INTERVJU SPORT ■o -r<"> Ir- irn -t-■r- Trener Marjan Fabjan: »Iskali Ni najslajša, je pa so recept, a ga niso našli« dragoce na str. 17 St. 19 / Leto 71 / Celje, 12. maj 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Petje na recept? Na Celjskem se lahko pohvalimo s številnimi uspešnimi pevskimi zbori. Tudi njim je posvečen Teden ljubiteljske kulture, ki v ospredje letos postavlja zborovsko petje. Prav to je namreč najbolj razširjena prostočasna kulturna dejavnost pri nas. Naši zbori se po kakovosti uvrščajo v sam svetovni vrh. Petje v zboru ali skupini pa ima tudi izjemno blagodejen vpliv na zdravje posameznikov in celotne družbe. Nam bodo zdravniki kdaj namesto škatlice zdravil predpisali nekaj uric prepevanja? Morda bi bilo takšno terapijo dobro uvesti tudi v politiko, saj veste - kdor poje, zlo ne misli. str. 12-13 AKCIJA str. 36 AKTUALNO Prednosti in priložnosti zdravilnih rastlin str. 3 GOSPODARSTVO Celjska regija lani krepko zmanjšala izgubo str. 4 CELJE Razpis za upravnika gledališča podaljšali str. 6 NA PRAZNIČNEM OBISKU V — Občini Vransko str. 29-31 KALOBJE- Florjanova nedelja: prepoved je bila v glavah str. 8 KULTURA Oživele afriške podobe preteklosti str. 15 NAMIG ZA IZLET V »čarnem« delu Slovenije str. 44 1 tus klub n V1\-Mm, f Vlt'UWVv Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mosnjička! radio celie novi tednik 2 AKTUALNO UVODNIK Za dušo TATJANA CVIRN Najlepši spomini na šolska leta so vezani na prepevanje v pevskih zborih, tako v osnovni kot srednji šoli. Sploh v slednji je bilo veliko lažje preživeti vse zoprne ure pouka, če si vedel, da bodo temu sledile pevske vaje. Neka posebna energija je vladala v tistem prostoru, kot bi nekdo zamahnil s čarobno paličico in te v trenutku spremenil v veselega in zadovoljnega človeka. Tudi resnejša prva potovanja v tujino, ki so bila takrat kot odkrivanje Indije Koromandije, so bila povezana s sodelovanjem pri zboru. Skupno veselje po uspešnih nastopih, ki se je ponovno izrazilo v prepevanju, je še danes živo v spominu. Kako bi človek lahko pozabil nekaj tako prijetnega! Danes mi je malo žal, da kasneje nisem več pela v zboru. Ni bilo prave priložnosti niti časa, morda zato, ker se je zdelo, da nova druščina sopevcev ne bo več takšna, kot sem se je spominjala iz šole. Imamo pa v širši družini cel kup dobrih pevcev, eni so »kariero« že končali, drugi še vztrajajo, čeprav jih vsake toliko časa kakšne peripetije v zboru vržejo s tira in se potem doma jezijo in vsem razlagajo, kako jim tega res ni treba, saj gre vendarle za prostočasno dejavnost. Na trenutke se za sveto odločijo, da ne bodo več prestopili niti praga vadbene dvorane. A prisega ne zdrži dolgo, želja po druženju in petju je močnejša. Zato k družinskim obveznostim sodijo tudi obiski koncertov, kjer človek vedno znova ugotovi, da ljubiteljev petja tako na odru kot v dvorani ni malo, vsaj ko gre za letne koncerte zasedb, božične nastope ali kaj podobnega. Ob tem mi nikoli ni bilo jasno, zakaj so vsakoletne revije pevskih zborov tako slabo obiskane. Če je torej zanimanje za zborovsko petje množično, pa se na drugi strani nekateri pevski zbori kljub temu soočajo s pomanjkanjem pevcev, sploh pri moških glasovih so težave. Verjetno zato, ker je z odločitvijo o prepevanju treba vzeti v zakup tudi redno sodelovanje na vajah in koncertih in se temu ustrezno organizirati. Primeri zborov, kjer je med pevci cel kup parov, kažejo, da se vse da, če je želja po petju dovolj velika. Ker gre za ljubiteljske sestave, denar pri njihovem delovanju ni najpomembnejši, a povsem brez njega tudi ne gre. Če s prispevki občine in članarino še nekako pokrijejo stroške za plačilo zborovodij, pa se ponavadi zatakne, ko bi radi šli na kakšno tekmovanje. Za tujino so zneski tako visoki, da včasih niti sponzorji ne morejo pomagati - če jih seveda najdejo. Tako se dogaja, da pevci sami iz lastnega žepa zberejo manjkajoči znesek, in če vse skupaj vzamejo kot prijeten izlet na tuje, kjer se na tekmovanju še dobro odrežejo, so ponavadi pozabljene vse težave. Je pa žalostno, da se morajo ob tem ponekod ubadati še z vprašanjem, kje vaditi. V Celju so že pred meseci ostali brez stalnih prostorov in zdaj zbori gostujejo v raznih šolah. Če ima petje res tako koristne učinke na posameznika in družbo, bi pričakovali širšo podporo dejavnosti, ne pa omejevanja. Morda bodo te preizkušnje le še utrdile odločenost pevcev, da ne bodo odnehali. Če nekaj počneš s srcem, te vsaka ovira pač ne more odvrniti od tega. Če ima petje res tako koristne učinke na posameznika in družbo, bi pričakovali širšo podporo dejavnosti, ne pa omejevanja. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA „ *> it» ИЕ ЕЛКШ ШШБ 9Ш PONEDELJEK TOREK SHEM ČETRTEK tffc u o 9И ШШШ ШЖП ЕЛЕН Misel tedna V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše. (Marij Kogoj) Sivih glav se jim ni več treba bati Iskalci zaposlitve, ki so stari nad 55 let, so postali za delodajalce finančno zanimivi - Delali bomo še dlje Od državnega ukrepa, ki naj bi pospešil zaposlovanje najstarejših iskalcev zaposlitve, so minili štirje meseci. Gre za oprostitev plačila različnih prispevkov za tiste delodajalce, ki bodo zaposlili nad 55 let stare delavce. Kot kažeta dogajanje po drugih evropskih državah ter sveža slovenska bela knjiga o pokojninah, bomo morali v prihodnje delati vse do prave starosti. To je, kot vse kaže, do 67. leta. Država mora najstarejšim delavcem seveda omogočiti, da se jim delodajalci ne bodo izogibali. Še posebej naša država, saj statistični podatki niso ravno obetavni. Med prijavljenimi brezposelnimi je namreč kar tretjina starih nad petdeset let. Po podatkih za letošnji april je med prijavljenimi iskalci zaposlitve na področju celjske območne enote zavoda za zaposlovanje kar 35 odstotkov starejših od petdeset let (kar je enak odstotek kot na državni ravni). Na Celjskem je to kar štiri tisoč ljudi. In starejši kot so, težje so zaposljivi. Podoben je odstotek tistih iskalcev zaposlitve, ki so brezposelni več kot dve leti. Teh je še odstotek več, med njimi je zelo veliko najstarejših delavcev. Tisti brezposelni, ki so stari nad 55 let in imajo nad dvajset let zavarovalne dobe, lahko prejemajo denarno nadomestilo največ 25 mesecev. Nato so za preživetje po denarni plati v glavnem prepuščeni sami sebi. Ko denarnega nadomestila nimajo več, imajo le še možnost uveljavljanja prispevkov do izpolnitve pogojev za upokojitev. To velja za tiste, ki jim do upokojitve manjka manj kot leto. Zavod nudi med drugim vključevanje v različne programe aktivne politike zaposlovanja. Starejši se izplačajo Poleg tega je v Sloveniji zaposlenost med starejšimi nad 55 let med najnižjimi v Evropi. Na zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da je posledica dejstva, da število prebivalcev Slovenije ne narašča več, to, da se ob zmanjševanju števila mladih in naraščanju števila starih spreminjata število in struktura delovno sposobnih prebivalcev (starih od 15 do 64 let). Tako je bila tudi med delovno sposobnim prebivalstvom lani že skoraj tretjina starih nad 50 let. Njihov delež bo v prihodnje le še naraščal. Zato naj bi najstarejši odhajali s trga dela čim pozneje. Zadnja pokojninska reforma je bila za državo kar učinkovita, saj je delež starejših med delovno aktivnimi prebivalci precej porasel: leta 2005 jih je bilo 19 odstotkov in leta 2014 že 26 odstotkov. Najstarejši pa na trgu dela niso manj zaželeni zgolj zaradi svoje starosti. »To je tudi zaradi slabše izobrazbene strukture, manjše fleksibilnosti, zaradi več zdravstvenih težav in invalidnosti,« je zapisano v interni analizi zavoda za zaposlovanje. Nova pokojninska reforma, po kateri naj bi zaposleni delali še dlje, za državo seveda ni edina rešitev. Najstarejši delavci, ki se jih delodajalci pogosto bojijo, morajo obenem postati na trgu dela bistveno zanimivejši. Treba je pri- znati, da si tudi naša država prizadeva, da bi najstarejšim omogočila lažje zaposlovanje. Od novega leta je od besed končno prišla k dejanju in omogočila, da so postali starejši nad 55 let lažje zaposljivi. Delodajalci, ki jih zaposlijo, so tako oproščeni plačevanja različnih prispevkov, med katerimi so dajatve za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Poleg tega so oproščeni plačil zavarovanj za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti. Plačila prispevkov so oproščeni dve leti. Po štirih mesecih Glede na to, da so od začetka veljavnosti tega državnega ukrepa minili štirje meseci, se je seveda mogoče vprašati, koliko je vplival na zanimanje delodajalcev za najstarejše iskalce. Poleg tega so splošne razmere na trgu dela na Celjskem vsaj zaenkrat zelo obetavne. »Na splošno lahko rečem, da se zaposlovanje na Celjskem povečuje. V primerjavi z enakim obdobjem lani je odliv v zaposlitev 21,9-odstoten,« je zadovoljna direktorica celjske enote zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak. Natančnejših podatkov o tem, kakšno je zaposlovanje najstarejših iskalcev po državnem ukrepu v njihovo korist, še ni. Opazno je, da se zaposlovanje povečuje tudi v tej ciljni skupini. »Za oceno, če je to posledica vpliva zakona, je prezgodaj,« odgovarja Rumbakova. Podatki naj bi bili zanesljivejši ob polletju ali ob koncu leta. BRANE JERANKO Novi pivovarji s certifikati. Priznanja so jim podelili predstavnica Državnega izpitnega centra Jelka Kozjek Jezernik, direktorica IHPS Martina Zupančič in hmeljarski starešina Alojz Jelen. 15 novih šolanih pivovarjev Pred 40 leti v Žalcu prva poskusna pivovarna - Podeljenih 15 certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacije pivovar/pivovarka Pred 40 leti so v Inštituta hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu (IHPS) postavili prvo poskusno pivovarno. Tako se je na institutu začelo strokovno in raziskovalno delo na področju pivovarstva. Njihovo raziskovalno delo je vplivalo tudi na proizvodnjo piva v pivovarnah La- ško in Union, s katerima so še danes tesno povezani. V zadnjem času tudi v Sloveniji beležimo intenziven razvoj področja malega pivovarstva in s tem potrebe po izobraževanju. Ker v tem trenutku pri nas tovrstno formalno izobraževanje ni možno, so strokovnjaki žalskega inštituta sodelovali pri razvoju poklicnega standarda in kataloga strokovnih znanj in spretnosti za poklic pivovar-ja. Vzpostavili so izobraževalni program za pridobitev ustreznega znanja in mednarodno veljavne nacionalne poklicne kvalifikacije pivo-var/pivovarka. Letos je izobraževanje končala že druga generaci- ja slušateljev. Certifikate je prejelo 15 udeležencev izobraževanja. Tudi v prihodnje IHPS ostaja zvest osnovnim nalogam na področju pivovarstva, določanju pivovar-ske vrednosti novih križancev in sort hmelja ter razvoju in prenosu znanja v prakso pivovarske industrije. LK, foto: TT AKTUALNO 3 Prednosti in priložnosti zdravilnih rastlin Bo pridelava zdravilnih rastlin kdaj samostojna kmetijska panoga? V Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so minuli konec tedna obeležili 40 let delovanja na področju zdravilih rastlin in pivovar-stva. V začetku maja so že tradicionalno pripravili dneve odprtih vrat, ki so jih ob jubileju popestrili z bogatim programom. Med drugim so pripravili tudi posvet na temo pridelovanja zdravilnih rastlin za večje odkupne sisteme. Področje zdravilnih in aro-matičnih rastlin se v žalskem inštitutu vzpostavili leta 1976, ko so strokovnjaki želeli ustanoviti osrednji center za pridelavo, predelavo in uporabo zdravilnih rastlin. Kot osnova je bil postavljen vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, kjer so sprva gojili 40 zdravilnih rastlin. Vrt se je do danes močno razširil in v njem rase že 250 vrst. Kot je povedala Nataša Ferant iz omenjenega inštituta, je bilo v vseh teh letih na področju pridelave in predelave zdravilnih rastlin več prelomnic. Panoga je bila ob ustanovitvi v vzponu in zdravilne rastline so pridelovali tudi na večjih površinah. »V najboljših letih so kamilico pridelovali na 30 hektarjih, za obdelavo pa so uporabljali najnovejšo mehanizacijo. Tudi trženje je bilo takrat izjemno dobro razvito in dohodek ni bil zanemarljiv.« Kot je še povedala Feranto-va, so v najboljših letih opravili ogromno raziskav s tega področja. »Nato je prišlo do razpada skupne države in izgube jugoslovanskega trga. Temu področju se je namenilo bistveno manj denarja, zaradi česar so morali zmanjšati tudi število zaposlenih. V zadnjih desetih letih država tej dejavnosti namenja res minimalno finančno podporo in zaradi tega se tudi ne more razviti do te mere, da bi postala samostojna kmetijska panoga,« je prepričana Ferantova, ki kljub temu upa, da bodo pristojne inštitucije prepoznale prednosti in priložnosti, ki jih pridelava in predelava zdravilnih rastlin prinašata. Prav temu je bil namenjen osrednji posvet tokratnih dni odprtih vrat. V razpravi so se udeleženci dotaknili predvsem nerešenih sistemskih problemov. »Le z njihovo rešitvijo bi lahko pridelovanje zdravilnih rastlin za večje odkupne sisteme postalo tudi kmetijska panoga,« je še prepričana sogovornica. Za vse generacije Prvič so se v vrtu usmerili tudi k najmlajšim in pripravili pravljično uro zanje. Tako so otroci ob pripovedih Barbare Čeh spoznavali zelišča, jih vonjali in iz njih ustvarjali. Dobro obiskana so bila tudi vsa druga predavanja in razprave. Borut Štrukelj je predaval o zdravilnih učinkih naravnih kanabinoidov, ki jih vsebujeta konoplja in sladki pelin, in lahko lajšajo zdravljenje tudi rakavim bolnikom. Na predavanju Sanje Lončar so ljudje izvedeli, kdaj in kako nabirati zelišča, da od njih dobimo največ, in tudi to, da niso vsa zelišča za vse ljudi. Ob predavanju Matjaža Anžurja, ki je pripovedoval, kako povezati zelišča in pivo, so poslušalci spoznali zgodovinsko ozadje varjenja piva. LEA KOMERIČKI Foto: TT Vseh dogodkov - poleg posveta in predavanj so bili organizirani še vodeni ogledi po vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin ter mikropivovarni, prodaja sadik in kompletov za varjenje piva - se je udeležilo približno tisoč ljudi, kar je največ v desetletni zgodovini, odkar prirejajo dneve odprtih vrat, in sicer vsako leto v začetku maja. Zdravje in preventiva najboljša zavarovalna polica Eden izmed ciljev Centra za krepitev zdravja Celje je tudi ranljivim skupinam omogočiti čim bolj zdravo življenje Neosveščenost ljudi o zdravju nikoli ni dobra. Ljudem onemogoča dostop do različnih pohvale vrednih projektov, ki zadenejo bistvo preventivnega delovanja. Dobra preventiva pomeni manj obolenj in bolezni ter manj obremenjen zdravstveni sistem in manjše stroške zdravljenja. Bistvo tega je zadel Center za krepitev zdravja Celje v Zdravstvenem domu Celje. Ekipa strokovnjakov omogoča ljudem številne načine, kako ohraniti in krepiti največjo vrednoto v življenju: zdravje. V centru so na voljo delavnice in individualno delo z ljudmi, ki želijo »zdrav življenjski tek na dolge proge«. Ljudje, ki se želijo izviti iz duševne stiske, postati v življenju bolj telesno aktivni, shujšati, se odvaditi nezdravih življenjskih navad in okrepiti svoje zdravje, lahko s pomočjo strokovnjakov to storijo brezplačno. Odzivi so dobri, čeprav so med nami še vedno ljudje, ki ne vedo, da so jim takšne delavnice na voljo in to brez stroškov. Samo en primer: nekdo bo nekje plačal visok znesek za odvajanje od kajenja. Center za krepitev zdravja pa takšne delavnice omogoča brez vsakršnega stroška. Samo volja je potrebna. In odločitev posameznika. »Zdravje in preventiva sta najboljša zavarovalna polica, ki daje zagotovitev za ohranjanje dobrega počutja in boljšo kvaliteto življenja tudi v kasnejšem obdobju. To je dodana vrednost,« pravi Marjana Iršič, diplomirana medicinska sestra in vodja Centra za krepitev zdravja Celje, ki deluje tudi na območju Voj-nika, Dobrne in Štor. Tisti, ki so se delavnic že udeležili, pravijo, da imajo dobre izkušnje, saj delavnice omogočijo delo z njimi »ena na ena«. Več strokovnjakov je na enem mestu in omogočena sta individualno delo ali motivacijski razgovor s posameznikom. Odnos je drugačen, zato so učinki pozitivni. To šteje. Naše delavnice so brezplačne in ljudem pripadajo na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato vsakega posameznika motiviramo, da opravi preventivni pregled v referenčni ambulanti pri družinskem zdravniku. Tako ugotovimo dejavnike tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni in priporočamo tiste delavnice, ki so temu namenjene. Ljudje velikokrat namenjajo denar za različne načine sprememb življenjskega sloga. Mi v centru menimo, da če nekomu nekaj pripada iz zdravstvenega zavarovanja brezplačno in če delavnice izvajajo strokovnjaki, ki se nenehno izobražujejo na svojem področju, potem naj se ljudje odločijo za to obliko pomoči. Ker z voljo in strokovnim vodstvom se pokažeta napredek in sprememba. Za katere delavnice je v teh mesecih, odkar center deluje, največ zanimanja? Za delavnice na področju duševnega zdravja. Predvsem za tehnike sproščanja. To je enkratna delavnica, ki traja 90 minut, sledijo delavnice s področja obvladovanja stresa, ki se zvrstijo štirikrat po 90 minut. Ljudje se pogosto vključujejo še v delavnice, ki so pod- Marjana Iršič: »Naša vrata so odprta vsakemu.« pora pri spoprijemanju z depresijo in tesnobnostjo. Uspelo nam je v ekipo pridobiti psihologa, ki z vsakim opravi individualen razgovor, oblikuje načrt, zastavi cilje. Posameznik na delavnicah in pogovorih pridobiva veščine, s katerimi cilj doseže. Ena izmed vizij centra in takšnega dela je priti do ranljivih skupin. Tistih, ki imajo premalo informacij o takšni pomoči, a bi jim še kako prav prišla. Neenakost v zdravju najbolj prizadene tiste populacije, ki nimajo enakega dostopa do sistema zdravstvenega varstva. Razlogi za to so različni. Lahko so ekonomski, socialni, kulturni, morda jj^i so posredi geografske ovire. Med ranljivimi skupinami so najpogosteje brezposelni, prekarni delavci, brezdomci, uporabniki nedovoljenih drog, osebe s težavami v duševnem zdravju, tudi migranti in Romi. Kako priti do teh ljudi? Na podlagi mreženja s partnerji zunaj zdravstvenega doma, s centrom za socialno delo, Center je samostojna organizacijska enota, ki v Zdravstvenem domu Celje deluje od lani. Cilj njegovega delovanja je nadgradnja preventivnega programa za otroke, mladostnike in odrasle. Velik podporni steber in centra je prim. Jana Govc Eržen, ki vodi tudi strokovni preventivni tim znotraj centra. zavodom za zaposlovanje, občino, nevladnimi organizacijami, Rdečim križem, Sociom, Karitas in tudi z različnimi društvi s področja zdravja. Tudi patronažna služba je pomemben člen. Pri vsakodnevnem delu se na terenu srečuje z osebami in jih usmerja k nam, v kolikor zazna, da je to potrebno. Center za krepitev zdravja ni samo »v Gregorčičevi ulici«, gre tudi na dom, na teren. To je tisto, kar je pomembno, da pridemo do ljudi. Se zdravniki zavedajo, kako pomemben je tak center? Če bi bolnikom svetovali vključitev v delavnice, bi to na dolgi rok za zdravnike prineslo manj obremenitev. Velik doprinos k celotnemu našemu projektu je bila ravno vzpostavitev referenčnih ambulant družinske medicine. Zdravnikovo osveščanje bolnikov pomeni tudi razbremenitev zanje. Zato je ključna dobra komunikacija med zdravniki in nami. Lahko jim podamo povratno informacijo o posamezniku, ki se je odločil za naše delavnice. Zdravniki se imajo vedno možnost seznaniti z našim delom in ga spremljati. Ljudje imamo kdaj občutek, da zdravnike obremenjujemo. Pridemo k njim, ker potrebujemo pomoč, potem pa jih ne želimo obremenjevati z vprašanji, saj vidimo, da so obremenjeni. Če bi tudi sami vprašali kaj, bi izvedeli številne preventivne stvari. Tako pa se zdi, da so tudi ljudje nekoliko apatični. Vsi smo ljudje. Tudi zdravniki. Mogoče kdaj zaradi pomanjkanja časa zdravnik ravna drugače, kar ljudje dojemajo tako, kot da si ne vzame dovolj časa zanje. Kadar pa bolnik, ki je morda bil do nekega trenutka apatičen, spozna prednost partnerskega odnosa z zdravnikom ali zdravstvenim strokovnjakom v takšnem načinu preventivnega sodelovanja, je to zanj pozitivno. Krog se sklene, posameznik dobiva več informacij in s tem dobi občutek zaupanja, sprejemanja, enakovrednega odnosa. Takrat apatičnost ali pa strah izgineta. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA 4 GOSPODARSTVO Celjska regija lani krepko zmanjš Družbe na Celjskem imajo vedno boljše rezultate - Dobro sliko Savinjske regije kvari gospodarstvo Zgornje Savinjske in Ša Prvi podatki o lanskem poslovanju gospodarskih družb celjske regije, ki so jih zbrali v celjski izpostavi republiške agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), so spet spodbudni. V primerjavi z letom 2014 so se prihodki podjetij povečali, izguba se je krepko zmanjšala, dobiček je višji za skoraj petino. Neto dodana vrednost na zaposlenega je ostala na predlanski ravni, za 21 evrov so se zvišale povprečne mesečne bruto plače, a še vedno za 160 evrov zaostajajo za republiškim povprečjem. Število zaposlenih se je povečalo za 2.140. Gospodarstvo celjske regije je lani ustvarilo 5,762 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za skoraj 6 odstotkov več kot v letu 2014. Prihodki, ustvarjeni s prodajo na tujih trgih, so se povečali za desetino, znašali so 1,827 milijarde evrov. Najbolj spodbudni so podatki o čistem dobičku in čisti izgubi. 5.129 gospodarskih družb, vključenih v analizo Ajpesa, je lani imelo 306 milijonov evrov dobička, kar je za skoraj 50 milijonov več kot leta 2014. Čista izguba se je v primerjavi s predlani znižala za kar 88 odstotkov. Leta 2014 je znašala 392 milijonov evrov, lani le 47 milijonov evrov. Največji minus v energetiki Nekoliko drugačna je slika o lanskih gospodarskih rezultatih Savinske regije. Celotna regija sicer beleži rast, ki pa je, kot kažejo prvi podatki, zaradi slabšega poslovanja podjetij iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline nižja kot na Celjskem. Za razliko od podjetij iz celjske regije so lani podjetja iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline v primerjavi s predlani ustvarila manj čistih prihodkov od prodaje in manj čistega dobička, nekoliko uspešnejša so bila le pri prodaji na tujih trgih. Imela so kar 555 milijonov evrov čiste izgube, s čimer se je izguba celotne Savin-ske regije lani povzpela na 602 milijona evrov in je bila od predlanske višja za 16 odstotkov. Katere dejavnosti so krive za tako visok minus, bo jasno, ko bo celjska izpostava Ajpesa posredovala podrobnejši pregled lanskega poslovanja gospodarskih V gospodarstvu Savinjske regije je bilo lani zaposlenih 55.780 ljudi, kar je za 2.330 več kot v letu 2014. Število zaposlenih v podjetjih iz celjske regije se je povečalo za 2.140, v podjetjih iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline pa za 190. 1.345 evrov je lani znašala povprečna bruto plača zaposlenih v gospodarstvu celjske regije. Povprečne plače za dosegle niti tisočaka. Znašale so so le 956 evrov. Nadzorniki Thermane iščejo novo upravo Prijavilo se je veliko kandidatov, postopek bo predvidoma končan čez nekaj tednov V torek je potekel rok za prijavo na razpis, s katerim nadzorni svet Thermane išče predsednika in člana uprave družbe. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Damjan Belič, je prispelo kar nekaj prijav, vendar o številki, predvsem pa o imenih še ne želi govoriti. Glede na to, da je nadzorni svet šele pred kratkim po odstopu Andreja Bošnjaka za predsednico uprave imenoval Mojco Leskovar, je razpis za marsikoga presenečenje. Damjan Belič pojasnjuje, da so nadzorniki Leskovarjevi res podelili polni mandat, ki se bo iztekel v štirih letih oziroma takrat, ko bo imenovana nova uprava. »Mojci Leskovar smo ob povabilu in ob imenovanju na mesto predsednice uprave jasno povedali, da bomo zelo hitro začeli postopke za izbor nove uprave, zato objava javnega razpisa zanjo ni bila presenečenje. Pričakujem, da se je prijavila, čeprav ve, da morda ne bo izbrana. V tem primeru se bo vrnila na delovno mesto, ki ga je za- sedala pred imenovanjem za predsednico uprave,« je povedal Belič. Kdaj bo postopek izbire nove uprave končan, predse- dnik nadzornega sveta še ne more natančno napovedati. »Vse prijave mora zdaj pregledati komisija za prejemke in imenovanja, ki bo nato izbranega kandidata predlagala v potrditev nadzornemu svetu. Ne bomo hiteli, saj gre pri imenovanju uprave za zelo pomembno odločitev, ki jo je treba dobro pretehtati, vendar pričakujem, da bomo postopek zaključili v nekaj tednih,« je še pojasnil Damjan Belič. In kaj se bo zgodilo v primeru, če nadzorni svet ne bo izbral nikogar? »O tej možnosti sicer ta trenutek ne razmišljam, vendar če bi se to zgodilo, javnega razpisa ne bomo ponavljali. Uporabili bomo kakšne druge metode, na primer osebno povabilo ali iskanje kandidatov s pomočjo katere od kadrovskih agencij,« odgovarja Belič. Prvič dva člana uprave Thermana do zdaj ni imela dvočlanske uprave, čeprav jo statut družbe predvideva. Kmalu po prihodu Andreja Bošnjaka je sicer nadzorni Skupščina Thermane je na nedavni seji sprejela politiko prejemkov uprave in nadzornega sveta družbe ter po odstopu Uroša Jan-ževiča za novega nadzornika imenovala Rudija Grbca, nekdanjega člana uprave Istrabenza. svet funkcijo članice uprave ponudil Mojci Leskovar, ki jo je ta najprej sprejela, nato pa čez nekaj dni zavrnila. Kot je zapisano v razpisu, bodo pri izboru predsednika uprave prednost imeli tisti, ki imajo najmanj osem let izkušenj pri vodenju podjetij v turizmu, hotelirstvu in zdravstveni dejavnosti, od člana uprave pa nadzorniki pričakujejo najmanj pet let izkušenj na vodstvenem mestu na področju programov medicine, fizioterapije in wellnessa. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) ^^ ^^ ^^ ^^ Kidričeva cesta 24B, 3000 Celje I tel. 03 490 03 08 ^ E-pošta.: info@engiria.com Gradbeno podjetje Celje d. o. o. Internet:www.engiria.coni Izvajamo novogradnje, adaptacije, zunanje ureditve, fasade in druge gradbene storitve. ■ Prednosti naše strokovne ekipe so visoka usposobljenost, motiviranost in prilagodljivost željam strank. Gradimo dobro - gradimo za vas! Lastnikom cinkarne spet nekaj milijonov Lastniki Cinkarne Celje, med katerimi ima največji delež država, si bodo tudi letos razdelili skoraj ves bilančni dobiček podjetja. Tega je bilo lani 3,4 milijona evrov. Odločitev o delitvi dobička bodo delničarji sprejeli na seji skupščine, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Bruto divi-denda na delnico bo znašala 4,2 evra. V podjetju bo ostalo le malo več kot 7 tisoč evrov bilančnega dobička. Delničarji cinkarne bodo na seji skupščine odločali tudi o imenovanju novega člana nadzornega sveta. Namesto Mateja Runjaka, ki je odstopil, naj bi poslovanje podjetja nadzirala tudi Urška Podpečan, ki je v SDH zaposlena kot višja svetovalka za pravne zadeve in denacionalizacijo. JI ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN GOSPODARSTVO 5 ala izgubo leske doline družb. Je pa že zdaj znano, da so lani na ravni Slovenije najvišjo neto izgubo, ki je znašala 670 milijonov evrov, pridelala podjetja s področja oskrbe z energijo. Med njimi v največjem obsegu Skupina HSE, predvsem njena Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnih Velenje. Uspešni tudi samostojni podjetniki Po prvih podatkih Ajpesa so lani na Celjskem čiste prihodke in dobiček povečali tudi samostojni podjetniki, ki so bili uspešni tudi na tujih trgih. Čisti prihodki vseh espejev so znašali 571 milijonov evrov, kar je 6 odstotkov več kot predlani, dobiček se je povečal na skoraj 40 milijonov evrov. Uspešni so bili tudi pri zmanjševanju izgube. Ta je znašala 3,8 milijona evrov in je bila od predlanske nižja za 7 odstotkov. Tudi sa- mostojni podjetniki, ki sicer večino svojih izdelkov in storitev prodajo doma, so lani povečali prihodke na tujem trgu. V primerjavi z letom 2014 so jih lani ustvarili skoraj 14 odstotkov več. Gospodarstvo Savinjske statistične regije je po prvih podatkih Ajpesa lani ustvarilo malo manj kot 7,8 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 2 odstotka več kot v letu 2014. K rasti so predvsem prispevala podjetja iz celjske regije, ki so lani prihodke povečala za skoraj šest odstotkov. Čisti prihodki od prodaje podjetij iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline so bili v primerjavi s predlanskimi nekoliko nižji. Samostojni podjetniki v celotni Savinjski regiji so lani imeli 712 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, malo manj kot 51 milijonov evrov dobička in 4,8 milijona evrov izgube. Tudi število zaposlenih pri espejih se je lani povečalo. V celotni regiji za 255, samo na Celjskem pa za 230. JANJA INTIHAR Sporazum o prodaji več kot polovice Uniorja Slovenski državni holding (SDH), Alpen Invest in Zavarovalnica Triglav ter ločeno kapitalska družba in SDH, ki imajo skupaj 55-odstotni lastniški delež Uniorja, so podpisali sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic te zreške družbe. Unior je že nekaj časa na seznamu podjetij, ki jih želi država prodati, vendar kupcev do zdaj ni dobila. Razlog naj bi bil, da se zreška družba še vedno ni »rešila« svojega turističnega dela. Kot je znano, se je Unior v okviru sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki ga je pred dvema letoma podpisal z dvanajstimi bankami, zavezal, da bo prodal družbo TRC Krvavec in svoj program Turizem, pod katerega sodijo terme v Zrečah in smučarski center na Rogli. Ker pri iskanju kupca ni bil uspešen, je lani postopek prodaje ustavil, vendar naj bi ga v drugi polovici letošnjega leta ponovno začel. Zreška družba, za katero so v SDH že pred časom dejali, da sodi med letošnje najpomembnejše državne naložbe za prodajo, zadnji dve leti posluje zelo dobro. Uspešna je tudi letos, saj je v prvih treh mesecih ustvarila 3,8 milijona evrov čistega dobička, kar je za petino več kot v enakem obdobju lani. Kljub dobremu poslovanju lastniki Uniorju tudi letos ne bodo dobili dividend. Bilančna izguba družbe je namreč še vedno visoka. Konec preteklega leta je znašala 19,6 milijona evrov. JI Delavcem papirnice poplačali del terjatev Nekdanji delavci družbe Radeče papir, ki je pred štirimi leti šla v stečaj, so dobili prvo poplačilo dela prednostnih terjatev. Približno 240 delavcev je skupaj dobilo 600 tisoč evrov, kar je 27 odstotkov terjatev, ki so jih prijavili na račun neizplačanih odpravnin. Izplačilo delavcem je omogočil umik tožbe enega od dobaviteljev opreme, je povedal predsednik sindikata Pergam v papirnici Stane Klanšek. Nekdanji delavci radeške družbe so v stečaju prijavili za 3,4 milijona terjatev, od tega 1,1 milijona evrov za plače in 2,3 milijona evrov za odpravnine. S tokratnim poplačilom in z denarjem, ki so ga po stečaju dobili iz jamstvenega sklada, so se terjatve delavcev zmanjšale na približno 2,2 milijona evrov. Glede poplačila teh terjatev v sindikatu niso najbolj optimistični, saj premoženja, ki je še naprodaj, ni več veliko. V sindikatu so sicer veseli, da je pred dvema letoma na pogorišču propadlega podjetja spet stekla proizvodnja in da družba Radeče papir Nova, ki je v lasti dubajskega sklada, spet zagotavlja delovna mesta. Trenutno zaposluje 180 ljudi, ker pa se proizvodnja povečuje, pričakujejo še dodatne zaposlitve. JI Tuš se je končno razkril - a šele za leto 2014 Medtem ko so podjetja že začela javno objavljati podatke o lanskem poslovanju, je celjski Tuš te dni objavil šele poročilo za predlani, čeprav bi to moral storiti najkasneje pred osmimi meseci. Letno poročilo razkriva, da je Skupina Tuš leta 2014 ustvarila 604 milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 51 milijonov evrov manj kot leto prej, ter imela kar 122 milijonov evrov čiste izgube. Največ prihodkov in tudi največ izgube je ustvaril trgovski del Engrotuš. Imel je 106 milijonov evrov izgube, kar je dvakrat več kot v letu 2013. V podjetju pojasnjujejo, da je izguba v največji meri posledica slabitev premoženja na Balkanu. Ukinitev trgovin v Bosni in Hercegovini v drugi polovici leta 2014 je po trditvah vodstva kriva tudi za nižje prihodke, ki so padli pod pol milijarde evrov. Predlani so v Skupini Tuš za skoraj 700 zmanjšali število zaposlenih, od tega se je v Engrotušu število zaposlenih zmanjšalo za 160. Družbe, ki sestavljajo Skupino Tuš, to je Engrotuš, Tuš Holding in Tuš Nepremičnine, so od lanskega maja že drugič v postopku preventivnega prestrukturiranja. Konec letošnjega januarja se je skupini s finančnimi upniki uspelo dogovoriti o reprogramiranju obveznosti do leta 2020. JI KSSEHR Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško / Energy Agency of Savinjska, Šaleška and Koroška Region / Koroška 37a / SI - 3320 Velenje / Slovenija Na podlagi 35. člena Zakona o Zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93,66/93,66/93,45/94 - odi. US, 8/96,31 /00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 21. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Uradni vestnikMO Velenje, št. 18/2006, Uradni list RS, št. 47/2006 in št. 53/2006) in 12. člena Statuta Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Svet zavoda KSSENA objavlja javni natečaj za imenovanje DIREKTORJA Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba naravoslovne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - znanje slovenskega jezika, - znanje vsaj enega svetovnega jezika, - vodstvene sposobnosti. Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti ob drugih dokazilih tudi življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. Naloge direktorja: - zastopa in predstavlja zavod, - načrtuje, organizira in vodi strokovno delo ter poslovanje zavoda in odgovarja za zakonitost in strokovnost dela, - sodeluje pri delu strokovnega sveta in sveta zavoda brez pravice odločanja, - nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, - predlaga svetu sprejem strateškega načrta, - sprejema letni program dela in finančni načrt, - sprejema akt o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani, - sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani, - sprejema kadrovski načrt, - sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, - sprejema druge akte zavoda, če ni s predpisi ali s tem odlokom določeno, da jih sprejema svet zavoda, - sklepa pogodbe za izvajanje dejavnosti zavoda, - skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja zavoda, - oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev, - skrbi za promocijo zavoda, - skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami, - določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost, - izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za proučitev določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog iz svoje pristojnosti, - odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno zakonodajo, - imenuje namestnika direktorja in druge delavce s posebnimi pooblastili, - sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima, - zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi, - poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda, - pripravi letno poročilo o delu in poslovanju zavoda, - izvršuje sklepe in druge odločitve sveta zavoda in izvaja sprejete kratkoročne in dolgoročne programe ustanovitelja, - skrbi za dobro gospodarjenje s sredstvi, - opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda. Za aktivno znanje slovenskega jezika kot enega izmed svetovnih jezikov se šteje, če je oseba v razpisu zahtevano izobrazbo dosegla na slovenski šoli ali končala vsaj slovensko štiriletno srednjo šolo.Osebe, ki nimajo končanih ustreznih slovenskih šol, potrebno znanje slovenščine dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji. Pri tem se šteje, da visoko raven znanja slovenščine obvlada, kdor je uspešno opravil preizkus po izobraževalnem programu za slovensko gimnazijo oziroma tej ustrezno štiriletno šolo. Pogoj aktivnega znanja drugega svetovnega jezika se šteje za izpolnjenega, če je kandidat pridobil potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika (angleščina/ nemščina) ali če se je kandidat šolal v tujem jeziku (pridobil stopnjo izobrazbe - osnovno, srednjo, do-ali podiplomsko v državi, v kateri je to materni jezik) ali je dosegel VII. stopnjo izobrazbe v okviru študija enega izmed svetovnih jezikov ali je 6 mesecev ali več opravljal dela visokošolske zahtevnosti v tujini v tujem jeziku ali je uspešno opravil izpit iz tujega jezika na dodiplomskem študiju. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo najmanj pet let delovnih izkušenj in od tega vsaj 3 leta na vodilnem delovnem mestu. Zaželeno je, da imajo kandidati, ki se bodo na razpis prijavili, izveden najmanj en projekt v vlogi vodje projekta/koordinatorja na programu IEE in/ali na programih teritorialnega sodelovanja (Cilj3) ter da kandidati priložijo vizijo razvoja zavoda za mandatno obdobje 4 let v skladu z evropskimi energetskimi smernicami, programi Evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju 2014-2020 ter okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Kandidat mora k prijavi priložiti: • življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje; • izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere morajo biti razvidna vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena; • opis zahtevanih delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje zahtevanih pogojev in vodstvene sposobnosti (opis mora vsebovati navedbo delodajalca oz. druge fizične ali pravne osebe, za katero je kandidat opravljal delo, datum začetka in konca opravljanja dela ter opis dela); • izjavo/dokazilo o aktivnem znanju enega svetovnega jezika; • dokazilo o delovni dobi - izpis o obdobjih zavarovanja, • program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje, • potrdilo/ izjavo kandidata o nekaznovanosti, • izjavo kandidata, da za namen razpisnega postopka dovoljuje Svetu Zavoda KSSENA, ki objavlja razpis, pridobitev potrebnih podatkov iz uradnih evidenc, • izjavo kandidata, kjer s podpisom jamči za verodostojnost podatkov in listin. Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa po pridobitvi soglasja ustanoviteljev zavoda. Mandat direktorja traja štiri leta. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku osmih (8) dni po izdaji odločbe o izbiri. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici s pripisom »Razpis za direktorja Javnega zavoda. Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško - Zavod KSSENA, NE ODPIRAJ!« v petnajstih (15) dneh po objavi javnega razpisa na Zavodu za zaposlovanje, spletnih straneh Zavoda KSSENA in tedniku Novi tednik, na naslov: Svet javnega Zavoda KSSENA, Titovtrg 1, Velenje. Oseba, pristojna za posredovanje informacij v zvezi z javnim razpisom je Nedisa Trumič, 03-8961-520, Zavod KSSENA. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Predsednik Sveta zavoda KSSENA Dr. Adnan GLOTIĆ poslenih pri samostojnih podjetnikih niso 6 IZ NAŠIH KRAJEV Razpis za upravnika gledališča podaljšali Delavci tudi sami k prijavi osebno povabili več uglednih strokovnjakov CELJE - Mestna občina je na pobudo Sindikata delavcev Slovenskega ljudskega gledališča Celje (SLG Celje) do vključno 16. maja podaljšala rok za prijave na razpis za delovno mesto upravnika gledališča v naslednjem mandatu. V sindikatu so opozorili, da je bil razpis objavljen na precej netran-sparenten način, kar v občini zavračajo. Kot pravijo, so razpis objavili pod enakimi pogoji in z enakimi roki kot vse ostale razpise za direktorje javnih zavodov. Sindikat je v svojem pismu občini zapisal, da je občinska komisija za imenovanja razpis za delovno mesto upravnika gledališča objavila na precej netransparenten način - v dnevih med prazniki in le v lokalnem časopisu. Po prepričanju sindikata bi glede na način objave primerni kandidati iz slovenskega prostora težko izvedeli za razpisano delovno mesto. Predsednik sindikata Damjan M. Trbovc je dejal, da so razpisi prepogosto objavljeni brez misli o tem, kaj želi ustanovitelj nekega javnega zavoda z njimi doseči. Dodal je še, da je razpis sicer ustrezal vsem pravnim in formalnim zahtevam, kljub temu pa je bil dokaj neži-vljenjski. »Kot kandidat se v le treh dneh težko odzoveš na razpis za umetniškega vodjo gledališča. Četudi si že leto dni vnaprej razmišljal o programu in ga pripravljal, je to zelo kratek čas. Poleg tega gre za specializirano delovno mesto in večina ljudi, ki so ga sposobni zasesti, je bila v katerem drugem gledališču že zavrnjena na način, ki ni primeren. Na primer z besedami >lepo, da ste se potrudili, vendar že imamo kandidata<. V sindikatu menimo, da to ni prav. Edina prava pot je, da zmaga najboljši, in to si želimo.« Čas za nove vizije? Delavci so tudi sami k prijavi osebno povabili več ugle- Na prvi razpis za upravnika SLG Celje so se prijavili štirje kandidati, možnost prijave pa je sedaj odprta še vse do ponedeljka, 16. maja. dnih strokovnjakov. Po besedah predsednika sindikata to ne kaže na nezaupanje do sedanjega vodstva in upravnice mag. Tine Kosi. »Nočem razprave zapeljati v takšno smer. A je vseeno celjsko gledališče včasih morda nekoliko prezrto. Poklicali smo nekaj ljudi, za katere menimo, da bi bili lahko primerni za to delovno mesto. Gre za ljudi, ki so dovolj odgovorni in so svoje delovne izkušnje že v drugih gledališčih nabirali kot umetniški vodje. Gre za to, da pridejo pokazat in povedat, kaj mislijo, ter predstavit svojo vizijo,« je dejal Trbovc. Kakšne pa so sicer razmere za zaposlene v SLG Celje? Damjan M. Trbovc jih je označil za dinamične. Dejal je, da se sindikat ukvarja predvsem s stiskami zaposlenih, ki so osebne narave. Polovica zaposlenih po njegovih besedah ne dosega niti minimalnega osebnega dohodka, kar zahteva pozornost glede moralne in pravne plati delovanja zavoda. Vendar večjih nesoglasij znotraj kolektiva ni. Štirje kandidati iz treh mest V Mestni občini Celje očitke sindikata glede ne-transparentnega načina objave razpisa zavračajo. Kot pravijo, so razpis za prosto delovno mesto upravnika SLG Celje pripravili pod enakimi pogoji in z enakimi roki kot vse ostale razpise za direktorje zavodov. »Razpis je bil objavljen po sprejemu sklepa komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade 26. aprila v tedniku Celjan, na spletni strani občine in na zavodu za zaposlovanje, ki objavlja prosta delovna mesta na svojem portalu, ki je namenjen celotni Sloveniji. Prijavljeni kandidati so iz treh različnih mest, kar zanika namigovanja o netran-sparentnosti,« so zapisali. In dodali, da se glede imenovanja upravnika še ne mudi, zaradi česar se je komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade odločila, da ga podaljša. Na prvi razpis so se sicer prijavili štirje kandidati. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Dnevna soba, ne parkirišče Urbani sprehod po Kosovelovi ulici - Dijaki GCC opozorili na netrajnostne rešitve Gorazd Furman Oman: »Če bi ukinjali avtomobile, bi lahko vzpostavili javni potniški promet, s tem bi bil zrak čistejši, ljudje bi se lahko odrekli enemu avtu in s prihranjenim denarjem počeli kaj bolj pomembnega - na primer otroke poslali na šolanje v tujino, od koder bi ti prinesli nove ideje. Ko se globalno kolesje zavrti, prinese kakovost bivanja v mestu in tega se pri nas še ne zavedamo.« Dijaki so s pomočjo maket predstavili svoje zamisli o ureditvi Kosovelove ulice, da bi bila ta prijaznejša zanje, za stanovalce, pešce in kolesarje. Na koncu so posadili nekaj sadik. CELJE - Zavod Metro SR je že peto leto zapored pripravil urbani sprehod po mestu in se tako pridružil globalni akciji, ki jo v začetku maja z imenom »Jane's Walk« pripravijo po celem svetu. Celjski sprehod je tako kot ostali ozaveščal o pomenu mest in medsebojnem povezovanju prebivalcev ter spodbujal k pešačenju po mestnih opravkih. Letos so sprehajalci preučevali Kosovelovo ulico ter ugotavljali prednosti in pomanjkljivosti njene ureditve z vidika trajnostne mobilnosti. Prvo leto akcije v Celju je zavod pripravil sprehod po mestnem jedru z naslovom (O)živimo mesto, naslednje leto so udeleženci hodili po soseski Slavka Šlandra in preverjali, kako je poskrbljeno za pešačenje otrok v šolo. Sledil je sprehod po Kareju 9 z naslovom Živeti v starem mestnem jedru, lani pa v Mestni četrti Lava, kjer so preverjali prostore za druženje. Danes stopata v ospredje dostopnost in kakovost bivanja, iz osredotočenosti na avtomobile se načrtovalci prostora usmerjajo na človeka, na kar opozarjajo tudi urbani sprehodi. Peš ali z avtom? Kosovelovo ulico sta urbanista in arhitekta Mojca in Go- razd Furman Oman iz zavoda Metro SR letos izbrala skupaj z dijaki četrtega letnika likovne smeri Gimnazije Celje - Center, saj jima predavata na temo traj-nostnega urbanizma. Dijaki so pripravili predloge in makete boljših urbanističnih rešitev ulice, ki bi bile naravnane na potrebe pešcev in kolesarjev, ter večjega povezovanja med ljudmi, ki živijo v soseski. V petek so se sprehodili po ulici in predstavili svoje zamisli. Kot pravi Gorazd Furman Oman, je v Kosovelovi ulici združeno vse, kar je narobe z vidika trajnostne mobilnosti. Ulica je namenjena vozilom, enako vse proste površine ob šolah, kjer parkirajo učitelji, otroci pa so za ograjo. Na koncu ulico preseka obvoznica, pod katero je podhod, ki odvrača od pešačenja. »Mesto je naša dnevna soba, ne parkirišče in tega se premalo zavedamo.« »Trajnostna mobilnost daje poudarek na kakovosti življenja in nas uči, kar smo nekoč že znali, ko smo hodili peš ali se vozili z avtobusom,« pravi Furman Oman. Pri tem je di- jake opozoril, da velja dobro razmisliti, ko se bodo ob prvi plači odločali, ali bi kupili avto ali ne. »Izračun kaže, da je treba polovico plače vsak mesec dati za avto in vse z njim povezane stroške. Namesto tega bi si lahko vsak mesec raje privoščili potovanje, kulturne prireditve, izobraževanje otrok ...« Zamisli dijakov Dijaki so predlagali, da bi namesto javnega parkirišča pred Gimnazijo Celje - Center uredili park, da bi prostor pri šoli, ki ga zasedajo avti, spremenili v površino za druženje in rekreacijo, avtomobili pa bi se umaknili v podzemno garažo. Tudi telovadnica bi po zamisli dijakov lahko imela ravno streho in na njej bi bili rastlinjaki. V nadaljevanju bi ulico lahko brez večjih stroškov spremenili v pešcem in kolesarjem bolj prijazno z drugačnim tlakom, barvami. »Pri tem gre predvsem za zavest tistih, ki odločajo, in za to, da ljudje te spremembe sprejmejo.« Dijaki so se ukvarjali tudi s prostorom pred bloki, kjer so parkirišča odstranili in jih prestavili pod zemljo, na proste površine pa posadili drevesa, postavili igrala, klopi, vrvice za sušenje perila ... »To je prostor, kjer lahko stanovalci sami prispevajo k njegovemu urejanju in s tem k večjemu druženju. Če si na travo pri-neseš ležalnik, za to ne potrebuješ odloka,« pravi Gorazd Furman Oman. Sicer pa je bil namen vsega dogajanja na letošnjem urbanem sprehodu tudi ta, da bi mladi o teh temah razmišljali, saj bodo nekoč sami v vlogi odločevalcev pri urejanju prostora. TC, foto: GrupA Mestna tržnica Celje 14. maj od 10. do 20. ure www. odprtakuhna. si IZ NAŠIH KRAJEV 7 Šolarji s Polzele so letos sodelovali drugič in prikazali romunsko podeželje. Tudi enega od plesov so se naučili. V oddelkih podaljšanega bivanja Iz Grčije izvirajo tudi olimpijske igre, so med drugim predstavili učenci so pridno zbirali različen material o deželi in ugotavljali podobnosti med Romunijo in Slovenijo. OŠ Hudinja in pritegnili k fotografiranju številne mimoidoče. Mojca Kolin, ravnateljica OŠ Frana Roša, ki je koordinatorica projekta Evropska vas. Učenci šole so letos predstavili Nemčijo. Viteza Rok Jošt in Blaž Jesenek iz OŠ Vojnik sta med drugim predstavljala Malto. Sicer sta se čisto dobro vživela, le nekoliko vroče jima je bilo v kostumih. Na odru je nastopila tudi zasedba Abba ... Ne sicer prava, temveč posnemovalci iz OŠ Primoža Trubarja Laško. Privlačna Evropa po zamislih mladih Z Zelenim valom junija na izlet CELJE - Krekov trg so tudi na letošnji dan zmage in dan Evrope preplavili mladi, ki so na zaključni prireditvi projekta Evropska vas predstavili, kaj vse so izdelali in kaj vse so se naučili v zadnjih mesecih, ko so proučevali izbrano državo. Če je evropska realnost fakultete za družbene in po- vedno bolj siva, pa so pisane stojnice in živahen vrvež otrok, ki so se trudili kar najbolje predstaviti izbrano državo, dajali vtis povsem drugačne Evrope - privlačne, vredne raziskovanja in odkrivanja lepot. Letos je sodelovalo 22 osnovnih in šest srednjih šol, poleg katerih so sodelovali še otroci iz Vrtca Zarja Celje, študenti mednarodne slovne študije ter mladi iz Celjskega mladinskega centra. Značilnosti posameznih evropskih držav z njihovo zgodovino, kulturo, običaji in kulinariko so predstavili na stojnicah, na odru pa so s pesmijo in plesi še dopolnili sliko o izbrani državi ter tako prispevali k boljšemu poznavanju in razumevanju naših evropskih sosedov. Cilj projekta je namreč spodbujanje medkulturnega razumevanja, strpnosti in solidarnosti ter zavedanja lastne kulturne identitete, pravi Mojca Kolin, ravnateljica OŠ Frana Roša Celje, ki je četrto leto koordinatorka projekta. »Odziv šol je zelo dober, otroci so tudi vedno znova navdušeni, saj vsako leto spoznavajo drugo državo. Presenečena sem, koliko domiselnosti in novega je na ogled na vsakokratni zaključni prireditvi. To je rezultat celoletnega dela, ki ni omejeno le na čas izven pouka. Šole pri tem povezujejo tudi več drugih projektov. Pri zaključni prireditvi pa pomaga Mestna občina Celje.« Tudi letos je bilo na stojnicah mogoče na slikah, plakatih in reliefih spoznavati zanimivosti dežel, si za spomin vzeti kakšen droben izdelek ali poskusiti značilno jed, se fotografirati v družbi junakov iz daljnih dežel ali zapeti in zaplesati na katero od prepoznavnih, večinoma evrovizijskih pesmi, ki so se slišale z odra. Prijetno dopoldne torej, ki je popestrilo mestno dogajanje. TC, foto: SHERPA Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Pod-jed, je na sporedu Radiu Celje že devetnajsto leto. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Že tradicionalno bomo pripravili izlet v zeleno, ki se ga veselimo skupaj s štiridesetimi izžrebanimi potnicami in potniki. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo ta mesec objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo v začetku junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo v soboto, 11. junija odpravili na Celjsko kočo, še prej pa si bodo v Žalcu ogledali vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin. Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Ponovno v indijskem filmu CELJE - Med prvomajskimi prazniki so v Sloveniji ponovno snemali indijski film z naslovom Naanu Mattu Varalakshmi. Dvajsetčlanska ekipa, ki je pripotovala v Slovenijo za sedem dni, se je ustavila tudi v Celju in naredila nekaj romantičnih posnetkov. Film bo premierno prikazan v Indiji že letos konec junija. Ker zgodba govori o motokrosu, pričakujejo, da bo film v Indiji in širše požel velik uspeh. V objemu naravnih sloven- skih lepot je filmska ekipa posnela še zadnje kadre, in sicer dve romantični pesmi, ki bosta del filma. V glavni vlogi sta zaigrali novi vzhajajoči zvezdi Puneet Nandan Manjunath in Malavika Mohanan. Celotni proračun filma znaša 800 tisoč evrov. Vodenje snemanja filma v Sloveniji je tudi prevzela RTA-agencija. Vodja projekta Katarina Karlovšek, ki z indijsko filmsko produkcijo sodeluje že od leta 2012, meni, da Slovenija s svojimi naravnimi lepotami in slikovitimi mesti zelo pritegne indijske filmarje. Za Slovenijo je to odlična turistična promocija na 1,2-milijardnem indijskem trgu. BGO Kupon št. 2 i Ime ! Priimek 1 Naslov Telefonska številka 1 Kupon pošljite na dopisnici na naslov: ; Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, j s pripisom Za izlet z Zelenim valom. 8 IZ NAŠIH KRAJEV & ^ Ä Prepoved je bila bolj v glavah Prvo uradno Florjanovo nedeljo po drugi svetovni vojni so gasilci pred 25 leti pripravili na Kalobju KALOBJE - V gasilskih pravnih aktih v času socialistične Slovenije sicer nikjer ni pisalo, da uniformirani gasilci ne smejo vstopiti v cerkev. To je bilo izrecno prepovedano le v primeru gasilskih pogrebov. »Ko smo se na primer poslavljali od svojega gasilskega tovariša in so krsto odnesli v cerkev, smo se morali mi umakniti. In mene je to motilo,« pove Janko Cerkvenik, pobudnik ideje, danes tudi predsednik Gasilske zveze Šentjur in namestnik predsednika Gasilske zveze Slovenije. Svojo gasilsko kariero je leta 1970 začel na domačem Kalobju. Prostovoljno gasilsko društvo Kalobje bo prihodnje leto obeležilo 50 let delovanja. Tik Janko Cerkvenik je bil med glavnimi pobudniki za prvo Florjanovo nedeljo v Sloveniji po drugi svetovni vojni. (Foto: GrupA) pred 25. obletnico sta o prelomnem praznovanju začela razmišljati Cerkvenik kot dolgoletni tajnik kalobških gasilcev in takratni kalobški župnik Vilibald Brglez. »Čeprav je bila politična pomlad že v razcvetu, so bili gasilci v cerkvi še vedno nekaj nepojmljivega. Bil je čas pred osamosvojitvijo in takšen tektonski premik smo lahko organizirali samo v prijaznem podeželskem okolju, kjer smo bili ljudje za kaj takega dovolj povezani. Še danes sem hvaležen kolegom gasilcem in krajanom, ki so naju pri tem podprli,« pove Cerkvenik. V zvezi s prvo organizacijo Flor-janove nedelje negotovosti in dvomov namreč ni manjkalo. Za gasilsko organizacijo je bilo vse skupaj nepredstavljivo, a tudi za cerkvene kroge to ni »Sv. Florjan je že od nekdaj zavetnik evropskih gasilcev. Zanimivo pa je, da smo ga slovenski gasilci uradno za svojega zavetnika priznali šele lani. Na zunaj nas prejšnji sistem ni tako zelo omejeval, kakor nam je postavil učinkovite zavore v glavah. In tega se ne moremo znebiti še danes.« bilo ravno nekaj vsakdanjega. »Bilo je precej negativnih telefonskih klicev, s katerimi so posamezniki z lokalne in tudi z državne ravni bolj ali manj odkrito nasprotovali temu dogodku. Potem ko nam jo je zagodlo še vreme, do zadnjega nismo vedeli, če se nam bo pri maši sploh kdo pridružil,« spomine tistega časa niza Cerkvenik. »Ampak resnici na Pred 25 leti so PGD Kalobje vodili predsednik Ivan Gračner, poveljnik Zdravko Hribernik in tajnik Janko Cerkvenik. Župnijo je vodil župnik Vilibald Brglez. Kot stolni kanonik v Mariboru se je na vabilo kalobških gasilcev takrat slovesnosti udeležil dr. Stanislav Lipov-šek. Za bogato okrasitev cerkve je poskrbel Drago Jančič, igrala je godba Vrh nad Laškim, prepeval je Moški pevski zbor iz Vojnika. Slavnostnega postroja so se udeležili gasilci iz Planine, Dobja, Šentjurja, Lokarij, Dramelj in Prevorja, iz Šentvida pri Grobelnem, iz Šen-truperta, Prožinske vasi in Vinske Gore - velika večina v uniformah. Likovna dela bodo krasila nove prostore ŽALEC - Dom Nine Pokorn Grmovje je po sedmih letih obnovitvenih del dobil prenovljene prostore in tudi obnovljeno fasado. Notranje prostore doma bodo krasila likovna dela, ki so jih podarili likovniki iz bližnje in daljne okolice. V Domu Nine Pokorn, po- goje bivanja stanovalcem, ki sebnem socialnovarstvenem zaradi slabših psihofizičnih zavodu, nudijo temeljne po- sposobnosti niso zmožni ži- veti samostojno. S pomočjo evropskih in lastnih sredstev jim je uspelo vse stavbe prenoviti, saj imajo novi standardi višje zahteve. »Počasi smo obnovili vse oddelke, večposteljne sobe smo spremenili v eno- in dvoposteljne sobe z lastnimi sanitarijami. Danes imamo le še nekaj triposteljnih sob in še to na oddelkih, kjer so nepomični in deloma pomični stanovalci,« je razložil direktor zavoda Tomaž Lenart. Ob koncu obnovitvenih del so v vodstvu zavoda dobili idejo, da bi obnovljene prostore popestrili z likovnimi deli. Povabili so likovnike iz bližnje in daljne okolice. »Zelo smo veseli, da so se temu povabilu odzvali in da so štiri dni ustvarjali na Grmovju,« je dodal Tomaž Lenart. »Ko sem svoje prijatelje likovnike obvestila, da bi tukaj ustvarjali in nato svoje slike darovali za popestritev doma, se je sprožil plaz navdušenja. Najprej se jih je prijavilo 15, končno pa nas je bilo 31 likovnikov, ki smo tukaj ustvarjali s takšnim navdušenjem, da danes, ko gledate te slike, težko verjamete, da smo vsi sami amaterji,« je razložila navdušenje likovnikov Mojca Korošec, vodja likovne sekcije v Kulturno-umetniškem društvu Polzela. Utrinki iz okolice zavoda so bili njihov navdih. Če bi lahko, bi slikali tudi obraze stanovalcev in zaposlenih, saj po mnenju Mojce Korošec iz njih sijeta prijaznost in toplina. BGO Foto: SHERPA Ob Mednarodnem dnevu čebel vas Pokrajinski muzej Celje vabi na brezplačno otroško delavnico PANJSKE KONČNICE (POSLIKAVA NA ki bo v petek, 20. maja 2016, ob 15. uri ^ v Stari grofiji (Muzejski trg 1, Celje). Primerna je za otroke od 6 do 15 let. Prijave sprejemamo do 18. maja 2016. T: 03 428 09 62, M: 031 612 618 ali E: muzej@pokmuz-ce.si, W: www.pokmuz-ce.si. :S), Smeti jih še kar razdvajajo Mozirjani in Rečičani za dolgoletno onesnaževanje nočejo plačati GORNJI GRAD - Občina si še vedno prizadeva, da bi rešila vprašanje sofinanciranja zapiranja nekdanjega skupnega zgornjesavinjskega odlagališča komunalnih odpadkov. Gre za odlagališče Podhom, ki je na območju gornjegrajske občine. Dve od sedmih občin v tej dolini se na pozive za skupno sofinanciranje zapiranja ne odzivata. Gre za Mozirje in Rečico ob Savinji. Izračun sofinanciranja zapiranja je pripravljen tako, da upošteva število let odlaganja odpadkov iz posamezne občine ter število njenih prebivalcev. Pet občin - to so Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje in Solčava - se s tem, da morajo hudo rano v naravi odpravljati, strinja. Teh pet občin je odlagalo svoje komunalne odpadke v Podhomu vse do leta 2010. Za razliko od njih sta začela Mozirje oziroma Rečica ob Savinji svoje odpadke že desetletje prej voziti na odlagališče v Celju. Treba je še povedati, da je bila Rečica do leta 2007 z Mozirjem v skupni občini. Iz njune skupne občine je takrat nastala samostojna rečiška občina. Po zapiralnih delih je bila predlani na ministrstvo za okolje in prostor naslovljena vloga za izdajo odločbe o zaprtju odlagališča v Podhomu. V odločbi o zaprtju odlagališča bo tudi določeno, kako dolgo bo treba na njem še opravljati meritve ter skrbeti za obratovalna oziroma vzdrževalna dela. Tako je bilo treba predložiti tudi finančno jamstvo za tridesetletno obratovanje zaprtega odlagališča, kar je povzročilo zaplet. Znesek, ki bi ga morala plačati Mozirje in Rečica, ni visok, vendar ga občini kljub temu vsaj zaenkrat nista pripravljeni plačati. Občina Mozirje naj bi za sofinanciranje zapiranja prispevala 16 tisoč evrov in Rečica ob Savinji devet tisoč. Občinski svet Rečice ob Savinji je lani spomladi sprejel celo sklep, da ta občina pri sofinanciranju zapiranja odlagališča Podhom ne bo sodelovala. Na Rečici menijo, da se je zakonodaja po koncu njenega odlaganja odpadkov toliko spremenila, da ti stroški ne bi nastali oziroma bi bili nižji. Za rešitev problema sofinanciranja zapiranja dolga leta skupnega odlagališča sta bila na zadnjo sejo gornjegrajske-ga občinskega sveta povabljena župana Mozirja in Rečice ob Savinji. Tam naj bi javno izrazila stališči svojih občin, vendar se seje nista udeležila. »Za reševanje problema iščemo pomoč ministrstva, saj želimo problem rešiti in odlagališče zapreti,« pravi gornjegrajski župan Stanko Ogradi. »Odlagališče je prekrito, poskrbljeno je za odpli-njanje. Lahko rečem, da smo v zaključni fazi,« odgovarja o zapiranju odlagališča v Podhomu župan. Upravljavec odlagališča, ki ima status odlagališča v zapiranju, je javno podjetje Komunala Gornji Grad. BRANE JERANKO IZ NAŠIH KRAJEV 9 »Čeprav sem že veliko let odseljen, še vedno s ponosom povem, da sem Kalob-čan. In zato sem toliko bolj vesel, da se je ta demokratična prelomnica zgodila ravno na Kalobju. Poleg bogate zgodovine in izjemnih posameznikov je tudi to eden izmed razlogov, zaradi katerega bi morali biti domačini še bolj ponosni nase in na svoj kraj.« ljubo resnih poskusov, da bi nas ustavili, ni bilo. Vseeno se šele s časovnim odmikom zavedam, kako lahkoverno smo se tega lotili.« Če je bila prva uradna gasilska maša na nek način provokacija, je bila tudi del dolgoročnih, neustavljivih demokratičnih sprememb, ki so prinesle več širine tudi v gasilske vrste. Hkrati gre za obuditev stare slovenske in evropske tradicije. Danes so florjanjevanja razširjena po vsej državi in tovrstne gasilske slovesnosti so že ne- kaj povsem samoumevnega. Mnoga društva - na primer na Planini pri Sevnici in v Lokarjah - gojijo pravo tradicionalno obliko, ko gasilci na god sv. Florjana s petjem po hišah zbirajo slanino, jajca in druge darove. Na Florjanovo nedeljo pa za širšo skupnost pripravijo jajčno omleto iz kakšnih tisoč jajc. Takšno pogostitev so na primer preteklo nedeljo že tradicionalno pripravili tudi na Sv. Rozaliji pri Šentjurju. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA 25. obletnice prvega florjanovanja po drugi svetovni vojni se je udeležilo večino tistih, ki so prisostvovali tej pomembno prelomnici tudi takrat. Tudi tokrat je bogoslužje vodil dr. Stanislav Lipovšek, sodelovali so člani MPZ Vojnik in godbe Vrh nad Laškim. Od cvetja do koles Da bo Dobrna še lepša ... DOBRNA - Turistični kraj je v nedeljo dopoldne poživila prireditev Pomladni cvetlični sejem, ki jo je pripravilo turistično društvo. Na tržnici, kjer je bilo veliko cvetja, je bila za vsako gospodinjstvo namenjena po ena brezplačna lončnica. »To ima simbolični pomen. Tako spodbujamo, da bi bila naša gospodinjstva še bolj ocvetličena in nasploh še lepše urejena,« je povedala predsednica Turističnega društva Dobrna Marija Deu Vrečer. Ena simbolična lonč- nica seveda ne zadostuje, zato je bilo na tržnici mogoče kupiti cvetje treh različnih ponudnikov. Na cvetličnem sejmu je bila prav tako stojnica turističnega društva in projekta invalidom prijazne občine. Ob tej stojnici je bilo mogoče izmeriti količino holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka. »Cvetlični sejem vsako leto popestrimo, saj ga tako obišče več obiskovalcev, ki se zato zadržijo daljši čas,« poudarja predsednica turističnega društva. Lani je bila tako slovesna posaditev potomke vinske trte z Lenta, letos je bil pravi kolesarski praznik. Tako so bila razstavljena starodobna obrtniška kolesa domačega zbiralca Petra Habeta in to od šiviljskega do gasilskega. Poleg tega je bilo mogoče videti promocijsko vožnjo skupine starodobnih kolesarjev. Kolesarji domačega kluba Krokar so po drugi plati predstavili najsodobnejša kolesa. Poleg tega je skupina domačih otrok predstavila vožnjo z mono kolesi, na enem samem kolesu. BJ, foto: GrupA Slovenija kot del Evrope in sveta ŠENTJUR - Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez je pred dnevi obiskal Šentjur. V Ipavčevem kulturnem centru je v pogovoru s poslanko državnega zbora Anito Koleša spregovoril o prihodnosti Slovenije v Evropski skupnosti. Pred tem se je predsednik udeležil odprtja poslanske pisarne svoje strankarske kolegice Koleševe in prostorov lokalnega odbora stranke SMC. Anita Koleša je imela svojo poslansko pisarno doslej v prostorih Centra kulture Gustav. Skupno pisarno z lokalnim odborom SMC ima zdaj v Drofenikovi ulici 15, v prvem nadstropju Centra Selič. Poleg Brgle-za so se odprtja udeležili še Horst Hafner, namestnik generalnega sekretarja SMC, in šentjurski župan mag. Marko Diaci. StO Foto: arhiv SMC Predsednik lokalnega odbora Peter Jevšinek, poslanka DZ Anita Koleša, dr. Milan Brglez in Horst Hafner Mažoretke uspešne na državnem tekmovanju Konec minulega tedna je bilo v Novem mestu odprto državno tekmovanje Mažo-retne zveze Slovenije. Ekipe iz Liboj, Laškega in Radeč so bile zelo uspešne in zmagovalke imajo možnost sodelovanja na mednarodnem tekmovanju v Vinkovcih. Mažoretna skupina Liboje šteje 28 deklet, ki prihajajo iz Liboj, Zabukovice, Griž in Galicije. Skupina deluje od leta 201з. Letos so dekleta prvič nastopila na državnem tekmovanju. V soboto so najprej nastopile mlajše deklice, stare do deset let. Od trinajstih deklic jih je sedem dobilo zlata in šest srebrna priznanja. V nedeljo so se tekmovanja udeležile tudi kadetinje. Skupina trinajstih deklic, starih od pet do trinajst let, je tekmovala v kategoriji skupine s pom pomi. V kategoriji, kjer je tekmovalo pet skupin, so dekleta osvojila zlato medaljo. Po vrnitvi domov jih je pričakalo presenečenje. Krajani so jim pripravili sprejem in jim tako čestitali za uspeh. »Bil je res krasen sprejem, ki ga nismo pričakovale. Mažorete so nas krajane zelo povezale. Smo ena razširjena družina, s starši, tetami in strici, z babicami in dedki. Karkoli si dekleta ali njihove trenerke zaželimo, vedno nam nekdo priskoči na pomoč. In kot ve- Nova direktorica CUDV Državnega tekmovanja Mažoretne zveze Slovenije so se udeležile tudi druge skupine s celjskega območja. Dekleta iz Radeč so osvojila prvo mesto v skupini kadet palica in prvo mesto v skupini senior palica. Najmlajše so osvojile tudi zlato medaljo v skupini cici korak. Laščanke so osvojile drugo mesto v skupini junior palica in tretje mesto v skupini senior palica. dno dodajam, če tukaj ne bi bilo takšne podpore staršev, mažoret v Libojah ne bi bilo,« je povedala vodja Mažoretne skupine Liboje Alenka Polšak. BGO DOBRNA - Nova direktorica centra za usposabljanje, delo in varstvo, ki je namenjen otrokom in odraslim z motnjo v razvoju, je Breda Božnik. Na razpis za vodenje centra v prihodnjem mandatu so se javili štirje kandidati, pogoje sta izpolnjevali dve kandidatki. Nova direktorica Božnikova, ki je občanka Dobrne, je bila vrsto let zaposlena v celjskem javnem zavodu Socio, kjer je začela delati kot strokovna delavka ter nadaljevala kot vodja programa ter koordinatorka različnih projektov. Trenutno zaključuje magistrski študij. Bj 10 IZ NAŠIH KRAJEV Po prevoženih 7.760 kilometrih so se Bojan Žolnir, Andrej Čehovin, Dušan Pungartnik in Frenk Železnik polni vtisov srečno vrnili domov. Spet doma ŽALEC - Dva dni prej, kot je bilo načrtovano, so se domov vrnili štirje avanturisti, člani AMD Savinjska dolina iz Vrbja pri Žalcu, ki so se s Tomosovimi »štirkami« sredi aprila podali na več tisoč kilometrov dolgo pot v Maroko in nazaj. Srečno in brez nesreč ter večjih okvar so se po prevoženih 7.760 kilometrih domov vrnili Bojan Žolnir, Andrej Čehovin, Dušan Pungartnik in Frenk Železnik. Na cilju v domačem Vrbju so popotnike pozdravili domači, prijatelji in sponzorji mopedistične odprave. Dušan Pungartnik, ki je pred odhodom dejal, da bodo en, dva tri doma, je ob prihodu domov povedal: »Ni bilo ravno en, dva, tri. Bili so trije lepi, a naporni tedni. Daleč je to, izredno daleč. Na karti se ne vidi. Ko se voziš 12 ur na dan in prevoziš 400 kilometrov ter se zavedaš, kje je še cilj Casablanca in nato končni cilj dom, je to zelo daleč.« Pungartnik je še dejal, da je bila precej težja vožnja od cilja nazaj domov: »Naredili smo veliko napako, da smo si kot cilj postavili Ca-sablanco. Cilj bi moralo biti Vrbje. Tako bi verjetno psiha precej manj trpela in lažje bi preživeli teh 22 dni. Se mi zdi, da smo prišli do Casablance res en, dva, tri. Nazaj se je pa hudičevo vleklo.« Kot je povedal prvi mehanik odprave Bojan Žolnir, so se 50-kubični Tomosovi motorji tudi tokrat dobro izkazali. Pra- vih težav menda niso imeli, vse manjše napake pa so odpravili in popravili v desetih minutah. »Še največja okvara je bila pokvarjena sklopka na >prikoličarju<, ampak smo tudi to hitro rešili. Trikrat je bilo treba menjati predrte pnevmatike, dvakrat pregorele žarnice. A česa hujšega na srečo ni bilo.« Prihodnjič čez lužo Čeprav so šele dobro »razja-hali« svoje »tomose«, Pungar-tnik že snuje načrte za nove avanturistične podvige. Kam jih bodo motorji popeljali, še ne ve. »Morda na vzhod ali sever. Mogoče tudi po vsem motoristom tako ljubi poti >route 66< čez lužo.« A za to bo še čas. Najprej bodo strnili vtise z zadnje poti. Pripravili bodo tudi videofilm, saj so s kamero zabeležili vse pomembne dogodke, na poti pa so posneli tudi več kot tisoč fotografij. LK, foto: TT Država tokrat ni mačeha DOBRNA - Plaz v Zavrhu, ki je ogrozil stanovanjsko hišo družine Doler, država in občina že sanirata. Družina je plaz opazila sredi februarja letos, ko se je zvečer pogreznil del dvorišča. Še isti večer so ji priskočili na pomoč gasilci, ki so plaz prekrili. Takoj je pomagala tudi občina. Družina je nato za pomoč zaprosila občinski svet, svetniki pa so izrazili zaskrbljenost tudi zaradi drugih hiš, ki so neposredno pod Dolerjevo domačijo. Prošnjo za pomoč je družina poslala tudi ministrstvu za okolje in prostor, ki se je v tem primeru hitro odzvalo. Sanacija plazu, ki je grozil, da bo družina ostala brez doma, se je začela v preteklih tednih. Po pridobitvi projekta sanacije je občina objavila javno naročilo za izvajalca. Najugodnejša je bila ponudba v višini 72 tisoč evrov. Od tega zneska bo občina prispevala 16 tisoč evrov, ostalo bo plačala država. Občina bo plačala stroške projekta, nadzora in davek, kar ni med upravičenimi stroški. Stanje na gradbišču je obetavno. »Piloti so narejeni, vendar jih je mogoče sidrati in prednapeti šele po osemindvajsetih dneh,« pravi župan Martin Brecl, ki meni, da bo gradnja kljub temu končana do 30. maja. Takšna je namreč zahteva okoljskega ministrstva. BRANE JERANKO ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje Na Mednarodni muzejski dan vas v sredo, 18. maja 2016, ob 17. uri vabimo na javno vodstvo avtorja Blaža Verbiča po občasni razstavi Afrika 1931 - Foitovi fotografski spomini na steklu. V soboto, 14. maja 2016, ob 10. uri vas vabimo na zadnjo Glasbeno sobotnico. Glasbena pravljica: Slonček Babar Glasbeno popotovanje, polno naukov, namenjenih prav otrokom, ki svet šele spoznavajo. Pridružite se Slončku Babarju v Otroškem muzeju Hermanov brlog. Dvojna zmaga domačih godcev ŠTORE - V nedeljo je bilo v kulturnem domu srečanje ljudskih godcev, ki so prišli predvsem iz različnih delov Štajerske. Gre za prireditev z naslovom 1. televizijski festival ljudskih godcev, ki so jo pripravili v sodelovanju med ustvarjalci televizijske oddaje Polka in majolka ter skupino Veseli jahači iz Štor. V tekmovalnem delu je bilo osem točk različnih izvajalcev, ki so predstavljali izključno ljudsko glasbo. Med tekmovalci iz naših krajev so bili Izgubljene frizerke iz Zreč ter duet Marice in Jožeta iz Štor, ki sta osvojila tako prvo nagrado strokovne žirije kot tudi občinstva. Marica je igrala harmoniko, Jože pa klarinet. Izven tekmovalnega dela je bilo še sedem drugih nastopajočih, med njimi folklorna skupina Lintvar iz Šentjurja ter soorganizator, skupina Veseli jahači iz Štor, ki je povezana s tamkajšnjim konjeniškim društvom. BJ, foto: SHERPA Veseli jahači iz Štor so nastopili izven tekmovalnega dela. Med drugim so zaslužni za pripravo prireditve. Vino, salame in kruh privabijo VOJNIK - V kraju je bila v soboto prireditev Praznik vina, salam in kruha, ki jo pripravlja domače vinogradniško in vinarsko društvo. Na njej so podelili priznanja vinogradnikom in izdelovalcem najboljših salam. Med 161 ocenjenimi vzorci vina si je zaslužilo zlato diplomo kar 92 vin. Priznanje šampion ocenjevanja rednih trgatev je prejel vinogradnik Miran Kovač, čigar renski rizling je prejel oceno 18,43. Poleg tega je prejel Kovač za najvišje ocene kar treh vzorcev vin različnih sort že peto leto priznanje vinar leta. Prvič sta bili ocenjeni tudi dve penini, pridelani v občini Vojnik. Za eno od njiju je prejel še eno zlato medaljo Kovač. Med vini posebnih trgatev je prejel šampiona Mirko Krašovec, ki je prejel za jagodni izbor chardonnaya oceno 19,23. Priznanje salamar leta je dobil David Potočnik, ki je za svoj izdelek dosegel oceno 18,60. Med 38 ocenjenimi vzorci salam so prejeli zlata priznanja še Simon Lipovšek, Franc Bezovšek, Zoran Kovačevič in Dušan Fijavž. Po prireditvi, ki se je je udeležila množica obiskovalcev, je bila še brezplačna pokušina ocenjenih salam in ocenjenega vina letnika 2015. Ta je bila s kruhom domačih gospodinj. BJ, foto: LEA SREŠ V občini Vojnik imajo odlične vinogradnike. Najvišji priznanji za letnik 2015 sta prejela Miran Kovač in Mirko Krašovec (na fotografiji sta od leve proti desni). KRONIKA 11 Večna Kamenik in Tekačevo Kaj bo s sojenjem za štirikratni umor v Tekačevem, če bo Kamenik ostal v italijanskem zaporu? Neuradna novica o prijetju Kristijana Kamenika v Italiji, kjer naj bi ga priprli zaradi tihotapljenja droge (pri njem naj bi našli 50 kilogramov kokaina), tokrat v javnosti ni vzbudila veliko zanimanja. Tudi zato, ker to ni prvič, da Konjičana povezujejo z drogo. Celjska policija v torek še vedno ni imela uradnega obvestila italijanskih kolegov, da je Kamenik v tamkajšnjem priporu. A novica o prijetju postane zelo resna, ko se v povezavi s Kamenikom ponovno načne vprašanje, kaj bo s sojenjem v primeru Tekačevo, kjer je edini obtoženi za štiri brutalne umore. Kamenika v zadnjem letu, odkar je prišel na prostost iz zapora na Reki, celjska policija ni obravnavala v nobeni preiskavi, nam je dejal Boštjan Hmelak, vodja oddelka za organizirano kriminaliteto na Policijski upravi Celje. Tudi v zvezi z zadnjim, sicer največjim zasegom droge - sto kilogramov kokaina na območju Zreč - ne. Aprila zaseženi kokain je v Slovenijo med tovorom pripotoval ravno iz enega največjih pristanišč v Italiji, zato mnogi v naključja ne verjamejo. Vendar vsi dokazi, ki so do zdaj zbrani, in informacije o zreškem zasegu po naših podatkih izključujejo Kamenikovo vpletenost v omenjeno najdbo. Je imel majhno vlogo v združbi? Kaj zadnje Kamenikovo prijetje pomeni za celjske kriminaliste, je zaenkrat pre-uranjeno trditi. »Podrobnosti primera zdaj še ne poznamo, več bo jasno, ko nas bo itali- janska policija o tem obvestila,« dodaja Hmelak. Ko bo italijanska policija to storila, bo znano, kako naprej. Možno je, da bodo tukajšnji kriminalisti opravili kakšno hišno preiskavo na konjiškem območju, kjer je Kamenik živel, oziroma dodatno poizvedovanje, vendar so to domneve - vse do trenutka, ko se bosta italijanska in slovenska policija povezali. Za tovrstno preiskavo v Sloveniji je pomembno, kako so drogo pri Kameniku zasegli. Ali je bil le posrednik pri prenosu, tihotapljenju ali jo je le dostavljal? Tihotapci imajo v kriminalni verigi zelo dobro organizirane in dodeljene naloge. In če je nekdo samo prenašalec droge, to pomeni, da ni ravno v vrhu kriminalne združbe. Organizatorji tihotapljenja droge, še posebej tuji, so v takšnih združbah zelo dobro skriti in težko ulovljivi. Pomemben je tudi podatek, ali je drogo morda poskušal pretihotapiti v Slovenijo ali je z njo šel v Italijo. Vse to so informacije, ki so za takšno preiskavo ključnega pomena. Čakanje Kamenika na celjskem sodišču - medtem ko so ga v tujini že trikrat prijeli - čakata dve sojenji. V prvem sojenju mu očitajo preprodajo mamil konec devetdesetih let v Sloveniji. Ostali soobtoženi v postopku so krivdo že priznali in so bili že obsojeni. Sojenje Kameniku pa so iz tega primera izločili. Kljub temu da je bil v zadnjem letu na prostosti, se obravnava ni začela, ker je obramba predlagala izločitev temeljnih dokazov iz tega kazenskega spisa. Razlog za izločitev Kamenika iz so- Kristijan Kamenik na lanskem junijskem predobravnavnem naroku za primer Tekačevo. jenja ostalim je bilo njegovo prestajanje kazni zaradi drog v Srbiji in na Hrvaškem. Na sodišču na Reki je bil zaradi tihotapljenja droge namreč leta 2011 obsojen na osem let zapora. Leto pred tem so ga na Hrvaškem obsodili na enako kazen, a je hrvaško vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in soditi so morali še enkrat. Do pravnomočnosti sodbe je bil skoraj dve leti v priporu. Očitali so mu, da je na Hrvaško tihotapil heroin, nato pa ga s soobtoženimi preprodajal uličnim prodajalcem. Pečanje z drogo so mu pred prijetjem na Hrvaškem očitali še v Srbiji, kjer je prav tako nekaj časa prebil v zaporu. Brutalno Tekačevo Daleč najodmevnejša zadeva, ki čaka na razplet, pa je seveda štirikratni umor v Tekačevem leta 1997. Kamenik je v tem postopku še vedno edini obtoženi. 4. marca 1997 so pod streli neznancev umrli 73-letna Frančiška in 75-letni Štefan Poharc, 17-letna Viktorja in njena 36-letna mama Helena Krušlin. Umorjeni so bili na brutalen način, ves čas se govori tudi o trpinčenju žrtev. Motiv umora nikoli ni bil pojasnjen, čeprav se omenja, da je bil umor storjen iz ko-ristoljubja, saj naj bi Poharc imel veliko denarja. Kamenika so pred leti zaradi umorov že obsodili na 20 let zapora, vrhovno sodišče je nato sodbo razveljavilo. V drugem sojenju so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, toda višje sodišče je oprostilno sodbo razveljavilo. Nato so mu začeli soditi tretjič, vendar se je ustavilo, saj so Kamenika prijeli na Hrvaškem, brez njegove prisotnosti pa obravnave niso mogli nadaljevati. Zdaj se bo najverjetneje zgodilo enako. Predobravnavni narok v tej zadevi je lani sicer bil, a je sledil predlog obtoženčeve obrambe za izločitev večine dokazov. Nato se je primer spet ustavil. In bo verjetno stal še nekaj let, če Kameni-ka zaradi tihotapljenja drog obsodijo v Italiji. Dokazi so. Ohranjeni! Toda za kriminaliste vsa ta leta »Tekačevo« ni končano. »Na kraju dejanja sta bila najmanj dva storilca, preiskava pa poteka tudi v smeri iskanja več oseb,« nam je ta teden dejal vodja oddelka za splošno kriminaliteto na PU Celje Milan Vogrinec. Neuradno se v povezavi s Tekačevim omenja tudi moškega, čigar ime je policiji znano in ni slovenski državljan, nahaja pa se v eni od nekdanjih držav Jugoslavije, vendar policija do danes utemeljenih sumov, da bi bil moški vpleten, nima. V zadnjem letu, odkar je Kamenik v Sloveniji na prostosti, kriminalisti zaradi kakršnih koli pojasnitev okoliščin umorov z njim niso opravljali razgovorov niti niso izvajali dodatnih ogledov kraja dogodka. Del objekta, kjer se je zgodil umor v Tekačevem, še stoji, del je že porušen. Policija ima vse dokaze shranjene in tudi zavrača nekatere informacije, da je bila večina dokazov in sledi s kraja zločina v slabem stanju (razen športnih copat). »Obstajajo tudi biološke sledi s kraja dogodka,« dodaja Vogrinec. Če bi policiji uspelo prijeti sostorilca ali sostorilce, bodo ravno bio- loške sledi tiste, ki bodo pokazale na povezavo z umori. Tudi če bi prijeli še katerega osumljenca, preiskave ne bi omajalo to, da bi bil Kamenik po prijetju v Italiji v tamkajšnjem zaporu. Preiskava bi potekala tudi v smeri pojasnjevanja vpletenosti še druge osebe ali drugih oseb. Pogovor s Kamenikom v Italiji bi lahko izvedli z mednarodno pravno pomočjo. Sojenje bo počakalo Za Tekačevo pa mu med njegovim prestajanjem kazni v Italiji resda ne morejo v Celju. Uradnih podatkov v torek o prijetju v Italiji ni imel niti vodja Okrožnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl, ki je sicer tožilec v primeru Tekačevo. »O prijetju imam samo zaenkrat podatke, ki smo jih izvedeli iz medijev. Če trditve o prijetju in količini zasežene droge držijo, predvidevam, da mu bodo ob dokazanih obtožbah izrekli približno deset let zapora. To pomeni, da ta čas omenjeni ne bo dosegljiv slovenskim pravosodnim organom in da se bo zadeva Tekačevo spet časovno zamaknila. Razen v primeru, če bo sam zaprosil za prestajanje kazni v Sloveniji,« pojasnjuje višji državni tožilec. Kar je malo verjetno. Če bi, bi potem to storil že v času zapora v Srbiji in na Hrvaškem. Absolutni zastaralni rok za primer Tekačevo, upoštevajoč takratni kazenski zakonik, njegove določbe in sodni postopek, ki se je lani sicer začel z narokom, je 50 let. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (GrupA) Škode za več kot petsto tisoč evrov Okrnjeno delovanje Kmetijske zadruge Laško Notranjost stavbe je uničena. Kriminalistična preiskava ponedeljkovega požara stavbe Kmetijske zadruge Laško v Sevcah je pokazala, da naj bi zagorelo zaradi napake na električni napeljavi, vendar kriminalisti še vedno zbiranjo informacije in podatke o okoliščinah dogodka. Škode naj bi bilo po prvih ocenah za več kot 500 tisoč evrov. Ogenj je izbruhnil ob 21.36, žarišče požara pa je bilo v razsekovalnici mesa. Od tam so se ognjeni zublji razširili v prostore uprave, diskonta in skladišča, ki so poškodovani od saj in dima. Na kraju je bilo več kot 50 prostovoljnih gasilcev iz Rimskih Toplic, Laškega, Sedraža, Rečice in Steklarne Hrastnik. Zaradi razsežnosti požara in dima so imeli gasilci težko delo. »Tudi plini, ki so nastajali v času gorenja, so bili nevarni,« je dejal vodja intervencije Andrej Časar snopredelovalnem obratu, je težko napovedati, pravi direktor Kmetijske zadruge Laško Jože Žabkar, saj lahko sanacija poškodovanega obrata traja nekaj dni ali celo nekaj tednov. »Proizvodnjo želimo čim prej usposobiti, tako da bo spet primerna za delo in bo zagotovljena tudi varnost izdelkov,« je dodal Žabkar. Kot je še povedal, so jim na pomoč priskočili tudi poslovni partnerji, pri katerih bodo po svojih recepturah izdelovali nekatere svoje izdelke, saj želijo, da potrošniki težav zaradi požara ne bi čutili. SŠol, JI Foto: GrupA, PGD Laško Direktor Kmetijske zadruge Laško Jože Žabkar: »Zaradi požara je doma ostalo 35 do 40 ljudi, zaposlenih v proizvodnji in v upravi.« iz Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice, ki je s kolegi v noči na torek organiziral požarno stražo, s katero so preprečili, da bi na pogorišču ponovno zatlelo. Kdaj bodo lahko ponovno zagnali proizvodnjo v me- Dostop v notranjost stavbe, kjer je gorelo v ponedeljek zvečer, je bil dan kasneje onemogočen. 12 NAŠA TEMA Bomo kdaj peli na recept? Pevski zbori - Od buditeljev narodove zavesti do terapevtskega sredstva Teden ljubiteljske kulture, pod okriljem katerega se bo med 13. in 22. majem po vsej državi in v zamejstvu zvrstilo več kot tisoč dogodkov, je letos posvečen zborovskemu petju. Razlogov za to ne manjka. Že star pregovor pravi, da so trije Slovenci pevski zbor, zato ne preseneča, da je prepevanje v zborih najbolj razširjena prostočasna kulturna dejavnost pri nas. Naši zbori se po kakovosti uvrščajo v sam svetovni vrh. Morda pa se marsikdo pri nas ne zaveda še ene pomembne okoliščine - da ima petje v zboru ali skupini izjemno blagodejen vpliv na zdravje posameznikov in celotne družbe. Morda tako kdaj v prihodnje ne bo nič nenavadnega, če nam bodo namesto škatlice zdravil predpisali nekaj uric prepevanja. Odgovor na vprašanje, zakaj je prepevanje v zborih najbolj razširjena prostočasna kulturna dejavnost pri nas, je zapleten in večplasten. Samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti Mihela Jagodic pojasnjuje, da je Slovencem zborovsko petje blizu, saj je že naše ljudsko petje večglasno. Najbrž k temu pripomore še dobro povezovanje med šolskimi in odraslimi zbori. Z zborovskim petjem se tako spoznajo že otroci, veliko jih to dejavnost neguje tudi kasneje v odraslih zasedbah. Tudi med skladatelji je veliko zanimanja za pisanje zborovskih skladb. Po besedah sogovornice je vse našteto povezano, na množično sodelovanje Slovencev pri zborovskem petju pa najbrž vpliva še zgodovinski nacionalni buditeljski okvir. Koliko ljudi se pri nas posveča zborovskemu petju? Na podlagi udeležb pevskih zborov na različnih revijah smo v skladu našteli 3 tisoč vokalnih zasedb in približno 60 tisoč pevcev - tako v šolskih kot odraslih ter v posvetnih in cerkvenih zborih. A po podatkih prvega popisa zborovskih pevcev, ki ga je opravila Evropska zborovska zveza, za Slovenijo velja precej višji podatek. Ta pravi, da je kar 8,3 odstotka populacije v zadnjih 12 mesecih pelo v neki zasedbi. To pomeni, da imamo pri nas 170 tisoč pevcev. Oba podatka sta zelo pozitivna, število Evropske zborovske zveze pa je za našo državo še bolj impresivno. Kljub temu da je zbo-rovstvo ljubiteljska dejavnost, se zasedbe najverjetneje ukvarjajo s številnimi organizacijskimi zalogaji, od najema dvoran, ozvočenja, iskanja sponzorjev za dogodke, promoviranja prireditev, prirejanja pogostitve. Kako se spoprijemajo z vsem naštetim? Vsaka zasedba, ki bi se rada predstavila občinstvu, se srečuje z omenjenimi organizacijskimi zadevami. V skladu se zavedamo, da vse to ni poceni. Marsikaj je seveda odvisno od tega, kako kulturo podpira lokalna skupnost - ali morda društvom ponuja ugodnosti pri najemu dvoran in podobno. Se pa po mojem opažanju določeni organizatorji kul- »Če bi ocenili vse pozitivne dejavnike, ki jih ima zborovsko petje za posameznika in družbo, bi lahko ta ljubiteljska dejavnost računala tudi na pomoč ministrstev, pristojnih za socialo ali zdravstvo, ne le na pomoč ministrstva za kulturo. Zadovoljen človek, ki ima neko podporo, je manj bolan, nesrečen in osamljen,« pravi Mihela Jagodic. Foto: JANEZ ERŽEN turnih prireditev, kadar to niso zbori sami, takšnih zasedb izogibajo. Gre namreč za velike skupine, ki štejejo približno 30 ljudi. Že avtobus do kraja nastopa in pogostitev predstavljata precejšen strošek, čeprav zbori za opravljen koncert ponavadi ne prejmejo niti minimalnega honorarja. Kako vokalne zasedbe pridobijo pretežni del svojega proračuna in za kaj jim ta zadostuje? Prvenstveni vir financiranja predstavljata lastna udeležba, torej članarina, ki jo poravnajo člani zasedbe, in denar, ki ga za to Zborovska tradicija je pri nas začela nastajati v drugi polovici 19. stoletja. Takrat je zborovsko petje dobilo močno nacionalno vsebino, in sicer z nastankom čitalnic oziroma prireditev, ki so se imenovale Besede. V tistem času so nastajale značilne zborovske skladbe slovenskih in čeških skladateljev, pisane večinoma za moške zbore. Kasneje je pri ljubljanski glasbeni matici nastal mešani zbor, uveljavila se je višja izvajalska raven, pojavila se je potreba po zborovski literaturi koncertnega značaja. prispevajo lokalne skupnosti. Občine prispevajo različno. Nekatere so same v težkem položaju, njihova podpora je odvisna tudi od posluha, ki ga imajo za tovrstno ljubiteljsko kulturo. Razmere so torej različne od občine do občine. Zbori skušajo pridobivati denar tudi pri sponzorjih. Ponavadi je tako, da do njega lažje pridejo tisti sestavi, ki delujejo v v nz-x+rl/^c n ^ Tako o posluhu okolja do pevskih sesta- puulvdb I Id pidVd Vldld, vov pravi ena od prepoznavnih zboro- podpora ne izostane« vodkinj na Celjskem. Gonilne sile vokalnih sestavov so umetniški vodje oziroma zborovodje. Tudi na Celjskem imamo precej osebnosti, ki s svojim delom zaznamujejo zborovsko ljubiteljsko kulturo. Zanimalo nas je, kaj je po njihovem mnenju najpomembnejše za uspeh sestavov, ki jih vodijo, in kako ocenjujejo podporo, ki jo ljubiteljem lepega petja namenja okolje. Bernarda Prelo-žnik Kink, zboro-vodkinja sestava Collegium vocale Celje: »Zborovod-stvo je vsekakor lepo, a tudi težko poslanstvo. A če ga opravljaš z veseljem in uspešno, ti prinaša notranje zadovoljstvo. Za uspeh zbora se mi zdi odločilnih ogromno stvari, a najpomembnejša je po mojem prepričanju izobrazba oziroma strokovnost zborovodje. Seveda sta pomembna tudi njegov talent in dar za delo z ljudmi. Zagotovo moraš imeti neko karizmo, da zbereš okoli sebe toliko ljudi, ki so pripravljeni sodelovati s tabo. Na vsak način so pomembni tudi dobri pevci, navdušenci, ki jim ni odveč prostega časa preživeti za takšno delo. Pomembni so tudi podpora okolice in domačih, tudi finance, na strokovnem področju pa zlasti znanje vokalne tehnike in doslednost zborovodje. Na Celjskem je ogromno mladih, ki se v srednji šoli izkažejo kot odlični pevci. Žal mi je, da se kasneje nekako porazgubijo, le redke srečujemo v odraslih zborih. Tudi finance so vedno težava. A treba se je znajti in to, kar počnemo, moramo početi z veseljem.« Danica Pirečnik, zborovodkinja Šaleškega akademskega pevskega zbora: »Zborovodstvo je po mojem mnenju zelo odgovorno poslanstvo, gre za dosledno podajanje in posredovanje zborovske kulture ter poezije mladim pevcem. Imam pa srečo, da je to moj poklic in hkrati konjiček. Za uspeh zbora so na prvem mestu sožitje med pevci, medsebojno razumevanje in to, da je naš skupen cilj ustvarjati lepo glasbo. Tako dobimo veliko energije za delo na področju vokalne tehnike, ki je osnova za tehnično usposabljanje posameznih pevcev in zborovskega zvoka. Izjemno pomembno je zelo natančno delo za zlitje glasov, ne le v tehničnem, ampak tudi v duhovnem smislu. S podporo okolja je tako - če znaš potrkati na prava vrata, ta ne izostane. Zagotovo pa morajo imeti tudi sponzorji radi tovrstno glasbeno kulturo. To je nadgradnja, ki odpira vrata na različna tekmovanja v tujino, gostovanja in koncerte. V okolju, kjer delujem s svojimi zbori, ne pogrešam ničesar. Več kot materialne dobrine mi pomeni naše ustvarjanje, pri vsem drugem pa sem imela srečo, da so mi prisluhnili in me podpirali, kar traja še zdaj.« Matevž Goršič, zborovodja Moškega pevskega zbora Dramlje: »Dejavniki, ki vplivajo na uspeh zbora, so po mojem mnenju odvisni od zasedbe in cilja, ki si ga ta zada. Vsekakor je zbor dober takrat, ko neko delo predstavi tako, kot si ga je zamislil skladatelj, z vso energijo, z vsemi značilnostmi glasbenega sloga, seveda mora biti izvedba podkrepljena tudi s tehničnim znanjem. Sam ločim med zbori z različnimi nameni. Eni obstajajo zato, da se ljudje družijo ob večglasnem prepevanju, eni zbori se želijo čim bolje spoznati z bogato kulturno umetniško vsebino, eni pa so bolj športnega duha in delujejo zato, da tekmujejo. Slednjega sam ne odobravam. Pomembneje se mi zdi, da so ljudje deležni energije lepega, ki jo ponuja skladba in posreduje skladatelj s svojim delom, in da to prenesejo na občinstvo. To neko delo potem doživi spet na drugi ravni. Sam kot zborovodja najbolj pogrešam to, da bi ljudje imeli več časa in želje po tem, da bi uživali ob zborovski glasbi.« TS, foto: osebni arhiv sogovornikov Celje i v v ■ Iscej( V Celju je bila v petek območna revija odraslih pevskih zborov, za katero se je prijavilo 20 zborov iz občin Celje, Vojnik, Štore in Dobrna. V teh štirih občinah je namreč za strokovno in ostalo pomoč kulturnim društvom, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s svojo dejavnostjo, zadolžena celjska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Vsako leto organizira pregledne revije zborov in strokovno ocenjevanje, s čimer dobi vpogled v kakovost in številčnost društev. Kot pravi Tomaž Črnej, vodja območne izpostave, na srečo zborovstvo kot najbolj množična dejavnost temelji na veselju ljudi do petja, pri čemer finančni vidik ni najpomembnejši. Večina zborov zato z veseljem sodeluje na reviji, jemljejo jo resno in imajo radi takšne predstavitve. Ob približno 2o zborih, ki delujejo v omenjenih občinah, je še deset do petnajst malih pevskih skupin. Le nekaj sto evrov Sklad torej nudi možnost nastopanja in strokovno pomoč, medtem ko je finančni vidik odvisen od občinskega NAŠA TEMA 13 manjših krajih, kot zbori, ki delujejo v večjih mestih. Težava v Sloveniji je tudi, da tisti, ki bi kulturnim društvom radi donirali, v zameno ne prejmejo nobenih ugodnosti. V tujini je sistem za sponzorje bolj spodbuden. Od vsega naštetega je odvisno, koliko denarja zbor dobi, koliko pa mora sam prispevati za delovanje, za nakup oblačil, plačilo dirigenta, morda celo korepetitorja ali celo kakšnega strokovnjaka za vokalno tehniko. Kako je z denarjem na državni ravni? Projektni razpis na državni ravni, ki ga objavlja JSKD, je namenjen zborom, ki se lahko pohvalijo z izjemnimi dosežki. Letno prejmemo prošnje, ki so skupaj ovrednotene na približno pol milijona evrov, na voljo pa imamo približno deset odstotkov omenjenega zneska. Gre torej bolj za miloščino kot za nek resen prispevek k delovanju odličnih pevskih zborov. Kljub temu JSKD opozarja, da so naši zbori po kakovosti v samem svetovnem vrhu. Kako jim to uspeva, če je denarno zaledje tako skromno? Predvsem zaradi navdušenih zborovodij, ki sledijo svetovnim trendom, se izobražujejo in ogromno časa vlagajo v svoje zbore. Pevce znajo navdušiti, da posegajo po zahtevnejši literaturi, znajo jih pritegniti za izobraževanje, skrbijo za čim bolj kakovostno izvedbo, torej da so tehnično čim bolje pripravljeni. Takšnih zborov je pri nas precej in vlečejo voz zborovske scene naprej. Kako vokalno in zborovsko glasbo ceni občinstvo? Se zavedamo, da mnogi večji narodi nimajo takšne glasbene tradicije in da nam jo zavidajo? Tisto občinstvo, ki zelo sledi zborovskemu dogajanju, se tega absolutno zaveda. Obstaja tudi množica poslušalcev, ki jih ne zanima izvajanje zahtevnejšega programa, a se radi udeležujejo koncertov, kjer lahko slišijo znane pesmi ali prisluhnejo svojim sorodnikom in prijateljem, ki pojejo v zborih. Ta skupina morda ni toliko osveščena ... Srčika zborovskega občinstva pa je temu zelo zvesta in ve, kaj se na področju zborovskega petja dogaja tudi v svetu. Ali ljudi za prepevanje motivirajo tudi razni uspešni a cappella zbori, ki prepevajo pop, džez, funk, bossa novo in gospel, na primer znani Perpetuum Jazzile? Ne vem, če motivirajo k temu, da več ljudi prepeva. Po mojem mnenju motivirajo k temu, da več ljudi posluša in da nastajajo nove manjše zasedbe, ki se s to zvrstjo, ki je bila dolgo časa kot tabu, zdaj ukvarjajo. Imamo torej precej skupin, ki uspešno prepevajo pop glasbo in se uveljavljajo tudi čez mejo. Že po reku kdor poje, zlo ne misli lahko sklepamo o pozitivnih vplivih zborovskega petja. Kakšne prednosti opažate pri posameznikih in skupinah, ki jih druži petje? Pevec, ki se znajde v takšni zasedbi, ima zelo dobro družbo, s katero kakovostno preživlja prosti čas. Gre tudi za socialno mrežo, kjer lahko človek računa na človeško pomoč in podporo, kadar jo potrebuje. Otroci se v zboru učijo socialnih veščin, ki so danes morda že odrinjene na stranski tir - to so vztrajnost, pripadnost skupini, odgovornost do nje. Ni namreč vseeno, ali na vaji manjkaš, saj je vsak glas pomembnem. Pevski zbor je sredina, kjer se lahko izraziš, tudi če ti kje drugje morda ne gre. Za razliko od športa in katere druge dejavnosti gre tudi za neke estetske presežke, kjer človek prav tako raste. Kakšen je vpliv glasbe kot terapevtskega sredstva za zdravje? Dober primer iz tujine so pojoče bolnišnice - projekt, ki se je v preteklih letih razvil v Nemčiji, danes pa ga izvajajo v 18 evropskih državah. Za kaj gre? Pri raziskovanju vplivov muzikoterapije se je pokazalo, kako lahko skupno petje v bolnišnicah pomaga bolnikom pri hitrejšem okrevanju. Po svetu so že opravili raziskave, kako petje pomaga pri bolnikih s parkinsonovo boleznijo, Nizozemci so razvili projekt Pojemo za spomin - za bolnike z alzheimerjevo boleznijo. Obstajajo tudi prispevki o tem, kako petje pomaga bolnikom z rakom. Pri nas takšne oblike terapij še niso uveljavljene, seveda pa nas zanima, kakšne so lahko dobrobiti zborovske dejavnosti za zdravje. Strokovnjaki jih bodo predstavili na okrogli mizi Petje na recept, ki bo v Cankarjevem domu 17. maja. TINA STRMČNIK O priljubljenosti petja med mladimi v Celju že vrsto let priča bienalni Mednarodni mladinski pevski festival. Pevci so lani takole zavzeli Krekov trg. Foto: arhiv NT (SHERPA) Eden od razlogov, zakaj je Slovencem zborovsko petje tako zelo blizu, je po besedah Mihele Jagodic dobro povezovanje med šolskimi in odraslimi zbori. Foto: arhiv NT (SHERPA) Veselje do petja očitno pomembnejše od financ 3 novo dvorano za vaje Občina zborom pomaga tudi tako, da jim najema dvoran Narodnega in Celjskega doma za letne koncerte ni treba plačati. proračuna in od tega, koliko denarja uspe zborom pridobiti še s pomočjo sponzorstva. Tega je v zadnjih letih vedno manj, meni Črnej. V Celju zbori pridobijo sredstva tako, da se prijavijo na javni poziv MOC, kjer se višina sredstev za ljubiteljsko kultur spreminja. Po podatkih oddelka za družbene dejavnosti MOC je za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih projektov zagotovljenih več kot 178 tisoč evrov, od tega za dejavnost pevskih zborov in pevskih društev malo več kot 23.600 evrov, kar je največ v zadnjih treh letih. Društva so v zameno za sredstva dolžna enkrat letno nastopiti na občinskih prireditvah. Pri delitvi denarja se sklad zavzema, da bi bili kriteriji še bolj dodelani, da bi del denarja razdelili vsem zborom, del pa bi bil namenjen kot nekakšna spodbuda za najboljše. Sicer pa lahko ti kandidirajo tudi za republiška sredstva. Brez dvorane Toda po mnenju Živka Be-škovnika, predsednika Zveze kulturnih društev Celje, denar pri delovanju društev ni glavni problem. Večkrat so težave, ker je premalo ljudi, ki so voljni delati, ki znajo stvari organizirati in poskrbeti za podmladek. To velja tudi za zbore, ki s programom in pristopom včasih ne znajo pritegniti mlajših pevcev. Poseben problem pri delovanju zborov v Celju je v zadnjih mesecih po mnenju obeh sogovornikov izguba vadbene dvorane v Gregorčičevi ulici. Zveza je plačevala stroške in dvorana je bila raznim skupinam vselej na razpolago. »Čeprav smo jo izpraznili že januarja, se v njej še vedno nič ne dogaja in bi lahko kulturniki v miru dočakali konec sezone,« meni Beškovnik. Nekateri so rešitev našli v šolah, kjer so omejitve, saj so te zvečer in konec tedna ter med prazniki in počitnicami zaprte. Zato v ZKD Celje s celjsko izpostavo javnega sklada skušajo najti nadomestno rešitev. TATJANA CVIRN Šentjur Imajo kakovostne zbore Občina Šentjur premore izjemno bogato ljubiteljsko kulturno dejavnost, saj zanjo skrbijo številna društva v vseh krajevnih skupnostih občine. »Lani in letos smo za delovanje kulturnih društev namenili 85.500 evrov, poleg tega občina vsako leto objavi še razpis, na katerega se društva s svojimi projekti in prireditvami prav tako lahko prijavljajo za dodatna sofinancerska sredstva. Letos smo na razpisu tej dejavnosti namenili 33 tisoč evrov sredstev. Trend financiranja ostaja v zadnjih letih na isti ravni in je sorazmerno vezan na višino proračuna občine,« so nam pojasnili v Občini Šentjur. Večina kulturnih društev v šentjurski občini denar z razpisa nameni za delovanje zbora ali vokalne skupine. Marija Rataj, predsednica Zveze kulturnih društev Šentjur, ki ima pregled nad delovanjem društev, ob tem opozarja, da večino denarja, ki ga društva pridobijo na razpisu, porabijo za plačilo strokovne vodje zbora. Za karkoli več morajo pevci poiskati donacije ali dodati lastna sredstva.« Nastija Močnik, vodja izpostave območne izpostave JSKD, je podobno kot prejšnja leta tudi letos organizirala območno revijo pevskih zborov, na kateri je nastopilo 12 odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin. »Da je kakovost zborov res na ravni, je pohvalila tudi letošnja strokovna ocenjevalka revije. Sama pa opažam, da zbori iz leta v leto napredujejo.« Močnikova je podobno kot Ratajeva omenila problem, da je premalo denarja za kulturna društva, saj število društev iz leta v leto narašča. Dodala je tudi, da imajo določeni zbori probleme s primernimi prostori za vaje, in tudi, da se »podeželski« zbori soočajo s posebno situacijo, da bolj kot se približuje poletje, težje pevci najdejo čas za vaje. »A kljub temu se mi zdi, da vsi pojejo zaradi veselja, druženja in prijateljskih vezi, ki so se stkale v vseh letih,«« je zaključila Nastija Močnik. BARBARA GRADIČ OSET Žalec Tudi za malo denarja veliko glasbe V občini deluje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti 20 kulturnih in 5 šolskih kulturnih društev, ki so povezana v Zvezo kulturnih društev Savinja Žalec. Ljubiteljska kultura je zadnja leta ena od gonilnih sil kulturnega in družbenega delovanja v žalski občini in tudi širše v Spodnji Savinjski dolini. Občina delovanje društev že vrsto let podpira in tudi sofinancira. Tako je lani iz proračuna za redno delovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje prostorov ter opreme iz proračuna namenila dobrih 82 tisoč evrov. Letos bo ta kolač še nekoliko večji. Skupno bo žalska občina za ljubiteljsko kulturo namenila več kot 98 tisoč evrov. Denar se med društvi razporeja po pravilniku o dodeljevanju sredstev in glede na letni program posameznega društva. Za razdelitev denarja skrbi zveza, za program in vsebine pa območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. nastopih in tekmovanjih. A se, kot še pravi Govek, že vrsto let spoprijemajo z enakimi težavami. »Problemi se po- V okviru Zveze kulturnih društev Savinja Žalec deluje 18 vokalno-glasbenih skupin, ki so lani izvedle 52 samostojnih koncertov, 16 sokoncertov in 108 nastopov ter se udeležile območne in med območne revije pevskih zborov. Kot je povedal Uroš Govek, strokovni sodelavec programa kultura pri žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem, v okviru katerega deluje tudi zveza, vsa kulturna društva delujejo dobro, njihovi člani pa dosegajo vidne uvrstitve tako na državnih kot tudi mednarodnih javljajo zlasti pri investicijskem vzdrževanju prostorov, v katerih društva delujejo, bodisi so lastniki bodisi jih imajo v najemu oziroma v uporabi. Potrebe po obnovah premo so praviloma dosti večje, kot so zmožnosti društev.« LEA KOMERIČKI 14 KULTURA Črne slike o človeški podzavesti Celjski ljubiteljski ustvarjalec se prvič predstavlja v likovnem salonu V Likovnem salonu Celje so minuli petek odprli razstavo del Mateja Čepina. Ta je posebej za to priložnost pripravil novo serijo platen Para-Noir oziroma črne slike. Prizori se namreč dogajajo v temni noči. Čepin, ki je sicer samouk, je svoje delo doslej predstavil na samostojnih razstavah v celjskih galerijah Plevnik--Kronkowska in Kvartirna hiša, v Miheličevi galeriji na Ptuju, mariborski Kibli in Galeriji Alkatraz v Ljubljani. Doslej je sodeloval tudi na več skupinskih razstavah. Kustosinja iz Centra sodobnih umetnosti Maja Hodo-šček je kot prevladujočo nit sveže razstave izpostavila portret in nekoliko drugačno barvno paleto. »Avtor predstavlja portrete posameznikov, skupinske portrete in tudi avtoportret. Novost je še, da se tokrat predstavlja s črnimi slikami. Te so torej naslikane v tonski tehniki.« S čopičem o občutkih Čepinovo slikarsko prakso sicer zaznamujejo eksistencialne teme in navezovanja na fenomene s področja du-ševnosti. Po besedah Maje Hodošček raziskuje družbeno realnost skozi metafore in simbole, ki se pojavljajo na njegovih slikah. Gre predvsem za raziskovanje duševne realnosti ali psihološke dimenzije sodobnega človeka. »Raziskuje predvsem tiste psihološke procese, ki odstopajo od prevladujočih družbenih normativov in ideološke misli, ki nas nagovarja, da je zdravo duševno delovanje pogojeno s stalnim doživljanjem sreče. Njegove slike kažejo na neko drugo realnost. Usmerjajo se na stanja, ki gledalcu sporo- čajo občutke utesnjenosti, nelagodja, izražajo tesnobo in nezmožnost doseganja objekta želje ter govorijo o osamljenosti sodobnega človeka,« pravi kustosinja. In dodaja, da avtor v slike prepričljivo prevaja zavedanje o tem, da se posameznik znotraj družbenih okvirov svobodno izraža le deloma, mnogotere plasti lastnega bivanja pa je prisiljen zatreti. Skrivnostni opazovalci Čepin kot motiv med drugim uporablja arhivske fotografije, ki jih najde večinoma v časopisih. Posnetkom dodaja lastne figuralne elemente in jih umešča v absurdne postavitve. Večina prizorov se dogaja ponoči, slike je možno brati tudi kot sanjske prizore. Kraj dogajanja so pogosto razraščeni vrtovi. Na razstavi, ki bo na ogled do 5. junija, se Matej Čepin predstavlja z deli v izključno črno-beli barvni paleti. Namesto značilnih v barvno gmoto nasičenih reliefnih struktur so nove slike mehke in zračne. Figure niso abstrahirane, ampak jih slikar skuša čim bolj verodostojno prenesti na platno, pojasnjuje Maja Hodošček iz Centra sodobnih umetnosti. Še ena posebnost ustvarjanja Mateja Čepina je, da na svojih delih upodablja opazovalce. Ti so ločeni od dogajanja na sliki in bodisi s prezirom, posmehom ali z obsojanjem opazujejo uprizorjeno realnost. So simbol umetnikovega videnja sodobne družbe. Kot je pojasnila Maja Hodošček, si lahko njihovo vlogo po svo- je pojasni vsak posameznik, vsekakor pa gre tudi pri tem za metaforo družbene realnosti. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Telo in prostor Voditelja Jolanda Železnik in Franci Podbrežnik ter osrednja gosta Maja Gal Štromar in Tone Partljič Savinjčani so brali V začetku tedna je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec zaključna prireditev projekta branja starejših Savinjčani beremo 2015/16. V projektu je letos sodelovalo 259 bralcev šestih občin Spodnje Savinjske doline. Čtivo so izbirali z bogatega seznama knjig, ki ga je pripravila Medobčinska splošna knjižnica Žalec, vključevalo pa je dela slovenskih in tujih avtorjev. Zaključno prireditev sta povezovala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in Franci Podbrežnik, glasbenik in moderator. Udeležili so se je bralci, včlanjeni v projekt, nekateri župani, direktorji javnih zavodov Občine Žalec, ravnatelji osnovnih šol Spodnje Savinjske doline, predstavnica ministrstva za kulturo Helena Jaklit-sch in drugi vabljeni. Gosta prireditve sta bila pisatelj Tone Partljič in pisateljica Maja Gal Štromar, katerih dela so brali v projektu. Duhovito predstavitev gostov so dopolnjevale balerine Glasbene šole Rista Savina Žalec. Večer je zaključila glasbena gostja Nina Pušlar, ki se je predstavila tudi z nekaterimi pesmimi iz muzikala Cvetje v jeseni. LK, foto: TT Dekleva o Almi M. Karlin Osrednja knjižnica Celje je pred dnevi gostila sodobnega slovenskega pisatelja Milana Deklevo. Ta je v pogovoru z Marijanom Pušavcem predstavil kratki roman Telo iz črk, ki ima podnaslov Roman o Almi. Gre za prvo prozno besedilo na Slovenskem, ki se ukvarja s slovito Celjanko Almo M. Karlin. V romanu Telo iz črk se prepletajo strast do pisanja, ljubezen in duhovno potovanje v teozofijo. Delo je razdeljeno na tri dele, ki se osredotočajo na dramatične prelomnice v Alminem življenju. Opisuje obdobje od leta 1910 do prve svetovne vojne in njen odhod v London. Predstavi začetek njenega potovanja po svetu v letu 1920. In tudi čas po vrnitvi domov - gre za obdobje med letoma 1932 in 1944, od srečanja s Theo Gamelin do Alminega odhoda v partizane. Kljub nekaterim trdnim zgodovinskim sidriščem pripovedovalca vodita domišljija in intuicija, s katerima izrisuje portret drzne, pogumne in nadarjene junakinje v spopadu z naraščajočo brutalnostjo prejšnjega stoletja. Dekleva je sicer eden najbolj cenjenih slovenskih pesnikov in prozaistov. Je prejemnik Prešernove nagrade, za roman Zmagoslavje podgan pa je prejel nagrado kresnik. TS V Savinovem likovnem salonu bo do 28. maja odprta razstava del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline z naslovom Telo in prostor. 240 osnovnošolcev razstavlja več kot 200 del, ki so jih ustvarili pod vodstvom 32 mentoric in mentorja. Letošnjo razstavo sta pripravili likovni pedagoginji Angela Pintar iz OŠ Šempeter in Regina Mratinkovič iz OŠ Polzela. Pri tem so jima pomagali tudi zaposleni v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem. Ob odprtju razstave je o likovni ustvarjalnosti razstavljavcev spregovoril umetnostni zgodovinar Matija Plevnik in med drugim poudaril: »Letošnji naslov skupinske razstave osnovnošolcev je Telo in prostor. Glede na osvojeno likovno znanje in starostno stopnjo so otroci razmišljali o telesu in njegovem odnosu do prostora, o prostoru v telesu, o telesu, ki ustvarja prostor, o prostoru, ki ustvarja telo, o prostorskem oblikovanju. Vsa ta razmišljanja so prelili v likovne medije, ki so v maju v razstavišču že pregovorno pestri. Enakovredno so zastopani slikarstvo, kiparstvo, umetna obrt, arhitektura, fotografija kot novi mediji in njihove kombinacije.« Razstavljena dela so nastala tako, do so učen- ci med poukom likovne vzgoje dobili naloge, ki so jih po svoje predelali in pri tem ustvarili prave male umetnine. Tako v razstavnem prostoru sobivajo vse likovne tehnike in likovne zvrsti ter v svoji barviti mnogoterosti kažejo na svet, kot ga vidijo in dojemajo osnovnošolci. Pri tem je Plevnik izpostavil, da takšna in podobne razstave niso namenjene temu, da bi razglasili zmagovalce ali grobo kritizirali osvojeno likovno znanje. »Zmagovalci ste pravzaprav vsi, ki ste osvojili določeno znanje, vrline in spretnosti,« je zaključil Plevnik. LK, foto: TT Odprtje sta z nastopom pospremila učenca Glasbene šole Rista Savina Žalec Tina Leskovšek in Luka Marovt, priznanja mladim ustvarjalcem in mentorjem pa sta podelila župan Janko Kos in umetnostni zgodovinar Matija Plevnik. KULTURA 15 Oživele afriške podobe preteklosti Gostujoča razstava Muzeja Velenje o izjemni zapuščini raziskovalca Františka Foita V Muzeju novejše zgodovine Celje bo do konca avgusta na ogled razstava Afrika 1931. Gre za razstavo fotografskih zapisov na steklu, ki sta jih na svojem potovanju ustvarila češka raziskovalca František Vladimir Foit in Jiri Baum. Fotografije so se po spletu okoliščin znašle v Muzeju Velenje, ta muzejska hiša pa zanimivo zbirko s potujočo razstavo zdaj predstavlja v različnih krajih po državi. František Foit je bil češki akademski kipar, ki se je na pobudo Karlove univerze v Pragi na potovanje v Afriko odpravil, da bi opravil antropološke raziskave tamkajšnjih ljudstev. Jiri Baum pa je bil biolog, ki je na poti raziskoval žuželke in druge živali s te celine. Moža sta se z avtomobilom Tatra na pot iz Prage odpravila 1. aprila 1931. Vozilo je bilo predelano za njune potrebe, v njem je bilo ležišče, kjer sta raziskovalca lahko spala, imelo je dodatne rezervoarje za gorivo in vodo ter vgrajen pisalni stroj, na katerem sta pisala vsak svoj dnevnik. Za celotno pot sta potrebovala približno osem mesecev, po vrnitvi iz Afrike pa sta napisala vsak svojo knjigo, je pojasnil kustos Muzeja Velenje Blaž Verbič. Foit je svoje občutke strnil v obliki dnevnika, Baum pa v nekakšnem pregledu živalskih vrst, ki jih je srečal na poti. Ponovno odkrito bogastvo Po tem potovanju in po drugi svetovni vojni se je Foit ponovno odpravil v Afriko. Tam je s svojo ženo Ireno preživel skoraj trideset let. Po vrnitvi in nastanitvi v Velenju je kmalu umrl v prometni nesreči, njegova žena pa je predmete odstopila tamkajšnjemu muzeju. Ta hrani približno 1.200 predmetov z njune druge poti, med njimi so v tej ustanovi pred časom odkrili serijo fotografij, ki so bile posnete na potovanju, Kustos Muzeja Velenje Blaž Verbič (desno) je poudaril, da so fotografski zapisi iz Afrike pravo bogastvo raziskovanja te celine v času pred drugo svetovno vojno. začetem leta 1931. »Izkazalo se je, da je na posnetkih starejši model avtomobila in da sta na njih tako Foit kot Baum,« je pojasnil Ver- Muzej Velenje je ena redkih muzejskih ustanov, ki na svoji stalni razstavi predstavlja obsežno zbirko afriške kulture. Glavnino etnološke zbirke tvorijo afriške maske. Te je Foit spoznal že med svojim študijem kiparstva v Parizu in se že takrat zaljubil v to deželo. Na ogled so še iz enega kosa lesa izrezljani leseni stolčki, ki jih domačini nosijo za pasom, lepo okrašene buče, kalebase, ki jih uporabljajo za posodo, različni okrasni predmeti, s katerimi krasijo telo, posode, narejene iz gline ... Zelo pomembno je tudi pigmejsko lutkovno gledališče, ki ga je prav Foit predstavil Evropi. bič. V zaboju, kjer so bili shranjeni diapozitivi, sta bila še dva zemljevida Afrike. Na enega je Foit ročno vrisal premagano pot. Tako diapozitive kot zemljevide je uporabljal za javne predstavitve oziroma nekakšna potopisna predavanja. Navdušen nad plemeni Blaž Verbič je še dejal, da so tovrstni diapozitivi Vokalna skupina Kresnice je postala polnoletna. Kresnice »po rusko« v Gorici Vokalna skupina Kresnice iz Gorice pri Slivnici, ki jo trenutno sestavlja 16 članic, letos praznuje 18 let. Minuli konec tedna so dekleta v dvorani kulturnega doma Gorica pri Slivnici proslavila svojo polnoletnost. Polnoletnost je bila rdeča nit njihovega koncerta. Spominjale so se svojih začetkov, na projekciji pa so s pomočjo fotografij preletele svojo pomembnejše trenutke. Malce so se pošalile o svoji oblačilni kulturi, za katero so priznale, da o njej še niso rekle zadnje besede. Njihov repertoar pesmi se giba od slovenskih ljudskih do tujih ljudskih pesmi, od slovenskih do angleških popevk. Ker so lani dobile novo zboro-vodkinjo Lariso Kocherovo, so letos posegle tudi po ruskih pesmih. In aprila so se uspešno udeležile Festivala ruskih balad in romanc v Škofji Loki, kjer so zasedle četrto mesto v kategoriji vokalne skupine in prejele posebno nagrado simbol Rusije. V njihovi zgodovini se je nabralo precej pesmi in nekatere izmed njih so tako ponotranjile, vzele za svoje, da so z novimi besedili pospremile sopevke v različna življenjska obdobja. Z venčkom pesmi so svojim zvestim poslušalcem razkrile delček svojega intimnega prostora. Njihov gost je bil Moški pevski zbor Planina pri Sevnici, zbor, ki se ponaša s 47 leti delovanja. Lahko pa se pohvali tudi s tem, da ga že več kot polovico skupnih let, 24 let, vodi dirigent Matej Romih, domačin in velik strokovnjak za zborovsko petje, ki s svojimi zbori, najsi bodo to otroški, mladinski ali odrasli, žanje velike uspehe, predvsem pa širi ljubezen do zborovskega petja. V Gorici so se pevci predstavili s štirimi pesmi, s Kresnicami pa so zapeli pesem Plenice je prala pri mrzlem studenc, ki je bila v zgodovini Kresnic najpogosteje izvajana pesem, saj so jo zapele ob sicer pri nas redek fotografski material, ki pa je mnogo bolj pogost na Češkem. Zato so imeli v Muzeju Velenje precej težav s konzerviranjem in z resta-vriranjem - nekatera stekla diapozitivov so bila namreč počena, pri njihovem popravilu pa so svetovali slovenski strokovnjaki, a tudi sodelavci Češkega narodnega muzeja Praga. Ker je Foita Karlova univerza na pot poslala, da bi izdelal antropološke podobe, da bi izmeril ljudi ter preučeval rase in plemena, je v svoj objektiv zajel predvsem to. »Sprva ga je navdušil Egipt, čeprav je že prej veliko vedel o egipčanski kulturi. Kasneje ga je povsem prevzela pristnost afriških plemen, kar lahko razberemo tudi iz František Foit in Jiri Baum sta za svojo pot potrebovala osem mesecev, iz Trsta sta se z ladjo odpravila do Egipta, od tam pa z avtomobilom preko Sudana, Konga, Ugande, Kenije, Tanzanije do Južnoafriške republike. Tam sta avto naložila na ladjo in se vrnila nazaj v Evropo. njegovih zapisov v dnevniku in iz fotografskih posnetkov. Čim bolj nazorno je želel prikazati, kako izgledajo določeni predstavniki plemen,« je razložil Verbič. Nepogrešljiva Leica Za fotografiranje sta oba raziskovalca uporabljala en fotoaparat, ki sta si ga izmenjevala. Gre za aparat Leica, za tip naprave, ki smo jo poznali vse do prihoda digitalne tehnologije. Film sta ročno previjala v kaseto. Na poti sta posnela šest tisoč fotografij. Foit je v svojem dnevniku zapisal, da gre za količino posnetkov, ki jih običajen človek posname v vsem svojem življenju in da tega ne bi zmogel noben drug aparat kot tisti, ki ju je spremljal na poti. Leica je bila takrat po besedah Verbiča že zelo kompakten, robusten, a uporabniku prijazen fotoaparat, kar je obema raziskovalcema olajšalo delo. Posnela sta tudi film. Njegov delček, šestminutni video, je prav tako na ogled obiskovalcem potujoče razstave v Celju. TINA STRMČNIK Foto: GrupA rojstvu bodočih kresničk in kresničkov. Kresnice so koncert zaključile s tremi angleškimi popevkami. Na reviji vokalnih skupin, ki bo konec tedna v Olimju, bodo nastopile s pesmima Orion, Igraj kolo in z rusko narodno pesmijo Breza. Zborovodkinja Larisa Kocherova, ki se zaradi številnih obveznosti letos poslavlja od skupine, je po koncertu povedala: »Na nastopu so dekleta delovala precej odraslo in polnoletno. Zelo sem bila presenečena, saj so mi dekleta za darilo podarila pesem, kar je bilo zelo prijetno. Zelo sem ponosna na njih. So zelo lepa skupina s pozitivno energijo. Imajo veliko potenciala in vidim, da so tudi dokaj ambiciozna. Ker je največji kritik občinstvo, vidim, da so bile pevke res dobre, saj so bili vsi odzivi pozitivni in navdušujoči. Želim jim srečno, pogumno in uspešno še naprej.« BGO Foto: Ivan Škrlec Otvoritev s prireditvami 13. maja 2016 ob 18. uri pred Celjsko kulturnico in ob 19.30 v Plesnem forumu Celje: »40 let na krilih plesa - danes« Več informacij na http://tlk.jskd.si Medijska pokrovitelja Novi tednik in Radio Celje 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE 0PRE1 л v"' 1НШ1Ш NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualM ponudbo in, si -privoščite najboljše! Ponudba senene linije JF-Kongskilde in podjetja Profi kmet v Sloveniji PROF# KM PROFI KMET d.o.o., Prekopa 50, 3305 Vransko, E-mail: info@profi-kmet.si, tel.: 031 240 577 Z vstopom skandinavske multinacionalke Kongskilde v lastništvo JF je slovenski kmet s pomočjo zastopnika podjetja Profi kmet, d. o. o., dobil širši izbor kakovostnih izdelkov na področju prevoza, sušenja in skladiščenja zrnja, obdelave tal s plugi Overrum, sejalnicami Nordsten in Becker ter z ostalimi stroji blagovne znamke Kongskilde za obdelavo tal. Pospešil se je tudi razvoj strojev senene linije JF, kjer so že zdaj preizkušene stroje na področju košnje, obračanja in zgrabljanja na osnovi pripomb kmetov dopolnili. V družini zgrabljalnikov ločimo tipe, ki so primerni za srednje velike kmetije, in tipe, ki so primerni za velike kmetije ter ponudnike uslug. Zato prodajalci podjetja Profi kmet postanejo vaši svetovalci. Pri odločitvah je poleg velikosti kmetije in konfiguracije bistvenega pomena tudi traktor. Pametna odločitev Шит sihoj ЛЈЦШ Mhrajšehlliitoiis.p -« Mm lib. 3232РтШ TEL.: 04169339V PRODAIA IN SERI/IS TRAKTORIEI/ je povezana predvsem z ekonomiko na vaši kmetiji in s stroški za amortizacijo ter rezervne dele. V letu 2016 smo s proizvajalcem enorotorskih zgrabljalnikov JF-Kongskilde izdelali posebno ponudbo za enorotorski zgra-bljalnik R-365 DS. Zgrabljalnik slovi v Sloveniji po enostavnosti, idealnem prilagajanju terenu zaradi Z-postavitve koles (najbližje vzmetnemu prstu), najnižji teži v svojem razredu in ugodni ceni, ki znaša v kombinaciji s tande-mom, kardanom, blažilcem in prednjim kolesom 4.400 EUR z DDV. Enorotorski zgrabljalnik R-365 DS ima delovno širino 3,60 m, transportno širino 1,60 m in za delo potrebuje 25 KM moči. Ima deset rok in na vsaki štiri vzmetne prste. Skupna teža je 405 kg. Gibljiv priklop in fiksna kolesa omogočajo napredno Z-posta-vitev koles in s tem idealno kopiranje terena ter nežnega zgrabljanja. Lita krivulja iz posebne litine, tangencialno postavitvijo rok in snemljive roke so značilnosti najbolj prodajanega tipa zgrabljalnika. Nakup zgrabljalnika R-365 DS priporočamo kmetom za zgra-bljanje površin, velikih do 40 ha in z močjo traktorja do 80 KM ali manj ter za terene, ki so valoviti, saj oprema za hribovit teren deluje brezhibno. Vsem večjim in bolj zahtevnim kmetom pa ponudimo različico R+ ali dvo- ali večrotorske zgrabljalnike večjih dimenzij. Čas je, da se o kakovosti, nežnem delu na travniku in o veliki produktivnosti prepričate sami. Uradni uvoznik skupine Kongski- ?MLjflCl SERVIS РШСА ^УоМЏ1 Td.: on m m siviljskismisfHkou шг Ä DELOVNI ČAJ: pon. - pet.: od I do- Hurt; soir.: od F. do-% ucre lde je podjetje Profi kmet, d. o. o, z Vranskega. Znano je po svoji odzivnosti in neposrednih stikih s proizvajalci strojev. Prodajalci in serviserji točno poznajo zahteve slovenskih kmetov in jim na preprost način svetujejo ter so jim v pomoč v času celotne življenjske dobe stroja. Več informacij lahko dobite pri uporabnikih zgrabljalnika R-365 DS, in sicer pri Jožetu Črešnarju iz Loč, Janku Hovnik s Koroške ali Jerneju Čibavšku iz Grosuplja. Ш r asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 planina pri sevnici ASFALTK +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 a5falt.kovac@siol.net INOVOM AT I AVTO STEKLO CENTER Д V PROSTORIH AVTO CELJA Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322 Pun-ce< so odigrale zelo zrelo, ponosen sem na njih. Vse imajo dolgoročne pogodbe z izjemo dveh izkušenejših,« je zaključil Grgič, ki navdušuje s svojim učinkom v Celju. Prva hči Zlatka Šantlja Športni direktor Uroš Kranjc je glede prihodnosti navedel: »Po zaceljenih poškodbah se bosta v člansko ekipo vrnili Zala Lešek ter Lorena Molnar, ki je bila S članskimi prvakinjami so se veselila tudi najmlajša dekleta celjskega kluba. letos posojena v Pulj. Vse igralke z izjemo Tine Jako-vina in Tine Trebec imajo večletne pogodbe. Obe si želita prestopiti v tuj klub, pri čemer jima bomo pomagali. Pri mlajših selekcijah smo se dogovorili z Lano Šantelj iz Postojne, kadetsko reprezentantko Slovenije. V kadetsko ekipo nameravamo pripeljati še eno visoko igralko.« Celjske mladinke so državne prvakinje, kade-tinje so osvojile tretje mesto. Priznanja sta podeljevali tudi bivši odlični igralki ŽKK Athlete Teja Oblak in Marica Gajić. Tako starejše kot mlajše pionirke so bile četrte. Cici-banke še tekmujejo, doslej še niso izgubile. Najtežji je zadnji korak Za najkoristnejšo igralko finala so izbrali Ivano Dojkić, najbolj borbena igralka sezone je bila La-risa Ocvirk: »Prevladal je naš ekipni duh, borile smo se na vso moč in plod tega bil končni rezultat. Nobena igralka posebej ne izstopa, naša ekipa je zelo obetavna.« Za slovensko športno javnost (prenos na RTV Slovenija) je bilo celo bolje, da je bil tretji obračun vsaj mal- Priznanje za najkoristnejšo posameznico celotne sezone je pristalo v rokah kapetanke Triglava Žive Zdol-šek, bivše članice celjskega kluba: »Finalno serijo smo začele slabo. Vse tri tekme smo visoko izgubile, kar je bilo v nasprotju s pričakovanji, in Celjanke so seveda zasluženo prvakinje.« ce izenačen. »Če nam pade zbranost, lahko imamo težave. To se je pokazalo na tretji tekmi. Toda ni enostavno postaviti v vrsto tri uspešne predstave. Zadnji korak je najtežje opraviti. Vseeno smo prikazale dobro igro. O moji prihodnosti v Celju pa se še nismo pogovarjali,« je menila kapetanka Tina Jakovina. V Celju zagotovo ostaja Anamarija Prezelj: »Pred odhodom v tujino moram dozoreti kot igralka. Pri ŽKK Athlete imamo odlične pogoje za delo. Tudi zato smo uresničile zastavljene cilje.« DEAN ŠUSTER Foto: KZS/ALEŠ FEVŽER Najboljša strelka na zadnjem dejanju sezone je bila Anamarija Prezelj s 17 točkami. Njene soigralke so bile: Zala Lešek, Alma Potočnik, Milina Mišeljić, Ivana Dojkić, Althea Gwashavanhu, Tina Jakovina, Tina Trebec, Zala Friškovec, Larisa Ocvirk, Andrea Marić in Iva Slonjšak. Klub ECE Celje ostal brez vodstva Umik Sendelbaha, sledi izredna skupščina Na torkovi redni letni skupščini Hokejskega kluba ECE Celje je 58 članov razrešilo upravni odbor, ki mu je potekel štiriletni mandat. Po zelo uspešnem delu se je poslovil predsednik Sandi Sendelbah. Pred potrtimi člani kluba, igralci, trenerji, starši in drugimi, je povlekel črto pod svoj mandat: »Štiri leta smo dobro delali. Ocenil sem, da sem dosegel določeno raven ter sedaj dajem prostor in možnost nekomu drugemu, ki bo morda deloval drugače. Odločitev ni bila enostavna.« Dodal je, da so občutki žalosti in veselja lahko subjektivni. Kot da je hotel nakazati, da je bil kdo med prisotnimi vesel njegovega slovesa. A tega ni bilo. Morda je edino nesoglasje med njim in trenerji v oceni sezone. Strokovnjaki menijo, da je bila zelo uspešna. »V tretji sezoni s članskim moštvom je bil znova viden napredek. V klub so se začeli vračati celjski igralci. Bilo je naporno, odigrali smo 50 tekem,« je izpostavil trener Rok Rojšek. Poročali so še trenerji mlajših selekcij Jure Gajšek, Tomaž Felici-jan in Robert Jeram. Ostali štirje Prva ekipa je bila blizu senzaciji v polfinalu DP, do nje jo je proti Jesenicam ločil zgolj en gol. Nato je izgubila tekmo za tretje mesto s Slavijo. »Pri članih ni bilo rezultat-skega napredka, vrzel zeva za njimi, mlajše selekcije so dobro zapolnjene. Žalosti me dejstvo, da smo prodali le tri tisoč vstopnic, v povprečju 125 na tekmo,« pravi Sendel-bah, čeprav se obenem zaveda, da hokej znova potrebuje nekaj let, da osvoji zahtevno celjsko občinstvo. »V določenem trenutku smo imeli celo enajstčlanski upravni odbor. Nekaj ljudi se nam je pridružilo po lastnem predlogu in z namenom, da pomagajo pri delu, a se to žal ni uresničilo. Ostali smo štirje. Ta sestava je odlično delovala. Za vso operativno delo in za zbira- nje sponzorskih sredstev nas je bilo definitivno premalo. Upam, da bo moj naslednik uspel zbrati številčnejšo ekipo. In da bo takšna, ki mu bo dejansko pomagala pri delu.« V »dobri kondiciji« Izredna skupščina, na kateri naj bi klub dobil novo vodstvo, bo 7. junija, do tedaj bo postopke vodil Jure Ce-kuta. Člani kluba so - milo rečeno - žalostni in v negotovosti glede prihodnosti, vsi pa upajo, da v ozadju obstaja scenarij ugodne rešitve težav. Klub je za enoletno delovanje potreboval okoli 200 tisoč evrov. In ni v finančnem minusu! Sendelbah se je za prostovoljno delo z dariloma zahvalil Alenki Centrih in zdravniku Milanu Rajtmajerju. Energija, ki polni dvorano v celjskem Mestnem parku, ne sme znova izpuhteti. Predolgo so se trudili zanjo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Žan Jezovšek je zadnji cvet celjske hokejske šole. Po sodelovanju z reprezentanco ne bo imel težav z nadaljevanjem kariere. Kaj pa njegovi soigralci? 18 ŠPORT Ekipa v sezoni 1985/86, pred praznovanjem 40. obletnice kluba. Z leve stojijo Tone Goršič (trener), Aleš Anžič, Slavko Ivezič, Tettey Banfro, Mitja Robida, Miran Seško, Tomaž Cater, Brane Jerovšek in Žiga Bala, Proslava ob 40. obletnici kluba. Z leve so Pavle Bukovac, bivša predsednika kluba Janez Škrlec in Stane čepijo Tomaž Kleč, Igor Razgor, Vito Selčan, Srečko Mahnič, Rudi Kvartič, Tomaž Jeršič in Boštjan Strašek. Bizjak, Tone Goršič in Slavko Ivezič. Borba za obstanek v 2. zvezni ligi S Slovanom spet potegnili krajši konec V sezoni 1985/86 je vodenje ekipe še zadnjič prevzel Tone Goršič. Pred izpadom iz 2. lige so se Celjani rešili zadnji trenutek - 21. maja 1986 na tekmi z Iskro iz Bugojna v Golovcu (24:19) ob bučni podpori najbolj zvestih navijačev. Eden od razlogov za to je bilo »sodelovanje« s Slovanom, ki ga je z Ljubljančani v dobri veri sklenilo novo vodstvo kluba. A so Celjani na koncu tudi tokrat potegnili krajši konec! Z vsemi močmi so pomagali k ponovni uvrstitvi v 1. zvezno ligo Slovanu, ta pa je s čudnimi tekmami in porazi z neposrednimi celjskimi tekmeci za obstanek (Varteks, Potisje ...) ter angažirano igro in zmago maja 1986 v Celju skoraj izločil celjski klub iz 2. lige. Za točke v Celju so Ljubljančani zahtevali denar in se ustili, da jim bodo pobrali še tiste dobre igralce, ki so jim ostali. Celjani so poslali odprto pismo vsej slovenski javnosti in RZS, a ustrezne kazni, tako kot vedno v sporih s Slovanom, niso dočakali. Ob 40. obletnici rokometa v Celju so na slavnostni skupščini decembra 1986 podelili 42 klubskih priznanj - 19 zlatih značk in 23 jubilejnih zastavic. Na 4. turnirju za nagrado Celja je 9. decembra 1987 Tone Goršič prejel posebno priznanje za 25-le-tno trenersko delo v klubu, od tega je kar 14 sezon vodil 1. ekipo. Vedno, kadar so se Celjani uvrstili v 1. zvezno ligo (1966, 1968, 1976 in 1983), jim je to uspelo pod njegovim vodstvom! V sezoni 1986/87 je klub sklenil prve redne pogodbe. Prva domača igralca s pogodbo sta bila Igor Razgor (1986) in Stanko Anderluh (1987), prvi igralec izven Slovenije pa je bil Silvio Ivandija (1988). Sezoni 1986/87 in 1987/88 sta bili enako »uspešni« kot sezona 1985/86 - Celjani so obakrat osvojili 9. mesto v 2. zvezni ligi - sever. So pa zato celjski mladinci še zadnjič dosegli odmeven rezultat v državnem prvenstvu bivše Jugoslavije - naslova državnih podprvakov v letih 1987 in 1988. Tomaž Jeršič je kot član mladinske državne reprezentance Jugoslavije na Reki januarja 1987 osvojil naslov svetovnega prvaka. Naslednjič: Kozorog ro-kometaš, nov zaščitni znak kluba Foto: arhiv RK CPL EMDESET LET ROKOMETA VCEUU IN SLOVENIJI Piše: ANDREJ ŠUŠTERIČ Za uvod štiri zlate Prva tekma za slovenski pokal s kajaki in kanuji v slalomu je bila na Špici. KKK Nivo Celje je pomagal primeren vodostaj Savinje. Pomerilo se je 160 tekmovalcev iz 12 klubov Slovenije, Hrvaške in BiH. Celjski tekmovalci so osvojili šest medalj, štiri zlate. Urh Turnšek je pri mladincih zmagal tako v kanuju kot tudi v kajaku in ponovno dokazal, da se razvija v odličnega slalomista na divjih vodah. Med kajakaši je bil drugi David Rozman. Pri dečkih je prepričljivo zmagal Lan Tominc pred klubskim kolegom Janom Ločnikarjem. Uspeh domačinov je z zmago pri mlajših deklicah zaokrožila Maša Rebernik. DŠ Foto: arhiv NIVO Lan Tominc Španci ali Avstrijci ... Denarni sklad štiridnevnega konjeniškega tekmovanja, ki se bo v Celju začelo danes, znaša 164 tisoč evrov. Viška bosta jutri in v nedeljo. Na tekmovanju se bo pomerilo 280 konj in preko 120 tekmovalcev. Vrednost konj naj bi znašala prek 15 milijonov evrov. Hugo Bosio mlajši je vodja marketinga v Konjeniškem centru Celje: »Danes in v soboto bosta kvalifikacijski tekmi za nedeljsko tekmo svetovnega pokala, jutri pa bo tekmovanje za Pokal narodov, že tretjič v Celju. Letos bo prvič organizirano pod okriljem serije Furusiyya. Morda tokrat ne bodo v ospredju Luksemburžani, z močnima postavama so pripotovali denimo Španci in Avstrijci.« Pomerilo se bo 12 ekip. Slovenske barve bodo zastopali Hana Bajrovič, Celjanka Tajda Bosio (s konjem Lodonkor-jem), Robert Bombek in Pato Muente ter rezervi Lana Tanko in Tadej Skaza. V sklopu šov programa se bo v Sloveniji prvič predstavil svetovno uveljavljeni Santi Serra Camps, šepetalec konjem, ki je za obiskovalce pripravil predstavo s frizijskimi konji, lusitano žrebcem in dvema border collijema. Pripravljen bo tudi otroški ranč Na Divjem zahodu, kjer bo za obiskovalce in najmlajše na voljo ježa konj. DŠ ŠPORT 19 Sinoči se je s prvima tekmama (Helios Suns -Rogaška, Krka - Šenčur) začel četrtfinale končnice državnega prvenstva za košarkarje. Danes bosta še obračuna Zlatorog - LTH Castings in Union Olim-pija - Tajfun. V zadnjem, 10. krogu lige za prvaka so Laščani po preobratu s 95:85 premagali Domžalča-ne, Šentjurčani pa so bili s 83:64 suvereni na gostovanju pri Slatinčanih. Laščani so si z drugim mestom priigrali vsaj na papirju najlažjega nasprotnika v boju za uvrstitev v polfinale končnice, mlado zasedbo iz Škofje Loke. Preostali ekipi s Celjskega bosta iskali presenečenji. Trener Zlatoroga Aleš Pipan je v Laškem poskrbel za vsaj malo evforije in visoke ambicije v mesecu maju, ko je ekipo odlično pripravil, po- V 33. krogu 1. SNL ni uspelo zmagati domačinom, celo zgolj en remi so iztržili. Celjani so zmagali v gosteh, Rudar je izgubil doma. Razburjenja so se nadaljevala že včeraj. Celje se je zdelo praktično rešeno vseh skrbi za obstanek v ligi. Kapetan moštva Blaž Vrhovec je v Zavrču ostro podal pred gol, domačega vratarja je spretno, a v skladu s pravili oviral Marko Krajcer. Odbito žogo je v prazno mrežo pospravil Damir Hadžič. V Zavrču je celjsko moštvo delovalo zelo samozavestno. skrbel za visoko raven igre in v dvorano vrnil še kakšnega gledalca več. Z zmago proti Domžal-čanom ste potrdili odlično drugo mesto, vendar pa pot do zmage pred domačimi gledalci ni bila lahka. Za nas je bila ta tekma zelo težka. Vedeli smo, da bo zahtevno, saj nekateri igralci še nikoli niso bili v položaju, ko se igra srečanje za dokončno razvrstitev. Prvi polčas smo odigrali slabo. Tudi v nadaljevanju smo bili v krču. Nikakor ni steklo, kot bi moralo v napadu in obrambi. Razigrane in žilave goste je bilo težko zaustaviti, a nam jih je na srečo uspelo »razbiti«. Zbrali smo se ter dobro odigrali zadnjih pet minut. Ligo za prvaka ste končali tik pod vrhom. Zaostali ste le za Krko. Kako bi ocenili zadnji del sezone? Ljubljančan Vrhovec še ne ve, ali bo kariero nadaljeval v slovenski ali danski prestolnici. V Ljubljano (h Krimu) se bo preselilo njegovo dekle, rokometna reprezentantka Ines Amon. »Zgolj zamenjala bova mesti,« se je zasmejal »Vrle« in dodal: »Moj menedžer je Amir Ružnič. Pravi, da ponudb še ni. Da so me Danci opazovali med tekmo z Mariborom, sem izvedel šele po zaključku srečanja.« Celje mora še v Domžale, potem bo pričakalo Rudar. Velenjski nogometaši pred svojimi gledalci niso našli Če bi kdo pred ligo za prvaka dejal, da bomo drugi, bi se mu vsi skupaj najbrž smejali. Fantje so pošteno odigrali od prvega do zadnjega kroga, zato si zaslužijo vse čestitke. Imeli smo nekaj nihanj, na nekaj tekmah pa zabeležili zmage, ki jih mogoče nismo načrtovali. Smo pa tudi izgubili takšne, ki bi jih morali dobiti. Fantje dajejo vse od sebe. Res je, da smo končali kot drugi, ampak zagotovo še nismo rekli zadnje besede. Zdaj se vse začenja znova in vseh šest ekip ima enake možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka. Mislim, da bo še zelo zanimivo in pestro. Prva ovira bodo košarkarji iz Škofje Loke, ki so v ligi za obstanek osvojili prvo mesto. Ste veliki favoriti, a previdnost ne bo odveč, kajne? recepta za pozitiven rezultat proti Kopru. Doživeli so petnajsti poraz v sezoni in znova padli v nevarne vode, kajti imajo zahteven razpored. Dosedanji trener Rudarja Jernej Javornik, ki je ekipo dobesedno držal skupaj v izjemno težkih finančnih časih, je iz osebnih razlogov odstopil pred včerajšnjim gostovanjem v Ljudskem vrtu. V soboto bo v Velenju gostovala Olimpija, 21. maja bo Rudar pripotoval v Celje z željo, da lokalni der-bi ne bo odločal o obstanku v ligi. MK, DŠ Mi smo dobili samo na papirju lažjega nasprotnika, sicer pa gre za mlade fante, ki odlično trenirajo in bodo četrtfinale pričakali spočiti. Mi smo v vlogi favorita in to je treba upravičiti. Na prvi tekmi bomo morali prikazati kakovostno igro, odigrati dobro v obrambi in pametno v napadu. Potrebno je izkoristiti prednost domačega igrišča in se uvrstiti v polfinale. Po vašem vnovičnem prihodu v Laško ste znova pokazali vse svoje kvalitete. Okolje vas spoštuje, ste pravi delavec in vse se odraža na parketu, kjer je vaše moštvo suvereno. Pričakujete končnico na visoki ravni? Fantje so zdravi. Moramo potrkati, saj se lahko takoj kaj zgodi. Motivacija je visoka, želimo si, da ne bi ostalo le Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 33 19 8 6 68:24 65 MARIBOR 33 18 11 4 71:30 65 DOMŽALE 33 14 11 8 46:28 53 GORICA 33 13 7 13 43:46 46 CEUE 33 9 12 12 27:43 39 KRŠKO 33 10 9 14 24:46 39 ZAVRČ 33 9 11 13 31:39 38 RUDAR 33 10 8 15 31:48 38 LUKA KOPER 33 9 7 17 36:51 34 KRKA 33 7 10 16 26:48 31 pri drugem mestu iz lige za prvaka. Kaj bo vse skupaj prineslo, bomo videli. Pritiskov ni, zato lahko igramo povsem sproščeno in prikažemo dobro košarko. Veseliti se moramo vsake zmage. Druge tekme četrtfinala bodo v soboto in v nedeljo. Čeprav v Treh lilijah obisk ni takšen, kot bi si ga želeli, pa ste prav vi poskrbeli, da so se gledalci vrnili na tribune. In potrebovali jih boste tudi nocoj, mar ne? Vzdušje v dvorani je venomer pomembno. Lepo je, če ljudje hodijo na tekme. Se pa zavedamo, da jih vrneš na tribune samo z dobro igro. In če bomo igrali dobro, potem jih bo prišlo še več. MITJA KNEZ Foto: MATEJ FIRM arhiv KK ZLATOROG Rezultati 2. kroga članske lige malega nogometa na Skalni kleti: Stil bar Nova vas - Šargi 4:3, Mali Paris - MK caffe 1:2, Cinkarna - EPP 2:3 in Bar Pišek - Bumerang bar 2:5. Vseh 6 točk ima le Stil bar. Veteranska liga, 3. krog: Črički - Ker-ši 6:2, Šargi - Janezi 4:1, Klateži - Champion pub 2:2 in Patrioti - Zlatorog Škale 1:3. Vseh 9 točk ima le Šargi. Panorama NOGOMET 1. SL, 33. krog: Zavre -Celje 0:1 (0:0); Hadžić (63), Rudar - Koper 0:2 (0:2); Valencia (11), Štulac (37), Olimpija - Maribor 1:2 (1:0), Krka - Krško 0:0, Gorica -Domžale 0:2 (0:1). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 10. krog: Zlatorog - Helios Suns 95:85; Abrams 32, Booker 16; Robertson 21, Rogaška - Tajfun 64:83; Boban 11, Primorac 10; Parks, Pajič 14. Vrstni red: Krka, Zlatorog 17, Union Olimpija, Helios Suns 15, Rogaška 14, Tajfun 12. 1. SL (ž), 3. tekma finala: Athlete Celje - Triglav 79:59; Prezelj 17, Jakovina 12; Ja-kobčič 17, 2. tekma: Triglav - Athlete Celje 54:78; Zdolšek 15; Slonjšak 16, Dojkić 11. 1. SL, dodatne kvalifikacije za obstanek, 2. krog: Sežana - Hopsi 71:81; Furlan 21; Ko-sič 27. Vrstni red: Hopsi, Maribor 7, Portorož 6, Sežana 4. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 3. krog: Maribor - Gorenje 30:31 (13:18); Cingesar 5; Šoštarič 9, Celje Pivovarna Laško - Loka 40:23 (20:11); Malus, Janc 6; Kete 5. Vrstni red: Gorenje 57, Celje 56, Maribor 39, Ribnica 36, Koper 33, Loka 30. 1. SL (ž), 22. krog: Velenje - Ljubljana 20:15 (12:4), Zelene doline Žalec - Koper 25:25 (15:14), Celje Celjske mesnine - Jadran 32:26 (12:12). Vrstni red: Zagorje, Krim Mercator 42, Ajdovščina 32, Celje 29, Krka 25, Koper 23, Ljubljana 21, Žalec 18, Velenje 11, Branik 8, Jadran 6, Brežice 3. (MiK) Športni koledar Četrtek, 12. 5. KOŠARKA 1. SL, prva tekma četrtfinala končnice, Laško: Zlatorog -LTH Castings (18), Ljubljana: Union Olimpija - Tajfun (20). Sobota, 14. 5. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 6. krog: Koper - Gorenje (19), Celje Pivovarna Laško - Ribnica (19.30). NOGOMET 1. SL, 35. krog: Domžale -Celje, Velenje: Rudar - Olim-pija (16.55) KOŠARKA 1. SL, 2. tekma četrtfinala končnice: Rogaška - Helios Suns (18). Nedelja, 15. 5. KOŠARKA 1. SL, 2. tekma četrtfinala končnice, Šentjur: Tajfun -Union Olimpija (18), Škofja Loka: LTH Castings - Zlato-rog (19). Torek, 17. 5. KOŠARKA 1. SL, dodatne kvalifikacije za obstanek, 3. krog: Maribor - Hopsi (20.30). »Zagotovo še nismo rekli zadnje besede« Pipan prebudil Laško, ki spet diha s košarko Aleš Pipan je v nedeljo vodil 300. tekmo državnega prvenstva na laški klopi in iz rok direktorja kluba Aleša Antauerja prejel priložnostno darilo. Dan pred tekmo s Heliosom so štirje laški košarkarji v dvorani Tri lilije obiskali slovensko namiznoteniško reprezentanco športnikov invalidov ob zaključku 13. odprtem prvenstva Slovenije Thermana Laško, ki velja za enega največjih in najmočnejših turnirjev v namiznem tenisu na svetu. Letos je sodelovalo rekordno število držav, kar 43, s 315 športniki. Z loparjem v roki so se za mizo preizkusili Danijel Vujasinovič, Nejc Barič (na fotografiji), Chris Booker in Jamar Abrams. Na zelenicah pretresov ne manjka 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC POSEST KUPIM PRODAM RENAULT talia 1,4, letnik 2001, na novo registriran, prodam za 920 EUR. Telefon 031 649-203. 1039 SUZUKI R + 1,3 4 x 4, vsa oprema, 89.000 km, servisiran, nekaramboliran, prodam. Telefon 041 595-921. 1070 ШППШ Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. KUPIM PRODAM NOVO robotsko kosilnico Wiper Lizard 485, še zapakirano, prodam. Telefon 031 891-715. 1014 TRAKTOR Mitsubishi 4 x 4, 30 KM, z in-verterjem, štirje cilindri, zelo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 1039 BCS kosilnico diesel, z vozičkom, motor Lamborghini, prvi lastnik, malo rabljeno, kot novo, prodam za 1.600 EUR. Telefon 031 866-924. 1045 KOSILNICO Sip 165 in pajek Sip, 4,5 m, prodam. Telefon 068 161-662. 1053 KUPIM AVTO, od letnika 2000 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 041 567-747. 10 46 STROJI MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, traktor, prikolico, obračalnik, pajek in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 822 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna ter ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 031 562-809. p TRAKTOR, od 18 do 19 KM, od letnika 1970 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060. 1046 trt M KROŽNO žago, skobeljnik in mlin, 220 V, 1,5 kW, prodam. Telefon 040 645-144. 1001 astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE PRODAM ZEMLJIŠČE ob avtocesti, 1,7 ha, prodam ali dam v najem. Možno posamezno, za vrtičkarje. Telefon 051 413-688. 937 GRADBENO parcelo, veliko 1.500 m2, na lepi, sončni legi, prodam pod gradom v Celju. Telefon 041 263-497. 953 VIKEND na Polani pri Jurkloštru prodam ali oddam. Vikend je opremljen, 50 m2 bivalne površine, pripadajoče zemljišče v velikosti 700 m2. Vikend se nahaja na lepi, sončni lokaciji, 80 m od glavne ceste. Cena po dogovoru. Telefon 041 498-561. 1047 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo, zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika. Cena 99.900 EUR. Izdelan izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd 26.464 m2 in stanovanjsko hišo (Klanc 16, Dobrna) z gospodarskima poslopjema, 873 m2 dvorišča in 1.647 m2 pašnika. Cena 35.000 EUR. Hiša ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-19053. Telefon 041 708-198. n NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9 b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico in odprto teraso. Pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2. Ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon. Cena 68.500 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-22791. ^ Telefon 041 708-198. n ŽALEC, Kasaze. Prodava stavbno zemljišče, 2.263 m2 in gozdno zemljišče, 3.904 m2, v k. o. Kasaze. Skupna cena 29.900 EUR. Telefon 041 708-198. n V CELJU, Hudinja, Nova vas, Lava, Ostro-žno kupim dvojček, vrstno hišo. Telefon 041 897-485. 825 STANOVANJE PRODAM ODDAM »m PRODAM VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si V CELJU na Hudinji prodam dvoinpolsobno stanovanje, 77 m2. Telefon 051 499566. 897 ŠTORE. Prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanj-ske stavbe (Cesta na Svetino 5, Štore), 73,90 m2, s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču. Skupna cena 43.000 EUR. Možna ločena prodaja, stanovanje za 36.000 EUR in garaža za 7.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št. 2015-145-162-9475. Telefon 041 708-198. n PRODAM JU Ul HM : astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja APARTMA v Savudriji, za 3 do 4 in za 4 do 5 oseb, oddam. Informacije po telefonu 041 424-086. p V CENTRU Žalca oddamo v najem opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 070 862-214. 1026 DVOSOBNO stanovanje, kompletno opremljeno, novejša oprema, Na otoku, vseljivo 1. 6. 2016, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 041 379-280.1034 PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 1044 PURANE za nadaljnjo rejo prodam. Naročila in informacije po telefonu 040 744-539. p BIKCE in telice, simentalce, težke od 170 do 250 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599. 991 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo ugodno prodam. Prodam tudi zajce pasme belgijski orjak. Telefon 031 880-878. 1021 TELICO po izbiri, brejo ali nebrejo, prodam. Telefon 031 846-444. 1033 ŽREBICO šeko, staro 2 leti, zelo lepo in mirno, prodam ali menjam za živino. Telefon (03) 5772-362, zvečer. 1030 NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01. PISALNE oziroma pisarniške mize in omare v Celju prodam. Telefon 031 887-723. 1056 novi tednik PUJSKE, težke od 60 do 130 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 1054 PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg, mesni tip, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. 1054 DVE telici simentalki, 160 kg, prodam. Telefon (03) 5461-380. 1055 BELE leghorn jarkice, ki nesejo rjava jajca, letna nesnost preko 300 jajc, v prodaji že na začetku nesnosti samo na farmi Roje pri Šempetru. Z vodilno evropsko selekcijsko firmo nam je uspelo vzrediti edinstveno nesnico, ki združuje maksimalne lastnosti rjave in leghorn kokoši. Prepričajte se z nakupom odlične nesnice na farmi Roje. Telefon (03) 700-1446. 1057 TELICO simentalko, brejo sedem mesecev, težko 650 kg, prodam. Telefon 041 222-762. 1962 VEČ pašnih telic, LS pasme, od 120 do 300 kg, prodam. Telefon 7810-536. 1062 TELICO, brejo v 8. mesecu, bp, prodam. Telefon 041 265-492. 1063 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p DVA bikca simentalca, stara od 10 do 30 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1067 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg ter breje svinje mladice, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p TELICO, ls, staro dve leti, brejo 7 mesecev in zlatega prinašalca, starega eno leto, prodam. Telefon (03) 5736-334. 1072 BREJE pašne krave in telice in pašne teličke prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745. 1073 TELICO simentalko, pašno, težko 330 kg, prodam. Telefon 041 663-137, (03) 5778-182. 1076 TELICO simentalko, težko 350 kg, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5773-013. 1049 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, tretje tele, prodam. Telefon: 041 734-078. 1050 NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, čistokrvne, brez dokumentov, prodam. Telefon 041 831-293. 1051 TELIČKO simentalko, 5 mesecev, prodam. Telefon 068 161-662. 1053 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 180 kg ter telice in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 1036 SUBSTRATI ZA VAŠ VRT I ; I zarastCUt&hit I O G L A S za prijavo vzgojiteljev otrok v programih socialne in zdravstvene kolonije v Celjskem domu v Baški Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagoško osebje v Baški, morajo zadostiti naslednjim kriterijem: - polnoletnost, - zaželena izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi), - izkušnje z delom z otroki, - organizacijske in animacijske sposobnosti. Kandidati morajo izpolniti prijavni obrazec, ki je objavljen na spletni strani www.celeia.si in priložiti naslednjo dokumentacijo: - program animacijskih in drugih vsebin, - splošne osebne podatke (kopija osebnega dokumenta), - dokazila o izobrazbi (potrdilo o vpisu), - opis dosedanjih izkušenj na področju dela z otroki (navedite reference), - dokazila o opravljenih dodatnih izobraževanj (vaditelj ali učitelj plavanja, ...). Vloge pošljite na naslov: CELEIA d.o.o., PE Celje, Kosovelova 14, 3000 Celje. ROK ZA ODDAJO VLOG: 25. 5. 2016 Vsi kandidati bodo o izboru obveščeni po elektronski pošti. INFORMACIJE: 03 49 25 886, info@celeia.si, www.celeia.si Humov it MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija in dedija HERMANA ŠALEJA iz Petrovč 277 (31. 8. 1932 - 30. 4. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnici dr. Alenki Kobal in pa-tronažni sestri Idi Kolšek za dolgoletno zdravstveno oskrbo. Hvala kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, še posebej dr. Ašenbergerju. Zahvaljujemo se tudi patru Vančiju za ganljive besede in lepo opravljen obred. Hvala vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pripravi slovesa. Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta ANA CENTRIH rojena Pantner iz Rakitovca 11, Gorica pri Slivnici (29. 6. 1927 - 17. 4. 2016) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja ter sveče in za svete maše. Posebna zahvala osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lep cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za petje pri sveti maši in Karlu Artičku za ganljive besede slovesa. Hvala kolektivoma podjetij Hrib Dobje in Ekopak, še posebej sodelavcem pakirnice. Zahvala tudi pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči vsi njeni TELIČKO simentalko ali limuzin kupim. Telefon 070 556-695. 10520 ODDAM KOŠNJO trave oddam - podarim. Okolica Vojnika. Telefon 070 596-697. 1059 PRODAM OSTALO SENO otavo, okrogle štirioglate bale, sladko, hribovsko, ročno sušeno, prodam. Telefon 041 298-397. 1068 PRODAM 8 metrov mešanih drv, hrast, gaber, prodam. Telefon 041 963-977. 1000 ODKUP HRASTOVE HL0D0VINE<% 041420 tli* Ml S54 206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko »FOSNE«, 8 cm, hrastove deske in »špi-rovce« prodam. Telefon 041 570-159. 1013 DVA komata za konja, 24 col in »kšir« prodam. Telefon 031 733-965. 1043 VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10, 3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/najviza Ћ-врмпа ncu odnoiabavrm 74 oddaja ans. Potep r Vabljeni k ogledu oddaje v živo v četrtek, 12.5.2016, ob 20.00 uri Ш I Ime in priimek: C s ^^^ ^^P Naslov, kraj: Ф1 " E-poštni naslov: Telefonska številka: Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je zapustil dragi sin, brat in stric FRANC ŽGANK iz Nove Cerkve (1961 - 2015) Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spomnite in mu prižgete svečko. V srcu žalujemo njegovi najbližji. GUMI voz, 13 col, kosilni greben za Gorenje muta, obračalnik, okrogel priklop, fi 80, prodam. Telefon 070 272-659. 1066 DRVA, dolga v hlodih in kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha, češnje, javorja, hruške, akacije, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p ZAHVALA V 81. letu se je od nas za vedno poslovil ALOJZIJ JAKUN iz Širja 4 pri Zidanem Mostu Iskreno se zahvaljujemo osebju doma Lipa in bolnišničnemu osebju iz Topolšice. Zahvala je namenjena tudi Komunalnemu podjetju Laško za pogrebne storitve, duhovniku gospodu Janezu Furmanu za opravljen obred, pevcem, že-lezničarski godbi, sosedom in vsem, ki ste nam na njegovi zadnji poti stali ob strani. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi KUPIM BUKOVE goli za drva kupim. Telefon 041 506-958. 1010 Ženitna posredovalnica zaupanje Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si SEM 51-letni moški. Rad bi spoznal samsko žensko ali vdovo za resno zvezo, lahko s podeželja. Več informacij po telefonu 041 651-166, Jože. 996 Poroke Celje Poročili so se: Sanela SINANOVIĆ in Jakob ŠTA-DLER, oba iz Celja, Vladimira LUKAČ in Gašper BLAŽIČ, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Malgor-zata KOMENDA s Poljske in Andrej ČRETNIK s Ponikve, Nina ES in Aleš POLŠAK, oba iz Bukovžlaka. Žalec Poročili so se: Suzana ZUPANC SAFRAN in Renato SAFRAN, oba iz Žalca, Veronika EKART iz Celja in Ivica KOVAČEVIĆ iz Srbije, Ana Maria MITROVIČ in Se-bastjan RAMŠAK, oba iz Kal, Barbara EMERŠIČ in Domen PEER, oba iz Paške vasi, Katja ZAVRŠNIK iz Prapreč in Primož BREZOVNIK iz Zgornje Vižinge. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Iio cel POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n Smrti Šentjur pri Celju Umrla sta: Miroslava LE-SKOVŠEK iz Celja, 80 let, Frančiška VOVK iz Planinske vasi, 84 let, Stanislav JAGER iz Celja, 82 let, Jožefa KO-STEVC iz Vejice, 81 let. Žalec Umrli so: Bronislava LOB-NIKAR iz Marija Reke, 69 let, Anton KERLE s Polul, 81 let, Ivanka KOS iz Grč, 79 let. Mozirje Umrli so: Stanislav PE-ČOVNIK iz Raduhe, 45 let, Jožef KLEMŠE iz Spodnje Rečice, 84 let, Dejan JAN-ŽOVNIK iz Lok pri Mozirju, 20 let. Velenje Umrli so: Anton JAKOB iz Vitanja, 62 let, Stanislav ZAJC iz Velenja, 77 let, Ana MIKEK iz Letuša, 83 let, Ivan NAPOTNIK iz Šoštanja, 86 let, Kristina ZLOVŠE iz Mozirja, 80 let, Ferdo KRK iz Andraža nad Polzelo, 89 let. 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 12. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. GIVE ME YOUR LOVE - SIGALA FT. JOHN NEWMAN & NILE RODGERS (4) 2. CHEAP THRILLS - SIA (3) 3. JUST LIKE FIRE - PINK (3) 4. WORK FROM HOME - FIFTH HARMONY (6) 5. THERE WILL BE TIME - MUMFORD & SONS AND BAABA MAAL (2) 6. HANDCLAP - FITZ AND THE TANTRUMS (5) 7. BONBON - ERA ISTREFI (4) 8. THIS IS WHAT YOU CAME FOR -CALVIN HARRIS & RIHANNA (1) 9. INSIDE OUT - THE CHAINSMOK-ERS FEAT. CHARLEE (2) 10. I DON'T WANNA KNOW -WEATHERS (1) DOMAČA LESTVICA 1. DOTAKN SE ME - MANOUCHE (3) 2. DO KOSTI - TABU (5) 3. TJA DO SRCA - I.C.E. (6) 4. MOJI DNEVI - VLADO KRESLIN (2) 5. NORO - PANDA (4) 6. LJUBEZEN - KLEMEN KLEMEN (4) 7. TO MI JE VŠEČ - NINA PUŠLAR(1) 8. ISTO IME - SOPRANOS (3) 9. NI PROSTORA - TRETJI KANU (2) 10. DOMA - SITER (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CAN'T STOP THE FEELING! - JUSTIN TIMBERLAKE SORRY-BEYONCE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VIKEND LJUBIMCA - RADIO MONDO TU IN ZDAJ - FARTY ANIMALS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Zaka' pa ne: Boš ob meni vse življenje 2. Lunca: Zgodba najina 3. Mladi korenjaki: Najin poljub 4. Katrca: Zaman 5. Franc Potočar s prijatelji: Najini vnučki 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 13. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 14. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 15. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Goga Stefanovič Erjavec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 16. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Goga Stefanovič Erjavec, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 17. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 18. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjič-ka, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) KINO Spored od 12. 5. do 18. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Angry Birds film - animirani od četrtka do srede: 20.20 Angry Birds film - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.30 Angry Birds film - animirani, sinh. 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30, 19.30 sobota, nedelja: 13.30 15.30 17.30, 19.30 Houston, imamo problem - fantazijski, dokumentarni od četrtka do srede: 18.20 Izdajalec po naši meri - triler od četrtka do srede: 16.10, 20.10 Knjiga o džungli - pustolovski, 3D sobota, nedelja: 14.40 Kung Fu Panda 3 - animirani, sinh. sobota, nedelja: 14.50 Materinski dan - romantična komedija od četrtka do srede: 15.30, 20.40 Mr. Right: Morilec na belem konju - komedija, akcijski petek, sobota: 22.20 Nadzor z neba - drama, vojni od četrtka do srede: 18.05 Planet samskih - romantični, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.50 petek, sobota: 18.00, 20.50, 22.20 Ragljač in Žvenko - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.10 Sosedi 2 - komedija četrtek: 16.50, 18.50,20.30, 21.30 petek: 16.50, 18.50, 20.30, 21.30, 22.25 sobota:13.45, 16.50, 18.50, 20.30, 21.30, 22.25 nedelja: 13.45, 16.50, 18.50, 20.30 ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.50, 20.30 Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 21.00 petek, sobota: 18.10, 21.00, 22.30 Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka dso srede: 16.45, 19.40 Zločinski um - akcijski, drama od četrtka do srede: 15.50 Zootropolis - animirani, družinski sobota, nedelja: 14.00 IIICII*0|»0l ČETRTEK 17.00 Shakespeare živi v 2016: Henry V. - drama 20.00 Nadzor z neba - vojna drama PETEK 18.00 Pretesna koža - komedija 20.00 Psi brezčasja: premiera z ekipo - kriminalna drama SOBOTA 10.00 Angry Birds film - animirani 19.00 Houston, imamo problem! - igrano-dokumentarni 21.00 Psi brezčasja - kriminalna drama NEDELJA 17.00 Angry birds film - animirani 19.00 Houston, imamo problem! - igrano-dokumentarni 21.00 Puščavska kraljica - zgodovinska biografska drama SREDA 20.00 Vrnitev domov - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Angry birds film - animirani, sinh. 18.30 Pretesna koža - najstniška komedija SEZNAM DOGODKOV MED 12. IN 19. MAJEM ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 12. maj, Zeliščar na sprehodu ob 18. uri Predstavitev knjige s predavanjem PETEK, ODDELEK GLASBA FILM 13. maj, Korporativizem - Od skrite preteklosti do ob 17. uri transhumanistične prihodnosti, gost Krešimir Mišak PETEK, LEVSTIKOVA DVORANA 13. maj, Odprtje 12. študijske razstave dijakov ob 18. uri Umetniške gimnazije na Gimnaziji Celje - Center PONEDELJEK, UNIVERZA ZA 3. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 16. maj, Gruzija, v zavetju Kavkaza ob 17.30 Potopisno predavanje Valentine in Matica Pavlica TOREK, 17. maj, ob 17.uri SREDA, 18. maj, ob 17. uri ČETRTEK, 19. maj, ob 10. uri ČETRTEK, 19. maj, ob 18. uri NE SPREGLEJTE! ODDELEK GLASBA FILM Psihoanaliza in film Predava dr. Dušan Rutar KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Predstava Čebelice Nastopajo učenci OŠ Frana Krajnca KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Pravljična ura za najmlajše Za otroke od 3. leta dalje LEVSTIKOVA DVORANA Fridina domača kuhinja Predstavitev knjige in degustacija Fridinih dobrot 12. študijska razstava likovnih izdelkov dijakov Umetniške gimnazije likovne smeri bo na ogled do 20. junija 2016 _ 19.50 Materinski dan - komedija 22.00 Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijska pustolovščina, 3D SOBOTA 18.00 Angry Birds film - animirani, sinh., 3D 18.30 Pretesna koža - najstniška komedija 20.00 Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijska pustolovščina, 3D NEDELJA 16.00 Angry Birds film - animirani, sinh., 3D 18.00 Materinski dan - komedija 19.00 Pretesna koža - najstniška komedija 20.15 Houston, imamo problem - igrano-dokumentarna fikcija PONEDELJEK 17.00 Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijska pustolovščina, 3D 20.00 Puščavska kraljica - zgodovinska biografska drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 19.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_ Kerstin Eberhard: skulpture in slike odprtje razstave; gostujoča razstava z galerijo Galerie Blaues Atelier iz Gradca 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Cukini, pira, mak in pite predstavitev nove kulinarične knjige avtorice Tatjane Krejan Košan 19.19 Mestna knjižnica Velenje Mojca Bohak: Prebujena bolečina predstavitev knjige; pogovor vodi Meri Justin Verbnjak 19.30 Glasbena šola Velenje Špela Oder, violina predmaturitetni nastop 20.00 Branibor club Celje_ Štefan Šumanac-Šumi, Boris Dren in Saša Perpar četrtkov stand up 20.00 Galerija eMCe plac Velenje Racionalno izbrane zadnjice odprtje razstave PETEK, 13. 5. 16.30 Osnovna šola Vojnik Kdor poje, kdor pleše, se igra, je v vrtcu Mavrica doma predstavitev skupin Vrtca Mavrica 17.00 Ekomuzej Žalec Kolaž v grafiki Jerneje Menzinger odprtje razstave 18.00 Schwentnerjeva hiša Vransko Vlado Rančigaj odprtje razstave akvarelov 10.00 in 13.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pika poka pod goro državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev 17.00 Osrednja knjižnica Celje Korporativizem - od skrite preteklosti do transhumanistične prihodnosti gost: hrvaški novinar znanosti, rock glasbenik Krešimir Mišak 18.00 Osrednja knjižnica Celje Študijska razstava odprtje razstave dijakov gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center XX NAPOVEDNIK 23 1/3. faAihal vokalne фЈ>* Žalec I skd... 18.00 Mestna knjižnica Velenje Hrana-energija-okusi predava Katja Tomažič 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Recital pianistke Neže Pogačar 19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Ljubezen in mir odprtje razstave šentjurskih likovnikov 19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Grozni Gašper je zakon predstava 19.00 Center kulture Gustav Šentjur Javna vaja Pihalnega orkestra Šentjur 19.00 Knjižnica Laško Gorazd Gorišek: razširjena slovenska planinska pot in slovenski dvatisočaki predavanje ob projekciji fotografij 19.00 Dom kulture Velenje Urbano petje 10/9 ponovitev koncerta ob 10. obletnici Šaleškega študentskega okteta 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Peter Koštrun: Slutnja odprtje samostojne fotografske razstave 19.30 Savinova hiša Žalec Odprta vaja APZ Rista Savina 19.30 Glasbena šola Velenje Katica Zemljak, sopran ter Gaja Ana Zvonar in Brina Dumančić, violina 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer gost: Dare Gozdnikar 21.00 Velenjski grad Rock na gradu koncert SOBOTA, 14. 5. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 17.00 SLG Celje_ Gerhart Hauptmann: Rose Bernd abonma Sobota popoldanski 19.00 Športna dvorana Osnovne šole Vojnik Radi smo jih peli jubilejni koncert ob 80-letnici delovanja MPZ Kulturno-umetniškega društva Franceta Prešerna Vojnik 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Ljudska pesem naj živi koncert ob 10. obletnici prepevanja ljudskih pevcev Jesensko cvetje 20.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Leksikon likovne teorije predstavitev knjige dr. Jožefa Muhoviča; pogovor bo vodil doc. dr. Leon Debevec 20.00 Dom krajanov Tabor Kje so tiste stezice ... koncert Pevskega društva Tabor; gost koncerta: klapa Stari grad Lukovica 20.00 Max klub Velenje_ Turneja črnega humorja stand up večer 20.30 Špital za prjatle Celje Cheers party band koncert NEDELJA, 15. 5. 10.00 do 18.00 Velenjski grad in ostale enote Muzeja Velenje Mednarodni dan družin v Muzeju Velenje 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Dom kulture Velenje Maša in medved -medvedja simfonija glasbena pravljica Gledališča Ku-Kuc 18.00 Plesni forum Celje_ 40 let na krilih plesa: Jutri preplet koreografij generacij plesalcev PFC 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur 2. literarni jam - tema: Kantavtorstvo glasbeno-literarni dogodek z osrednjim gostom Tadejem Vesenjakom PONEDELJEK, 16. 5. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Gruzija v zavetju Kavkaza potopisno predavanje z Valentino in Maticem Pavličem v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Glasbena šola Celje_ Zaključni nastop dijakov 4. letnika programa umetniške gimnazije 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Trio komedija Gledališča Koper, za ponedeljkov abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Monika Logar, tolkala in Lara Oprešnik, klavir predmaturitetni nastop TOREK, 17. 5. 18.00 Galerija Mozirje Šepet duše predstavitev knjige Berte Vasle; z avtorico se bo pogovarjala Ivana Žvipelj 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Peter Pan muzikal v izvedbi učencev GŠ Rista Savina Žalec 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Dramska igra: Cilka in Drašček komedija v izvedbi KUD Veseli oder; ponovitev 19.30 SLG Celje_ Gerhart Hauptmann: Rose Bernd abonma Torek večerni in izven SREDA, 18. 5. 9.30 Hiša Sadeži družbe Žalec Barcelona potopisno predavanje Erne Kumperger 10.00 Pred Galerijo Velenje Celodnevno likovno ustvarjanje delavnica ob mednarodnem dnevu muzejev 10.00 do 18.00 Velenjski grad in ostale enote Muzeja Velenje Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu muzejev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Čebelice predstava; nastopajo učenci OŠ Frana Krajnca: Cicizbor; spremljava na klavirju Zala Irgolič 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Afrika 1931 - Foitovi fotografski spomini na steklu vodstvo po razstavi; po gostujoči razstavi Muzeja Velenje bo vodil avtor Blaž Verbič 18.00 Anin dvor Rogaška Slatina Črepinka uči slikati na kozarce predstavitev slikanice bo vodila Renata Brglez iz gledališča Pravljičarna 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Peter Pan muzikal v izvedbi učencev GŠ Rista Savina Žalec 19.19 Mestna knjižnica Velenje Angleški večer večer angleške proze in poezije dijakov Gimnazije Velenje Teden ljubiteljske kulture PETEK, 13. 5. 17.00 Vila Bianca Velenje Razumevanje likovne umetnosti odprtje razstave del akademskega slikarja Denisa Senegačnika in akademske kiparke Sabe Skaberne 18.00 Ploščad pred Celjsko kulturnico Slavnostno odprtje Tedna ljubiteljske kulture 18.00 Atrij Velenjskega gradu Vse o Šejkspiru parodija KD Gledališče Velenje 19.00 Gasilski dom Škale_ Jubilejni koncert ob 30. obletnici Lovskega pevskega zbora LD Škale 19.00 Glasbena šola Velenje Javna vaja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 19.30 Plesni forum Celje 40 let na krilih plesa: Danes preplet koreografij današnje generacije plesalcev PFC (4. desetletje) rad io celje SOBOTA, 14. 5. 10.00 Šlandrov trg Žalec_ Odprtje Tedna ljubiteljske kulture revialni del festivala Sredi zvezd (nastop a cappella skupin), Folklorna skupina Galicija, Godba veteranov Žalec, otroške delavnice 10.30 Mestno središče zGodbe v maju srečanje godb in pihalnih orkestrov z zaključkom na Krekovem trgu z velikim združenim orkestrom 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Lahko noč, čarobna luna predstava v izvedbi strokovnih delavk Vrtca Anice Černejeve, enota Luna 19.30 Gledališče Zarja Celje Blazinec drama v izvedbi KUD Zarja Trnovlje 19.30 Plesni forum Celje 40 let na krilih plesa: Včeraj preplet koreografij prejšnjih generacij plesalcev PFC ( 3. in 2. desetletje) 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sredi zvezd festival vokalne zabavne glasbe in svečano odprtje Tedna ljubiteljske kulture NEDELJA, 15. 5. 19.00 Dom kulture Velenje Poročil se bom s svojo ženo komedija KD Gorenje PONEDELJEK, 16. 5. 16.00 Učilnica Gimnazije Celje - Center Javna pevska vaja Pevskega društva upokojencev Celje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Od skice do produkta predavanje industrijske oblikovalke Darje Osojnik 19.30 Celjska kulturnica Odprt sestanek društva fotografov Svit 19.30 Kulturni dom Škofja vas Maja Tamše potopisno predavanje TOREK, 17. 5. 18.00 Celjska kulturnica Lojze Selič predstavitev obsežnega ustvarjalnega opusa celjskega pisatelja; z gostom se bo pogovarjal Ivan Janez Domitrovič 19.30 Krekov trg Celje Javna vaja Celjske folklorne skupine Celje SREDA, 18. 5. 17.00 Celjski dom_ Pojem in igram območna revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev občin Dobrna, Štore, Vojnik in MO Celje 18.00 Mestna knjižnica Velenje Pogledi na sodobno umetnost predavanje akademske slikarke Uršule Skornšek 19.30 Gledališče Zarja Celje Macbeth tragedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje Ostale prireditve ČETRTEK, 12. 5. 12.15 I. gimnazija v Celju -Gimnazijka Kako z inovacijami spremeniti svet predava: John Cohn, ameriški strokovnjak s področja računalništva; predavanje bo v angleščini 18.00 Osrednja knjižnica Celje Zeliščar na sprehodu predavanje za vse ljubitelje narave, zelišč, zdravega življenja...; gostja: Andreja Papež Kristanc PETEK, 13. 5. 18.00 Galerija Piros Vojnik Razstava o življenju in delu Doroteje Hauser organizira Turistično-kulturno društvo Globoče SOBOTA, 14. 5. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Glasbena sobotnica: Slonček Babar glasbena pravljica 12.00 Bio park Nivo Žalec Radostna doživetja v Bio parku Nivo delavnice o piramidah, avri in zdravljenju v piramidah; vodijo jih Janez Pelko, Janko Kač in Mitja Lukanc 21.00 Celjski mladinski center Kein geld für irokesen koncert PONEDELJEK, 16. 5. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Kulturno-prosvetno društvo Šešče, krožek ročnih del Čipke se predstavi TOREK, 17. 5. 17.00 Slovensko društvo Hospic Celje_ Bolniki in svojci skupaj v preizkušnji težke bolezni pogovorna urica 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom od 5. leta; pripovedovala bo Dona Pratnekar SREDA, 18. 5. 11.00 Celjski dom_ Jetra kot ogledalo naših razvad predava: Mateja Kadilnik, mag. farm. Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: Vrata v vse čase in prostore, razstava ob 110-letnici javnega knjižničarstva v Celju, 70-letnici Študijske knjižnice in 40-letni-ci domoznanskega oddelka; do 20. 5. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava iz stalne zbirke CSU s poudarkom na novih pridobitvah; do nadaljnjega Glavni trg Celje: razstava Celje, mesto v arhivu Zgodovinskega arhiva Celje, do 15. 6. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava likovnih del Albine Kragelj Skozi abstraktne koprene, do 30. 5. Likovni salon Celje: razstava Mateja Čepina Para-noir, do 5. 6. Galerija Nika Ignjatiča Celje: pregledna razstava celotne ustvarjalnosti Osnovne šole Gla-zija Celje, do 6. 6. Kvartirna hiša Celje: razstava Male plastike - Majk Mulaček in Janja Mihelj, do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Arhivi - zakladnice spomina, do 31. 5. Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 30. 5. Knjižnica Laško: razstava Podobe slovenske Štajerske, do 30. 6 Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Albin in Mojca s pričama, ki sta edina vedela za skrivnost. Tri v enem Zlata poroka in poroka na praznovanju abrahama presenečenje za vse povabljence Mladoporočenca spredaj, zlatoporočenca zadaj v objemu ožje družine Albin Gradič je človek, ki ljubi zabave, druženja in rad na drugih zabavah poskrbi za presenečenja. Tokrat se je odločil, da bo povabljence na praznovanju svojega abrahama osupnil. Albinova starša Slavica in Štefan Gradič sta decembra lani praznovala 50 let skupnega življenja. Takrat ni bilo posebnega slavja. Albin, organizator po duši in srcu, pa je že premleval, da bo treba nekaj narediti. Januarja sta s partnerko Mojco, s katero skupaj živita že 33 let in imata dva sinova, preživljala krajše počitnice v Vrsarju. »Binetu sem rekla, da imam nekaj denarja privarčevanega in bom prispevala za zabavo ob praznovanju njegovega abrahama. Pa mi je rekel, naj raje denar dam za prstana. Pogovor sva hitro končala. Jaz pa sem že šla po kataloge za poročne prstane.« O odločitvi, da bi Albinovo praznovanje abrahama povezala z njuno poroko in zlato poroko Albi-novih staršev, sta obvestila zgolj svoji priči in nikogar drugega. Želela sta izvesti presenečenje za vse povabljence, tudi za najožje sorodstvo. »Mogoče je ate malce posumil, da se nekaj pripravlja, saj sem vzel njegov in ma-mim poročni prstan in ju dal očistiti,« nadaljuje Albin, ki ga prijatelji in sorodniki kličejo Bine. Na zabavi za abrahama, na katero je povabil 90 prijateljev in sorodnikov, pa je poskrbel, da so gostje jokali in se smejali od presenečenja. Po večerji so najprej pripravili mizo za obred zlate poroke. »Ker so vsi vedeli, da sta moja starša praznovala 50 let zakona, so mogoče celo pričakovali, da se bo zgodil ta obred. A ko je bilo konec obreda in mize še kar nismo pospravili, sem opazil njihove obraze, ki so se spraševali, kaj je zdaj to,« nadaljuje Albin. »Moja sestrična Slavica, ki ima vedno kaj povedati, je glasno spraševala: >A zdaj se bo pa Bine poročil?<« Navdušenje kot na nogometni tekmi Pred obredom si je Albin preoblekel srajco, Mojca pa je hitro skočila v sobo in se preoblekla v belo obleko. »Ko sem s pričo stopila v prostor, kjer so bili svati, je bilo, kot da bi bila na nogometni tekmi in bi zadeli odločilni gol. Vriski navdušenja. Še zdaj dobim mravljince po rokah, ko se spomnim tega trenutka,« se vsa razneže-na spominja Mojca. »Želela sem, da bi bila miza obrnjena stran od moje družine, da se ob njenih pogledih ne bi takoj razjokala.« A najstarejši, 25-letni sin Jure, ki je stal ob matičarki, je bil ob potezi svojih staršev tako prevzet, da je večino obreda jokal. Seveda ganjen od sreče. Najmlajši sin, 23-letni Romano, je svoje presenečenje izrazil z besedami: »Ati, pa kaj se ti je zgodilo?« Albinov brat Jani in Mojčin brat Matjaž sta prav tako vsak po svoje osupljeno obsedela za mizo. »Jani kar ni mogel spregovoriti, Matjaž pa je jokal,« je razložila Mojca. Poročno darilo, ki je staro že 25 let »Moja mama je bila nad poroko zelo navdušena. Bila pa je edina oseba, ki mi je res kupila poročno darilo. Že pred petindvajsetimi leti. Ko sem rodila Jureta, mi je kupila jedilni servis z namenom, da mi ga bo predala ob poroki. A ker Bine poroke ni imel v načrtu, mi je darilo predala kmalu po rojstvu prvega otroka. 25 let je darilo čakalo, da je dobilo res pravi namen,« se nasmeji Mojca. Slavico in Štefana je enako kot Mojco in Albina združila glasba. Starša sta se spoznala na koncertu Ansambla bratov Avsenik v Štorah, mladoporočenca pa sta se spoznala pred 33 leti v Ankaranu. Mojca je bila na šolskem izletu po koncu prvega letnika, Albin pa se je izleta udeležil na povabilo prijatelja. »Takrat smo s sabo nosili kasetofone in vsak na svojem sva vrtela takratni hit Laure Branigan Self control.« Takrat je med njima preskočila iskrica in po prvih tednih zakona je videti, da sta to iskrico ponovno obudila. BGO Foto: osebni arhiv ■n Ted ni ko ve zaodbe St. 19 / Leto 71 / Celje, 12. maj 2016 Ko se objameta vino in čokolada str. 32 Nad petelina z letaloma Gasilci v vrtcu Hruševec Pajki in ščurki kot modni navdih str. 43 str. 28 str. 45 26 INTERVJU »Iskali so recept, a ga niso našli!« Marjan Fabjan, trener olimpijske in svetovne prvakinje, vselej pred novimi izzivi Ж вЛ *ankaKu Tropski m ■CE|JE Dvakrat je bil proglašen za najboljšega trenerja judoistk v Evropi, z zadnjih treh olimpijskih iger se je vrnil z medaljami (Atene 2004 - Urška Žolnir bron, Peking 2008 - Lucija Polavder bron, London 2012 - Žolnir zlato), na Lopati je zgradil judo-istični tempelj, kovnico medalj, dobil je Bloudkovo nagrado. Njegov JK Zdežele Sankaku ni zgolj pojem za uspeh, temveč tudi porok, da bo Slovenija z velikega tekmovanja prinesla odličje. Mestni svet Mestne občine Celje je »Fabi-ju« podelil srebrni grb. Če že ni, pa bo kmalu postal rekorder glede prostora, ki mu ga namenjamo v časopisu. A z neusahljivim virom idej in energije ni nikoli dolgčas. Vaše vodilo je, da lahko največje zmage osvajajo zgolj izjemno pripravljeni tekmovalci. Toda vaše varovanke so slavile tudi poškodovane! Ste jim vbili v glavo nekaj več, vlili dodatno samozavest? Moji tekmovalci že več sezon niso poškodovani. Prej so se ob neizbežnih težavah zaradi zdravja specifično pripravljali in krepili tisto, kar so pač lahko. Ustrezna taktična priprava je reševala marsikaj. Že trije dokumentarni filmi so bili posneti o vas. So iskali določene odgovore? Da, prav vsi trije, tako film avtorja Zvez-dana Martiča kot tudi filma, ki so ju pripravili Francozi in Japonci. Iskali so recept za uspeh, a ga, jasno, niso našli. Ta je zapisan v moji glavi. Seveda ga ne bom izdal. Ga boste kdaj zapisali? Najbrž ga bom. Pa bo koristen za druge? Mislim, da ne. Vsak tekmovalec je specifičen, posebnost zase. Tako ga je treba tudi obravnavati. Eden je vodljiv, drugi neposlušen, tretji ima težave doma, četrti z ljubeznijo, petega razvajajo starši. Samo sam vem, kaj mu manjka. To vam verjamemo, ste letnik 58, torej ste od 3. maja stari 58 let. Je bil Dušan Tanko, vaš trener, tisti, ki je vedel, kaj vam manjka? To drži. Nisem bil discipliniran, pri 12 letih sem ostal brez očeta in živel z bolno mamo. On je vedel, kako me mora usmerjati. Pomagal mi je tudi v šoli. Če bi me on tedaj nagnal iz kluba, iz mene ne bi bilo nič. Zakaj? Tudi njega nisem popolnoma ubogal, kajti vse, kar mi je svetoval, sem hotel preizkusiti, če res drži. Tak sem še danes. Verjel je vame in vztrajal. Klub vam je izdal izpisnico in ponudil, da greste, kamor želite. To je bilo le leto za tistim, ko ste bili najboljši športnik Celja. Že veste, kaj je bil razlog administrativne odločitve pri JK Ivo Reya? Veliko let kasneje sem prav trenerja Tanka povabil na kozarček in ga vprašal, zakaj so se tedanji vodilni možje kluba tako odločili, čeprav on ni bil zraven. Dejal je, da sem bil na treningih dvakrat bolj zagrizen od ostalih, da sem bil vselej bolj pripravljen od drugih, da sem si zagotovil bolniški stalež zato, da sem lahko še več vadil. In to je šlo mnogim na živce. Tehtnega razloga niso imeli. Vi bi znali izkoristiti zanos takšnega tekmovalca? Takšnim bi se še bolj posvetil. Tudi bolj strogi ste do njih, kajne? Očitno je, da imajo cilj. Zato me sami prosijo za pomoč. Dobitnica bronaste olimpijske medalje na OI v Pekingu Lucija Polavder je priznala, da ste ji prisolili klofuto. »V mladosti sem bil redar v diskotekah na Celjskem. Zdi se mi, da jih lahko naštejem 25. Treba je bilo stopiti tudi pred strelno orožje in nasilneža trdo prijeti. Zlomil sem mu roko.« INTERVJU 27 Moram reči, da ni bila edina. Klofuta ni bila mišljena kot klofuta. Bil je delček trenutka v borbi, ko sva trenirala. Sam sem se namreč boril z njo, saj ni imela ustreznih >sparing partnerjeve Morda jo je dobil še kdo na podoben način ... To je del igre. Vas znajo razjariti? Kot trenerja me ne smejo. Ne smem pokazati čustev. Vemo, da je judo nevarno orožje, če je v nepravih rokah. Če je že tako, je to treba preprečiti, čeprav s silo. Nekatere vzgajam, druge prevzgajam. Je pri vas že uspel otrok iz zelo dobro situirane družine? Nekaj jih je bilo solidnih. Zadovoljili so se na primer z naslovom državnega prvaka. Ali z odhodom na evropsko prvenstvo. Ko so imeli nekaj za pokazati, je sledil padec. Niso imeli želje, da bi dosegli svoj optimum. Lucija Polavder, zdaj že mamica, je pred kratkim trdila, da bi se nemudoma odzvali in ji priskočili na pomoč, če bi jo potrebovala. Seveda. To je jasno že samo po sebi. Ogromno smo skupaj preživeli. Nekatera dekleta so se pozno začela videvati s fanti. Najslabše je, če ima dekle vrhunskega športnika. Najverjetneje bo v zasebnem življenju začel še tekmovati z njo. Kljub vsemu se zdi, da ste se v zadnjem času malce omehčali. Imamo nekaj parov v klubu. Samo opozorilo z moje strani. Obljubljajo mi uspehe ... Tina Trstenjak ima izjemne dosežke brez fanta. Podobno je bilo tudi prej s starejšimi tekmovalkami. Ste samouk, a se zdi, da ste študirali šport, psihologijo, sociologi-j° ... Prvič sem »diplomiral« pri sedemnajstih letih na ulici. Veliko mi je pomenila medalja na mladinskem evropskem prvenstvu. Drugo »diplomo« mi je dala Avstrija, tretjo sem dobil od evropske zveze v obliki priznanja za najboljšega trenerja leta. Ko sem iz Jugoslavije odšel v Avstrijo, sem se znašel v drugem sistemu. Prvič sem ugotovil, da znam malo, ostali pa še manj. Vam je ugajala drugačna politična ureditev? Na nek način da, a po drugi strani sem spoznal, da so nam tedaj doma ponujali nebesa, če smo bili uspešni. V Avstriji sem moral trdo delati. Nisem želel zanemarjati športne kariere in sem zjutraj tekal po vasi pred odhodom v službo. Pa so dejali, da se med delom ne pretegnem dovolj in da očitno »zabušavam«. Ko so me še v moji tedanji družini začeli spraševati, kaj imam od juda, mi je bilo dovolj. Dva infarkta sta za vami. Je bil tedaj prvi? Da, prvega sem doživel v Avstriji in takrat sem tudi prvič spoznal, da v njihovem sistemu ne funkcioniram dobro in da je bolje, če se vrnem v Slovenijo. Kaj ste si zaželeli za nedavni rojstni dan? Da mi Simona ne kupi darila, temveč da skuha dobro kosilo. Bilo je vegetarijansko, krasno. Vas često opozarja, da živite preveč stresno in da se morate bolj paziti? Ne več. Spremenil sem se. Ritem je drugačen, mirnejši. Zdravo se prehranjujem. Predvsem ne ponočujem. V mladosti sem bil redar v diskotekah na Celjskem. Zdi se mi, da jih lahko naštejem 25. Treba je bilo stopiti tudi pred strelno orožje in nasilneža trdo prijeti. Zlomil sem mu roko. »Dejal je, da sem bil na treningih dvakrat bolj zagrizen od ostalih, da sem bil vselej bolj pripravljen od drugih, da sem si zagotovil bolniški stalež zato, da sem lahko še več vadil. In to je šlo mnogim na živce.« »Tina Trstenjak ima izjemne dosežke brez fanta. Podobno je bilo tudi prej s starejšimi tekmovalkami.« Sankaku kot trikotnik je simboliziral kraje (Griže, Galicija, Kristan Vrh), iz katerih ste črpali prve somišljenike in tekmovalce, lahko pa bi povezal tudi tri bistvene dejavnike, tekmovalca, trenerja in starše? Lahko je trikotnik, še bolje pa sklenjen krog. Starši prihajajo k meni in mi razlagajo, da je njihov otrok priden, da se dobro uči, da ima rad šport. Vse to lahko jaz njim razložim, saj jih celo bolje poznam. Vem, o čem razglabljajo v družbi sovrstnikov, kakšni so njihovi nameni in cilji. Zato verjemite, da niso takšno »zlato«, kot se zdijo njim. Pet let že ima Jan Fabjan, vaš sin. Kako mu gre? Po olimpijskih igrah v Londonu ste omenili, da ga boste vzgajali za predsednika! Vzgajati otroka v predsednika je v tem primeru moji družini motiv, da se uči sposobnosti, ki naj bi jih imel prvi mož Slovenije. Sicer pa bo treniral borilno veščino. Ime? S Simono sva vedela, da ga bo rodila januarja. To je prvi jan. Drugi je v priimku. Tretji jan je v mojem imenu. Imel bo kje črpati znanje. Ga je tudi partnerka Simona pri vas? Je. Pri 21 letih je začela trenirati in nato trikrat postala državna prvakinja, kar je skoraj čudež. Po katerem naslovu se je vžgala iskrica? Že po prvem. Katera imena izstopajo v vašem judoističnem epu? Začelo se je z Majo Fre-ce, nadaljevalo z Urško Žolnir, s Petro Nareks, z Jožico Svečak, Lucijo Polavder, Rokom Drakši-čem, s Tino Trstenjak in z Ano Velenšek. Ti so bili najbolj izpostavljeni. Bilo je še mnogo drugih. Urška in Lucija sta bili pred Atenami, Pekingom in Londonom v precej lažjem položaju, manj obremenjujočem, kot je zdaj svetovna prvakinja Tina Trstenjak. Se strinjate? Glede na to, da je Tina »top«, že nekaj časa na vrhu svetovne lestvice, ji pripada ena od vlog favoritinj in trditev drži. Se olimpijci zavedajo, da jih čaka najbolj naporno obdobje v življenju? Se, pa še kako. Kar pogledujejo me, ko trenutno ne zahtevam nič posebnega. Še predobro vedo, da je to zatišje pred nevihto. Še dve tekmi svetovnega pokala sta preostali. Daleč sta, denarja pa je že zdavnaj zmanjkalo. Tekmovalcem sem dejal, da jim bom plačal tudi pot na Mars, če menijo, da se bodo uvrstili na olimpijske igre. Kaj boste položili na srce tistim, ki bodo z vama z Urško odpotovali v Rio de Janiero? Sem jim že razlagal. Naj si vsak dan predstavljajo pot do slovenskega letališča, pa vožnjo od brazilskega letališča do hotela in do dvorane. Na borišču naj zrejo le predse, naj vedo, da njihovi sovražniki niso zgolj tekmeci, temveč še marsikdo. Le popolna osredotočenost jim lahko pomaga, da jih kam ne odnese. Obeta se še ena zmaga. Se bo Vlora Bedeti, ki je bila s Sankakujem evropska klubska prvakinja, vrnila v matično društvo? Najverjetneje bo znova članica kluba. Šolanje v Ljubljani gre počasi h koncu. Pri nas se bo začela pripravljati na naslednje olimpijske igre in verjamem, da ji bo uspelo. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA Fabjanu je strokovno pomagala nizozemska olimpijka Jennifer Gal, pet let je na Lopati živela Japonka Shinobu Ishihara, eno leto je bil pri nas Brazilec Pedro Guidez. Z ostalih koncev Slovenije so po pomoč v Celje prišli mladi tekmovalci, Rok Polajžer, Gašper Jerman, Maja Uršič, Hanna Mazouzi, Aleksander Ferenčak, Adrian Gomboc, Lia Ludvig, Anka Pogačnik, Nina Miloševič ... »Na moja vrata je leto po OI v Londonu potrkala družina Barat iz Izraela. Starša sta me vprašala, če lahko otroka trenirata pri meni. Zdaj najstnika, ki bosta kmalu polnoletna, že osvajata medalje na odprtih prvenstvih. Živijo v podnajemniškem stanovanju, na Teharjah imajo trgovino z oblačili.« 28 REPORTAŽA Nad petelina z letaloma Takšne vaje pri nas še ni bilo - V Zgornji Savinjski dolini sta krotili rdečega petelina kar dve letali Slovenske vojske V Zgornji Savinjski dolini je bila v soboto velika gasilska vaja Borseka 2016, med katero so gasili gozdni požar v visokogorju. Med vajo, ki so si jo lahko s športnega letališča Pobrežje ogledali tudi občani, sta gasili letali Slovenske vojske, in sicer požar na odmaknjenem področju pod Goltmi. Gre za težko dostopno območje v širši okolici Rečice ob Savinji. Zamišljeno je bilo, da je podlubnik napadel smrekov gozd, zaradi česar je moral lastnik gozda posekati veliko dreves. Zaradi zatiranja podlubnika je bilo treba vejevje sežgati, kar se je v zamišljenem primeru slabo izšlo. Med sežiganjem se je rdeči petelin razširil na širšo okolico in povzročil požar, ki ga je bilo treba čim prej pogasiti. V Zgornji Savinjski dolini na najbolj goratem območju naše regije seveda ne manjka gora, gozdov in Sodelovali so gasilci iz različnih društev Zgornje Savinjske doline, ki so prisluhnili navodilom. podlubnika. Zato imajo v tej dolini posebej usposobljeno gasilsko enoto, ki lahko gasi požare v takšnih razmerah. Njeni člani so alpinisti. Med sobotno vajo sta bili gasilcem v veliko pomoč letali Slovenske vojske, ki sta za takšne primere posebej opremljeni. »Gašenje z letalom je trikrat cenejše kot s helikopterjem,« je opozoril poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze Slavko Bric. Cenejše je zaradi nižje cene ure letenja, manjše porabe goriva in cenejšega vzdrževanja. Namen sobotne vaje, ki jo je pripravila Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline, je bil preverjanje usposobljenosti za gašenje v podobnih primerih. Za občane sta bila letali Pilatus Porter PC 6 seveda paša za oči. Ogledali so si lahko pristanek in polnjenje cisterne letala ter gašenje zamišljenega požara, ki je bil daleč viden. Prva takšna gasilska vaja v Zgornji Savinjski dolini je bila lani, ko je požar gasilo »le« eno takšno turbopropelersko večnamensko letalo. Gre za letalo, ki lahko pristaja celo na snegu in lahko gasi praviloma približno štiri ure skupaj. BRANE JERANKO Foto: arhiv GZ ZSD Jub Akademija na svojih seminarjih izobrazi letno več kot 8.000 udeležencev Jub Akademija vsako leto pripravlja vrsto izobraževanj, ki so namenjena in vsebinsko prilagojena različnim skupinam udeležencev. Poleg predavanj, ki jih v Jub Akademiji namenjajo projektantom, arhitektom, nadzornikom v gradbeni dejavnosti ter upravnikom večstanovanjskih stavb, posebno pozornost posvečajo tudi izobraževalnim ustanovam ter energetskim menedžerjem, ki želijo pridobiti certifikat Eurem. Kar polovica vseh strokovnih izobraževanj je v okviru Jub Akademije namenjena izobraževanju Ju-bovih kupcev, torej prodajalcem v dejavnosti trgovine, dobra tretjina pa izvajalcem - fasaderjem, sliko-pleskarjem za dekorativno obdelavo zidnih površin in keramičarjem. Ta številka vključuje tudi izobraževanja tujih Jubovih distributerjev na zahodnoevropskih trgih ter v Jubovih odvisnih družbah, tako da Jub Akademija letno skupaj izobrazi več kot 8.000 udeležencev. Vodja Jub Akademije Iztok Ka-menski pri tem poudarja: »Naš cilj je prvenstveno zagotoviti odlično izvedbo in tudi prodajo kakovostnih sistemskih rešitev in materialov, ki jih Jub ponuja na trgu, hkrati pa o novih rešitvah v gradbeništvu oza-veščati tudi druge strokovnjake, kot so projektanti, arhitekti, nadzorniki in upravniki stavb. Tako morajo na primer vsi naši izvajalci svoje znanje o pravilni vgradnji ali uporabi materialov nenehno izpopolnjevati, saj izobraževanje vključuje tudi potrebna znanja o gradbeni fiziki, načinih sidranja, oprijemih in modulih elastičnosti. Po preverjanju znanja pridobi izvajalec tudi naš certifikat, ki dokazuje njegovo usposobljenost za izvajanje del z Jubovimi sistemskimi rešitvami, kar je še posebej pomembno za uveljavljanje garancij pri večjih objektih. Jub namreč lahko le v tem primeru za izvedbo fasadnega sistema izda investitorju do 25-letno garancijo, s katero jamči za njegovo kakovost.« Promocijsko besedilo & * ^r^ ? v •v —- Gašenje požara v odmaknjenem gorskem predelu. Med sežiganjem vej dreves, ki jih je napadel podlubnik, se je ogenj razširil. Na srečo le za potrebe vaje. Prometna dostopnost in bogata gostinska ponudba »Občina Vransko deli usodo vseh podeželskih občin. Ta je pogojena z vladnimi posegi v financiranje lokalne skupnosti.< Eden najbolj prepoznavnih županov pri nas je zagotovo dolgoletni vodja Občine Vransko. Letos bo vstopil v drugo polovico že petega in kot sam pravi, tudi zadnjega mandata. Čeprav je v zadnjem obdobju vse prej kot zadovoljen z odnosom države do lokalnih oblasti, je prepričan, da je bila ustanovitev samostojne občine pred osemnajstimi leti pravilna odločitev, saj je občina v tem času močno napredovala. Občina Vransko deli usodo vseh podeželskih občin. Ta je pogojena z aktualnimi posegi v financiranj, primerno porabo in zagotavljanje sredstev za spodbujanje investicij. To se pozna pri gospodarski rasti in krizi v gradbeništvu. Poleg tega se soočamo s tem, da je črpanje strukturnih sredstev blokirano. Čeprav smo krepko v novi perspektivi, se tudi na področju evropskih sredstev nič ne dogaja. Kje vidite glavno prednost občine, ki jo vodite? Naši glavni prednosti sta vsekakor geografska lega in prometna dostopnost. To vedno bolj prepoznavajo tudi investitorji, ki na Vransko selijo poslovno dejavnost. Nenazadnje se to kaže tudi v tem, da se povečuje zanimanje za gradnjo stanovanjskih stavb. Tako smo v zadnjem času izdali tudi precej gradbenih dovoljenj. S sprejetim občinskim Franc Sušnik, ki občino vodi že vse od začetka, napoveduje, da je to njegov zadnji mandat. »Mislim, da je dvajset let županovanja dovolj. Glede na to, da se mi le redkokdaj kaj zareče, posebej ko gre za takšne odločitve, je to zadnji odgovor,« v smehu odgovarja na vprašanja o morebitni ponovni kandidaturi. O nasledniku še ne razmišlja, a pravi, da bo na listi kandidatov zagotovo tudi predstavnik njegove politične stranke. Hiško sprostitve, kjer v neokrnjeni naravi ponujajo vse za sprostitev in krepitev duha in telesa. Sicer pa daje turistični utrip občini Vransko bogata gostinska ponudba. Smo verjetno občina z največ stoli v gostinskih lokalih na prebivalca. Na kaj ste najbolj ponosni? Predvsem na to, da v občini res ves čas v ospredje postavljamo skrb za najmlajše. Tako smo upravičeno lahko ponosni na delovanje vrtca in šole. Tako v vrtcu zagotavljamo prostor za vse naše otroke in tudi za otroke iz okoliških občin. Tako imamo trenutno 40 otrok iz občin osrednje Slovenije, predvsem iz Kamnika in Lukovice, kjer močno primanjkuje prostora. Hkrati se lahko pohvalimo, da imamo zelo dobro in dostopno urejeno tudi varstvo starejših občanov. Naš dom je prvovrsten socialnovarstveni zavod, ki poleg oskrbe starejših nudi še pomoč na domu, pripravlja tople obroke za socialno najbolj ogrožene občane in predstavlja celovit socialni servis. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA prostorskim načrtom marca 2008 smo zagotovili tudi -zaenkrat še - zadostno število stavbnih zemljišč. Širila se bo tudi poslovno-industrijska cona. Pojavili »Za vse nas in za razvoj občine je v tem trenutku najpomembnejši projekt, ki priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za ureditev logističnega centra na območju poslovno-proizvodne cone v Čepljah. Vzporedno urejujemo in pripravljamo še projektno dokumentacijo za manjkajočo infrastrukturo,« je napovedan prihod nemškega trgovca v občino komentiral župan Vranskega Franc Sušnik. Pri Lidlu, ki se zanima za gradnjo logističnega centra, so za zdaj zelo skopi z informacijami. Pravijo le, da preverjajo več lokacij po Sloveniji, ena od teh je tudi ta v Čepljah. |-v ■ ■ IV "V" Priznanja najzasluznejsim Najvišje občinsko priznanje, grb Občine Vransko, bosta letos prejela Edvard Novak za dolgoletno uspešno delovanje v župniji in prispevek pri izgradnji komunalne infrastrukture in Mirko Razboršek za dolgoletno uspešno delovanje v lokalni skupnosti in lovski družini. Plakete občine bo župan Franc Sušnik podelil Lovski družini Vransko ob 70-letnici delovanja in Oratoriju Vransko za večletno uspešno vključevanje otrok v počitniške dejavnosti. S priznanji se bo občina zahvalila še dolgoletnima prostovoljkama Mariji Granda in Liljani Vandi Druškovič, za delovanje na področju vokalne glasbe bo priznanje prejel Jože Juhart, za prizadevnost v lokalni skupnosti pa Martin Kajbič. so se namreč novi lastniki zemljišč, ki so bila predmet stečaja žalske Arke. Ti že urejajo dokumentacijo in bodo na zemljišču med gostiščem Grof in avtocestno vzdrževalno bazo gradili poslovno stavbo. Kaj vas v občini moti? Kaj bi spremenili? Pomanjkljivost so dolgotrajni in zapleteni stečajni postopki. Stečaji, ki so posledica prestrukturiranja, so se zgodili tudi na našem območju. Najbolj odmevna pri nas sta zagotovo stečaja Kiva in podjetja Inde. Sicer pa mislim, da ima občina premalo vpliva na davčno politiko - s slednjo bi se dalo zagotoviti racionalnejšo porabo obstoječega stanovanjskega fonda. Mislim, da bi bilo nujno treba dodatno obdavčiti prazne stanovanjske objekte, ki v veliki meri tudi kazijo podobo kraja. In tu mislim predvsem na trgu Vransko, kjer je kar nekaj stavb, ki so prazne, kar ni dobro. Ampak to je znan problem slovenskih mestnih in trških jeder, ki ne živijo tako, kot bi morala. Kaj ponujate na področju turizma? Največja naložba je v ureditev avtokampa na območju Podgorja. Po zagotovilih investitorja naj bi kamp zaživel v začetku prihodnjega leta. Že lani so pomemben turistični produkt gostom ponudili na turistični kmetiji Jerman, kjer so uredili Statistika za leto 2015: Število prebivalcev: 2.601 Proračun za leto 2016: 2.376.314 evrov Število rojstev: 20 Število neprofitnih stanovanj: 15 Število iskalcev neprofitnega stanovanja: 3 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Skrb za naravno ravnovesje »>Jaga< je pozitivna, dostikrat družinska bolezen, ki te močno zagrabi, in če si s srcem pri stvari, te močno drži« Vranski lovci letos praznujejo 70 let organiziranega lova in ustanovitve Lovske družine Vransko. Tako so letos pod streho že spravili slavnostni občni zbor in strelsko tekmovanje, osrednji dogodek bodo pripravili junija. Slovesnost bo pospremila Hubertova maša, po okoliških gozdovih pa bodo zadonele lovske pesmi. Pisalo se je leto 1946, ko je bila z odločbo tedanjega ministrstva za kmetijstvo ustanovljena Lovska družina Vransko. Ustanovilo jo je 17 lovcev, ki so bili večinoma ugledni kmetje in obrtniki. Prvi predsednik je bil Robert Kladnik, kmet iz Čepelj. Staro kmečko stavbo na Orehovcu so večinoma z udarniškimi akcijami preuredili v lovski dom. V tem obdobju je bila to najbolj obiskana izletniška točka v bližini Vranskega. Na nekdanji lovski dom na Orehov-cu, ki je po denacionalizaciji prešel v zasebne roke, ima lepe spomine tudi danes najstarejši vranski lovec Jože Goltnik, ki je marca dopolnil 88 let. Čeprav na »>jago«« že nekaj časa ne hodi, je izjemno pomemben člen lovske družine, ki ji je zvest že vse od leta 1958. Zelo dobro se spominja časa, ko so se morali zaradi neuspelega dogovora o odkupu izseliti iz gnezda, ki so si ga uredili na Orehovcu. »Takrat smo se odločili, da bomo sami zgradili dom. Iskali smo primerne lokacije, veliko nam jih je bilo všeč, a so bile mnoge nedosegljive.« Ustalili so se na Tešovi, kjer so leta 1995 postavili temelje in leto kasneje tudi zgradili današnji lovski dom. Porušena podoba lovstva Jože Goltnik je prava zakladnica znanja o vranski lovski družini, njenih začetkih, predvsem pa o razvoju njenega delovanja. Kot pove, se je odnos družbe do lovstva skozi desetletja spreminjal. Ker so bili nekdaj v lovskih vrstah predvsem premožnejši občani, jim je bilo veliko več dovoljeno. »Po drugi svetovni vojni smo kot narod postali precej bolj občutljivi glede lastnine. To se je poznalo tudi v gozdovih, kjer lovci nismo bili več zaželeni.« Čeprav je danes splošno mnenje Slovencev o lovu izjemno slabo, so vranski lovci uspeli z dialogom in medsebojnim povezovanjem z lokalno skupnostjo, s kmeti in z oblastjo najti skupni jezik, pove trenutni predsednik Florijan Rojnik. »Moram reči, da nas imajo trenutno kar radi. Z vsemi dobro sodelujemo,« pravi. »Žal trenutna strategija življenja in novodobna >bio politika< lovstvo prikazujeta vse prej kot naravno. Lovci smo v tem okviru prikazani kot tisti, ki streljamo uboge srnice,« ponudi razlago, zakaj je splošno mnenje o lovcih in lovstvu v Sloveniji tako slabo. »Ampak kaj je bolj bio oziroma eko in so-naravno kot lov? Divjad celo življenje preživi v svojem naravnem, prvobitnem okolju, izbere si tisto, kar želi, in ne tistega, kar ji človek da, nikoli je noben »kvazi« lastnik ne preganja v hlev in iz hleva. Nikoli nihče nad njo ne izvaja kakršnih koli pritiskov, nenazadnje si tudi za ljubimca divjad izbere tistega, ki ga želi, ker ima to možnost. Ker je človek zver in zver siiz-bere svoj plen, eden je tudi Sprehod skozi Vransko Od Schwentnerjeve hiše do etnološke zbirke Legenda pravi, da je bilo nekoč v kotlini, kjer danes leži trg, jezero, ob katerem je živelo veliko vran, po katerih je Vransko dobilo ime. Na sprehodu skozi Vransko obiskovalec spozna kratko zgodovino Vranskega in si ogleda pomembnejše kulturne znamenitosti. Schwentnerjeva hiša Sprejem gostov in ogled Schwentnerjeve hiše, rojstne hiše ljubljanskega založnika slovenske moderne Lavoslava Schwentnerja. Po želji se lahko v hiši zadržimo na delavnici vezenja ali izdelave rož iz papirja. Vonj po kavi Po želji naredimo postanek za kavo v kavarni, kjer obiskovalec začuti tudi utrip trga. Cerkev sv. Mihaela je zanimiva zaradi stranskega oltarja, ki je edino delo znamenitega baročnega kiparja Francesca Robbe na Štajerskem. Slika sv. Antona na platnu je delo baročnega slikarja Janeza Potočnika. Oltar sta dala postaviti zakupnik mitnice, plemeniti Ehrenportern, in njegova žena Francisca von Stemberk. Muzej motociklov Grom prikazuje zgodovino in razvoj motociklizma. Predstavljeni so različni modeli motociklov. Posebna zanimivost zbirke so Puchovi motocikli, edini slovenski motocikel »Pohorc«, motocikli Indian in Harrley Davidson. Vsi motocikli so vozni. Poseben del je namenjen razstavi dirkalnih in vojaških motornih koles. Etnološka zbirka Vransko se nahaja pri Knežari v vasi Brode. Lastnik domačije je tudi sam strasten zbiratelj, zato se je zbirka od odprtja 2006 že močno povečala. Eksponati so razporejeni po celotni domačiji, ki zato daje vtis muzeja. Etnološka zbirka prikazuje pretežno kmečko in obrtniško orodje. Veliko eksponatov je povezanih s konjeništvom in hmeljarstvom, ki sta zaznamovala preteklost naših krajev. Ustanovitelji Lovskega društva Vransko (Foto: LDV) Informacije: TIC Vransko, Vransko 25, 3305 Vransko T: 041 919 829 E-pošta: zkts.vransko@gmail.com divjad. In tako je edini stres, ki ga divjad doživi, sam odstrel, pok krogle. In še to je vprašanje, če se tega sploh zaveda,« razmišlja Rojnik. Lovci niso le klavci in mesarji »Ker se je človek tako razširil in si podredil življenjski prostor, si je vzel tudi pravico, da s svojim okoljem upravlja. In dejansko ga mora, saj divjad naravnih plenilcev tako rekoč nima več, saj so tudi za človeka moteči,« še razlaga Rojnik in ob tem opozarja, da so pravi lovci mnogo več kot plenilci in da je njihova primarna naloga skrb za vzpostavitev naravnega ravnovesja. »Vsak, ki je s srcem in z dušo lovec, ne more loviti brez adrenalina. Ta je zagotovo prisoten bodisi pred odstrelom bodisi po ali ob njem. V dvajsetih letih se še ni zgodilo, da bi ustrelil plen in ob tem ne bi čutil tega navala adrenalina. To je hkrati tudi dokaz, da smo še lovci in da ne postajamo mesarji, klavci samo zaradi tega, ker je treba toliko in toliko živali odstreliti. Ko je na lovu prisoten ta adrenalin, potem še lahko rečemo, da smo pravi lovci. Ko to enkrat izgine, potem gre zgolj še za >pumpanje< ega na račun lova. In s tem se kvari naš ugled,« o občutkih, ki jih lovci doživljajo med lovom, govori predsednik vranske lovske družine. Iz oči v oči z medvedom Porast adrenalina žival zazna z izostrenim vonjem. Ker ta vonj za žival pomeni nevarnost, lahko postane tudi napadalna. Zato je izjemno pomembno, da zna človek, ko v gozdu nepričakovano doživi bližnje srečanje z divjadjo, na primer z medvedom, ta notranji stres in količino adrenalina nadzorovati. »Medved je pametnejši od človeka in se bo, če se le da, umaknil,« pojasni Rojnik. To tezo je z lastno izkušnjo potrdil tudi Jože Goltnik: »Na Menini sva s kolegom lovila divjega petelina, nakar je za menoj nekaj zahreščalo. Obrnil sem se in v polmraku zagledal nekaj velikega. Pa sem si misli, da gre za velikega divjega prašiča, za katerega so govorili, da živi na tem prostoru. Ampak bolj kot sem gledal, rilca ni bilo. Seveda ne, ko je bil pa medved. Približal se mi je na zgolj kakšnih 15 metrov. Kolegu, ki je bil nekaj metrov niže, sem zakričal, da bi ga opozoril na medveda, in ko sem se ponovno obrnil, jo je kosmatinec že mahal v breg,« se bližnjega srečanja z medvedom spominja Goltnik. »Jaga«, ženske in krst Čeprav velja, da je lovstvo domena moških, je v zadnjem času med lovci tudi vedno več predstavnic nežnejšega spola, ugotavljata sogovornika. Vranska lovska družina trenutno šteje eno članico in pripravnico. Dolgih petdeset let je bila aktivna članica tudi pokojna žena najstarejšega člana družine. Ženske imajo v lovskih družinah povsem enake naloge kot njihovi moški kolegi. »Želijo se dokazati, da na prav nobenem področju ne zaostajajo,« pravi Rojnik, ki prizna, da na to temo med lovci kroži precej šal. Zaupal nam je le eno, ki pravi takole: »Tista ženska, ki je prišla na >jago<, ima zagotovo pre- Florijan Rojnik, ki je ljubezen do lovstva podedoval od svojega očeta, je prepričan, da lovci svet okoli sebe vidijo in dojemajo drugače. Tisti, ki se po gozdnih poteh podajo samo v popoldanskih urah in s slušalkami v ušesih, tega sveta ne bodo nikoli videli, ga doživeli in razumeli. NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Jože Goltnik je danes najstarejši član družine. Čeprav s puško v rokah ne hodi več po gozdovih, aktivno sodeluje pri vseh ostalih društvenih opravilih. Lovska družina Vransko je ena starejših družin pri nas. In je prva, ki je imela lasten lovski prapor, na katerega je še danes izjemno ponosna. dolgo verigo.« A je že v naslednjem stavku poudaril, da so vseh članic izjemno veseli. Je pa res, da jim pri urjenju in izpitih ne popuščajo. Tako morajo vsi kandidati ne glede na spol pred sprejemom v lovsko družino opraviti izpit pri nacionalni lovski zvezi, kjer opravijo tudi tečaj rokovanja z orožjem. »Se pa pri nas trudimo, da pripravnike o vsem že prej temeljito podučimo in jih pripravimo na izpit. Tega lahko opravi samo pripravnik, ki je v enem letu spoznal vse elemente lova in lovskega življenja,« je še pojasnil predsednik, ki se še zelo dobro spominja tudi svojega lovskega krsta. Gre namreč za tradicijo ob prvem ulovu posamezne divjadi. »Krst mora ostati lovcu v spominu za vse življenje,« pravi in prizna, da je bil njegov precej boleč, saj mu jih je po »tazadnji« med drugim nadeval tudi oče. »Danes smo pri krstu precej bolj milostni, kot je bila to navada nekoč.« Krst je kot nekakšna dramska uprizoritev. Kršče-nec je kaznjenec, ki je zaradi odstrela obsojen na smrt. Po zagovoru in zaslišanju se tribunal kaznjenca usmili in mu naloži kazen z udarci palice, na kateri so podpisani vsi lovski kolegi, ki so že uplenili tak plen. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Lovska družina Vransko bo 11. junija pripravila slavnostno praznovanje 70-letnice. Najprej bo Hubertova lovska maša, ki jo bo vodil duhovnik Dori Pečovnik, sledila bosta krajša kulturna prireditev in seveda zaključek, veselica z ansamblom Dori. Ustanovitveni akt (Foto: LDV) Ti si CAR za VARNOST ti je mar! Eden od stebrov družine je tudi lovski dom, ki so ga zgradili pred dvajsetimi leti. Ob letošnjem praznovanju bo dom dobil tudi novo preobleko. Program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike Se vidimo na Vranskem! PRIJAVI SE: 080 26 36 www.amzs.si/cw 32 FOTOREPORTAŽA Ko se objameta vino in čokolada ... ... se rodi lepa festivalska zgodba z veliko prihodnostjo - Privabili so več kot pet tisoč obiskovalcev »Vse, česar se pri nas lotimo, mora piti vodo,« je dejal eden glavnih organizatorjev Boštjan Misja iz Turizma Podčetrtek. Na festivalu, kjer se je predstavila vrsta vrhunskih vinarjev, tega seveda ni mislil dobesedno. A četudi se je ideja za prvi festival lani rodila napol v šali, so jo že drugo leto nadgradili v privlačen dogodek, ki je privabil staro in mlado iz vse Slovenije. Datum za tretji festival vina in čokolade je že znan. Kje boste 6. maja 2017? Kot da je to sploh vprašanje. Letos se je obiskovalcem priložnosti so javnosti slona prireditvi predstavilo več vesno razkrili tudi župano-kot 60 slovenskih čokola- vo vino. Protokolarno vino dnic in vinskih kleti. Nekaj za leto 2016 je pridelal Miloš vinarjev je prišlo tudi s hr- Jug iz Gostince nad Viršta-vaške strani meje. Skupno njem. Organizatorji že snu-so prodali 25 tisoč kuponov jejo načrte za prihodnje leto. za degustacijo, v otroških »Prostorsko in glede števila delavnicah je s čokolado razstavljavcev se verjetno ne ustvarjalo kar tisoč otrok. bomo širili, bomo pa brez Glede na število kuponov, ki dvoma nadgradili program so jih dobili, so za najboljšo in šeizboljšali kakovost festi-čokoladnico razglasili Dolce vala,« je pod črto zadovoljno Amore iz Komende, medtem dejal Boštjan Misja. StO Foto: GrupA NAROČI IN ODPELJI 33 Ay na obisku g® Sladkal se je v čokoladnici v Olimju Že ko se je naš avtomobil Toyota Aygo namenil proti Podčetrtku, se mu je malo smejalo. Če ste se ta konec tedna kaj smukali po teh koncih, veste, da se tam vedno dogaja kaj zanimivega, zabavnega in nepozabnega. Na krožišču v središču kraja je zavil proti Olimju in kmalu zatem pristal pred veliko stavbo nekdanje šole, kjer z vabljivimi črkami piše Čokoladnica. Naša gostitelja sta bila ključiti. V družinski zapu- tokrat Urban in Mateja Vi-detič, ki imata najslajšo tovarno, kar si je moremo misliti. Čokolada ju je očarala in zasvojila že zdavnaj. Kot pravi Urban, je esenca življenja sladka, zato so tudi vse njegove življenjske in avtomobilske poti sladke. Proizvodnja čokoladnih izdelkov v Olimju je sicer vezana na Urbanovega prednika Alfonza Videtiča, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja na Dunaju deloval kot slaščičar. Leta 1915 je moral zaradi pomanjkanja kakava in drugih uvoznih surovin svojo kariero za- ščini pa so ostale njegove recepture za čokoladne praline. Iz pozabe jih je izbrskal Rudolf Videtič, ki je odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in v dveh razredih postavil čokoladno linijo. Danes s čokolado in zanjo živita Urban Videtič in njegova žena Mateja. Sladkosti iz Olimja je danes mogoče najti v mnogih čokoladnih butikih po vsej Sloveniji. Avta so bili v Olimju veseli in lahko nam verjamete, da je bila tokrat tudi njegova pot izjemno sladka. StO, foto: SHERPA AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA Kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje temeljito pregledala avtomobil Toyota Aygo? a) v AMZS delavnici b) v domači garaži □ sem naročnik c) v garaži nakupovalnega središča □ sem občasni bralec Novega tednika Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: Ne, Toyote Aygo vam ne bo prinesel božiček. 17. septembra ga bosta enemu naših naročnikov podarila podjetje Frimobil in naša medijska hiša NT&RC. Obkrožite pravilni odgovor in nam ga do 25. aprila pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 28. aprila in mu podarili brisalce Bosch. Nagrado podarja podjetje Carglass, Mariborska cesta 166, Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 34 ZA ZDRAVJE Bodite pozorni na simptome v v srčnega popuščanja Nevarna bolezen, ki jo ljudje prepozno zaznajo Srčno popuščanje je eno tistih obolenj, o katerem se v javnosti še vedno ne govori dovolj, zato so ljudje posledično manj osveščeni o njegovi nevarnosti. Podatki kažejo, da gre pri srčnem popuščanju za motnjo delovanja srca, ki prizadene ogromno ljudi. V Sloveniji naj bi bilo približno 40 tisoč takšnih bolnikov, na Celjskem približno dva tisoč. To so neuradni podatki zdravnikov na podlagi pregledov bolnikov. Natančnega registra, iz katerega bi bilo razvidno število ljudi s srčnim popuščanjem, namreč ni. Popuščanje srca je bilo vedno povezano s starejšimi, vendar je med bolniki tudi veliko mlajših, težava je le, da ljudje pravočasno ne prepoznajo simptomov, ki kažejo na to bolezen. To pomeni, da obiščejo zdravnika, ko se bolezen že razvije oziroma drugače zapisano - prepozno. Kljub temu da zdravila za srčno popuščanje obstajajo in so tudi zelo učinkovita, je delovanje srca že okrnjeno. Vas duši? Srčno popuščanje je pravzaprav skupek bolezenskih znakov in simptomov, ki jih ima bolnik, kadar njegovo srce ne zmore več zadostno prekrvaviti organov in tkiv. »Pri oslabljeni krčljivosti srčne mišice, ko srce ne more prečrpati dovolj krvi, pride do zadrževanja vode v telesu. Bolnik občuti zadihanost in utrujenost - sprva pri naporu, nato pri vedno manjših obremenitvah. V napredovali dobi bolezni ima težko sapo tudi pri mirovanju. Olajšanje občuti v sedečem položaju, zato so težave pogostejše po- Andreja Strmčnik, dr. med., specialistka interne medicine na Kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. noči. Bolniki opažajo otekanje delov spodnjih okončin, tekočina se lahko nabira tudi okoli pljuč ali prosto v trebuhu,« pojasnjuje Andreja Strmčnik, dr. med., specialistka interne medicine na Kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Za bolnike s srčnim popuščanjem je značilno tudi pogostejše nočno odvajanje urina. Pri napredovanju bolezni je pri ljudeh mogoče opaziti nehoteno hujšanje in upad skeletnih mišic, mučijo jih tudi zaprtje, bolečine v trebuhu in predvsem dušenje. To so znaki in simptomi, ki so zelo resni in opozarjajo na to, da je čas za za odhod k zdravniku. V primeru, ko bolnika prizadene sicer redkejša in zelo huda oblika bolezni - akutno popuščanje levega dela srca - pride do hudega dušenja, ko se tekočina nabere tako hitro, da dobesedno zalije pljučne mešičke. Dejavniki tveganja Takšna bolezen srca lahko nastane zaradi ostalih obolenj. Največkrat zato, ker je Bolniki s srčnim popuščanjem morajo biti pozorni predvsem na vnos tekočin v telo, o čemer se morajo posvetovati z zdravnikom. Nujen je tudi nadzor vnosa soli (2 grama na dan = 1 čajna žlička) in telesne teže. Porast teže za več kot dva kilograma v dveh dneh je lahko namreč znak srčnega popuščanja oziroma zadrževanja vode v telesu. Zdravniki bolnikom svetujejo tudi redno rekreacijo, trikrat tedensko polurno zmerno vadbo, pri kateri naj bi srčna frekvenca okoli 70 odstotkov maksimalne. Srčno popuščanje zdravniki delijo na dve vrsti: srčno popuščanje z oslabljeno krčljivostjo srčne mišice (sisto-lično srčno popuščanje) in srčno popuščanje z ohranjeno krčljivostjo srčne mišice. Pohod na Brnico Celjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Planinsko društvo Celje bosta to soboto organizirala medgeneracijski pohod na Brnico. Začetek pohoda bo na Špici v Celju med 9. in 10. uro. Strokovnjaki inštituta bodo tistim, ki bodo to želeli, pred pohodom s posebnim analizatorjem opravili tudi analizo telesne sestave. Pohod bodo organizirali ob svetovnem dnevu gibanja in družine. Hoja bo trajala približno tri ure. srčna mišica prizadeta zaradi bolezni koronarnih arterij, ki prehranjujejo srce. »Če je bolezen huda, lahko pride do miokardnega infarkta, ko del srčne mišice odmre, zato se ta del srca ne krči ali se boči neustrezno,« dodaja Strmčnikova. Veliko tveganje za nastanek srčnega popuščanje je nezdravljen visok krvni tlak. »Če je krvni tlak dlje časa neurejen, se srce dolgo časa obremenjuje in iztiska kri v aorto, glavno odvodno arterijo. Ko je obremenitev prehuda, začne popuščati,« še razlaga zdravnica. Tudi bolezni srčnih zaklopk so ponavadi dolgo časa prikrite in se težave pokažejo šele z leti. Obstajajo tudi primeri, ko do srčnega popuščanja privedejo zdravila, toksini ali virusi. Tako se lahko to obolenje razvije po kemoterapiji ali vnetju srčne mišice. Dejavnika tveganja sta tudi pitje alkohola in kajenje. Sprememba življenja Zdravniki morajo, če sumijo, da gre za srčno popuščanje, pri bolniku opraviti osnovne laboratorijske preiskave krvi in urina, slikovne preiskave in EKG. S temi analizami namreč izključijo druge bolezni, ki lahko povzročijo enake simptome. Pomembni so podatki o krvnem tlaku, delovanju ledvic in šči- Na srčno popuščanje je osebje Splošne bolnišnice Celje s Koronarnim klubom Celje opozarjalo minuli petek. Ob stojnici, ki so jo ob letošnjem evropskem dnevu ozaveščanja o srčnem popuščanju pripravili v avli celjske bolnišnice, so obiskovalcem predstavili tveganje za nastanek tega obolenja, načine zdravljenja in preventivno delovanje posameznika. Merili so jim tudi krvni tlak in krvni sladkor. V predavalnici Koronarnega kluba Celje je bilo zatem tudi predavanje o tej bolezni. tnice. V laboratorijskih preiskavah je zadnja leta možno določiti poseben tako imenovani marker, ki je povišan pri vseh bolnikih s srčnim popuščanjem, vendar je ta preiskava draga in ni na voljo v vseh zdravstvenih domovih. Ključna preiskava je ultrazvok srca, pri katerem izmerijo velikost srčnih votlin, globalno krčljivost srca, ocenijo motnje krčenja srčne mišice in delovanje zaklopk ter osrčnika ter začetnih delov aorte. Na podlagi preučitve Zdravila dokazano podaljšujejo preživetje in lajšajo težave. V zapletenih primerih je možen tudi operativni poseg. Hudo prizadetost srčnih zaklopk je namreč možno zdraviti le kirurško, in sicer z menjavo obolele srčne zaklopke. Skrajni ukrep ob zelo hudi obliki te bolezni je tudi presaditev srca. teh izvidov lahko zaključijo, ali gre za srčno popuščanje, in določijo ustrezno terapijo. Pri zdravljenju srčnega popuščanja niso pomembna samo zdravila, ampak sprememba življenjskega sloga in opuščanje slabih življenjskih navad. Hkrati je pomemben tudi ustrezen nadzor nad krvnim tlakom in morebitno sladkorno boleznijo. SŠol Foto: SHERPA Merjenje krvnega sladkorja je tisto, ki lahko nakaže, da srce ne deluje pravilno. Ko je pomoč res nujna! Možganska kap: pomagajte hitro M THERMANA lusko OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - I) K. OSTEOPAHJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDREJ@GMA1L.COM V_/ V torek je bil svetovni dan ozaveščanja o možganski kapi. To v Sloveniji doživi približno 9 odstotkov ljudi na tisoč prebivalcev. Ta številka ni nizka, še posebej ob vedenju, da je možganska kap smrtno nevarna ali da povzroči hudo obliko invalidnosti. Do kapi pride, če je več kot 24 ur moteno delovanje možganov zaradi nezadostne oskrbe s krvjo. Ta namreč v možgane dovaja tudi kisik. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. Če simptomi minejo v nekaj dneh ali tednih, to zdravniki označijo kot manjšo možgansko kap. O znotrajmožganski krvavitvi pa govorijo pri 20 od- stotkih bolnikov, pri katerih je vzrok za možgansko kap krvavitev v določenem delu možganov. Če prekinitev krvnega obtoka v delu možganov traja tako dolgo, da povzroči trajno okvaro, takšno obolenje poimenujejo ishemična možganska kap. Ker se pri večini bolnikov simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, je treba bolniku pomagati izjemno hitro in v najkrajšem možnem času poklicati zdravniško pomoč. Gre namreč za nujno stanje. Simptomi možganske kapi so enostranske motnje vida ali dvojni vid, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora in razumevanja. Pri hujših oblikah se pojavi tudi izguba zavesti. PODLISTEK 35 ALBUM S CELJSKEGA Fotografija 1. Cillier Athletik - Klub Eiche, katere avtor je celjski fotograf Johann Martin Lenz - njen original hrani Pokrajinski muzej Celje - in ki je nastala na nogometnem igrišču Glazija leta 1910, velja za najstarejšo ohranjeno fotografijo kluba in najstarejšo fotografijo nogometašev v Celju. Na njej sta prepoznana (prvi z desne) Franz Rebeuschegg (1886-1935), ustanovitelj kluba, mecen in mentor, in (tretji z desne) Julius Rakusch, celjski veletrgovec in mecen kluba. 1. Cillier Athletik - Klub Eiche Iz zgodovine ... Najstarejši podatki o začetkih nogometa v Celju izvirajo iz leta 1906, ko je Franz Rebeuschegg ustanovil 1. Cillier Athletik - Klub Eiche, ki je imel tudi atletsko in nogometno sekcijo. Ustanovitev kluba je prijavil 15. 12. 1906 takratni Mestni občini Celje. V dokumentu je navajal, da sklicuje ustanovni sestanek kluba, ki bo 16. decembra 1906 ob 2. uri popoldne v gostilni Stern (Zvezda) v Celju. Pravila društva so bila registrirana v Deželnem cesar- sko-kraljevem namestništvu v Gradcu. Občino je prosil, naj vzame ustanovitev kluba na znanje. Klubska barva je bila mo-dro-rumena, na majicah je bil viden celjski grb. SK Athletik si je uredil igrišče na Skalni kleti in imel klubsko podružnico v Vojniku. Nastopi SK Athletik od leta 1907 do leta 1914 niso ugoto- vljeni, v letih od 1914-1918 so vse športne dejavnosti zaradi vojne prenehale, v letu 1919 pa je ponovno začel delovati SK Athletik. V istem letu je bil ustanovljen ISSK Celje -1. slovenski sport klub Celje. Med obema celjskima kluboma se je razvila huda konkurenca, zato so bile njune tekme dobro obiskane. Fotograf Pelikan je fotografiral pano, razpet nad Gosposko ulico, ki je vabil gledalce na derbi srečanja med SK Athletik in SK Celje. V Celju so kasneje delovali naslednji nogometni klubi: SK Athletik, SK Celje, SK Olimp (ust. 1928) in SK Jugoslavija. Viri: Pomembne podatke je posredoval sin Franca Rebe-uška mag. Ludvik Rebeušek, predvojni športnik (lahkoa-tlet), nekdanji ravnatelj Šolskega centra za blagovni promet in dolgoletni tajnik Zveze naravnih zdravilišč Slovenije. Drugi viri: Pokrajinski muzej Celje, Zgodovinski arhiv Celje, osebni arhiv Janka Križnika, profesorja. Prispeval: RUDI ŠKEDELJ (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik 36 AKCIJA ^^Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja Julija in Simo MOURANT СЛ _o > o СЛ E M CO cč -Q CD Anja in Miha СЛ _0 СЛ > o СЛ E M СЛ CO > (D >0 СЛ Finalni krog glasovanja Glasujte za svojega kandidata! -Učitelji lahko pomagajo- Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko, in sicer s seznama vseh iz tekočega meseca. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Pri finalnem glasovalnem krogu bomo upoštevali le kupone RDEČE barve! Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih Dodatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih Dodatkov. V akciji Naj maturantka in naj maturant letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado - Šest finalistov je znanih! Glasujte do 31. maja! V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. V finalnem krogu izbirate med šestimi kandidati - zmagovalci februarja, marca in aprila. To so: Julija Fijavž iz Gimnazije Slovenske Konjice in Simon Zdolšek iz Šolskega centra Šentjur, Anja Podkrižnik iz Ekonomske šole Celje in Miha Herlah iz Gimnazije Lava ŠCC ter Maja Bogdanović iz Srednje zdravstvene šole Celje in Jan Hribernik iz I. gimnazije v Celju. Zmagovalni par bo nagradila tudi fotografinja akcije Nataša Müller, ki bo zmagovalcema podarila album njunih fotografij Tudi v finalnem krogu bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado, bon za ogled podzemnega sveta Pece za dve osebi. Zmagovalni narletosnieakoiiebo prejel »ouiazuoJ Stilistka bo Simona Oset Hliš, ki bo naj maturantko in naj maturanta oblekla v trgovinah Brooklyn (Desigual in Pepe jeans). Za frizuro, ličenje in manikuro bo poskrbel Citycenter Celje. Brooklyn MLADI ZA MLADE 37 Andraž Pušnik, Monika Čačulovič, Domen Lipnik, Aljaž Zadražnik Člani projektne skupine UVT Ustvarjajmo v timu Projektna skupina za preseganje povprečnosti Na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje že celo desetletje živi projekt Ustvarjalnost za učenje, ki sta ga zasnovali mentorici dr. Tanja Jelenko, profesorica slovenščine in Irena Sojč, profesorica angleščine in ruščine. Cilj projekta je razvijanje spora-zumevalne zmožnosti, predvsem v materinščini, pa tudi v tujih jezikih. V vsakem šolskem letu se v okviru omenjenega projekta izberejo naloge, ki jih razvijamo in udejanjamo dijaki, člani projektne skupine Ustvarjajmo v timu (UVT), v sodelovanju z mentoricama. Naloge so vedno zanimive in zahtevne ter usmerjene v preseganje povprečnosti, zato je sodelovanje v projektni skupini izziv in privilegij hkrati. V tem šolskem letu smo se osredotočili na pripravo in izvedbe predstavitev umetnostnega besedila otrokom. Nastopali smo na različnih prireditvah za predšolske otroke in otroke prve triade osnovne šole v savinjski regiji. Začetki Iz zapisov o projektu Ustvarjalnost za učenje, ki so jih pisali naši predhodniki, zdaj že bivši dijaki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (nekateri med njimi so že zaključili študij in so uspešni na svojih poklicnih področjih) smo se na kratko seznanili z vsemi najpomembnejšimi nalogami projektne skupine UVT. Prva večja naloga projektne skupine je bila zasnova in izvedba vseslovenskega natečaja Najboljši učni plakat. Na natečaj se je prijavilo veliko osnovnošolcev in srednješolcev iz različnih slovenskih šol; projektna skupina je k sodelovanju pri natečaju pritegnila tudi strokovnjake z različnih strokovnih področij, ki so ocenjevali učne plakate. Nastalo je veliko dobrih učnih plakatov, pokazalo pa se je tudi, da vedenje o tej posebni besedilni vrsti še ni dovolj uzaveščeno v strokovni javnosti, zato je poskušala projektna skupina UVT predstavitvi izsledke raziskave, ki se je razvila iz natečaja Najboljši učni plakat; dijaki in mentorici so o tej temi spregovorili v strokovni javnosti, na seminarjih za učitelje in na posvetovanju Bralnega društva Slovenije. Delo projektne skupine pa je bilo opaženo tudi v medijih, med drugim so člani UVT nastopili v izobraževalni oddaji na VTV s temo vloga učnega plakata v izobraževanju na slovenskih šolah, dotaknili pa so se tudi problema neenotnih meril za pripravo in izvedbo govornih predstavitev strokovnih tem. Slednje bo v prihodnosti zagotovo predmet naših bolj poglobljenih raziskav. Tim zmore več Izsledki raziskave v projektni nalogi Najboljši učni plakat so pokazali tudi to, kako pomembno je timsko delo; za zasnovo in izdelavo uspešnega učnega plakata je lahko ključno sodelovanje v timu, znotraj katerega posamezni člani s svojimi prispevki gradijo celoto, na primer en član tima je odličen v povzemanju strokovnih vsebin in zna zapisati bistvo na kratek in učinkovit način, kdo drug pa ima velik smisel za umetniško oblikovanje, tretji takoj vidi, kako je treba besedne in nebesedne elementi razporediti, da nastane učinkovit učni plakat. In vsi skupaj lahko izdelajo odličen učni plakat, vsak prispeva v mozaik svoj del po najboljših močeh, vsak je odgovoren za to, da celota »deluje«. Menimo, da so se dijaki v preteklosti o timskem duhu veliko naučili prav iz projektne naloge Najboljši učni plakat. Timski duh pa je ostal gonilna sila delovanja UVT v vseh nadaljnjih letih in v vseh projektnih nalogah. Biti moraš povabljen Člani projektne skupine UVT, nekateri smo dijaki višjih letnikov in smo člani že od prvega letnika, se zavedamo, da tim zmore več. In naj ne zveni preveč samoljubno, če zapišemo, da smo ponosni, da smo člani UVT, saj je v ta tim treba biti povabljen. Naloge, ki si jih tim zastavi, so namreč tako zahtevne, da je treba pokazati precej inovati-vnosti, sodelovalnega duha, predvsem pa pripravljenosti za zavzeto delo že pri pouku, preden postaneš član UVT. Naloga starejših članov projektne skupine UVT je tudi pridobivanje novih članov, takih, ki so pripravljeni delati več (če je tre- ba tudi med počitnicami) za to, da nastanejo dobre predstavitve strokovnih tem, preizkušamo se tudi v vlogi mentorjev mlajšim dijakom, ki jih usmerjamo in jim poskušamo pokazati, kako pomemben je *J Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, projektne skupine Ustvarjajmo v timu. kvaliteten in strokovno dodelan pristop pri raziskavi, pripravi in izvedbi zadane projektne naloge. Izsledke raziskav perečih tem (na primer klasično domače branje v času digitalnega branja, vstopanje spletnega jezika v različna bese- dila) skušamo predstaviti javnosti na zanimiv, sproščen, tudi šaljiv način, tako lažje spodbudimo razmišljanje in celo odziv publike, ki pogosto pohvali naša prizadevanja. Nov projekt: branje z otroki in obujanje veselja do branja med najstniki Projektna skupina UVT se veliko ukvarja s problemom leposlovnega branja in ustvarjalnosti (oboje je tesno povezano, saj vemo, da prav branje zelo spodbuja razvoj ustvarjalnosti). Razbijati želimo mit, da mladi ne beremo več. Letos smo se tega loti na prav poseben način, pripravljamo branja za predšolske otroke ter branja z otroki v prvi triadi osnovne šole v predstavah, v katerih je rdeča nit zgodba iz slikanice Naj odnesem domov, ki jo je napisala naša mentorica, Tanja Jelenko; slikanica govori o tem, kako pomembno je, da posameznik v sebi najde vzgibe za lastno ustvarjalnost in ni odvisen od zunanjih, materialnih spodbud. V slikanici smo našli člani projektne skupine UVT dovolj tematskih izzivov za to, da ustvarjamo že omenjene predstave za mlajše otroke. Sprejeli smo tudi prav poseben izziv: pripravo in izvedbo večje prireditve, zaključka predšolske bralne značke Beremo s sovico Znalko. Bralno značko Beremo s sovico Znalko organizira knjižnica Šentjur v sodelovanju s šentjurskimi vrtci. Omenjena prireditev je v začetku aprila potekala v Ipavče-vem kulturnem centru v Šentjurju; Člani projektne skupine UVT z mentoricama, zgoraj: Dejan Ramovš, Irena Sojč, Aljaž Lipar, Tanja Jelenko, Nejc Tevč; spodaj: Monika Čačulovič, Domen Lipnik, Aljaž Zadražnik; spredaj: Andraž Pušnik z njo se je projektna skupina UVT poklonila tudi mednarodnemu dnevu knjig za otroke. Člani projektne skupine smo se uspešno približali najmlajšim bralcem in otrokom v predbralnem obdobju. Učna ura na terenu Priprava na prireditev v Ipavče-vem kulturnem centru je bila zelo poučna, predvsem za dijake, ki sestavljajo tehnični del projektne skupine UVT, saj so se lahko na vajah v dvorani Ipavčevega kulturnega centra seznanili z novejšo avdio-vizualno opremo in z novimi računalniškimi programi, ki jo podpirajo. Na nastopu so pokazali, da so bile neformalne »učne ure« o sodobni tehnologiji ob mešalni mizi v dvorani Ipavčevega kulturnega centra uspešne, saj je ta potekal brezhibno tudi z vidika uporabe avdio-vizualne tehnologije, ki so jo dijaki »zavzeli« in upravljali z njo kot »pravi profesionalci«. Seveda tudi bralci pravljice iz projektne skupine UVT niso nič zaostajali: pokazali so, da se znajo vživeti v pravljico in obuditi v sebi spomin na predbralno in zgodnje bralno obdobje svojega otroštva; morda pa je to hkrati ena od poti k pomembnemu (izobraževalnemu) cilju: k obujanja veselja do branja, tudi pri najstnikih. In kako naprej Letošnji temeljni cilj projektne skupine UVT, branje z najmlajšimi bralci, člani projektne skupine uspešno zasledujemo, poleg prireditve v Ipavčevem kulturnem centru smo pripravili nastope v knjižici v Celju in v knjižnici v Velenju ter na osnovni šoli v Vojniku. Čaka nas še nekaj nastopov na osnovnih šolah. In prav nastopi na osnovnih šolah so za nas zelo pomembni, saj smo člani projektne skupine nemalokrat presenečeni, ko nam dijaki, ki vstopijo v prvi letnik na našo šolo, povedo, da se spomnijo našega nastopa na osnovni šoli. Morda je tudi letos prav med gledalci naše predstave na kaki osnovni šoli bodoči dijak, ki bo nekoč prinesel pomembno svežo idejo za delo projektne skupine UVT in bo pokazal, kako bi lahko še izboljšali svoja prizadevanja po učinkovitih predstavitvah strokovnih tem, kako bi lahko še bolj učinkovito presegali povprečnost, ki se kar prehitro uveljavlja (tudi) med mladimi, in predvsem: kako »seči više« na področju razvijanja sporazumevalne zmožnosti, ki je (kot je zapisano v uvodu) krovni cilj projekta Ustvarjalnost za učenje in delovanja projektne skupine UVT. 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE amra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Osrednja knjižnica Celje - vrata v vse čase in prostore adeo Osrednja knjižnica Celje (1974-1990) Prizadevanja za dvig kakovosti ljudskih knjižnic, njihove večje strokovnosti in za prilagajanje slovenskega knjižničarstva mednarodnim smernicam ter standardom so slovenske bibliotekarje na začetku 70. let napeljala k pripravi dokumenta o novem razvojnem načrtu slovenskega knjižničarstva, ki je v naslednjih letih postal osnova za razvoj t. i. splošnoizobraževalnega knjižničarstva, katerega temelj je bilo tudi združevanje manjših do tedaj samostojnih zavodov. V Celju je zaradi visoke stopnje organiziranosti, strokov- nosti in ugleda jedro integracije mestnih knjižnic postala študijska knjižnica, ki se je po združitvi z gabrsko knjižnico leta 1972 in po uspešno izvedenem referendumu zaposlenih na začetku leta 1974 z mestno ljudsko knjižnico združila v Osrednjo knjižnico Celje, nekatere prej samostojne knjižnice pa so postale njeni oddelki. Ob združitvi je knjižnica razpolagala z 223 tisoč knjigami. Največ, 135 tisoč, jih je prispevala bivša študijska knjižnica (oddelek za študij), mestna ljudska knjižnica (oddelek za odrasle in mladino) približno 75 tisoč, pionirska knjižnica (oddelek ROKOMETNI KLUB ŽALEC ZELENE DOLINE vabi na ROKOMETNI PRAZNIK V SOBOTO, 14. 5. 2016, na I. OŠ ŽALEC FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA ML. DEKLICE A - za 1. do 3. mesto 10.15 - odprtje finala MDA 11.00 - RK Zelene Doline Žalec : ŽRK Mlinotest Ajdovščina 12.00 - ŽRK Mlinotest Ajdovščina : RK Krim Mercator 13.00 - RK Krim Mercator : RK Zelene Doline Žalec 14.00- Podelitev pokalov in medalj ZADNJI FINALNI TEKMI DP ST. DEKLIC A in KADETINJ za 1. do 6. mesto 15.00 - st. deklice A, RK Zelene Doline Žalec : RK Olimpija 17.00 - kadetinje, RK Zelene Doline Žalec : RK Olimpija Navijate za odlične mlade rokometašice! ZELENE DOLINE za otroke) 15 tisoč in gabrska 14 tisoč knjig. Leta 1976 je knjižnica na pobudo marksističnega centra pri Občinskem komiteju ZK Celje in v sodelovanju več »družbenopolitičnih organizacij« v čitalnici oddelka za odrasle in mladino uredila poseben oddelek za marksistično literaturo, ki je razpolagal s približno 5 tisoč po tematikah urejenimi knjigami. Isto leto je v knjižnici zares zaživel tudi domoznanski oddelek, ki mu je z osnovanjem številnih domoznanskih zbirk trdne temelje postavil Vlado Novak, njegovo delo pa so z zbiranjem, s hranjenjem in preučevanjem gradiva v naslednjih letih nadaljevali številni nasledniki. Pomembnejše dejavnosti tega oddelka so bile priprava tematskih razstav in organizacija najrazličnejših pogovorov o raznih temah, ki so zadevale Celje in celjsko regijo, poleg tega pa tudi organizacija literarnih večerov s sodobnimi slovenskimi literati. Leta 1976 je knjižnica postala bogatejša še za eno pridobitev: z indok (informacijsko dokumentacijskim) centrom je vzpostavila dokumentacijski center, v katerem so začeli spremljati in evidentirati vse prispevke, ki so jih v desetih slovenskih časnikih objavljali o Celju in celjskem območju. Družinska izkaznica Da bi v knjižnici pridobili čim več novih bralcev in povečali izposojo knjig, so leta 1978 z akcijo Knjiga v roke bralcu uvedli družinsko izkaznico, s katero so si lahko vsi družinski člani izposojali gradivo v katerem koli oddelku knjižnice. Statistični podatki govorijo o tem, da je akcija uspela, opazen je bil velik porast bralcev iz drugih občin, saj je bilo v celjski knjižnici kar 70 odstotkov vsega knjižnega sklada v regiji. Skupinska fotografija celjskih knjižničarjev po združitvi knjižnic v Osrednjo knjižnico Celje leta 1974 Vloga celjske knjižnice v regiji je torej postajala vedno bolj pomembna. Po smrti Edvarda Kardelja, ideologa socialističnega samoupravljanja, februarja leta 1979 so se zaposleni v knjižnici odločili, da bodo v njegov spomin Osrednjo knjižnico Celje preimenovali v Knjižnico Edvarda Kardelja. Osemdeseta leta so bila zaradi poslabšanih razmer v državi za knjižnico precej težka, saj je zmogla nabavljati komaj še kaj tuje literature, za nameček so v Celju takrat odprli oddelke mariborske univerze, katerih študentje so v oddelku za študij pogostokrat zaman iskali študijsko literaturo. V knjižnici so bili zato prisiljeni vse napore vložiti v krepitev študijskega oddelka, več energije pa so usmerjali tudi v delovanje štirih krajevnih knjižnic. Prejela najvišjo občinsko nagrado Takratni ravnatelj knjižnice Dane Debič je kljub vsem Leta 1985 je oddelek za otroke na obstoječi lokaciji dobil nove, večje prostore. preprekam že tedaj vizio-narsko razmišljal o uvedbi računalnikov v delo knjižnice in o mrežni povezavi med knjižnicami, kar se je začelo uresničevati slabo desetletje zatem. Leta 1985 je knjižnica na Gledališkem trgu v drugem krilu večstanovanjske stavbe pridobila nove, večje prostore za otroški oddelek, v izpraznjene prostore pa so preselili marksistično knjižnico. Leta 1986 so celjski knjižničarji prejeli Šlandrovo nagrado, takrat najvišje občinsko priznanje. Po aprilskih volitvah leta 1990 se je knjižnica preimenovala nazaj v Osrednjo knjižnico Celje, novembra isto leto pa jo je precej prizadela poplava, ki je zalila kletne prostore na Muzejskem trgu in za vedno odnesla gabrsko knjižnico. Osrednja knjižnica Celje je na pragu velikih družbenopolitičnih sprememb leta 1991 razpolagala z več kot 300 tisoč enotami knjižničnega gradiva, obiskovalo pa jo je več kot 8 tisoč članov. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVCNIK, Osrednja knjižnica Celje Arto Paasilinna: Na lovu za spomini Nenavadno potovanja geodeta in taksista Če že razmišljate o dopustu in pripravljate seznam, kaj vzeti na morje, v planine ali kamorkoli že boste šli, ne pozabite na knjige. Tudi če boste ostali doma. Če imate radi malce čudaške, a hudo zabavne zgodbe, bo prava izbira katerokoli delo finskega pisatelja Arta Paasilinne. Tokrat vam priporočam zadnjo njegovo knjigo, prevedeno v slovenščino - Na lovu za spomini. Zgodba se začne, ko ta- ve pa, kaj se je zgodilo vče-ksist Seppo Sorjonen sredi raj ali pred nekaj dnevi. Ne ceste ustavi upokojenemu geodetu in vojnemu veteranu Taavettiju Rytkönenu. Starec ima silne težave z demenco. Tistega, kar se je zgodilo v preteklosti, še zlasti v času vojne, se dobro spominja, ne ve, kje stanuje in zakaj ima v žepu debel šop bankovcev. Nekdanji državni geodetski svetnik sede na zadnji sedež taksija in začne se nepredvidljiva avantura, ki na prav poseben način poveže glav- na junaka. Rytkönen na poti brez cilja rad obuja spomine na drugo svetovno vojno, še raje pa se udeleži vsakega za bralca nenavadnega, a zanj povsem normalnega dogodka. Kot je na primer golo igranje vaterpola z opitimi lokalnimi mladci v jezeru pred hotelom. Iskanje odgovora na vprašanje, kje in s kom stanuje upokojeni geodet, glavna junaka pripelje tudi do starčevega vojnega tovariša na severu Finske. Ta se, razočaran zaradi države, ki omejuje kmete in jim prepoveduje preveč ambiciozne načrte, odloči uničiti svojo veliko kmetijo, ki jo je z ženo ustvarjal štirideset let. Pri poplavljanju polj in rušenju stavb z dinamitom mu pomaga nepričakovani obiskovalec Taavetti Ryt-könen. Taksist Sorjonen, ki je izgubil službo, ker se je preveč posvetil dementnemu starcu, je šest dni, kolikor je trajalo uničevanje kmetije, preživel pri svoji zaročenki. Zgodbi upokojenega geodeta in taksista brez službe je Arto Paasilinna, kot je v njegovi navadi, dodal celo vrsto nenavadnih likov. Policijska inšpektorja, ki preiskujeta uničenje kmetije in ugotovita, da je njen lastnik opravil dobro delo, saj državi zanjo ne bo več treba plače- vati subvencij, pa skupino francoskih vegetarijank in O avtorju: Arto Paasilinna, letnik 1942, je v svoji domovini Finski in tudi marsikje drugod po svetu zelo priljubljen pisatelj. Preden se je začel ukvarjati s književnostjo, je bil novinar. Napisal je več kot trideset knjig, v svojih delih pa opisuje predvsem svoje rojake, posebneže. Med najbolj znanimi in v Sloveniji tudi najbolj priljubljenimi so že skoraj legendarni Gozd obešenih lisic, Tuleči mlinar, Zajčje leto, Dedu za petami in Očarljivi skupinski samomor. bosanskega prevajalca ter albanskega arhitekta, ki na Finskem iščeta ideje za gradnjo prestižnih hotelov. Obiskovalca z Balkana se po naključnem srečanju pridružita geodetu in taksistu, na popotovanju pa se izkažeta kot prvovrstna izdelovalca klobas, ki so tako dobre, da vegetarijanske Francozinje pozabijo na svoja načela. Ceprav so tudi v tej knjigi Paasilinnovi junaki videti kot norci, so pravzaprav čisto v redu. Le svoje življenje so se odločili spremeniti, zaradi naključnih srečanj in čudaških dogodkov pa se to dogaja na zelo dramatičen način. Nenavadna zgodba, prežeta z dobrim humorjem, na koncu vendarle vsakega od junakov postavi na njegovo mesto. JANJA INTIHAR BRALCI POROČEVALCI 39 Eva Vrečko in Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje Pomladni koncert simfonikov Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je na letošnjem pomladnem koncertu predstavil mlade glasbene virtuoze, ki se kljub mladosti že ponašajo s številnimi uspehi. Violist Jakob Kolman, vio-lončelist Bor Kračun Pižmoht in violinistka Eva Vrečko na državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegajo najvišja mesta in priznanja, poleg solističnega delovanja so dejavni tudi v različnih komornih in orkestrskih sestavih. Jakob (mentor mag. Kristian Kolman) je dijak umetniške gimnazije I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje, Eva je dijakinja vzporednega glasbenega izobraževanja na I. gimnaziji v Celju in v Glasbeni šoli Celje (mentorica Petra Artlati Kovačič, prof.), dodatno pa se izobražuje tudi na Konservatoriju za glasbeno umetnost v Gradcu (mentor profesor Helfried Fister). Bor v tem šolskem letu končuje šolanje v razredu Aleksandra Kuzmanovskega, prof., in jeseni bo nadaljeval v programu umetniške gimnazije. Simfonični orkester je pomladni koncert pod odličnim vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika v polni dvorani Narodnega doma zaokrožil z utrinki iz zimzelene Carmen skladatelja Bizeta. ML Zlata in srebrna iz angleščine Dijakinji 3. letnika I. gimnazije v Celju sta na državnem tekmovanju iz angleščine dosegli izvrsten rezultat. Ana Veronika Popović je zasedla 7. mesto in osvojila zlato priznanje, Maša Smajila pa je osvojila srebrno priznanje. Tekmovanje je bilo 14. marca na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. NP Z leve: Ana Veronika Popović in Maša Smajila (Foto: Jože Petrak Zajc) Zlati glasovi Pevke Mladinskega pevskega zbora Trubadurji iz OŠ Primoža Trubarja Laško so v sredo, 6. aprila, nastopile na 25. državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi. Na tekmovanju se je predstavilo šestnajst najboljših mladinskih pevskih zborov Slovenije. Po lanskem uspešnem nastopu na regijskem tekmovanju, kjer so pevke naše šole osvojile zlato priznanje, so se želele preizkusiti še na državni ravni. Takšno tekmovanje zahteva od zborovodje ogromno dodatnega dela in organizacije, prav tako ogromno truda pevk, saj so zelo aktivne tudi na drugih področjih. Vse vaje, trud in napori so bili poplačani, saj so pevke na državnem tekmovanju dosegle zlato priznanje. To je izjemen dosežek za našo šolo in lokalno skupnost. Že dolgo ali morda celo nikoli nobenemu zboru iz občine Laško ni uspelo doseči takšnega pevskega uspeha na državni ravni. Dekleta so zlata v vseh pogledih. Čestitke vsem in vsaki posebej. Zborovodkinja MATEJA ŠKORJA 40 BRALCI POROČEVALCI Bisernoporočenca Miha in Malčka Krašek Aprila je minilo 60 let, odkar sta si leta 1956 v Laškem obljubila večno zvestobo in izrekla »da« zdaj 83-letni Miha Krašek, ki se je rodil 28. avgusta 1932 v kmečki družini z devetimi otroki v Zgornji Rečici pri Laškem, in pet let mlajša Malčka Krašek, rojena 15. maja 1937 kot prvorojenka v družini Štarkl s petimi otroki. Malčka se je s Šmohorja preselila na domačijo Miho- vih staršev v Zgornjo Rečico pri Laškem, kjer sta kmetijo tudi prevzela. Po domače se kmetija imenuje Bozovišek, kjer bisernoporočenca zdaj živita s sinovo družino. Leta, ki so ju spremljala, so minila v lepoti in trnju. Kar precej truda in ljubezni je treba, da vse to premagaš. A jima je vse to uspelo. Rodili so se jima štirje otroci. Miha je hodil v službo v Rudnik Laško, Malčka pa je skrbela za veliko kmetijo in da je bilo doma vse urejeno. Otroci so odrasli, si ustvarili družine in kmalu so prijo-kali tudi vnuki in vnukinje. Razveseljuje ju že tudi četica osmih pravnukov. Po mnogih letih se še vedno vsi radi vračajo k njima, ker jih vedno čakata z odprtimi rokami in z raznimi dobrotami. Biserno poroko sta proslavila pred kratkim v gostilni Hochkraut v Tremerjah. DJ Velika planina združila tri generacije Otroci planinskega krožka POŠ Nova Cerkev in Socka so na pomladanski planinski pohod povabili starše, babice in dedke. Odzvalo se jih je toliko, da smo napolnili dva velika avtobusa. Vse je bilo popolno -sneg, cvetoči žafrani, sonce, naša vodnika Beno Podergajs in Slavko Božnik, le veter nam je dobro skuštral lase. Hvaležni smo PD Vojnik za odlično sodelovanje, saj našim otrokom omogoča nepozabna doživetja. Zdaj se že veselimo naslednjega pohoda na Golico. IDA GROBELNIK, vodja POŠ Nova Cerkev in mentorica planinskega krožka Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje KUPON novi tednik radio celje Ime in priimek:. Naslov:_ Telefon: _ - E-mail: _ Naročniška številka Novega tednik Številka TUŠ KLUBA (če ste član): Lastnoročni podpis: še rnova 19, 3000 Celje. Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prese Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Pripravite si nakupovalni seznam za brezplačno nakupovanje Vsako sredo ob 12.15 iz studia Radia Celje pokličemo nekoga, ki iz Novega tednika izreže kupon in ga pošlje na naš naslov. Tokrat je voditeljica Nena Lužar izžrebala Jožefa Polutnika s Prevorja. Najprej ni točno vedel, kdo in zakaj ga kliče, a ko mu je povedala, da je izžrebanec za brezplačno nakupovanje v akciji Do polnega vozička brez mošnjička, navdušenja ni mogel skriti. Med več kot osemsto kuponi, ki so do minule srede prispeli na naš naslov, je Jožef poslal samo enega. Pa še takrat, ko je odšel na pošto, je bila takšna gneča, da je kar nekomu v vrsti dal evro, naj še zanj pošlje kuponček. Naš dolgoletni naročnik večkrat nakupuje v Planetu Tuš v Celju, a si nakupovalnega seznama ni pripravil, zato smo dragocene tri minute kljub vsemu porabili za tekanje z ene na drugo stran, od olja do kruha in nazaj po testenine in druge dobrote. Jožef nam je povedal, da je bilo tudi narekovanje zelo adrenalinsko. Kar predstavljate si, da bo prihodnji teden pozvonil vaš telefon in vam bomo rekli, da narekujte, katera živila želite, da vam damo v voziček. In da zato ne boste odšteli niti centa! Zato se še danes odpravite Jožef Polutnik z dobrotami za 50,13 evra. »Bi lahko bilo več, a sem zadovoljen,« je voditeljici Simoni Brglez, ki je zanj tekala po Planetu Tuš Celje, zaupal naš naročnik. »Zdaj moram poslati še kupon za sodelovanje v nagradni igri za avto Toyota Aygo.« v Planet Tuš Celje pogledat, kaj je na prodajnih policah, kako si sledijo, pripravite si nakupovalni seznam, izreži-te, pošljite ali prinesite kupon in ... se nam pridružite v eni od naslednjih sred. Kolikor bo, bo dobro, kajne? Podarjenemu konju se pač ne gleda v zobe. Tudi Jožef je bil kljub vsemu z dobrotami v vozičku več kot zadovoljen. Malo mesa, ribe, različni sokovi in je privarčeval 50,13 evra. Joker, ki ga je izžrebala Fanika, ki je za svoj denar opravljala nakup, je bil tokrat sir, a slednjega Jožef ni izbral, zato bonusa ni bilo. SB, foto: SHERPA BRALCI POROČEVALCI 41 Tudi v Dobju zavihali rokave Spomladanski dnevi, ko se narava pokaže v vsej svoji lepoti, so toliko bolj kritični do človeške malomarnosti. Vrečke, pločevinke, plastika in papir, ki ležijo naokrog, niso v ponos niti posameznikom, kaj šele skupnosti. Tako so sredi aprila na sončno soboto zavihali rokave tudi v občini Dobje. Jutranji zbor pred gasilskim domom je privabil mnoge, ki jim ni vseeno, kakšen je njihov domači kraj. Po nekaj urah z veliko smeha in s precej napolnjenimi smetar- skimi vrečami je na istem mestu nastala pričujoča fotografija. Seveda z željo, da bi se kot sokrajani vedno radi družili, ko gre za pobiranje smeti za drugimi, pa bi imeli vedno manj dela. StO Ob dnevu laboratorijskih živali Kot vsako leto smo aktivni člani DPMŽ Celje tudi letos v središču Celja pripravili stojnico za ozaveščanje ob svetovnem dnevu laboratorijskih živali. Obeležujemo ga 24. aprila. Dogodek je bil dobro obiskan, saj je mimoidoče ustavil že prekrasno izdelan plakat, ki so ga za ta dan pripravili učenci III. osnovne šole Celje. Izvirne risbice živali v kletkah z rdeče prečrtanim križem, kar pomeni stop mučenju živali v laboratorijih, so prispevali učenci Osnovne šole Štore. Zaščitniki živalskih pravic v našem društvu menimo, da uporaba žvali za raziskovanje v znanstvene in medicinske namene ni potrebna, saj obstajajo druge metode namesto poskusov na živalih, ki jih izvajajo po vsem svetu in zaradi tega umirajo živali v hudih mukah. Zelo veseli in ponosni smo zaradi sodelovanja osnovnošolcev iz Celja in iz sosednjih občin Štore, Šentjur in Žalec, ki so že večkrat sodelovali tudi ob drugih priložnostih, kot je izdelava plakatov za nastavljene vozičke, v katerih se zbirajo prostovoljni prispevki v obliki hrane. VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje Poslikava stene na športnem igrišču v Taboru Aprila je v okviru likovnih delavnic pod mentorstvom učiteljice Tine Puntar in Mojce Dobnik učenec POŠ Tabor Nejc Zorenč poslikal steno z unikatnimi kreativnimi grafiti. Njegovi grafiti spadajo v stalih grafitov, ki nastanejo s kategorijo organizirano na- podporo in sodelovanjem lo- kalne skupnosti ter osnovne šole, zato se zahvaljujemo za spodbudo, zagotovljen material in dovoljenje za posli-kavo. Nejc in njegov pomočnik Tilen sta ustvarila pravo umetnino, s tem pa prispevala k estetsko-umetniški noti tudi na športnih površinah. Ob delu so ju učenci, ki so prišli na igrišče, spodbujali in prispevali razne ideje, ki jih je Nejc skušal vpeljati v svoje grafite. Uživajte ob ogledu grafitov, ki so v živo še bolj udarni, zato ste vabljeni na igrišče! TP m cinkarna www.cinkarna.si 42 VRTNARIMO Pne-Vnik x/rtn^rke Kopriva Do kopriv gojim globoko spoštovanje. Že od malih nog, ko sem prvič v osrčju Prlekije na obisku pri sorodnikih s takšno hitrostjo tekla po hribu navzdol, da me je »katapultiralo« na sredino ogromnega rastišča metrskih kopriv. O tem, kako je peklo in obenem srbelo, mi najbrž ni treba pisati, mama pa me je takrat podučila, da bo to pripomoglo k manj revme v poznih letih. Ko je v obdobju pubertete zdravnica z laboratorijskim izvidom dokazala, da sem slabokrvna, je mama začela kuhati koprivni čaj. Začuda sem ga brez težav pila tudi nesladkanega, krvna slika pa se je ustrezno »popravila«. Če sem vmes, v svojem manj otroško podivjanem obdobju, na koprive kar malce pozabila, pa so, odkar vneto vrtnarim, med najbolj zaželenim zelenjem. Na vrtu jih uporabljam kot gnojilo in pri varstvu rastlin. Obvezno z rokavicami na rokah jih naberem čim dlje od prometnih poti in zalijem z vodo iz domačega vodnjaka. Za varstvo rastlin s to tekočino poškropim tisto zelenjavo, ki potrebuje tovrstni zvarek. Za namen gnojenja, zlasti paradižnika in drugih plodovk, pa pustim koprive namakati od dva do tri tedne. Da je gnojilo »zrelo«, vem po tem, ko se namočene koprive nehajo peniti. Takrat to tekočino mešam z vodo v razmerju »ena na deset«. Liter ko-privnega gnojila na deset litrov vode. In ker vsako leto porabim res veliko časa za iskanje neonesnaženih in lažje dostopnih rastišč kopriv, sem približno pred tremi leti moža »nahecala«, da sva na enem od teh rastišč izkopala več celih rastlin s koreninami vred. Posadila sem jih v domačem sadovnjaku. Prvo leto je še šlo, drugo leto je trava zmaga-a v boju in postopoma so koprive nehale rasti. Letos sem prišla do nove ideje, ko sem našla seme navadne koprive v eni večjih vrtnih trgovin. Posejala jih bom na novo lokacijo v sveže pripravljeno zemljo. Svoje o tej ideji je povedal ciničen nasmeh blagajničarke, ki se je, medtem ko je naprava »pipsnila« ob vrečki semena, glasno vprašala: »A tudi to prodajamo?« V smislu vam, potrošnikom, pa res lahko prodamo prav vsako neumnost. No, ja, tudi tako lahko gledamo na to mojo potrošniško potezo, ampak koprive letos bodo. Za zdravje moje družine. Pomladna opravila na zeliščnem vrtu Zdaj je čas, da obnovite nasad in posejte enoletnice ter dvoletnice Na ekološki kmetiji Potočnik - Poprask lahko kupite sadike zdravilnih zelišč, zeliščne sirupe, zelišča v obliki dodatkov jedem, čajne mešanice, ko bo čas, pa tudi marmelade z zelišči. Tatjana Štancar Poprask ponuja tudi piškote z dodatki zelišč. Potem ko smo že zasadili letošnje cvetlično okrasje okrog hiše ali stanovanja, na vrtu pa že tudi pobiramo prvo redkvico in berivko, je čas, da poskrbimo tudi za zeliščni vrt. Na tem bomo pobirali rastline, ki nas varujejo ali zdravijo, morebiti pa zgolj dodajajo prijeten okus jedem na naših mizah. Po nasvete o tem, kako se lotiti skrbi za zeliščni vrtiček, smo se odpravili v Skorno v Šmartnem ob Paki, kjer nas je pričakala fc mojstrica rokovanja z zelišči Tatjana Štancar Poprask z ekološke kmetije Potočnik - Poprask. »Najprej pregledamo, kaj nam je čez zimo preživelo. Pri trajnicah, kot so sivka, laški smilj, vrtnice, ožepek in žajbelj, z obrezovanjem počakamo, da se obrastejo. Takrat vidimo, kateri njihovi deli so preživeli in kateri so se posušili ter se ne bodo več obrasli. Gredo okopljemo in rastline razredčimo. Presadimo rastline, kot so meta, melisa, majaron, timijan. Ko mine možnost pozebe, posejemo enoletnice in dvoletnice.« Ni vse v lepoti Zelišč ne gnojimo. »Na slabši zemlji kot rastejo, več zdravilnih snovi proizvede- jo. Zato sadimo na primer žajbelj na najbolj sončno in suho mesto, ker bo tam ustvaril uporabno količino eteričnega olja. Če ga posadimo v rahlo humusno zemljo, bo sicer izjemno lep, a ne bo imel v sebi toliko zdravilnih učinkovin,« pravi Štancar Po-praskova, ki sama zeliščnega vrta ne gnoji, ampak ga vsako leto zgolj prekoplje. Zastirka je dvorezen meč, pravi sogovornica. Koristna je, ker je naravno gnojilo, preprečuje rast plevelov in ščiti zemljo pred izsuševanjem. Njena slaba stran pa je, da se radi pod njo zadržujejo polži, in če je leto »mokro«, jih bomo le stežka obvladovali. Čeprav se za zastirko, če se že odločimo zanjo, najbolje obnesejo slama in navadni lesni sekanci, slama jemlje dušik iz tal in posledično povzroča slabe rastne razmere. Opraševalni servis Ob obisku zeliščnega vrta na ekološki kmetiji Potočnik - Poprask najprej »pade v oči« domač hotel za žuželke, pripravljen iz materialov, ki se najdejo v gozdu ali okrog hiše. »Hotel za žuželke je servis za opraševanje. Veliko rastlin se oprašuje s pomočjo divjih čebel in čmr-ljev. Ti morajo imeti na vrtu svoje domovanje. Če jih privabimo že v jesenskem času, V bližini vsakega vrta je dobrodošel hotel za žuželke. Setveni koledar Čas za presajanje je do 24. ob 13. uri. t 12. ČE list do 18. ure 13. PE plod 14. SO plod 15. NE plod do 18. ure 16. PO korenina 17. TO korenina 18. SR korenina do 14. ure, od 15. ure cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. da si ustvarijo zatočišče pozimi, spomladi nimamo Prazna mesta med trajnicami bodo zapolnila enoletna in dvoletna zelišča. Ш: Ш Z drobnjakom že lahko popestrimo juhe in solate, med nepogrešljivimi zelišči je tudi netresk. težav s privabljanjem. Tudi kakšni grmički ob tem vrtu so dobrodošli za domovanje kakšnih drugih v vrtu koristnih živali.« Turistično društvo v Šmartnem ob Paki bo pripravilo v soboto, 14. maja, prikaz mešanih balkonskih zasaditev, rož in zelišč. Gospodinjstva bodo prejela sadike zelenjave in ne cvetja kot doslej. V soboto boste tam lahko tudi menjali semena ali sadike. Tatjana Štancar Poprask bo prodajala sadike zelišč. Dvojna korist kamilic Na zeliščnem vrtu ne smejo manjkati peteršilj, majaron, timijan, drobnjak, žajbelj, meta, melisa, ognjič, sivka, baldrijan, ki ga uporabljamo tudi za varstvo rastlin, šentjanževka, kamilice, ku-mina, janež, pravi Štancar Popraskova. »Kamilice niso uporabne zgolj kot zdravilno zelišče, ampak tudi zato, ker jih imajo rade uši in jih naselijo, ostale rastline pa pustijo pri miru.« Te dni, ko je zemlja že ogreta na primerno temperaturo za kaljenje, je pravi čas za sajenje sadik zelišč, a tudi za sejanje enoletnic in dvoletnic, kot sta kumina in janež, ki bosta potem obrodila naslednje leto. MARJETKA R. LESJAK ŽIVALSKI SVET 43 Simon Cirkulan in ena od njegovih mini kozic Del kolekcije oblačil Voom (Foto: Tania Mendillo) Pajki in ščurki kot modni navdih Simona Cirkulana, ljubitelja narave in živali, te navdihujejo tudi pri snovanju modnih kolekcij Bi nosili oblačila, na katerih so fotografije škorpijonov, ptičjih pajkov, stonog ali ščurkov? Brez predsodkov, prosim! Če si boste ogledali kolekcijo Voom, ki jo je zasnoval ljubitelj narave, živali, umetnosti in mode Simon Cirkulan, boste ugotovili, da je nekaj posebnega tako po zamisli kot po izvedbi. Morda boste celo spremenili svoj pogled na te živali, ob katerih mnoge strese, čeprav za to ni nobenega konkretnega razloga. Simonu so se zdele vedno nekaj posebnega. »Morda zato, ker večinoma gojimo predsodke do njih in se nam tudi sicer vse gabi, česar ne poznamo,« razlaga mlad sogovornik, ki smo ga obiskali na njegovem domu v Lipovcu pri Škofji vasi, kjer smo spoznali koncept modne kolekcije in številne živalske stanovalce domačije. Večino teh je rešil pred grozečim nožem ali jim je omogočil dostojnejše življenje. Morda bodo ti v prihodnje navdih za kakšne nove zamisli. Rešene za novo življenje Najprej so nas pozdravile mini koze, ki so se dobri-kale, saj so vajene, da jim ljudje, ki hodijo mimo, prinesejo kakšen priboljšek. Seno, ki ga sicer dobijo, po-tacajo in pričakujejo kaj bolj slastnega. Samca je Simon kupil, ker so prejšnji lastniki rekli, da ga bodo zaklali. Rogati kosmatinec je tako zdaj kralj med svojimi tremi »ženskami«. V soseščini so se miniaturni pujski valjali v prahu, ker se s tem hladijo in si negujejo kožo, sicer so to zelo čiste živali. V visoki kletki nas je pozdravil velik papagaj, ki ne more letati, lahko pa pleza in živi normalno. V Lipovec je prišel iz zavetišča, potem ko je umrl njegov gospodar. V bližini je nase glasno opozoril štajerski petelin, medtem ko je njegova »punca« valila, za zabavo pa je imel v bližini še japonske svilnate kokoši. V terariju ima Simon pajke, škorpijone, kače in paličnja-ke, spoznali smo tudi zajce in činčile ter le zaslutili, kje je smrčal dihur, skrit v Simonovih starih oblačilih. Rakuna sta bila zaprta v kletki, saj bi sicer pojedla vse race, kure in ostale prebivalce domačije. V bližnjem vrtu so se sončile kopenske želve, zadaj za hišo so se ob vodi pretegovali še vodni primerki. Varovanje živali Živali si lahko obiskovalci ogledajo na kakšni razstavi ali na domačiji v Lipovcu. Med obiskovalci je največ otrok na šolskih ekskurzijah. Simon zanje pripravlja tudi delavnice, kjer spoznavajo živali in -- y § i /(ЛШ Utrinek z delavnice na domačiji v Lipovcu (Foto: Simon Cirkulan) rastline. Sicer pa je njegova želja, da bi ustanovil biopark. Doma nima dovolj prostora, da bi ga lahko uresničil v popolnosti, saj gre za zelo zahteven projekt, ki zahteva dovolj površin in zato za zdaj ostaja le pri načrtih, kako bo nekoč ustanovil središče naravovar-stva in naravoslovja. Skrb za živali zahteva veliko časa, a kljub temu najde energijo tudi za aktivno delovanje v različnih slovenskih projektih za varovanje narave in živali, kot je na primer tisti za ohranitev volka. Pred kratkim je sam ustanovil društvo Biodiversium, ki se zavzema za ohranitev biotske pestrosti v Sloveniji in po svetu. Voom kolekcija Moda je prav tako sestavni del njegovega življenja, zato vodi modno agencijo, organizira modne revije in išče nove zanimive obraze modnih brvi. Voom je zasnoval najprej kot spletni portal o modi in trendih ter nato začel razmišljati o kolekciji. »Portal podpira mlade oblikovalce in sem jih zato vključil v oblikovanje Voom kolekcije,« pojasnjuje Simon, ki je najprej »Zame je udobje to, da lahko ležem v travo in ne slišim drugega kot veter. To bi morali ceniti, ker je to vedno bolj redko. Mene je narava veliko naučila in vesel sem, da sem imel možnost življenja v njej. Čeprav bi bil verjetno kje na drugem koncu sveta veliko uspešnejši.« fotografiral mnogočlenarje, kot so škorpijoni, ptičji pajki, orjaški ščurki in železne kačice, in iz njih v sodelovanju z grafično oblikovalko Matejo Delač oblikoval unikatne potiske, k sodelovanju pri celotni kolekciji pa je povabil številne oblikovalce oblačil in modnih dodatkov. »Prva kolekcija je združila precej oblikovalcev, naredil sem koncept in rdečo nit. Gre za kombinacijo cenejših kosov oblačil, ki jih lahko vsak kupi, in dražjih, ki so izdelki slovenski mladih oblikovalcev.« Priložnost za mlade Izdelke je predstavil na modni reviji, prodaja jih na spletu, nekaj kosov prodaja trgovina s konceptom na Dunaju. Preboj na tuje trge je tudi glavni cilj prizadevanj, saj je odnos do mode v tujini drugačen, meni Simon, ki na trenutke žalostno ugotovi, da bi bil morda nekje čez mejo veliko bolj uspešen, čeprav je hkrati hvaležen za možnost življenja v naravi. Zato tudi s tem projektom poudarja naravovarstveni vidik in obenem podpira slovenske izdelovalce, se zavzema za etično modo in za uporabo čim manj materialov, ki obremenjujejo okolje. »Primer so naše torbe za nakupovanje, ki niso za enkratno uporabo in naj bi prispevale k zmanjševanju količin odvržene plastike.« Na njih so motivi volka ali katerega od mnogočlenarjev. Poleti bo v Celju pripravil modno revijo in se predstavil še domačemu občinstvu ter hkrati odprl vrata mladim ustvarjalcem, ki jim je blizu njegov koncept. »Sam ne zapiram vrat, kot so jih meni, ponujam možnost tistim, ki želijo iz sebe nekaj narediti.« TATJANA CVIRN Foto: SHERPA |V w sч 1 грн 5ч9К AjS&ßwA Del živalskega sveta pri Simonu Cirkulanu 44 NAMIG ZA IZLET Čokoladnica v »čarnem« delu Slovenije »Pridite, v Prekmurju je lepo!« - Tako vabijo tam, kjer imajo radi življenje »Naše roke pobirajo darove prekmurske zemlje, jih predelujejo v okusne jedi in skrbno zlagajo na police male trgovine ob domačiji. Vabimo vas, da si jih privoščite in si zapomnite, kako diši Prekmurje.« Takšnemu vabilu se je zagotovo težko upreti. In ko smo se z družino peljali onkraj Mure, je pričakovanje pred obiskom posestva Passero v Tešanov-cih vse bolj naraščalo. Iz ravninskega dela Prek-murja smo se bližali dolinskemu, ko so nas tako z leve kot z desne strani ceste pozdravljala živo rumena polja oljne ogrščice izmenjaje s čudovito zelenimi travniki in polja žit z malo drugačnim odtenkom iste barve. V Tešanovce, ki so prva vas za turistično obleganimi Moravskimi Toplicami v smeri proti Bogojini, se nam je obetala prava popotniška meka. In če sva odrasla člana družine nestrpno čakala, da bova ugotovila, kaj ponujajo vinska trta in spretne roke domače gospodinje ter gospodarja, so otroci toliko bolj nestrpno pričakovali okuse Pre-kmurja, oblečene v čokolado. Začetek z vinogradom Ko smo na večjem urejenem parkirišču za posestvom sredi Tešanovcev parkirali, Srčika posestva Passero je domačija sredi Tešanovcev. nas je pričakal mlad gospodar Tomaž Sotošek, ki se je v te kraje priženil iz Sevnice. Toda pregovorni prekmurska Mladi gospodarji posestva Passero so hvaležni za dediščino preteklosti in radovedno odprti v prihodnost. Na fotografiji čokoladni mojster Tomaž Sotošek pri ustvarjanju čokoladnih pregreh. Misli čokoladno, okusi lokalno: sredi Tešanovcev se lahko prepričate, kako domiselno spajajo preizkušene okuse Prekmurja in domače kmetije s čokolado. gostoljubnost in prijaznost sta mu že povsem zlezli pod kožo. Povabil nas je v trgovinico, ki spominja na pravo staro babičino shrambo. Na policah so dobrote, ki jih ponuja domača rodovitna prekmurska zemlja. Mesni izdelki, vina, sokovi, marmelade, žganje, bučno olje in ... čokolada. »Turistično dejavnost sta začela tast in tašča leta 1997, potem ko sta oba izgubila službo. Iskati sta začela nove možnosti in ker je vinska klet že bila pri hiši, tast pa je izu-čen mesar, sta se odločila za vinotoč, kjer še danes stre-žemo tisto, kar se pridela na domači kmetiji. To so suho-mesnati izdelki, domač kruh, prekmurska gibanica. Čez čas so gosti, ki so obiskali vinotoč, želeli te izdelke odnesti s seboj domov. Leta 2009 smo zato naredili prvo trgovinico in celostno grafično podobo,« o začetkih pristnega domačega turizma pripoveduje Soto-šek. Odločili so se za znamko Passero, ki je pravzaprav domač priimek, saj predniki izvirajo iz Italije. Ker »passero« v prevodu pomeni vrabček, so si za svojo znamko izbrali njegovo podobo, ki ima v krilu lipov list, znak Slovenije. Rojstvo čokoladnice Zgodba o začetku čokoladnice sredi prekmurske pokrajine je romantična. »Ženi Jasmini sem želel pred leti za božič podariti nekaj posebnega in osebnega. Ko sem iskal, kaj bi to bilo, se mi je porodila ideja, da bi ji izdelal pralineje. Približno sem vedel, kako se jih lotiti, a prakse nisem imel. Uporabil sem modelčke za piškote in izdelal pet praline- jev z okusom jurke. Bili so ji všeč. In takrat sva se domislila, da bi skušala vse okuse, ki se pojavljajo na domači kmetiji in v naši pokrajini, kombinirati s čokolado. Ti okusi, ki jih zdaj spajamo s čokolado v obliki pralinejev, so bučno olje, jurka, traminec, bezeg in gibanica. Čokolado kupujemo v Belgiji, njen kakav pa izvira iz Južne Amerike,« pripoveduje Sotošek. Z ženo sta univerzitetna diplomirana inženirja živilske tehnologije, ki sta po končanem študiju sprva še nekaj časa delala v Ljubljani. Zatem se je žena Jasmina želela vrnila nazaj v kraje, od koder prihaja, mož Tomaž pa z njo. »In tako sva prišla nazaj in se lotila naše čokoladne zgodbe. Mesnine so v pristojnosti tasta, tašča peče kruh, posolanko in prekmursko gibanico, oddajamo tudi apartmaje,« o uspešni butič-ni medgeneracijski zgodbi onkraj Mure pravi Sotošek. Med Goričkim in Dolinskim Vinograd, s katerim se je v tej družini pravzaprav ta uspešna zgodba začela, leži na sončni legi, na Jelovškovem bregu. To je še tisti zadnji pas Goričkega, ki tik zatem preide v Dolinsko. Laški in renski rizling, traminec, chardonnay, sauvignon, sivi in modri pi-not rastejo v ilovnati zemlji. V družini pravijo, da so sčasoma skupaj z grozdjem dozoreli v zrele vinarje. To dokazujejo tudi številna priznanja za odlična vina. Kot se za Prekmurce spodobi, v tem gurmanskem kotičku sredi vinskih gričev vsakogar pričakajo z odprtimi in polnimi rokami. Postrežejo z domačimi jedmi, domačim vinom in bogatimi zgodbami, ki jih soustvarjajo sami. Iz zidanice lahko ob lepem vremenu vidimo do hrvaškega Slijemena, daleč v Avstrijo, do Donačke gore, Boča in Pohorja. Dolinski in ravninski del Prekmurja sta na dlani. Do domačije v Tešanovcih, kjer so živeli Jasminini stari starši, je približno dva kilometra polj in travnikov. Da domačija ne bi samevala, so jo predelali v dva apartmaja. Prenovljena sta tako, da kljub svežini ohranjata stare spomine. Na posestvu so nekdanje hleve preuredili v trgovino, mesno predelovalnico in čokoladnico. Obiskovalcem Tomaž in Jasmina rada poka-žeta, kako nastaja čokolada. To, da je narejena z ljubeznijo in neverjetno okusna, je pa še tisti poseben dodatek, ki ga ne odtehta noben denar. MARJETKA R. LESJAK Foto: arhiv posestva Passero V vinotoču lahko okusite vse tisto, kar pridelajo na domači zemlji. Na posestvu Passero se ukvarjajo s pridelavo suhomesnatih izdelkov, predelavo sadja v sokove in marmelade, z vinogradništvom in bučnim oljem ter s čokolado. OTROŠKI VRTILJAK 45 Ko gasilska fotografija dobi svoj pravi pomen. Gasilci pogasili požar v vrtcu V vrtcu v Hruševcu so na srečo izvedli le požarno vajo - Tudi otroci iz vrtca bodo zrasli v gasilce Skozi naselje je tisto sredo tako odločno odmevala sirena, da je marsikatera gospodinja tekla preverit stanje na štedilniku in ob likalniku. Rdeč gasilski avto je neumorno zavijal po cesti in se nazadnje ustavil pred vrtcem v Hruševcu. Gasilci v popolni opremi so razvili cevi in z močnim curkom začeli škropiti streho v plamenih. Vsi otroci, vzgojiteljice in kuharice so medtem že stali na varnem na odmaknjenem hribčku igrišča. Na srečo je šlo tokrat samo za požarno vajo. Babica pri sebi doma vsak dan čuva tri leta in pol starega fantka. Pri tem je sladoledni režim povsem jasen. Ko je ob priložnosti babica na obisku pri mladi družini, v kuhinji na tleh zaloti malčka, ki se masti s sladoledno lučko. »Ja, kdo ti je pa to dovolil?!« je huda babica. »Babi, v tej hiši sem pa jaz gospodar.« Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. »Jaz sem poklical gasilce,« je dejal eden od fantičkov. »Že prej smo vadili in zato mi ni bilo težko. Rekel sem: >Nino pri telefonu. Naš vrtec gori. Naslov je ... naslov je ... No, to sem pa pozabil.<« In seveda mu tega nihče ni zameril. Čeprav smo vsi vedeli, da sirena tokrat ne pomeni nič slabega, so nam šle ob njenem zavijanju vseeno kocine pokonci. Prav vsi otroci so zelo dobro vedeli, kaj je treba v takšnem primeru narediti. »Treba se je uleči na tla in se čim prej odplaziti iz stavbe,« so povedali. Zunaj so skrbno prešteli drug drugega, prijeli za roko vsako od vzgojiteljic, poki-mali ravnateljici in še posebej preverili, če so se rešile tudi kuharice. Poleg gasilca Sama, ki je razveseljeval že njihove starše, otroci poznajo še cel kup gasilcev. Nekateri imajo gasilce celo doma, saj so ti v prostem času čisto običajni Otroci so z varne razdalje opazo- | vali požar ... ... gasilci pa so pregledali vrtec, če niso morda koga pozabili v stavbi. očetje, dedki in strici. In ko so otroci ob koncu vaje lahko pomerili čelade, prijeli za cev in sedli v gasilski avto, je skoraj vsak od njih na glas ali potiho sklenil - tudi jaz bom nekoč gasilec! StO, foto: SHERPA 46 RAZVEDRILO Komentarji ob aretaciji Kristijana Kamenika: »Štirikrat je bil na napačnem mestu ob napačnem času.« »Zdaj bi pa že lahko ugotovil, da mu ta posel ne leži.« »Zakaj pa je šel iz Slovenije, tu je bil še najbolj varen!« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV t (Pre)hitri in (pre)počasni Na koleščkih Barbara Gradič Oset si je olajšala pot v službo. Ker je ugotovila, da se od mestnega parka, kjer parkira avto, pa do uredništva pot kar malo vleče, si s seboj vozi skiro. Z njim je na delovnem mestu, kot bi trenil, pa še kanček rekreacije si s tem zagotovi. Sodelavci, tisti, ki niso zapriseženi kolesarji, kot na primer Brane Jeranko, zdaj razmišljajo o rolerjih in rolki, da bi bili vsaj približno »v trendu« ... Smrdi po ... Zjutraj ob prihodu v uredništvo je bila »generalna« Tea Podpečan zgrožena: »Zakaj tako na široko odpirate okna, a niste opazili, kako zunaj smrdi po gnoju?« Barbara Gradič Oset: »Ne, mi prihajamo s podeželja!« ANEKDOTE Ko so angleškega filozofa Francisa Bacona (1561-1626) vprašali, kdaj se je najbolje poročiti, je odgovoril: »Vsako obdobje je dobro. Ko si mlad, ti je žena ljubica, ko si v srednjih letih, ti je prijateljica, ko si star, pa negovalka.« Spraševali smo vas, kdo sta zmagovalca aprilskega kroga glasovanja za naj maturanta. Pravilen odgovor se glasi: Maja Bogdanović in Jan Hribernik. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Frančiške Aškerc iz Košnice pri Celju, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Z našim malim avtom Toyoto Aygo smo bili konec tedna na prireditvi. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 17. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Štorklja Janezek in Metka vprašata babico: »Kako sva midva prišla na svet?« Babica: »Prinesla vaju je štorklja.« Janezek se obrne k Metki in reče: »Ji poveva ali jo pustiva, da bo umrla tako neumna?« Nevarna hrana Strokovnjak za zdravo prehrano predava: »To, kar večina brez razmišljanja poje, skrajšuje življenje in uničuje zdravje. Ne dovolj pečeno meso je nevarno. Kokakola in podobne pijače uničujejo želodec. Tudi pitna voda ima vse mogoče primesi ... Pa veste, katera je najbolj nevarna hrana, ki jo večina je vsaj enkrat v življenju in ne ve, da jim to lahko zagreni veliko naslednjih let?« Starejši gospod se oglasi: »Poročna torta?« Kot zlata ribica Francelj je bil na praznovanju rojstnega dne in ko se je pozno vračal, je zgrešil ulico in se znašel na sosedovem dvorišču ter padel v bazen. Sosed je v pižami, z baterijo in pištolo prišel pogledat, kaj se dogaja. Zagledal je Franceljna, kako maha z rokami in skuša priti iz bazena. Osvetli ga in vpraša: »Kdo pa si ti in kaj počneš?« Francelj se komaj drži za rob bazena in mu odgovori: »Najprej me izvleci, potem pa ti izpolnim tri želje.« Kalcij Reče Miha Jožetu: »Tebi manjka kalcij.« Jože: »Kako pa to veš? To mi je rekel tudi zdravnik.« Miha: »Žena te vara z vsakim, ki pride mimo, tebi pa sploh ne zrastejo rogi.« Nesrečnik Mujo sedi nesrečen pred kavarno in mimo pride Haso. Zagleda pivo in ga spije, Mujo pa začne jokati. Haso: »Pa menda ne boš jokal zaradi enega piva?« »Današnji dan je res katastrofalen, nič mi ne gre od rok.« »Kaj pa je bilo?« »Pridem dopoldne domov in najdem Fato z drugim. Nato so mi sporočili, da so me v službi odpustili. Fata mi je medtem pobrala ves denar in šla. Hotel sem se obesiti, vzel sem vrv, a se je strgala. Vzel sem pištolo, pa se je zaskočila. Legel sem na tračnice, pa vlaka ni bilo. Z zadnjim denarjem sem kupil strup in si ga vsul v pivo, potem si ga pa ti popil.« Čim več Pride Gorenjec na tržnico in vpraša trgovca: »Po čem pa so jabolka?« »Več jih kupiš, cenejše so!« »Dobro, nalagaj, dokler ne bodo zastonj!« 3 9 6 7 9 8 6 4 1 9 5 4 2 5 6 8 2 7 1 6 8 2 4 7 1 3 Včasih smo imeli v šoli pri telovadbi čudno preverjanje, kako hitro lahko z eno roko »tapkamo« po levem in desnem lesenem okroglem podstavku. Rezultate so nam vpisali v poseben karton, čeprav ne vem točno, čemu je bilo to namenjeno. Verjetno ugotavljanju tega, kako hitro znamo usklajevati svoje gibe. Ali pa so mogoče že takrat vedeli, da bomo v teh časih te spretnosti zelo potrebovali. Mi nevedneži pa smo na ta preverjanja gledali s prezirom in so se nam zdela nepotrebna. Kakšna zmota! Novodobne trgovine nas namreč kar naprej preizkušajo, kako hitri in spretni smo. Ob tem se nas želijo kar najhitreje znebiti, potem ko smo že enkrat naložili voziček in smo se znašli pri traku, od koder ni več poti nazaj. Le na zadnji prizor se je ob tem treba čim bolje pripraviti: v stilu »tapkanja« je treba pri blagajni čim hitreje pobirati kupljene predmete in jih odlagati v voziček ali vrečko. Saj veste: z eno roko z desne na levo, čim hitreje, brez ustavljanja. Skoraj istočasno je treba imeti pripravljeno gotovino ali kartico ter plačati, še preden je zadnji izdelek pospravljen v voziček. Ker se spretnost kupca ponavadi ne ujame s hitrostjo blagajni-čarke, ta največkrat stoično počaka, ko pride do zastoja. Da bi zmanjšala hitrost, ji seveda ne pride na misel. Kupci, ki so že zdavnaj pozabili na spretnosti »tapkanja«, se potijo, mečejo izdelke kar povprek in skušajo čim hitreje opraviti z nakupom, saj je tudi vrsta za njimi vedno daljša. Povsod takšen peklenski tempo na srečo še ni prevladal. So še trgovine, kjer spretnost »tapkanja« ni nujno potrebna, kjer je prostor tudi za počasnejše. Ker mi pri telovadbi ni šlo najbolje, je verjetno jasno, kam zavijem pogosteje. Glede na izkušnje zadnjih dni pa bo treba tudi pri gostilnah prej preveriti, ali so kuharji in natakarji»sproščeni« ali sodijo med hitrejše. Ko sedeš h kosilu, naj bi načelo- REŠITEV SUDOKU 203 3 4 1 6 7 2 9 5 8 5 7 6 8 9 1 3 4 2 8 9 2 4 5 3 6 1 7 7 8 3 9 2 5 1 6 4 1 2 9 3 4 6 8 7 5 6 5 4 1 8 7 2 3 9 4 1 7 2 6 8 5 9 3 2 3 5 7 1 9 4 8 6 9 6 8 5 3 4 7 2 1 ma imel dovolj časa za prehranjevanje, a vedno žal ni tako. Pred leti sem hodila na malico v eno od celjskih gostiln, kjer je stregel možakar, ki smo mu ljubkovalno rekli Polž. Ni treba ugibati, zakaj. Takrat smo točno vedeli, da pomeni njegova strežba zamujanje v službo. To ni bilo posebej usodno, drugače pa je, če moraš ujeti vlak. Pred časom smo se ustavili v piceriji, ki slovi v celi regiji po svoji okusni hrani. O hitrosti postrežbe doslej nisem slišala nič, verjetno zato, ker so gostje pač imeli dovolj časa in potrpljenja. Lokal je bil resda poln, a glede na dober glas sem računala na najboljše. A naročene pice niti po več kot pol ure ni bilo. Natakarju smo namignili, da bomo počasi morali naprej, da bomo ujeli vlak in da bi bilo najbolje, če bi nam jed kar zapakirali, da bi jo vzeli s seboj. Večjega uspeha tudi to ni imelo. Pica se menda še ni pekla, ker ne gre tako hitro. Malo smo se skušali potolažiti s pijačo in čakanje skrajšati s klepetom, a zaskrbljeni pogledi proti uri so bili vedno pogostejši in pogovor nekako ni več tekel brez premorov. Mednarodni vlaki žal ne čakajo in tudi vsake pol ure ne vozijo, je visela grožnja nad nami. Potem je v piceriji zmanjkalo elektrike. Hrano smo lahko dokončno odpisali. Poskus, da bi plačali vsaj pijačo in odšli, se tudi ni izšel, ker zaradi električnega mrka niti blagajna ni delala. Nazadnje smo se pogodili, da se bom vrnila in plačala, le lačnega sopotnika bom še prej odpeljala do železniške postaje. Vlak je naš migrant uspešno ujel, verjetno zato, ker želodci niso bili preveč obteženi. Naši predniki so že vedeli, zakaj so izumili pregovor: »Ko greš na Dunaj (velja tudi za drugam v tujino), pusti trebuh zunaj.« Nazaj grede sem šla poravnat račun za pijačo. Elektriko so medtem dobili in pice so lahko z »nadzvočno hitrostjo« pekli naprej. Kakšno opravičilo zaradi vsega skupaj je bilo nekaj, kar se je očitno porodilo le v moji glavi. Saj veste, ko si lačen, si »ful« drugačen. Nauk zgodbe: sestavite si seznam hitrih in počasnih trgovin ter gostiln, da vam bo lepše v življenju. Če že morate v hitre trgovine, obnovite znanje »tapkanja« in ko boste nakupovali, imejte v mislih, da je dobro imeti doma v hladilniku vsaj nekaj osnovnih živil, da si lahko pripravite sendvič, preden greste na pico v gostilno. LAČNA IN NERODNA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka RIŽAM E NEMŠKA AVSTRALSKI ft BIATLONKA REŽISER USAM E HENKEL GRIERSON PRODAJALNA TEKSTILNEGA BLAGA NA METRE ANGLEŠKA PEVKA MOYET SLOVENSKI 17 PESNIK GRAFENAUER POSLEDICA USEDANJA TAL AMERIŠKI FILMSKI VESOLJČEK PREBIVALKE ARABIJE SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (MATEJ) AGAVI PODOBNA RASTLINA KATE JACKSON LAČEN ČLOVEK KOST NAD OČESOM KAR VZBUJA SOČUTJE PROIZVAJALEC OLJA GRŠKA BOGINJA ZMAGE NASELJE PRI UMAGU AVSTRIJSKI SLIKAR (GUSTAV) ČLOVEŠKI KAPITAL NEMŠKA INDUSTRIJSKA NORMA POTEK ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA EVA ČERNE DLAKA POD NOSOM MOZOLJA-VOST ITALIJANSKI DRAMATIK (DARIO) KRAJ PRI POSTOJNI PISATELJ JANČAR METALURG (CIRIL) AMERIŠKI IGRALEC (KEVIN) ZGODNOST (STAR.) AMERIŠKI IGRALEC (JOHNNY) IZGUBA GOVORA OBLASTA BAKTERIJA MAJHNA USTA NEKD. IZR. POLIT. (GOLDA) PRIVLAČNOST PREDPLAČILO KLEPET (POG.) ANGLEŠKI PEVEC JOHN MOHAMEDOVA VERA PREBIVALCI EXETRA PROGA (NAR.) JAPONSKO PRITLIKAVO DREVO RASTLINSKI ZARODEK VOZILO (SLABŠ.) MILANSKI NOGOMETNI KLUB VOZILO Z ENIM SEDEŽEM POBEG (ZASTAR.) MOČVIREN SVET SESTAVINA PREDIVA RUSKO MESTO TUJA IN NAŠA ČRKA ORGANSKA SNOV V SADJU IGRA Z ŽOGO 10 RESEN ČLOVEK (EKSPR.) 18 KNAJPOVA KAVA 2. IN 4. VOKAL PLIN ZA POLNJENJE SVETILK MAMINA SESTRA Povsod z vami VSA AVTORJEVA DELA PEVKA PRODNIK GLAVNO MESTO ŠVICE PIJANEC (SLABŠ.) KRATKA IGRICA KONEC MOLITVE TANKO, MEHKO USNJE UDOBNO LEŽIŠČE JURE ROVAN 12 ANTIČNO RAČUNALO ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON KRALJ ŽIVALI BRAZILSKI PLES IGNACIJ BORŠTNIK BARKA (SLABŠ.) DEJAVNOST ORGANA VIDA IVAN CANKAR ŽELEZOV OKSID DERIVAT AMONIJAKA PODREDNI VEZNIK ZAPOREDNI ČRKI PRETVORNIK ELEKTRIČNEGA TOKA JEREBIKOV LES ODDELEK V TISKARNI KONČNI DEL (REDKO) Nagradni razpis 1. nagrada: bon za terapijo v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni 2. nagrada: bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju 3. nagrada: majica Nt&RC Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 17. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 18 Vodoravno: MOLJ, GAMA, AKVAMARIN, RS, MOZOLJ, CIGAN, MIA, VODO, IMAM, URS, LOKATIV, PITNOST, GOBAR, KL, INSERT, VRBA, IGRA, SD, JAEKLE, DIALOG, MILA, KLENK, SCENA, AVA, LIKALO, HN, RIŽEVEC, DU- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 ZA VSE LJUBITELJE LOGIČNIH IGER iz dežele vzhajajočega sonca V prodaji od 26. aprila. JAPONSKI UGANK CLSOOe) i Ona: Ta teden lahko pričakujete izpolnitev pričakovanj na ljubezenskem področju, saj so zvezde povsem na vaši strani. Pustite se zapeljati in spoznali boste tudi tiste strani svojega partnerja, ki so vam bile do zdaj skrite. On: Najbolj vas bodo razveseljevale majhne in na videz povsem nepomembne stvari, ki vam bodo precej olajšale napetost, ki vam je začela že počasi presedati. Le zakaj bi vedno samo garali? BLIN, DEKAN, TABLA, CD, SU, RTIČE, ANGLEŽ, RACA, ČILOST, LONI, ČLENJENOST, ISAR, NIK, EN, KADAVER, AT, ŠTOK, ATENE, NČ, MEČAR, AFRIKA, NIL, OTEPANJE, SOLNICA, ČAKA, IAN, TRISTAN. Geslo: Živel prvi maj Izid žrebanja 1. nagrado, bon za dve osebi za obisk podzemlja Pece, prejme: Aleksandra Novak iz Košnice pri Celju. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Ljubo Srnovršnik iz Zreč. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Mira Stojan iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Le kako si zamišljate svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusili odpreti svoje srce in prijatelju pokazali svoja čustva? Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boste tega hitro naveličali. On: Pomotoma se boste znašli v situaciji, ko boste izvedeli tudi nekaj, kar v resnici ne bo namenjeno vašim ušesom. Izkoristite priložnost, ki se vam bo s tem ponudila, saj bodo dobički večji, kot boste pričakovali. Ona: Sprehod v naravi vam bo prinesel notranji mir. In prav lahko se vam zgodi, da boste srečali še nekoga, ki ima iste namene kot vi. Proti koncu tedna lahko pričakujete pomemben telefonski klic, ki vam bo prinesel dolgo pričakovane novice. On: Partnerka vas bo povsem prevzela s svojo naklonjenostjo in z izkazovanjem ljubezni, kar do zdaj ni bila ravno njena najboljša vrlina. Nikar se preveč ne držite ob strani, ampak sprejmite njeno spremenjeno podobo. Ona: S tveganjem in prodornostjo boste prišli do velikega uspeha, ki ga na tihem že dolgo pričakujete. A saj je tudi že skrajni čas, da tudi vi končno poberete sadove svojega dela. Le tako naprej. On: Prizadevali si boste za eno, dosegli pa nekaj povsem drugega. Toda tudi to vas bo spravilo v izredno dobro voljo, saj se vam bodo odprle lepe možnosti pri osebi, ki ste jo do zdaj opazovali le od daleč. Ona: Prijetno presenečenje vam bo popestrilo običajno vsakdanjost. Konec tedna se boste znašli natančno tam, kjer si že dolgo časa želite. Izkoristite priložnost, kajti to vam lahko prinese veliko več kot le prehodno avanturo. On: Preveč ste se veselili, da bi lahko opazili zanko, ki so vam jo nastavili in v katero ste se tudi ujeli. Bodite bolj previdni, predvsem ne nasedajte tako prozornim prevaram, kot je bila ta zadnja. DEVICA Ona: Je že lepo, da ste dejavni na skoraj vseh področjih življenja, vendar ne pozabite napolniti svoje baterije. Dobro bi bilo poklicati prijatelja, ki vas je nedolgo tega povabil na igro tenisa. On: Na poslovnem področju vam bodo dali odlično priložnost, da ravnate po lastni presoji in tako dosežete tisto, za kar si že dolgo prizadevate. Nikar se preveč ne obotavljajte, ampak vzemite ta izziv karseda resno. TEHTNICA J*J Ona: Od neke obljube nikar ne pričakujte preveč, kajti na koncu boste lahko prav hudo razočarani. Vendar se bodo neprijetnosti kar nekako izgubile ob poplavi pozitivnih dogodkov v ljubezni. On: Po napornem tednu si boste privoščili konec tedna v dvoje, kar bo v veliki meri razbremenilo vaše prenapete živce. Partnerka vam bo namignila nekaj, kar že dolgo pričakujete, a si sami niste upali začeti pogovora. ЕШШ Ona: Ni treba, da vedno poveste vse, kar se je zgodilo. Če bi bili le za kanček diskretnej-ši, se stvar ne bi razvedela, vi pa bi še vedno uživali privilegije, ki ste jih sicer izgubili. A boste drugič zato previdnejši... On: Pokazati jezo in čustva je nekaj povsem človeškega in se tega nikakor ni treba sramovati. Nekdo od prijateljev bo šel tokrat v svojih namerah malo predaleč, zato vam bo enostavno prekipelo in prepir bo neizbežen. STRELEC ^ Ona: Skrbno pripravljen poslovni načrt se bo začel uresničevati in videli boste, da imate več kot odlične možnosti za napredovanje v bližnji prihodnosti. Nenazadnje ste si to tudi pošteno zaslužili. On: Zmanjkalo vam bo tako moči kot tudi časa za uresničitev ideje, ki ste ji posvetili ogromno energije. Preložite jo na drugič. Medtem se boste posvetili nečemu povsem drugačnemu, vendar veliko prijetnejšemu. KOZOROG Ona: Nikar se ne jezite na tistega, ki vam bo povedal resnico v obraz, saj bo s tem mislil le najboljše. Pazite se predvsem tistih prijateljev, ki vam bodo le prikimavali, za hrbtom pa bodo govorili povsem drugače. On: Vaš trenutni položaj dopušča marsikatero alternativo, saj vam gre vse kot po maslu. Z malce truda predvsem boste veliko pridobili, zato si ne ustvarjajte nepotrebnih skrbi, temveč uživajte v avanturah, ki vam prihajajo naproti. VODNAR Ona: S partnerjem se bosta dogovorila o neki zadevi, ki je zadnje čase postajala že kar nadležna, tokrat pa bosta vendarle uspela najti skupni jezik. Prepiri bodo tako naenkrat povsem pozabljeni. On: Okoli vas bodo začele krožiti nepreverjene informacije o vaši partnerki, vendar jim nikar ne nasedite. Resnica je povsem drugačna in še najbolje bi bilo, da bi se o vsem pogovorili s partnerko. Ona: Nekaj vas močno skrbi, vendar je res, da si povsem po nepotrebnem otežujete že tako težak položaj. Sprostite se in si privoščite krajše počitnice. In tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazili, saj ni ravno bleščeče. On: Še vedno vam ne bo uspelo pomiriti zmede, ki ste jo ustvarili v bližnji preteklosti. Naj vam bo to dober poduk za prihodnost in zadeve, ki bodo šele prišle. Res je namreč, da so glavne in najprijetnejše stvari šele pred vami. DOMAČIN 7 8 16 2 4 19 11 ELEMENT SPONE 5 20 3 13 6 9 NDIJ 15 14 48 RUMENA STRAN Opojno in sladko Festival vina in čokolade je v Podčetrtek privabil staro in mlado iz vse Slovenije. Seveda imajo eni raje vino, drugi čokolado, oboje skupaj pa je kot kaže dobitna kombinacija. StO, foto: GrupA Eden naših najboljših opernih pevcev Janez Lotrič (levo) se zelo rad ustavi v Podčetrtku, kjer pogosto tudi zapoje. Še najraje ob spremljavi župana Petra Misje, ki je tudi njegov bratranec. S harmoniko je še enkrat dokazal svojo vsestranskost, manjkal pa ni niti na dobrodelnem teku, ki so ga pripravili urico pred tem. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na dobrodelnem teku podprla društvo Debra, ki združuje bolnike s hudo kožno boleznijo, bulozno epidermolizo, in njihove svojce. Seveda pa je našla tudi kaj za svojo dušo in za svoj arhiv. Razigrano vzdušje je bilo res nalezljivo in očitno se mu ni mogla upreti niti direktorica ZD Šmarje Irena Nunčič, ki se je takole poigrala z balonom. Slovenski nogometni župani so na evropskem prvenstvu prvič igrali leta 2008 v Avstriji, kjer so zasedli 6. mesto, na prvenstvu leta 2012 na Poljskem so bili 8. Na Češkem bodo ciljali više. Slovenske barve bo zastopalo tudi pet županov s Celjskega. Marko Diaci (Šentjur), Peter Misja (Podčetrtek), Miran Jurkošek (Štore), Janko Kopušar (Šmartno ob Paki) in Jože Kužnik (Polzela), ki so mu kolegi zaupali tudi kapetanski trak. Slovenske župane porazili Hrvati Na Polzeli so se na prijateljski nogometni tekmi srečali slovenski in hrvaški župani. Čeprav je bila nogometna sreča tokrat na strani gostov s Hrvaške, si naši župani na evropskem prvenstvu na Češkem - tja bodo odšli 16. maja - obetajo uspešen nastop. Za slovenske župane bo to že tretje evropsko prvenstvo, medtem ko se bodo južni sosedje na prvenstvu pomerili prvič. A izkušnje našim tokrat niso kaj dosti pomagale. Prvo srečanje so namreč z 2:0 dobili Hrvati. Kot je povedal kapetan slovenske ekipe župan Polzele Jože Kužnik, tokrat rezultat ni bil v ospredju: »Cilji srečanja so bili navezati boljše stike med slovenskimi in hrvaškimi župani, ponuditi priložnost za izmenjavo izkušenj in ob tem spodbuditi pobude za razvoj skupnih projektnih idej.« V Kužnikovem kraju pa so menda igrali zato, ker imajo na Polzeli zelo podobno igrišče, na kakršnem se bodo župani potili na Češkem. LK, foto: TT Dobro ve, kako je treba v turizmu Na Pomladnem cvetličnem sejmu na Dobrni, ki ga je pripravilo turistično društvo, je objektiv našega fotografa ujel tudi prizadevno predsednico društva Marijo Deu Vrečer. Nekdanja Dolenjka, ki živi na Dobrni že več kot tri desetletja, je dala turističnemu društvu med svojim triletnim vodenjem nov zagon. V tem času je bila med drugim v okviru društva ustanovljena vinogradniška sekcija, uvedeno je bilo ocenjevanje salam, društvo pripravlja nove prireditve, načrtov za prihodnje mesece pa tudi ravno ne manjka. Marija Deu Vrečer ima v turizmu seveda bogate, štiridesetletne izkušnje in to na vodilnih mestih v Termah Zreče, Termah Dobrna in Šmarjeških Toplicah. BJ, foto: GrupA Od hleva do čarobnega doma Na Pomladnem cvetličnem sejmu na Dobrni smo srečali še eno znano osebnost, Darjo Pirkmajer, ki tam ni bila ravno naključno (na sredini fotografije). Kustosinja in arheologinja Pokrajinskega muzeja Celje je namreč zadnja leta občanka Dobrne, kjer je preuredila nekdanji hlev v čarobni dom. Skupaj s soprogom seveda. Za to dejanje je prejela od turističnega društva celo priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine. Okoli tega čarobnega doma je toliko cvetja, da se njen mož zaradi »pretiravanja« že skorajda jezi, se je pošalila Darja. In kaj je nekdanjo Celjanko, ki je bila tri mandate direktorica pokrajinskega muzeja, privedlo na Dobrno? Njen mož namreč izvira iz tega lepega kraja, iz znane družine Pirkmajerjev. BJ, foto: GrupA