk, nepalski pred-sednik Koirala, podpredsednik afganistanske vlade Naim, predsednik CSR Novotny, romunski voditelj Dej, poljski voditelj Gomulka, madžarski voditelj Kadar, bolgarski voditelj Živkov, predsedniki vlad Albanije, Ukrajine in Bele Rusije- , . Na sinočnji tiskovni improvizirani konferenci je Hruščev povedal, da je bil obsojen na smrt in pogubljen prejšnji teden v Sovjetski zvezi neki so- vjetski državljan, ker je sodeloval z ameriško vohunsko službo. Glede Povversa je dejal, da se je z njim usmiljeno ravnalo. »Glejte, kaj ste vi storili z družino Rosen-berg; poslali ste ju na električni stol, kljub temu, da nista sploh priznala, da sta kriva.* Ko se je začelo govoriti o sovjetskem polkovniku Rudolfu Abelu, ki je sedaj zaprt v ameriškem zaporu zaradi vohunstva v prid ZSSR, je Hruščev dejal: «To je nekaj drugega. Vohuni so in bodo vedno.* Medtem pa je prišlo poročilo, da so newyorške mestne oblasti na prošnjo sovjetskih funkcionarjev dovolile ladji ((Baltika*, s katero je Hruščev prispel v New York, da ostane lahko zasidrana v new-yorškem pristanišču do 23. oktobra. Hruščev-Mac Millan Medtem je bilo o razgovoru Mac Millana s Hruščevom objavljeno angleško uradno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da je sestanek trajal dve uri in da je bil to prvi stik med obema državnikoma potem, ko je »Hruščev pozdravil Mac Millana po neuspehu vrhunske konference v Parizu pred nekaj meseci*. »Razpravljala sta o dogodkih iz te dobe in o položaju, ki je nastal po pariški konferenci. Namen sestanka je bila izmenjava pogledov, ki bi mogla omogočiti obema državnikoma, da bi razumela stališča glede osnovnih trenutkih vprašanj v upanju, da bi se mogla ponovno najti skupna oodlaga za pogajanja. Prouči-a sta glavna vprašanja, o katerih bi morala razpravljati vrhunska konferenca, če bi do nje prišlo. Med argumenti, ki sta jih proučila danes popoldne je razorožitev, položaj Berlinu in struktura Združenih narodov. Sporazumela sta se, da bosta razmišljala o vseh teh vprašanjih, prej ko bo prišlo do novih diskusij v prihodnosti. Namen sestanka je bil torej izmenjava pogledov. Ozračje je bilo mirno in razumno. Obe stranki sta izrazili vsaka svoje stališče in sta pri tem ostali*. Britanski predstavnik pa je novinarjem izjavil, da na sestanku ni prišlo do nobene pobude, da bi se olajšal sestanek Hruščeva z Eisenhower jem. V diplomatskih krogih se govori, da bo Mac Millan jutri odpotoval v Washington, kjer se bo v nedeljo v Beli hiši sestal z Eisenhowerjem. Spremljala ga bosta zunanji minister lord Home in sir Frederik Hoyar-Miller iz Fo-reign Officea. Mac Millan se bo vrnil v London verjetno sredi prihodnjega tedna skU' paj z lordom Homom, pred tem pa se bo sestal s števil nimi državniki, med katerimi tudi s predsednikom avstralske vlade, Menziesom, ki bo piav tako — kot uradno po. ročajo — odpotoval v Wa-sh:ngton na nedeljski sestanek z Eisenhowerjem. Sam Mac Millan pa je go voril danes po televiziji ter poudaril, da obstaja možnost obnovitve tistega ozračja, ki je vladalo pred šestimi meseci, t. j. pred neuspehom pariškega sestanka. Dodal je, da bi se dogodki utegnili slabo razvijati ter izjavil: ((Mislim, da bi se mogli vrniti v staro ozračje. Potrebno je le malo plemenitosti s strani vseh; po. trebno je malo dobre volje; potrebno je tudi izgubiti nekaj na ugledu, če hočete, toda jaz mislim, da je to tisto, kar želijo nairodi vsega sveta.* Dejal je dalje, da je pripravljen Moriti kar koli med svojimi razgovori, ki jih bo imel v New Yonku, da bi o-mogočii — prej ali slej — obnovo tistega stanja. Rekel je, da je bila ženevska konferenca za prekinitev jedrskih poskusov ena Izmed najbolj plodnih konferenc, čeprav še ni končana. Za govor kanadskega predsednika vlade je dejal, da je zelo pozitiven. Posebej pa je poudaril, da imajo v resnici prevladujoči vpliv v generalni skupščini prav iz-venblokovske države. Zaključil pa je takole: ((Odločno moramo pokazati, da se ne pustimo zastrašiti, toda briti moramo razumni in pokazati, da se bomo pogajali v vsakem trenutku in s komer koli, ki se hoče z nami razumno pogajati.* ostro polemiziral z avstrijskim državnim tajnikom Gschnitzerjem in zunanjim ministrom Kreiskim v zvezi z njegovim včerajšnjim govorom v generalni skupščini OZN. Dejal je, da je Kreisky zlorabil besedo »samoodločba*. Martina je najbolj prizadelo vprašanje, ki ga je postavil Kreisky, ko je dejal: »Ali moramo čakati naj Južni Tirolci razumejo, zakaj se oni in samo oni morajo odreči pravici do samovlade?*. Martino je vzkliknil: »Kaj hoče torej avstrijska vlada? Kaj razume pod samovlado? Zakaj se sklicuje na načelo samoodločbe? Zaradi tega je zelo hudo, da ni Kreisky niti enkrat omenil sporazum De Gasperi-Gruber! Kaj pomeni 'to molčanje o sporazumu? Ali noče več trditi, da ga Italija krši? Italija ne more dovoliti, da se Avstrija poslužuje vseh Sankcije francoske vlade proti podpisnikom ^manifesta* Sindikalne in politične organizacije protestirajo preti ukrepom vlade Vsedržavno združenje francoskih profesorjev poudarja, da je ^dezerterstvo in vojaška nepokorščin a» le izgovor za prikrivanje neuspehov vladne politike sporazumov med obema državama in da jih istočasno s koreninami vred odstranjuje. Lipam, da dejanski nameni avstrijske vlade niso taki in da zaskrbljujoče besede Kreiskega in njegov molk niso zna« za preokret akcije avstrijske viade, ki bi jo vodila povsem izven dovoljenega in zakonitega okvira*. Martino se je sestal danes s Hammarskjoeldom, katerega je opozoril na prisotnost treh predstavnikov iz Južne Tirolske, ki prisostvujejo zasedanju generalne skupščine v svojstvu »odbora opazovalcev, predstavnikov južnotirolskega prebivalstva pri OZN*. Martino je poudaril, da gre za zlorabo in zahteval, naj bi se storili »potrebni popravki*. Hammarskjoeld je baje obžaloval ta dogodek in zajamčil, da se bo »takoj zanimal v zahtevanem smislu*. PARIZ, 30. — Ukrepi, ki jih je francoska vlada sprejela na škodo vseh tistih profesorjev, umetnikov in javnih delavcev, ki so podpisali sloviti »manifestu- Jeana Faula Sartra in Andrea Bretona proti vojni v Alžiriji, so povzročili silno reakcijo v francoskem javnem mnenju, v sindikalnih in političnih organizacijah. Tako je na pr. vodstvo sindikata srednješolskih profesorjev objavilo protestno resolucijo, v kateri se zlasti poudarja, da so podpisnike manifesta suspendirali še preden jih je sodna oblast kakor koli Obdolžila, hkrati pa nalaga svojemu tajništvu, da organizira «energično akcijo, da bi miroljubne napore kronali z uspehom*. Sindikat francoskih gledaliških igralcev je poslal de Gaullu pismo, v katerem zahteva, da se razveljavi ukrep, ker nasprotuje ustavnim načelom, ki določajo, da »nihče ne more biti oškodovan pri svojem delu in svoji zaposlitvi zaradi svojega porekla, mnenja ali prepričanja*. Kot je znano, so med prvimi žrtvami vladnega dekreta režiserja Alain Resnais in Francois Terzieff, Simone Si- gnoret, Daniele Delorme in A'ain Cuny ter pisatelji Fran-coise Sagan, Marguerite Du-ras, Christiane Roquefort in seveda Jean Paul Sartre. U-krep se namreč že uveljavlja. Francoska radiotelevizija je že ukinila oddajo «Prix Ita-lie», pri kateri sodeluje Aiaiu Cuny, in »Reportažo* o Daniele Delorme. Nič manj ne nasprotuiejn tem ukrepom sindikati državnih nameščencev, brez razlike v tendencah, ki obsojajo s skoro istimi izrazi ukrepe, »ki ustvarjajo kategorijo državljanov, ki imajo manjše pravice izražanja v primeri z drugimi državljani*. Kljub temu nasilju francoske vlade pa se število pod- MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiimiiiiuiiiiiiiiiii Poslanska zbornica in senat nadaljujeta razpravo o proračunih Zunanji minister Se na poročanje o razgovori Prosvetni minister Bosco napoveduje obvezne počitniške tečaje za vse profesorje - Od leta 1948 do danes se je nepismenost v Italiji znižala od 14 na 3 odst. - Težave pri sestavi kandidatne liste PSI za rimsko občino (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Poslanska zbornica je danes nadaljevala z diskusijo o proračunu ministrstva za prosveto. Razni govorniki so kritizirali pomanjkljivosti italijanskega šolskega sistema in njegovo zastarelost, medtem ko so govorniki KD odgovarjali kritikom, češ da se v- 15 letih ni moglo napraviti več in bolje, če upoštevamo stanje, v katerem se šolstvo nahaja, hkrati pa poudarjali, da je treba čimprej odobriti šolski načrt za obnovo in modernizacijo italijanskega šolstva, ki predvideva 1512 ali 1513 milijard lir izdatkov. Na izvajanja in kritike govornikov je odgovoril prosvetni minister Bosco, ki je poudaril, da mora italijanska šola postati dejansko «sodobna»; taka šola pa potrebuje sodobno podkovane profesorje. Zato bodo med počitnicami priredili ustrezne tečaje, skozi katere bodo šli v nekaj letih vsi profesorji. V zvezi z razvojem gospodarstva in tehnike je treba povečati tudi število absolventov srednjih in višjih šol, okrepiti pa tudi osnovnošolsko izobrazbo, kajti nepismenost je še vedno precejšnja, kljub temu da je od leta 1948 do danes padla od 14 na 3 odst. vsega prebivalstva. Na področju poklicnih in tehničnih šol so v teh poslednjih Martinova izjava Italijanski zunanji minister Stgni je tudi danes nadaljeval razgovore z delegati v generalni skupščini OZN, Raz-govarjal se je z grškim zunanjim ministrom Averofom, nato pa je bil na kosilu pri Mac Millanu, s katerim je razpravljal »o raznih vprašanjih, ki jih proučuje skupščina OZN. Delegat Italije v OZN Martino, je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je dveh letih zgradili 356 novih šolskih poslopij (od teh 113 v severni, 243 pa v srednji in južni Italiji ter na otokih). Minister je omenil ugoden odmev, ki ga je imela odredba, s katero se v učne programe srednjih šol, ki zadevajo pouk zgodovine, vključi tudi razdobje po prvi svetovni vojni do vključno borbe in zmage nad fašizmom. Glede zasebnih šol je minister dejal, da bodo v kratkem predložili parlamentu zakonske osnutke, ki bodo urejali ustanovitev zasebnih učnih zavodov, ker tudi ustava priznava pravico svobodne izbire šole. Skrčenje počitnic med šolskim letom je minister utemeljeval s potrebo, da se ognemo preveliki obremenitvi mladine, kar je nujno, če je manj dni pouka. Naraščanje števila visokošol-cev postavlja vprašanje ustanovitve novih univerz, predvsem pa tam, kjer so sedaj brez njih. Poslanci so nato odobrili posamezne člene proračuna, s tajnim glasovanjem pa ga bodo odobrili na enem prihodnjih zasedanj zbornice. Nato so začeli razpravo o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo. Po posegu v diskusijo raznih govornikov, je Maglietta (KPI) pripomnil, da v predloženem proračunu manjka povsem neka določena linija socialne politike in predlagal ministru, da proračun prihodnjega leta pospremi s političnim poročilom, v katerem naj se označi linija, ki jo ministrstvo za delo namerava uveljaviti, hkrati pa ja ostro kritiziral stanje dez-organizacije, ki vlada na pod' ročju socialnega skrbstva, predvsem kar zadeva upokojence. Diskusija o_ proračunu je bila nato preložena na ju tri. Senat je včeraj zaključil splošno razpravo o štirih fi- LEOPOLDVILLE, 30. — Lu. nančnih proračunih, danes pa j mumba je sklical danes v sta govorila zakladni minister j svojj rezidenci izredno zase-Taviani in finančni minister 1 (Janje parlamenta, da bi odo-Tiabucchi. O finančnih proro bril poziv generalni skupšči- ihiiii ni OZN, naj pošlje posebno preiskovalno in arbitražno komisijo v Kongo, ki naj bi bila sestavljena iz predstavnikov ZDA, ZSSR in šestih ameriških držav. Poziv je pod. pisalo 74 od 137 članov parlamenta ter 84 članov senata. V pozivu poslanci zavračajo predlog sklicanja splošne konference, ki sta jo predložila Kasavubu in polkovnik Mo-butu. Na ta predlog je namreč Lumumba pristal. Lumumba je izjavil, da so razne pokrajinske vlade protestirale proti sklicanju take konference okrog «okrogle mize*. Zato je predložil, naj se skliče ustavodajna skupscina, ki naj bo sestavljena iz obeh delov parlamenta in poudaril, da začasna ustava predvideva nujno sklicanje take ustavodajne skupščine. HiMiiiiimmmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Adenauer odpovedal medeonski sporazum BONN, 30. — Bonnska vlada je na Adenauerjev predlog odpovedala medeonski sporazum z Vzhodno Nemčijo. Na izredni seji vlade so bili navzoči tudi predstavniki opozicije, ki so se z vlado strinjali. Danes je namreč zapadel rok za odpoved sporazuma, ki bo osital v veljavi samo še do 31. decembra 1960. Na zahtevo nemške delegacije se je s tem v zvezi sestal atlantski svet na izredni seji. Nemški delegat je obvestil svoje kolege o sklepu vlade ter izjavil, da gre za «logično reakcijo na nepravič. ne sklepe oblasti v Vzhodni Nemčiji. vsem v skladu s sklepom centralnega odbora stranke, ki sta ga soglasno sprejeli večina in manjšina, in ki daje federacijam proste roke glede sestave kandidatnih list in glede tega, ali naj se parlamentarci vključijo v te liste ali ne. Sklep rimske federacije (namreč, da se parlamentarci izključijo iz kandidatne liste) je že potrdila centralna komisija za volilno kontrolo, v kateri so tudi predstavniki manjšine Luzzatto, Magnani in Menchinelli. Po seji vodstva je tajnik rimske federacije PSI izjavil _ novinarjem, da so potrdili načelo, na podlagi katerega je funkcija po-sianca ali senatorja nezdružljiva s funkcijo občinskega svetovalca v taki občini kot je rimska občina. Za tem sporom je seveda r.eko važnejše vprašanje. V rimski občini je uprava v rokah KD, ki se pri tem opira na fašiste. Po volitvah položaj verjetno ne bo drugačen, to je KD se ne bo okrepila v tolikšni meri, da bi mogla sama upravljati občino ali s podporo liberalcev, socialdemokratov in republikancev. Zaradi tega je važno, kdo predstavlja PSI v rimskem občinskem svetu Federacija in tudi vodstvo PSI, je mnenja, da morajo biti to predstavniki avtonomistične večine, hkrati s predstavniki radikalne stranke, ki bodo povsod kandidirali na listah PSI. Tako bo verjetno nosilec liste PSI na rimskih upravnih volitvah član radikalne stranke in znani napredni javni delavec odv. Piccardi. čunih bodo glasovali prihodnji torek, medtem ko bodo v ponedeljek popoldne začeli razpravljati o proračunih ministrstva za industrijo in trgovino ter ministrstva za zunanjo trgovino. Jutri se zunanji minister Segni vrne iz New Yorka v Rim, da bi predsedniku vlade poročal o dosedanjem poteku razprave na zasedanju generalne skupščine OZN in o razgovorih, ki jih je imel z voditelji raznih delegacij, predvsem pa tudi o stališču, ki ga imajo razne delegacije do vprašanja južne Tirolske, ki — proti pričakovanju italijanske delegacije — ni prišlo pred odbor za pravna vprašanja, ampak pred odbor za posebna politična vprašanja, kakor je to zahtevala avstrijska delegacija. (Italijanska vlada namreč smatra, da gre pri tem vprašanju le za to, ali je italijanska vlada dosledno u-veljavila sporazum De Gaspe-ri-Gruber ali ne, in da gre zato za vprašanje pravnega značaja, glede česar je pristojno mednarodno razsodišče v Haagu, ne pa OZN). Cez nekaj dni se bo Segni ponovno vrnil v New York. Danes se je sestalo vodstvo PSI. Na dnevnem redu je bilo vprašanje socialistične kandidatne liste za občinske volitve v prestolnici, ker so se poslanci Lizzadri, Venturini, Vecchietti, Fabbri in Coman-dini pritožili na vodstvo stranke zaradi tega, ker jih rimska federacija PSI ni vključila v kandidatno listo. Vodstvo ;c njihovo pritožbo zavrnilo, ker je sklep federacije po- mili n m milili im iiiiiiiiiiii n iiinitiiiiiiiiiiiiiiifidiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaia litin n ifiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiia um mn mil iiniiiiiiig|in m i imiiii Lumumba zahteva za Kongo preiskovalno komisijo OZN Polk. Mobutu ponovno obtožuje Lumumbo, da mu je vlada Kitajske ponujala denarno pomoč - Neredi v severni Katangi pisnikov na Sartrovem manifestu proti vojni v Alžiriji z dneva v dan veča in je od prvotnih 121 že doseglo 180. Preiskovalni sodnik Braun-schweig nadaljuje z zasliševanjem intelektualcev, profesorjev in umetnikov, ki so sopodpisali manifest, od katerih je že obtožil 15. Pri vsej stvari je zanimiva okoliščina, da so izdelavo osnutka novega vladnega ukrepa proti pod. pisnikom slovitega manifesta zaupali ministru za kulturne zadeve Malrauxu, katerega prva žena Klara in hčerka Florence sta prav tako med sopodpisniki manifesta. Med podpisniki je nad 50 profesorjev. Državno združenje profesorjev je izdalo protestno resolucijo, v kateri zatrjuje, da je »dezerterstvo in vojaška nepokorščina le izgovor* in da je dejanski namen samo v tem, da bi »zakrinkali neuspehe vladne politike z ustrahovanjem in reprezalija-mi». Profesorji pa se nikakor ne nameravajo odpovedati svoboščinam, ki so izrecno priznane v ustavi in ki jih »državljani te dežele nameravajo ohraniti*. Komisija za ureditev spora SZ-Kitajska ? LONDON, 30. — Tiskovna agencija «UPI» je zvedela, da se je ustanovila posebna komisija, ki naj bi uredila spore med Moskvo jn Pekingom. Komisijo naj bi sestavljali za ZSSR Miihail Suslov, predstavnik; LR Kitajske in nekaterih socialističnih držav, toda brez Jugoslavije. Prvi sestanek naj bi bil 7. novembra v Moskvi. Tiskovna agencija «AFP» pa poroča iz Moskve, da Ma na svečanem sestanku ob priliki 11. obletnice ustanovitve LR Kitajske, kitajski! prosvetni minister In kitajski poslanik v svojih govorih še prav posebej poudarjata, da je vlada I.R Kitajske odločna zagovornica politike miroljubne koeksistence in reševanja mednarodnih sporov z miroljubnimi sredstvi ter podčrtala nuj-nos* nadaljnje krepitve enotnosti med ZSSR in Kitajsko in enotnosti socialističnega ta. bora pod vodstvom SZ. Iz Pekinga ista agencija poroča, da bo proslava obletnice jutri in sicer 'brez vojaške parade. Danes Pa je predsednik vlade Cuenlaj v svojem govoru na sprejemu, prirejenem ob omenjeni obletnici, ponovil svoj predlog za sklenitev nenapadalnega pakta med državami Pacifika vključno ZDA za spremembo tega območja v brezatomsko področje. Osem potnikov avtobusa ubitih DOLE (Francija), 30. — Avtobus, na katerem je bilo 35 ameriških, angleških in avstralskih turistov, se je zaletel v kamion, ki je bil ustavljen blizu mesta Chamblay, nedaleč od švicarske meje. Osem potnikov je pri tem izgubilo življenje, ranjeni pa so bili vsi ostali razen enega: vodnika, ki je spremljal skupino. Voznika avtobusa je najbrž oslepilo sonce. Kamion, ki je stal, je bil naložen s hlodi, ki so kar predrli avtobus. Zaradi hlodov, ki so bili potem na poti, je bilo delo reševalnih skupin zelo težko. Fidel Castro napoveduje obisk Hruščeva na Kubi HAVANA, 30- — V radijskem govoru je danes Fidel Castro izjavil, da bo Hruščev gotovo obiskal Kubo. Dostavi) je, da datum obiska še ni določen. Napetost med Kubo in ZDA je narasla, odkar se je Castro vrnil v Havano. Kubanska vlada je baje zavrnila ameriško protestno noto zaradi zapore treh ameriških bank na Kubi. Doslej še ni nikakega kubanskega uradnega komentarja na sporočilo državnega tajništva ZDA, ki svetuje a-meriškim državljanom na Kubi naj zapuste deželo, če njih navzočnost tamkaj ni neob-hodno potrebna, pač pa tisk zelo ostro kritizira ta ukrep kot novo provokacijo. ZDA so objavile, da z današnjim dnem zapro svoje rudniške naprave za nikelj na Kubi. Polkovnik Mobutu pa je v nekem intervjuju dejal, da je kitajska vlada ponudila vladi Lumumbe neposredno pomoč v znesku enega milijona funtov šterlingov. Pokazal je pismo s podpisom kitajskega zunanjega ministra Cuenlaja; to pismo je bilo baje poslano podpredsedniku Lumumbove vlade Gizengi. Mobutu je pred tem izjavil, da so njegove čete zaplenile prejšnjo noč vse radijske aparate v češkoslovaškem poslaništvu, ki je bilo pred dvema tednoma zaprto. Novinarjem je pokazal tudi nekake zavoje streliva, ki so jih baje našli v tem poslaništvu. Dejal je, da so oddajno in sprejemno radijsko postajo uporabljali v poslaništvu tudi po izgonu češkoslovaških diplomatov. Ze dopoldne pa je' predstavnik OZN na današnji redni tiskovni konferenci pove- dal, da ni bil določen še noben rok za odstranitev tunizijskih čet OZN v Kasaju s strani oddelkov Gane. Dejal je, da se bo to zgodilo postopoma in dodal, da bodo vojaki Gane zamenjali tunizijske vojake zaradi tega, ker ima samo Gana dovolj veliko število vojakov, ki je skoraj enako številu tunizijskih vojakov, t. j. okrog 3.000 mož. Zanikal je vest, da so vojaki Gane prejeli ukaz, naj zapustijo Leopoldville ter dodal, da čete ZAR še niso prejele od svoje vlade ukaza naj zapustijo Kongo. Predstavnik OZN je nato povedal, da bodo poslali o-krog sto maroških vojakov, ki so pod poveljstvom OZN, v Severno Katango, kjer ((vlada določena napetost in kjer je prišlo do nekih spopadov*. Medtem pa se pričakuje prihod v Kongo še 1.152 indonezijskih vojakov in 700 vojakov iz Nigerije, ki, bodo pod poveljstvom OZN. Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.4, najnižja 13.5 stopinje, zračni tlak 10U.8 stalen, veter 5 km jugo vzhodnik, vlage 85 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, padavine nekaj kapljic, temperatura morja 19.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 1. o*'011" Sever . Sonce vzide ob 6.03 in z5iolruni 17.46. Dolžina dneva i(j vzide ob 16.01 m zatone Jutri, NEDELJA, 2. oktot> Mirna . Priprave strank za prihodnje upravne volitve NSZ je predložila kandidatno listo za pokrajinske volitve V nedeljo prva volilna zborovanja - Za pokrajinske volitve je 230.845 volilnih upravičencev ■ Število voliycev v okoliških občinah Po 40-urni stavki prodajalcev bencina Včeraj so predstavniki Ne odvisne socialistične zveze predložili listo kandidatov NSZ za pokrajinske volitve pri osrednjem volilnem uradu. Neodvisna socialistična zveza je predložila svoje kandidate v vseh 14 mestnih volilnih okrožjih, kakor tudi v dveh zunanjih, in sicer v nabrežinskem in v miljskem. Kandidatna lista je tako sestavljena: Devin-Nabrežina: inž. Josip Pečenko, Milje: inž. Josip Pečenko; Trst I.: Antonio Gregori; Trst II.: prol. Josip Kosovel; Trst III.: dr. Josip Dekleva; Trst IV.: Ferdinand Ferjančič; Trst V.: Mario Vusconi; Trst VI.: Eugenio Laurenti; Trst VII.: Bortolo Petronio; Trst VIII.: Mario Magajna; Trst IX.: Eugenio Laurenti; Trst X.: Giovanni Ulieni; Trst XI.: Carlo Drassich; Trst XII.: Bortolo Petronio; Trst XIII.: inž. Josip Pečenko; Trst XIV.: dr. Josip Dekleva. Izven volilnega okrožja pa kandidirajo: Marija Škabar, Bo-gumil Samsa, Oskar Kjuder, Darko Svab, Edvin Svab, Silvan Mesesnel, Ivan Novak m Josip Pertot. #*# Kandidatno listo NSZ, kj je bila včeraj predložena pristojnemu organu, je odobril odbor zveze, in sicer na osnovi pooblastila zadnje skupščine, ki ie izbrala kandidate. Že bežen pogled na seznam kandidatov pove, da gre za osebe, ki s svojo politično preteklostjo jamčijo volivcem, da bodo neomajno zastopale koristi delovnih ljudi, demokracije in narodne koristi Slovencev v tržaški pokrajini. S predložitvijo kandidatne 'i-ste NSZ se število predloženih list za pokrajinske volitve povzpne na 4. Pretekli ponedeljek so predložile svoje liste KP, KD in PSDI. Verjetno bo treba čakati nekaj dni, da se bodo tudi druge stranke odločile, da predložijo svoje kandidate. Marsikatera med njimi oo verjetno počakala celo do zadnjega dne, in sicer do 12. oktobra, v upanju, da si osvoji zadnje mesto. Vse stranke se med tem skrbno pripravljajo na volilno kampanjo. Nekatere izmed njih bodo začele nastopati že z jutrišnjim dnem. Tako bodo komunisti imeli jutri v kinu «Ar-cobaleno« javno zborovanje, ki mu bo predsedoval Vittorio Vi-dali in na katerem bodo objavili svoj program. Govoril bo prof. St-ma, prof. Weiss in Karel Siškovič pa bosta podala zaključno poročilo o delovanju komunističnih predstavnikov v bivšem pokrajinskem svetu. Socialdemokrati pa bodo predstavili svoje kandidate na zborovanju, ki se bo vršilo v ponedeljek na strankinem sedežu v Ul. sv. Frančiška. Ob tej priliki bodo objavili tudi svoj program za pokrajinske volitve. Kot se zdi, nameravajo socialdemokrati nastopiti s svojo listo tudi na občinskih volitvah v Nabrežini. Kar st tiče volilnega boja v podeželskih občinah, je treba še omeniti, da so republikanci predložili včeraj svojo kandidatno listo v miljski občini. Lista šteje 30 imen ter zaseda 4. mesto v splošni volilni lestvici. Po zadnjih podatkih bo na prihodnjih pokrajinskih volitvah voiilo skupno 230.845 volivcev. To število, kot smo že javili, se utegne samo še zmanjšati, v kolikor bi pristojne občinske komisije zbrisale s seznamov, in sicer do 22. oktobra, vse tiste osebe, ki bi v tem roku umrle. V primerjavi s političnimi volitvami 1958. leta se je število volivcev povečalo za 1774 enot. Verjetno pa je, ;da se bo celotni prirastek znižal do 22. oktobra na približno 1500 enot. Največji prirastek so zabeležile predmestne in podeželske sekcije, medtem ko so mestne ostale pri starem. Moških volivcev „e 104.659, ženskih 126.186. Primerjava s političnimi volitvami 1958. leta dokazuje, da se še nadalje krepi proces prevladovanja nežnega spola nad moškim, čeprav pri novem prilivu mladih volivcev prevladujejo moški. To si pa lahko razlagamo z dejstvom, da je življenjska doba pri ženskah višja kakor pr, moških. Edina občina, kjer je število moških volivcev večje kakor ženskih, je repentaborska. 1958. leta jih je bilo 8 več, sedaj pa jih je že kar 22. Kot vno ze omenili, bo na pokrajinskih volitvah sodelovalo čez 23(kQQO,volivcev. Pri obnovitvi občinskih uprav v podeželskih občinali pa 'bo volilo le 18.533 volilnih upravičencev, in sicer 9.127 moških in 9.426 žensk. V Miljah bodo volili 9.204 volivci, od teh 4.494 moških in 4.710 žensk. Prirastek znaša 481 enot, a volišč je 16. V Nabrežini je 4.173 volilnih upravičencev, in sicer 2.059 moških »n 2.103 ženske. Prirastek je 236 enot, a volišč je 8. Volilnih upravičencev v Dolini je 3.836, in sicer 1.910 moških in 1.926 žensk. Prirastek znaša 37 enot in volišč je 8. Zgoniška občina ima 901 volivca, in sicer 444 moških in 457 žensk. Prirastek je 12 enot, a volišča so 3. Repentabor ima 429 volivcev. Od teh je 222 moških in 207 žensk. Prirastek znaša 23 enot. Volišče je samo eno. Ukinjen vlak na progi Trst-Opčinc Železniška uprava sporoča, da bo od nedelje 2. oktobra dokončno ukinjen vlak, ki od. pelje s tržaške postaje ob 5.32 proti Opčinam. Istočasno bo tudi izpremenjen urnik vlaka, ki odpelje prav tako proti Opčinam in ki je do sedaj odpeljal ob 6.58 ter bo od nedelje 2. oktobra dalje odpeljal ob 7.28. Bencin po 92 Trstu liter? Na današnjem sestanku odbora za cene bo vladni komisariat predlagal znižanje prodajne cene bencina turistične informacije o prireditvah v prihodnjem letu, poziva vse, ki nameravajo organizirati kake večje prireditve, da to sporočajo ustanovi v Ul. S. Nicold 6 do 10. oktobra letos. Odhod komisije v FLRJ Prekop trupel padlih vojakov Agencija Ansa poroča iz Trsta, da bo v kratkem odpotovala v Beograd komisija italijanskega komisariata za počastitev spomina padlih, ki bo iskala in poskrbela za odkop trupel italijanskih vojakov, padlih v zadnji vojni v Jugoslaviji. Kot je znano, je bil februarja sklenjen v Beogradu v zvezi s tem sporazum, s katerim sta se obe vladi obvezali, da si bosta medse-bojno pomagali pri iskanju Pokrajinska turistična usta- j in prekopavanju trupel pad-nova, k: zbira podatke za raz- lih vojakov in borcev v obeh ne propagandne publikacije in'državah. Prodajalci bencina so ob 16. uri prenehali s stavko, ki je trajala ves četrtek in več kot polovico včerajšnjega dne. To so sklenili na skupščini kategorije na osnovi zagotovil, ki jih je dal vladni generalni komisar dr. Palamara med razgovorom s predsednikom omenjenega združenja. Vladni generalni komisar je tudi skle. nil, da se danes dopoldne ob 11. uri sestane pokrajinski odbor za cene, ki bo proučil celotno vprašanje prodaje in cen bencina na tržaškem področju. Na sestanku odbora za cene bo vladni komisariat predlagal, naj se cena bencina v Trstu zniža na 92 lir liter. turistične ustanove Seja načelnikov skupin občinskega sveta Odobritev raznih upravnih sklepov Imenovanje novega svetovalca KPI 227 milijonov za nakup avtobusov, 50 milijonov za kriško šolo - Spor zaradi razvpitega vodnjaka v Barkovljah Sinoči ob 19. uri so se na tržaškem županstvu sestali načelniki skupin svetovalcev občinskega sveta in razpravljali o raznih upravnih zadevah. Zupan je najprej sporočil, da je na zahtevo socialističnih svetovalcev interveniral na uradu za delo v prid pogajanjem za rešitev spora v podjetju ORION-Petrochimica ter da so mu zagotovili, da bo do pogajanj prišlo, kar se je tudi zgodilo. Nadalje je sporočil, da je bilo poverjene mesto oddelka za skrbstvo novemu odborniku Fantasii, tako da bo dr. Gasparo odslej odgovarjal samo za statistiko in delo. Obvestil je tudi svetovalce, da je njegova dosedanja tajnica napredovala za načelnico odseka matičnega urada ter da jo bo sedaj nadomestila dr. Sadini. Končno je pojasnil, in sicer v zvezi s pisanjem nekega lista, ki je poročal, da bo odbornik dr. Rinaldini nosilec demokrščanske liste v Nabrežini, da občinski svetovalec Tiskovna konferenca sindikatov o položaju v podjetju ORION •Milili IIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlUlIlliiiiliiliiiiniiiiiiiiii Včeraj na tržaški univerzi Otvoritev zasedanja o proučevanju tržišč V veliki dvorani tržaške u-niverze je bila včeraj ob 15. uri svečana otvoritev zasedanja posvečenega proučevanju tržišč (marketing), na kateri sta uvodoma spregovorili rektor Origone in predsednik italijanskega združenja za proučevanja tržišč prof. Taglia-carne. Uvodno predavanje je imel dekan tržaške gospodarske fakultete in ravnatelj milanskega statističnega inštituta «Do-xa» prof. Pier Paolo Luzzatto Fegiz na temo: «Vpliv gibanja dohodkov na obnašanje potrošnikov«. Govornik je orisal zanimivo anketo, ki so jo napravili na osnovi odgovorov 100.000 družin, ki so jih izbrali po znanstvenih kriterjih. Družine so vprašali, za kaj bi porabile izredni dohodek 500 tisoč lir. Večina je odgovorila, da bi ta denar porabili za o-krepitev lastnega podjetja ali za izboljšanje svojega delov- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL e-Tal. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 80 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega etolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Malt oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljka letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun: Založništvo tržaScega tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Strl-t ar Jeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban-14 * Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat nega položaja. Po mnenju profesorja Luzzatta Fegiza predstavlja ta tendenca pozitiven faktor v razvoju italijanskega gospodarstva. Na zasedanju so takoj nadaljevali z delom in bodo danes sledili nadaljnji referati. Na zasedanju sodeluje okoli dve sto znanstvenikov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z raziskovanji tržišč. Dopoldne pa je bila prav tako v prostorih univerze skupščina združenja za proučevanja tržišč, na kateri je predsednik inž. Tagliacarne poročal o lanskoletnem delovanju združenja. Zlasti je podrobno orisal pomemben tečaj posvečen proučevanju tržišč, katerega organizirajo v sodelovanju z OECE «»------- Otvoritev fotografske razstave «Ta naša pokrajina* Sinoči ob 18, uri je bila v razstavni dvorani miljske občine v Miljah otvoritev fotografske razstave «Ta naša pokrajina«, Na razstavi sodeluje devet tržaških fotografov z 90 fotografijami, ki prikazujejo lepote našega področja. Ob otvoritvi razstave, ki jo je v imenu vladnega generalnega komisarja odprl dr. Ra-valli, je imel krajši govor predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv. Sloco-vich, ki je predvsem poudaril, da bodo razstavljene fotografije prikazale lepote našega področja in njegove turistične zanimivosti širom po svetu. Slikovni material bo namreč turistična ustanova porabila v propagandne namene in bodo s fotografijami okrasili najrazličnejše turistične in potovalne urade v Evropi. Razstava je zelo zanimiva, čeprav ne nudi tiste popolno, sti, ki bi si jo zaželeli. Največji poudarek je namreč na mesilu samem in na obalnih področjih, medtem ko Kras ni zapopaden v tisti meri, kot bi bilo zaželeno. Vsekakor lahko rečemo, da si je razstavo vredno ogledati, za prihodnje pa bi Pokrajinski turistični ustanovi i svetovali, da ne omeji krog j sodelovalcev. Prepričani smo ! namreč, da bi ob širšem sodelovanju tržaških fotografov lahko dobili mnogo več in Grobo in nezakonito ravnanje z je sprožilo stavko, ki traja že delavci 22 dni Tajnik FI0M je poudarilda bi morale oblasti posredovati v hudem sporu, saj je podjetje dobilo za razširitev obratov 256 milijonov lir posojil Brezuspešna dolgotrajna pogajanja na uradu za delo Včeraj je ravnatelj urada za delo dr. Tarentini Troiani sklical na uradu ločen sestanek med sindikalnimi predstavniki in med predstavniki podjetja, da bi na ta način prišlo do diskusije o sindikalnem sporu v podjetju ORION. Razprava se je nadaljevala vse do uol dveh ponoči brez konkretnih rezultatov. Ravnatelj je v ime-nu urada predložil, da bi spor rešili na ta način, da bi iz-premenili odpust delavca v prostovoljno zapustitev službe, pri čemer bi delavec prejel odpravnino, urad pa bi se obvezal, da bo skrbel za njegovo namestitev. Niti predstavniki delodajalcev niti predstavniki sindikalnih organizacij niso uradno sporočili svojega stališča. Sindikalni predstavniki so se obvezali, da bodo ta predlog sporočili skupščini stavkajočih. Pogajanja se bodo — vedno v ločenih prostorih in s posredovanjem ravnatelja urada — nadaljevala danes dopoldne ob 9.30 na uradu za delo. Včeraj je bila ob 18. uri na sedežu Delavske zbornice tiskovna konferenca, na kateri so sindikalni predstavniki orisali položaj in razloge, zaradi katerih že 22 dni tako enotno, odločno in vztrajno stavka 330 delavcev tega podjetja. Na tiskovni konferenci so bili prisotni tudi številni stavkajoči delavci. Prvi je spregovoril tajnik sindikata kovinarjev Nove delavske zbornice CGIL Emilio Remilli, ki je poudaril, da so delavci pripravljeni stavkati še dalje, če bo potrebno, da dosežejo izpremembo nevzdržnih delovnih pogojev, ki obstajajo v podjetju ORION-Pe-ticchimica. Neposredni razlog za stavko je v disciplinskem postopku in kazenskih ukrepih proti štirim delavcem, vendar gre samo za zadnjega v vrsti številnih grobih primerov slabega ravnanja, disciplinskega režima, nesmiselnih kaznovanj in neupravičenih zahtev ravnateljstva ter nekaterih načelnikov oddelkov. Sindikalni predstavnik je nr.to navedel celo vrsto konkretnih primerov takega ravnanja in tako povedal da vlada v livarskem oddelku diktatorski režim ter se delavce grobo zmerja. Dva delavca so od časa do časa pošiljali na delo na akord, ne da bi prej določili čas potreben za delo, kot je to predvideno v delovni pogodbi in so jim plačilo po že izgotovljenem delu enostransko določili. Ko sta pred nekaj dnevi odbila sprejeti delo na tak način, kar je r.juna pravica, so ju takoj suspendirali z dela. Nekega delavca so kaznovali, ker je pri delu na stroju tiho popeval. Neki delavec je teden dni pred predvidenim rokom zaprosil za dan dopusta, kar so mu sprva odbili, pa čeprav je že imel pravico do znatno več dni. Kasneje pa so na intervencijo notranje komisije depust odobrili. Ko se je vrnil z dopusta, je prejel pismo z ostrim opominom zaradi zapustitve delovnega mesta in so mu ustno povedali, da ga niso odpustili samo zato, ker dela v podjetju osem let in ker ni še bil nikoli pred sodiščem. Neki drugi delavec je prosil za nekaj ur premora, ker se je hotel poročiti in je moral podpisati dokumente na na-giafskem uradu. Dve uri so mu dovolili šele po intervenciji notranje komisije, toda niti na notranjo komisijo. Nedavno je ravnateljstvo sporočilo, da delavec, ki bo zamudil pol ure, tisti dan ne more več nastopiti dela, da pa mora naslednjega dne prinesti pismeno uradno opravičilo. To je samo nekaj konkretnih primerov, zaradi katerih delavci tako odločno stavkajo. Tajnik je nato poudaril, da je dolžnost oblasti intervenirati, saj se je podjetje razširilo tudi s prispevkom 256 milijonov lir, ki so jih dobili v obliki posojil iz raznih javnih skladov. Tajnik sindikata kovinarjev Delavske zbornice (CISL) dr. Carlo Fabricci pa je uvodoma ncvedel nekatere ostre spore, ki so jih imeli vse leto s podjetjem in nato dejal, da so osnovni razlogi za stavko v ravnanju z delavci, ki ga je označil kot nemoralnega in protizakonitega. Tako je tajnik navedel, da podjetje ne spoštuje zakona št. 473 od 17. aprila 1925 glede delavnega urnika in zakona št. 1079 od j 30. oktobra 1955 o ukinitvi nadurnega dela. Delavci morejo delati cd 2 do celo 5—6 nadur na dan in celi oddelki nimajo tedenskega počitka. Podjetje ne spoštuje pravil o zaščiti zdravja in varstva na delu, o čemer pričajo številne nesreče na delu. Najresnejše pa je moralno vprašanje. Tudi dr. Fabbric-ci je navedel vrsto konkretnih primerov slabega ravnanja z delavci in med drugim pevedal, da ravnateljstvo s priporočenim pismom na dom sporoča vse opomine, opozorila, globe in druge disciplinske ukrepe. Neposredni povod za stavko je bil dogodek, ki se je pripetil 7. septembra. Takrat so delavci, ki vzdrževanje naprav, ugotovili, da se je pokvarila neka peč. Iskali so načelnika, ki pa ga ni bilo, ker je odšel v mesto. Sami so se lotili popravila in so stroj razstavili. Ugotovili so, da se je zlomilo pero, ki ga ni mogoče popraviti vse do jutra in so se zato napravili, da odidejo proti domu. Do takrat so že naredili 8 rednih ur in 2 naduri. Ravnatelj, ki je prišel k peči, je izvedel, d.i so se delavci odpravili domov. Poiskal jih je pri izhodu in jih obdolžil, da so zapustili delovno mesto. Vsi delavci so izjavili, da so pripravljeni ponovno prijeti za delo, nakar Naslednjega dne so delavci izvedeli, da so enega izmed njih takoj odpustili, češ da je neupravičeno zapustil delovno mesto, ostale tri pa so kaznovali s suspenzijo z dela, in sicer vsakega po en dan. Obe sindikalni organizaciji Sta takoj intervenirali, vendar je ravnatelj med razgovorom na poziv opolnomočenega delegata izjavil, da ne nanje;-rava spremeniti sklena o kat znovanju delavcev. Takoj zatem pa se je pričela stavka. Ob zaključku je sindikalni predstavnik ponovno poudaril, da delavci podjetja ORION r.-» stavkajo zato, da bi dose- pa jim je dejal, da jih več j gli boljše plače, temveč samo ne potrebuje, ker so se že , za to, da se preneha s nečlo-«prazhično oblekli«. ' veškim ravnanjem v podjetju. alt odbornik neke občine lahko kandidira v drugi občini, toda prej mora dati ostavko na svoje svetovalsko oziroma oaborniško mesto. Vsak občin ski svetovalec pa lahko kandidira in je izvoljen v občinski in pokrajinski svet hkrati. Druga točka dnevnega reda je vsebovala odstop svetovalca KPI Viktorja Bogatca, ki so ga pred kratkim imenovali namesto umrlega dr. Sajovit-za. Bogateč je prosil, naj ga razrešijo te dolžnosti. Namesto njega bodo proglasili za svetovalca Luciana Pado-vana, kar je za časa počitnic občinskega sveta naloga občinskega odbora. Tako bo moral svetovalec dokazati odboru. da je pismen, kot zahtevajo formalni predpisi. Tretja točka je bila odobritev sklepov, ki jih bo sprejel občinski odbor na podlagi predpisov zakona o občinah. Načelniki so med drugim odobrili sklep o imenovanju medicinskih sester za obiskovanje šol in imenovanje zobozdravnikov za šolsko službo. Važna je bila točka, ki se je nanašala na pooblastitev zasebnih pogajanj za' nakup 20 avtobusov Acegata, in sicer 10 znamke Macchi in 10 znamke Alfa Romeo. Za te avtobuse bodo izdali 227.260.000 lir. Proti temu sklepu je gla-scval dr. Pincherle (PSI), ker je zahteval, naj razpravlja a tem važnem vprašanju občinski svet. Zatem so sprejeli na zr.anje sklep o načrtu za gradnjo glavne transformatorske kabine pri Sv. Ivanu. Sledilo je razpravljanje o razširitvi vodohrana pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji za nadaljnih 14 000 kub. m, za kar bodo porabili 132 milijonov lir. Dr. Dekleva, dr. Pincherle in odv. P< gassi (KPI), pa se niso strinjali s tem, da bi sklep odobrili načelniki skupin ter zahtevali naj pride pred občinski svet. Zatem so odobrili sklep Acegata o podaljšanju avtobusne proge št. 25, sklep o izdatku 4 milijonov lir za najem jeklenih ogrodij in cevi za volilne oglasne deske, sklep o izdatku 12.500.000 lir za nakup posod za smeti. Dekleva, Po: gassi in Pincherle so glasovali j tudi proti sklepu, da se odda čiščenje strokovne šole »Bergamas« in osnovne šole na Greti za leto 1961 za skupno 8 milijonov lir v zasebni zakup. Odobrili so sklep o izdatku 50 milijonov lir za povečanje šole v Križu, sklep o nakupu opreme za navtično n Huda nesreča na delu v Starem pristanišču Dva delavca sta padla s trideset metrov vislae Nesrečneža sta barvala žerjav, ko se je nenadoma utrgala vrv ogrodja, na katerem sta delala Včeraj dopoldne sta se na delu v Starem pristanišču ponesrečila dva delavca, ki sta padla iz višine 30 metrov. Bilo je okrog 10. ure, ko sta na pomolu «0» barvala žerjav 30-letni Giorgio Fragiacomo iz Ulice Vespucci 57 in 30-letni Luciano Pugliese iz Križa 267. Delala sta na ogrodju, ki je bilo privezano z vrvjo. Nenadoma se je vrv utrgala in delavca sta treščila na splav, nad katerim je viselo ogrod-so zadolženi za je. Nemudoma so jima prisko- llllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Iz sodnih dvoran j lepših fotografij, ki bi pona-1 kasneje so ga ostro opozorili, I zorile lepote naše pokrajine. I da se ne sme nikoli več obr- Blago, ki ji ga je izročil pomorščak, je p V ponedeljek začetek jesenskega zasedanja prizivnega sodišča Na kazenskem sodišču se je morala včeraj zagovarjati 47-letna Zofka L. s Trga Giariz-zole, ki je bila obtožena, da si je nedovoljeno prilastila predlanskim in lani štiri usnjene torbe, 6 srajc, 2 maji, 4 kose blaga, električni brivski aparat, kovček, plinski kuhalnik in nekaj perila, ki ji ga je bil izročil pomorščak Rudi L. iz Ulice Vignetti, s katerim je prej skupaj živela. Sodišče jo je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Rudi jo je prijavil sodišču in obtožil, da je v njegovi odsotnosti prodala navedeno blago, ki ji ga je bil izročil v varstvo. Dejal je, da jo je bil povabil v Neapelj, ko je tam pristala ladja «Castel Felice«, na kateri je bil vkrcan. Takrat ji je izročil blago s prošnjo, naj ga hram do njegovega povratka. Ko pa se je vrnil, je zvedel, da je ženska medtem večji del blaga prodala ali podarila. Zenska je dejala, da si je mislila, da lahko razpolaga z blagom, ker je pač toliko let živela skupno z Rudijem. Glede plinskega kuhalnika pa je povedala, da ga je Rudi že prej prodal. Na razpravi je tudi pripomnila, da je blago podarila z Rudijevem privoljenjem in da jo je prijavil sodišču verjetno Te dni se bo nadaljevalo zasedanje prizivnega sodišča, ki bo imelo polne roke dela, saj bo v prvi polovici meseca imelo opravka s 25 prizivi. Obtožencev je 41, izmed teh 5 žensk; 7 obtožencev pa je v zaporu. V ponedeljek b° na vrsti priziv, ki so ga vložili Umber. to Valitutti, Antonio Lizio, Finamore Catello, Antonio Carlovich, Raffaele Marendi, Giuseppe Trotta, Giuseppe No-vacco, Mario Isastia Henri-quez, Albano Moro, Eugenio Peternelli. V sredo Alfonso MRanese, Alfredo Della Ric-cia in Antonio Floridan; Ce-lesle Cok in Romano Cok; Fe. lice Gennari, Antonio Berar-di in Vincenzo Surilli. V četrtek: Novella Sardo; Giovanni Furlan; Nerino Bugneva in Maria Garich por. Bratovič; Dino Carlone: Renato Scar- celli in Elda Cernaz por. Scar. celli. Y ponedeljek 10. t. m.: Italo De Bortoli; Raffaele Bal-sini; Stefania Gerlani por. Skrk; Ferruccio Goruppi, Ot-tavio Divano. V sredo 12. t. m.: Vittorio Schiflin; Ferruccio Cedolini in Giorgio ter čili na pomoč delovni tovariši, ki so bili priča nesreče. Nesrečna delavca sta ležala nezavestna v mlaki krvi. Z rešilnim avtom so ponesrečenca nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Fragiacomo si je zlomil hrbtenico, levo roko in hudo ranil po čelu. Tudi Pugliese si je zlomil hrbtenico in se precej pobil po telesu. Nesreča je napravila globok vtis med vsemi delavci, ki so zaposleni v Starem pristanišču. «»-------------------- Avto povozil starčka Včeraj ob 18.20 so s policijskim avtom pripeljali v bolnišnico Ivana Kralja, starega 86 let iz Križa št. 228, Ko je šel čez obrežno cesto nedaleč od poti h kriškemu porti-ču, ga je podrl na tla avtomobil, ki je vozil iz Trsta proti Seljanu. V bolnišnici so ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zaradi zloma desne golenice in drugih poškodb zdraviti 40 dni. vozili vrglo na rob ceste, potniki pa so se več ali manj poškodovali. N.ajhujše poškod. be je dobila Emilia Tornada, ki si je zlomila levo nogo, se pobila in ranila po kolenu desne noge, po čelu in levi roki. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti 40-60 dni. Este-rina se je tudi ranila po čelu, po levi nogi in roki, sprejeli so jo na drugi kirurški oddelek in se bo morala zdraviti dobra dva tedna. Šofer se je pobil in ranil po glavi, po kolenu leve noge in si je verjetno nalomil rebra ter za. pestje leve roke. šolo in sklep za spremembo tarife za grobove na pokopališču pri Sv. Ani. Važen je bil tudi sklep o izrednem vzdrževanju občinskih šolskih poslopij za 50 milijonov lir. Dr. Dekleva je vprašal, za katere šole gre in ali pride pri tem izdatku peštev tudi poslopje v Ulici Lazzaretto Vecchio, kjer je slovenska gimnazija, ki je v zelo slabem stanju. Pristojni odbor mu je odgovoril, da ni . potankosti določeno, za katere šole gre, vsekakor pa m vključena v ta izredna vzdrževalna dela slovenska gimnazija. Dva druga sklepa sta se tikala ureditve električnih naprav v šolah »Carniel« in šole na Akvedotu, za kar bodo poti ošili 5.800.000 lir. Do spora pa je prišlo glede razvpitega vodnjaka v Barkovljah, za katerega nameravajo potrošiti 12 milijonov. O tem vodnjaku se vodijo v tržaškem italijanskem tisku polemike, dolge kot kurje črevo. Sklep so odložili, ker so dr. Dekleva, odv. Pogassi, dr. Pincherle in Tolloy zahtevali, da mora priti pred občinski svet. V svoji argumentaciji je Tolloy omenil, da je proti temu vodnjaku tudi znani arhi-tekl Rogers, kar je župana razburilo, zaradi česar je prišlo med njim in dr. Pincher-lejem do ostrih besed. V protest proti temu je dr. Pincherle zapustil sejo. Poklon «Joyceu» v Krožku za kulturo in umetnost RAI-TV je včeraj priredila v dvorani Krožka za kulturo in umetnost za povabljence oddajo «Poklon Joyceu». To je nekak dokumentarij o ono-matopoetski kakovosti poetskega jezika. Delo sta pripravila Luciano Berio in Umber-to Eco. Avtorja hočeta pokazati, da «je trenutek v življenju jezika, ko postane beseda še prej kot dogovorjeno znamenje ena sama stvar s tem, kar imenuje. To je trenutek onomatopije, v katerem prevzame predmet po zvokih, ki ga izražajo, skoraj otipljivo očitnost». Na več zgledih je potem mogoče slišati, da je angleški jezik najbolj bogat po onomatopiji. Ti zgledi zares spominjajo na kake glasbene stvaritve. Z elektroaku-stičnimi sredstvi se potem krepijo in naraščajo glasovne barve enega samega glasu, nato se glasovi kopičijo drug vrh drugega, potem se nekako razkrajajo itd. Luciano Be. rio in Umberto Eco sta pripravila vsekakor zanimiv radijski prikaz. Predavanje se je vršilo v okviru prireditev ob zasedanju delegatov «Nagrade Italija« in ob tej priložnosti je bila izdana tudi elegantno opremljena knjižica s tekstom oddaje ter prisrčno napisanim sestavkom Alberta Spainija James Joyce in Trst. Huda nesreča dečka pri igri Z rešilnim avtomobilom RK so sinoči ob 19.20 pripeljali v bolnišnico 14-letnega Paola Granzinija iz Ul. Rampa št. 1, kjer so mu zdravniki ugotovili zlasti hude poškodbe na glavi, tako da je ostal v nezavesti. Oče Giovanni, ki je spremljal sina, je povedal, da se je ta na Elizejskih poljanah igral s svojimi prijatelji ter padel s tri metre visokega zida in udaril z glavo ob tla. Na pobudo UDI T Kinematograf predstava za olr°l ob 10. uri na P°bud0«, V kinu «Verdi« v i( > 10. uri na P?bud° «5 sekcije Zveze demo*d ^ žena — UDI k # predstava za vse otr ^ ki se vrnejo zop!v jjit Med prisotnimi bo jgii bali nagrade, in S1C učila. Občinska sveto ^ talia Zilli, predstav" J,, »j pa bo govorila o. P°® nifestacije. Starši vljudno vabljeni. OD VČERAJ 00 ROJSTVA, SMRTI IN ^ J Dne 30. septembrai |!^l v Trstu rodilo 6 otr-o .. ^ « 14 oseb, poroke Pa . bene. „,.(Ia GO8' UMRLI SO: 694et|> v(j, V Pueri, 82-lema Ana v sic, 51-letni Ennco -,.6? 72-letna Duša P'3"'vinilu Cristina Renko w- L letni Antonio Cec2Letti\ & Steiano Rosano, «r*pe K Bogateč, 53-letn-i nieh, 59-letni Ftrnucc- ^ J 92-letna Giovapna Latin, 62-letna Car0rmfflJ Se Bu-ttorac, 84-1 etn a ^ ^ pn vid. Buiese, 76-1 etni legio. ---------- NOČNA SLUŽBA L, Davanzo, Ul. Berll!|!ita): **!« Furlanska cesta 7 (G,JJ Ul. Buonarroti D; ^j. P* Venezia 2; Tamaro-Ner' te 7. I Z L B f I IZLET - _ NA PLATAK-SNJ )f j SPOT priredi v "efW? izlet na pia-tak-h l-4, nad Reko. P°trebe"„foriiiac|i*rf Vpisovanje in ‘Sil ^ Ul. Geppa 9-II. v “ra“ >pa 9-H. v Fenice 16.00 «Tank »• ljC Gabriele FerzeiU. ^ Marisa Merlini. jn v Excelsior 16.00 ^ Si< jateljice«, S:I?0rrello ^ Sandra Milo, Marcel 'anni. 1fi00 »O Filodrammatico '“““jor, ^ Amazonki), eastn» Gray, Rod Tay»r-Grattacielo 15.30 * jetrc«, metrocolor, David Niven. e Supercinema 16.00 pošast«. Cenzura film prepovedala- ^ mladini. .urvib* ,<> Arcobaieno 15.30 ter«, techn-icolor. :er- „ie ^ ((Grmenje berla-ndom«. _ K,! Alabarda 16.00 «T|S ' a-cher, Klaus |» nji Capitol 15.30 »Sveto ^ no«, Franck Sinatr lobrigida. Teclunc Zadnji dan.^ Carroll Baker. Aurora 16.30 «Grm«W j itf zaradi tega, ker ni hotela več IStefano Schillani. Sergij Sta-z njim živeti. * rec. Ni znala povedati, kje in kako se je ranila Okrog poldne je včeraj sama prišla v bolnišnico 59-let-na Stefania Sancin vd. Stefani iz Ulice Cancellieri 14, ki so jo sprejeli s pridržano prognozo na II. medicinski od. delek zaradi verjetne zastrupitve s tetanusom. Zenska je s težavo povedala, da je v četrtek zapazila malo rano na levi roki in da ne ve, kje in kako se je ranila. _—«»------- Več oseb ranjenih pri prometni nesreči v Sesljanu Okrog 16. ure včeraj so se peljale po državni cesti z avtom, ki ga je šofiral 33-letni Mario Borasio iz Nem pri Vidmu, 38-letna Esterina Borasio por. Venturini iz Nem, 34-letna Emilia Tornada por. Tornada tudi iz Nem ter 53-letna Adelina Lenzi por. Cor-Tobia Pozzer; Giuseppe Zarli; I tassa iz Tripolisa. Blizu go- Ivan Krebelj. V četrtek 13. stilne Kralj v Sesljanu se je t m.: Guglielmo Jlarigelli; zgodila nesreča, ker je avto treščil v drugi avto, ki je pri. Riccardo Fadovan; Giusto in hajal z nasprotne strani. Zaradi močnega sunka je obe Ob otvoritvi šol PRODAJA ČEVLJEV ZA OTROKE v Ugovini ieu-tifi Drevored XX. septembra 18 dobite najboljše znamke po zelo ugodnih cenah Garibaldi .— valca«, technicol«' Qunnn, John De v °* Cristallo 16.00 »Drtd1 ^ lu», Orson Welic6- ^{ii # Viale 15.30 «Mars o° ' ljo», Gerald Mohr. ^ soncem«, technlc , Dee. , je8» Italia 16 00 «Zače o bom«, technicolor, f Debbve Reynol, v 9 Massimo 16.30 «Rebfont>l<,t' ce Olivier, Jean M iS. a-j-jr? Erroll Fl>n, OlWla J land. ulad*1 t/ Astoria (bivši San »Saharska legij3”' g Arlene Dhal. . Vittorio Veneto >5 JUToby > la tista gospa^ 1 Dean Martin, Jfg P JV Marconi 16.00 ^eri ea...», technicolor, .,t Ideali’ 16.00 «par$jv«r ^ Stan Laurer, v Buster Kea-ton. ..jS*” p” Savona 16.00 K11* technicolor, weste 1 ^4 Astra 16.30 «Ma?n°fSj«t/ Odeon 16.00 Urcdr" pt mož iz tujske ! caster. KINOPROSEK-K' predvaja ob 19.30 uri ci" fil*1 barvni Univ*1 ver**1 & BOJNE -m (Inni di ba"rtdP50!l Igrata: in MARTHA mm im predvaja danes 1. t. m. z začetkom ob 18. ur| Technicolor Paramou"4 CECIL B. DE MILLA HEDT VICTOR LAMARR MATURE fil«1 ANGELA LANSBURV GEORGE SANDERS HENRY W1LC0X0N Samso*1 in Dalil& Se en kolonialni madež izbrisan Serija danes neodvisna ^400 let v kolonialni Sp0nah ■ Nezdrava pokrajina z velikimi mimi bogastvi ■ 35 milijonov prebivalcev različnih plemen TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61792 kon- •tetel j„° danes zapisan nov * »ijerif S Pr°glasitvi-i«io c .|!? 2a neodvisno dr-Con, PU suverenih čla. Ha* l2Wealth°- S poli-brisan jml]evidu bo tako fei in nl.e en kolonialni ma-».I,9 milijonov V - "HlljU/IU i ,„rnce« bo začelo a- etapo ,„7. zaceio no-klitijt(c_ ]eSi državnega, '‘“‘"rile!!' ekon°™kega in tl dne ,a Ta2voja. Od one-tolj« „ e ,a.ko se je »i«hemo 9 eskega kapitana ^inain- 20*idrja „e, °m° Booorili, saj »edno , upanje, da gre *l p02ab°. Ogledali ,0^ nast„mo v kakšnih po-** Z?* Niger'iu danes >°fečne 'jljenjSk° poL i, * kult,,.’ nicne, ekonom-j "icd r ne . 7n. druge razili, j,, . *ni™i področji te i 3e' »re« *r*krat večja od . n)ene „ **a°ljojo istočas- ---- Jcc' P predn°sti tn njene , bi‘i „Keni strani "i m°' !! »"ost "a m°"°- ^ Pa bogat Hii. *B# °li“, gospodarstvu, izit --tja h “‘jb, kakava, .. '»»ogjh ra9°ocnih dreves tl H „rud’ med kateri-v«»«. p0 r°teško važnega i-Hia »Z**9'. strani pa je reJen0 r„rod' teb razlik i,!?. *ilam fc'lim centrifugal-,enK* on - Se u njenem to On«'* ~ '“J*11 Hf>ra«0J° Že dalj c a- na način, n'8ehjskeBr°*al sam ob' to :'racija Sv e Sesto 'zaoi]a S??r" Sp!“ 36 -.ge^ik tur0”- Vodi B« k||.b)e zi. , federacije ‘i: N Tafavi odnosi z stt* irfia^a,!.0dn! kongres 3e na^, atere pred- \aU BaUVe y ■ ““rdauna iz l(it,. —‘ti j«- So>!3enaetIja.je prc’ "n ih"“; /vaj s Plemenom SS Je irn iejSu politič-t\*' 2a njjaU^e vSkupina da je 0rient V. O uv. il- 'tf . Be n« g!rSlu iz,cl3uane irana. '»Itn, itanijo, tem- pro. V°dja te or- •«0 ictjeST,leri- lS,’Jred»eLP,°Blai!ar "Ao"o-J,n ,lIs eden • boJcai,le vla-dV BzbPine Ai-,2Tned t,odite- H Nit -klntolu. ? *n nC'0n k^;~s i,h“5.tnos' »re Ni°er" /«iJk 8 Kam ?.c'°na^nitra^n‘ prei,ba' erunom, socialni $0,t- *«*,i.?,,B,ri*fc’o s°- vNih *»«nttU ‘e orBani-»ijSuM^ih zb°n6bn°St 2 kSlIce J,inejSih °U’ eden O' tn 9(1 li,, v°ditel:ev S Z fedZZ« dr. Azi. °l Ji ed*«inifc ^ . n"ji"om X ^kijet kalne vla-Sodelavec i, ■«. ''kije« <° ‘oiit, b»e,ec; fc«terih je ,kup,ll!an° Vr- SSr^ • kJjSoA,1®'iij^Wi,"a «Fede-Skf^de ’,le pri*el na n.J uiandatnm Sf* J«"1. Benerot.'‘°ndatom ■ , “tnega 0U. peliIb.Uba,c'«r Galeba. ^.^nCUneB0 u’ P« 7« bt O«. > »kut r «l“- '».'»Je ne0dt>i,°Pa d«nes VX7*oai‘c,t0i.držai,no b' kQr«kit 0 ',!odo Parlamen- 9 Žit Iti dt*et\i V dež^‘ f 5, •• ;*«.•'e vro-ne pome. ne zanima V * 0 ne B,a de‘a A/n- SS^i^0 kHmo, \ b>' 'noinoPr,r°dnimi »t,!ln’ko ' Pri- Xidine Ui“de 7,0 Nigerije vT.--* *. . -v. j?kazal ^dTl'M’’Ner.ia|oV pred zadnjo etap ic;. mesta v splosni l«1 > Jutrišnja zadnja viziti dolga namesto p« . kol^iio!! samo 183 km. To!P?e ga, ker ne bodo 4 jjilo tali v Veroni ločeno, temveč v sCjo 1 — — J Tlrtvono 1 Tj * - t med Verono m - ;e » cer ob jezeru * ^ pos]J zaradi p>>plav zaral neurja zelo razrit^jenili te cr» nrirpHit.elii ® so prireditelji - - ko skrajšati Pr0g 'cjlju Vrstni red na etape je bil sle 0)j 1. MELDOLESI (E 5 r je prevozil 195 08’44” s povprečno 37.896' km na 2. De Rosso jV«* 4. Zanchi (Toss- ^ gjic canaro (Piemont). JjjtoL (Lombardija), 7. F neto), 8. Garelfi ( . [O. 9. Zeroeto (Pie*0*"' mamino itd. -v,c.*: y SPLOSNA LESTV ,lJj 1. ADORNI 2. De Rosso 3. Zancanaro (Elel in 31” 4. Meldolesi (“f" mamion (PieI?°”^43”. (Campanija), 8. $i‘ (Emilija) 16-1?M (Marche) 16.20 ®J.,,' jO, f jp (Emilija) 16.20 2 ',48,, Jl.(f; (Lom ba rdi ja) _ lB^antifl: immiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHii chi (Toskana), « neto) 16.21’49”. 111111111»“ . Italijansko teniško prvenstvo Tacchini prema^ Nicolo Pietrangel o 'fi V drugem polfinalnem srečanju P9 Merlo odpravil Siroto St v ,pl> BOLOGNA, 30. — Veliko presenečenje danes ti "Ljl nih srečanjih: komaj 23-letni Sergio Tacchini_ Je f mu pričakovanju premagal in ga s tem , -lt 1^)• borbe z„ naslov Nicolo Pietrar.gelija, ki ie Dopoldanske tekme Single — ženske (polfinale); Lazzarino - Gordigiani 6:3, 6:3. Dcuble — moški (četrtfinale); Jacobini - Pirro M. — Maggi - ■A, 6M Bergamo 7:9. 6^3. Single — 0,0 _„«li pietra11®6 Tacchini - - ., 7 Single 1959. leta državni prvak. Pietrangeli je tudi l'etje rtevilnih mednarodnih turnirjih in je na glasu, ši evropski teniški igralec. Tacchini je bil danes odličen in ni napravil nobene napake, zaradi česar je odpravil Pie-trangelija v treh setih. Bivši prvak in igralec št. 1 italijanskega moštva za Davisov pokal pa je bil danes počasen tn brez volje. Tacchini se je tako plasiral v finale, kjer se bo srečal z Mer-lom. Tudi v drugi polfinalni tekmi je prišlo do presenečenja, ker je Merlo odpravi) svojega bolj kvotiranega nasprotnika S’rolo. Rezultati današnjih srečanj so sledeči: singie — 2 «■”' , Riedl Pericoh &• ' tffij I opoldanske Single - mo*** 9 1 °P°ldanošKi — ■■gle - m°f.8 9:7s Merlo - Sirola b-°’ J! 6:0. Doubie m*š»P° gant'111 Pericoli-Pirro 6:4, 6:3; Gordigiani-Fack'"1^/ Guercilena A.b, B* - Bassi-Jacobini Maggi G. 7:J. Double p zenScoli Lazzarino - ^ d o 4; ti’0 O At Santini 6:2, - ,■ Beltrame-GordD, rio-Ve-onesi I MM MM EMC '.m kiff UBETtl?? jtie- 4C-t-«Uk--T1r- Stne-ane-JCie attte etOr -5U5- y.‘: lt' 4t!te-f; it tet •3:E' ^tK- 4CCe eSJe -SCdc 40*4 -S-te ttte -Sile -ICtte »ms. etSE- -JEiie ttte ****** MATEVŽ HACE ---N. 49. KOMISARJEVI ZAPISKI Is Druga knjiga | (U J 0 o Drago Benčič-Brkin postane komisar cone OOOOOOCOOOOGOOGOOGOOOOCJOOOOOOCOOOOOC Ustavljali smo se po hišah in pili kislo mleko. Kadar smo na sončnih legah počivali, se je mali angleški major slekel m se v kopalkah sončil. Nahrbtnik in brzostrelko je položil kraj sebe in bral Shakespeara. Po prevajalcu je povedal, da si zeli s slovenskim planinskim soncem še bolj utrditi svojo kozo, ki jo je utrjevalo že afriško sonce. . . . V Tuhinjski dolini smo prehiteli skupino terencev, ki je hitela v osvobojeno Savinjsko dolino. Bili so močni, krepki in, kar je glavno, spočiti. 4. avgusta. Tudi na Kranjskem Raku smo dohiteli precejšnjo skupino terencev. Pred skupino sem zagledal znanega intendanta Franca Markiča-Tilna. Borci so ga poznali po njegovi hrabrosti, iznajdljivosti in humorju. Zavihal si je brke, mahal z desnico m vpil, da bo šel na Madžarsko, pobral fašistom dva tisoč volov in jih odgnal na Dolenjsko, kjer primanjkuje živine. Rejen terenec se je napihoval: «Zdaj bomo pa vladali v osvobojeni Savinjski dolini! Prirejali bomo tečaje, organizirali oblast, pisalni stroji bodo ropotali.« Gledal sem ga in poslušal. Da, takle človek bi ustvaril oblast in brez občutka gnjavil ljudi na sestankih. Med potjo sem srečal tudi Vinka Hafnerja, simpatičnega fanta, ki mi je zaupai, da bi rajši komisaril kaki brigadi kakor pa se podil z aktivisti po vaseh. Njegovo sestro, bataljonsko komisarko, sem spoznal na višjem partijskem tečaju. o navodilih, ki sem Jih dobil v glavnem štabu za delo štaba Četrte cone. Borštnar je povedal, da je padel novi načelnik štaba, ki je prišel iz Dolenjske, in da ga je zelo škoda. Zdaj je že na poti nov načelnik Peter Brajevič, sposoben, gibčen in hraber major, doma z juga. Ogledal sem si obširno Slamičevo in Bojanovo obveščevalno skupino pa consko propagando, ki je začela tiskati revijo «štajerski kurir« in «Novo besedo«. Efenko mi je poročal podrobnosti o zasedbi Gornjega Grada, Ljubnega in Luč. Bogo-molov je hotel komandirati našim enotam. Borštnar mu je dopovedoval, naj se sprijazni kar s podatki, ki jih dobiva. Za vodstvo Četrte cone je pa glavni štab postavil nas. Janez Suhi je odgovarjal za vsa mesta na planinah kjer so Angleži spuščali material. Bil je suh in nezaupljiv človek. Sokol in Erbežnik sta vodila radijsko oddajno postajo. Depeše so prihajale iz raznih brigad in odredov. Tudi z glavnim štabom smo imeli trikrat dnevno zvezo, šefu conske administracije Lučovniku je šlo kar na smeh, ker ni bilo treba skakati po visoki Raduhi in Smrekovcu. Redno je skrbel, da so bila vsak dan najnovejša poročila s front na mizi. Conski ljudje so se razvrstili v pet, šest hiš. Gledal sem vse te znane in neznane obraze, štabna zaščilta je narasla v cel bataljon. že zvečer smo se premaknili na gorske kmetije nad Ljubno. Pod nami je imel Primož svoj oblastni komite, kjer je konferirai in sprejemal aktiviste iz raznih štajerskih okrožij. nega štaba Slovenije, že ne bo uvedel med štajerskimi borci stradalne kure, ker ima štajerska dovolj živeža. Tilen je zelo skrbel za dolenjske borce. Borštnar mu je dal pooblastilo, da mu morajo vse naše enote pomagati, Samo vrag je, kalko bodo prignali na Dolenjsko živino. No, pa Tilen jo bo že izvozil, ker je bil zelo vztrajen. Rad je pripovedoval anekdote «o dolenjskih partizanih, govoril je in si neprestano vihal brke. zelo sposoben. Primož je bil borec v Španiji, kjer ^ ^ ranjen. Imel sem več političnih ur z novinci v OkoiR11 Večina jih je odšla na Dolenjsko. jiti*^ 14. avgusta. Za komisarja Štirinajste divizij® Džidzija, Efenko pa je postal pomočnik kom»y. ii 6. avgusta. V Lučah sem se javil Borštnarju in mu poročal S. avgusta. V štab je urno prišel intendant Tilen. Zdaj sem ga videl drugič; slišal sem pa že precej o njem. Bil je velik, zgovoren človek z velikim podolgastim in vedno nasmejanim obrazom. Med govorjenjem je krilil z rokami. Tilen Markič je pred vojno delal v tovarni in je deloval v sindikatu. Govoril je, da se čuti po svojem življenju in nazorih komunist. Pripovedoval je tudi, kako majhne obroke mesa dobivajo partizani na Dolenjskem in koliko je tam bolnišnic, tečajev, šol, odsekov, potrebnih in nepotrebnih, pa brigad, odredov, okrajev, okrožij in pa raznih komand mest. Intendant-je, mali, suhi in hladni Lipah, Zepel in Karo so ga samo poslušali in se mu smejali, češ Tilen, pomočnik intendanta glav- 10. avgusta. Poglajena so klicali na Dolenjsko v korpus. Zelo nerad je šel sedaj, ko je bilo toliko Štajerske osvobojene. Za komisarja cone so imenovali Benčiča Draga. Prišel je in opazoval. Vse mu je bilo novo. Lučovnik mu je razkazoval odseke in oddelke. Pred kratkim je bil Brkin-Drago Benčič laže ranjen, na dva tisoč metrov razdalje, vsaj tako so ugotovili. Bilo je nekega sončnega julijskega dne na Pohorju, ko je priletela od nekod krogla in ranila Brkina v roko. Gotovo je kak Nemec v dolini, ko je šel v patrolo, na slepo ustrelil proti pohorskim gozdovom. Benčič je govoril z angleško misijo. Vsak dan ji je moral poročati conske novice. Angleži pa bi se raje borili, kot pa počivali v štabu cone. Toda odgovarjali smo za njihova življenja. Borštnarja bi morali imenovati za komandanta Četrte cone. Prišel je tudi Rajko Tanaskovič, operativni oficir Sedmega korpusa. Coni je prinesel nova vojaška navodila. Rekel je, da bi rad ostal na štajerskem. Tu da je življenje bolj razgibano kakor na Dolenjskem, kjer so brigade v defenzivi. operativne cone. Takoj je povedal, da se ne 11115 L, cone in da bo hodil po brigadah. Kar naprej Je stvu in borcih Tomšičeve brigade. Odveč so se **bjii * ki v štabu cone. Zelo smo se začudili, ko smo o ,g ske depešo, naj ustanovimo odsek za nizke njzK£ \ PT za koroške železnice. Cernu potrebujemo sedaj . 0dSe' rf ko se vedno načrtno rušimo postojanke? Pa tuCje leznice na Koroškem je odveč, toda pravijo, da J ljati vse naloge glavnega štaba. sl 16. avgusta. Z Efenkom sva zajahala V** J dovat nove komande mesta Ljubno, Radmirje 111 m Cici je bila na nogah cela vas. _ u 1n je Bila je vroča avgustovska nedelja. Po hišah Kai*01 torzvnoi i n /4nlrl r» nlnon li Deo/IlfOPftl » . . oO LKJiL-1« liCICUCl lil OcKlcIa JUGStill. .rrcCiVSc**1 ' precej. Tudi Primož je plesal. Zavihal je r0*ca'^,te?11’» mlad fant na ohoeti. še mene in Efenka so P° jts* v, v vrvež. Vse se je veselilo svobode. Stari očanci »■ fii tovih in se smehljali. Dekleta so se stiskala k -„ i£ F 12. avgusta. Na štajersko so prišli Luka-Franc Leskošek, Polič Zoran, Perko, Marjana Draksler, Mica Šlander, Zima Vrščaj, Meta Košir, Dušan Bole in še vrsta znanih in neznanih aktivistov. Pomagali bodo organizirati oblast v osvobojeni Savinjski dolini. Luka-Franc Leskošek se je udeleževal mobilizacij novincev po vaseh. Vihal si je svoje velike brke, spraševal zdravnika za razna mnenja in bodril novince. S svojim štabom dolenjskih terencev se je nastanil v čedni hiši nad Ljubnim. Imel je precej močnih terencev. Primož je bil oblečen v obleko temnozelene barve in je nosil našitke polkovnika. Govorili so, da je bilo željno ljubezni, lepih toplih besed in miru valo skorajšnji konec vojne. zdrav?’ 17. avgusta. Danes je bil v Radmirju 4 novincev. Luka si je zopet vihal dolge brke 10 p0iič- pf>' ste, ki so hoteli simulirati. Poleg njega je sedel Aa je gji , « v«VB ™ r je bil drobnemu vaškemu učitelju. Govorili so, v0jsk£ j#,1 in da zna telovaditi na drogu, ker je bil Pre h (3*5ji rd Ko sem šel iz zatohle sobe, sem opazil o gtOlLrf močnega, velikega moškega. Zakrival si Je °Seia. 1 ,i| njemu in ga vprašal, kakšna nesreča ga je dol® Jr je močni možakar izbruhnil v jok: . (Nadal)evu