Isbaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogcrake dežele za vso leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se pO 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, Kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi m- ne vračajo. Uredništvo in u pra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, .Oledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvnn. V LJubljani 25 oktobra. Predvčerajnim zaključil se je deželni zbor Češki v Pragi, predno Se je bil rešiti mogel vse predloge. Zborovanje delegacij je pred durmi in pred njim morajo utihniti deželni zastopi, četudi s svojim delom neso de pri konci. R.ivno preminovši dobi češkega deželnega zbora se ne more očitati, da ni bila delavna in plodovita; celo polemike, katerih je bilo s češko-narodnega, nemško-narodnega in takozvanega srednjestranskega stališča v polupre-teklih sejah češkega deželnega zastopstva lep snop, ne morejo se prištevati k potratam Časa, ker so se sukale na podstavi znamenitih političnih predlogov in mnogokaj razjasnile, kar se je dosedaj skrivni vršilo za kulisami mogočnih strank, mt?rodavnih za češko deželo, a merodavmh tudi za vse avstrijsko notranje življenje. To pripoznaval je v svojem slovesu i suni vrhovni deželni maršal in konečno izražal željo, da bi se deželni zbor v bodočem letu zopet sestal „kot zvesti tolmač zastopanega prebival-valstva in kot živa slika jedinstva kra'je»ine češke." Brez dvojbe meril je s to besedo češki mar fini na dr. Herbstov predlog, na nemško-uacijonalne nakane, ki hočejo prebivalstvo češko proti njegovi volji razcepiti na dvoje in kraljestvo češko, staro celotno ozemljije, imperativno razkrojiti. Usoda dr. Herbstovega tega predloga je že dognana; da-si mu češke rojeuce v deželnem zboru neso bile naravnost neprijazne, položivši ga v roke prebivalstva samega, kaže se vender, da ga bodo uničili tega prebivalstva plebisciti, in kar je pri tem za kolovodje nemško-česke. strauke žalostno, je to. da se češki plebiccHi skoro nič ne razlikujejo od plebiscitov nemški), da nemški prebivalci fkoro soglasno s češkim narodom učijo nemške svoje zastopnike višje politične razsodnosti. Ta stvar, ki je mimogrede porodila tudi Plenerjev govor, divno deklamacijo brutalne nemške teorije, bila je toliko vozna, da so parlamentarni pojavi o njej obujali pazljivost vseb naših političnih krogov, zlasti tistih, mej njimi tudi slovenskih, ki narodno jednakopravnost hote uveljaviti s preuredbo in presestavo narodno-mešo-vitih okrajev. To pa vender ni bilo jedino, kar je splošnjo politiko našo vezalo na ravnokar minovše zborovanje češkega zastopstva. Skoro v istih krogih, v isti nem LISTEK. A r a b e I a. (Izvirna novela iz jutrovib dežel. — Spisal A. Tom in.) (Konec.) VI. Ta prepir in razpor mej kvartetom je trajal tako dolgo, dokler ni mestna upiava sklenila v svojo korist uporabiti konfiscirano blago, ter napisala na drugo stran tablice, postavivši jo na drog sredi vrta: »Prepovedano je, cvetje trgati". A na zadnjej strani je še ostulo vidno ime „Arabele". To je bil ominozen spomenik za Evropce in, kadar se je sprehajal kateri mimo, spomnil se je na Arabelo in — prepovedano cvetje. Prišla je ugodna prilika za Arabelino mater, da izpolni dolgo časa negovano željo, da namreč Arabelo pošlje v ženBko šolo v Carigrad, da Bi pridobi znanja v ženskih poslih, kakor je potrebno za žene po evropskih zahtevah. Carigrad je bilo najbližje mesto in tam je imela tudi sorodbino in poznanstvo. ški šumiglavi bil je doma tudi dr. Bareutberov predlog, naj se po narodnosti predeli deželni šolski svet v Češkem kraljestvu, imel je tudi isti razdorni poklic, pripravljati pot in celo z dejanjem pokazati, kako bi sh v konečni posledici na zemlji Čehov udomačili dve deželici s svojima upravnima in zakonar-skima zastopstvoma. A tudi on dosegel je le to, da se je pri njegovem pokopu razkrival nemški, Čehom smrtni program. Kako se je teško ločiti od privilegijev, in bodo naj tudi krivični in druge zatirajoči, pokazalo je nemško pravicoljubje v debati o volilni reformi, ki jo je česko-narodna stran kr. morala nasvetovati, da bi se I njo odstranile premnoge krivice, izvirajoče iz nedostatnega zastopstva, po katerem trpijo Čehi vsled sedanjega volilnega reda. Tudi v tej debati videlo se je, da se Nemci avstrijski neso še povzpeli do prvin konst^tucijonalizmu, po katerih za deželo češko mora biti reprezentancija češka in ne nemška! Da se je vsaj množini prebivalstva, petakar-jem, izrekla za bodoče volilna pravica, tudi to je spln-nji'ga priznanja vredno in tudi dobilo ga je. Vender pa če hote' nemški poslanci iz tega kovati si čast in slavo, ker se je pravica petakarska z nemške straui izjavljala v posebnem predlogu, s Češke pa s predlogom ^olilue poprave Rplob, tako da je svobodomiselna poprava zasluga nemška — moralo je to le milovanje obujati, ker je prazno „taitufovan je", katero je veliko prepolno prišlo, da bi moglo koga slepiti, uli pa tudi prehitro, ker še je živ naš spomin, kako so se isti poslanci nemški isti pravici upirali v državnem zboru etc.! Pozabiti nam tudi ne bode vedenja nemškega v zadn|em deželnem zboru č'\;kem, ko se je ukrepalo o stavbi novega deželnega češkega muzeja. Ker bode uprava tega zavoda tudi v čeških rokah, za to vsote neso hoteli dovoliti nemški irredentovci na Češkem, rajši naj bode dežela brez muzeja, rajši naj obsipa uemško prebivalstvo sum, da za češko kraljestvo, za hvojo ožjo domovino nič več ne mara. Omeniti nam jo še /n ni h predlogov jezikovnih, predloga Kvičalovega in C lam-Marti-ničevega, oba velikega pomena. Ker pa o njih izpregovorim kaj več še posebe, sklepam denašnji Evropski kvartet o tem ni ničesar slutil, sicer bi gotovo kateremu izmej njih bilo težko pri srci in vsi štirje bili bi dali duška svojim čuvstvom v miloglasnej pesni, — za srečen pot in še srečnejo svidenje, pa makar bi došli v kolizijo s strogim Jermanom. Sprehajali so se redno po Arabelinih ulicah. Vender, ker že dlje časa ni bilo videti Arabele, zdelo se jim je to čudno, posebno starejemu Evropcu. Vsi so mislili, da je bolna. In tudi ta slučaj bi se mogel uporabiti v njihovo korist. Zato bo premišljali vsi, kaj bi bilo Btoriti, da zvedo, kaj je z Arabelo. Stareji Evropec bil je nekoliko podoben nekemu zdravniku. Ta moral je izvesti načrt in razjasniti stvar za sebe in za druge. Bilo mu je jako drago, da ga je doletela ta čast, ker on je bil bolj zaljubljen kakor drugi, — iu je težje čakal v tej negotovosti. Nekega dne napravi se z doktorsko-resnim obrazom v hišo, ko se je naštudiral poprej, kako 86 pravi po francoski: „Kje imate bolnika?" „Kako B8 počutite?" in še nekaj druzih fraz. Ko je v Arabelini hiši začel s temi vprašanji, odgovori mu neka žena srednjih let: da je v hiši, pogled na zadnje zborovanje deželnega zbora češkega, omeniv^i tako njegovih pojavov, ki preko čeških mej morejo zanimat« avstrijsko javno mnenje. A dodati nam je konečno še, da je zaključeni zbor v Pragi rešil še drugih, dežele sam« tičečih se vprašanj, jako mnogo in modro. Dogodki na Hrvatskem. Kraljevi Zagreb ni toliko oddaljen od nas, kakor na prim"»- ^onking, ali pa najnovejše nemške naselbine na zabodnej obali črnega kontinenta, vender nam dohajajo pristna in verodostojna poročila iz hrvatske stolice nerazmerno pozno, kajti „Pozor" in „Sloboda", za nas najmerodujniša glasila, nemata takraj Sotle več poštnega debita, in vse svoje znanje moramo zajemati iz ljube Agramerice in iz drugih nemških listov, ki nekdar neso zakrivali svojih antipatij proti Slovanom v obče, posebe pa še proti našim najbHiim bratom. Kdor je edal nemške liste zadnjih dn»j, moral se je čuditi soglasju, ki je mahoma navstalo mej glahili ra/uih barv in strank. Liberalni in oficijaloi, oficijozni in sploh vsi nemški listi so tekmovali, kdo bode najbolj opsoval hrvatski narod, zlasti pa hrvatsko opozicijo. C-lo naša Lajbaherica izposodila] si je pri „Fremdenblattu" piskerček jeze in žolča in ga včeraj pristavila na svoje Hedilno ognjišče, češ: Wo Alles liebt, kaim Kari allein nicht hassen". Omenjeni članek imel je namen, izražati nevoljo in gnev o početji stranke prava. A to zvršilo se je h tako odurnimi izrazi, s takimi psovkami, da bodo StarČevičevci, ko bi jim slučajuo „Fremden-blatt" ali pa Laib;*herica prišla v roke, ponosno, kakor znani Knnadec v Seume-ja pesni vskliknili: „Wir Wilden siud doch bess're Mensthen!" Ne čutimo v sebi poklica, zagovarjati delovanje stranke prava, tudi se ne Btrinjamo z obliko in raznimi iziHzi njih adrese, preverjeni smo celo, da bi Slareevičevci dosegli še več, ko bi jim rabila milejša oblika, ko bi nekoliko brzdali vročekrvni svoj temperament, to pa vsekakor moramo poudarjati, da je jako čudno, ako kdo obsoja početje stranke prava, ako članom opozicije očita neomikanost itd., a pri tem poslu sam zabrede v psovke in rabi pri tem poslu besede nič manj krepke iu osorne, nego so se čule v zbornici hrvatski. hvala Bogu, vse zdravo in da je gotovo zadel na nepravo mesto. On je povprašal: pa kdo živi tukaj? Reklo se mu je čisto neznano ime, ki je zvenelo pol češki pol poljski in še dostavilo, da so prejšnje prebivalke odišle v Carigrad, namreč Arabela in njena mati, — obe zdravi. Da pa oni to hišo varujejo, dokler se majka vrne. V tem trenotku pogleda izza vrat sosedne sobe možki obraz, kateremu se je precej poznalo, da ni Levantinec, kakor doktorju. Francoski sta znula oba jednako malo. Zato ga on nagovori češki, v ka-rerem jeziku sta se dosta dobro razumela, bil je to mož one Levantinke, ki je sprejela evropskega „do-ktorja" pri vratih, in se imenoval Šestakovski. Povedal mu je, da je prišel iz Carigrada zajedno z nekim prijateljem Italijanom, ter da sta oba arhitekta. Veseli ga, da je imel priliko spoznati sb z doktorjem, ki je brž ko ne tudi Slovan. Na po-trdikn odgovor, ki se je pa tikal samo poslednje besede „Slovan", katerega je pa Šestakovski tudi na prvo „doktor" raztegnil, rekel mu je, da pride ravno prav do tega zuauBtva, nuj izvoli stopiti ž njim v hišo njegovega prijatelja, ki ga bo z velikim veseljem sprejel, takega človeka si on baš želi. Zakaj pa ves ta ropot in ti strastni napadi? edino zategadelj, ker je stranka prava pro testo vala — se ve da nekoliko energično — proti izjavi predsednika, ki jej je v svojej netaktnosti podtikal vele-izdajske namene in razžaljenje krone. Bodi adresa stranke prava res preostra, premalo opiljena, to vender ne brani, da se stranki da možnost, da se opere in očisti predbacivanega jej madeža. Že s tem, da je stranka prava protestovala proti temu obrekovanju, je jasno izjavila, da ni nameravala niti veleizdaje niti razžaljenja krone, da torej njenej adresi nedostaje „dolusa". Sicer bi pa radi poznali posamičnega človeka, kakor tudi katero bodi stranko, katerej bi pri takem obrekovanji kri ne vzkipela. Zakaj torej kaj tacega v zlo šteti baš Hrvatom, ki so na tolikih bojiščih krvaveli za dinastijo in o katerih zvestobi in udanosti do cesarja bi se nikdar dvojiti ne smelo. Prav nič bi hrvatskega sabora predsednik na avojej časti ne bil izgubil, da je imel toliko poguma in pieklical nepremišljeno svojo izjavo. Tako pa je prišlo do skrajnega in bajoneti so morali napraviti red, oziroma zabraniti uhod članom strauke prava, kateri formalno še neso bili izključeni. „N. Fr. Presse", katere gotovo živ krst ne bode sumničil, da simpatizuje s Hrvati, je jedna-kega mnenja. Tudi ona pravi, da imajo Starčevi-ćevci formalno pravo za se, akoravno materijalno nemajo prav in razpeljava, da je vsem prepirom kriva pogodba mej Hrvatsko in Ogersko, ki načeloma priznava državnopravno stališče trojedne kraljevine a v praksi hoče Hrvatsko ponižati do navadne oger-Bke provincije. Trdovratni upor stranke prava s takimi sredstvi, kaki'Min so se uporabljali včeraj, ne bode udušen, in nič veselega se nam ni nadejati od onkraj Sotle, kajti cela vrsta represalij je ž-f na dnevnem redu. Opravilni red bode se poostril, izgredniki v saboru bodo se izključili ua 8—30 dnij eventuvalno, celo ua 30- 60 sej, porote se v tiskovnih zadevah odpravijo na tri letu itd. Za sedaj so iz zbora izključeni uasltdnji člani Btrauke prava: Hiukovć, Bjrčič, Pisačić, Kumičić, Rukavina, Bikaić ć, Pavlov.ć, Valušnik, Radoševič, Folnegovič, Pilepič, Tuškan, A. Sturčevič, D Star-čevič in Ivandija. Clauov, ki še niso izkliučeui, pa k včerajšujej seji ni bilo, torej stranka prava j v zbornici ni več zastopana, Ante Starčevič in buron j Rukavinu stu sicer hotela v zbor, a orožniki, ka- 1 terih oddelek je čuval Zagrebški parlament, so ja zavrnili. „Wiener Allg. Zeitung" piše o tem: „Orožnik postal je steber hrvatskega parlamentarizma.* Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 25. oktobra. Tržaški deželni odbor je izdelal premembo mestnega volilnega reda, katerega bode še v tem zasedanji predložil deželnemu zboru. Po tej pre-membi dobe rbnolviraui tehniki, graditelji ladij, magistri farmacije in lekarnarji tudi volilno pravico. Pri debuti o prošnji nemškega „Schulvert-ma" v 8podnjeavstrijskem deželnem zboru so trd li liberalci, da vlada ua Horavskein snuje češke gimnazije jeduo za drugo, ustanovo nemških šol pa prepušča nemškemu „Sehulvereinu". V resnici pa to ni tako. Vlada je v vseh slovanskih občinah strogo ukazala graditi nemške sole, Če se je le postavna potreba pokazala. Poslednji dve leti je vlada res v Krnmertži ustanovila češko gimnazijo, zato je pa nemško občinsko gimnazijo v Moravskej Trebavi vzela v državno oskrb in nemško spodnjo gimnazijo v Granici razširila v /gornjo gimnazijo. Kako so Nemci ca Moravske ni zatirani pod sedanjo vlado, jasno kaže to, da imajo 27 srednjih Šol, Čehi pa le 8, če tudi so tri četrtine prebivalstva Češke. Kako brezozirni so madjaroni na Hrvat ■kem, kaže to, da je Zagrebški kardinal-nh.dškof zaukazal dvema poslancema, ki sta duhovna, da se imata takoj vrniti na svoji fari, in Be tako ne bosta mogla udeleževati sej. Ta dva poslanca pripadata namreč Btranki prava. Novačenje v Hercegovini je tako le iz-palo: V okraji Bdek so vzeli k vojakom 11 pravoslavnih in 4 mabomedaoce, v okraji Derventskem 20 katolikov, 16 pravoslavnih in 11 mahomedancev, v okraji Zenica, 8 mahomedancev, 6 pravoslavnih in 6 katolikov, v Trebinjskem okraji 7 pravoslavnih in 6 mahomedancev, v Mostarskem okraji 16 katolikov, 13 mahomedancev, in 12 pravoslavnih; vkupe 52 pravoslavnih, 42 mahomedancev, in 41 katolikov. Viiauj«* države. V Tavastovu na Finskem bil je baje boj mej prebivalstvom in ruMko garnizijo. — V Harkovu so oboroženi nihilisti napali pošto, da bi oropali pol milijona iubljev. Poskus se jim ni posrečil. Napad-nik: so zbežali in oblasti jih neso mogle dobiti. Ustaškemu vodji Peko Pavloviču, kateremu je srbska vlada vzela vse premoženje, ko je bežal iz Belegagrada, je bolgarska vlada dovolila 150 j frankov penzije na mesec. VrancoskeJ vladi prouzročuje velike sitnosti njena vnanja politika. Nadejala se je, da bode pri shodu zbornic mo/ui jima žo naznaniti kake od-ločue vspehe proti Kitajcem. Prvi vspehi admirala ! Gourbeta so tuli to obetali, :. poslednja poročila od tam so pa taka, da ni upati kmalu konca boja. To bode gotovo opozicija porabila proti vladi, tembolj ker je že poprej vedno prorokovala, kako nevarne BO vse vojne operacije v Tonkingu. Poleg tega bode j pa še opozicija očitala vladi druženje z Nemčijo. • Vse to bode baš sedaj, ko vlada tudi v Tonkingu ni imela posebne sreče, jako hudo orožje proti mej, 1 kajti francoski narod še nikakor ni pozabil škode, I ki mu jo je napravila Nemčija. Zaradi teh težav vlada sicer še ne bode pa!a, kajti še vedno Bme računati na večino, vender bode njen upliv si zmanjšal. V vladnih krog h se sedaj resuo bavijo s tou-kinškimi zadevami. Kakor se govori, hoče vladu v kratkem tja poslati 12 tisoč mož. Vrhu tega so bode pa tudi skušalo po diplomatičnem potu sporazumeti se s Kitajem. V ta namen bode Francoske j baje služilo posredovanje Nemčije in Severne Amerike, morda še celo Anglije Francozje so so prepričali, da Ki tuj ni tako onemogel, kakor se je mislilo, in da bi vojska s tako veliko in tako oblju leno državo vsekako bila težavna, to pa tembolj Ver nje torpedne manevre vodijo zvedeni Angleži. Nemški cesar je izdal ukaz, da uradniki, ki imajo izvrševati vladne akte iu se morejo disciplinarnimi potom odstaviti, ne smejo delovati, proti vladnim kandidatom. Kako drugače pa postopa naša vlada. Uradniki naši »koro povsod z vsemi silami delajo za vladi nasprotne liberalue kaudidate, ministerstvo pa vse to mimo gleda. Belgijsko ministerstvo je dalo ostavko, ker so poslednje občinske volitve tako neugodno Upale. Sedaj se pa bode sestavilo začasno poslovno mini -bterstvo pod predsedstvom Bernaerto. Več liberalnih belgijskih županov namerava uložiti prošnjo na kralja, da bi se odpravil nov šolski zakon. Pričakovati je, da se kmalu razpusti zbornica. Tu t na Turikem se začr nj ijo izgredi proti Židom. V (Jorlu so pravoslavni napali Žide. Dolže jih da so uplenili nekega štriletnega pravoslavnega dečka. Oblasti so vsled tega že tudi preiskale več židovskih biš, pa neao neki dobile nikakega sledu. Ljudstvo je silno razdraženo. Drenopoljski generalni guverner je moral tja poslati vojake, da varujejo Abrahamove potomce. Sedanje zasedanje angleškega parlamenta se ne bode bavilo samo z volilno reformo, kakor bo je prej mislilo, temveč na vrsto pride tudi North-brookovo poročilo o egiptovskem vprašanji, kredit za sudansko ek.spedicijo in še več drugih predlog. Kako dolgo bode trajalo zasedanje, je zavisno od zgornje zbornice. Ako bode ta se postavila odločno proti vladi, bode se končalo zasedanje koncem novembra, in brž potem razpustil parlament, sicer bode pa zasedanje trajalo neprestano do avgusta mesec*. V Blučaji, da se zmanjša egiptovska vojska na 3000 mož, bodo se baje odpustili vsi angleški častniki, izimši samo desetonco. Novi kitajski poslanik za Dunaj, Berolin, Rim in Haag, Shu-Tsin-Tsen prijel je v Berolin s svojo soproga, hčerjo in spremstvom. Ker Kitajci, kateri se strogo drže starih običajev, v t Mih slučajih puste žene doma, se sodi, da mora novi po-slauik pripadbti k naprednej kitajskm stranki, ki se je že otresla raznih domačih predsodkov. V Kitaji je Shu-Tsiu-Tsen opravljal že razne visoke državne službe. Dopisi. ■ z Idrijske okolice 22. oktobra. [Izv. dop,] Umrla je, kakor je bilo v našem listu Že objavljeno, 7. t. m. gospa Ana ŽnidaršiČeva, posestnica v Idriji. Nenadoma zadela je bridka osoda obče spoštovano rodbino. Ves okraj, posebuo kmetovalci vse okolice bridko obžalujejo veliko izgubo blage pokojne matere! Kdorkoli je imel priliko z njo osobno občevati, jo je spoštoval. Z njo neso le otroci, izgubili preblago, dobro m;iter, ampak vsak narodnjak obžaiuje nje izgubo, kaiti stala je v naj-Ijutejšem boji ntmštva proti slovenstvu, v katerem so Slovenci zadnje desetletje marsikaj poskusili, /.mirom pri narodni slovenski stranki, oddajala, ker so imele ženske takrat še po starem volilnem redu volilno pravico, vsakdar svoj glas zu narodnega kandidata, če se jo še tako pritiskali visoki takratni c. k. rudarski uradniki, podpirala pa tudi vsako narodno stvar, posebno narodna društva, v prvi vrsti narod oo Čitalnico v Idriji; bila je do smrti /mirom zvesta, dočim so marsikateri vsled piitiska od zgoraj zapust'li iz strahu narodno ognjišče. Velika dobrotnica bila je tudi kmetovalcem v okolici. Ma sikateri, ko je bil v eksekuciji, obrnil se je do blage gospe in v zadnjem trenutku rešila je mnogokrat obupanemu kmetov ut posestvo, ker mu je p -sodila novce, da je plačai svoj dolg iu stroške, mnogokrat dobro vedoč, da posojenega deuarja ne bo več ali vsaj n8 kmalu nazaj. Tudi revežem mesta Idrije je bila velika dobrotnica. Bodi blagi ženi hvaležni spomin! Domače stvari. — (Lajbacherica) na našo včerajšnjo opazko odgovarja „a la buzara". Neče namreč priznati, da se je zmotila, ampak trdi, da smo notico o amerikanskom poljubu, ki je bila pred par dnevi objavljena, že v oktobru 1873. leta svojim čitate- Naš „doktor" ni mogel odreči tako prijaznej ponudbi, kajti čim veče je poznanstvo mej naobra-ženimi zapadujaki v tem kraji, tem zanimiveje. Na kako bolezen niti mislil ni. Stopita čez prag nizkih vrat, kakor so sploh v orijentu navadne iu prideta v jako snažno predsobo. Vse je bilo čisto in v najlepšem redu, videlo se je, da tu vladajo nežne ženske roke. Bilo je že proti večeru. Pride njima nasproti prijatelj Šesta-kovskega, mož srednje dobe, prijazeu a nekako otožen, ter ju pozdravi z „dobro došli" po italijanski, ko je Sestakovsui predstavil svojega sodruga kot doktorja M. Ta se je malo stresel pri tem nenavadnem naslovu, a popraviti ga ni bilo časa niti prilike, ker jih je takoj peljal v sobo, kjer je bila njegova gospa iu hčerka, od tam pa v drugo Bobo k — bolniku, k drugej, mlajšej hčerki. Tam na postelji ležala je bolna Julika, katerej je bilo okolo IG let. Na bledem obrazu videle so Be prekrasne črte milega lica, iu ko je odprla svoje oči, bila je slast v nje pogledati. Malo se je začudila, ko je zagledala nepoznanega gospoda, a oče jej je precej povedal, da je to doktor. Ta pristopi bliže, zamisli se v svoj položaj, kolikor more, ter začne, kakor je to navada, žilo tipati na uežnej ro- čici, potem pogleda šu jezik in reče: ni nič kaj hudega, bo prešlo, mrzlica, neraz, oloženje vsled premene temperature, ki je tukaj bolj ostra. Julika se sladko nasmehne in pogleda milo doktorju, ne kakor bolnik zdravnika, nego kakor zaželjeuega in težko pričakovanega prijatelja. Okolu stoječi pa so to pripisovali uplivu tolažilnih besed; a od sam je bil tako pozabil svojo dolžnost, da so ga morali še vprašati, kaj bo priporočal bolnici in kaj predpisal. „Ni treba ničesar, saj že gre ua bolje, bomo jutri videli, kako se bo obrnilo " Iq res, dekletu so je obrnilo na bolje. Po noči je imela mirno spanje. Fantazije so prešle, — tako je pripovedoval oče, ko je drugi dan doktor zopet prišel ob istem času. Doktor pogleda dekleta, ki ga še prijazueje pozdravi, nego včeraj, ter pritrdi, da bo skoraj popolnoma odleglo. „Vendar, prosim Vas, gospod doktor, pridite zopet skoro," reče Julika in zaupljivo pogleda »doktorjaa. Ta je seveda rad obljubil, ker se je počel živo zanimati za njo. Tako je dohajal redovno skoro vsak dan. Dekle je brzo okrevalo popolnem, zadobilo mladostno svetoče lice, a vender doktorja ni mogla pogrešati. Ako ga kateri dan ni bilo, precej je popraSev.da pri Šestakovskera, kde je, zakaj ga ni. Razodela je tudi njegovej ženi, da doktorja že od davna ljubi, že prej nego je bila bolna, videla ga je v cerkvi b kora, kjer je on ni videti mogel in da je srčna rana bila največ povoda dala njenemu boleha nju. Žena Šestakovskega je tO pripovedovala svojemu možu, a mož — doktorju. Ta je bil vsled te vesti jako prijttno iznenađen, a v j)i vv'ii) trenutku ni si bil gotov, kako je prav za prav ž njim: dali že tudi on ljubi Juliko, katero je ozdravil s svojo navzočnostjo, brez vsega doktorskega znanja; ali pa le Arabelo ljubi. Ni se mogel dolgo odločiti. Arabela je bila daleč, in on ni znal, da-li jo bo še kdaj videl, in ako jo vidi, da-li si bo on njeno srce pridobil. Nikdar je še ni razodel svojega srca, Česar tudi zarad neznanja jezikov ni mogel storiti, — a ona je bila še prenajivna, da bi jo bil mogel spoznati po njenem obnašauji. Z Juliko sta se pa dosti dobro razumela v slovanskem jeziku. A razen tega je tudi ona govorila Še 4 druge jezike, katerih pa doktor ni poznal. A zadostovala je slovanščina, da se razodene ljubezen. — Čez nekaj tednov jej je povedal, da ni dokior medicine, pač pa neke druge znanosti „io spe". To Ijem postavili na mizo. Ta trditev ljubeznive Laj-baherce je navadna — laž in mi javno vabimo slavno uredništvo uradnega lista, da se blagovoljno potiudi k nam, kjer se bode it letnika 1873. lahko prepričalo, da jo vedoma neresnico pisalo — Laj-baherica je tudi to:i slaboumna, da nas imenuje „altestes Tagesiournal". Ali že sama vee ne ve, kol;ko je stara? Če jo je spomin res že tako Bilno zapustil, naj pokliče par vežčakov, da jej pogledajo na zobe, potem bode Uhko v«i hnila : Et memiuiBse juvat! _ (Uredništvo „S1 o v a n o vo") prosi nas naznaniti, da mu je c. k. deželno predsedništvo zabranilo prirediti drugi untis konfiikovane 44. štev. Zato bode pa prihodnja številka, ki izide dne 30. t m., obsegala dve celi poli. — (Umrl) je včeraj v tukajšnjem frančiškanskem samostanu brat Luk i, dolgoletni vratar obče znau po svoji prijaznosti in kot administrator Časnika „Cvetje z vrtov sv. Fraučiška!4 R I. P. ! — (Društvo zdr« vu : kov na Kranjskem) zboruje v sredo 29. t. m. s Bledečim sporedom: A. Notranje zadeve, sosebno poročilo poslanika k shodu avstrijskih zdravnikov v Brnu, vladnega sovetnika proL dr. Valente. B. Predavauja: 1. Primarij dr. Dornig predstavlja bolnike. 2. Dr. Gregorčič: poro-doslovska poročila z demonstracijami. P* kouČani eiiji se snidejo društveniki pri „Mal či". dr. —i— — (V Zagrebu) otvori se v 8. iu 9. dan novembra posebno svečano palača za akademijo. Mesto so pripravlja za to slavnost, b kateri do;de tudi prvi založitelj akademije Vladika Strossuaaver. — (V SI« pš k o šolo) »o za prihodnje leto vsprejeti sledeči učenci: Fraojo Kavčič u Seat Vida, Suša !!• ni k iz Senožeč; Matija Strelar iz Vinice; Nikolaj Šumic iz Driuovce; Janez Petrič iz Podpeči. Tzpit za letošnje leto bode na Siapskej šoli v sredo 29. oktobra. — (Poštno.) Trgovinski naš minister namerava pri pošti uvesti to olajšavo, da bodo pismonoše, ki prinašajo nakaznice, jih tudi takoj strankam izplačevali, seveda s potrebno previdnostjo. Kakor zuano, treba je bilo dosedaj samemu iti ua po-to, kjer se je dobil nakazani denar. Da bode iiihmio zvrševati rečeno olajšavo, treba bodo število dotičnih pitimonoš pomnožiti m jim delokroge ožjo napraviti. — (Trgatev) na Primorskem, Be, kakor £ tamo v Tiža^kib, listih, ni posebno obnesla. Tržaška okolica posebno pa vasi Sv. Križ, Prošek iu Kontovel so še precej nabrale. V Istri pa jo slabeje, kakor lani. Poreški okraj, Koper, Piran, Buje, dobile so jedva tretjino Lnsk ■ .:a vini. Isto tako Kras iu Vipava. Kolikor se je pridelalo, je pa baje jako dobra kapljica. — („Soča") ima v včerajšnjej številki na-Blednje drobuosti: Odlike vsled razstave učnih pripomočkov in šolskih izdelkov so dobili mej drugimi naslednji gospodje, iu sicer odliko 1. vrste: Fran Vodopvec, okr. šolski nudzoruik v Gorici; Ambrož Poniž, nudučitelj v Rifenbergu; Franc Strnad, nad-učitelj v Crničah ; profesor Hauptmann vGrudci; — odliko II. vrste gg. učitelji: Koršič, Lovrenčič v Kamujab, Lebau v Trstu. Odliko I. vrste je dobila tudi gospodičina Emilija Kreu, voditeljica slovenskega otroškega vrta in slovenski otroški vrt. — G. Josip Pagliaruzzi, avskultant pri c kr. sod-niji v Gorici se je odpovedal svojemu mest, ter odšel v Koborid. — V Brginji pri Koboridu odpre se s 1. oovembrom poštna postaja. — Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici bode javna skušuja učencev za drugi semester prihodnjo sredo 29. d*n t. m. ob 9. do 12. ure predpoludne. — (Odborova seja pol. društva Edinost) je bila 19. t. m. in sklenilo se je, da se skliče občni zbor društva v Katinaro rine* 9. novembra popoludue ob pol 4, uri. Dnevni red občnega zbora bode ta-ie: 1. Prošnja na c. k. dež. vlado, da se pomnože kurzi za slovanski jezik na Tržažkej c. k. gimnazi|i, in da so na omenjuuem zavodu na slovenščiuo ima jednak obzir, kakor na italijanščino. 2. Pritožba na mestid zbor, ker mestni magistrat še vedno pošilja v okolico le italijanske spise in naznanila, akoprem je uže pred leti c. k. deželna vlada odločila, da imajo okoličani pravico zahtevati, da jim magistrat dopisuje slovensko; naj se torej magistrat drži postavnih določeb in §. 19. temeljnega zakona. 3. Odborovi nasveti glede ustanovitve veče posojilnice in hranilnico v Trstu in dotični sklep. 4. Posamezni predlogi in interpelacije. Ker je dnevni red velike važnosti, nadejati se je, da Be udeleže tega javnega zbora vsi zavedni Slovenci iz Trsta i u okolice in tudi rodoljubi iz bližnega Krasa iu Istre. „Edinost." — („Južnu štajerski koledar) za na steno14 izšhl je pri I. L?onu v Mariboru v nemški in slovenski izdaji. Cena 25 kr. Telegrami „Slovanskemu Narodu'1: Budimpešta 25. oktobra. Dolenja zbornica vsprejela je adreso večine s 195 proti 133 glasovom. Potem predložil je Szaparv državni budget za 1885. Po tem budgetubode: Vseh dohodkov 326.3, izdatkov 337.9, pri-mankljaja 11.6 milijona. Deficit torej za 8.9, milijona manjši nego 1884. 1. LVazne vesti. ^ (Hitrost vožnje po raznih železnicah.) V Evropi pievoti uaibitiejši vlak mej Lon douom in PrehtOOOOl v jednej uri 77 km., drugi i angleški naglic vuzeft mej Londonom pa Ekseterjem j 48 km. ziinši ne/natiio pomudo na postaji po tri j minute na prihod in odhod. Najhitrejši nemški eks-I presviak Kolonij a •Hanoverannki prehiti v jednej uri 70l/a, Beroliu-Miiiilenski 688, B^robn-Vratislaviki 67v3- Beroliu-Hambu'ški 65, Solnogiad-Duuajski 55 in Sioibacb-Stuttgaisld 52Va k"1- Ta izredno hitrost naših eviopakih bizo\lakov je pa v primeri z ono amerikanskih nagličev prava polževa počasnost. V Ameriki švigajo po železnih tirih nekateri vlaki kakor blisk. Tako prevaža bliskovni vlak Novojorsko „Tri-btin>w vsako nedeljo na vs - zgodaj svojim na p izletniških počitnicah liivujočim čitateljem z neverjetno hitrostjo. Na postajah nikjer ne postoji, le stužahnik vrže na vsaki postaji velik zvezek časop sov z vlaka iu posli tega lista urno razneso ua vozeh in konjih časopis svojim naročnikom da jib bero že pri za-jutreku. Ta vlak ju letos 7. septembra švigajoč po osrednjej železnici Novojorskej (Novi Jork Aibany) vozil 235 km. brez vsake pomude z bliskovo h -trostjo po 100 km. v jednej uri. Stroj je imel neko se jej ni nič novega zdelo, kakor da bi bila to že proj vedela. Vprašal jo je: „od kedaj mu poznate?" rŽe dolgo ; vi ste bolezeu zakrivili, vi ste me zopet ozdravili." Pri teh odkritosrčnih besedah stisnil bi jo bil skoro Evropec na svoje srce, ter jej rekel, da jo ljubi, ko bi ne bil spomin na Araoela spet prešinil njegovega uma. A tako je tekel teden za tednom, mesec za mesecem. VII. Mine zima, pride prekrasni mesec maj. V cerkvi se začno večeruice vsaki dan v somraku ; k njim je hodila Julika in tudi doktor s svojimi prijatelji. Vsi so radi poslušali ubrano petje Marijinih peanij v francoskem jeziku, in ugodno je delo človeku videti na oltarji goreče bveče iu brleče lam-I>ice, kakor jih je gledal doma v svojih mladih letih. Ti trenotki bili so napolnjeni vsikdar z najblažnejimi Cuvstvi, in prava pobožnost čitala se jo raz lica navzočih. Julika je bila vsekdar utopljena v molitev, »ko ni pevala zajedno z drugimi gospodičinama. Teh se je bilo nabralo mej tem že toliko, da eo sestavile ubr.-u kvartet, kateri je bil še bolji nego znani evropski. Nekega dne, sredi maja, začuje se na koru čist in prijeten ult-glaa, kateri se je, Evropcu precej znan zdel, tako da se brzo obrne in pogleda, da li je v istini Aiabela ua koru. Ni se prevaril. Pa dokončanih večernicah postoji malo pri vratih, kdaj pride Arabela. Bila se je v tečaji jednega leta malo premenila na licu, katero ni bdo več tako ljubeznivo-milo, in njene oči so nekako prevzetuo gledale oko.u, a cela njena nošnja bila je neokusna, fantastična; nič jej ni ostalo od one prejšnje nežnosti, najivnosti iu orijentalne mičnosti. Sedaj ni bila več niti po evropski niti po orijeutalski, nego pravi tič-miš. Evropcu je precej uekako odleglo pri srci, iu zdelo se mu je, da se je obrnilo kakor magnetna igla tja, kamor ga naravno vleče, ko je odstranjena zapreka, ki je bila dolu ua potu v os^bi Arabele. Še tisti večer b'l je Evtopee sam seboj na čistem: „Jubkn je meni to, kur sem jaz njej." Drugo jutro jej je odkril svoje srce — iu ni bilo srečuejo ljubezni, nego mej njima. Arabela pa si je našla 'par v nekem Levan-tincu. A uadpis: „prepovedano je cvetje trgati'', z Aiabelinim imenom odnesli so Evropejci neke temne uoči z vrta ter ga zakopali zajedno s svojimi mladostnimi — upi in sanjami. napravo, ki je sama mej vožnjo zajemala potrebno vodo iz mej tirom ležečih posod. * (Uzorne razmere.) Carigradski listi skušajo svoj dovtip nad čudnim dogodkom pri ujet-niškem vodstvu. Dvanajst kudosmtrnemu delu v pri silno delavnico obsojenih zločincev, večinoma morilcev, želi, svojim trpečim sobratom v drugej ječi čestitati k prazniku „Kurban Beiram u V spremstvu osmih Žaodarjev spuste zares dvanajat potepuhov — na pot. Mej potom se tolpa, kakor bi trenil, razprši ua razne kraje. Čuvaji hite za njimi, jih primejo, a jeden kaznjencev potegne ja-tagau in rani svojega zasledovalca. Razen jeiue^a so ujeli ipak vse. A ves dogodek — posebno jatagan v rokak dosmrtnega kaznjenca — priča nam o popolnem turških odnošajih. Izborno najivno je tudi poročilo turške policije, katera o jedueiu begunu izjavlja, da ne ve, zakaj lr bil ubežal. * (Amerikanska radodarnost) Kako darežljivi in milosrdni so državljani po Zjedinjenih državah, nam priča izredna in velikanska radodarno«t. Mr. I. Garetta v Baltimore. Ta dobrosrčen mož je volil ubogim jeden milijon dolarjev v 6% vrednostnih papiriih, potem zapustil 50 000 dolarjev, od katerih obresti bodo dobivali za podporo marliiv; in ukaželjni ljudje. Sicer je pa tudi svoji hčeri popustil veliko milijonov. — Nek drug. bogatin, znani M. Vanderbilt, jh daroval zdravniškemu društvu v Novem Jorku 500.000 dolarjev za zidauje društvu potrebnih poslopij. — • Taki radodarni amerikanski strijci bi bili tudi Evropcvm ljubi in sosebno nam Slovencem v narodnem oziru jako potrebni. * (Mala potovalka.) Pred tremi meseci umrla je v Iudiii soproga tam s>užbujočega angleškega kapitana Wigbt-a. Ko je potem tudi saptlŠčea* triletna hčerka počela bolehtiti, sklene oče svoega otroka poslati na Angleško k starej materi. A ker nema premoženja, n« more dati svojej malej hčerki nikakega spremstva na več tisoč milj dolgi pot. Naroči toraj nekaj obleke in predpasnikov, katerim so bile na prsih ušite besede: „Meni je i m i Nelly Wight, sem tri leta stara in prosim, la bi me « moji stari materi Fanny Paking v London paljati.* Tako pošlje otroka samega na daljno potovanja p-> morji. Mala potovalka dospe* srečno v London k svoji stari mamici. Princezinja Waleška, /auv^i to čudno pogodbo, pozove otroka k sebi in g t izpra-šuje o dogodkih mej potovanjora. A ne zve prav veliko od mile punčike in ne nasiti svoje radovednosti. Nelly jej je vedeli povedati sam > to-i^: „Na^o hišo je obdajala velika vola in jaz sera dobivala veliko već potvice nego doma pri ortotu." *(Pr o sto s t j arpiapp v eda a j v J ip»nu.) Mikado je kot bvSi višji poglavar bu-laii to/ v Japanu razglasi ukre;>. vsled katerega bud'.jizern in sinto n»'hatt biti državni veri japonski. Vsak državljan labko sprejme tisto vero, katera mu bolje ugaja. Duhovniki obeh veroizpoved noj izvo'ijo -z svoje srede jedneg* 8« višjega poglavarja, kojega izvolitev pa mora japonska vlada potrditi in D3 dobivajo svojih letnih pla'*. več U državnih blaga in'C ampak iz cerkvenih dohodkov. Mikado se je torai odpovedal častnemu dostojanstvu višjega versk"gA poglavarja Jttpoueev. * (La konično.) Jeden najstarejših oficiriev francoske vojske, o katerem je Napoleon L ve le', da so pozabili imenovati ga majorjem, je svojo opravičeno prošnjo prav umetno v pet besed sestav d. Pri nekem vojaškem pregledu jezdi vladar počasi inemo vojakov. Omenjeni častnik stopi napre.i in re*e: Sire, „petnajst bitk, legijoner, stotnik!" — Cesar so obrne in odvrne: „ Polkovnik, poveljnik, baron !H Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanj a Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. £ 7. zjutraj 0 , 2. pop. ^ 9. zvečer 73367 mm. 732 53 umi. 733-75 mm. -f- 20°C -f- 50°C + 2-4° C si. j z. si. szb. si. vzh. dež. obl. d. jas. 800 mm. d. in sn.j i i i i i Srednja temperatura -f- 3*1°, za 65° pod normalom. TDta^^slca, borza due 25 oktobra t. I. (lavirao telegrafično poročilo.) Papirua rm.t» Srebrna reuta . . . Jima run ta . . 5U 0 marčna renta. AJccije narodno banke Kreditne akcije . . Srebro ............ Napol.............. (J. kr. cekini. ...... . . Nemške marke....... 4°/, državne »recr.e iz I. 1H54 250 gld. Državne srečke iz I. 13o4. 100 gld. 4°/0 avBtr. zlata renta, davkn prosta. . Ogrska iiata reuta *i\...... itn n •> • - •«/ „ papirna reuta 5°/0..... 5l „ štajerske zemljiae. od/M. obli«.. . Dunavu reff. nrečke 5° 0 . . 100 gld. Zeiulj. obč. avstr. 4*/i' o a'HU Ztt8t- listi • Prior, oolig. Elizabetiuo zapad, žoleiuice Pri'>r. oblitf. Ferdinandove sev. železuice Kreditno srečke......100 gld. Rudolfove prečke .... 10 „ Akrdje anglo-avstr. banke . . 120 , Traumiway-dru6l. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 9.i kr. 82 r 10 » 103 n 45 m 96 gld. — kr. 661 ■ — ■ 287 25 ■ 122 ■ 10 ■ 9 • 70 • ■ g n 78 ■ 59 ■ 90 • 124 • 50 • 172 ■ 80 103 * 45 • 123 05 • IT 35 a 88 • 80 ■ 104 n 50 ■ 115 n 50 ■ 121 n 30 • 109 R 30 a 105 > 50 ■ 178 n — 18 n 50 ■ 106 n — ■ 213 ■ 75 m Zahvala. Presrčno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, kateri so spremljali našega prerano umrlega očeta, oziroma soproga in tasta, gospoda FRANA KAPUS-a, k večnemu počitku, ter vsem, kateri so se spominjali ga s prekrasnimi venci; osobito pa čast. gg. trgovcem in meščanom Celjskim, prečastitej gospftdi duhovščini, blagorodnemu gospodu dru. Josipu Vodnjaku za iskreni nadgronni gcvor in slavnim pevcem Celjske Čitalnice za izborne nad-grobnice. (67») Žalujoča rodbina. Zahvala. Za dokaze milega sočutja o prerani smrti pre-lj ubij enega soproga, brata in svaka, gospoda MIHE MLINAR-ja, gostilničarja ,,Pri znamenji" na sv Petra cesti, ter za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, posebno slav. društvu veterancev, in za darovane lepo vence izreka presrčno zahvalo ) žalujoča rodbina. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja, ki so se nam ska-zali mej boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega sina IVANA MARZOLLINI-ja, za mnoge prekrasne vence in posebno za mnogobrojno udeležitev mrtvaškega sprevoda dražega, pre/.godaj umrlega, izrekamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 25. oktobra 1884. (682) Žalujoči stariši. Št. 6082. (672-1) Naznanilo. Licitacija o zalaganji fiute, vzdržavanje cest, ulic iu trgov v ni^atni občini Ljubljanski za 1. 1885, 1886, 1887 se bode vršila pri mestnem magistratu ♦» T Podpisani se usoja s tem oznaniti slav ob- r 4 činstvu, da je v + J v Bayerjevi hiši v Slonovih ulicah | f otTroril i v kojem bode točil le najboljša in pristna prirodna vina. Tu se tudi razpcćavajo viu» v posodah od 56 litrov naprej v vsaki poljubio količini. Za promptno postrežbo je najbolje poskrbljeno, ter vabi k mnogobrojnomu obiskovanju najuljudueje (659—3) odličnim spoštovanjem Ljubljana. Janez Hafner. : : : ♦ Mejnaroto linija. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeniajo blago in potnike po t,ajnitjih cenah In z najbo*jšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik nSast _A.n.g-lia.**, 3400 ton, okolu 28. oktobra. „ „Teutcnla" 3200 „ — — — — — „a-erxan.a.ELla.", 4200 „ —- — — — — Kajuta za potnike £00 koI«1. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj so obrnejo na (611—20; generalnega paHačnc^a agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Rinilinno d' Ant. ro^litjen, generalnega agenta v Tr-m. \ Pivovarna bratov Kosler-jev. I s« vrstno j marčno pivo ^ 1 v zabojih po 25 in 50 J steklenic 2 se dobiva iz (476—16) c ALOJZIJ MAYER-jeve I zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Prijatelji pilic (Laubsagen) dobe zastonj nov cenik s podobami od (650—2) LanbHage-VVerkzeusr Sp^rialitaten-Lager „zum goldenen Pelikan" Wien, VII., 8iebenaterngasse 20. Prodajalnica v dr«. F. Nup»n*lč-» lil h i pri pošti se takoj da najem. (675-2> Pogoje pove gosp. Laoetskv, krojaški mojster v isti hiši. ♦o♦*♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»»♦»e»»»»»o» X Umetne (32—80) t zolie in zobovja J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu Z brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanj* in ♦ vse lobne operacije j zobozdravnik A. Paichel, + poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje, ♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦o C: *-.T-ir-z-2-r- j—.t-.y-.r-.t-.r-r-j-»-—T-.r-.r-g-t-^" j-jr- r ANTON OBREZA, tapecirar, ključarake ulice št. 3 (pod mestnim trgom) v Ljubljani, priporoča se slav. občinstvu za izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, zagotovljaje točno in ceno postrežbo. Ker ima vsakovrstnega blaga za preoblačenje na razpolago, zamore vsakake poprave izvrševati zelo po ceni in v občno zadovoljnost. Salonske garniture od 100 gld. navzgor. Navadne divane od 20 gld. i avzgor. §0f~~ HraNiie a m s>i»iltaii»kt* divane novost) od 25 gld 50 kr navzgor. Modroce na peresih (Federmatratzen) od 12 gld iiav/gir. Žimnate modroce od 14 gld. navzgor. Naročila z dežele izvršujejo se naglo in po ceni. (H73—2) fŽaVseSvetefi Grobne vence \ 1 najokusnejše izdelane in v bogatej izberi, Z a kakor tudi L trakove za vence \ s kakeršnimi koli napisi ► priporoča i,665—2) V HUGO FISCHER ► 4\ v Lfflbl j»u2, s.- -i Presiniov^m (rt>u. t i i V AMERIKO pride najceneje, kdor so obrne na ARN0LDA REIFA, DUNAJ, 1., PESTAL0ZZK1ASSE I, najstarejša tvrdka te vrste. (623—4) Vita n«-ur je iz po \ cd h e iii prospekti zastonj. V1ZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej coni. ^b3m— 1.....11111111 t o z o ies i ALOJZIJ K0R8IK&, imioteljiii i 11 ti-«>*o vmKi vrtar ■v I_ij-u."fc>lja in vencev h trn-kuvi In uii|iisi. kakor sploh sa vsa dela spadajoča v njegovo stroko, posebno ob Vseh Svetih za lepšanje grobov in rakev. \rBa ta dela izvršuje hitro, elegantno in po najnižjej ceni. — Poleg tega prodaja mnogovrstna sveža Nouieiia. g Bpoštovanjem % (668-2) ALOJZIJ KORZIKA. v Celji, na oglu Glavnega trga „pri štepihu", priporočujeta svojo posebno veliko in lepo za ogo zimskega blaga, kakor vsakovrstne sukni nt'* xtof'a, vatnutlu, spanfjoleta in drugo valnate »uthe. Dalje imata v zalogi največjo zbirko rrlik-i/t rimskih farttnvtv.' %fev ali i-titi najnovejša vsoi'ke kivttina in tiskunine (druka); Ma-vvfine in a'uxn**i»a*'vanVfja ttui-hfnta t *ntf/c, i. .»<■<■ in različno drugo mimslko »*«*#« po risujnlžijUi. cers-a-li., iu sicer še cenejšo, kakor prej-— Pravo amerikanske Hvalite stroje, kakor „Sinfjer" in ,,MMt»u>e" za krojače, črevljarje in šivilje po JJO, 85 in 40 goldinarjev. — Kdor dobro m ccuo kupiti želi, blagovoli naj priti v naSo prodaj alnico. (681—1) O. *<'ll JI 11»I, in 4ii užnlk v Celji, zaloga sukna, platna, vsakdanjega rokotvornega in novošegnega blaga ter pravih amerikanskih šivalnih strojev, na oglu Glavnega trga in Poštnih ulic štev. 36, v hiši gospoda Jožefa Ko s ta, iabrikanta žajfe, „pri štepihu'. izdat.elj iu odgovorio urednik; Ivuu Zel c / nikar Lafitnina in tisk „Nnroune Tiskarne*.