I Direktor in glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 20. septembra 1991 številka 38, letnik 50, cena 27 dinarjev Kdo lahko reši Lojzeta Peterleta? Morda še sam ne verjame, a le svobodni sindikati Slovenije! (str. 2) Naslednik čarovnika Svengalija. Res ni prvi mojster čarovniškega kotla, a iz zgodovinskega poraza domobranstva čara zgodovinsko zmago. ■ Vojakova vrnitev ■s** Kje so sanje o demilitarizirani Sloveniji C str. Z in 3) Šef delavskega lobija prevzema o dgovomost Kdo je zakuhal afero s pismi v slovenski skupščini (vsak feov n v feljtonu na 13. strani) DELAVSKI LOBI Ljubljana, 20. septembra 1991 tribuna časopis slovenskih delavcev Piše:"Ciril Brajer Kdo lahko reši Lojzeta Peterleta Lastninska zakonodaja burka duhove in jih bo še, pred njenim sprejemom in po njemu. Ali sploh še kdo ve, kam pes taco moli? Celo Marjan Cerar, direktor Belinke, ki velja za umnega možaka in predvsem uspešnega poslovneža, si je na televiziji privoščil misel, pa čeprav kot citat: »Hvala bogu, da kakšen direktor še sploh kaj ukrade. Bo za to vsaj poskrbel!« Še najbolj prozoren pri vsem skupaj je šef vlade Lojze Peterle. Očitno v skrbi za oblast skrbi predvsem za to, kako bo v lastninskozakonodajnem paketu poskrbel za kmete in cerkev. Ker pa ve, da mu brez podjetij tudi drugo ne bo »šlo skozi«, se obnaša neverjetno nerodno. Uspelo mu je spraviti skupaj managerje in sindikate, ki bi se morali vsaj pri tem zakonu gledati kot pes in mačka. Tudi šoferju okoli Skupščine krožečega avtobusa Kompas Hertza je gladko zdrknilo z jezika, da so protest pripravili skupaj delavci in vodstvo. Zdaj pa Peterle zmerja Svobodne sindikate Slovenije, natolcuje o črnem Petru, ki da ga podtikajo delavcem, pleteniči o bivšem režimu in celo pripelje Sachsa, ki dokazuje nekako takole: Zadevščina je za delavce kot naročena. Preprečila bo, da bi družbeno premoženje postalo lastnina slovenskih direktorjev, saj gre končno vendarle za sad dela in ustvarjanja vse družbe... Vsak normalen človek bi se nad tem zamislil. Doživeli smo rahel švig Markovičeve privatizacije - sindikati so bolj ali manj molčali. Že namig Mencingerjeve privatizacije je sprožil vroče razprave - sindikati niso šli na cesto. Vmes nas je tolkla divja privatizacija, o kateri je že DE sam spisal cele nadaljevanke - sindikati pa komaj kaj... Za katerega vraga so potem zagnali tak halo prav ob zakonu, ki je njihovemu članstvu od vseh doslej najbolj naklonjen?! Gotovo drži, da je vse dogajanje pred tem šlo predvsem na roko managerjem in »managerjem«. Kaj je torej spravilo sindikate v enotno fronto z njimi, in to tako odločno proti vladi? Če zdaj pustimo sindikalno politiko ob strani in se vrnemo k namenu tega pisanja, k napakam Lojzeta Peterleta - so sploh še razumljive? Ali lahko razumemo človeka, ki bi rad spravil skozi tako kačje gnezdo interesov zakon, za katerega trdi, da je v prid delavcem - brez sindikatov in mimo njih?! Če s svojimi besedami misli pošteno in iskreno in jih je sposoben še podkrepiti, le kako mu ne pride na misel, da mu takšnega zaveznika, kot so sindikati, niti na pladnju ne moreš ponuditi?! Potemtakem gre lahko le še za popolno nerazumevanje stvari ali pa za organsko nestrpnost do sindikatov. Eno in drugo pa se za predsednika vlade ne... Oprostite, druga tema. Ni pa druga tema, da bi Peterle svoj hudo omajan položaj najlažje rešil s sodelovanjem ali vsaj poštenim pogajanjem s svobodnimi sindikati. Ali mu dišijo ali ne, še vedno so prvi partner. Kaj so zahtevali SSS od skupščine • Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, najmnožičnejša organizacija delavcev v Sloveniji, ni proti lastninjenju in odpravljanju krivic, kar smo poudarili že na 1. konferenci ZSSS aprila letos. Smo pa proti povzročanju novih krivic in proti takšnim zakonom, ki ne omogočajo razvoja in ki bi imeli uničujoče gospodarske in socialne posledice. Odločno zavračamo, da smo mi sprli med seboj delavce in kmete, saj so bili delavci vedno solidarni s kmeti. Med seboj jih je sprla oblast s predlaganimi zakoni. • Zato odločno zavračamo predlagani paket lastninske zakonodaje in od vodstva Skupščine Republike Slovenije ter poslancev zahtevamo, da predlagane lastninske zakone vrnejo v osnutek in da se o tako usodnih vprašanjih odločijo državljanke in državljani Republike Slovneije na referendumu! Od vlade zahtevamo, da takoj pripravi osnutek zakona o soupravljanju, o katerem naj bi vzporedno z novimi osnutki lastninske Nujnost spremeb v vladi Nekaj številk nazaj se je DE že poigral s šahovsko kombinacijo, v kateri naj bi najbolj agresivni figuri zavzeli položaje, od katerih bi imeli vsi kar največ. Ker se še naprej ukvarjata z vojnimi igricami, pa nas to stane in stane. Celo lastninsko zakonodajo nam vsiljujejo, češ, sicer bodo rdeči direktorji vse pokradli. Namesto da bi na lumpe, ki jih res ni malo in še vseh barv so, spustili Bavčaritate (po Mladini). Kdor se sprehodi okoli slovenske vlade, se mora naježiti. Ovire takšne in drugačne, lepo, temeljito pobarvane, kot naj bi imele vzdržati dolga leta. Mitralješka gnezda. Zaprte ulice... Med ljudmi panika. Po podjetjih skrb in zmeda, ker spet groze vpoklici rezervistov. Seminarji za hišnike, za ravnatelje šol, kopičenje zalog hrane, beganje otrok... Skratka, spremembe v vladi so nujne. Bavčar in Janša morata presedlati v resorje, namenjene splošnemu blagru. Sicer bo Slovenija res postala neosvojljiva trdnjava - ki jo lahko zlomi le lakota njenih prebival- cev- C. B. Vojak ova vrnitev Pretekla nekajdnevna vojna je v temelju sesula že dodobra vsidrano razmišljanje o Sloveniji kot demilitariziranem otoku v morju vojaštva okrog nas. Čeprav ni bilo malo tistih, ki so v razpadanju blokovsko urejenega sveta že videli vojaštvo na smetišču zgodovine, se je zgodilo ravno nasprotno. Ugled orožja in duh kasarne sta se dvignila do neslutenih višin. Kajpak za obrambo demokratičnih (nacionalnih) pridobitev. Formalno gledano slovenske vojske ni. Še vedno veljavni zakon o obrambi in zaščiti sicer govori o Teritorialni obrambi in posebnih oddelkih policije, govori pa tudi o obveznem usklajevanju obrambnih priprav z Jugoslovansko ljudsko armado!? Znamenita brionska deklaracija pa zapoveduje dezangažiranje TO. V pravnem kaosu, značilnem za naš čas, seveda to ni nič nenavadnega. Zato se tudi nihče, celo mirovniki ne, ne razburja nad izjavo obrambnega ministra Janeza Janše, da slovensko vojsko že imamo. To je po njegovem TO, ki jo je treba le »doorganizirati«. Resnici na ljubo zaradi silovitega propagandnega pritiska tako misli tudi večina ljudi. Celo tisti, ki so še nedavno prisegali na zamisel o demilitarizirani Sloveniji. Tako del ideologov nekdanje ZSMS in današnje LDS zagovarja ustanovitev slovenske redne vojske, le da naj bo poceni in učinkovita. Preobrat v razmišljanju je lahko nevaren. Histerično navdušenje Čeprav so primerjave morda neprimerne, toda podobno, če ne še večje, deloma tudi že histerično navdušenje ljudi nad »našo vojsko«, kot so ga zdaj deležni Janša in njegovi fantje, • Podobno, če ne še večje, deloma že histerično navdušenje ljudi nad »našo vojsko«, kot so ga zdaj deležni Janša in njegovi fantje, se je pred desetletji zlivalo na JLA. Toda ne smemo pozabiti, da ga je desetletja vzdrževala spretna in vseobsegajoča propaganda. se je pred desetletji zlivalo na JLA. To močno čustveno obarvano navdušenje je na eni strani izhajalo iz dejstva, da je takratna vojska osvobodila deželo najbolj mračnih zavojevalcev. Toda ne smemo pozabiti, da je to navdušenje dolga desetletja vzdrževala spretna in vseobsegajoča propaganda, da bi omogočila privilegiran status vojske nad drugimi civilnimi zadevami. Kako se je vse skupaj končalo v Sloveniji, vemo, kako se bo v Jugoslaviji, pa ni težko uganiti. Vsa ta opozorila zgodovine pa načrtovalcev novega slovenskega vojaškega duha ne motijo preveč. Adut velike zmage v junijski in julijskih spopadih na slovenskih tleh in pospešen umik JLA iz Slovenije sta ne glede na to, da nova oblast praktično še ni uredila niti ene formalne oporne točke (ustavna razprava se še vedno vrti okrog treh različnih določil v zvezi z nacionalno vojsko), pospešila dejansko nastajanje slovenskih oboroženih sil. Železo je pač treba kovati, dokler je vroče. Če že ni ustreznih ustavnih in zakonskih podlag, so druge, bolj praktične. zakonodaje enakovredno razpravljali.. S Od demokratično izvoljene slovenske vlade zahtevamo, da v teh usodnih časih vse sile usmeri v razreševanje gospodarskih in socialnih problemov in ohranjanju delovnih mest ter s tem prispeva k družbenemu in socialnemu miru v mladi samostojni državi Sloveniji. Člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki smo tudi volilci, opozarjamo vlado, da si bo le tako povrnila že zelo načeto zaupanje. • Če bodo naše zahteve, ki smo jih sprejeli na protestnem shodu, naletele na gluha ušesa, bomo v Svobodnih sindikatih Slovenije stopnjevali metode sindikalnega boja in politični pritisk na odgovorne in pristojne institucije slovenske države ter izvolili svoj, delavski parlament. Udeleženci protestnega shoda SSS Politika mora izginiti iz gospodarstva! Kmalu po osvoboditvi sem bil poslan na 6-mesečni zadružni tečaj v Ljubljano. Tečaj je bil v prostorih Gospodarske zveze na Tyr-ševi ulici. Politično ekonomijo nam je predaval tov. Nemec. Nekoč je ob začetku ure postavil vprašanje: "Kaj je politika?« Bili smo tiho, nobeden ni znal točne definicije. Oglasil se je neki Gorenjec: »Politika je kurba vseh kurb!« in se usedel. Predavatelj se je spremenil v »naščetinjenega aktivista«. Kaj, tista politika, ki nam je dala svobodo, naj bi bila kurba? itd, itd. Po nekaj mesecih smo slišali, da je ta predavatelj že na Golem otoku. Bržkone se je kdaj spomnil na tega Gorenjca? Politika ni bila nikoli dober gospodar, zato se mi zdi, da bi morali politiko čimprej vreči iz naših podjetij. Toda mi ne moremo iz svoje kože. Ponekod organizirajo štrajk, češ da je treba odstraniti direktorja, direktor da odpoved, potem pa delavci pogruntajo, da so bili zavedeni od politikov v podjetju. Direktor je hodil k maši, poleg tega pa je tudi bilo potrebno njegovo mesto izprazniti. Plače se niso povečale, pač pa zmanjšale. Izkušnje pridejo žal vedno prepozno. Sedaj se je pojavil neki »Tomšičev sindikat«. Ta sindikat ne ugaja vodilnim strukturam, zato so ta sindikat enostavno označili, da je za »bele«. Torej politika zopet prihaja skoz velika vrata v naša podjetja. Čimprej bi morali dobiti besedo sposobni menedžerji in pa pridni, sposobni in pošteni delavci, sicer ne bomo zlezli iz močvirja, v katerem je naša družba. Ne zagovarjam nobenega sindikata, ker ga niti ne poznam, zdi pa se mi zelo nedemokratično, če sindikatom ali direktorjem prilepijo rdečo ali belo barvo. Lep pozdrav vsem poštenim Slovencem! Franc Derganc, 68333 Semič 2b Nov uspeh Po lanskem velikem uspehu prvaka slovenske operne scene ih člana ljubljanske Opere Dimitrija Damjanova je bil povabljen na ve-i liki koncert v londonski Royal Albert Hall. Konec septembra bo tam nastopil v družbi največjih opernih umetnikov, dirigent pa bo mojster David Coleman iz Metropolitanske opere. R. Z. Histerični protikomunizem No, gospod Praprotnik, preden pride na vrsto naslednji, boste imeli še opraviti z mojo malenkostjo. Težko je prepričevati prepričane, a kaj se more! Pozabite na magično število 45, s katerim vseskozi opletate in se raje oprimite kakšnih boljših argumentov. Ne vem sicer, kako slabo ste živeli v totalitarizmu, prav gotovo pa ne veliko slabše kot v demokraciji. Prav tako ne vem, kako ste bili ogroženi v svojih osebnih svo-bodščinah in koliko se zdaj počutite bolj varnega - jaz se ne! In od kod ve, »da kot marksist in titoist nerad napišem, kako klavrno gospodarsko strukturo je podedovala sedanja oblast od prejšnje«? Ali je pozabil, kaj je Demos obljubljal, ali pa dobro pozna tisto srbsko reklo: Obešanje - ludom radovanje! Ali res misli, da je treba vse levo križati, samo da je zadovoljeno demokratični formi? In če že pravi, da nikoli v svojih tekstih ni omenjal Demosa in demokracije, zakaj seje potem sploh spravil na Mladena Švarca? Sicer pa kaže, da Jože slabo bere, ker je prezrl tisti kos mojega pisanja, kjer sem napisal, da nisem bil nikoli član »stranke dvomljive preteklosti« - srečni Slovenci, ko bi imeli samo eno tako! Pa se nisem spravil na Jožeta zaradi njegovih idej, temveč zaradi načina, kako se je on spravil na Mladena Švarca. To pa že spominja na nekega drugega Jožeta, ne samo na Broza (in na Andreja«! Prav zato se je oglasil verjetno tudi Martin Ivanič in ni izključeno, da se ne bi še kdo. Nekdanje NDR bi bila ravno za Slovenijo lahko dobra šola, da ne bi šla sama po isti poti oziroma na pametnejši način, česar pa zaradi Demosovih fundamentalistov ni storila. Za gospodarsko polomijo kljub vsem napakam ni več odgovoren nekdanji, temveč sedanji režim, vsaj v največji meri. Če kdo ni dorasel odgovornosti, naj pač gre, da ne bo škoda še večja. Žal je v primeru Slovenije odšel tisti, ki so ga določili za grešnega kozla, pa čeprav najmanj kriv - ostali pa še naprej osrečujejo vesoljno slovensko srenjo. Nikar Rejčevih lumparij ne pripisujte Kardelju, ker ima vsaj pri Elanu popolnoma čiste roke. Pa še nekaj v Titovo obrambo. Zanj je bil Klinični center dovolj dober, za gospo ministrico za zdravstvo pa ne! O (de)nacionalizaciji in kurah, oziroma jajcu, lahko povem, naj lisica zelo pazi, kaj počne v tujem kurniku, tudi zaradi jajc - čeprav niso zlata. Sicer pa menim, da je oznaka histerični protikomunizem glede na stil pisanja Jožeta Praprotnika najbolj ustrezna, saj tudi ničesar drugega ne ponuja. In pri vsem tem, ko je kar večino bralcev DE proglasil za pripadnike stranke sumljive preteklosti, še pričakuje, da ga bodo ti pred izzvanimi na- padi še branili. Kaj pa, če ga res lomi od vsega začetka? Ali pa je eksorcizem spet v modi! Tugomer Kušlan, Laze 72, 61370 Logatec Demosa nikoli ni bilo Torej, če Mladen A. Švare v 32. številki DE ni napisal, da MORA SLOVENSKA SDP PRITI V NASLEDNJO VLADNO VEČINO, je to verjetno napisal ali mu podtaknil urednik te rubrike ali tiskarski škrat ali sveti duh in še kdo drug ali pa vsi skupaj. In potem tudi jaz nisem napisal tistega odgovora in nanj nista odgovorila MARTIN in TUGOMIR in sploh se nam je vsem skupaj le sanjalo. Od 9. avgusta pa do petka 13. septembra. Dolgotrajne sanje, res. In hodo moraste, saj je tudi ob koncu zapisa v 37. številki DE zanikal, da bi bil NJEGOVA KRITIKA KOMUNIZMA HUDOMUŠNA. Prav ima. O hudomušnosti naj se pogovori s tistim, ki mu jo je naprtil, se pravi z Martinom Ivaničem, da ne bi bil vse njegove žalosti kriv samo jaz. Jaz se ne grem več... Pa lep pozdrav vsem skupaj! Jože Praprotnik, Medvode 0 Nova oblast praktično še ni uredila niti ene formalne oporne točke za nacionalno vojsko, pospešila pa je njeno stvarno nastajanje. Železo je pač treba kovati, dokler je vroče. Do zob oboroženi Denimo orožje. Po nekaterih informacijah ima TO iz različnih virov (iz lastnih skladišč, iz zaplenjenih zalog JLA, nakupi) toliko orožja, da lahko z njim do zob oboroži vsaj sto tisoč ljudi. Ne gre le za lahko pehotno orožje, pač pa tudi za sodobna protitankovska in protiletalska orožja. Orožja in raznovrstnega streliva je toliko, da so velike težave z njihovim kolikor toliko varnim uskladiščenjem, vsaj dokler TO ne bo prevzela urejenih skladišč JLA. Problematičen je tudi nadzor nad njim,-saj je javna skrivnost, da je precejšnje količine požrla črna luknja, se pravi, da z njim pokajo kar doma ali pa v bližnji gostilni. »Razorožitev« pripadnikov TO (in drugih) pa je organizacijsko pa tudi politično občutljiva reč. Edina resna vojaška nevarnost, zoper katero (še) nimajo proti-orožja, so rakete srednjega dosega, ki jih ima Jugoslovanska armada. Gre za rakete z veliko rušilno močjo in natančnostjo, ki jih je moč na vitalne cilje v Sloveniji lansirati tudi onstran slovenskih meja; denimo iz Karlovca ali Slu-nja. Najbrž je vzrok, da proti njim nimamo orožja, (pre)visoka cena, saj učinkovita obramba zahteva zgodnje odkrivanje, kar pa seveda brez najsodobnejše radarske tehnike ne gre. Mi smo junaki korenjaki Z orožjem potemtakem ni večjih težav. Vsaj zdaj teh ni niti v kadrovskem pogledu. Nasprotno, otepajo se s presežki, čemur pravijo organizacijske težave. Na eni strani se za zaposlitev v TO (velja tudi za policijo, saj se je na primer v tacensko kadetnico prijavilo skoraj tisoč kandidatov, normalno pa jih sprejmejo okrog sto, letos izjemoma stopetdeset) poteguje več ljudi, kot jih ta potrebuje. Pravzaprav se ne ve, koliko naj bi štela stalna (profesionalna) sestava nove slovenske vojske. Mnenja o tenrso celo v najožjih vojaško političnih vrhovih različna. Medtem ko nekateri dokazujejo, da številka tri tisoč ni preveč, Janšev namestnik Miran Bogataj govori o šest tisoč poklicnih vojakih in oficirjih. Če vemo, da Zveza rezervnih starešin šteje okrog sedemdeset tisoč (res da je med njimi precej upokojencev) članov, potem v današnjih časih naraščajoče nezaposlenosti ne more biti težav, da se tudi ta najvišja številka dopolnjuje. Poleg tega je precej oficirjev in podoficirjev prebegnilo iz JLA. V glavnem gre za nižji rang, saj med njimi ni niti enega generala. Vsem tem je Janša obljubil plačo in status, tistim, ki so s prebegom nekoliko zamudili pa vsaj prednost pri zaposlovanju v bodočih slovenskih oboroženih silah. Diletanti Težava torej ni v (potrebnem?) številu poklicnih vojakov, pač pa v njihovi ustrezni usposobljenosti in čeprav to stalno zanikano, tudi v politični zanesljivosti. Počasi namreč pronicajo na dan vesti, da se je v minuli vojni dogodila tudi marsikatera vojaška polomija, in nju nekaterih območnih poveljstev TO in policije. Znana je srdita polemika Demosovih privržencev z županoma Nove Gorice in Kopra, še vedno skrivnostna odstavitev komandanta štaba TO za Južno Primorsko majorja Franca Anderliča ter še nekaj drugih bliskovitih zamenjav. Nič manj skrivnostne niso tudi nagle »prekomande« v samem vrhu obrambnega ministrstva, medtem ko so kadrovske uganke v zloveščem 9. oddelku (varnostna služba), za katere se zdi, da ima edini ključ v rokah nekdanji zastavnik JLA Ivan Boršner (bolj znan iz procesa proti četverici), skoraj vsakdanja stvar. Vsaj tako trdijo nekateri obveščevalci, ki so pri njem padli v nemilost. Pri prebegih sta vsaj dve dodatni težavi. Prvič, precej jih po strokovnosti ne ustreza. Slovenska vojska namreč ne rečuna na lastno letalstvo in vojno mornarico in zato s piloti, mornariškimi oficirji, podmorničarji in potapljači, tankisti in podobnimi nima kaj početi. Drugič, vsem tudi ne zaupajo, saj se bojijo, da jim jih je vojaška obveščevalna služba (JLA) podtaknila. Po moratoriju Nekoliko hladnejše glave sedijo v Predsedstvu Republike Slovenije, kjer pripravljajo dolgoročnejša izhodišča za nacionalno varnost. 0 Počasi pronicajo na dan vesti, da se je v minuli vojni zgodilo tudi več vojaških polomij, ki jih je moč pripisati prav diletantskemu vodenju bojev. vse je moč pripisati prav diletantskemu vodenju bojev. Teh tudi obljubljena analiza spopadov javnosti najbrž ne bo razkrila, zato pa se razvnemajo polemike, sprožajo jih zlasti Demosovi jastrebi, o domnevno mlačnem ukrepa- V njih so upoštevane tako izkušnje zadnjih vojnih spopadov kot tudi realne, zlasti gospodarske zmožnosti Slovenije. Opirajo se na posodobljeno doktrino teritorialne obrambe, ki je nekakšen križanec med zasnovo stalne nacionalne vojske in klasične teritorialne obrambe, kar povečuje manevrsko sposobnost obrambnih sil. Seveda računajo tudi na posebne policijske enote za varovanje državne meje. Za orožje in opremo vedo, da ju bo treba kupovati predvsem v tujini, vendar so prevladujoča mnenja, da bi tržno naravnano lastno vojaško industrijo, ki v Sloveniji ni majhna, ne kazalo opustiti, čeprav vemo, da Peterletova vlada prav nanjo gleda zelo postrani. Podobno velja za šolanje kadrov. Zasnova vojaškega šolstva sicer še ni razčlenjena, vendar je že jasno, da srednjih vojaških šol ne bo. Bo pa v osnovne in srednje šole vrnjena obrambna vzgoja. Kako se bo razpletlo na visoki in višji stopnji, še nihče zanesljivo ne ve, kajti temeljna dilema: vojaško šolstvo v okviru Univerze ali ne še ni rešena. Kljub temu se veliko govori o ustanovitvi akademije kopenske vojske. Morda pa bo vse skupaj bolj jasno, ko se bo iztekel brionski moratorij. Jože Poglajen Marres potrebujemo novo revgjucjjo Nam je po vsem, kar smo prestali in kar nas je zadrževalo v razvoju, res potrebna nova revolucija, nove usodne delitve, znova odrekanje učinkovitemu gospodarskemu sistemu... Predlagani sklop lastninskih zakonov, ki postavlja nov ekonomski red v Sloveniji, dobesedno premika temelje slovenske družbe. Zato zelo resno sproža vprašanje, komu bo nova slovenska družba namenjena in kakšnim namenom bo služila. Na to se ne bo dalo v nedogled odgovarjati s priljubljenimi izgovori, ki so še vedno pri roki in se praviloma končajo s 40 leti realsocializma, vezanostjo na Jugoslavijo... Nejevoljna aroganca, posmeh domačim znanstvenikom in prikrivanje pomanjkljivosti lastnih argumentov z nastopi profesorja svetovnega imena, nekritično prenašanje tujih izkušenj v Slovenijo in neargumentirano obtoževanje direktorjev in končno tudi diskvalificiranje tistih, ki imajo drugačne argumente, z lažnivci, kar je vsekakor neprijetna novost na slovenski povolilni politični sceni, ne bodo nadomestili trdega dela, s katerim lahko rešimo probleme lastninjenja ... Iz govora Milana Kučana na celjskem obrtnem sejmu Antifašizem in antikomunizem 13) V skladu z idejami, ki jih je razvijal novorevijaški krog, je novoizvoljeni predsednik večstrankarskega, toda še vedno »delegatskega« tridomnega parlamenta, dr. France Bučar oznanil v svojem nastopnem govoru konec »državljanske vojne na Slovenskem.« Nad novo demokracijo je tako prišla senca spopadov iz časa NOB in to na tak način, da je politična emigracija dobila poplačan svoj vložek v volilno kampanjo. Njihovi domači sogovorniki pa so bili razočarani šele pozneje, recimo tedaj, ko je Spomenka Hribar popotovala po Amerikah, da bi dobila podporo za Svetovni slovenski kongres; šele tedaj so se novo-revijaši zavedli, kako trda in nepopustljiva so stališča emigrantov. Uradno razglašeni konec »državljanske vojne« jim je dal tisti prav, na katerem so ves čas vztrajali. Celo dr. Ciril Žebot, ki se je skoraj edini med emigracijo znal ozreti tudi kritično do domobranstva, ki ga je sicer aktivno nekoč soustvarjal, je poskusil v svoji »Neminljivi Sloveniji« prikazati kavarniške kombinacije politične desnice kot odporniško gibanje. Toda on je poskusil vsaj razložiti tisto, česar ni mogoče opravičiti. Zato pa je ostal v emigraciji ob strani. Med emigranti je prevladala »trda« linija, ki je SLS izenačila z domobranstvom do te mere, da je razglašeni demokratični značaj emigrantskih političnih strank vprašljiv. Tudi odstavek v oklepaju k imenu predvojne SLS, namreč da gre za »krščansko demokracijo« jim ne pomaga. Usode pobitih vrnjenih domobrancev niso znali po krščansko vzeti nase, ne le zaradi krivde kolaboracije, ampak tudi zaradi nji- stva, ki je svoje glave rešilo tako, da je svojo vojsko izdalo. Škof Rožman je »nevoljno« sedel v avto in se dal odpeljati v ZDA, Vuk Rupnik je s »solzami v očeh« pospremil svoje domobrance na vlak v Kočevski Rog, poveljnik udarne brigade Kunstelj se je po krajši zaporni kazni lepo sprehajal po Ljubljani, medtem ko so njegovi fantje ležali pobiti potem, ko jih je on sam izročil. Da o predsedniku enodnevne Svobodne Slovenije ne govorimo. Ni vsa krivda pri »krvoločnih boljševikih.« USeja med kolaboracijo in izdajstvom je drugje, kot si predstavlja na primer Spomenka Hribar. Ona meni, da je »izdajstvo pravzaprav vedno osebno dejanje« (S. Hribar: Dolomitska izjava, Ljubljana 1991, str. 260). Iz te distinkcije izvaja legitimnost domobranstva, saj izvaja vso problematiko NOB na mednarodnopravno pripoz-nano sodelovanje z zasedbenimi oblastmi. Toda nacifašizem je bil vse kaj drugega kot navadna zasedbena dblast. Nacifašizem je izvajal - tudi do Slovencev - genocidno politiko, ne nazadnje s ponemčevanjem, nasilnimi izselitvami celih pokrajin v Srbijo ali izganjanjem v Nemčijo. Muzej izgnancev in izseljencev v Brestanici za zdaj še hrani dokumentacijo o tem. Toda namen domobranske propagande iz emigracije in antikomunistične doma je bil ta, da se nanovo politično ovrednoti obdobje 1941-45. Treba je vendar povedat, da je domobranstvo bilo v tej meji fašizirano kot organizacija, da je v celoti sodelovalo v nacifašističnem projektu, ne le pod težo razmer, ampak tudi idejno. Prav ta proces notranje fa-šizacije dmobranstva je bil tisti, ki jih je odpeljal čez Ljubelj v Rog. Razlika je le v tem, da se oni niso notranje zlomili - kot se je na drugi strani zgodilo krščanskim socialistom v odnosu do komunistov - ampak ravno nasprotno, domobranci so iz figarske prisege Hitlerju napredovali v trdne fašiste. Zato so se do zadnjega tudi držali »velikega nemškega zaveznika« za krilo, zato se do zadnjega niso zavedeli, da jih Angleži niti po naključju ne bodo sprejeli zaradi njihovega domobranskega antikomunizma za svoje. In zato se še danes emigrantska SLS (kd) dr. Rudolfa Smersuja ni vrnila v Slovenijo; zanje tedanji boj še ni dobojevan. Zato teze domače politične desnice o koncu državljanske vojne ter opravičevanje domobranstva izzvenijo pri novorevijaških »liberalcih« tako, da jih Slovenčevi »klerikalci« sprejmejo kot dobrodošle. Pravzaprav je Nova revija pripravila nastop tistih, pred katerimi sedaj zgroženi bežijo prav ti »liberalci«. Vse skupaj bi bila komična ponovitev »kulturnega boja« iz konca prejšnjega stoletja, ko ne bi šlo pri nas tako zares. V demosovski demonologiji igra pomembno vlogo ločevanje komunistov kot komunistov od komunistov kot ljudi: »Če se že zavzemamo za spravo med nami kot ljudmi, mora to načelno veljati tudi za komuniste.« (S. Hribar, isto, str. 274). Sprava je zato seveda, če interpretiramo Spomenko Hribar, možna samo z izničenjem komunizma. Podobno stališče lahko najdemo pri Dietrichu Eckartu, ki v nekem drugem kontekstu pravi, da »ne gre za boj proti Židu kot osebi, ampak proti židovskemu duhu.« (glej citat v: Piše: Mladen A. Švare Pleivnia, Auf dem Weg zu Hitler, Bremen 1970, str. 57). Dietrich Eckartje bil eden prvih ideologov NSDAP; s tem seveda nočem reči česa podobnega o Spomenki Hribar. Toda njena heideggerjanska filozofija je očitno v enakem razmerju do domobranstva, kakor je sam Heidegger bil zelo blizu nacionalnim socialistom. Se bodo sedaj, ko so se razočarali nad svojimi demosovskimi partnerji, »liberalci« iz SDZ znali distancirati? Se bodo uspeli? Z njimi so šli namreč dolgo skupno pot, še več, prav novorevijaški krog je s tem, ko je šel v igro s »trdimi« domobranci, omogočil njihov nastop. So bili naivni, so jih zlorabili? Ali pa je to izhajalo iz njihovih filozofskih, torej miselnih prepričanj da so ponovili vsa politična odstopanja svojega filozofskega zgleda? Slovenčev komentar (Maks Knez: Odrešilni antikomunizem, Slovenec, 30. 8. 1991) ne uvaja ločitev, ampak naveže na že opravljeno »spravo«. Šele ta daje osnovo za novo odrešilno ideologijo. Za Slovenčevega komentatorja je fašizem (nacizem) določeno, zaznavno, partikularno zlo, del, tudi večji, družbe...«. Vse drugačen pa je zanj komunizem, ki »nagovarja vsakega človeka v vsakem narodu. V njem zbuja in podpihuje vse, kar je v morali slabost, nasprotuje kreposti.« Zato demokracije ne bo, dokler vsak ne bo obračunal z demonom v sebi: »Antikomunizem pomeni osebno moralno prečiščenje ali spreobrnjenje od protivrednot k vrednotam, od protimorale k morali.« Če tega ne bo, bomo imeli »divji komunizem, komunizem brez sistema, kar pomeni anarhijo.« Zato antikomunizem po Knezu odpravlja »nezavedni ali ponotranjeni komunizem«. Demokracijo krščansko-demokratski Slovenec zato enači z moralo, človek je ali komunistično nemoralen ali demokratično moralen, stvarstvo pa razpeto med Satanom in Bogom. Stari, fašistični antikomunizem je sicer tudi trženje in pluralizem, ki jih Maks Knez prišteva k prilastkom (zahodne) demokracije, imel za anarhične in liberalne elemente, ki jih je treba odpraviti. Le da je tedaj imel korporativni družbeni red prilastek moralnega. Prav zato se ne bi upal izenačiti demokracije z moralo. Demokracija je sama po sebi pluralistična, moralist pa ne dopušča svobodne igre pluralizma, saj pluralizem . vključuje tudi pluralizem ciljev. Moralist pa ve za en sam cilj - in če je ta cilj demokracija kot morala, »moralni demokrat«, potem je ta cilj tako neopredeljen, da mu le moralist sam kot vrhovni arbiter samovoljno določa vsebnost. Skratka, taka demokracija ni - če parafraziramo Staneta Dolanca - demokracija za protidemokratične elemente. V našem primeru so to prenovitelji, ki so »še pre- malo odgovorni«, saj ne tvegajo lastne katarze. O polovičarstvu partijske prenove bi se kar strinjal, toda če bo to »boleč proces, ki se mu nihče ne izogne«, kot pravi Maks Knez, potem ta njegov »odrešilni antikomunizem« spominja bolj na besednjak inkvizicije, izganjanje čarovnic in zlih duhov, kakor pa na resnični demokratični proces. Misijonarski duh slovenskega antikomunizma zato nikakor ne more skriti svojih idejnih prednikov, kljub spretni prilagoditvi nekdanjega domobranskega antikomunizma k vrednotam demokracije, trženja in pluralizma. Ne samo levica, tudi politična desnica se je na Slovenskem še kako umazala s svojo totalitarno skušnjavo. Tudi politična desnica je ni prebolela, saj njeni temeljni strahovi pred »anarhijo«, na katerih je nezavedno temeljil fašizem, njena demonologija in njena odrešilna pričakovanja ravno tako potrebujejo samokritičnega premisleka. Bodo zmogli svojo moralno prenovo? Jo sploh hočejo, ali mislijo samo izganjati hudiča iz sedaj zgodovinsko poražene strani? Ločnico je seveda treba potegniti. Toda to ni ločnica, ki jo je metodološko opredelil že Dieter Eckart. To je ločnica med antikomunizmom kot ideologijo nacifa-šizma ter med antistalinizmom kot gibanjem za demokracijo, državljanske in človekove pravice. Antikomunizem je bil ideologija konkurenčnega in v spopadu udeleženega totalitarizma; antistali-nizem pa je tisto samoosvobajanje znotraj totalitarnega komunističnega sistema, ki je lahko edino utemeljilo demokracijo v Vzhodni Evropi. Naj bodo politične razmere takšne ali drugačne, gradbinci (praviloma) ne poznajo meja. Tako je vodstvo Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) pred kratkim sprejelo delegacijo svojih kolegov iz avstrijske Koroške (t)GB), ki jo je vodil predsednik Adam Untcrridcr, sicer tudi član deželnega parlamenta. Dolgoletne plodne stike so tokrat nadaljevali z izmenjavami izkušenj pri uveljavljanju kolektivnih pogodb, seveda pa je med pogovori stekla beseda tudi o nadaljnjih aktivnostih, ki je to pot še posebej veljala problematiki zaposlovanja. Rezultat naj bi bil, da bi SDGD s pomočjo OGB dobila več dovoljenj za (legano!) delo in bivanje naših gradbincev v Avstriji. Po sestanku so gostje obiskali tudi SCT in si z zanimanjem ogledali njihova gradbišča na dolenjskem in gorenjskem odseku avtomobilske ceste ter karavanški predor, sprejel pa jih je tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič; ob tej priložnosti je še posebej poudaril, da si Svobodni sindikati Slovenije želijo kar naj-pristnejših odnosov s sindikati vseh sosednjih dežel. Na sliki (z leve proti desni): Alois Scha-upach (sekretar), Kurt Neumann (deželni sekretar), Franc Berginc (predsednik SDGD), Adam Untcrridcr (predsednik OGB), Janez Hambroš (predsednik komisije za organizacijo in kadre pri ROS) in Jernej Jeršan (sekretar ROS). (D. K., slika: Sašo Bernardi) Pot do približne resnice: glej našo in hrvaško TV, globoko udahni in prisluhni Radiu Slovenija, zamiži in hitro poglej v Delo, vse skupaj deli z odmevi na italijansko zahrbtnost in avstrijsko klavstrofobičnost, množi z Van deri Broekovo kurjo slepoto in razvozlaj rezultat z drugimi zbeganci pri jutranji kavi. Na tej poti smo pravi kaskaderji, celo nejevero si privoščimo včasih, le preverjamo ne - preverjamo informacij pri izvoru. Da je v tem grmu zajec, se mi je posvetilo v zadnjem kadru pogovora na nemški TV s srbskim in hrvaškim predstavnikom o moralni primernosti ali neprimernosti oddaje o četniških grozodejstvih. Nesramno aroganten srbski književnik je, ko mu je zmanjkalo argumentov za svojo stran, zagotovil, da jim lahko priskrbi še hujše posnetke o ustaškem klanju. Voditelj oddaje je ponudbo takoj sprejel - pod pogojem seveda, da bodo imeli pravico preverjati informacije pri izvoru. Treba je bilo samo videti zgroženo nemoč na obrazu srbskega sogovornika. V orvelovski Evropi, ko informacije producirajo in ne posredujejo resnice, je beg iz suženjstva mogoč le s preverjanjem novic na izvoru - kjer in ko je to mogoče. Ko so v Sloveniji pred dnevi strašili z razlastitvami počitniških objektov na Hrvaškem, je bilo v medijskem arzenalu prav vse, od čustvenih komentarjev in groženj, do pravega izbruha novolastninske miselnosti, začinjene s sprenevedanjem, da smo Slovenci vedno za pomoč beguncem, vendar... Le nečesa ni bilo v medijih: besedila uredbe hrvaške vlade. Pa se je izkazalo, da ne gre za razlaščanje, temveč za pravico do začasne uporabe, da gre v prvi vrsti za počitniške do- Na pasu ni več lukenj!!! (Neredno izplačani) osebni dohodki zaposlenih v Podravju že krepko zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je 1. 8. 1991 sprejel pogoje za odlaganje plačil davkov in prispevkov za insolventna podjetja, ki se po okrožnici mariborske podružnice SDK, uporabljajo od 1. 9. 1991. Oblikovani pogoji za odlaganje davkov in prispevkov so, kot je to že običaj, usmerjeni predvsem v omejevanje in neredno izplačevanje osebnih dohodkov. Takšen način zagotavljanja proračunskih prihodkov, ki še znižuje že tako ogrožen nivo materialne in socialne varnosti zaposlenih, je nesprejemljiv, zato je potrebno oblikovane pogoje in omejitve odpraviti. To utemeljujemo z naslednjim: 1. Zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leto 1991, sprejet v Skupščini RS, omejuje rast OD v večini podjetij. Na ta način je onemogočen o uveljavljanje kolektivnih pogodb, osebni dohodki pa v svoji rasti bistveno zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov. Sprejete restrikcije v rasti osebnih dohodkov so eksistenčno ogrozile tisto kategorijo zaposlenih, ki so v nižjih plačilnih razredih. Tako družina, katere dva družinska člana prejemata izhodiščne osebne dohodke iz prve kategorije splošne kolektivne pogodbe, ne more več pokriti niti minimalnih življenjskih stroškov 4-članske delavske družine. V primeru, da se oblikuje družinski dohodek iz dveh zajamčenih plač, ti primeri pa v Mariboru niso redki, zmanjka takšni družini za kritje minimalnih življenjskih stroškov več kot 4.000,00 din na mesec. Že ti statistični podatki kažejo, da je doberšen del zaposlenih ne le eksistenčno ogrožen, ampak pod ravnijo, ki zagotavlja eksistenco. Zato na nadaljnje restrikcije OD ni mogoče več pristajati, zato tudi rednega plačevanja proračunskih prihodkov ni možno pogojevati z zniževanjem ravni plač. To je namreč ob sprejetih pogojih in obstoječih razmerah za mnoga podjetja edini možen način, da se plače sploh izplačajo. 2. V večini podjetij se izplačujejo osebni dohodki že več mesecev neredno, z zamudo ali po delih. V tej zvezi se tudi zakon o zajamčenih osebnih dohodkih ne izvaja, kljub vsem protestom, ki smo jih sprožili v ZSSS. Ob tem pa se dosledno vztraja pri izterjavi vseh obveznosti. Zaposleni plačujejo za neplačane obveznosti visoke obresti, ne glede na to, da so njihove plače neredne in ne glede na to, kakšen je nivo plač. Stiska velikega dela zaposlenih je tolikšna, da je potrebno iskati ukrepe, kako jo ublažiti, ne pa da se oblikujejo ukrepi, ki je še povečujejo. 3. V obstoječih gospodarskih razmerah je insolventnost splošen pojav, ki vpliva na to, da so proizvodni procesi ovirani, na že omenjen način pa vpliva tudi na položaj zaposlenih. Takšne razmere pa zahtevajo tudi ustrezno zmanjševanje javnih izdat- kov, predvsem na področju, ki niso neposredno vezana na položaj prebivalstva. Zato bi veljalo še učinkoviteje ukrepati tudi za selekcijo javnih izdatkov in ustvariti na tej osnovi več prostora za normalnejše odvijanje gospodarskih procesov in normalizacijo položaja zaposlenih. Priznati je treba, da so odlogi plačil davkov in prispevkov v marsikaterem podjetju pomembno vplivali na to, da razmere niso še slabše. Vendar moramo ob tem opozoriti na: • Obseg obveznosti, ki presega našo gospodarsko moč in sposobnost prebivalstva. Zato so restrikcije in selekcija državnih izdatkov nujen predpogoj za normalizacijo razmer. • Neprimernost ukrepov, ki izplačevanje in raven osebnih dohodkov pogojujejo s poravnavo obveznosti, saj prostora za to ob doseženi življenjski ravni ni. Zahtevamo zato, da se odpravijo dodatne omejitve za izplačevanje OD. da se oblikujejo pogoji za uresničevanje kolektivne pogodbe in zviša raven zajamčenega OD, ki materialne in socialne varnosti zaposlenih več ne zagotavlja. Franc Štelcer, predsednik območnega sindikata Podravja Za delavce in ne proti njim Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva pri ZSSS se bo priključil stavki, ki je napovedana za 10. oktober O težavah, s katerimi sc ukvarja zdravstvo v Sloveniji in na katero že nekaj časa opozarjajo zaposlene v njem, so govorili tudi na prvi seji republiškega odbora sindikata zdravstva in socialnega skrbstva pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki je bila 16. septembra v prostorih območnega sindikata Podravja v Mariboru. Tako so člani republiškega odbora ugotovili, da se je položaj v zdravstvu po vojni vihri, ki je divjala pred tremi meseci, sicer malo popravil, saj priteka v Zdravniške malhe sedaj malo več denarja. Kljub temu pa, so opozorili, to še ne pomeni, da je zaposlenim v zdravstvu zato kaj boljše. Osebni dohodki so še vedno izredno nizki, država varčuje na vsakem koraku, še posebej, ko je bilo treba izplačati regres za letni dopust ali pa nadomestila za prehrano ter prevoz. Ta so po vsej Sloveniji zelo različna, šaj ponekod povrnejo potne stroške le, če so ti večji od 900 din, drugod pa priznajo delavcem le 60 odstotkov stroškov javnega prometa. Nekateri so zaradi takšnega varčevanja že ostali kar doma, saj se jim zaradi 2.000 ali 3.000 dinarjev, kolikor bi jim ostalo od že tako majhne plače, ni splačalo priti v službo. Tudi regres, ki je bil dolgo časa in je še kamen spotike v zdravstvu, so zelo različno izplačevali. Tako so nekateri dobili od 13.000 do 15.000 dinarjev v treh obrokih, drugod, na primer v Beli krajini, pa le 4.400 dinarjev. Predsednik republiškega odbora Erih Šerbec je zato dejal, da se morajo že sedaj boriti, da bodo delavci dobili nadomestila za prehrano in prevoz, čeprav jim to tudi pripada, kakor določa kolektivna pogodba za negospodarstvo. Prav kolektivni pogodbi za negospodarstvo pa je bila posvečena druga točka dnevnega reda. Sklenili so, da dajo soglasje za podpis splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo, čeprav imajo nekaj pripomb na njeno vsebino. Vendar, kot je dejal Erih Šerbec, to kolektivno pogodbo potrebujemo, še posebej zato, ker bi radi takoj nato podpisali tudi panožno kolektivno pogodbo, ki je tudi že pripravljena. Rok za podpis obeh pogodb je znan, in sicer 25. september, drugače se bo tudi ta sindikat odločil za stavko, ki je napovedana za 10. oktober. S to stavko ne želijo prizadeti delavcev, ki so tako ali tako svoj delež za zdravstvo že dali državi (in še večji bo, kot napovedujejo), ampak želijo vlado opozoriti, na to, naj končno začne urejevati odnose v zdravstvu. Če jim bo to uspelo, bodo imeli korist tudi delavci kot uporabiki zdravstvenih storitev. Z minuto molka so počastili spomin za padle žrtve na Hrvaškem in poslali pismo podpore. Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva pri Zvezi samostojnih sindikatov Hrvaške. . Robert Peklaj Med vojno z Jugoslovansko armado je Bdeči križ Avstrije priskočil na pomoč tudi zdravstvenim delavcem z območja Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Na sliki: Erih Šerbec (zakrit v beli srajci) prejema ključe podarjenega reševalnega avtomobila. Svobodni Sindikati W Slovenije V zakon več prakse »Poštarji« in »cestarji« o osnutku zakona o gospodarskih javnih službah Zakon o gospodarskih javnih službah bo - sodeč po osnutku - lahko le nekakšen krovni zakon, ki pa ga bo po sprejetju nujno dopolniti z nekaterimi dodatnimi akti, ki bodo vsebovali posebnosti vsake izmed posameznih dejavnosti. Takšnega mnenja sta bila odbora za PTT dejavnost in za cestno gospodarstvo pri republi- škem odboru svobodnega sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, ko sta na zadnji seji premlevala ponujeni osnutek omenjenega dokumenta, s takšnim razmišljanjem pa sta se navsezadnje povsem približala stališčem, ki jo je do te problematike zavzelo predsedstvo ZSSS. (Stališča objavljamo v Poročevalcu) Kot je bilo slišati v razpravi o osnutku zakona o gospodarskih javnih službah, delavci teh dejavnosti pričakujejo, da bodo uživali enak status kot njhovi kolegi v razvitem svetu in da bodo za svoje delo tako tudi nagrajevani. Povedano z drugimi, konkretnejšimi besedami: ker za javne službe ni predviden dobiček, bo treba zaposlenim v njih temu ustrezno povečati izhodiščni osebni dohodek. Vsekakor pa že sedaj vztrajajo pri spoštovanju določil že podpisanih kolektivnih pogodb in na pravicah, ki izhajajo iz njih. Pri tem velja omeniti, da se nikakor ne morejo strinjati z opredelitvijo osnutka omenjenega zakona do stavk; po njihovem mnenju stavke namreč ostanejo edina možnost za uveljavitev delavčevih pravic. Že vedo, zakaj... V nadaljevanju razprave so predlagali tudi naslednji dodatek k 67. členu osnutka zakona: »V kolikor koncesionar ne zagotovi sredstev za izvajanje dogovorjenega programa, nosi stroške koncesionar, ne pa izvajalec.« Takšno stališče jim namreč narekuje vsakdanja praksa. Kot je bilo sli- Ob koncu redakcije so Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Sindikat avtobusnega prometa Slovenije pri KNSS, Obalni sindikat delavcev prometa in zvez in Sekcija prometa in zvez pri Gospodarski zbornici Slovenije v celjskem hotelu »Celeia« slovesno podpisali kolektivno pogodbo za cestni in potniški promet Slovenije. Zato bomo več o tem poročali v naslednji številki DE. šati, nujno potrebujemo zakon o cestah, ki bi opredelil izdajo licenc za vzdrževanje cest; po izkušnjah sodeč se lahko v zadnjem času s to dejavnostjo ukvarja prav vsak, ker pač ni ustreznih inšpekcijskih služb... D. K. Po večmesečnih trdih pogajanjih so v sredo slovesno podpisali kolektivno pogodbo za cestno gospodarstvo Slovenije. S tem dejanjem sta sindikat in sekcija za promet pri GZS zagotovila delavcem vrsto pravic iz delovnega razmerja ter minimalne izhodiščne osebne dohodke in druge prejemke, ki izhajajo iz dela. sr Ce vprašate mene Ljubljana, 20. septembra 1991 sedem dni v sindikatih 5 Protestna izjava Člani predsedstva Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ostro protestiramo proti kršitvam premirja na Hrvaškem in v imenu članstva ZSSS zahtevamo takojšnje prenehanje ubijanja civilistov, preganjanja in nasilja nad nedolžnimi ljudmi ter brezobzirnega uničevanja tovarn, bolnišnic, šol, domov in kulturnih objektov. Ne moremo se strinjati z omahovanjem in počasnostjo, s katero skuša Evropska skupnost pomagati reševati vojno na Hrvaškem. Zgroženi opazujemo tragedijo, ki se dogaja pred očmi vse Evrope in svetovne javnosti, ter zahtevamo, da države Evropske skupnosti in druge store vse za takojšnjo prekinitev ognja, umik JA v vojašnice in vzpostavitev miru na Hrvaškem. Od zveznih organov pa zahtevamo, da zagotovijo spoštovanje ozemeljske celovitosti Republike Hrvaške. Hkrati pozivamo vse sindikalne organizacije v Evropi, naj zahtevajo od svojih vlad, da uporabijo vsa sredstva ter ustavijo brezumno ubijanje in uničevanje na Hrvaškem, ter se pridružijo protestom vseh demokratičnih sil, ki si želijo svobodno in mirno Evropo. Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Sekretar: Rajko Lesjak Svobodni Sindikati Slovenije W move in hotele, da gre za smotrno uporabo praznih objektov, v katerih se bodo morda začasno naselili ljudje v, stiski, ki bi se sicer zatekli v sosednje države - kamor želimo, da bi spadala tudi Slovenija. Komaj se je strah lastnikov (vsak drugi Slovenec je solastnik počitniškega doma, hišice, stanovanja ali počitniške prikolice svoje sindikalne organizacije nekje v Istri ali Dalmaciji) nekoliko polegel, že narašča drugi krog novic. Komaj so se ljudje za silo spravili s svojo moralo in človekoljubjem (mnogi tako, da so iz domov in stanovanj pobrali :n odpeljali prav vse »njim nepotrebno«), že vedo mnogi povedati, da bo Republika Slovenije hrvaške begunce v Sloveniji organizirano sama preseljevala v »očiščene« počitniške zmogljivosti v Istri in raje plačevala njih vzdrževanje tam, kot jih imela tukaj. Racionalni humanizem nove oblasti je, če to drži, ganljivo praktičen in dolgoročen. Zgodovina nas namreč uči, da se mnogi begunci ne vračajo, geografija pravi, da je Istra velika in v notranjosti prazna, politika pa, da imajo do Istre jasnejši program Napolitanci kot Slovenci. Govorice pa bo treba, če vprašate mene, preveriti pri izvoru na slovenskem ministrstvu za obrambo, takoj ali pa potem, ko nas bo tja napotilo odgovorno zunanje ministrstvo. Doro Hvalica V Fructalu je od 9. t.m. na »čakanju doma« 300 delavcev »Evo vam vaš plebiscit!« S temi besedami v strahotno polomljeni slovenščini je prejšnji teden komercialni direktor Fructala iz Ajdovščine - čistokrvni Srb po poreklu (!) - izročil nekaterim svojim neposredno podrejenim delavcem »sklep o razporeditvi na čakanje na delo doma« z naslednjo obrazložitvijo: Na zdravje! SINDIKAT TEKSTILNE IN USNJARSKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE REPUBLIŠKI*ODBOR 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4 Štev.: 06-14/91-1 Datum: 19/9-1991 - Predsedniku IS R Slovenije Predsedniku Skupščine RS g. Bučarju S R Slovenije •ijo in gra Puharjevi Podpredsedniku IS R.Slovenije g. Ocvirku Ministrstvu za industrijo in gra Ministrstvu za delo g adbeništvo g. Rejcu Spoštovani! Znane so vam naše zahteve postavljene na protestnem shodu v Ljubljani 14.6. letos. Vaši predstavniki so na protestnem shodu javno obljubili, da bodo naše zahteve "natančno proučili" in ukrepali. Danes, 3 mesece po danih obljubah ugotavljamo, da je stanje še slabše in prognoze črnoglede. Zahtevamo, da odgovorni predstavniki vlade sprejmejo naše zastopnike v najkrajšem možnem času, da se o zadevah informiramo. Naše 57.000 članstvo pričakuje jasne odgovore od pristojnih ministrov na seji republiškega odbora, ki bo predvidoma 8. oktob- Predsednik RO: Alojz Omejc V VEDNOST: - predsednikom Zborov Skupščine R Slovenije - poslanskim klubom Slovenije - poslancem iz dejavnosti - sredstva javnega obveščanja »Delavski svet je na svoji seji dne 9. 9. 1991 določil, katerim delavcem v podjetju začasno ni mogoče zagotoviti dela. Pred odločitvijo je pridobil mnenje sindikata in ga obravnaval z njegovimi predstavniki. Pri sprejeti odločitvi je delavski svet upošteval naslednje kriterije: delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovno dobo in socialne razmere, v katerih delavci živijo«. V naslednji alineji je pisalo, da je »s tem sklep utemeljen«, na koncu pa je bil še pravni pouk, po katerem lahko delavci zoper tako odločitev v roku 15 dni vložijo ugovor na komisijo za pritožbe. Čeprav se je o čem takem po Ajdovščini že dolgo govorilo, pa je ta sklep naravnost šokiral 300 delavcev Fructala, kolikor so jih »začasno« poslali domov. Najprej zato, ker so ob polletju dosegli »zelo ugodne« poslovne rezultate v primerjavi z enakim obdobjem lani (v Ajdovščini je indeks 120, v ljubljanskem Alku pa celo 137!); (ne)nazadnje pa zategadelj, ker se je v javnosti razvedelo, da so »po vseh enotah poslali na čakanje proporcionalno približno enako število delavcev«. Sami namreč dobro vedo, da v njihovem obratu Frigos v Čeličih (BiH) niso odpu- stili niti enega, pa čeprav so tam dosegli indeks - 19! Pri njih pa so morali na cesto celo takšni, ki so 30 let gradili Fructal in garali zanj nemalokrat tudi po 12 ur na dan. Sramota! »Da, sramota! Pa ne le za firmo, temveč tudi na njen sindikat,« nam je povedal vodja delegacije »čakajočih« fructalovcev, ki so se v torek prišli potožit na ROS delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije v Ljubljano. »V obrazložitvi k sklepu piše, da je delavski svet pred odločitvijo pridobil tudi mnenje sindikata. Kakšna laž! Predsednik sindikata, ki se tudi popoldne druži z direktorjem, je samovoljno delil ljudi na lepe in grde.« Kdo so lepi in kdo grdi so gruntali v soboto, 7. t.m., dva dni kasneje, v ponede- Že bežen pogled na »opredelitev presežnih delavcev po vrstah del« pokaže za ta primer še eno nelogičnost: Fructal namreč štipendira ljudi, ki so po ocenah njihovih vodilnih že sedaj - odvečni! ljek, 9. t.m., pa je delavski svet samo še »požegnal« njihov »umetniški« vtis. Potem so se stvari od- vijale z astronomsko hitrostjo. Nemudoma so namreč morali »na čakanje« tudi takšni delavci - na primer skladiščnik -, ki bi morali opraviti tudi »kakšno« primopredajo ... »V Ljubljano se nismo prišli samo potožit, temveč tudi pozanimat, koga naj pravzaprav varuje Upajmo, da zavoljo tega zapisa v Fructalu poslej ne bo še več sej delavskega sveta, saj utegne priti do bankrota. Vsak član DS namreč »po novem« dobi 100 nemških mark sejnine - v dinarski protivrednosti seveda - pa čeprav so seje med rednim delovnim časom. Ko so za to izvedeli člani DS prejšnjega mandata, so takisto zahtevali še zase. In v enkratnem znesku dobili na svoje žiro račune nakazane sejnine za (pre)minuli dve leti! sindikat,« je zaokrožil neformalni vodja čakajočih (naslov je v uredništvu). »Znova smo slišali, da mora braniti nas. Zato se vračamo v Ajdovščino z vprašanjem, kdaj in s kakšnimi metodami se bo Fructalov sindikat postavil nam v bran. V tovarno sicer ne smemo, pa tudi naši sodelavci se po priporočilu vodilnih naj ne bi več družini z nami. Odgovor pa bomo zanesljivo dobili! Toliko nas je še v hlačah...« Damjan Križnik med nami Dobro za zdravje Ljubljanska banka se je končno usmilila svojih deviznih varčevalcev. Začela je odkupovati devize z deviznih hranilnih vlog in tekočih računov občanov. Sicer ne po črnem, temveč po tečaju Ljubljanske borze. Vendar, da se ne boste veselili prezgodaj, na mesec vam dovolijo zamenjati le 500 DEM. To pomeni, da bo potrebno obiskovati banko, če bomo na primer hoteli s pomočjo svojih deviz kupiti priljubljeno novomeško pe-tico, ki velja okroglih 18.000 Za pomoč luvaškim delavcem Predsednik Svodobnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič se je ta teden udeležil kongresa CGIL dežele Veneto, ki je bil v Abano Termah pri Padovi. Organizatorji kongresa so pripravili tudi okroglo mizo sindikatov dežel skupnosti Alpe-Jadran in na njej sprejeli skupno izjavo o dogajanjih na Hrvaškem in Jugoslaviji. V njej izražajo zaskrbljenost zaradi vsega, kar morajo prestajati delavci in prebivalci Hrvaške. Prepričani so, da je treba storiti vse za prekinitev spopadov, vrnitev vojakov v vojašnice in ustvarjanje možnosti za začetek pogajanj. Sindikati dežel Alpe-Ja-dran bodo organizirali mednarodne manifestacije in na njih zahtevali prekinitev spopadov. V izjavi piše, naj pogajanja med republikami temeljijo na suverenosti le-teh in na pravicah vseh narodov in manjšin ter vseh slojev prebivalstva. Sindikati dežel Alpe-Ja-dran so ponudili pomoč hrvaškim delavcem, da bi omilili trpljenje, ki ga povzroča ta vojna in gospodarska kriza. V zvezi z vsem tem bodo posredovali tudi pri svojih vladah in od njih zahtevali pomoč za prebivalce Hrvaške. Dušan Semolič je iz Veneta prinesel tudi ponudbo deželnega vodstva sindikata UIL za organizacijo dvotedenskega seminarja o vlogi sindikatov v drobnem gospodarstvu. Predsednik je to ponudbo sprejel, ker bodo za nas zanimive izkušnje te dežele, ki se je prav z drobnim gospodarstvom povzpela na vrh razvitosti Italije. UIL bo kril stroške tega seminarja, Svobodni sindikati pa bodo le soorganizator. Dušan Semolič se je udeležil tudi kongresa deželnega sindikata CGIL dežele Furlanije-Julijske Krajine, ki je bil v Rivieri Magnano pri Vidmu. Tega kongresa so se udeležile tudi delegacije Konfederacije 90 in Neodvisnosti. Dušan Semolič, Alenka Orel in Boris Mazalin so na tem kongresu imeli pozdravne govore. F. K. Vencelj Perko Vrste veteranov delavskih voditeljev se čedalje bolj redčijo. Tiho in skromno je umrl ugledni, premočrten v svojem življenju, delavski voditelj, prijatelj in tovariš Vencelj Perko. Še štirinajst dni pa bi praznoval 85. rojstni dan. Rodil se je v skromni delavski družini 29. septembra leta 1906. V življenju je okusil dosti težkih, a tudi lepih dni. S petnajstimi leti se je zaposlil v elektrikarski delavnici na Blejski Dobravi in že naslednje leto, 1922., se je vključil v sindikat Zveze kovinarskih delavcev; od leta 1927 do 1937 je delal v železarni Jesenice, kjer so ga zaradi poštenega in revolucionarnega dela leta 1935 sprejeli v Komunistično stranko Slovenije. Že leta 1937 so ga izključili iz sindikata in razrešili kot delavskega zaupnika. A je bil kljub preganjanju prav leta 1937 z večino glasov izvoljen za župana Blejske Dobrave in to delo je kot nezaposlen vestno opravljal do 7. februarja 1940, ko so ga aretirali in izgnali v Bilečo, kjer je bil kar 8 mesecev. Po vrnitvi je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom, a je kljub temu aprila 1941, ob nacističnem napadu na Jugoslavijo, organiziral skupino prostovoljcev za Rdeči bataljon, za obrambo domovine. Dvajsetega maja 1940 ga je gestapo zaprl v Begunjah in nato izgnal v zloglasno taborišče Kraut v Nemčiji, od koder pa je po nekaj tednih s pomočjo somišljenikov pobegnil v partizane. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja ga je poslalo na politično delo na Dolenjsko, kar je odgovorno in vestno opravljal kot sekretar OF. Od oktobra 1943 je bil član plenuma SNOS v odseku za gospodarstvo. Tik ob koncu vojne je bil izvoljen najprej za podpredsednika in nato za predsednika začasnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije, vse do ustanovnega kongresa septembra 1945. Zatem je opravljal razne gospodarske dolžnosti, bil je generalni direktor zvezne direkcije kovinske industrije. Ves čas, tudi po upokojitvi, pa je ostal zvest delavcem in sindikatom. Vredno je omeniti, da je bil organizator stavke stav-binskih delavcev leta 1936 in udeleženec - delegat na ustanovnem kongresu KSS 193 7 na Čebinah. Zdravko Troha DEM, kar - tri leta. Torej bodo tisti z devizami, teh pa niti ni tako malo, poslej več hodili. To je dobro. Predvsem za njihovo zdravje, pa tudi za vse Slovence, ki bi tako radi postali športni narod. Hočemo bankrot! Pa še ena varčevalska: Ubogi slovenski devizni varčevalci, sicer vajeni vsega hudega, so lahko te dni v dnevnem časopisju prebrali tudi tole »cvetko«, ki je zrasla na zeljniku Alenke Selak, predstavnice republiškega finančnega ministrstva: »Republika jamči za devizne vloge, ne pa tudi za to, da bodo banke te vloge tudi izplačale. Dokler namreč banka normalno posluje, jamči za vlogo sama; če bankrotira, pa nastopi tisti trenutek, ko Slovenija jamči varčevalcem, da bodo dobili nazaj svoj konvertibilni denar...« Varčevalci, držite torej pesti, da bi banke čimprej tudi uradno - bankrotirale! Vztrajni Tomšič! Ni vam treba dosti ugibati, zakaj je predsednik Neodvisnosti France Tomšič z vsemi štirimi za sprejem lastninske zakonodaje. Računa, da bo država podržavila ■tudi Dom sindikatov in ga potem dala njemu. Tako je nedavno nekemu novinarju pred Domom sindikatov vneto narekoval, kaj naj napiše o tem. »Vse to bo naše, kar zapišite«. Tudi to ga ni zmotilo, da je medtem z vogala Dalmatinove z Miklošičevo priletela sekretarka Neodvisnosti in ga rotila, naj ji da ključe, ker bo drugače pajek odpeljal njihov avto. France Tomšič je mimo do konca povedal novinarju, kaj vse bo njihovo, nato pa še prepričal miličnika, da niso odpeljali neodvisni in napačno parkirani avto. S kakšnimi lastninskimi argumenti pa je uspel prepričati miličnike, da ni plačal niti kazni za napačno parkiranje, pa še ugibamo. Prisluhnite tišini Ko je Slavko Kmetič, njega dni tako udarni šef sindikata strojevodij in dandanašnji tako tihi poslanec v slovenski skupščini, prebral v Nedeljskem dnevniku, da kani Rajko Lesjak, sekretar SSS, popeljati okoli parlamenta kar vlake, je bilo potrpežljivosti konec. Ročno se je vzpel na lokomotivo, jo okupiral in zastavil z gladovno stavko. Jedel ne bo, dokler Lesjak ne prekliče grožnje z obkolitvijo parlamenta. Drug brez drugega ne moremo Dušan Semolič, predsednik SSS, je v govoru na nedavnem protestnem shodu pribil, da delavci in kmetje ne morejo drug brez drugega, pa naj se jih oblast še tako trudi spreti. Marjan Orožen, (na sliki v prvi bojni vrsti drugi z desne) ki je njega dni opravljal funkcijo prvega borca za delavski prav, je ekskluzivno za DE dodal: »Še vedno dajem vse od sebe, da bi čimbolj okrepil zvezo med delacci in kmeti. Če le utegnem, jagam divje svinje po koruzi.« »Evo vam vaš plebiscit!« Večletne razprave o odpravljanju družbene lastnine so pred razpletom. Po vložitvi 260 bo temeljil na razumnih in pragmatičnih rešitvah, do česar se bo ta teden poskušala prikopati medstrankarska poslanska skupina. Če bi se želeli izogniti vsem strahovom ekonomskih teoretikov in opozicije o podržavljenju in s tem strahovom o premajhni avtonomiji podjetij, premajhni motivaciji, ne-enakopravosti različnih vrst podjetij in likvidnostnem izčrpavanju podjetij, bi se pač morali pogovarjati o popravkih Mencingerjevega zakona. Ker pa tudi strahovi o preveliki neenakopravnosti državljanov, o popolnoma nenadzorovanih procesih prilaščanja s strani poznavalcev in o premajhni vlogi države pri določanju okvirov procesa niso neutemeljeni, je potreben kompromis, ki bo vse to omogočil. To je moč narediti le s sintezo Mencingerjevega in vladnega predloga zakona. Različnim skladom se brez popolne razdelitve delnic državljanom ali brez podržavljanja ni mogoče izogniti. Vendar morajo biti le pripomoček privatizacije (ne lastninjenja) in ne končni cilj. To je moč narediti le z njihovo pasivizacijo. Kompromis je dober in mogoč Posebej problematično je prehodno obdobje od sprejema zakona do začetka normalnega delovanja skladov, za kar je potrebnih nekaj temeljitih varovalk tako proti državi kot proti izvedencem. Potem bo tudi precej vseeno, ali bo lastninjenje trajalo mesec, leto ali pet let. • Kupnina iz delavskega odkupa, ki bi po eni različici ostala kar podjetju, po drugi pa državi, bo morala pristati nekej vmes. Še najbolj bi nam vsem koristila, če bi z njo podprli gospodarstvo nasploh, npr. s financiranjem slovenske banke za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov, ki je po-membna ustanova vsake samostojne države, Slovenci pa je še nimamo. Sinteza Mencingerjevega in vladnega predloga zakona bi torej po eni strani omogočila olajšano avtonomno - delavsko privatizacijo in po drugi strani nastanek investicijskih družb ter drugih vzajemnih skladov, vendar v vlogi pasivnega lastnika. Vloga države v taki sintezi dveh zakonskih predlogov je v njeni organizaciji in omogočanju nemotenega prenosa delnic na zasebne sklade, v avtomatičnem realociranju kupnine od prodanih podjetij v za to vnaprej predvidene (najboljše) namene ter v zakonskem nadzoru nad investicijskimi družbami in vzajemnimi skladi, skratka, v omogočanju tržnega miljeja. Rezultat takšne življenjske privatizacije, ki pač ne bi bila niti samo neodplačna niti samo centralizirana ne takojšnja, bi bilo predvsem neovirano delovanje gospodarstva v prehodnem obdobju, nastanek decentralizirane in normalne nastale ter pravilno razpršene lastninske strukture, nastanek novih finančnih institucij, tudi dokaj hiter razvoj trga kapitala in nenazadnje uspešna privatizacija slovenskih podjetij, prilagojena slovenskim razmeram, kar vse bi pripeljalo do dobre podlage za gospodarski razvoj. omogočili, že vloženi, a so se pragmatiki zgubili v poplavi predvsem manj slanih razprav, ki so bile prijetnejša paša za oči javnosti. Nič zato. Cirkusanti so svoje delo opravili. Zdaj je kompromis potreben, dober in mogoč. Tragika medsebojnega parlamentarnega natezanja prejš-i teden je v tem, da so bili amandmaji, ki bi vse to približno amandmajev in poleg vladnega še dveh predlogov za izdajo zakonov je v parlamentu nastala popolna godlja, ki jo je moč razplesti le s političnim dogovorom,,, ki Čeprav so si posamezne ocene o jugoslovanskem gospodarstvu in »stabilizacijski« politiki zvezne vlade zelo nasprotujoče, se domala vsi strinjamo z globalno oceno o nepremagljivih težavah posameznih podjetij, panog in republiških gospodarstev. Dokaj nazoren je na primer podatek, da je jugoslovanski družbeni proizvod v sredini osemdesetih let znašal okoli 65 milijard dolarjev, lani le še 60 milijard dolarjev, letos pa naj bi še bolj padel in se ustavil pri 40 do 45 milijardah dolarjev. Ker se fiksni in variabilni stroški v podjetjih niso bistveno zmanjšali, javna poraba pa se je lani v posameznih republikah celo povečala, smo že letos priče realnemu padanju osebnih dohodkov in splošne družbene blaginje, nekateri sloji prebivalstva pa že čutijo posledice tanjših plačilnih kuvert na eni in podražitve vseh vrst na drugi strani. »Siromašenje« povprečnega Jugoslovana se bo jeseni še nadaljevalo in morda zajelo najširše ljudske množice, zato prenekateri republiški veljak v tem ali onem delu države vidi edini »pravi« izhod iz nastale jugoslovanske krize v novih vojaških spopadih in nekakšnemu samouničevanju ubogih ljudi. Na srečo so zagovorniki »ustvarjalne destrukcije« naše ekonomije vsaj za zdaj v manjšini. Najbolj pogost odgovor številnih poznavalcev naših gospodarskih razmer je, da nas lahko reši le nov investicijski ciklus, pri čemer nekateri med njimi ponujajo celo model zamrznitve cen in izdatnega tiskanja dinarjev, kar naj bi »čez noč« odpravilo likvidnostne probleme gospodarstva in aktiviralo razvoj. Seveda bi bilo naravnost čudovito, če bi bilo resnično mogoče uspešno popraviti vse naše stare in nove gospodarske grehe zgolj s tiskanjem denarja, kar pa verjamejo le največ ji ekonomski analfabeti. Vedeti namreč moramo, da že sedaj namenjamo za servisiranje dolga tujini okoli 3 do 4 odstotke družbenega proizvoda, to je okoli 1,7 milijarde dolarjev na leto. Ker se je letos izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti še zmanjšala, že tako pa je^bila le okoli 50 odstotna, se bo breme zunanjega dolga še povečalo, še zlasti zaradi motenj v proizvodnji za izvoz. Zunanji dolg seveda ni naša edina šibka točka, ki nam preprečuje tako želeni »investi- Sanje o novem investicijskem krogu Za nove naložbe ni realnih možnosti. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da počasi, a vztrajno tonejo dobra in slaba podjetja cijski ciklus«, s katerim je lani Jugoslovanom obljubljal lepšo prihodnost tudi predsednik zvezne vlade Ante Markovič. Naš temeljni ekonomski problem namreč še vedno je, da so na makroekonomski ravni izgube štiri do petkrat večje od akumulacije in da celo zdrava podjetja ustvarjene presežne vrednosti ne morejo namenjati za svoj razvoj, ker se ta preliva k slabim podjetjem ali datno pomagati in vlagati kapital v izgradnjo naše infrastrukture, če se Slovenci in Hrvati odrečemo »enostranski odcepitvi itd. »Pozabil« pa je dodati, da tuji lastniki kapitala relativno velikih sredstev niso investirali v našo proizvodnjo, ampak predvsem v zunanjo trgovino, v kateri se je obračal predvsem špekulativni kapital in v kateri se je poslovalo po načelu »prodaj v državno porabo. Tako se nam že dobro leto dogaja, da počasi, a vztrajno tonejo dobra in slaba podjetja, da se je v obdobju 1980-1989 delež gospodarstva v depozitih bank zmanjšal 37 na 12%, da namenjamo za nove naložbe namesto nekdanjih 33 odstotkov družbenega proizvoda le še 9 in da gospodarski voz nezadržno drvi navzdol... Ante Markovič je v imenu zvezne vlade še letos optimistično zatrjeval, da vse skupaj le ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled in da so na primer tujci investirali v letu 1990 pri nas okoli 1,5 milijarde DEM, da so nam finančno pripravljeni iz- dražje, kot si kupil«. Dejstvo je tudi, da morebitne naložbe v gospodarsko infrastrukturo vsaj na začetku ne bi spodbudil gospodarske rasti in bistveno povečale števila zaposlenih, kasneje pa bi koristile tudi tujim konkurentom in ne le domačim proizvajalcem. Nasploh je za zvezno vlado obremenjujoče, da je lani uveljavljala zelo čudno politiko odpiranja gospodarstva v svet. Zagovarjala je politiko precenjenega tečaja dinarja in pospeševala predvsem uvoz blaga za široko porabo, čeprav je naša oprema v povprečju zelo stara in dotrajana, njen delež v skupnem uvozu pa je nekajkrat manjši kot na prelomu sedemdesetih let. Zanimivo je, da se je tudi uvoz tujega znanja zelo zmanjšal, da namesto sto licenc na leto sedaj uvozimo le 25, zvezne vlade pa to niti malo ne moti. Pa bi jo seveda moralo, saj lastnega znanja ne razvijamo, delež gospodarstva in znanosti v skupnem številu patentov je le 12%, znanstveno-razi-skovalno delo v podjetjih in širših institucijah bolj ali manj vegetira, domača pamet pa beži k tujim konkurentom. Tako pa je in bo verjetno vse dotlej, dokler si bo republiška ali zvezna funkcionarska elita (tudi vojaška) odrezala svoj kos potice, ne glede na poslovno (ne)uspešnost gospodarstva. Vzemimo za ponazoritev primer: v kateri socialistični državi so imeli lani zvezni funkcionarji, poslanci, in višji oficirji okoli 4000 do 5000 DEM prejemkov, pa čeprav je bil družbeni proizvod manjši od predlanskega za 5 milijard dolarjev? Odgovor na to vprašanje bralci zagotovo poznate... Emil Lah Kaj si bomo delili Podatki o gospodarjenju obetajo katastrofo Ob hrupu z lastninsko zakonodajo, ki je preglasil vse drugo (vse bolj se mi zdi, da je to pravzaprav samo kost, ki so nam jo vrgli, da ne bi sitnarili zaradi drugih problemov), je šla čisto tiho. mimo javnosti in kaže, da, tudi mimo odgovornih statistika o rezultatih gospodarjenja v minulem polletju. Že tisto malo, kar smo o tem lahko -prebrali v tisku, pa bi moralo biti alarm za preplah najhujše vrste - pa se ne zgodi nič, nihče se, kot kaže, ne zamisli, kaj šele, da bi ukrepal, vlada molči, parlament ima »nujnejše« naloge. Podatki pa kažejo na katastrofo. Ne le da je praktično ves družbeni sektor v izgubi in da se je število nezaposlenih v enem samem letu povečalo za 46.000 ljudi - to pomeni dve celi generaciji Slovencev! - to je bilo najbrž pričakovati. Zastrašujoč pa je podatek, da se je zaposlenost zmanjšala tudi v zasebnih podjetjih. Zaposlenost pri zasebnikih je vsa prejšnja leta rasla in pričako- vati je bilo, da bo novi zasebni sektor lahko vsaj deloma posrkal presežke delavcev iz sedanjega družbenega sektorja, kjer se bo, ne glede na način lastninjenja, število delovnih mest zmanjšalo. Dejstvo, da tudi zasebniki zmanjšujejo število zaposlenih, pomeni, da tudi ta sektor ne more dobro poslovati. Zdaj nenehno poudarjamo, da je glavni krivec neučinkovitosti gospodarstva družbena lastnina, z olastninjeni naj bi prišel razcvet; ker pa tudi podjetja z znanim lastnikom ne poslujejo dobro, pa jasno kaže, da je poleg lastnika pomembno še kaj, predvsem spodbudna gospodarska ureditev. Za to pa je naša sedanja vlada naredila premalo. Razen davčne zakonodaje, ki je dobra, vendar odločno premalo spodbudna za razvoj, saj premalo spodbuja vlaganja v nova delovna mesta, se zakoni niso spremenili, ukrepov ni. Tu pa ne morejo biti več izgovori niti petinštirideset let niti jugoslovanski sistem ne težave z osamosvajanjem! Vlada trdi, vsaj takšna zagotovila smo lahko prebrali v časopisih, da ima pripravljenih kopico zakonov, ki naj bi oblikovali ustrezen gospodarski sistem; če je to res, jo je treba najodločneje vprašati, kaj čaka? Zakaj ti zakoni niso že zdavnaj predloženi? Vemo, ukinja, nova pa niso njena skrb; moderna država pa je za to še kako odgovorna. Vlada zagovarja stališče, da je vprašanje novih delovnih mest tudi vprašanje lastništva, da se bo torej z olastninjenjem kar sam reševal tudi ta problem. Vendar, vloga lastnika je skrb za dobiček, ne skrb za večjo zaposlenost in za nova delovna mesta; država oziroma v njenem imenu vlada pa mora z instrumenti, ki jih ima, ustvarjati po eni strani možnost za poslovanje in po drugi spodbujati razvoj, usmerjati dobiček v produktivno vlaganje in v ustvarjanje novih delovnih mest. Lahko je delati račune brez krčmarja, če zapitek plačuje delavski razred. Marjan Bradač da postopek sprejemanja ni kratek in bo torej trajalo še kakšno leto (če bo sreča!), da bo vse to pod streho. Do tedaj pa bodo mnoga podjetja - kljub temu, da bodo imela lastnika - že krepko, nekatera že nepopravljivo pod vodo. Zdi se, da so tu vloge pomešane. Država se puli za lastništvo, kar v sodobnem svetu ni vloga države, vede pa se, kot da lahko delovna mesta samo Najbolj pa me pri vsem skupaj moti zatrjevanje, da lastninjenje nima nič opraviti z zaposlovanjem in brezposelnostjo. »Noben delavec zato ne bo izgubil dela, lahko se pa zgodi, da bo brez dela ostal kak ne-delavec«, a pravijo. To pa je hudo zavajanje! Prvič, vemo, da bo privatizacija pospešila odpuščanje delavcev, saj mnoga podjetja samo čakajo na dokončen status, da bodo lahko začela obsežnejše čiščenje v resnici prevelikega števila delavcev. Odpuščanje bo marsikje potrebno in mu ni mogoče nasprotovati. Zelo odločno pa se je treba upreti temu, da se ne naredi ničesar, da bi nastajala nova delovna mesta. Drugič, namigovanje na nedelavce, ki se tudi sicer često pojavlja v razpravah o brezposelnosti, poudarek s socialnega problema, kar nezaposlenost nedvomno je, prenaša na osebe, na osebnostne lastnosti ljudi, kar je nedopustno in žaljivo. Če se trdi, ali vsaj namiguje, da mora biti tisti, ki je brezposeln, gotovo nedelavec, torej len, premalo izobražen, manj sposoben, se s tem daje obveza politiki, ki glede brezposelnosti prav gotovo ni nedolžna. Povsod po svetu se kot eno izmed meril za uspešnost oblasti upošteva povečanje ali zmanjšanje brezposelnosti v njenem mandatu. Tudi Slovenija ne more biti že spet izjema! Ob takšnem dogajanju in nedogajanju ne morem drugega kot pomisliti, da je bila napoved dr. Mencingerja .ob sedanji delitveni evforiji, žal, preroška; namreč, da bodo tisto, kar si bomo iz nekdanjega družbenega premoženja zares delili, podpore za brezposelne - dokler bo denar, kar pa ne bo dolgo. Marija Cigale Jutri ježe danes Živimo v času hitrih sprememb, ki nam bolj kot doslej vsiljujejo občutek ogroženosti in bojazen, kaj bo jutri. Ne skrbi nas le zase, marveč tudi za prihodnost naših otrok. Država s svojimi škarjami temeljito posega v družbena sredstva za izobraževanje in štipendiranje. Nikoli dose-daj nismo čutili, da je šolanje, četudi brezplačno, majhno breme za nas starše. Zmanjševanje družbene pomoči pa kaže, da bomo morali na svojih ramenih nositi še znatno večji del bremena izobraževanja naših otrok. Vse to pa se dogaja v času, ko občutno pada tudi raven naših dohodkov. Znanje je tisti kapital, ki nikoli ne izgubi svoje vrednosti. Vlaganje vanj se vedno pocenimo življenje Preživeti z našo pomočjo Začel se je čas velikih nakupov ozimnice, ki pa zahtevajo tudi dosti denarja. V DE vam bomo poskušali olajšati nakup, saj bomo zbrali ponudbe sindikalnih trgovin in tistih sindikatov, ki bodo poskrbeli za svoje člane. Poleg tega pa se vam bo nakup z DE tudi splačal. Tokrat bodo na svoj račun prišli Dolenjci, za ka- Ugodnejši nakup pa si Dolenjci lahko privoščijo tere je prav dobro poskrbel Območni sindikat Dolenjske. Imajo bogato ponudbo, zato bomo danes objavili le delček, z namenom, da se o možnostih za nabavo poceni ozimnice obrnete na svojega sindikalnega zaupnika. Seveda pa vse to velja le za člane Svobodnih sindikatov na Dolenjskem! Mercator Kmetijska zadruga Krka v Novem mestu ponuja med drugim: - svinjske polovice s kožo 90 din za kg - fižol v zrnju po 3 kg 32 din za kg - sladkor po 50 kg 19,50 din za kg - sončnično olje po 16 litrov 50 din za liter - krompir po 25 kg 6 din za kg - jabolka po 15 kg 13 do 20 din za kilogram - morska sol po 20 kg 15 din za kg Prodajni pogoji: plačilo do 15 dni - plačilo do 30 dni plačilo do 45 dni tudi v trgovini Gros na Ragovski 17 v Novem mestu. Iz njihove ponudbe smo izbrali: - pralni praški po 3 kg od 200 din za kg naprej - toaletni papir po 10 rol - 150,80 din - moka T 400 mehka po kg 23,40 din - makaroni po kg 24,20 din Prodajni pogoji: - nakup do 2.000 din Sodstotni popust - nakup nad 2.000 din 7 odstotni popust Poleg tega sindikat ponuja tudi ugoden nakup že pripravljene ozimnice iz Ete Kamnik. Se enkrat ponavljamo: vse te ugodnosti lahko izkoristite le, če ste član Svobodnih sindikatov pri območnem sindikatu Dolenjske. Za vse ostale informacije (kje, kako in kaj lahko še kupite s popustom) pa se obrnite na vašega sindikalnega zaupnika v podjetju, naposredno na območni sindikat v Novem mestu ali pa na nas, DE - časopis slovenskih delavcev. DE - preživeti z našo pomočjo. Obljubljene ugodnosti se izpolnjujejo______________________ Delavska hranilnica je za ustanovitelje in njihovo članstvo namenila gotovinska posojila Po sklepu upravnega odbora Delavske hranilnice je septembra nekoliko širše stekla posojilna dejavnost Hranilnice. Gotovinski potrošniški krediti za nakup ozimnice, kurjave in nadomestitev stroškov šolskih potrebščin bodo prav gotovo dobrodošli mnogim delavcem - članom sindikatov v teh vedno večjih socialnih in materialnih stiskah. Da bi čimveč delavcev dobilo posojilo, je upravni odbor Hranilnice za september določil najvišji možni, znesek kredita v višini 7.000,00 din, z letno obrestno mero 90% in možnostjo odplačevanja v 5-6 enakih obrokih. Obrestna mera se med trajanjem kreditne pogodbe ne spreminja. Delavci najamejo tudi nižje kredite od 7.000,00 din. Glede na sedanje povpraševanje delavci - člani sindikatov najemajo kredite v zneskih od 3.500,00 din do 7.000,00 din, pri čemer se mesečni obroki vračila gibljejo od 920,10 din do 1.617,80 din. Kreditna dejavnost Hranilnice je za člane sindikatov tisto, kar so člani najbolj pričakovali. Na to kažejo izjemno veliko povpraševanje in nenehni telefonski klici posameznih delavcev. Žal mnogi delavci ostanejo razočarani, saj šele v stiku z vodstvom Hranilnice izvedo, da njihov sindikat ni med ustanovitelji Hranilnice, niti v njej ne varčuje s sindikalno članarino, zato ne morejo dobiti posojila. Kreditno dejavnost smo usmerili v tista sindikalna okolja, ki so doslej največ pripomogla, da je Delavska hranilnica postala uspešna finančna ustanova. Krog ustanoviteljev se stalno veča, vedno več je tudi sindikatov iz vseh ravni organiziranosti, ki v Hranilnici združujejo sredstva sindikalne članarine. V razmerah tolikšne inflacije je še kako pomembno ohranjanje realne vrednosti sredstev sindikalne članarine, četudi so majhna. V poslovanju s sindikati imamo namen sindikate usposabljati za opravljanje njihovih zahtevnih del in razvijati različne oblike varčevalnih in kreditnih dejavnosti, pod ugodnimi pogoji predvsem za delavce. Kljub našim velikim prizadevanjem za to, da bi usmerili članarino v Delavsko hranilnico, nam mnoga vodstva sindikatov še niso sledila in bodo zato člani teh sindikalnih organizacij vsaj še nekaj časa prikrajšani za ugodnosti, ki jih nudi Delavska hranilnica. Večji krog ustanoviteljev in večji pretok sindikalnih sredstev prek Hranilnice pomeni njeno večjo finančno moč in s tem tudi večji kreditni potencial, ki so ga lahko deležni delavci - člani sindikatov. Prav zato smo v dosedanji in bomo v prihodnji politiki kreditiranja sindikalnega članstva usmerjeni zgolj k ustanoviteljem Hranilnice, sindikatom in drugim, ki bodo v Hranilnici združevali svoja sredstva, ter individualnim varčevalcem. Po teh merilih so gotovinske potrošniške kredite dobili delavci Verige Lesce in Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko Ljubljana, septembra se jim bodo pridružili delavci, člani sindikatov podjetij Alprem Kamnik, TVD Divača, Mercator blagovni center Ljubljana, Železarna Store, železarna Ravne na Koroškem, člani sindikata nekaterih zdravstvenih in izobraževalnih organizacij, podjetij s področja grafične dejavnosti in člani sindikatov iz območnega sveta ZSS Velenje. Pričakujemo, da bo kreditna dejavnost Hranilnice pripomogla številčni rasti njenih komitentov in da bo vedno manj tistih sindikalnih organizacij, ki ne bodo poslovala s Hranilnico in izrabile prednosti v tej svoji finančni instituciji, ki je in bo obrnjena k delavcu in občanu, zato je tudi geslo njene dejavnosti KAKOVOST SO LJUDJE. Obrestne mere za dinarske depozite so takšne, kot smo jih objavili prejšnji teden. Jože Stegne Borza dela Republiški sekretariat za delo Republiški zavod za zaposlovanje Informacije o objavljenih delovnih mestih dobite v podjetjih oziroma v organizacijah, ki so navedene v časopisu. Prijavitelj vas bo informiral tudi o roku prijave, delovnem času, drugih pogojih za zasedbo in komu pošljite vašo prijavo. Za informacije o objavljenem delovnem mestu odgovarja prijavitelj. Enota Ljubljana Obdelovalec lesa za pom. mizarska dela, n.č., OD 8.000 din, Mizarstvo Moste, Ljubljana-Studenec 3, Snažilka OD 5.000 din, VDO Fakulteta za naravos. in tehnologijo, tajništvo, Aškerčeva c. 9 a, Ljubljana, OD 5.200 din, Slovenijavino, Ljubljana, Frankopanska 11 Tekstilni obrt. konf. pripravnik, n.č. (5 del. mest), OD 5.000 din, Labod Novo mesto, Vojkova c. Prodajalec pripravnik, OD 5.000 din, Pekarna in trgovina Metka Ljubljana; živilsko prehr. art., namestnik poslovodje PE (4. del. mesta), poskusno delo 2. mes., hig. minimum. OD 9.000 din, Mercator Golovec, Leninov trg 4 Šivilja n.č., OD 9.000 din, Sara Notranje Gorice, Vnanje Gorice 247 Mesar - sekač posk. delo 2. mes., hig. minimum, n.č. OD 8.000 din, Mercator Golovec Ljubljana, Leninov trg 4 Knjlž. knjlgar pripravnik, znanje strojep., nekadilec, n.č., avto (2 del. mesti) OD 7.100, Inštitut Prevent Ljubljana, Parmova ul. 39 Gimnazijski maturant lahko gost. tur. teh, za dela croupierja, akt. znanje 2 tuj. jezikov, odslužen voj. rok. n.č., nočno delo, OD 10.000 din (7 del. mest), Casino Ljubljana, Miklošičeva 9; knjigovodja, vozn. izp. 8, ang. j., n.č., OD 10.000 din, RAM Vrhnika, Pionirska c. 7 Ključavničar vzdrževalec, posk. delo 2 mes. vozn. izp. B, OD 8.000 din, SDK, Podružnica Kočevje, Ljubljanska c. 10 Administrator, adm. tehnik carinski referent, znanje strojep. in tuj. jez., n.č., OD 8.000, Ralešped Ljubljana, Letališka 33; za administrativna dela, posk. delo 3 mes. PTT Ljubljana, Cigaletova 15; referent v špediciji in trans., akt. znan. ang. in nem. jez., n.č., OD 20.000, Valšan Ljubljana, Stožice 100 upravni teh., priprav., znan. strojep., nekadilec, avto, n.č., OD 7.100 din, Inštitut Prevent, Ljubljana, Parmova ul. 39 Ekonomski tehnik pripravnik, Oprema Kočevje, Tomšičeva c. 13; knjigovodja, n.č., OD 6.000 din, Saldo Ljubljana, Masarykova c. 34; knjigovoska dela, posk. delo 3 mes., PTT Ljubljana, Cigaletova 15; lahko strojni teh., za vodenje enokanalnega projekta, n.č., OD 15.503 bruto, Rudis Trbovlje, Trg revolucije 25; komercialist, n.č., OD 20.000 din, Omnikom Trbovlje, Šuštarjeva 7; za vodenje prodaje, poznavanje aranžir. in obračuna, OD 7.000 din, Želva Ljubljana, Trebinjska 11; pripravnik, znanje strojep., nekadilec, avto, n.č., OD 7.100 din, Inštitut Prevent, Ljubljana, Parmova 39; referent v sektorju deviz, posl., OD 15.500 din, LB Razvojna banka, Riharjeva ul. 38, Ljubljana; pripravnik, posk. delo 2 mes. vozn. izp., n.č., deljen d.č., Anda Commerce Ljubljana, Dražgoška ul. 42;' Učitelj razred, pouka OD 7.600 din, (2 del. mesti), OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana, Črnuška c. 9; OD 9.000 din, OŠ Šlandrove brigade Domžale, Bistriška c. 19; OD 6.000 din, OŠ Borisa Ziherla, Ljubljana, Črtomirova ul. 12; Modni oblikovalec modni kreator, n.č. OD 7.000 din, Sara Notranje Gorice, Vnanje Gorice 247 Voznik Inštruktor B. kat., posk. delo 3 mes., n.č., Aš Bubnič Ljubljana, Vidičeva ul. 1 Prevljalec - strojni predliec za predenje, OD 6.000 din, Induplati Jarše, Zg. Jarše 21; za dvojenje, OD 6.000 din, Induplati Jarše, Zg. Jarše 21; za previjanje, OD 6.000 din, (2 del. mesti), Induplati Jarše, Zg. Jarše 21; PRU glasbene vzogje n.č., OD 6.000 din, OŠ Dr. Ivana Korošča, Borovnica, Papler-jeva 15; OD 9.000 din, Oš Dolomitski odredov Polhov Gradec 95; VIŠJI trener trener smučarskih tekov, n.č., OD 10.000 din, Zveze telesno-kulturnih organizacij Mesta Ljubljane, Celovška c. Inžlnlr arhitekture arhitekt, projektant, n.č. OD 12,000 din, VREG Stil atelje Ljubljana—Dobrunje, Litijska 188 D. I. strojništva lahko d.i. elektroteh., vodja sekt. za gradnjo objektov, znanje 1 sv. j., n.č., OD 27.329,00 din, IBL sistemi Ljubljana, Titova c. 81; lahko d.eco za anl.pl., za dela direktorja, n.č., OD 35.071 din, IBL sistemi, Titova c. 81, Ljubljana; vodja sekt. za projekt., zn. rač., posk. delo 3 mes., n.č., OD 27.379 din, IBL sistemi Ljubljana, Titova c. 81; vodja sekt. za načrtov., znan. svet.j., posk. delo 3 mes., n.č. OD 27.329 din, IBL Sistemi Ljubljana, Titova c. 81; D.I. elektrotehnike vodja sektorja elektro sistemi, znan.rač., posk. delo 3 mes., n.č., znanje t.j., OD 27.329 din, IBL sistemi, Ljubljana, Titova c. 81 D. ekonomist vodja teh. sektorja, posk. delo 3 mes., voz. izp. B, n.č., OD 26.000 din, Salus Ljubljana, Mašera Spasičeva 10; samostojni komercialist, posk. delo 6 mes. n.č., nem.j., OD 22.215 din, Državna založba Slovenije, Mestni trg 26, Ljubljana; vodja sekt. za trženje, zn. rač., posk. delo 3 mes., n.č., OD 27.329, IBL sistemi, Ljubljana, Titova c. 81; samostojni komercialist v Reki, akt. znan. 2 tuj.j., n.č., OD 15.000 din, IPC Ljubljana, Letališka 33/IV; D. organizator dela organizator poslovanja, posk. delo 3 mes. n.č., OD 17.000 din, Color Medvode, C. Komandanta Staneta; org. dela - pripravnik, OD 8.000 din, Labod Novo mesto, Tovarna Zala Idrija, Vojkova c. D. pravnik samostojni svetovalec, n.č,, OD 15.000 din, Mesto Ljubljana, Prešernov trg 2 D. filozof lahko prf. prim. knjiž., za dela urednika, znanje 2 svet.j., OD 10.500 din, Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 D.I. arhitekture pripravnik, znan. tuj. j., n.č., OD 8.000 din, Zete Ljubljana, Artačeva ul. 8 MIZARSTVO LITIJA p. o. 61270 LITIJA Ponoviška c. 13 Objavlja prosta dela in naloge - 2 KV mizarja širokega profila za nedoločen čas Pogoji: - končana poklicna šola lesne smeri - smer lesar široki profil - trimesečno poskusno delo - osebni dohodek po pravilniku o plačah Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: MIZARSTVO LITIJA, Ponoviška c. 13, 61270 Litija. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh. obrestuje. To je edina naložba, ki nikoli ne prinaša izgub. Odpovedati se možnostim, ki jih daje izobraževanje, pomeni odreči se lepši prihodnosti naših otrok. Slovenska investicijska banka, SIBInvest, je razvila program ŠTUDENT, ki pomeni novo obliko varčevanja za izobraževanje otrok na srednji in visoki šoli. Varčevanje poteka na osnovi mesečnega vplačevanja obrokov v višini, ki jo izberete sami. Višina obroka se obračuna v dinarski protivrednosti nemške marke, na osnovi tečaja Ljubljanske borze. Privarčevana sredstva ohranjajo realno vrednost, saj se bodo tudi izplačila obračunavala v dinarski protivrednosti iste valute. Devalvacija dinarja tako ne more vplivati na vrednost privarčevanega denarja. Prihranki bodo obrestovani po 9 % letni obrestni meri. Dobo vlaganja boste lahko prilagajali svojim potrebam, vendar pa je najkrajša doba varčevanja omejena na šest let. Če se boste odločili za skrajšani program, boste za pridobitev vseh ugodnosti programa Študent, znesek za leta, ki so krajša od dobe šestih let, morali nadomestiti z enkratnim pologom. Najkrajša doba varčevanja v skrajšanem programu je omejena na dve leti. Ko boste varčevanje zaključili, se boste lahko odločili bodisi za enkratno izplačilo ali pa za 4- do 5-letna mesečna izplačila, ki jih bo vaš otrok porabil kot štipendijo ali pa kot dodatek k njej. Če privarčevana sredstva za študij ne bodo zadoščala, boste lahko pridobili tudi dodaten namenski kredit. Privarčevana sredstva boste lahko uporabili tudi kot polog za pridobitev stanovanjskega posojila ali posojila za opravljanje lastne dejavnosti. Vajeni smo živeti drugače. Toda prav je, da se na nov način življenja, ki nas bolj kot doslej sili, da za sebe in družino skrbimo predvsem sami, privadimo čimprej. Da bo ta čas za nas manj težak in da se bomo izognili vrsti stresnih situacij, nam bodo v prihodnje ponujene razne oblike varčevanja in zavarovanja, ki jih pozna tudi ostala Evropa. Program Študent je eden izmed takih programov. Bena sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 35 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in potovanja. Pišite nam ali telefonirajte na telefon (061) 326-982 ali 322-975 vsak dan med 9. in 15. uro - naš telefaks je (061) 317-298. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO 1. Počitniški dom Grosuplje Piran - dvo-, tri- in štiripo-steljne sobe s kopalnico ali z etažnim TWC; cena 350,00 do 390.00 din za penzion. Otroci imajo 30% popust; termini do 20. 9. Objekt je zelo primeren za šole v naravi. 2. Planinska koča na Kopišču - pri Kamniški Bistrici - 3 sobe s po 4 ležišči, primerno za manjše skupine planincev' - možnost lastne priprave hrane, v dogovoru z oskrbnico pa tudi penzionska usluga. Termini v avgustu, cena dnevnega najema sobe (4 osebe) je 320,00 din. 3. Počitniški penzion v Kranjski Gori. Počitniški apartmaji z možnostjo kuhanja oziroma samo za prenočitev. Termini po dogovoru. Cene za apartmaje za 2, 3 ali 4 osebe od 300,00 do 580.00 din na dan, prenočitev za eno osebo 160,00, dve 230,00 in tri osebe 340,00 din. 4. Naravno zdravilišče Triglav - Mojstrana - objekt je primeren za šole v naravi, športnorekreacijske programe in za družinske izlete. Cena pensiona za osnovnošolsko mladino je 252.00 din, odrasli 340,00 din, polpension 280,00 din. Vabijo vse, da k njim organizirate sindikalni izlet. 5. Apartmaji v Bašeniji - Savudrija - bivalni prostor, spalnica, otroška soba, kuhinja, kopalnica in terasa. Cena 440,00 din na dan, termini od 4. 9. dalje. 6. Garsonjere - Portorož-Bernardin - bivalni prostor s štirimi ležišči, kuhalni kotiček, kopalnica, parkirni prostor. Cena 440.00 din na dan. Termini od 14. 9. dalje. 7. Garsonjere Lovran - ena dvojna, ena štiriposteljna gar- sonjera s kuhinjsko nišo in kopalnico, možnost ogrevanja. Cena 375,00 na dan, termini od 1. 9. dalje. 8. Počitniški dom Piran z depandanso - sedem sob s skupno 23 ležišči, kuhinja, jedilnica, terasa; v depandansi 4 osebe z 20 ležišči. Cena in termini po dogovoru. 9. Cres Miholaščica - apartmaji za 5 oseb: dnevni prostor, kuhinjska niš, TWC, spalnica. Cena 440,00 din na dan, termini po 4. 9. 1991. 10. Bungalovi na Rogli - s tremi enotami_za 5 oseb; dnevni prostor, kuhinja, TWC, spalnica. Cena 440,00 din na dan, termini od 7. 9. dalje. 11. Naravno zdravilišče Lendava - vam nudi Modri program za obnovo in ohranitev zdravja; cene od 3800 din dalje - 7 x polni penzion, neomejeno kopanje, zdravniški nasveti. 12. Apartmaji na Pokljuki: velik apartma za 4 osebe - bivalni dnevni prostor, kuhinjska niša, jedilni kot, spalnica, kopalnica, velik balkon; mali apartma za 2 osebi z opremljeno kuhinjo, kopalnico in balkonom. Cena: veliki 370,00 na dan, mali 290,00 din na dan. 13. Penzion Žito-Rezka v Bohinju: tri- in štiriposteljne sobe, skupaj 16 ležišč, zelo lepa lega, možnost polpenziona ali penziona. Cena polpenziona 380,00 din; za otroke popust. 14. Atomska vas Podčetrtek - enosobni apartma z opremljeno kuhinjo za 4 osebe. Termini so desetdnevni od 28. 9. do 18. 10. Cena 450,00 din - vključene so kopališke vstopnice. 15. Čateške Toplice - Marlesove hišice za 4 osebe. Termini so desetdnevni od 28. 9, do 28. 10. Cena 450,00 din - vključene so kopališke vstopnice. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Potrebujemo več počitniških zmogljivosti v Cateških Toplicah - hišice; ponudbe sprejemamo tudi iz drugih zdravilišč. C. PRODAMO 1. Apartma v Červarju - velikost 22,96 m2 - predprostor s kuhinjsko omaro, TWC, dnevna soba, spalnica, v nadstropju pograd za 2 osebi balkon. Cena 529,000,00 din ali 40.000 DEM. D. KUPIMO 1. Prikolico za 5 oseb staro do 5 let z baldahinom - cena do 40.000 din. 2. Prikolico za 4-5 oseb staro do 8 let z baldahinom - c,ena do 35.000 din. 3. V Kranjski Gori kupimo opremljeno garsonjero ali manjše stanovanje. Ponudbe sprejema ATRIS. Borzni sodelavec Metod Zalar .sio -g* >.« § llflif B B E K S"m gg^3« lan a 51 j«-i*fn ?tiii& |g ■&5§?aJ,g|.|l ;-i-aEla^ 5 .c »s s-g eiš-š as-s? o M >i,g ™e !=§. ■F&sls1Se?*iti&>gS1Si alal :-L^: e i ES 15Ss: !i | 5 j ifi SI f «■ |i ® I ^ i I f < f f ^ l|s.aglššllifs#lff|||| ° a = s gl s-5 s.fg e 5 s e s:“2«s e g | >1 S m O 2S S S g oj °ld;rrj< SP^o USeSiMi*-8 3 o -2 -s | 3 c I e S g.S-H „ § >* S g « fa^JU-g&lgg ^Silili o p TJ TJ bxKs] H m w 3 w n £ ° g O«&e ____ .S b^ S ^ l! 2 H3s gS § 6^55535 b C -Sv _ LU 11 2 5 ~' OJ _ ._ __£ %5 . j^HBR 5 S 11*1 iS:- m tli: l Ig I g “° ® aj | ~"NN " .sl 1 ^ 3 šs 1 ^ J ^15 o"■§~.si. I*$ 1 ..® II j §|3 * _' - ' 11 I & 551 b o ^ E 2 > *” ^ S§ ^ < , n si col ^ ^ ^ SfflOSe 5. TJ 0) :E* ••!;■;:! N HH 2 8 e Sfl i 5 5 £ S .„ * I E g # ...Jjg ■3* jalSal Ti 5 OJ OJ „ ai -O ti « « > a,^'° I g E g gE S «||« g &g ^'?^N°o“o -H-r-.tidjNNvOGO o Sl25-5 1=|i|. Ss&igjig^g.Hc -iBB>>£BS>< :: 1*111*1 S! !!3S4*t ■lili -s iti Mini lili ..b, •~ilrii^l^ g « ~ a §> s J | '8 .jTN -8 * Icoj^ls^aO-S^grSoS-S '|o§tfM Nc^ og«l.s.ž5« 2 E a ■« | § ‘? e o -g « |^8 B S.1" *« » S? a geo-^sa1titl^rE'i-sE i«!5§■§!§■ rfip^lsl n. ■§.» y o* b n.-* " ■» g „ o c S .2 e« "-f bs s o „ | o? B'"w filVJtllSitiih! !11Nil5 i?ffS*«St iki&mmm i^n« :aii:=|5=|is!5tE=| as3fi2& I !:|I:1||«^II Mili: l i i i l O) co 3 cti t/j +-> W N g TJ o g > -o rt o o ^ ^ tUD hD c ."ti C E ti T M lliiiii!! is-^iSlpiŽI Is glin oaiaot-OHOflJco^ns d, TJ 3 TJ *—i CuDfO jJ C nN QJ)> sigS-Svl .5 S g 55 $ IfMci i=E *|* itlP-tit! tž >n ;k > -g S OJ 2 B s F0 bi W « tn S h BB o ti °jS >4sal¥l2 i!iFllff!!ilI!»!! va^jžSb življenjska razpotja Zdravstveni gordijski vozel Kriza, v kateri se je znašlo zdravstvo zaradi zmanjšanega dotoka denarja in naraščajočih stroškov, je najhujša doslej. V zdravstvenih zavodih se kopičijo neplačani računi, dolgovi, obresti, izgube. Zabredli so v rdeče številke, posojil jim nihče več noče dajati - preprosto ne vedo več, kako naprej. Zmanjkuje zdravil, zaloge pohajajo, dobavitelji zdravil in sanitetnega materiala so se naveličali dajati na up, ni denarja za plače, kaj šele za druge prejemke. Samo neporavnani računi dobaviteljem za zdravila in medicinski material dosegajo 1,2 milijarde dinarjev. Dobavitelji so zaradi tega skoraj v celoti ustavili dobavo materiala bolnišnicam, te pa nimajo niti nujnih zalog. Farmacevti opozarjajo, da bo najpozneje v tednu dni nastopilo pomanjkanje življenjsko pomembnih zdravil iz medicinskih materialov. Pacientov pa je približno toliko kot prej oziroma še več, saj je bila letos tudi vojna in je bilo treba poskrbeti za ranjence. Računov pa doslej še nihče ni poravnal, ne takratnih ne sedanjih. Kot vemo, se je letos celotno financiranje zdravstva preneslo na republiko. Izvirni greh je ta, da gre denar iz prispevne stopnje za zdravstvo za druge namene, predvsem vojaške, pa tudi ta, da so za to dejavnost letos namenili manj denarja, kot je bilo predvideno. Ali je vlada naredila to tudi namenoma, da bi prisilila zdravstvo, da se bolj gospodarno organizira, zdaj ni več pomembno. Dejstvo je, da je kriza v zdravstvu vladi popolnoma ušla z vajeti, naravnost zbezljala je. Varčevalni in razni omejevalni ukrepi, ki jih ministrstvo za zdravstvo vedno znova sprejema, postajajo Blažev žegen. Prišlo je že tako daleč, da so denimo na oddelek B Onkološkega inštituta stlačili na isti hodnik moške in ženske in to z boleznijo, ki vsakega posameznika še pose- bej prizadene. Jeseniška bolnišnica je ostala brez zdravil, ki ga morajo dobiti porodnice z negativnim RH faktorjem, da lahko še drugič rodijo zdravega otroka. Dom upokojencev v Kranju je te dni dobil dve brizgalki od 50 naročenih. In še bi lahko naštevali brez konca in kraja. Po drugi strani pa se po vogalih govori o tem, da je vlada porabila 80.000 mark za parfum Duh po lipi, ki so ga brezplačno delili na nekaterih mejnih prehodih na dan osamosvojitve. Se pravi, denar je, vprašanje je le, kako in zakaj ga trošimo. Predstavniki oblasti ne občutijo krize v zdravstvu na svoji koži, saj obiščejo zdravnika pri stranskih vratih. Hudo pa je za druge zaposlene, ko zbolijo: delavce, matere, rakave bolnike. Ali je zaradi vsega tega kdo po nepotrebnem ali prezgodaj umrl, ne bomo nikoli izvedeli. Nedopustno pa je, da si privoščimo takšno igračkanje ne le z zdravstvenimi delavci, ampak predvsem z bolniki, zaposlenimi delavci, po drugi strani pa razglašamo zdravje ko temeljno vrednoto. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je te dni na svoje zahteve dobil odgovor ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo, da povsem soglaša z njimi, med drugim, da se finančna problematika zdravstva obravnava v sklopu rebalansa proračuna. Sprenevedanje brez primere. Delegatska pobuda Dušana Semoliča Zaradi vse težjega socialnega in materialnega položaja delavcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem skrbstu, predlagam, da se na naslednjo sejo Skupščine Republike Slovenije uvrsti omenjena problematika in celovito, tudi glede na širši interes pacientov, oceni nastale razmere, in kar je najvažnejše, sprejme nujne ukrepe za preprečitev izrazito negativnih tokov na tem področju. Podoben predlog je na skupščino že naslovil Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Svobodni Sindikati Slovenije S pridnimi rokami do ozimnice Na Slovensko KARITAS se vse več ljudi obrača po denarno pomoč za nakup kurjave, ozimnice ter ostalih materialnih dobrin. Ljudje so pripravljeni pomagati pri spravilu poljščin, preskrbi drv in drugih kmečkih opravilih, zidarskih in obrtniških delih, z instrukci-jami. Zato smo se na Škofijski KARITAS odločili, da bomo organizirali posredovanje naslovov tistih interesov, ki bi takšno pomoč potrebovali oziroma nudili. Za vse informacije pokličite po telefonu številka (061) 323-186 od 10.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 15.00 ure, vsak dan, razen sobote in nedelje. Škofijska Karitas Nov korak v Evropo: minimalni državljanski dohodek Zajamčeni OD odmerjajo na pamet, ne da bi upoštevali življenjske stroške Osnutek zakona o socialnem varstvu pravzaprav v Sloveniji uvaja nekaj, čemur v zahodni Evropi pravijo minimalni državljanski dohodek. To je denar, ki ga država zagotavlja vsakemu državljanu, ki ga sam ne dosega in mu omogoča minimalno preživetje. Vsi dobro poznamo podpore, ki jih brezposelni prejemajo v zahodnih državah. Vprašanje pa je raven dohodka, pod katero bo država priskočila na pomoč ogroženemu državljanu. Cenzusi so odmerjeni od zneska zajamčenega osebnega dohodka, ta pa se zadnje čase na Slovenskem odmerja precej na pamet in brez upoštevanja življenjskih stroškov. Še več! Predstavniki ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo so javno pojasnili, da se pri določanju cenzusov sme upoštevati zgolj stroške minimalne hrane - tiste najcenejše. Pozabljeno pa je na stroške stanovanja, obleke in ogrevanja. Svobodni sindikati že od sprejema zakona o zajamčenih osebnih dohodkih v decembru 1990 zahtevajo, da se postavi strokovna metodologija za določanje zneska zajamčenega osebnega dohodka, ki naj v skladu z zakonom upošteva življenjske stroške. Vlada pa o tem noče nič slišati. Kaj bo o tem rekla skupščina, ki je navsezadnje zakon sprejela? In na koncu še ena pomank-ljivost sicer zanimivega os- nutka. Državljan, potreben pomoči, bo nemara dobil občutek, da se stvari vrtijo mimo njegove volje in vpliva. Smel bo zaprositi za pomoč in molčati. Za mnenje ga ne bo nihče vprašal. O njegovih pravicah bo odločeno, sam pa se ne bo mogel pritožiti, če se ne bo strinjal z negativnim odgovorom. Zakon predvideva pogovor le v primerih, ko bo država urejala vprašanja v skladu z zakonom o družinskih razmerjih. Premalo! Državljan naj bo subjekt in ne objekt postopkov, ki odločajo o njegovih pravicah. Tudi sicer naj država pozorneje prisluhne predlogom, zainteresirane javnosti pri urejanju vprašanj socialnega varstva. L. B. Poli do Jela in zaposlitve Pri založbi Panta Rhei iz Ljubljane (kadrovsko organizacijski inženiring) je pravkar izšel priročnik za brezposelne in zaposlene »Poti do dela in zaposlitve«. Kot je dejal Milan Terpin, vodja projektov, gre za prvi tovrstni priročnik na našem trgu, medtem ko tujina pozna veliko podobnih knjig. Priročnik ni prevod, ampak plod domačega znanja strokovnjakov s tega področja: Judite Bagon, Karmen Gorišek, Ivana Kejžarja, Edvarda Konrada, Staneta Možine, Milana Terpina in Mirana Tivadarja. Srž vsebine je v tem, da avtorji poizkušajo ponuditi svojim bralcem celo kopico ustreznih napotil, kaj storiti, ko bodo ostali brez dela ali pa bodo s svojim delom nezadovoljni, pa tudi vsem tistim, ki jih zanima organiziranje dela, vodenje in motiviranje sodelavcev v lastnem podjetju. V prvem delu so najprej informacije in nasveti za iskalce zaposlitve. Tisto, kar najprej in najbolj zanima vse, ki jim preti izguba dela, so informacije o neposredni socialni varnosti, ki jo zagotavlja država. Gre za razne pravice brezposelnih oseb (pravica do denarnega nadomestila, pravica do priprave ™ ni imeni uveljavljanja ten pravic), za napotke iskalcem prve zaposlitve. Za marsikoga bo najbolj zanimiv tisti del priročnika, kjer je več prispevkov in vaj za samoanalizo, spoznavanje samega sebe, svojih lastnosti, zmožnosti, motivacije in interesov. Ko se posameznik dokoplje do predstave o samem sebi, si postavi vprašanje, kje in kako iskati delo, kako priti do ustreznih informacij in kako nastopiti pri zaposlitvi. Veliko praktičnih nasvetov torej. Samozaposlovanje postavljamo v zadnjem času vse bolj v ospredje. Priročnik ponuja poti pospešenega samozaposlovanja - tako z ustanavljanjem lastnih podjetij kot novih zasebnih obratovalnic. Zato tudi prinaša kratko predstavitev posameznih podjetniških oblik, postopkov in zahtev, ki jih je pri tem treba izpolnjevati. Zato bo priročnik zanimiv za strokovne delavce v različnih javnih službah in za bralce višjih stopenj izobrazbe, pa tudi za manj izobražene ob pomoči ustreznih inštruktorjev. M. F. Kam po ozimnico? cq •s CQ CB I 0) I I š N £ •■a Vlada miži pred hedo Strah pred 50-odstotno inflacijo - Gospodje, delavci so že lačni Naši politiki, s Peterletom na čelu, že nekaj časa napovedujejo, da bo v Sloveniji padel življenjski standard kar za tretjino. Napovedi za letošnjo jesen niso torej nič kaj rožnate, a vse kaže na to, da nam bo trda predla pravzaprav pozimi. Zaradi naraščajoče brezposelnosti, padca proizvodnje, vse večjih življenjskih stroškov, ki vse bolj prehitevajo plače. Vsi se bojijo inflacije, ki stopa med nas s čedalje daljšimi koraki. V strokovnih krogih napovedujejo rast inflacije tudi za 50 odstotkov, kar je v sedanjih razmerah tudi realno pričakovati. Plače ostajajo zadaj »Glede na podražitev življenjskih potrebščin in glede na to, da osebni dohodki naraščajo počasi, cene pa vedno hitreje, je pričakovati, da bo razlika med življenjskimi V Jugoslaviji je že okoli 40 odstotkov prebivalstva na meji siromaštva ali pa živi v popolni revščini. Po ocenah je takšnih v Sloveniji približno tretjina. Življenjski standard z izjemo dveh, treh let, pada že od leta 1979. Obeti so še bolj •črnogledi. Če se vojni spopadi ne bodo umirili in se bodo politične razmere še bolj zapletle, ni izključno, da bo družbeni proizvod države v primerjavi z minulim letom manjši celo za 40 milijard dolarjev. Mesečni padec proizvodnje pa bi lahko dosegel celo 50 odstotkov. In še: v času od lanskega decembra do avgusta so se cene na drobno povišale v Sloveniji za 78,3 odstotka, v vsej Jugoslaviji pa za 75,2 odstotka. stroški in plačami vedno večja,« ocenjuje Tomaž Smrekar z republiškega zavoda za statistiko. Avgusta so bile cene življenjskih potrebščin za 7,2 odstotka višje kot mesec prej. V primerjavi z lanskim avgustom so se življenjske potrebščine podražile kar za 115 odstotkov. V primerjavi z lanskim obdobjem so se najbolj podražila stanovanja in to kar za 136 odstotkov, sledijo kurjava in razsvetljava, kultura, hrana itd. Na republiškem zavodu za statistiko računajo, da bodo življenjski stroški naraščali mesečno od šest do deset odstotkov do konca leta. Nekatera uspešnejša podjetja dvigujejo plače glede na rast indeksov življenjskih potrebščin. Vendar ne točno za toliko, kot se dvigujejo stroški, tako da plače v vsakem primeru realno padajo. Če pogledamo malo nazaj, je bila največja rast življenjskih stro» škov v letu 1989. Takrat je bila tudi inflacija vrtoglavo visoka. Najbolj vpliva na rast stroškov hrana, saj je njen delež v življenjskih stroških največji, več kot 34-odstotni. Drugo mesto zavzemata obutev in obleka s 15 odstotki, tretje pa promet s storitvami in sicer z 12 odstotki. bomo videli, da ti nenehno padajo. Kljub govorjenju o zamrznitvi stečajev se zapiranje delovnih mest nadaljuje. Slovenska industrija je imela avgusta 312.101 zaposlenega, torej za 6.100 oseb manj kot julija in za 12,7 odstotka manj kot avgusta lani. Ob koncu julija je bilo v Sloveniji 75.430 brezposelnih. Denarno nadomestilo je takrat dobivalo le 19.953 upravičencev, torej le 26 odstotkov brezposelnih. Znesek denarnega nadomestila na enega upravičenca pa Po najnovejših statističnih podatkih je gibanje osebnih dohodkov v Sloveniji julija takšnole: povprečni bruto OD je bil 15.985 dinarjev, povprečni čisti OD pa 9.853 dinarjev, kar je za 9,9 odstotka več kot mesec prej. Izpolnjeni so pogoji za uskladitev pokojnin. Gre za 9,9-odstotno povišanje pokojnin od 1. avgusta naprej. Povprečna pokojnina za avgust bo tako 6.598 dinarjev (7.290 starostna, 6.022 invalidska, 5.202 družinska). Najvišja pokojninska osnova bo po novem 29.859 dinarjev, najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo pa 5.355 dinarjev. Dodatek za pomoč in postrežbo bo po novem za lažje primere 1.785, za težje pa 3.570 dinarjev. Gospodje, delavci so že lačni Realni osebni dohodki (razmerje med osebnimi dohodki in cenami življenjskih potrebščin) so bili junija za 13,3 odstotka manjši od lanskega celotnega povprečja in za 6,8 odstotka manjši kot v letošnjem maju. Ce primerjamo povprečne realne osebne dohodke v zadnjih petih letih, je 4.657 dinarjev. Tudi mnogim upokojencem, ki so še lani imeli v povprečju kar lepe pokojnine, gre zdaj za nohte. Povprečna mesečna pokojnina z varstvenim dodatkom vred je bila junija realno kar za več kot 30 odstotkov nižja od lanske za ta mesec. Vse več je tudi delavcev, ki ob trdem delu ne dobijo poštenega plačila. Delavci dobivajo od 20 do 50 odstotkov nižje plače, kot jih predvidevajo panožne kolektivne pogodbe. Vse več je delavcev, ki so zato prisiljeni prositi za enkratno ali začasno socialno pomoč, nemalokrat iščejo denarno pomoč tudi pri sindikatih. »Gospodje, delavci smo že lačni,« so zapisali mariborski delavci na transparent letos spomladi. A od takrat do danes so se razmere še poslabšale. Na začetku šolskega leta je samo v Mariboru v centru za socialno delo prosilo za enkratno denarno pomoč več kot ' 300 staršev, ki niso imeli denarja za šolske potrebščine svojih otrok. Socialni program vlade je pomanjkljiv. Ugotavlja le probleme, premalo pa nakazuje možnosti za rešitev. Mnoge predvolilne obljube s področja sociale so se razblinile. In kar je najtežje, delavci ne vidijo izhoda iz težav in vse bolj jih postaja strah, kaj bo jutri. Marija Frančeškin Obratna ambulanta Prim. doc. dr. Anton Prijatelj V razmišljanju o zakonskih normativih in okolju je Bricelj v Delu zapisal, da je večina prebivalstva izpostavljena zunanjemu dnevnemu hrupu, ki dosega ali presega ciljne vrednosti. Torej je hrupa ali ropota preveč, preveč ga je že doma, preveč ga je tam, kjer živimo v prostem času. V nekaterih podjetjih, v nekaterih delovnih okoljih pa ga je sploh preveč. Vsepovsod ropota. Na cesti povzročajo hrup avtomobili, motorji in še posebej mopedi. Mladina odstranjuje dušilce hrupa, kajti moped in motor, ki bolj ropota, je bolj imeniten. Tako mislijo mladi. Oblast pa nima pravega merila niti pravih ukrepov, da bi to preprečila. Vsepovsod ropota Dandanašnji imamo doma vse mogoče glasbene pripomočke: radio, gramofon, kasetofon, laserski gramofon, televizijo. In vse to reproducira muziko. Samo nekateri sodijo, da mora vse to biti kar se da glasno. Ali, kot radi rečejo naši mladi, da je treba vse to naviti tako, da je full. Glasno. Preglasno. Moteče. Škodljivo. Ne samo za nas. Tudi za sosede. In potem sledijo pritožbe. Godrnjanje. Sovraštvo in nerazpoloženje do sosedov. Še posebej, če so prehrupni. Kaj pa je pravzaprav ropot? V enciklopediji je zapisano, da je ropot nezaželen, vznemirjajoč zvok (ton, šum, zven, pok, ki preseka tišino in preprečuje registriranje zvočnih valov). Trstenjak trdi, da so nekateri ljudje bolj občutljivi za hrup kot drugi, nekateri lahko delajo samo v popolnem miru, drugim pa lahko igra ob ušesu radio ali kasetofon. Poudariti moram, da so naši normativi prirejeni tako, da pravzaprav upoštevajo delo, ki ga nekdo opravlja. Pri psihičnem ali duševnem delu moramo imeti večji mir, pri telesnem ali fizičnem delu pa lahko delamo pri večjem ropotu ali hrupu. Tako so naši normativi taki, da je največja dovoljena raven za osem ur dela izpostavljenosti hrupa 90 dB(A). To naj bi pri večini normalno občutljivih ljudi zagotovilo zadostno ohranitev slušne sposobnosti. In če sedaj pogledamo, kakšne naj bi bile idealne razmere na delovnem mestu, ki so predpisane z našimi normativi. Normativ je odvisen od dela, ki ga delavec opravlja. Če je delo psihično nezahtevno in ni potreben slušni nadzor dela, je lahko hrup stroja do 90 dB(A). Če je delo psihično, ki zahteva koncentracijo, pa je še vedno rutinsko delo, je lahko hrup do 70 dB(A). Če pa je delo psihično zahtevno, ki zahteva koncentracijo in neposredno govorno in telefonsko komuniciranje, pa v prostoru ne sme biti hrup višji od 55 dB(A). Zanimiva je dovoljena raven ropota glede na možnost posrednega sporazumevanja s komunikacijskimi sredstvi. Na primer sporazumevanje po telefonu je pri ropotu 55 dB(A) zadovoljivo, pri ropotu 65 dB(A) nekoliko oteženo, pri 70 dB(A) oteženo, medtem ko je pri ropotu nad 75 dB(A) nezadovoljivo. Ravno tako je predpisano, da sme delavec v ropotu 90 dB(A) delati 8 ur, pri ropotu 92 decibelov 6 ur, pri ropotu 95 decibelov 4 ure, pri ropotu 97 decibelov 3 ure, pri ropotu 100 decibelov 2 uri, pri ropotu 102 decibela eno uro in četrt, pri ropotu 105 decibelov eno uro, pri ropotu 110 decibelov četrt ure, pri ropotu 115 decibelove manj kot četrt ure. Le kdo se tega predpisa drži. Rad bi ga poznal. Pri nas so jakosti ropota izmerjene, ponekod, v nekaterih podjetjih bolj redno, drugod manj redno, ponekod pa sploh ne. Posledice pa spoznamo na obdobnih pregledih ali pa na žalost šele na invalidskih komisijah ob oceni preostale delazmožnosti. O posledicah dela v hrupu ali ropotu pa prihodnjič. Socialni protest s Ruja Rast brezposelnosti v ptujski občini je zastrašujoča: od 1877 v letu 1989 do 5500 predvidenih brezposelnih delavcev v letu 1994. Ta bo prav gotovo še večja, saj je bilo julija 1991 že 3844 delavcev brez dela. Predlagani zakoni, če bodo sprejeti, bodo to število še znatno povečali. Gre za zakone o lastninjenju, zadrugah, denacionalizaciji, o skladih zemljišč. Socialna stiska delavcev je vse večja. Enkratna pomoč iz blagajne Območnega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj je v letu 1990 znašala 51.460,70 din. v osmih mesecih leta 1991 pa znaša že 159,855.00 din. Tudi na druge ustanove je velik pritisk za socialne in druge pomoči. Realna vrednost pokojnin iz meseca v mesec pada. Rast stroškov bivanja in komunalnih storitev je vse večja, sankcije za neplačilo (elektrika, stanarine itd.) pa vse ostrejše. Delavci ob stečajih podjetij ostajajo dalj časa brez plač in so ob izgubi dela pravno slabo zavarovani. Delovni zbor članov aktiva sindikalnih aktivistov ZSSS Ptuj predlaga in zahteva: • Od vlade Republike Slovenije in občine Ptuj zahtevamo, da do konca letošnjega leta sprejmeta socialni program, v katerem bo nakazana rešitev obstoječih stisk delavcev in upokojencev. S Vladi Republike Slovenije in občine Ptuj morata izdelati program in usmeritev gospodarske politike, upoštevajoč res- nico, da sta le delo in pošteno plačilo zanj, trdna podlaga za socialno varnost delavcev in upokojencev. • Delavcem in upokojencem se mora omogočiti soupravljanje, soodločanje, saj bi s tem pomagali gospodarstvu, pokojninskemu in zdravstvenemu skladu k boljšim rešitvam, za kar imamo dobre primere v državah razvite Evrope. Nesprejemljivo je, da se delavce izrinja iz soupravljanja. S Kolektivnih pogodb se je treba dosledno držati, ■saj je Jugoslavija podpisnica mednarodnega sporazuma s tega področja. Zahtevamo tudi, da se čimprej sprejme kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti. • Zakonodaja o stečaju podjetij mora biti čimprej dopolnjena in sprejet ustrezen zakon Republike Slovenije za zavarovanje delavcev in njihovih družinskih članov. • Povečati se morajo zajamčeni osebni dohodki in minimalne pokojnine. Država mora zagotavljati zajamčeni osebni dohodek do 18. v mesecu. • V novi zakonodaji s področja zdravstvenega in socialnega varstva je treba zagotoviti takšno temeljno zdravstveno zavarovanje, ki ne bo prizadevalo delavca in upokojenca z nizkimi dohodki in dolgost njihovega življenja ne bo odvisna od debeline njihovega žepa. • Posebej opozarjamo na socialne probleme delavcev in upokojencev v družbenih stanovanjih, ki jih bo prizadela nova stanovanjska zakonodaja. razgibajmo življenje Ofc, TJ V naravnih zdraviliščih vse mani delavcev Zdravje in preventiva postajata privilegij petičnežev Znano je, da sodijo slovenska naravna zdravilišča tako po kakovosti in strokovnosti medicinskih storitev kot tudi po drugi ponudbi - brez katere ni ne takšnega ne drugačnega turizma - v zgornji del evropske ponudbe. V tem sta čar in mamljivost naših naravnih zdravilišč. V vsestranski kakovosti in storitvah, ki so pisane na kožo gostov. Zato ni naključje, da je ta del turističnega gospodarstva od nekdaj korak pred našo klasično turistično dejavnostjo, tako po izkoriščenosti zmogljivosti kot tudi po ustvarjenem dohodku. Ena najpomembnejših kart zdraviliškega turizma namreč je, da pravzaprav ne pozna mrtve sezone. Njegovo usodo ne krojijo letni časi in vreme, temveč pestra in kakovostna ponudba, ki je za goste vedno mikavna. Tudi v hladnih mesecih, tudi ob najbolj nemogočem vremenu. Tujcev, kajpak, le še za vzorec Seveda nasilno reševanje jugoslovanskih problemov, ki je še bolj osiromašilo že tako obubažno gospodarstvo, ni prizaneslo tudi paradnemu konju naše turistične dejavnosti. Ne samo to, da si tujci ne upajo k nam, tudi domači ljudje imamo vse manj možnosti, da bi si lahko privoščili tisto, kar nam gre in kar bi si pravzaprav morali, če bi lahko živeli, delali in zaslužili vsaj približno tako kot v belem svetu. potrebno omeniti Atomske Ko sem se pred slabima Toplice, Strunjan in Šmarje- dvema tednoma mudil v Ro- ške Toplice.. .<■ gaški Slatini, zaposleni v zdravilišču niso imeli pravega razloga za dobro voljo. Zasedeno so imeli le petino svojih zmogljivosti, kar je za konec poletja in začetek jeseni vse prej kot spodbudno. Danes je že bolje. »Od 1250 ležišč imamo v drugi polovici septembra zasedenih 650, to je dobro polovico svojih zmogljivosti. Šestino imamo tujih gostov. Od domačih gostov je 80 odstotkov Slovencev in 20 Hrvatov...«, nam pove Franc Križan, vodja prodaje. »Med našimi gosti je vse več samoplačnikov in manj tistih z napotnicami. Saj vemo, kako je v našem zdravstvu in koliko je še ostalo podjetjem za standard svojih delavcev...« Ja, lepo, zelo lepo je v veliki večini naših naravnih zdravilišč. Toda, če je človek reven kot cerkvena miš, in to slovenski delavec zagotovo je, potlej v zdravilišču nima kaj iskati. Srečnežev, ki bi jim podjetje plačalo preventivo, je, žal, iz meseca v mesec manj... Brca mestne vlade slovenskemu športu Pokončna drža ali pljuvanje v svojo skledo? _■ No, lansko leto, ko se je naše turistično gospodarstvo že utapljajo v rdečih številkah in smo imeli še manj gostov kot leto prej, je obisk v naših naravnih zdraviliščih še vedno naraščal. Več je bilo tujih in tudi več domačih gostov. Med slednjimi je bilo iz meseca v mesec več samoplačnikov. Napotnico je imel le še vsak četrti obiskovalec zdravilišča. Pa letošnje leto? »Julija so imela slovenska naravna zdravilišča v primerjavi z letom prej le tretjino toliko gostov. Tujcev skorajda ni bilo.,.«, pravi magister Rudi Rumbak, sekretar Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. »V času vojne so bile zmogljivosti izkoriščene komaj 10-odstotno. Precej spodbudnejši je bil avgust. Kar tri četrtine zmogljivosti smo vnovčili, to pa niti ni tako slabo. V nasprotju s prejšnjimi leti so prevladovali domači gostje. Tujcev je bilo le 7 odstotkov 93 pa domačih ljudi, med njimi 89 odstotkov Slovencev in 7 odstotkov Hrvatov. Od tujcev smo gostili tretjino Avstrijcev, četrtino Italijanov in petino Nemcev... Med zdravilišči, ki so imela letošnje poletje največ dela, je Kot vemo, bo ljubljanski izvršni svet predlagal mestni skupščini, naj ne podpira več tistih športnikov in društev, ki bodo nastopali v tujini pod jugoslovansko zastavo, dokler v Jugoslaviji kršijo človekove pravice. Izvršni svet tudi hoče, da skupščina ne daje več denarja športnikom, ki nastopajo v jugoslovanskem sistemu tekmovanj, v katerem ni mogoča udeležba tekmovalcev iz vse Jugoslavije, tudi s Kosova in Hrvaške. Denar, ki je bil namenjen tem športnikom in društvom, naj bi dobili tisti, ki tekmujejo pod slovensko zastavo in tako prispevajo svoj delež k promociji Slovenije. Ljubljanska vlada meni, da se bo »pokončna drža« slovenskih športnikov kmalu obrestovala—Tako mestna oblast. Pa stroka? Predstavniki Športne zveze mesta Ljubljane, ki so za omenjene predloge izvedeli iz časopisov (!), se tej brci ne morejo načuditi. Pravijo, da so predlogi v nasprotju s stališči Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije in Športne zveze Slovenije, ki govorijo o tem, naj slovenski športniki, dokler ne bosta dogovorjena in pojasnjena položaj mlade slovenske države in članstvo slovenskih športnih zvez in združenj v mednarodnih športnih federacijah, še naprej nastopajo doma in v tujini kot člani reprezentanc Slovenije in Jugoslavije. V tem prehodnem obdobju Republike Slovenije je to edini način, ki omogoča slovenskim vrhunskim športnikom nastopanje na> uradnih tekmovanjih v tujini. Vemo namreč, da je sodelovanje na tekmovanjih evropskega in svetovnega ranga za zdaj mogoča le v okviru jugoslovanskih reprezentanc in da so možnosti za samostojno slovensko nastopanje še zelo oddaljene. Nerazumljivo je, da se prav v Ljubljani, kjer je skoncentriran slovenski vrhunski šport, sprejemajo sklepi in ocene, da je nastopanje naših športnikov v mednarodnem prostoru nemoralno dejanje. Saj verjetno ni potrebno dokazovati, da so prav vrhunski športniki tisti, ki so pri promociji Slovenije odigrali v mednarodnem prostoru neprecenljivo vlogo. Pomenijo poteze mestne vlade postopno odpravljanje vrhunskega športa v Ljubljani pa tudi v Republiki Sloveniji - se sprašujejo predstavniki Športne zveze mesta Ljubljane? Tudi pri Fakulteti za šport pravijo, da politične odločitve, pri katerih stroka nima besede, ne pomenijo nič dobrega. Takole menijo člani pedagoško znanstvenega sveta: »Če bi slovenski vrhunski šport izpadel iz mednarodnih tekmovanj, bi izgubil vrsto sponzorjev. Pa ne le to. Številni organizacijsko-strokovni argumenti opozarjajo na težavnost vračanja na mednarodno športno prizorišče bodisi posameznikov ali novih generacij. Strinjamo se s stališči, da je vrhunska športna ustvarjalnost del narodove identitete in izsek njegove materialne in duhovne kulture, brez katere bi samostojna Slovenija vstopila osiromašena v Evropo, na svetu pomemben del državne »izkaznice«. Razvrednotiti to izkaznico bi pomenilo poseg v tisti del narodovega tkiva, ki ponuja enega (naj)močnejših elementov in medijsko najbolj podprtih oblik uveljavljanja mlade države v svetovni druščini. Ob sklepu ljubljanske mestne skupščine, ki je bil Predrago za običajnega smrtnika Vemo, žal. Za preventivo, kurativo, za oddih in rekreacijo je denarja iz meseca v mesec manj. Če so še pred časom nekatere delovne organizacije kar na veliko pošiljale delavce v najrazličnejša naravna zdravilišča, je dandanes tega bolj malo, lahko bi dejali tu pa tam komaj za vzorec. »Še prihajajo k nam ljudje iz podjetij, vendar predvsem poslovneži, menežerji...« pravi Franc Križan. »Seveda le iz tistih okolij, ki še imajo kaj pod palcem. Mnogi so se morali tej obliki standarda odpovedati, ne pa čisto vsi. Tako nas obiskujejo še vedno ljudje iz Intertrada, Ljubljanske banke, Maximarketa, celjskega Cetisa...« Če že ne moremo trditi, da so slovenski delavci v naših naravnih zdraviliščih bolj bele vrane kot stalni gostje, pa lahko z gotovostjo zapišemo, da se preventivni rekreaciji tistih, ki bi jo bili najbolj potrebni, ne obeta nič dobrega. Podjetja teh izdatkov preprosto ne zmorejo več, takih delavcev, ki bi si lahko sami plačali teden ali dva zdravega življenja pa, žal, ni veliko. Res je, da je med obiskovalci slovenskih naravnih zdravilišč iz leta v leto več samoplačnikov. To je razveseljivo. Po drugi strani pa je treba povsem naravnost povedati, da si lahko privoščijo ponudbo zdravilišč le tisti, ki zelo dobro zaslužijo. Za penzion v objektu kategorije B je treba v Rogaški Slatini odriniti 440 dinarjev. To je spodnja meja. V hotelu Sava, na primer, velja penzion 760 dinarjev, v Donatu 1060... Ugibanja, kdo si to lahko privošči in kdo si ne more, so torej odveč. Vsi tisti z navadnimi plačami, ki smo daleč od zaprtih kuvert in tajnih prejemkov lahko o mikavni ponudbi naših naravnih zdravilišč le - sanjamo. Andrej Ulaga sprejet brez sporazuma s športniki in športnimi organizacijami, gre vsekakor za nedemokratičen poseg, ki bi utegnil postati vzorec za podobne poteze na drugih področjih družbenega življenja, kar vse bi bil hud udarec mladi demokraciji. Seveda lahko izključitev športnikov iz njihovega tekmovalnega sistema pomeni trajno izgubo njihove športne forme, ki so si jo pridobili z dolgoletnim trdim delom. Ob tem se torej postavlja pred mestno skupščino drugačno formulirano stališče, kot so ga navedli njeni organi. Ali smo v mestu za vrhunski šport in s tem za pomembno prvino narodove kulture ali ne. Na politiko gotovih dejstev brez zadostne argumentacije zagotovo ne bi smeli več pristajati, če nočemo, da bi se nam mostovi dobesedno in metaforično še naprej rušili.« Tako stroka. Komentar? Ni potreben. Ugotovimo lahko le, da imajo mnogi v naši družbi demokracijo še vedno le na jeziku. Seveda se mladi slovenski državi ne obeta nič .dobrega, dokler bo politika ukazovala stroki in denar naroda delila izključno po svojih merilih. A. U. Katera zaveza vodi v Evropo (3.) Domovina je ena Osvobodilna ali državljanska vojna? Snovalci NSZ v svoji izjavi za javnost o stališčih RO ZZB NOV Slovenije trdijo, da borci »izhajajo iz ideologiziranega koncepta slovenskega medvojnega dogajanja. Namesto da bi opazovali čas in sledili razvoju, uporabljajo bojne koncepte iz časov spopada in tako občutno zaostajajo za spoznanji, ki (da) so se medtem uveljavila v družbi.« Ali res, gospod Drobnič? Seveda bodo o tem svoje rekli nepristranski zgodovinarji, že zdaj pa je jasno, da je vzrok za ta »nova spoznanja« iskati predvsem v aktualni politični potrebi (desnega) demokrščanskega dela Demosa, ki hoče »spreobrnjenemu« ljudstvu ustvariti privid »zgodovinske zmage«, ki je bil v resnici popoln zgodovinski poraz. Akterji teh novodobnih »spoznanj« pa so pri svojem delu tako nespretni, da bi se kakemu čarovniku tipa Svcngalije prav smilili. Sedanja presoja dogajanj med drugo svetovno vojno, vloge NOB in slovenske domobranske vojske v njej mora temeljiti na »dejstvih in logiki«. Tej zahtevi bo v nadaljevanju razprave ustreženo. Še več: menim, da nad veljavo zgodovinskih dejstev (raziskovanjem, da se do njih pride) ni mogoče razglašati nikakršnih moratorijev - tudi v imenu »moralnih zahtev, da prenehajo medsebojni spori« . ne, s čimer se Izvršni odbor NSZ slovenski javnosti opravičuje, da se ni na izjavo borcev (zaradi vojnih razmer v Sloveniji) takoj odzval. Objektivna zgodovina (zgodovinarji) ne prizna (ne smejo priznati) moralnih in vojaških vrlin le eni strani kakor tudi ne odpustkov za poraženo stran (če naj bo zgodovina res objektivna). Tudi zgodovinska resnica je lahko ~ tako kot domovina - le ena sama! Uporabimo zdaj ob takšnem mojem prepričanju logiko, °glejmo si zgodovinska dejstva (Po presoji nekaterih naših zgodovinarjev in javnih delavcev)! Najprej bo navedena trditev (stališč) Izvršnega odbora NSZ, nato besedila, ki vsebujejo odgovore nanj a. Izvršni odbor NSZ v svoji izjavi Piše: »V skupščini je bil slovesno pro-klamiran konec državljanske vojne. To implicitno pomeni, da je državljanska vojna dejansko bila, kar za objektivnega opazovalca sicer nikoli ni bilo sporno. Teza 0 državljanski vojni ali o obliki državljanske vojne je danes spreleta kot izhodišče tudi pri večinskem delu zgodovinske vede, ki je oila do sedaj ideološko vodena. S priznanjem državljanske vojne Pa se politični in moralni parametri nastopajočih sil popolnoma spremenijo.« Iz te izjave je (logično) razvidno, da njeni avtorji ugotovitev 0 državljanski vojni v Sloveniji med drugo svetovno vojno izpeljujejo iz stališča naše (Demosove) republiške skupščine, kar da jim daje nove »politične in moralne Parametre« za oceno v njej »na-stopajočih sil« (Kakšen jezik!). Ti hovi »parametri« so postali tako hjihova politična in moralna pod-mga ter možnost za uresničitev glavne naloge, ki so si jo zadali: za rehabilitacijo vseh, ki so se med Vojno bojevali s komunisti na strani okupatorja. Ali je s pomočjo novih »parametrov« za prevrednotenje slovenske medvojne zgodovine res možno spreminjati zgodovinska dejstva? Namesto odgovora na to vprašanje - tri ocene na temo: osvobodilna ali državljanska vojna. Nikoli več stare Jugoslavije! Liubo BAVCON, pravnik: -Vse skupine in posamezniki, ki so se teta 1941 združili v OF, so to odlo-Cltev sprejeli zaradi dveh enako- vrednih pogojev. Najprej so to odločitev sprejeli seveda zaradi osvoboditve in ohranitve nadaljnjega obstoja slovenskega naroda, hkrati 'pa z jasno odločitvijo, da naj iz tega boja nastaneta nova, pravična, demokratična in ljudska družba in država. Jasno je, da so bile predstave o tej novi družbi in državi zelo različne, pa vendar so imele minimalni skupni imenovalec: ne več stare, gnile, skorumpirane itd. kraljevine. Pri tem je znano, da so vse skupine in posamezniki, ki so se združili v OF, že pred vojno sodelovali ali vsaj simpatizirali s Komunistično partijo Slovenije, in prav zaradi nove družbe, ki naj nastane po 'zmagi, so se pozivu Partije tudi odzvali. Spričo tega je bilo neizogibno, da so se na drugi strani zbrale vse reakcionarne in protikomunističe sile, ki so se bile v boju proti množičnemu, ljudskemu gibanju za nacionalno in socialno osvoboditev pripravljene povezati tudi z najbolj črnim hudičem. Razen nekaterih fašistično in nacistično usmerjenih izjem večina voditeljev kontrarevolucije ni imela kakšnega posebnega veselja z narodnim izdajstvom; toda razredi, ideološki in politični interesi so bili pač odločilni. Tu govorim seveda o voditeljih kontrarevolucije ne pa o neopredeljenih, ki so imeli najrazličnejše vzroke za to, da se niso pridružili NOG, med njimi, po pravici ali ne, tudi tega, da se je KPS identificirala z notranjo in zunanjo politiko Sovjetske zveze tudi potem, ko so v svet prodrle vesti o monstruoznih procesih in množičnih pregonih ljudi in po znamenitem paktu s Hitlerjem.« Služenje okupatorju je narodno izdajstvo! Ivan KRIŽNAR, zgodovinar: »Povsem neutemeljeno je kakršno koli opravičevanje sodelovanja belogardistov in domobrancev s fašističnim okupatorjem z zahtevo po demokratičnosti, pa čeprav se politična emigracija pri tem sklicuje na utemeljenost razlik med kolaboracionisti oziroma Osvobodilno fronto, ki jo enostransko enači s komunizmom. Povsem neutemeljeno je kolaboracijo iz idejnih razlogov povezati z ateističnim nacizmom v imenu zaščite vere pred brezbožnim komunizmom. Tudi ni mogoče opravičevati, še manj pa primerjati idejne, politične in nacionalne agresivnosti fašizma s stališči in dejavnostjo slovenskih komunistov, ki so terjali in tudi razvijali enotnost slovenskih rodoljubov v narodnoobrambni in narodnoosvobodilni vojni ter enakopravnost med ljudmi in narodi. Reči hočem, da sodelovanja z okupatorji ni mogoče opravičevati z razrednimi in idejnimi vzroki, posebej še, ker so komunisti s svojo dejavnostjo in borbenostjo prepričljivo ovrgli obtožbo svojih političnih nasprotnikov, da so anaci- Naprodaj 230.000 dmžbenih stanovanj Lastno stanovanje že za majhne denarje Zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine sta že sprejela predlog za izdajo novega stanovanjskega zakona z dopolnili. Če ga bo tudi družbenopolitični zbor, bo sledilo usklajevanje, po katerem si morda že na prihodnji skupščinski seji, ki je napovedana za 26. septembra, lahko obetamo, da bo ta zakon (prvi med zavrnjenimi predlogi lastninskih) končno pod streho. onalni in da jim narodnost ničesar ne pomeni. Nacistični okupator tudi med svojimi sodelavci slovenske narodnosti ni dopuščal ne nacionalnega, ne socialnega in ne političnega nasprotovanja. Podredil si jih je v političnem in policijskem pogledu. Oboroženih formacij, pa naj bodo to belogardistična Prostovoljna protikomunistična milica v službi italijanskega okupatorja ali domobranstvo v službi nemškega okupatorja, ni mogoče opredeliti kot vojaške enote, pač pa kot prostovoljne pomožne policijske enote, ki jih je okupator ustanovil z edinim namenom, da mu pomagajo zatreti narodnoosvobodilno gibanje slovenskega naroda in ohraniti fašistično oblast nad Slovenci, ki jih je nameraval kot narod uničiti. To policijsko službovanje okupatorju je temeljilo na protikomunizmu, pri nekaterih domobrancih tudi na protifašizmu, pa tudi na raznih ugodnostih, ki sta jih okupatorja dala kolaborantom. Prizadevanja za pridobitev teh privilegijev na škodo svojega naroda kakor tudi sodelovanje z okupatorji za ohranitev družbenoekonomskih privilegijev so nedemokratično in nemoralno in hkrati narodno izdajstvo. Vsak napadalec in osvajalec, vsak okupator je sovražnik zasužnjenega naroda. Fašistični okupator pa je bil s svojo protidemokratično in imperialistično politiko, nasiljem in totalitarnostjo še toliko bolj.« Svetovni spopad ni potekal med komunizmom in protikomunizmom Draga Ahačič, publicistka: •>Vsak narod, ki je napaden ali okupiran od sovražnika ter življenjsko ogrožen - in to smo Slovenci v pretekli vojni nedvomno bili - nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, da brani svoj obstoj, da se upira sovražniku, pa tudi vsakomur, ki hoče ta njegov upor preprečevati. Načelni očitki in obtožbe glede medvojnega obnašanja torej lahko zadevajo tiste, ki ne samo da niso ničesar storili zoper sovražnika, ampak so, nasprotno, škodovali odporniškemu gibanju in ga celo z orožjem zatirali. .. Zato je nesmiselno govoriti o NOB zgolj kot o revoluciji oziroma državljanski vojni, o domobranstvu pa kot o moralno enakovredni protirevoluciji, ko pa osrednji, svetovni spopad, kije pri njem sodelovalo odporniško gibanje, ni potekal med komunizmom in protikomunizmom. Medtem ko se je OF borila proti okupatorjem, so se domobranci in njihovi predhodniki borili zoper komunizem in komuniste in za slovensko domovino tako, da so okupatorjem izdajali pripadnike OF, jih zapirali ter predajali ge-stapu, v očiščevalnih akcijah in hajkah zoper partizane s fašisti ali esesovci napadali ne samo partizane, ampak strahovali tudi civiliste, jih mučili, pobijali in jim požigali hiše, skratka počeli vse tisto, kar očitajo partizanom in kar navajajo kot vzrok za svojo protirevolucijo. Hkrati pa so čakali, da jih osvobodijo zavezniki, da bi nato kot slovenska narodna vojska (SNV) od nacistov prešli na stran Angležev in navsezadnje z njimi skupaj obračunali s komunisti, to je slovenskimi partizani in zatrli revolucijo, ki je ogrožala njihovo last in oblast.« Po ocenah pristojnega slovenskega ministrstva naj bi vsaj polovica dosedanjih imetnikov stanovanjske pravice - teh pa je na Slovenskem okrog 230.000 - stanovanja odkupila. Novi zakon ponuja nadvse ugodne pogoje odkupa, pravico do njih pa bo mogoče uveljaviti v dveh letih po sprejemu novega zakona. Lastniki stanovanj (podjetja, občine, država...) bodo po novem na zahtevo imetnika stanovanjske pravice stanovanje morali prodati. Po 113. členu predloga stanovanjskega zakona bodo družbena stanovanja razen za imetnike stanovanjske pravice z njihovo privolitvijo naprodaj tudi za njihove ožje družinske člane. Dosedanji imetnik stanovanjske pravice ima pri nakupu popust v višini 60 odstotkov od vrednosti stanovanj - če plača stanovanje v celoti ob podpisu pogodbe - oziroma 30 odstotkov od vrednosti stanovanja, če stanovanje odkupi obročno. Pri izračunu vrednosti stanovanja se najprej odšteje njegov lastninski delež, to je lastna udeležba in lastne na- ložbe, opravljene s soglasjem lastnika, ki se izražajo v povečani vrednosti stanovanja. V 60 dneh po podpisu kupoprodajne pogodbe bo moral kupec plačati polog v vrednosti 10 odstotkov od pogodbene vrednosti stanovanj. Preostali znesek bo odplačljiv obročno, in sicer v 20 letih. Stanovanje bo mogoče odplačati tudi prej, za vsako leto pa bo imel kupec dodaten popust v višini 1,5 odstotka pogodbene vrednosti stanovanja. Odplačilo stanovanja v enkratnem znesku bo kupcu (imetniku stanovanjske pravice, uporabniku ali njunim ožjim družinskim članom) prineslo še druge ugodnosti. Ze zato, ker R Slovenija že vse predolgo čaka na denar občanov, ki je (pri komer že je ali je še) v nogavicah. Zato pri odkupu kar 60-odstotni popust od vrednosti stanovanj - vendar le pod pogojem, da sedanji stanovalec v najemnem stanovanju ne proda pred dokončnim plačilom pogodbene cene. Do dodatnega popusta ima pravico tudi tisti kupec, ki želi predčasno odplačati stanova- nje in to izjavi ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe. V tem primeru se pogodbena cena zmanjša za 1,5 odstotka za vsako leto hitrejšega odplačila stanovanja, vendar največ za 28,5 odstotka pogodbene cene. Prav tako je do tega dodatnega popusta upravičen tudi kupec, ki se odloči za predčasno odplačilo po že skle-. njeni kupni pogodbi. Zakon ima svojo logiko, čeprav ne bo pravično uredil odpravljanja družbene lastnine na tem področju. Tako ne bo nikomur upošteval povračila za vplačane stanovanjske prispevke v preteklih letih, pa tudi ne priznaval drugih upravičenih popustov pri prodaji družbenih stanovanj. Dejstvo, da je bil v Sloveniji zgrajen ves povojni stanovanjski sklad na osnovi medsebojne solidarnosti vseh zaposlenih, v zakonu ni obveljalo. In tako bodo spet na boljšem tisti, ki se jim je v času zaposlitve uspelo dokopati do stanovanjske pravice in bodo zdaj lahko kupili stanovanje dokaj pod tržno ceno. In kaj bodo na to rekli tisti, ki niso »imetniki« te pravice, ki niso prišli do družbenega stanovanja, marveč so ga vso delovno dobo vplačevali za druge? Kje je zdaj njihov denar, kdo ga spravlja v žep? V. B. Stanovanjska razmerja po novem Kako poceni do svojega stanovanja Včasih smo rekli: moje sanje — lepo stanovanje. Zdaj lahko rečemo: lastno stanovanje že za majhne denarje. Z majhno, toda bistveno razliko, to niso več sanje, temveč prijetna realnost. Samo en pogoj je, da boste uresničili svoj veliki življenjski cilj - temeljito poznavanje novega stanovanjskega zakona, posebej tistega dela, ki vsebuje določbe o nakupu družbenega stanovanja. Zelo važno za vas je, da boste znali zbiti ceno »svojega« stanovanja na minimum. Kako boste to naredili, vam bo povedala knjižica »STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM«. Cena 230 dinarjev ni nič v primerjavi z možnim prihrankom. Kajti, če je kdaj veljalo, velja v tem primeru: mnogo ve, kdor ve, kje najti, kar ne ve. IMATE STANOVANJE? NIMATE? V OBEH PRIMERIH JE NOVA BROŠURA ZA VAS! NOVO — PRED IZIDOM — NOVO — e Stanovanjski zakon • Kako odkupiti družbeno stanovanje • Kako urejati najemna razmerja s stanodajalcem • Kdo upravlja stanovanja S Kakšne pravice imajo vaši potomci pri razpolaganju s stanovanjem To in še več boste zvedeli v novi brošuri STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM, v kateri bo objavljen stanovanjski zakon s komentarjem in primeri, kako urejati posamezne pravice. Cena 230 dinarjev. Naročila pošljite na: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 311-956. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. nepreklicno naročam(o).izvod(ov) brošure STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM. Naročeno pošljite na naslov:.............................................. Ulica, poštna št., kraj:..................................................................... Ime in priimek podpisnika: .................................................................. 1. Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig 2. Naročeno pošljite po povzetju Op.: Telefonsko naročene knjige pošiljamo po povzetju. Žig Podpis naročnika 14_IBš|______ NAJ VAM NE BO NERODNO! Ali ste to vi? No, zdaj je čas za uverturo v tiho opozorilno stavko! Brez iluzij Iz tovarne dim poševno se suklja. Kot s pogorišča. Nekje v notranjosti zamolklo zadrdra, nato ropot še z južnega dvorišča. Jutri bodo stali. Za stroji nemo celo uro. So pač predolgo verovali... No, zdaj je čas za uverturo v tihi, opozorilni štrajk, da bi s svojo proceduro zapel enkrat še njihov CAJG. Saj... Vse manjši je obrok doma in tu. Pa socialna... Potem pa kup dolgov še in otrok in vse bolj prazna je scefrana cajna. Nič več nasmeh. In tistih pravih tovariških besed. Le kletev še, čeprav je greh, a kaj, ko v srcu je le srd in led. Tovarna. Dim poševno se suklja v turobno jutranje nebo. Sled sonca utira pot skozi meglo... Danes v njej še glasno ropota. Stroji težko hropejo, ječijo. 'Trudni so. Kot oni, ki jim pot curlja. Da nekako preživijo... Branko Zupanc r :------ Prva nagrada 5.000 din Nočni program Radia Slovenija Dušan Mirič, Bled, Ljubljanska 28, 64260 Bled. Druga nagrada 3.000 din Piškoti za Gregorja R.P. (prosimo za naslov). Tretja nagrada 2.000 din Upokojenka Bariča Smole, C. Gubčeve brigade 4/a, 86210 Trebnje. Tako, prva serija nagrad j e podeljena. Toda... Odprt natečaj v DE teče naprej, za zgodbe, pripovedi, razmišljanja, zelo veseli bomo humoresk in satir. Skratka, vrzite na papir vse, kar vam leži na duši in še naprej pošiljajte na naslov DE, časopis slovenskih delavcev, ljubljena, Dalmatinova 4/III. Da pa ne bo vse tako lepo, vas moramo, dragi sodelavci, vendarle malce pokarati - ne bomo več usmiljenega srca in za prmej ne bomo objavljali prispevkov, ki presežejo 60 tipkanih vrstic. Tudi tisto o anonimnosti velja še naprej. Če ste bolj skrivnostne narave, nas pač opozorite, svetujte psevdonim, a ne pozabite napisati imena, priimka in naslova. Časi so hudi in vsak honorar menda prav pride. Naslednje nagrade bo naša komisija podelila tam nekje okoli božiča. Dotlej pa vam bomo ob prispevkih hvaležni tudi za kakšen nasvet, napotek in seveda kritiko. Hvala ln veselo na delo Uredništvo V_______________________________________________________________________________________ Kaj pa stavka? To ni nič drugega kot neposreden odnos, čeprav je grob. Relacija Relacija med državo in ljudstvom družino in družbo moškim in žensko starši in otroki kolegi in prijatelji ljubimci in delavci naravo, človekom in tehniko farmacijo in tehtnico mačko, mišjo in psom volom in plugom in lastovico, ki na nebu šviga po funkciji v naravi lovi ravnotežje črve in muhe lovi mlade lastovke zvali potem pa gredo spet v tople kraje ko letijo na jug jih nekatera ljudstva lovijo imajo jih za raguje nekatere pa le pridejo da lahko naslednje poletje spet pridejo k nam. Relacija je lahko posredna ali neposredna ta pa več prinaša kar čutiš dražljaj pošten pa naj bo prijeten ali ne je pa draž z jasno sliko in z jasno relacijo podkrepljena. Kaj pa štrajk? To ni nič drugega, kot neposreden odnos čeprav je grob. Ali niso tudi generalske rokavice grobe? Ne bom molčal povedal bom... ker bolečina je tudi življenje to je razelektritev ko se razelektriš neposredno v bistvu za boljši jutri. Jože Puc Popoldanska obrt Toplo jesensko sonce je ogrevalo zatišno teraso hotela v Dubrovniku. Bila je že druga polovica oktobra. Legla sem na ležalnik in prepustila mokro telo soncu. Počasi je srkalo slane kapljice z moje kože. V mišicah sem čutila prijetno utrujenost, saj sem pravkar priplavala z Lokruma. Ni mačji kašelj tako plavanje na Lokrum in nazaj. Ne za mojo zasedenost. Ampak plavanje spada med onih pet dejavnosti, pri katerih tudi uživam zraven. Malo me je zapekla vest, ko sem pomislila, da v Ljubljani dežuje, da se zjutraj vlečejo nad mestom zoprne smogaste megle, da so moji otroci sami doma, jaz pa takole lenarim na toplem soncu juga. Dopovedovala sem si, da sem tu zaradi zloma noge, da v nobenem bazenu doma ne bi mogla mojega gležnja takole razgibati. Kaj mi je že rekel zdravnik: »Plavati, plavati in še enkrat plavati.« Zelo rada sem ga ubogala. Kar pa se otrok tiče, kaj vse si bodo v življenju lepega privoščili, pa jih ne bo nič motilo, da tega ne delijo z mamo. Ko sem si takole izprašala in umirila vest, sem se predala uživanju. Obrnila sem se na trebuh in se zagledala na morsko plan. Vetrič je srebrno kodral morje, bilo je, kot bi nevidna sila stresla čeber srebra. To si moram shraniti v spomin! Za hude čase. V težkih trenutkih sprožim spomin na kaj lepega in realnost ne boli več. Tako je, kot bi s kosom toplega, dišečega, pravkar pečenega kruha pregnal lakoto. Zato si tole morje s temeljito natančnostjo skladiščim v spomin. Koža me prične ščemeti, zato vstanem, da se namažem. Takrat ga zagledam. Ves mlad in lep, ogorel od sonca, v bleščeči belini svoje srajce in hlač je stal na stopnicah in se oziral po terasi pod seboj. Tudi sama se ozrem. Same upokojene nemške natakarice, ki se gredo na starost v zanje poceni deželi gospodo. Prepričana sem, da sem edina Slovenka in še jaz nisem hotelska gostja, ampak sem tu, ker ima moj znanec znanca, ki ima znanca na recepciji in ta se vsako jutro, ko grem mimo, dela, da me ne vidi. Vem, da ne bi smela biti tukaj, pa sem. To dejstvo me ne skrbi. Koliko ljudi v naši ljubi deželi bi ne bilo smelo biti tam, kjer so, pa še škodo delajo. Lepi se počasi spusti po stopnicah in stopi k prvemu ležalniku. Namažem se, ležem in zopet občudujem morje. S končkom očesa vidim, da je Lepi že pri drugem ležalniku. Potem se ne zmenim več zanj, odprem včerajšnje Delo, da vidim, kaj se med tem dogaja doma. Naenkrat se na časopisu zariše senca. Ozrem se! Lepi stoji nad menoj in me opazuje. Potem me v lepi slovenščini ogovori: »Gospa, kakšno znamko avtomobila imate?« Pomislim na svoje otroke in mu odgovorim: »Tri marcedese, garažirane v Ljubljani.« Z zanimanjem se mu zazrem v obraz, saj sedaj vem, s kom imam opraviti. Galeb. O teh tičih sem že brala, samo takole iz kljuna v kljun se še z nobenim nisem srečala. Zavrtalo je vprašanje: Kako to, da zna po naše? Menda ja naši niso takšni! Fant stavi na napačno karto. Ker sem tu, kjer ne bi smela biti, misli, da sem petična, zdolgočasena in osamljena reva, ki si je pripravljena nabrati malo prav posebne ozimnice. Pa prav njega čakam, da mi pričara malo sanj in odčara denarnico! Da bi mu plačevala njegovo milostno prisotnost? Pa še kaj! Res je lep, tako zelo pa zopet ne! Mehko se spusti na tlak poleg mojega ležalnika in prične flancati rožice, da bi mu še vrtnar zavidal. Česa vsega mi ni naložil, kam vse me je povabil! Povedal mi je, da je fizioterapevt v hotelu, in se čudil, kako da me ni videl na masaži. Sploh sva se veliko vrtela okoli te masaže. Fant bi me na vsak način rad dobil v horizontalo. »Boš videl film,« si mislim in poslušam dalje. Moji avtomobili mu ne dajo miru in med pogovorm tako mimogrede zazveni vprašanje: »Pa kako to, da imate vse tri avtomobile iste znamke?« »Naravna zakonitost pač.« Zopet sva pri masaži. Strašno rad bi me masiral. Na pol obljubim, pa zopet zanikam. Spustim, pa zategnem. Ne vem, če se takole trudijo galebi, pri ribah se obnese. Končno odneha. Poslovi se v upanju, da se bova gotovo še videla. Ko se elegantno oddaljuje, premišljujem, koliko takle frfotavček na črno zasluži. Zvečer se mi ne da sedeti v temačni neprijetni sobici, ki pa je prijetno poceni. Odpravim se na korzo. Zanimiva stvar, hodiš in hodiš, noge te bolijo, prideš pa ne nikamor. Srečam znance. Povabijo me v nočni klub. Rada se odzovem vabilu in malo zatem že v prijetni družbi sedim v napol zatemnjenem prostoru. Uživamo ob glasbi. Naročimo pijačo, in med tem ko čakam na svoj džintonik, pasem firbec po prostoru. Zagledam Lepega. Dve, tri mizice vstran sedi z neko dolarsko princeso. Revi noben lifting več ne spravi pergamenta z obraza in vratu. Ovešena pa je z dragulji, kot božično drevce. Lepi jo drži za roke in ji nekaj nežno šepeta prav v srce in dama se topi kot nežna snežinka na soncu. Zdaj zdaj bo lužica in Lepi bo za nekaj mark bogatejši. Lepi se mi kar malo zasmili. Kako težko si nekateri služijo ljubi kruhek. Premišljujem o dami. Če je grozno, kar se vidi... Ubogi maserček. Čisto v svetopisemskemu smislu si v potu svojega obraza služi daj nam danes naš vsakdanji... Plešemo, se pomenkujemo, poslušamo glasbo. Počnemo vse, kar počne naključno zbrana družba na počitnicah v tujem mestu. Meni oči in misli nenehno uhajajo k Lepemu in njegovi herčevi kraljici. Potem si izbiramo melodije in plešemo. Ura se je prevesila daleč čez polnoč in končno bo le treba v pusto sobico. Poslavljamo se. Predno pa odidemo, stopim k orkestru in naročim pesmico za Lepega. Resnično si jo je revček zaslužil. Ko odhajamo, skoz prostor zaplava melodija mornarske popevke »Hleb sa sedam kora«. Martina Likar Ljubljana, 20. septembra 1991 Utopija Nova predvolilna kampanja se je začela z velikim pompom in prav vse stranke, zastopane v parlamentu, in tudi tiste, ki so kot gobe po dežju zrasle pred volitvami, so na veliko »zapravljale« denar za medijsko promocijo svojih programov in preizkušenih kandidatov. Na površje so na srečo prihajali tudi novi obrazi. Seveda je bilo kot pri vseh predvolilnih kampanjah tudi tokrat veliko neuresničljivih obljub - a kaj bi tisto, saj ljudje na srečo marsikaj zelo zelo hitro pozabijo. Vsi po vrsti obljubljajo cvetočo Evropo, spremenjeno delavsko zakonodajo, večji kos kruha (upajmo, da vsaj pri malici)... Pozicija in opozicija sta imeli zopet skoraj do vejice enake programe, a ker je denar sveta vladar, je pozicija trdno »pokrivala« najodmevnejše medije. Opozicija je na vse načine metala polena pod noge, vendar večjega' učinka ni bilo čutiti. Pozicija je že potihem slavila veliko zmago. Manjša skupina delavcev iz gospodarstva, ki je že dalj časa neuspešno opozarjala na v nebo vpijoče krivice, ki se druga za drugo valijo na gospodarstvo, se je odločila, da bo temu kaotičnemu stanju napravila konec. Bili so aktivni v sindikatu, a njihov glas ni nikoli segel do parlamenta. Zato je ta skupina delavcev takoj po registraciji stranke »Delavcev v gospodarstvu« skromno in na realnih ocenah začela udarno predvolilno kampanjo. Imeli so najširšo volilno bazo od vseh strank - delavce je bilo samo potrebno pravilno spodbuditi in jim predočiti dejansko stanje. Njihov program je temeljil na nekaj bistvenih točkah: - na osnovi minulega dela je potrebno oceniti posamezni prispevek delavca in na podlagi ocen razdeliti tovarne in podjetja tistim, ki so se leta in leta odpovedovali delu dohodka in ga namenjali za posodobitev tovarn in podjetij; - delavci v gospodarstvu edini ustvarjamo dohodek, zato moramo imeti tudi glavno besedo, kako se bo ta ustvarjeni dohodek delil; - zahtevamo, da večina dohodka ostane v podjetjih in tovarnah, in to ne za plače, temveč za nova delovna sredstva, razvojne projekte, funkcionalno izobraževanje...; - mi bomo določili odstotek odvedenih sredstev za splošno in skupno porabo in hkrati bomo zahtevali tudi zmanjšanje administracije (če pridno odpuščamo v tovarnah in podjetjih, bomo morali na našo žalost tudi v dejavnostih, ki od našega dohodka živijo celo bolje kot mi); - zahtevali bomo tudi strog nastop proti vsem monopolistom, ki močno zajedajo v naš dohodek in Predsednik vlade bo delavec. vidno slabšajo socialni položaj delavcev v gospodarstvu (banke, elektrogospodarstvo, PTT...): - zahtevamo strogo spoštovanje določil pogodb o zaposlovanju... Delavci, ki so bili v preteklosti že tolikokrat žejni prepeljani čez vodo z obljubami o razbremenitvi gospodarstva (rezultat je bil ponavadi obremenitev gospodarstva, saj je oblast lahko vzela samo tam, kjer je še kaj bilo). Tudi tisočim besedam o izvozu in tržnem gospodarstvu, ki nas pelje v cvetočo Evropo, ni nihče verjel, saj so o tem govorili v glavnem ljudje, ki so poznali tuji trg samo iz KGM v sosednji Avstriji. Aktivisti nove stranke so hodili po tovarnah in delavnicah in delili skromne letake, obiskali projektivne biroje in vse bolj se je o njih širil glas, da so pravi borci za pravice delavcev iz gospodarstva. Volitve so se bližale in končno tudi prišle. Pozicija je že potihem slavila, saj nikakor ni hotela verjeti, da bi jih delavci pustili na cedilu. Rezultati so bili pravi šok za vse stranke, še največji pa za stranko »Delavcev v gospodarstvu«, ki je pobrala kar 35 odstotkov vseh poslanskih mest. Končno se bo v parlamentu slišal tudi glas večine delavcev, pa še predsednik vlade bo delavec. Prav v trenutku, ko sem mislil, kako bomo zmago zalili, sem zaslišal predirni in zoprni zvonec budilke in zaspani glas žene: »Stari, ustan, če ne boš cug zamudu!« In ko je odhajala iz spalnice, je še dodala: »Pa da mi ne prideš s protestnega zbora sindikata SSS o lastninjenju pijan, saj veš, da imamo do petnajstega denarja samo še za kruh!« Ta Svetli Humoreska Zagrebški sejemski magnet Na ljubljanski železniški postaji je manj vrveža kot ponavadi. Pravzaprav je to normalno, saj je zdaj za Slovence konec sveta na vzhodu že nekaj kilometrov od Zagreba. In vendar smo včeraj videli kar precej potnikov Slovencev, ki so vstopali v vlak za Zagreb. - Kam potujete? smo povprašali. »V Zagreb.« — Pa se nič ne bojite, saj je tam že skoraj vojna? »Mi gremo na velesejem.« - Toda letošnji zagrebški velesejem je dodobra okrnjen. Kaj pa mislite, da boste videli tam? »Že res, da ni tujcev, pa tudi domačih proizvajalcev, ki bi razstavljali, je manj kot prejšnja leta, zato pa bo na velesejmu letos polno novosti in to takšnih, ki nas prav posebej zanimajo...« In kakšne so te novosti? »No, predvsem bo razstavljeno najmodernejše orožje, kalašnikovi, pa izraelski uziji, pa različne bazuke, arm-brusti, da o minometih in topovih sploh ne govorimo.« - Ampak vse to orožje lahko vidite v kakšni vojaški reviji »Vidimo ga že lahko, ampak kupiti ga pa ne moreš. V Zagrebu na velesejmu pa bo menda naprodaj.« - Zakaj pa potem ne greste v Subotico, tam je največji boljši trg daleč naokrog in slišali smo, da se da tam kupiti vse mogoče, tudi orožje, in to po zelo zmernih cenah, celo zelo podcenjeno. »Ampak kako pa naj pridem do Subotice? Vmes divja vojna. Tja bi šel poln denarja in če bi prišel skozi, bi se vračal z orožjem. Prekleto malo možnosti bi imel, da bi oborožen živ prišel skozi. Čez Madžarsko pa si tudi ne upam švercati orožja. Sicer pa bodo letos na zagrebškem velesejmu razstavili tudi razbite tanke, blinde in podobno, predmete, ki so jih Hrvati zaplenili jugoslovanski ljudski armadi.« - Ampak vse to si lahko bolje ogledate po televiziji. Hrvati zdaj kažejo te trofeje skoraj štiriindvajset ur na dan... »Že res, ampak slišali smo, da bo pojasnila o teh razbitinah dajal sam general Aksentijevič, ki so ga ujeli pred dnevi.« - Pa vi to verjamete? »Zakaj pa ne!? Aksentijevič je bil že vse mogoče. Bil je vojak, častnik, kontraobveščevalec, poslanec, general in res ne vem, zakaj ne bi bil tudi vodnik po velesejmu. Bo vsaj delal kaj koristnega.« Bogo Sajovic V___________________________________________________________ A Alenka Orel, tajnica nekega sindikata, se je skupščini pritožila Janko Halb, kmečki poslanec, je Mileta Šetinca povzdignil v skupščino v senci. Zraven je razkrinkal tudi svobodne sindikate, ki da so mu v senci grozili z izgubo njihovega zaupanj a.'Ko se je vračal v rodno Prekmurje, pa je tudi sam raje ostal v senci obcestne gostilne. Toda, glej prese- gnezdo čez osnutek zakona o reprezentativnosti sidnikatov. Tako je poskušala skozi stranska vrata doseči tisto, kar ji ni uspelo na terenu, kjer bi bil njen neposredni šef France Tomšič kmalu na križ pribit. Tipično po zgledu Demosa. Po volitvah si bo prisiljena nabaviti reprezentativno trobljo. Halb se ne boji nečenje, tam se je ustrašil lastne sence. Sicer se je Janko v skupščini vnovič trkal po prsih, da se nikogar ne boji. LOBI Toplak ima smisel za humor Dr. Ludvik Toplak, šef družbenopolitičnega zbora in (naj)človek se je pritožil čez Neodvisni Dnevnik, ki da mu je članek o »miru, pravičnosti in ljubezni« naročil v predbožičnem času, objavil pa v predpustnem. Ludvik je s tem dokazal, da je komunizem »samo oblika organiziranega hudodelstva«. Poslance je spravil v gromki smeh. Toplak je humorist, čeprav se tega še ne zaveda. Kuli Šel prevzema . odgovornost Poklical nas je šef delavskega lobija in sporočil, da prevzema nase skupščinski škandal s pismi, ki naj bi jih ugledni demosovci pisali neuglednim rdečim profe- j sorjem. Šefu ne gre v glavo, zakaj se je okoli tega dvignil tolikšni prah, saj je v pismih napisal le tisto, kar idejno ozaveščen Demos resnično misli. Misli tudi, da je obdelava »materiala« s strani kriminalistične službe čisto udarjanje po kozlovi senci, kar je povsem v skladu s kameno dobo slo- * venske demokracije. Prihodnji teden načrtuje nove akcije. Milan spet pozen Milan Kučan, predsednik predsedstva R Slovenije je na otvoritvi celjskega obrtnega sejma ostro udaril po Demosovih jastrebih, ki so nam s predloženo lastninsko zakonodajo skušali podtakniti kukavičje jajce. Žal je to Milan storil po svoji stari navadi šele, ko je opozicija skupaj s svobodnimi sindikati ter strokovno in demokratično javnostjo že' prisilila predlagatelje, da so ta zakonski zmazek umaknili. Pa vendarle: bolje pozno kot nikoli! Horoskop Grizoči organizatorji V tem tednu se dokončno izteče nebesno znamenje device in se začenja nebesno znamenje škorpiona. Škorpion pa je živalica, ki zna vsekakor grdo ugrizniti in to velja tudi za ljudi, ki so rojeni v tem znaku. Eden takih je bil tudi rimski cesar Oktavian, imenovan tudi Avgust (rojen 23. septembra 63. pred našim štetjem). Ni znal le dobro ugrizniti, čeprav je med drugim obgrizel morilce svojega krušnega očeta Julija Cezarja, bil je tudi dober organizator, še ena lastnost škorpionov, saj je poenostavil upravo in jo organiziral tako dobro, da je tudi njegovi nasledniki, čeprav jih je bilo precej J nesposobnih, niso uspeli uničiti in so jo uspeli vzdrževati tudi z relativno V majhnimi stroški, ker je precej cesarjev odprtih rok za denar pri zabavi in manj za državo. Vendar pa se je Oktavianova uprava uspela zadržati skozi stoletja, v Vatikanu vse do danes. Človek Oktavianovih kvalitet pa bi prav prišel tudi nam v Sloveniji, ker bi znal ugrizniti kakšno tečkobo, domačo, bratsko ali tujo. Prav tako pa bi nam prišel prav, če bi uspel vzpostaviti učinkovito upravo, ki bi z zmanjšanim številom uradnikov in ob zmanjšanih stroških še naprej živela. Le eno bi mu morali preprečiti, namreč da njegov končni cilj ne bi bila dedna monarhija; škorpijoni namreč vedno težijo k ciljem in imajo zelo razvit smisel za njihovo dosego. Sicer pa bi se tak Oktavian moral znati tudi pošaliti in imeti dosti smisla za humor, tudi če ga kdo zabije nazaj. Nekoč je Oktavian videl kmeta, ki mu je bil zelo podoben. V šoli ga je povprašal, ali je bila njegova mati kdaj v Rirhu. »O, ne,« se je odrezal kmet. »Pač pa je tja večkrat zahajal moj oče.« V tem tednu so bili rojeni še ameriška pisatelja Upton Sinclair in VViliiam > Faulkner ter skladatelj George Gershwin, angleški pisatelj Herbert George VVells in fizik Michael Faraday, francoski vojskovodja Gustave Gamelin, nemški vojskovodja Albrecht VVenzel von VVallenstein in filozof Martin Heide-ger ter ruski skladatelj D mitri j Šostakovič. Deni OSVEŽILNA PIJAČA TEMN0RJAVE BARVE (DVE BESEDI) MOŠKI Z REDKO BARVO US ITALIJAN. SKUDA- TEU16. STOLETJA NAJVEČJI GRŠKI OTOK OSEBNI ZAIMEK REPUBLIKA V PREDNJI AZIJI DEUVEC V TEKSTILNI TOVARNI TVORBA V PANJU (KRAJŠA OBLIKA) LETOVIŠČE NA SKRAJNEM JUGU ISTRE VRSTA PIVA KRONIKA, LETOPIS POVODEC (EDNIN- SKA OBLIKA) OKUS NEZRE- LEGA SADJA 9 PREPROSTO PLOVILO IZ ZBITIH HLODOV 2 14 DOBER DELAVEC V BRIGADI 13 PRIZORIŠČE V CIRKUSU ZVONKA FELC POSREDNIK V ELEKTROTEHNIKI 16 DOLŽINA VRVI MED DVEMA PLEZALCEMA 11 STAR IZRAZ ZA KRTAČO 1 RUSKI HUMORIST. PISATEU STEUA FRANC. UM. ZGODOVINAR REKA V ANGLIJI 8 OBŽALO- VANJE 5 PRSTANI, VERIŽICE MESTO V INDIJI NIZEK ŽENSKI GLAS MESTO V Z. NEMČIJI NEMŠKI FILOZOF COU, PALEC VELIKA LUKA V ZAHODNI NEMČIJI BEOGRAJSKA POP SKUPINA HRVAŠKI SLIKAR (VJEK0- SLAV) 17 IME GRAFIKA JUSTINA GR.-RIMSKI STARI VEK DUŠA UMRLEGA 6 POMOČNIK PRI OPERACIJI SARAJEVSKA TOVARNA KOLES OTON ČARE MAJHNA PRIPRAVA ZA ^ZRAČENJE 10 3 7 12 SRBSKO M. IME VUČUGA, ŽENSKA, KI LOVI MOŠKE 15 4 UNTAN Nagradna križanka št. 38 * 1 2 3 Ko boste križanko rešili do konca, črke z oštevilčenih polj napišite po vrsti od 1 do 17. Tako boste dobili geslo, ki nam ga pošljite do 24. septembra 1991 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom na ovojnici: Nagradna križanka št. 38. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 dinarjev. Pravilno geslo križanke št. 36 je: Beseda ni konj. Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 36. 1. Elvira Žvan, Titova 102, 64270 Jesenice', 2. Janko Gošte, Izlake 23, 61411 Izlake, 3. Jani Dežman, Ribno — V Dobje 9, 64260 Bled Nagrade bomo poslali po pošti. ES časopis slovenskih 'jj 'j delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942. DE - časopis slovenskih delavcev, je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942 Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163, 311-956, 313-942 Časopis urejajo: Andrej Agnič (sindikalni zaupnik, fotografija), Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec). Marija Frančeškin (življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (ravbarkomanda, najpomembnejša in zadnja stran), Damjan Križnik (sedem dni v sindikatih), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (na tržnem prepihu, pocenimo življenje), Sonja Seljak (lektorica), Andrej Ulaga (razgibajmo življenje), Igor Žitnik (razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, 311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka DE stane 27 dinarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2, Ljubljana • Časopisni svet: Metka Roksandič, Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan in Miha Ravnik zadnja stran Jesen spravi v šolske klopi okoli 300.000 mladih. Letos so prebarvali le začetke in konce zeber, denar za sredino je pobrala vojna skupaj z zdaj sivo pobarvanimi jezdeci. Značilno je, da na celi šolski fronti nimamo javno izdelane in sprejete strategije, razen da normativno šolstvo utesnjujemo, kot narekujejo razpoložljiva sredstva. Ta sredstva pa je po nekaterih informacijah za vse družbene dejavnosti oblikovala in določila znamenita vojna koordinacija pri pripravi »vojaškega proračuna«. Znotraj tako utišanega šolstva učenci m učitelji gledajo svojo korist, in pravega sodelovanja, ki naj bi šolstvu vrnilo izjemno duhovno potenco in zazrtost v jutri, ni. Še pri štrajkih medsebojno niso solidarni in se pustijo na cedilu. To jesen je ena od strank levice ugotovila, da nima lastne izobraževalne strategije in da bi jo bilo Rastejo blatni doli! Priročnik za sindikalne zaupnike, strokovne službe podjetij in posameznike (1) Več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo Cena 170,00 dinarjev. (2) Gregor Miklič: NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščena besedila Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem Cena 175,00 dinarjev. (3) Janez Kopač: DAVKI PO NOVEM Nove neposredne dajatve in socialni prispevki in nove posredne dajatve ter sprejete novosti in predlogi za spremembo decembrskega davčnega paketa (4) Več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Obveznosti in odgovornosti delavcev - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb sindikalne pravne pomoči Cena 145,00 dinarjev. (5) Gojko Stanič: OBLAST IN LASTNINA Avtor nasprotuje državni veletatvini družbenega kapitala in birokratskemu neofev-dalizmu. . Cilji privatizacije so v okrepitvi podjetništva civilne družbe in obrambi slovenskih nacionalnih interesov, zato naj se začetni družbeni kapital prizna ustanoviteljem in bivšim lastnikom, povečani kapital pa sedanjim in bivšim delavcem oziroma upokojencem posameznega podjetja. Cena 490,00 dinarjev. Knjige lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, tudi po telefonu številki 321-255,110-033. Telefonska naročila pošiljamo po povzetju. NAROČILNICA----------------------------------------------------------- Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige (1) KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO - - -• ' izvod(ov) knjige (2) NOVA DELOVNA ZAKONODAJA izvod(ov) knjige (3) DAVKI PO NOVEM ■- ' - izvod(ov) knjige (4) MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU - ';izvod(ov) knjige (5) OBLAST IN LASTNINA Naročeno pošljite na naslov:-—--_---------------------------------—-—— Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: __ ____ ______ ________ ________ 1. Naročeno bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. 2. Naročeno mi (nam) pošljite po povzetju. Individualnim 1 upcem in knjige naročene po telefonu, pošiljamo po povzetju. dobro imeti, še posebej, če želi spremeniti svojo starostno strukturo in se odpreti mladim. To ob normalnem političnem delu niti ne bi bilo posebej težko, saj je šolstvo postalo etatizirano in centralizirano kot v najbolj siromašnih in trdih povojnih letih; da je to model, pa kaže tudi vse širše hotenje šolo ideologizirati in vanjo vrniti verouk. V tistih trdih po-vojnih letih je ta simbioza obstajala. V takšnih razmerah šola dobiva izjemno socialno selekcijsko funkcijo, ko manj premožni sloji ob pogledu na svoje materialne možnosti svoje otroke žalostno šolsko hitreje usmerjajo, kot je to delalo usmerjeno izobraževanje. In stroka pri tem odseva zbeganost razmer, ministrstvo gasi in ustno največkrat kontroverzno razlaga položaj in hotenja. Vse novo znova nastaja na nbs na vrat, brez ustreznih predhodnih praktičnih preizkusov. Demokracija se je že pred meseci izselila iz šolskih poslopij, pa tudi parlament se mora zadovoljiti zgolj z obrobnimi vprašanji; in celo predsednik njegove pristojne komisije obrobno ni mogel izpeljati svojega odstopa, ki ga je pompozno napovedoval. Šola pa potrebuje predvsem sožitje mnogih interesov in hajvečjo humanost pri delu z otroki za skok v novo tisočletje. Ti otroci morajo imeti .drugačne vizije od nezaposlenosti in tujine, ki jim obeta delo in prihodnost namesto vase zazrte domovine. Ta jim Lastninski zakoni, ki tokrat bu- bene dejavnosti principe politične j rijo javnost, so zgolj nadaljevanje subordinacije. Znova smo dežela I tistega, kar je zakon o zavodih že Martinov Kačurjev in za našimi. prinesel, ko je podržavil vse refe- bregovi rastejo novi Blatni doli. rendumsko izglasovane objekte samoprispevkov in vpeljal v druž- Milan Bratec v svoji samostojnosti ponuja kranjsko marelo, narodno nošo in zvrhano dozo patriotizma, da ga nosiš s seboj, ko greš s trebuhom za kruhom. Ti otroci morajo imeti drugačno vizijo Piše: Andrej Velkavrh Na Adama enakonočje Jesen je konec prejšnjega tedna pokazala zobe. Naše napovedi o bolj ali manj suhem vikendu je odplavil dež. Količinsko ga sicer ni bilo dosti, če upoštevamo, da so bile od četrtka ;vsak dan padavine. Le kjer so bile nevihte, je bilo padavin nekaj več. Prednjači pa Nova Gorica, kjer je v noči s četrtka na petek padlo 103 mm padavin. To pa je že kar mesečna količina. Vreme v petek in soboto je marsikoga spominjalo na november. Sivi, nizki oblaki so se vlekli nad nami. Nekoliko prijaznejše je bilo na Primorskem, kjer se je občasno pokazalo tudi sonce. V ponedeljek se je potem zjasnilo. Pred nami je spet nekaj pomembnih vremenskih dni, ki smo jih v prejšnjem tednu že kar pogrešali. »Ako na Mateja (21.9.) sonce sije, kmalu lepa jesen zasije,« Kakšno vreme si torej želite v soboto? Če bo preveč dežja, bodo, grozdne jagode začele pokati in gniti. Če pa ne bo dežja, tudi gob verjetno ne bo. »Ako je na Mavricija (22. 9.) jasno nebo, vetrovi pozimi hudo brijo;« S tem pa je tudi konec, Adam (23.), Nada (24.), Uroš (25.) in še nekateri drugi do nedelje 29. septembra se ljudski modrosti niso zdeli dovolj pomembni za vreme. No, na Adama, torej 23, septembra, bo ob 14. uri in 48 minut nastopila še astronomska jesen. Noč bo enako dolga kot dan. Izkoristite torej še petek in soboto, potem se namreč začnejo dolgi zimski večeri! Konec tega tedna bo prav primeren za izlete. Le v petek popoldne se bodo ponekod pojavile krajevne plohe ali nevihte, v soboto in nedeljo pa bo prevladovalo sončno in toplo poznopoletno oziroma zgodnjejesensko vreme. Zjutraj bo po kotlinah megla, ki pa se bo dopoldne kar kmalu razkrojila. Na manjše' poslabšanje kaže v prvih dneh prihodnjega tedna, vendar občutnejše ohladitve še ne bo. žig Podpis naročnika