20. štev.
V Ljubljani, torek 21. januvarja 1919.
H. leto.
Velja v Ljubij&m:
'Mo leio pol leta . &trt leta . o a mesec.
K 56'-
n 28—
n 14— ,	4-70
tfelja po pošti:
■i& celo leto naprej K 60*— pol leta „	B 30-_
sa četrt leta „	„	i5._
su en mesec	v__
m n u
Na pismene naročbcbrez pošiljatve denarja sc ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo naročnino *a*P' po nakaznici. "VQ
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat '25 vin., za večkrat popust
li&ifr Uredništvo je ua Starem trga 18. upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. —
'========== Telefon štev. 360.	—	~^=s
Izhaja vsak dan zjutraj.
PoisaiiiezMi številka velja SO vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Koroški begunci vrnite se takoj domov!
Amerikanska komisija gre ita Koroško.
Kakor znano, so predlagali ame-rikanski posredovalci pri pogajanjih v Gradcu, naj se jim pripusti, da določijo začasno demarkacijsko črto na Koroškem. Predlog sta sprejeli obe v Gradcu se pogajajoči stranki.
Amerikanka komisija, kateri jo prideljim tudi slovenski zaupnik, gre že	;
. jutri v sredo 22. t. m.
na Koroško, da preišče narodnostne razm ere.
Vsak bo lahko opisal razmere in pojasnil dejstva v Slovenskem Korotanu.
Proti hujskačem.
Pred par dnevi je Narodna vlada razglasila, da namerava izdati naredbo, glasom katere bo mogoče poklicati na odgovor vsakogar, ki bi hujskal proti naši državi.
V naši še vedno stari vladi sedi tudi nekaj juristov in ti gospodje si s tem sklepom niso dali ravno posebno sijajnega spričevala svojega juridičnega znanja. Saj je vendar ista narodna vlada razglasila, da veljajo do nadalj-nega še vsi stari zakoni. In med te spada tudi avstrijski kazenski zakon, ki ima določb dovolj, da se lahko spravi vsakega sovražnika naše države na varno. Tu je predvsem § 65, zločin motenja javnega miru. Pod avstrijskim režimom je zagrešil zločin po tem § že, kdor je zaklical: „Živela Srbija1*-Kazen je težka ječa od enega do petih let. Ker pa avstrijskim rabeljem to še ni bilo dosti, so proglasili še preki sod ter v smislu prekega soda obsodili na smrt vsakega, ki je zagrešil ta „zločin“. Tako se je moglo zgoditi, da so moža, ki je v pijanosti zaklical: »Srbi imajo prav,“ postavili na suhi bajer.
Daleč od nas je smisel, da bi se tudi v Jugoslaviji vladalo po proslulih avstrijskih metodah. Nasprotno, mi smo za popolno in najširšo državljansko svobodo, ki naj je bodo deležni tudi naši sodržavljani druge narodnosti. Zato smo tudi proti vsakim izjemnim zakonom. Toda mi živimo v prehodni dobi. Naša država ni še konsolidirana ne na znotraj ne na zunaj. Obdani smo od notranjih in zunanjih sovražnikov in naša mlada država preživlja velike stresljaje. Tu je vsaka popustljivost nele neumestna in neprimerna, ampak naravnost zločin. Zato treba nastop ti z vso energijo predvsem proti notranjim sovražnikom in ko bomo gotovi s temi, na it tudi z zunanjimi ne bo težko obračunati. Zato pa nam ni potreba nikakih izjemnih zakonov in na-redb, ampak samo uporabiti treba določbe obstoječega in pri nas še vedno veljavnega avslrijskega zakona. Tu je pred vsem že omenjeni § 65 (motenje javnega miru); za vsak slučaj se lahko porabi § 305 k. z., takozvani kavčuk-paragraf, na podlagi katerega se more spraviti na varno vsakega nemčurja, ki bi slučajno pogledal malo grdo Jugoslovana.
Ne zahtevamo nikakih izjemnih zakonov, ampak samo primerno uporabo zakonov, kakor to zahtevajo resui in nevarni časi, v katerih živimo.
Blagor domovine nam mora biti vsem najvišji zakon.
MI in naši nasprotniki.
Pravijo, da ima vsaka dobra stvar veliko nasprotnikov. Če je to res, potem je resnica na naši strani. Naša reakcija je torej opravičena, ker temelji na nepobitnih dokazih sovraštva naših nasprotnikov, katerih navsezadnje ni veliko število. Kdo pa je pravzaprav naš nasprotnik? Vsak, komur ni blagor domovine najvišja postava. Blagor naše domovine pa je v edin-stvu celokupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. To edinstvo izključuje vsako strankarstvo na škodo obstoje-
čega državnega ustroja. Kdor v naših razmerah hujska proti državni obliki SHS in najsibo socijalist ali pa bivši habsburgovec, je izdajalec domovine, katerega naj bi zasledovale oblasti na podlagi še vedno obstoječih avstrijskih zakonov. Komur je sprememba firme le sredstvo za dosego njegovih, državni skupnosti nevarnih tendenc, ta ne more biti zvest državljan v svobodni državi. In takih ljudi je med nami še precej!
Ko je še avstrijski orel strašil nad našimi glavami in so se gotovi gospodje klanjali v nesramnem suženjstvu, smo mi obračali hrbet cesarskemu Dunaju in pripravljali po svojih skromnih toda zavednih močeh naše ljudstvo na državtji prevrat v okrilju naših tedaj že svobodnih bratov Srbov. Trpeli smo preganjanje, internacije, zapore in težke kazni. Marsikdo od naših sobojevnikov ni dočakal svobode svoje domovine. Na vislicah in pred puško so blagoslavljali s svojo krvjo našo prostost.
Mi pa, ki smo dočakali veliki dan našega vstajenja, ne moremo drugače nego z ogorčenjem nadaljevati neizprosen boj proti vsemu, kar ni čisto jugoslovanskega. Predvsem morajo izginiti s površja naše svobodne domovine vsi oni žalostni ostanki avstrijske sužnjosti, ki bi mogli služiti gotovim temnim elementom za nečedno propagando proti našim osvoboditeljem bratom Srbom. Izginiti pa morajo tudi vsi bivši avstrijski hlapci in nihče od njih ne sme igrati v našem javnem življenju nobene vloge.
Naše ljudstvo je z nami, ker ve, da govorimo iz srca vseh poštenih Jugoslovanov, ki so se že davno iznebili avstrijskega hlapčevstva.
V najtesnejši zvezi z brati Srbi hočemo nadaljevati delo očiščevanja in iztrebiti iz naše domovine sleherni plevel avstrijskega suženjstva. Zato se ne bojimo nobenega in povemo vsakemu v obraz, kar nam veleva jugoslovanska dolžnost.
Naročajte in razširjajte „ Jugoslavijo"!
Jugoslavija.
Ameriška misija v obmejnih krajih Štajerske.
Maribor, 20. januarja. (Lj. k.u.) Načelnik ameriške misije, polkovnik Sherman Miles, ki se je udeležil pogajanj, ki so bila predkratkim v Gradcu med koroško deželno vlado in narodno vlado SHS v Ljubljani, je davi na prošnjo štajerskega deželnega glavarja dr. von Kaana posetil Mursko polje, Št. lij in Maribor, da bi dobil vpogled v etnografske ra.z-mere teh krajev. General Maister je še pravočasno zvedel o prisotnosti ameriške misije na slovenskih tleh in se ji je peljal naproti, da bi jo vodil po naših obmejnih krajih. Sestal se je z njo med Špiljem in Stražami, kjer je pozdravil zastopnike velikega ameriškega naroda na jugoslovanskem ozemlju v trenotku, ko so stopili na naša tla. V Cmureku in Radgoni se je polkovnik Miles pri občinskem za-stopu informiral o etnografskih razmerah in o dosedanji upravi pod jugoslovansko vlado. General Maister mu je dajal vsa potrebna pojasnila. Tolmačil mu je dr. Rapoc iz Maribora. Popolne se je polkovnik iVViles pri-pelja! v Maribor in konferiral s štajerskim obmejnim poveljstvom in zastopniki obeh narodnosti z generalom Maistrom, z gerentom mestnega zastopa dr. Pfeiferjem, dr. Hohnjecem, dr. Rosino in prof. Voglarjem. Po tem posvetovanju ki je bilo docela privatno informativno, in ki je seveda brez vsakega vpliva na našo severno štajersko mejo, se je vrnil polkovnik Hilen ob petih popoldne v Gradec. Od tam se odpelje v sredo na Koroško, da določi demarkacijsko črto v ondotnih prepornih krajih, v smislu predloga, sprejetega pri pogajanjih v Gradcu dne 19. t. m.
Posvetovanje radi demarkacijske črte na Koroškem.
Maribor, 20. januarja. (Lj. k. u.) Dr. Žerjav, podpredsednik Narodne vlade SHS v Ljubljani se je peljal danes z dr. Brezigarjem skozi Maribor v Gradec in na Dunaj. To potovanje
VLADIMIR LEVSTIK.
2. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Smučiklas ga je pričakoval v svojem kabinetu zraven pisarne. S pravdami se je zdaj že malo ubijal, zlasti kadar je bila glava težka od vina: ob takih dnevih se je zanesel na plačane ljudi, valjal se v klubnem fotelju, žulil cigaro ter prebiral indijanske pa kriminalne povesti, ne plašeč se niti ogrskih svinjarij in dunajskih časopisov. Z medenim smehljajem, ki ni obetal dobrega pri tej grobi, samolastni naturi, je pobral velikan svojo širokoplečo postavo, odložil »Prerijskega volka« k »Spominom damske bolhe«, pomežiknil izza zlatega ščipalnika ter stopil gostu naproti, gladeč si nekdaj črno, zdaj sivkasto polno brado.
Sedla sta in govorila o vremenu; lep maj se je obetal, hvala Bogu. Nato je Smučiklas prekrižal ša-paste roke na mogočnem trebuhu, zasadil oči v Pohlina ter umolknil. Z bojazljivim, jecljavo priliznjenim dvorjenjem je začel profesor razkladati svojo reč.
Prijatelj naj mu ne zameri, ako je mogoče neskromno, da ga sam domišlja; zaveda se, da so bile tiste besede veliko odlikovanje, kakor si je sploh prišteval doktorjevo prijateljstvo zmerom v čast in ponos. Toda če sme upati, da je Smučiklas še nekdanjih misli, bi bilo dobro vzeti slučaj na vajeti. Egon in Vida sta godna; čim prej se zvadita, tem skladnejši bo zakon: »mi, dragi moj, smo se vsi
prepozno ženili!« On, Pohlin, drži Vido v strahu in strogosti; varuje jo stika z mladimi ljudmi, še v cerkev je ne pušča same; zvest dogovoru po hrani za Egona, vedoč, da je prava sreča mogoča le tedaj, ako utrga ženin prvo cvetje deviškega srca, ne zgolj telesa! Toda Egon je mlad mož, ki se giblje v družbi, lep fant živahne očetove nravi; treba ga je napotiti, seveda le previdno in obzirno, preden odda svoja čuvstva drugam. Ako je profesorjeva srčna želja še vedno tudi prijateljeva in mu je res namenil to zadoščenje, ki bo, kakor rečeno, do smrti največje v njegove.^ življenju, naj bi Smučiklas poizkusil, kovati železo ter mu kmalu naznanil, da sme »s pedagoškim rahločutjem vplivati na hčerine misli« ... Tu se mu je zateknilo; umolknil je in strahoma uprl kratkovidne sive oči v odvetnika.
Smučiklas mu ni nobenkrat posegel v besedo; pustil ga je govoriti, kimal in tuhtal. Na koncu pa se mu je obraz stemnil, zjasnil in spet omračil s senco globokega brezupa.
»Joj, ljuba duša!« je vzkliknil kakor iz dna nesreče, praskaje se po masivni, plešasti, nazaj izbočeni glavi, ter pognal sapo skozi orlovski nos, v znak težke notranje muke. »Hudo je z nama, ubogi moj Pohlin: starost obrača, mladost obrne! Prav si rekel, napotiti ga je treba; že zdavnaj ga je bilo čas prijeti v škripce, nepridiprava . . . Jabolko ne pade daleč od drevesa; oče je zgodaj začel, in sin dela takisto. Komaj komaj sem mu lani izbil iz glave onga
  saj si videl punico, ki je hodila k nam učit klavir? Častna beseda, mislil sem predvsem na tvojo ljubeznivo hčerko. Oni dan pa, teden še ni tega, mi povedo, da si je izbral dekle iz boljših krogov: poklical sem ga na izpoved, in priznal mi je vse. Strašno je zaljubljen: to ali nobene, pravi, ustreliti se hoče smrkavec! In človek ima na zadnje le srce, kaj ne Pohlin? Napotiti, da, siliti, prepovedovati pa ne morem; vest bi me pekla do groba — in tudi ti nebi hotel dati otroka v nesrečen zakon, a? Babšče je čedno, denar ima, vse kar je res, nič ji ni reči; ali hudič naj me vzame, če je vredna šolnov tvoj-e Vidke; častna beseda 1 Toda fant je znorel zanjo; kaj morem storiti? Očetje nimamo več besede pri teh kanaljah! Kaj bi napravil ti, ljuba duša, povej ? Izkušal bom, na to se zanesi; uspeha pa, in to je glavna reč, ti ne morem obetati. Smuči klasi imajo trde vratove . . . Sam sem obupan; toda kaj morem, kaj morem«! je okomizgal s pleči. Vstal je, prestopil po sobi, z rokami na hrbtu, in se ustavil pred Pohlinom. »To je bilo tisto, kar si želel govoriti, siromak z mano vred? Težko bo kaj, prijatelj«.
Profesor je razumel, da se nima zakaj muditi. Z naporom je razbiral ploho doktorjevih besed, čuteč z grozo, osramočenjem in zazdaj še nejasnim gnevom, kako se ruši ves grad njegovih ošabnih upov v sip in prah. Povesil je oči ter se vzdignil s stola; njegov lojeni obraz je bil rdeč kakor potenika.
(Dalje.)
je v zvezi z določitvijo demarkacijske črte na Koroškem in z drugimi obmejnimi razmerami.
Shod v Lučanah, na skrajni severni štajerski meji.
Maribor, 20. januvarja. (Lj. k. u.) Vseraj je bilo v Lučanah slovensko zborovanje, ki je kljub slabemu vremenu in kljub odsotnosti glavnih govornikov, generala Maistra in dr. Hoh-njeca, ki sta bila zadržana, uspelo jako lepo. Predsedoval je župan Galunder, govoril pa je urednik Žebot iz Maribora. Zborovalci so se iskreno zahvalili svojemu rešitelju generalu Maistru, da je s svojimi vrlimi četami zasedel Lučane in okolico. Naposled je bila sprejeta resolucija, v kateri pošiljajo obmejni Slovenci pozdrave trpečim bratom na Primorskem, Koroškem in v Prekmurju ler prosijo vlado v Bel-gradu, naj stori odločne korake, da se otmo te pokrajine tujega nasilstva in da se priklopijo Jugoslaviji tudi kraji severno od Lučan, kjer so od nekdaj prebivali Slovenci.
Slovanski svet.
Poslanik Ivan Hribar v Pragi. I Praga, 19. januvarja. (Lj. k. u.) ! Kakor poroča Čehosl. tisk. urad, je | praški zastopnik jugoslovanske vlade Ivan Hribar včeraj dospel v Prago in j se nastanil v hotelu „Šaški dvoru.
Živila za Čehosiovake.
Trst, 19. januvarja. (Lj. k. u.) Če- j hoslov. tisk. urad poroča: Danes sta j v Trst dospeli ^dve veliki transportni ladji z živili za Čehoslovaško republiko.
Mirovna konferenca«
VVilhelm se bo klical na odgovor.
Pariz, 19. januvarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Že ob dveh popoldne se je zbirala velika množica pred poslopjem ministrstva za zunanje stvari. Predsednik Wilson se je pripeljal ob tričetrt na tri. Konference se je udeležilo 72 gospodov. Govor Poin-carejev fje prevedel tolmač v angleščino. Poincare je stisnil vsem odposlancem roko in zapustil dvorano. Nato je sedel Clemenceau na mesto predsednikovo in je sporočil, da določa dnevni red imenovanje definitivnega predsednika. Predsednik VVilson je predlagal za predsednika Clemen-ceaua, da bi s tem izrazil spoštovanje do francoske republike in do Clemen-ceaua. Predlog so enoglasno sprejeli. Nato so sklenili ustanovitev medzavez-niškega redakcijskega odseka. Clemenceau je izjavil, da bo vprašanje zveze narodov na prvem mestu dnevnega reda prihodnje seje. Po seji se je Clemenceau razgovarjal s predsednikom Wi!sonom, Lloyd Georgom in Sonninom.
Pariz, 19. januvarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: V svojem govoru na mirovnem kongresu je Clemenceau izjavil glede dnevnega reda: „Prvo vprašanje je odgovornost povzročiteljev vojne. Drugo, kazenske odredbe proti zločinom med vojno, tretje mednarodno zakonodajstvo glede dela. Spomenica izročena delegatom, ima napis: »Preiskava o odgovoroosti cesarja Viljema II, “
Dopisi.
Domžale. V Vašem listu čitam nekaj trdih besedi o inž. Karl Kosu. Dopisniku se pridružujem tudi jaz. Inženir Kos je imel stanovanje v moji hiši v letih 1913—1915. Pričela se je vojska in ko je padel Belgrad, je obesil ponoči na okna večje število nemških zastav. Jaz sem takoj sam osebno odstranil vse te frankfurtarice z moje hiše. Inženir je naredil več potov pri oblastih da bi mene spravil v zapor, končno je šel iz mojega stanovanja v drugo, kjer je imel pri vsaki nemški zmagi na oknih cel frankfurtarski kinč. Ko smo pa sedaj mi praznovali naš jugoslovanski narodni praznik, ni imel Kos niti enega slovenskega znaka. To v pojasnilo, kak slovenski fant je Kos! V času vojne pa je hodil na veselice,
katere so prirejali Tirolci, držal govore v katerih je smešil Slovane z besedami: proč s slovenskimi šolami! niti ene besede več siovenske! itd. To se je godilo v znani Materetovi gostilni, ki ima tudi še sedaj vedno nemčurja kot najemnika. Vsi tisti, ki se zavzemajo za inž. Karla Kosa in za oskrbnika ceste, so izdajice slovenskega naroda!	Matija	Turk.
Celje. Tukajšnji trgovski krogi se vprašujejo, kaj je z nedeljskim počitkom, za katerega so se pred par tedni pobirali podpisi. Kakor je bilo razvidno na dotični poli, so bili razen treh, ki so pa na nemški strani, vsi za zapiranje trgovin, a do danes se še to, razven špecerijskih trgovin, ni zgodilo. Kakor se nam dozdeva so še vedno takšni, ki se takorekoč bojijo prejšnjih renegatov, toda pomislijo naj, da danes nismo več odvisni od njih. Upamo, da se bo v tem oziru kmalu napravil red.
Velenje. Iz časopisov doznajeno, ■ da so cene že marsikje precej padle. ; Narodna vlada v Ljubljani je določila ! najvišjo ceno za meso na 8, oziroma J na 6 kron. Pri nas pa stane še vedno j 9 kron kilogram. Eno jajce stane 1 K j 20 vin., najslabša sveča 1 K, sukanec j 15 K, škatlja užigalic 20 vin., a za j mernik (30 I) koruze se zahteva še j 40 kron. Premog, ki je veljal še pred kratkim 2—3 kroni za 100 kg, velja danes 6 kron itd. Kako naj ubogo i ljudstvo sploh živi? Ali ne bo bolje!
Središče. V decembru lanskega leta — ob priliki prve narodne mobilizacije — je bil v našem trgu neki slovenščine nezmožen pisar ptujskega okrajnega glavarstva. Na vprašanje nekega gpspoda: odkod dobiva ko-misijonar žitnega zavoda g. G. žito — je odgovoril nemški pisar: „Die,vvelclie Getreide bringen, brauchen nicht ein-/urtlcken; welche aber nicht bringen, die miissen einriicken. Heute steht eine ganze Reihe von Leuten bei der Kanzlei des Getreideinspektors in Pet-tau“. Upam, da bodo zadostovale te aventične besede.
Dnevne vesti.
Pedagogi pri „Napreju“ lepo vzgajajo delavstvo. Pred par dnevi so pisali, da je njih cilj revolucija, včeraj pa popravljajo, da so mislili le duševno revolucijo, a da se z nasilno revolucijo ne strinjajo. Kako pa mislijo delavci, ko čitajo pozive k revoluciji? Tuji nam sovražni elementi hočejo zasejati v Jugoslaviji zmede, nemški hujskači iz Gradca in Dunaja podkupujejo delavstvo — zlasti železničarje ter jih hujskajo k štrajkom in naši slovenski sodrugi pozivajo na — revolucijo. V včerajšnji številki pa objavlja »Napreju listo ljubljanskih trgovcev ter kliče osveto na nje, češ, da so vojni dobičkarji. Ne bomo nikdar zagovarjali vojnih dobičkarjev, a jasno se vidi „Naprejev“ namen, da hoče ščuvati nerazsodno maso. — „Naprej“ kliče vlado zoper vojne dobičkarje; prav, a Naprejevci imajo eno tretjino zastopnikov v viadi. Ali so ti njihovi zastopniki take fige, da si nič ne upajo doseči pri vladi, ali pa je pisarenje „Napreja“ le de-magoško ščuvanje. V listi vojnih dobičkarjev je rNaprej“ pozabil — so-cijal.-demokratične voditelje, ki so take ..reve", da imajo lepe vile ter razpolagajo z velikim premoženjem, ki so dobavljali mast in drugo blago en gross na vagone, ki ga pa konzumna društva niso nič ceneje prodajala kakor mestna aprovizacija ali zasebni trgovci, kaj ne g. sodrug ravnatelj Tone Kristan?
Policijska ura. Gotovo odobrava vsak pameten človek naredbo, da se morajo gostilne zapirati že ob osmih zvečer, ker je le tako mogoče, da se je ustavilo neznosno pijančevanje v Ljubljani. Vendar pa bi se dala ta na-redba omiliti glede kavaren. Mnogo ljudi je, ki pred osmo uro sploh niso prosti in ki si žele zvečer par uric razvedrila v kavarni. Morda bi se dalo temu odpomoči s tem, da se podaljša policijska ura za kavarne do 11. ure, a pod pogojem, da po deveti uri ne
točijo alkoholnih pijač. Kavarnarju, ki bi se proti tej naredbi pregrešil, naj se poleg občutne kazni tudi odvzame to udobnost. Priporočamo to zadevo policijskemu ravnateljstvu v razmišljanje.
Ni res. Na „Vprašanje“ v št. 18. našega dnevnika nam sporoča g. dr. Simon Dolar, da kot član Višjega šolskega sveta ni rešil bivših nadzornikov dr. Opeke in dr. Bezjaka. S tem je rešena čast slov. profesorstva.
Ali si želite Habsurgovce nazaj? Ljubljanski mestni očetje so zelo počasni. Še vedno moraš hoditi po ulicah z imeni raznih habsburgovcih veličanstev in visokosti. Gospodje mestni očetje, ali veste, v katerem času so Italijani v Trstu in Pulju izpremenili ulična imena? Bili so komaj dva dni tam, pa so že izpremenili razne Boro-jevičeve, Evgenove, Tegetthofove in druge ulice v ulice Battistija, Ober-danka, Piazza della unione itd. Povprašajte nekoliko, v katerem času so izpremenili Avstrijci ulična imena in napise v našem Belgradu. Zvedeli ste, da takoj. Tedaj očetje, požurite se tudi j vi, saj ne bo zamere navzgor, vplivalo j pa bo ugodno na nas reveže, ki bi radi čimprej videli odstranjene vse j znake naše prejšnje sužnosti. Ne ozi- j rajte se na jokajoči glasek v „S!oven- | cu“, ki se boji imen, koja bi nareko- j valo narodno navdušenje vaših someš- > čanov! Ce nas bo katero ime sporni- i njalo dneva smrti stare grešnice Av- j strije ali dneva zedinjenja z brati Srbi, , ne bo škodovalo našemu ugledu. — Tržačani in naši zavedni Kraševci so j takoj pometali vse spomine na Avstrijo ! v blato in na smetišča, v Ljubljani pa ; se jočete, ker je nekdo prevrgel spo- ; mehik starega krvosesa in njegovega i rablja. Sram vas bodi!
Poštni uslužbenci in vlada. Vsem je znano, da se je bivša avstrijska vlada držala nazorov in odredb možakarjev iz rajha. Zdi se, da se hoče naša narodna vlada preveč opirati na birokratično avstrijsko vlado, katere smo se komaj rešili. Nekoč je rekel propalica Wilhelm: Pruski oficir je bil toliko časa izvrsten, dokler ni poginil od lakote. Te besede naj si zapomni naša vlada in naj se ravna po njih, kadar se spomni državnih uslužbencev vseh vrst in še posebej poštnega o-sobja. Marsikdo sploh ne ve, kdo spada med poštne uslužbence. Ti so: sel. pismonoše, sel. sluge, pošt. odpravniki, adjunkti, oficijanti in poštarji obojega spola. Dasiravno opravljajo navedeni iste posle kakor državni uradniki in sluge, so vendar glede plač in so-cijalnih razmer daleč za državnimi uradniki, pri katerih pa tudi že na vseh koncih in krajih poka. Tako dobi n. pr.' selski pismonoša, ki opravlja po osem in več ur na dan zunanje službe mesečno K 48 — 60, kar naj porabi za stanovanje, obleko in prehrano. Da ti ljudje sploh živijo, ni zasluga poštne uprave, ampak dobrih ljudi, pri katerih dobijo nekaj hrane in še kak groš napitnine. — Za mizami, kjer so sedeli nekoč osiveli državni uradniki različnih činovnih razredov sedijo danes oficijanti in aspiranti obojega spola. Kako nevarna in odgovorna je služba blagajničarke, ve več ali manj vsak, toda le malokateri ve, da dobi poštna u-radnica dnevnih K 2 20. Če si ji pri navalu, katerega imamo v zadnjem času, pripeti kaka zmota pri denarju, mora revica leta in leta služiti, predno zasluži primanjkljaj. Na vse to naj pomislijo gospodje pri vladi, kakor tudi vsi oni, ki prihajajo pred volitvami na deželo s sladkimi besedami, pri zeleni mizi pa odklanjajo opravičene zahteve uradniških trpinov. Lakota ne pozna nobenih obzirov. Naša vlada naj pravočasno preskrbi povišanje plač poštnih uslužbencev, ki trpijo lakoto in pomanjkanje v vsakem o čiru.
!*r Pojasnilo. Z ozirom na našo notico z dne 15. t. m. smo prejeli: Jaz nisem nikdar prosil kr. drž. železniško ravnateljstvo SHS v Ljubljani, da bi me uporabilo kot postajenačelnika na Jesenicah, pač pa le za sprejem v službo istega, bodisi potem kjerkoli v njegovem področju. V Gorici sem bil zadnje mesece eksponiran kot računo-vobja, kjer pa nisem imel prav nobe-
nih stikov z veleznanim Wieser-jem. Da nimam s temi zahrbtimi Italijani nič opraviti, dokazuje dejstvo, da so me isti, kot njim neprijaznega 11. t. m. odslovili iz Gorice. Domovinsko pravico imam v Ljubljani, kjer sem služboval cel čas vojne kot komercijelni uradnik na dolenjskem kolodvoru. Tamkajšnji uslužbenci lahko dokažejo, da sem vsikdar rad občeval ž njimi v slovenščini, vzlic strogim železniškim predpisom o uporabi nemščine kot uradnem jeziku. Sploh pa nisem bil nikoli kak nemški eksponent ter nisem spadal k nobeni politični stranki. — Klemen Eckert, nadrevident.
Imenovanje. Okrajni glavar dr. Milko Lubec, ki je služboval v ministrstvu za uk in bogočastje na Dunaju, je prevzet v državno službo v območju Narodne vlade SHS v Ljub-ljtii in prideljen oddelku za uk in bogočastje.
^ Žigosanje bankovcev po deželi. Opozarjamo in prosimo vsa okrajna glavarstva, da poduče z vso strogostjo podrejena jim županstva, da morajo bankovce štempljati do vštete svečnice vsak dan, ako pridejo take stranke. Dogaja se namreč vedno in vedno, da prinašajo kmetice in kmetje denar z dežele h komisijam v Ljubljano, češ, da domači župan noče več štempljati, da je v dotični občini že vse opravljeno itd. Če župani svojih državljanskih dolžnosti nočejo vršiti, naj se jih prav občutno kaznuje in odstavi. Vsak bi zabavljal čez razmere, če pa mora sam vršiti poverjeno državljansko dolžnost, ki ni prav nič težka, pač pa važna, se pa skuša odtegniti ji! Naj županstva določijo gotove ure za žigosanje. Predpis zahteva, da mora vsak človek dati bankovce štempljati v oni 'občini, v kateri stanuje.
Žigosanje bankovcev. Razun že objavljenih zavodov, kateri žigosajo bankovce, se občinstvo opozarja, da je ta posel prevzela tudi „Zadružna zveza", Dunajska cesta št. 38.
Kurirska služba Trst—Ljubljana. Pri poganjanjih v Trstu med zastopnikoma Narodne viade in okupacijsko oblastjo se je dosege! tudi dogovor glede kurirske službe med Ljubljano in Trstom. Italijani bodo pošiljali v Ljubljano karabinijeria, ki bo donašal po italijanski okupacijski oblasti cenzurirano pošto na predsedstvo Narodne vlade; tu pa bo prejemal pošto, cenzurirano po Narodni vladi in jo dostavljal v Trst. Vsako pismo se bo torej dvakrat cenzuriralo, v Ljubljani in v Trstu. Občinstvo se na to opozarja s pristavkom, da se bo kurirska služba takoj opustila, ako se bo izrabljala v politične namene. Zato naj se vporablja kurirska služba samo za res potrebna obvestila, v prvi vrsti za pisma trgovskega značaja. Potom kurirske službe se bodo izposlovale tudi prehodnice v zasedeno ozemlje in o-bratno. Kurir pa ne bo prihajal v Ljubljano vsak dan, ampak samo po potrebi.
Za srbsko siročad je darovala gdč. Josipina Podkrajšek že med prvimi darovalci obilo obleke. Zbrala je iz svoje zaloge s prav materinsko skrbjo kar je imela najboljšega in najtoplejšega. Tudi tvrdka Skaberne je v obili meri skrbela, da naši mali sodržavljani ne bodo prezebali.
Plačevanje davščin na Slov. Koroškem. Davščino (direktni davki, pristojbine itd.) se na Slov. Koroškem kakor povsod drugod na Slovenskem nimajo več plačevati s položnicami dunajskega poštnohranilničnega urada, ampak do preklica v gotovini pri pristojnem davčnem uradu. Davščine naj se plačujejo točno.
Društvene vesti.
VII. predavanje »Ljudsko izobraževal' nega društva Akademije" se vrši v sred"' dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v realki, n' salnica 1. nadstropje. Predava g. Ivan Vavpotič, slikar, o temi: „Moderne smeri v umetnosti in Slovenci11.
Odbor društva »Akademski Dom“ in)® sejo v sredo ob pol 8. uri zvečer v prostoru* Narodnega sveta, Frančiškanska ulica 2.
Tajništvo društva Akademski Don* ^ Ljubljani, ponovno opozarja one akademij ki so svoječasno sporočili po dopisnici poverjeništvu za uk in bogočastje svoje študij » ali pa se javili za vsprejem v Akad®msia Dom samo po dopisnici, da nemudon
sporoče, če hočejo biti sprejeti v Akademski Dom. Seveda morajo poslati prošnjo in dokumente — akademiki naj potrpe še nekoliko časa doma, dokler jih tajništvo Akademskega Doma ne pozove k odhodu v Zagreb, ker so se pojavile velike težkoče pri opremi Akademskega Doma. — Dijakinje, ki so se javile v Akademski dom, naj se brzojavno javijo ženskemu Akademskemu društvu v Zagrebu (gdč. med. Kit Dajčeva, univerza Zagreb). Koleginje v ženskem Akademskem društvu, so namreč pripravljene prevzeti vso skrb, da jim dobe stanovanje in hrano. Društvo Akademski Dom prevzame stroške, ako se dogovori z odborom ženskega Akademskega društva. V tem slučaju seveda i eot bile v Akademskem Domu v Zagrebu.
, • Občni zbor slovenskih geometrov v • jUDijam se vrši v nedeljo dne 26. januvarja , v uradnih prostorih na Vodnikovem «gu st. 5, II. nadstropje ob 10 uri dopoldan.
. s(? na dnevnem redu važne reči in ker se isti dan popoldan vrši ustanovni občni zbor društva državnih uslužbencev SHS za slovensko ozemlje, naj se člani polnoštevilno udeležijo. - Odbor.
Društvo finančnih konceptnih uradnikov na Slovenskem ima svoj redni občni zbor 26 t m. ob 11. uri dopoldne v prostorih finančnega dež. ravnateljstva v Ljubljani.
»Društvo državnih uslužbencev države SHS. na slovenskem ozemlju ima svoj ustanovni občni zbor prihodnjo nedeljo, t. j. 26. t. m. ob 2. uri popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma“ v Ljubljani, na kar že danes posebno tovariše na deželi opozarjamo. Za sestavo zadevne resolucije prosimo stvarnih prispevkov, ki jih je poslati vsaj do petka, t. j. 21. t. m. pripravljalnemu odboru na naslov t. č. predsednika g. Maksa Lillega, SHS višjega davčnega upravitelja v Ljubljano. G. Liileg sprejema tudi vse priglase za pristop k društvu. (Dopisnica zadošča). K društvu, ki bo zasnovano na najširši demokratični podlagi, pristopijo lahko vse strokovne stanovske organizacije z vsemi svojimi člani, pa tudi vsak aktivni ali umirovljeni najnižji in naj višji delavec države SHS, ne glede na čin ali apel. Prispevki za resolucijo naj ne obsegajo želj ali zahtev poedincev, temveč le posameznih strok že obstoječih stanovskih Organizacij ter naj merijo v glavnem na zboljšanje gmotnega stanja drž. nastavljencev.
Književni glasnik.
Strahote u Srbiji. Pod ovini če naslovom doskora izači ispod štampe knjiga, u kojoj nam pisac prikazuje dogadjaje i patnje naših sunarodnjaka u Srbiji, koji su se zbivaii u doba ausrro-magjarske vladavine i njenih saveznika, naročito za vrijeme zloglas-noga guvernera Srbije baruna Rhetne-na. U knjižici opisani dogadjaji vjerno su prikazani, buduči ih je pisac večim djelom sam doživio, nalazeči se kao austrijski vojnik u Srbiji za vrijeme okupacije. Preporučamo svakomu da si za vrijeme nabavi tu knjigu, buduči če broj štampariih primjeraka uslijed nestašice i skupoče hartije biti ogra-ničen prema broju naručitelja. Cijena
Habsburžani in Hohenzollerni so spravili svoj plen na Holandsko.
Haag, 19. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča:	List
»Haagsche Post" javlja, da so spravili Habsburžani in Hohenzol-lernci svoj denar na Holandskem v varnost. Hohenzollernci imajo na Holandskem 16 do 20 milijonov mark, Habsburžani pa 100 do 110 milijonov kron.
Iz socialističnega raja.
Berlin, 19. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Vlada je odredila zaplembo premoženja voditeljev zvez Špartakovcev in njihovih žena. Berlinske banke so dobile povelje, oddati vladi vse račune in drugo premoženje, ki ga imajo od Špartakovcev.
Berlin, 19. januvarja. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk, urada so v Dtisseldorfu še vedno Špartakovci gospodarji položaja. Meščansko časopisje ne sme izhajati. Centrumski list „Di'isse!dorfer Tagb!att“ je ustavljen za osem, list „Dusse!dorferNachrichten“ pa za tri dni. Ropajoč in razdevajoč se klatijo tolpe po mestu, gledališča so zaprta, mnogo tvornic miruje.
Volitve v nemško ustavodajno skupščino.
Berlin, 20. januvarja. Danes so se vršile v vsej Nemčiji volitvei v u-stavodajno skupščino. Udeležba je bila velika. - Volilo je 80—90 odstotkov o-pravičencev. Volile so tudi žensk;e, ki so bile marsikje v večini. Volitve so potekle po dosedanjih vesteh v vsej državi mirno.
Poslanik Vesnič o londonski pogodbi ter našem sporu z Italijo in Romunijo.
Pariz, 20. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: V ravnokar izišli prvi števiiki »Revue de Balcan" priobčuje dr. Vesmč članek, kjer se o londonskem paktu in o romunski pogodbi glede Banata izraža nastopno: Izjavljam javno, da nas ti dve pogodbi nikakor preveč ne vežeta, prvič, ker imamo neomajno zaupanje v modrost in pravičnost naših zaveznikov in drugič, ker ti dve pogodbi slonita na napakah. Pri sklenitvi teh pogodb nismo bili prisotni: zato veljata samo za one, ki so ju podpisali. Ti pa nimajo pravice, določevati naše usode, v času, ko smo se na njihovi strani borili lojalno in vdano. Ti pogodbi imata vse znake na sebi, kar jima jemlje veljavo pred mirovno konferenco, ki je odločena, je knjiži 1 dinar ili 2 krune zajedno de potrdi Wilsonova načela. Srbijo so sa poštarinom. Tko naruči 5 komada mogli ugonobiti, toda nikoli ni orna-dobiva 1 primjerak na dar. Uinoljava ; hovala; kajti vedela je, da pomenjajo se novac unaprijed poslati, jer se inače knjige ne šalju. Naručbe prima: Jugo
slavenski nakladni zavod „Venus“, Za greb, Šenoina ulica 24.
„Plamen“. Prhnili smo 1. broj polumesečnika za sve kulturne probleme, što ga pokreuuše Miroslav Krleža i Aug. Cesarec. Sadržaj: A. Cesar ec: Monolog s kuglom zemalj-skom. — Veliki komtur pred tribunalom savesti. — Mistifikacija jedne etike. — M. Krleža: Pesma naših dana. — Michelangelo Buonarroti. — Hrvatska književna laž. — »Plamen" izlazi svakog 1. i 15. u mesecu na najmanje 40 strana.
Polugodišnja pretplata 20 K. Pojedini broj 2 K. Uredništvo i uprava: Zagreb, Iliča 7/1.
Razna poročila.
Unior Liebknechta in Rose Luksemburg.
Berlin, 19. januvarja. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk. urada so v Berlinu za pojasnitev, kako sta bila umorjena dr. Liebknecht in Roza Luk-senburgova, razpisali nagrado 10.000 mark.
Berlin, 19. januvarja. (Lj. k. u.) Duu. kor. urad poroča: Obdukcija trupla Liebknechta je po strokovnjaškem mnenju uradnih zdravnikov dognala, da je umrl Liebknecht vsled strelov, oddanih od daleč in iz ozadja.
njene žrtve nov svet svobode in pravičnosti. Zahtevamo le, kar nam gre po narbdnostnem načelu, in proti tem
principom
grešili.
se ne bomo nikdar pre-
Zadnje vesti.
Prepovedan izvoz živeža.
- Zagreb, 20. jan. (Izv. por.) Listi poročajo, da je minister za prehrano brzojavno ustavil nadaljno izdajanje izvoznic za živila iz Jugoslavije. Listi so mnenja, da je ta prepoved v zvezi z vednimi pritožbami iz Slovenije.
Poljsko poslaništvo se preseli v v Belgrad.
Zagreb, 20. januvarja. (Izv. por.) Poljski vojaški ataše v Zagrebu podpolkovnik Popeczni je odpotoval v Belgrad, ker je prestavljeno poslaništvo k centralni vladi.
Število delegatov za Državno Veče.
Belgrad, 20. januvarja. (Izv. por.) V zadnji seji min. sveta je bilo definitivno odločeno, da bo število poslancev za Državno veče iz osvobojenih jugoslovanskih pokrajin znašalo 188. Na Hrvatsko, Slavonijo, Medži-murje in Reko pripade 62 delegatov, na Slovenijo 32, Istro 4, Dalmacijo 12, črnogoro 12, Bačko-Baranjo-Banat 24 in na Bosno-Hercegovino 24. Število delegatov za Državno veče iz osvobojenih pokrajin se zviša torej za 6. Zato se razmeroma poviša tudi število članov srbske narodne skupščine.
Mandati za Državno veče.
Zagreb, 20. jan. (Izv. por.) K razdelitvi mandatov za Državno veče pripominja glavno glasilo starčevičan-cev „Hrvat“, da število mandatov ne odgovarja številu prebivalstva. Zlasti ima premalo mandatov Dalmacija v primeri s Crno goro. Premalo mest ima tudi Istra.
Prepovedan list.
Belgrad, 20. jan. (Izv. por.) Jugoslovanska vlada je prepovedala pošiljanje ženevskega »Srbskega lista" v ozemlje SHS. Kakor poročajo iz Ženeve, je list podpirala bivša avstro-ogrska vlada.
Uradni list kraljevine SHS.
Belgrad, 20. januvarja. (Izv. por.) Ministrski svet je sklenil, da preneha izhajati dosedanji srbski uradni list »Srpske Novine". Namesto njih začne takoj izhajati »Službeni list kraljevine SHS". Glava službenega lista bo en dan sestavljen n v cirilici, drugi dan v i latinici. Tudi v stavku se bosta menja- 1 vali latinica in cirilica. Vse važne od- i redbe bodo tiskane v latiniei, cirilici j in slovenščini.
Poštna ravnateljstva.
Belgrad, 20. januvarja. (Izv. por.) Ministrski svet je sklenil novo orga-i nizacijo poštne, brzojavne in telefo-nične službe v kraljevini SHS. Cen-| tralno vodstvo pripade ministrstvu.
1 Cela država bo razdeljena na devet poštnih ravnateljstev in sicer: Zagreb,
, Ljubljana, Split, Sarajevo, Temešvar, i Belgrad, Niš, Skoplje in Četinie.
Boji na Koroškem končani. — Določitev demarkacijske črte.
i
Ljubljana, 20. januarja. (Lj. k. u.) Narodna vlada je v svoji včerajšnji seji sklenila, da ne sprejme zahtev, ki so jih stavili Nemci v svojem ulti-matumu z dne 18. t. m. Z ozirom na pogoje za premirje je bilo pričakovati, da bodo Nemci premirje odpovedali s 24urnim rokom. To so tudi hoteli storiti, vendar sta pa ameriška častnika, podpolkovnik Miles in poročnik King, ki sta bila pri posvetovanjih navzoča, nastopila proti obnovitvi sovražnosti, češ da so nepotrebne. Mirovna konferenca da se ne bo ozirala na tre-potni vojaški položaj na Koroškem, ampak na narodnostne razmere. Predlagala sta, da se jima da pod pogojem ako šef ameriške misije za predpripravo gradiva za mirovno konferenco na Dunaju, Coolidge, temu pritrdi, pooblastilo, da določita sama demarkacijsko črto za upravo na Koroškem. Peljala se bosta po Koroškem z avtomobilom v spremstvu enega zastopnika Slovencev in enega zastopnika Nemcev, preštudirala razmere na licu mesta in določila vsakemu narodu mejo upravnega ozemlja.
Obe stranki morata izjaviti, da ta meja nikakor ne prejudicira odločitve mirovne konference, da pa na vsak način mora veljati do sklepa miru in nima nobena stranka pravice, odpovedati premirje. Obe stranki sta temu predlogu ameriških častnikov pritrdili in o zadevi je že informiran tudi Coolidgde. V zvezi s tem so vojaški zastopniki obeh strank sklenili pogodbo, da se izmenjajo vojni ujetniki, takoj ko se vzpostavi redni promet, istotako ujeti ranjenci, kadar bodo sposobni za prevoz. In zaporov izpuste obe stranki vse osebe, ki so bile osumljene vohunstva ali veleizdaje.
Besedilo ameriških predlogov.
Predlogi ameriškega podpolkovnika Milesa glede koroškega preporr nega vprašanja se glase: Predenj se krši premirje in predenj se že upo-stošena dežela prepusti brezkoristnim sovražnostim, predlagam s pridržkom, da se strinjajo s tem profesor Coolidge, načelnik naše komisije, kakor tudi kompetentna mesta obeh delov, ker sem preverjen, da sovražnosti nobeni strani v sedanjem prepornem vprašanju ne morejo pomagati, ker bodo končno-veljavne meje med obema deželam:, določene v Parizu po vel&ih smereh in ne na podlagi sedanje zasedbe ka kršnegakoli dela dežele po majhnih oboroženih oddelkih:
1. Da odpotujeva poročnik King in jaz na Koroško v spremstvu reprezentanta vsake stranke in da midva (King in jaz) po razmotritvi vprašanja na licu mesta določiva črto upravne meje.
2. Da obe stranki pred najinem odpotovanjem oddasta glede sedanjega prepornega vprašanja svoje pismeno pritrdilo k temu, da se bosta ravnali po najini določitvi demarkacijske črte in da bosta vzdržali obstoječe premirje z ozirom na to črto do odločitve po mirovni konferenci v Parizu. Nobena stranka ne imej pravice, odpo-veoati premirje s katerokoli pretvezo.
3. Naj se vsestransko uvažuje, da je po naju dveh določena demarkacijska črta samo provizorna, in sicer le za dobo mirovne konlerence in da na noben način ne določa, kje bo končnoveljavna meja med obema deželama in da ne bo nobena stranka na kakršenkoli način prejudicirala v svojih v Paiizu zastopanih zahtevah z ozirom na prihodnjo mejo.
4. naj se ne določi noben nevtralen pas, in sicer zato, ker bi se tak pas v sedanjih razmerah ne mogel stražiti in ker bi mogla ta ali ona stranka pričakovati kršitev nevtralitete in bi nastale tako nadaljna nespora-zumljenja, ne pa da bi se jim moglo izogniti.
5. Da se določi demarkacijska črta, kakor je omenjena v prvi točki, pri čemer naj bi se kar največ upoštevalo želje prebivalstva z ozirom na njih prihodnjo narodno pripadnost, zlasti pa na ta način, da se določi sedaj jasna, vsako pomoto izključujoča zemljepisna črta v svrho končnove-ljavne določitve meje med obema vladama. Ker obstoja soglasje v tem, da ta črta ni končnoveljavna meja, temveč le ločilna črta dveh uprav za sedanjo dobo, je jasno, da ob njeni določitvi ni treba poizkušati prilagoditi jo vsem podrobnostim težavnega narodnostnega vprašanja, da mora po drugi strani ta črta uvaževati vprašanje v velikih potezah in zlasti, da je po prirodmh geografskih pogojih terena določena tako jasno, da ne more o tem nastati nobena zmota. Uporaba teh doslej določenih načel pri določitvi črte je pripuščena podpolkovniku Milesu in poročniku Kingu in njiju odločitev je končnoveljavna.
Aprovizacija.
Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v sredo, dne 22. t, m. in v četrtek, dne 23. t. m. v cerkvi sv. Jožefa.. Določen je tale red: v sredo, dne 22. t. m. popoldne od 1 do pol 2 štev. 1 do 200, od pol 2 do 2 šiev. 201 do 40 ), od 2 do pol 3 štev. 401 do 600, od pol 3 do 3 štev. 6)1 do 800, od 3 do pol 4 štev. 801 do 1000, od pol 4 do 4 štev. 1001 do 1200, od 4 do pol 5 štev. 1201 do 1400. od pol 5 do 5 št. 1401 do 1600. V četrtek, dne 23. t. m. dopoldne od pol 8 do 8 štev. 1601 do 1800, od 8 do pol 9 štev 1801 do 2000, od pol 9 do 9 štev. 2001 do 2200, od 9 do pol 10 št. 2201 do 2400, od pol 10 do 10 štev. 2401 do konca.
Kislo zelje za III. okraj. Stranke III. o-kraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v sredo, dne 22. t. m. pri Jakopiču na Mirju Določen je tale red: od 8 do 9 štev. 1 do 250, od 9 do 10 štev. 251 do 500, od 10 do II štev. 501 do 750, popoldne od 2 do 3 štev 751 do 1000, od 3 do 4 štev. 1001 do 1250 od 4 do 5 štev. 1251 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stane 1 20 K.
Kislo zelje za IV. okraj. Stranke IV. o-kraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v četi tek, dne 23. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od,8 do 9 štev. t do 300, od 9 do 10 štev. 301 do 600, od 10 do 11 štev 601 do 900, popoldne od 2 do 3 štev. 901 do 1200, od 3 do 4 štev. 1201 do 1500 od 4 do 5 št. 1501 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stane 1-20 K.
Najlepše darilo mladini
je povest slovenskeg dečka iz sedanje vojne
„Dore“
Knjiga je lepo Ilustrirana ter bo v mestu In r deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena veza ■mjigi je 3'50 K. Dobiva se v knjigarnah in Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
Darovi.
Naše uredništvo je prejelo:
Za Cankarjev spomenik: 1. P. 10 K mesto 1 1 vina gg. A-u in F-u. Do sedaj skupno 17033 K.
Za srbske sirote: Jugoslovanski tržaški redarji za kontrolno potovanje 186'56 K. Malovrh Anton 196 K. Do sedaj skupno 2423 : 6 K.
Za naše bojevnike na koroški fronti:
Ivan Majhen, poštar v Loškem potoku 50 K s pristavkom: Tudi jaz bi šel reševat naše Kosovo-Gosposveto, da sem za to. — Zu-ženberške žene in dekleta 104 K. Do sedaj skupno 260 K.
Podpora za ubogo mater: F. Stupica, trgovina z železnino v Lj. 20 K. l.ia pl. Gorup 20 K; neimenovana 5 K. Do sedaj skupaj 197 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
ITarhid od 100 naPrei> v železno-ploče-Aclljlu vinastih zabojih, v vsaki množini, razpošilja točno proti predplačilu „Tvornica za dušik (d. dr) v Rušah pri Mariboru". — Nadaljna pojasnila so pri omenjeni tvornici na razpolago.	10—8
Cim r nbanon P° 40() in 100rj vatl°v na ril«! oUftfllluu lesenih špulah priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta 15.	10—7
Vinel/a cndn transportne in hramr.e, ku-(7 liibbu bllUu p im. Ponudbe z. navedbo kakovosti, velikosti sodov in cene na uprav-ništvo pod „Vinski sodi“.
Dnnhnna vsake vrste P° zn,ernih cenah Dlllilniiio dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba 'točna in solidna.	30—8
Vsem ženinom in nevestam firlS I
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, i Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije i cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.	7	j
Pnirnhrfn Caj, kava, kavni nadomestek, j llUnUiaUU) izboren esenc za čaj z rumom, j sukanec, svila, drete, milo, trpežni čevlji, j srajce, blago za moške in ženske, perilo in i drugo se ceno proda v skladišču „Balkan“, j I. nadstropje, levo.	224 3—2 j
lafofi m67 Oženjen in tre/.en, tačas Ot1 lusBtl iiiidL) narednik pri vojakih, išče službe kot: bančni sluga, skladiščnik ali in-kasant pri kakem večjem podjetju. Prevzame tudi zalogo pohištva. Zmožen je slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, ter nekoliko laščine. Prijazne ponudbe pod „Poštenost“ 32 na upravništvo.	225	3—3
]6r>nrtH več gozdarskih hlapcev. Pla-louulii čam dnevno, tudi nedelje in praznike, 15 kron. Hrano dobi v kantini po K 3-10 dnevno. Ponudbe je poslati na: A. Kajfež, Kočevje.
l7fllihil sem služ,3eni ročni kovček pri drž. it.yUUII kolodvoru ob tiru pri Tivoli. Kdor ga je našel se prosi, da ga prinese proti primerni nagradi v upravništvo. 234 2—1
llnrauifpiia išče društvo -Akademski dom“ UjJiuUluiJu za upravljanje Akademskega doma v Zagrebu. Prošnjam je priložiti običajne listine, ki dokazujejo zmožnost za tak posel. Ekonomsko izvežbani prosilci imajo prednost. Stanovanje prosto, event. tudi hrana; plača po dogovoru. Druga pojasnila pri osebni zgiasitvi. Ponudbe takoj! Najkasneje do 27. t. m. — Tajništvo Akademskega doma, Ljubljana, Frančiškanska ulica 2.
hnilhih 00 ia v soboto, 18. t. m. na poti iLtjUUliu oG ju od gledališča do Elizabetne ceste boa. Pošten najditelj naj jo odda na Elizabetni cesti 7, I. nadstropje, proti dobri nagradi.	237	2—1
Mlad zobotehnik v zlatem delu izvežban
išče službe pri kakem zobozdravniku ali zobotehniku. Ponudbe pod K. S. 235/3 na upravništvo tega lista.	240	2	-	1
Trfinvcki Irti/silz delavnico se *šče za
1 iyUloM lUtVul takoj na prometnem prostoru. Naslov pove upravništvo. 10—10
2|>n rjjjo onemu, ki preskrbi meblovano IV!J IliG ali nemeblovano sobo z električno lučjo in posebnim vhodom blizo juž. kolodvora. Ponudbe pod »Železničar" na upravništvo.	239	3—1
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Gosposki ulici štev. 16 fotografsko obrt, kjer bom izvrševal portretno fotografijo kakor tudi skupine, povečanje slik do naravne velikosti, razglednice vseh vrst, slike za obeske, legitimacije itd. Prevzamem tudi vsa amaterska dela. — Za obilno naklonjenost se priporoča Hugo n Hiibscher, fotograf.	236	2—1
Trgovska hiša
v Celju, Kolodvorska ulica št. 7 je na prodaj. Dalje se proda vinograd-sko posestvo v Liscih, 40 minut od Celja oddaljeno, obstoječe iz okoli
2 oralov gozda za sekati, 3 oralov vinograda in sadonosnika.
Natančneje se poizve v Celju, Kolodvorska ulica 7.	221	3—3
Sveže bate ril e
ima v zalogi 223 3—3
F. K. KAISER, puškar Šelenburgova ulica 6.
Gostilna pri ,Jurju‘
Poljanska cesta št. 11.
Posrečilo se mi je kupiti večjo množino pristnega belega štajerskega vina. Čez ulico se bo-točilo po 7 K 60 vin., v gostilni pa belo in rdeče J po 8 K. — Dobi se tudi vedno
sveže pivo Goss v steklenicah. j
Za obilen obisk se priporočata
Anton in Marija Jalen.
V Ritnice	Zvezna	tiskarna
v Ljubljani, Stari trg' štev. 19.
učitelj „Glasbene Matice" in edini strok. dež. sodišča
1.5'LUkv ni V > vi) '/bzAkft iiw> tti I
Alfonz Breznik
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15
(nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštru-mentov, strun in muzikalij.	167	'->4—2
								
								
	u		ij	2i£	M	g;		S©
Pasji
I hlev lesen, pol m dolg, 1 m širok.
»Narodna knjižnica".
Snopič I.
Ualentina Hodnika
izbrani spisi.
Cena T K, po pošti 1 K 20 vin.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! mr Naročite takoj! "Tg&jg
Premogokop
in 24 oralov zemljišča je v bližini Celja
= takoj na prodaj. =
Preračunjeno je najmanj 800 tisoč ton črnega premoga. Najboljše naložen denar. Proda se samo Jugoslovanom. Poizvedbe pod naslovom „Pretnogokop“, pošta Rimske toplice. 220 5-3
Igllf
Dražbeni oklic.
Lesene barake se bodo potom javne dražbe prodale in sicer: Dne 24. t. m. v Ljubljani: a) na zemljišču Simona Praprotnika, Jenkova ulica št. 7, ležeče 3 barake; b) ob Martinovi cesti št. 3 in 5, 3 velike barake.
Dne 25. t. m. na Rožniku in v Rožni dolini: 3 barake. Dne 27. t, m. na Vrhniki: 2 baraki.
Dne 28. t. m. v Litiji—Hotiču: več lesenih barak.
Dne 29. t. m. v Žabnici pri Škofji Loki, tik želez, postaje; 1 baraka.
Dne 30. t. m. na Primskovem pri Kranju: 1 baraka. Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija se snide vsak dan ob 9. uri dopoldne na licu mesta.
V Ljubljani, dne'20. januvarja 1919.
Za vodstvo stvarne demobilizacije: Jelenc, stotnik.
£3 El ES E S8
tasssisižaEsiaiK
E E Bi ES
Bi m
m visok se po ugodni eeni proda. Pripraven je tudi za kuretino ali zajce. Beseljak & Rožanc, Frančevo nabrežje št. 5.
Vestno prodajalko žabnico v trgovino.
kupim mikroskop, oz. posamezne njegove dele in pisalni stroj. Ponudbe pod „do L fe-bruvarja 1919“ na upr. ,Jugosf.“ 230 3—1
PnliPP (štelaše) se po ugodni ceni prodajo lUlluG pri Beseljak & Rožanc, Frančevo nabrežje št. 5.
0n| za vsakovrstna živila v zameno. Cenj. OUI ponudbe na upravništvo. 233 3—1
Erda| |(r6nio pri.p°r—^^d^osvaidDo-
cesta 15.
beic, Ljubljana, (Martinova
232 5-1
Par novih čevljev KLTfiSfiS!
kdor mi preskrbi za takoj ali za L marc 1919 stanovanje s kuhinjo. Veliko sobo in s pritiklinami v Spodnji Šiški. Naslov pove upr. Jugoslavije".	238	2—1
DrnHoiair>a za dnevnik Jugoslavijo sprej-rlltUujutuu memo po vseh večjih krajih. Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodno
 nmn	ilnnunilr	irool/rl	A	nrArtolofl
razširjenje) sme naš dnevnik vsakdo prodajati. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 7
Razglas.
T nedeljo, dne 26. t. m., oh 2. uri popoldne
se bo prodajalo potom javne prostovoljne dražbe na licu mesta poleg pivovarne in orožniške postaje na V ritniki
posestvo,
obstoječe iz velike, močno zidane stavbe, katera je zelo primerna za ureditev kakršnekoli trgovine, gostilne, večje obrti ali podjetja.
Za poslopjem prostorno dvorišče in krasen sadni vrt, ob vrtu teče Ljubljanica. Vodovod v hiši, tudi električna razsvetljava bo na razpolago. Poleg tega parcela 4 njive posejane s pšenico v izmeri cca 4000 m2. Cenjeno v skupnem K 70.000, proda pa se tudi na željo kupcev njive posebej.
Resni kupci se vljudno vabijo na lice mesta.	206	8-4
Priporočamo sledeče knjige:
Dr. Ivan Lah: „DORE“. Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
Cena vez. 3~50 K
Milan Pugelj: „MIMO CILJEVU. Novele...Vez.	4-50 I<
Cvetko Golar: „KMEČKE POVESTI“. Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja.................Vez.	4-50 K
Jakob Dolinar: „IZ DEVETE DEŽELE.". Predpustna igra o naprednem carju in parlamentu..........Broš.	—•60 K
Mrs. Hungersdbrf: „SNAHA“. Roman irske deklice iz najvišjih krogov angleške aristokracije........Broš.	3'— K
Anion Pesek: „SLEPA LJUBEZENLjudska igra s petjem v petih dejanjih.........................Broš.	2— K
A. Sirowy in A. F. Herd: „NAUK O SERVIRANJUa. Pomožna knjipa za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke. Vez. 850 K
Manica Romanova: „ŠOPEK SAMOTARKE". Zbirka novel. Cena broširani kniigi...........K 3'20, vez. 4'60 K
Azov in Teffi: „HUMORESKEu Zbirka ruskih humoresk, satir m grotesk. Cena..............  .	Broš.	K	3	—, vez. 4-50 K
■ Abditus: „PROBLEMI MALEGA NARODA". . . Cena 2— K „KURENTOV ALBUM". Humoristični almanah s slikami 4'20 K Ferd. Seidl: ..RASTLINSTVO NAŠIH ALP". Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez.............7-— K
Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane 82 vinarjev in je torej najbolje, če pošljete denar za knjige v naprej.
Upravništvo „J u g o s 1 a v i j e“
v Ljubljani, Marijin trg 8.
^■] B ■■BBBaBBBBBBBBBBBBBiaail