Stev. £6 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v soboto 19« marca 1321 Izhaja — »zvzemši ponedeljek — v&sk dsn zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj 9C pošiljajo ured-r.išJ n. — Nefrankirana ptema se ne sprejemajo, -okopis' se ne vrtajo. — bdajateij In odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsordj Usta Edinost L — Tisk tiskarne Edinost. — Naroiidna znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32 — In cen leto L 90.—. — Telefcn uredništva In uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezna Se vtika 20 stotink Letnik XIV9 - —————i Posamezne Številke v Trsta in okolici pa 20 stetiak — Oglasi se računajo v alrokosti ene kolone (72 nuni. — O'lasl trjov-ev in obrtnikov mm po 40 stot. • osmrtnica, sahvale, poslaiiice iti vabila po L I.—, oglasi dena.nlh zavodov rnni po L 2. — Mali oglasi po 2» stok bcssla, najmanj pa I. 2. — Oblast* naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv# Franćilka Asfškega 5tev. 20, L nadstropje. — Telefon uredutšiva la uprave U-57, Italijani in Juaosloveni v času Italijanskega „Bisorgimenta" Nikolaj Tommaseo Mazzini in Cavour sta bila propoveds tnika ideje bratstva med latinskim in jugoslovenskim narodom. Po posredo vanju poslednjega bi stopil latinski svet v stike z ogromnim slovanskim svetom. 'In ta ideja je zadobila neko posebno po* svečenje z dejstvom, da je kot nje (Poljska). Soglašanje teg* poslednje^ bomo razumeli — naglasa Anzilotta —-če vemo, da je Hst »La fratellanza dei popoli« odkatzal nalogo, posredovati med Hrvati, Slovenci in Madžari, Po? ljakom. Zanimivo in značilno pa je za duše v O > LA. k-i: IV *J UVJJLI V»ll| J ^ --J " i ------—--—----------« ... glasnik stal -Mazziniju in Cavourju obsnost tedanje dobe pismo Dajl Ungara .strani Nikolaj Tommaseo — Dalmatin j prcvizoiu&ni vladi v Milanu. V tem pi* nec iz Šibenika, Jugosloven, jugosloven- smu pravi Dall'Ongaro, da se del Bab iski in italijanski pisatelj in časnikar, Tommaseo je igral važno vlogo tudi v .političnih bojih za časa Maninove be* neške republike. V letu 1848. je bil ob strani Manina naučni minister v tedanji provizorični vladi v Benetkah, Toda pred prihodom Avstrijcev je zbežal na otok Krf. Pozneje je živel večinoma v Itaiiji in je umrl v Florenci dne 1. indija leta 1874. V Štiridesetih letih je bila Benečija ne* kaLo idealno središče, v katero so se upirale oči vseh onih, ki jim je bilo pri srcu osvobojen je italijanskega naroda iz* ,pod avstrijskega režima. Antonio Anzi* iotti pravi v svoji knjigi v poglavji! o Toinmaseu: »Ce hočemo zapopasti idejo, ki so se takrat oznanjale, če hočemo razumeti, kako podlago je moglo imeti računanje z vstajo narodov, moramo imeti pred očmi značilno gibanje za na* rodno samoupravo, ki se je tedaj pojav* Ijalo v Avstriji« Centralistični režim Metternichov, ki je sledil borbi za svobodo v letu 1848., je uničil vso svobodo, ki so si jo pribo? rili narodi. Narodi pa niso mirovali, temveč stremili so po uresničenju svo> matincev sicer živo zavzema in ogreva za italijansko stvar, da pa je vendar večina slovanskega prebivalstva udana cesarju. Da se tudi v Trstu ne navdu* šujejo za beneško republiko in za tro« bojnico! Napoiitanski general Pepe je hotel zasesti Trst, Pulo šn Reko ter iz? zvati vstajo v Istri Ln Dalmaciji. Ali Manrn sam ni veroval da bi tako pod? jetje vspelo. In ros: ko so se italijanske ladje približale obali Istre, se prebi* vaktvo ni ganilo. Tommaseo pa ie vero* val in je po kapitulaciji republike to svojo vero opravičeval t ako* le: Nikdar ne bi bili ostali osamljeni, če bi se bila v letu 1848. sprejela ponudba Poljakov, da bi se njih zastava združila z našo. Tako bi se pritegnili tudi gbliSki bojev* riiki v avstrijski vojski im sčasoma tudi drugi Slovani, ki se zavedajo skupnega pokol jenja. Po navedeecin pismu Jelaeieu — pra^ vi Anzilotti — pa se ne sme sklepati, da je bil Tommaseo naklonjen združe* n.iu Dalmacije s Hrvatsko v tistem času. Tiste b«;ede da sfca. narekovala Tomnva* se-u le duh spravljivosti in želja po sporazumu. Da je tako tolmačenje pra* postali spori vedno ostrejši. Stvar, ki so se borili zanjo Slovani v letih 1848 in 1849, je bila nezdružljiva z notrsm;b po* iitiko monarhije. Ko je kazalo, da spori postajajo nevarni obstoji monarhije, so možje, ki so takrat stali na čelu repu* blike sv. Marka, začeli verovati v pobra> ten je na podlaga samoiprave, ki sta io zastopala Manin in — Tommaseo I Vsak narod hoče biti sam svoj! — to je bila formula, ki naj bi privedla do so* glasja med raznimi narodi. (.i/iiJi * V.V l>L L % X IUM kJVf p V V vi f-* «!■*-■ m-" fc* J — —--— -----------• jih zahtev. Ko pa jc Avstrija pokazala, j vilno, pričajo —• nadaljuje Anzilotti da ne more zadostiti tem zahtevam, so ideje v spisih Tommasea v letu 1861. »Če hočemo prav razumeti te ideje, se moramo spominjati političnega položa* ja Dalmacije v onem letu.« Samouprava, kakor jo je zahte= val škof Strossmayer in ki se ji ima mnogo zahvaliti jugoslovenska kultura, je dobila oficielno pripoznanje. Zagreb se je pripravlial, da postane politično in kulturno središče. »Vodilne kroge, ki so bili močneji od posameznih narodnosti, je tedai vod'iia želi a , da bi se na ta na* ..................čin približali federativnemu režimu, k a* Za to idejo ie deloval Tommaseo tudi kor so ga hoteli veleposestniška aristo* publicistično. V sv ojem listu »La fratte* j kracija Češka, hrvatski baroni i«n polj* lanzM dei popoli«f: ki ga je izdajal v Be^jsko plemstvo. A za ustanovitev »tro* netkah, je zgovorno klical, naj se zdru* edine kraljevine« ie bilo neizogibno po? žijo pod orožjem vsi, ki imajo porav^: trebno, da se priključi Dalmacija Hr* nati račune z Avstrijo. Tommaseo je j vatskl Temu pa ie večina dalmatinskih naslovil na bana Jekciča, vod jo av» i občin nasprotovala. (Tu pa pozabi An* strvske vojske, besedo, da Hr\"at*"e ne[zilotti na znamenito dejstvo, da je bila služijo sebi, ampak le Avstriji. Naj se Dalmacija tedaj politično v rokah ita* , »raz a vstri jani j o«, pa hudo živeli svo^e Hjanske manjšine in da so bile občine, življenje! In idejaim, ki jih je zastopal kakor v Istri, v rokah Italijanov, oziro> Hst Nikolaja Tommasea. sta pritrdili j mu ljudi, ki so bili |>od nnhovim vplivom tudi slavofilskr družbi v Parili in Turi* j in pokorni njihovim /eliam. DU, pa tudi pariški list »La Pologne«!__(Konec pride.) Rusija Splošni napad proti Kronstadtu se jc začel HELSINGSFORS, 17. Begunci, ki so prišB danes iz Kronstadta, pripovedu? jejo, d;». se je splošni napad proti mestu že začel. Napad je bil pripravljen s strahovitim streljanjem, ki je trajalo dopoldne. Tri ure pozneje so sovjetske "čete začele napad po ledu v smeri proti Oranienbaumu. V istem času so Kitajci začeli prodirati proti Sisterbeku. Neka* tere vesti trdijo, da se je Kronstadt že predaL Po ledu jc prišlo veliko begun? cev. Po vesteh iz Viborga so bili do= poldne vsi napadi odbiti. Kronstadtska posafka je pustila sovjetske čete, da se približale, nakar je začela proti njim silno streljati in jih tako prisilila, da so so morale vsakkrat umekniti. Kronstadt se je predal sovjetskim četam HELSINGSFORS, 17. (ob 19.) Utrdbe št. 4, 5 in 6 v Kronstadtu so se bolj ševi* kom predale. Okoli sto beguncev je pri* šlo v Trjoki Oni pravijo, da je Kronstadt še v rokah upornikov. PARIZ, 17. Glasom vesti iz angleških vfi-ov je prišlo iz Kronstadta na Finsko 800 vojakov. Ti so povedali, da se je Kronstadt predal. LONDON, 18. Dopisnik lista »Dailv Herald« brzoj a vi j a iz Rigo: Predstavnih sovjetske vlade v Rigi potrjuje vest, da so sovjetske čete zavzele Kronstadt. O tem je dobil uradno obvestilo neposred* no iz Moskve. Poročevalec »Dailv Ex-pressa« javlja s svoje strani iz Rigc, da je čičerin zavzetje Kronstadta brzojav* no potrdiL Uporniki potopili dve vojni ladij LONDON, 18. Listom poročajo iz Helsingsforsa: Revolucionarci so pred stojim odhom iz Kronstadta pognali v zrak vojni ladji »Petropavlovsk« in »Se* ba&topol«. Tudi general Kozlovski se je rešil na finska tla. Turške in ruske čete v Gruziji so se združile LONDON, 18. Reuterjeva agencija pravi, da so vesti iz Gruzije zelo resne. Turške in sovjetske čete, ki se borijo proti Gruziji, so se združile. Zdi pa se, da med njimi ni prave sloge radi vpra* Sanja o posesti Batuma, ki je sedaj v turških rokah. Gruzija sklenila premirje 24 ur PARIZ, 18. Glasom neke brzojavke iz Londona so boljševiki sklenili z Gm* zijo premirje 24 ur. Nevarnost je velika, da Gruzija pade v roke boljševikom. Pogajanja so se baje že začela, Podrob* nosti še ni.__ Anglija Fenijanci pretrgali brzojavne i rt tele* fonske zveze na vsem Irskem PARIZ, 17. »New York Herald« ima iz Londona vest, da so irski fenijanci pretrgali brzojavne in telefonske zveze skoraj po vsej deželi. Belfast je popol* noma osamlien. Škode je za več tisoč funtov. Bonar Law odstopil LONDON, 17. Llovd George je glo* boko ganjen prečital v dolnji zbornici pismo Bonar Lawa, v katerem ta po? slednji naznanja, da je rz zdravstvenih ozarov prisiljen odstopiti s svojega me? sta voditelja mionistianc stranke v dol* nji zbornicL Zbornica je nato razprav* ljala o 'proračunu za mornarico. Predla* gala se je sledeča resolucija: Ker se je pomorska moč drugih držav zvečala, je treba pomnožiti tudi moč angleške mor» naricc. Treba je graditi velike bojne m pomožne ladje v takšnem številu, da bo angleška mornarica vsaj ravno tako močna kakor mornarice kateresibodi druge države. Načrt za pomoč Avstriji sporočen angleški zbornici LONDON, 17. Chamberlain je danes v doljni zbornici naznanil, da je komi* sija za pomoč Avstriji dobila danes načrt za organizacijo te akcije. Anglija, Francija in Japonska se obvezujejo, da odložijo na nedoločen čas svoje tirjat* ve, do katerih imajo pravico na podlagi saintgermainske pogodbe. Dalje se ob* vezujejO, da bodo Avstriji dovolile posojilo, ako bodo drugi zavezniki storili isto. Na ta način bi se Avstrija rešila iz sedanje draginje. Vsa plačila, ki bi jih Avstrija morala izvršiti, se za sedaj ne bodo zahtevala. Avstriji bo tako mogo* če, da porabi vso svojo aktivo za jam* stvo mednarodnih kreditev, ki jih je finančna komisija Zveze narodov odobri« la. Tej komisiji bo poverjena uprava avstrijskih dohodkov, carinarnic, to* i bačnega monopola itd. Komisija se se* stane v 14 dnevih, da določi svoto v zlatu, ki se bo lahko dovolila Avstriji. Zavezniki bodo povzdignili na konfe* renči v Portoroae svoj glas v prilog Av* stri j i in drugim deželam, jugovzhodne Evrope in bodo storili vse, da bo Av* stri j a stalno dobivala premog, ki ji bo potreben. Anglija za skrčenje oboroževanje na morju PARIz, 17. »IntransLgeantu« poročajo iz Londona: Na pojedini, ki so jo prire* dili ladjcdelci je imel angleški minister za mornarico govor, v katerem je raz* pravljal o vprašanju skrčenja oborože* vanja na morju. Njegove Izjave se lah* ko smatrajo za izrečno ponudbo Zedi* njenim državam* da bi se sklenil toza> devni sporazum. Minister je rekel: Z največjim zadoščenjem smo sprejeli Hardingove izjave in vsak korak po tej poti bomo toplo pozdravili. Lahko vam zatrdim, da bom pustil na atran vse dru> ge opravke in da 3e bom pečal samo s tem vprašanjem, ako mi pride iz Wa* shimgtona kakrsensibodi tozadeven predlog. To vprašanje je v sedanjem hipu najvažnejše med vsemi svetovni* mi vprašanji. ______ Amerika Nove smernice politike Zedinjenih držav. — Oddaljevanje od Evrope. — Nasprotje med severom 2n jugom PARIZ, 17. »Tempsu« poročajo iz \Vashingtona: Državni tajnik Hughea je imel na pojedini vHoameriske zveze v \Vashingtonu govor, v katerem je rekel, da mora biti glavni cilj politike Ze* din j enih držav ta, da se potom spora* zumnega sodelovanja omogoči razvoj vseh. Koristi Južne in Severne Amerike zahtevajo, da bodi nastopanje obeh po* lovic skupno in prijateljstvo kar naj* tesnejše. »Temps« dostavlja h tej ve* sti, da se politika Zedmjenih držav na ta način oddaljuje od Evrope z name* nom, da se osredotoči v smeri proti Juz* ni Ameriki, daljnemu vzhodu in rihe* mu oceanu. Zadnji politični dogodki dokazujejo, da zanimajo vlado Zcdinje* nih držav v zadnjem času skoraj iz* ključno domača amerikanska vpraša* nja. Vesti iz Buenos Ayresa pa pravijo, da bo predsednik čilenske republike Alessandri v kratkem obiskal Argenu* nijo in Brazilijo. Pri tej priliki se bo do* ločila podlaga za sporazum med Argen* tinijo, Brazilijo in Čile. Predscdn:k Alessandri je pred kratkim izjavil, da mora južnoameriška vprašanja rešiti Južna Amerika......... Zedinjene države bi stopile v Zvezo na* rodov, ako bi se pravilnik primerno iz* premeni! PARIZ, 18. »Matin« je prejel iz :New Yorka vest, da je predsednik Hardins* imel včeraj pogovor s francoskim posla* nikom. Pogovarjala sta se v Vsvianije* vem obisku. V \Vaahingtomi se tudi mnogo razpravlja o načinu ustanovitve takšne Zveze narodov, v katero bi lahko stopile tudi Zedinjene države, ne da bi se republikanska stranka morala nad tem spotikati V dobro obveščenih kro* gih se zatrjuje, da predsednik Harding ne bo sam predlagal tezackrvnih izpre; memb pravil sedanje Zvez© narodov, ker želi, da bi to storila kaka druga dr* žava. _ _ Francija Zbornica odobrila zadržanje vlade na londonski konferenci PARIZ, 17. Po razpravi o londonski konferenci je zbornica s 491 glasovi proti 66 izrazila vladi zaupnico. Vsebina zakonskega načrta za pobira? nje pristojbine od nemškega blaga PARIZ, 18. Zakonski načrt za pobi* ranje posebne pristojbine od nemškega blaga, ki se bo uvažalo v Francijo, vse» buje v glavnem sledeče določbe: Uvozniki nemškega blaga bodo morali plačat! francoskemu državnemu zakladu pri* stoj bino, ki bo znašala največ 50% vrednosti dotičnega blaga. Odstotki sc bodo določili a posebnim odlokom. Skupičck sc bo porabil za odplačevanje dolga, ki ga .Nemčija -ima plačati v zmi* slu versailleske mirovne pogodbe. Ta pristojbina se bo iztirjevala kakor osta* la carina. Za podlago bo veljala vretk noet. ki bo naznačena v računu. Blago, ki pride v Francijo kot tranzit tn tisto, ki je bilo pred 8. marcem 1921. pop oN noma plačano, ne bo podvrženo temu zakonu. Komunisti oproščeni pred pariškim sodiščem PARIZ, 17. Pariško porotno sodišče je oprostilo sindikaliste in komuniste, ki so bili obdolženi zločina proti no® tranji varnosti države. Dva poslanca se stepla s palicami PARIZ, 16. Včeraj je prišlo na dvo» rišču poslanske zbornicc med senator* jem Lemer>vjem in njegovim političnim nasprotnikom poslancem Croeillicreom (oba sta zastopnika otoka Martinique) do hudega prerekanja in nazadnje do dejanskega spopada. Poslanca sta sc stepla s palicami1. Morali so posredovati zbornični stražniki, ki so nasprot* nika ločili in napravili mir. Samostojno zadružništvo V »Učiteljskem listu« dno 15. marca 1921 je priobčil g. I. Pahor članek pod naslovom »Zadružništvo«. V članku me spravlja pisec v zvezo z uvodnikom! »Beseda učiteljstvu«, ki ga je obeloda* niiia »Edinost« dne 22. svečana. Ker pa nisem v prav nobeni zvezi z inkrimini^ ranim člankom, zato prepuščam v tem pogledu odgovor avtorju samemu; pač pa mi je dolžnost, da odgovorim be» sede g. Pahorja z ostirom na zadružna* štvo. Kise namreč: »V začetku letošnjega leta je g. Vir* gi'dj Sček pričo! živahno propagando z& enotno zadružništvo na Primorskem. Razlagal je, da tako enotno zadružni štvo zahtevajo kmetje. V resnici a>a izc hana. ta misel grodo med ljud» +vo rn da sod r o živi i en :e tz knjig Gustimčič. Zatorej bi morali po zahtevi g. Pahorja imeti kmetje in delavci vsake vasal štiri zadruge. In istega mnenja ho mnogi slovenski intdigenti. Toda hvala Bogu, časi' so minuli, ko so se kmetje dali voziti za nos. Dejstvo je, da so kmetje zlasti med vojno silno napredovali in »o spoznala gorjć, ki jim preti, ko bi se cepili v gospodarskih rečeh po strankah. Potemtakem j 2 ncresnica v trditvi g. Pahorja, češ, da misel o enotnem za* družništvu ni izšla iz kmetov in da jo kmetje ne zahtevajo. Resnica jc rednih občinah, ie v kmetske in d-^Iavcvke kroge povsem prodrla misel, da je potrebno, da se vsi kmetje, delavci in zatirani s!o:i sploh organ':rnrajo brez ozira na stranke v gospodarskem za* družništvu. Zakai oni vedo, da stranka išče v zadri'žništvu v prv4 vra»ti svojo Nirntlli Nemčija se brani proti poljskim obtož= bam radi zbiranja čet ob mejah Gornje Šlezije BEROLIN, 17. Nekp. angleška agcii* cija je objavila vest iz poljskoga pol* uradnega vira, ttš da Nemčija zbira ob poljski meji znatne čete in da število teh čet prekaša število, ki je Nemčiji dovoljeno v zmisiu verarflleske mirovne pogodbe; dalje dA site tc dni prišla ena bavarska in ena saksonska divizija in slednjič da vladnim četam stojijo ob strani zasebne voja&ke organizacije. V zvezi s temi vestmi ie bilo objavljeno poljsko poročilo, v katerem je bilo re= čeno, da se za tem zbiranjem čet skriva namen Nemčije, da ne prizma ljudske* ga glasovanja, ako bi Poljska imela ve* čino. Dalje pravijo Poljaki da ni bilo treba predvzemati nikakih izjemnih mer za vzdrževanje miru prilikom Ijud? skega glasovanja. Spričo tega izjavlja Toda življenje ni knjiga. Ko bi bil go^ j korist, strankarsko konfet. In to so doslej spod Pahor prs'&oten na pr. na sestanku! dela'e že vse stranke, dočfm želi'O in pri Sv. Jakobu 2. svečana, kjer je bilo zabtev&io knvetie, da služi zadružništvo zbranih poleg štirih takozvanih izobra? j kmc+sVemu in de^v??kemu sloju same® žencev 72 kmetov, in sicer najbolj inte*!mu. Naši krvavo čutijo, koMko I3^entnih kmetovalcev, in bi cul n uh go^' škode so ime'd od ra^r/h — Izmrv, pa vore, njih želje, bi napisal v listu: Kmetje nai so se ti »izrof!« imenovali liberalizem, so za enotno gospodarsko organizacijo, klerikalizem ali dem^»Vrftirem. Kdor govori le nekoliko s kmetovalci ii >viz5nd« so kmeta izkoriščali. Prav o zadružništvu, spozna takoj, da kmet naravnost zahteva enotno zadružništvo za vse ljudstv o in obsolutno ne prtpus-d, da bi se zaidružmštvo organiziralo po strankah. Kako tudi ne? Mej našim tta^ rodom so organizirali zadruge doslej največ Slovenska Sitidska stranka, neko* liko narodna stranka m v poslednjem ča^u tudi soctalni demokrati. Ker pa se ie zadnia strankai v Livornu razcepftia v tri stranke, namreč v Turatrevo, Sen'a* ti j evo in Bombaccijcvo (da iilh imenujem po njih voditeljih), bi bivalo med stvofm torei pet strank. Četudi vzamemo, da je med Slovenci Turatijevoev le malo, je vendar dejstvo, da so slovenski :so^ c".ilni demokrati razdeljeni v dva mo=> čna tabora: ene v'odi sodrug dr. Turna, drtige proletarce votli pa sodrug inženir zato poudarjam kmetovalcem povsod: »Kmetje, če bodo prišle k Vam politične stranke in boido gov^orUc besede dite k naš5: strdki, naša stranka va£ bo rešila«, vedite, da pomenijo take tn čnc besede tileni^o, goljufijo in lumpa«-rii o. No, dra'il kmet i e. stranka vas nc bo rešila, nobena stranka: vi' kmetje se boste sama v svojdih orgađii7f»ci0ab rešili ali pa vas ne bo nihče rešil.« Kmetic imaio na žakust preveč bridkl'lh skušenj od strani strank, da bi danes mogli tel afe oni stranki slepo verjeti. Prav to je bil razlotž, da se jc v kmetskih glavah rodila m:sel, da naj se kmetsko zadruža ništvo ne cepi po strankah, ampak da se vsi kmet'e združijo v enotni, samo stojni kmetijski zadrugi1. VtrgiSli Sček. Ifslilc mam na zouezn^elv j Italiia mora plesati, kaleor žvižgajo za® ozniki 1 Italija ne odobrava takega ostrega po* stopanja proti .Nemčiji. Iralijspiski tisk je začel izražati — četudi na rahlo — —--------- _ . _ simpatijic do Nemčije. Te dni pa je nemška vlada, da so takšne vesti popol*: znarLj italijanski časnikar Mano Borsa v noma neutemeljene. Število vojakov [ istu »SecoJo« nekoliko pojasnil položaj, državne brambe, ni se doseglo meje, kl.^j je prisilil grof® Sforzo k takemu ve« jo dovoljuje mirovna -pogodba* ker dr* denju na londonski konfercnci Borsa žavna bramba ne šteje Se 100.000 mož. 1---1---- Vse čete so porazdeljeiic po mestih ka* kor v mirnem času; o čemer se medza* vezniška nadzorovalna komisija lahko vsak čas prepriča. Ta komisija je sicer pred kratkim pregledala obmejne ikm krajine itn ni ugotovil*, nikakega giba» nja čet, ki bi bilo v nasprotju s toza» devnimi določbami versailleške mirovne pogodbe. Francoski protest prod zbiranju nem* ških čet ob poljski meji PARIZ, 17. Francoski poslanik v Be* rolinu je dobil nalog, naj pri nemški vladi vloži protest proti zbiranju nem* ških čet ob mejah Gornje SJe^je? Mnogo se ugiba o tem, iz katerih raz* m • fl «Hi.aV| |M nbnSinil logov sletli Italija tako .pokorno svr>jun yQl||£| V TFSTU lil OKOIICI! zaveznikom v njm sedanjem neizpio3* nem postopanju proti Nemčiji. Celo ne*' Preglejte takoj volilni imenik in če kaj italijanskih listov ostro obsoja se* j ^^ vpisan|f reklamirajte svoj vpis! dan jc poti italijanske vname polibke | čas za rcklamacije samo do 29. marca ter označa to pohtiko naravnost kot , J J .. nemoralno in nasprotujočo plemenitim ^ ». Kdor vloži reklamacijo za vpk mo, tradicijam Italijanskega naroda. In res ra pnložin domovnico in krstni hst ali se mora zdeti človeku čudna ta sedanja pa drugo listino, s katero lahko dokaže, pokorščiina Italije nasproti zaveznikom, j« je v anektiranem ozemlju rojeu in zlasti če upoštevamo, da so se še ne= • 2— v---3 1—---i- — d^vno temu opažali znaki, kakor da pravi!, da se je položaj italijanske države precej poslabšal, odkar ji zavezniki' nc zaupajo več, češ da je preveč prijazna Nemčiji. Italija je s svojim zadržanjem ostala osamljena, kar pa je za njo ne* varno. Odrekli smo se — nadaljuje Bor? sa — 'koristmi, kil nam bi jih donašala odkrita in stalna vzajemnost z zaveznic ki. Nadomestila za to pa nc dobivamo od nikoder. Občinstvu se je bilo vce* piio tako na&protstvo proti zaveznikom, da govori o Angležih, Francozih in As merikancih kakor o sovražnikih, ki so se zarotili, da pogube Italijo. In Borsa prihaja do ziakijučka, da je Italija sedaj moralično in materialno navezana na zaveznike! V &tem zmiski se je izjavil grof Sforza napram nekemu zastopniku Reuterjeve agenture. Z drugo besedo: piistojeu. Ker si bo marsikdo še*Ie mo« ral preskrbeti te listine, naj se vsak ta« koj potrudi in pregleda volilni imenik. Pregleda naj ob enem, če so njegovi znanci in prijatelji vpisani; če niso, naj jih opozori. Volilni imenik je na vpogled v našem uredništvu od ponedeljka, 21. t. m. na« prej vsak dan izvzemši nedelje od 9 do 13 in od 14 do 18 ure. Razen tega je volilni imenik do 25. t m. na uvid v Lonjerju, na Opčinah, v Skednju in na Prošeku. Od 26. do 29. bo na uvid v Bazovici, Sv. Mariji Mag« daleni Spodnji, Sv. Križu. V Rojanu, Barkovljuh, pri Sv. Jakobu in pri Sv, Ivanu je na uvid ves čas do 29. t. m. DomaČe vesti Ali so %e jih z*čeli sramovati? Iz Rima javljajo, da 30 aretirali tamkaj kapitana Pifferja, ker je svoj čas, ko je pridrvel z D'Aafiunzije-viaai legijoaarjl v Labinj, odnesel stvari, ki so last vojaške uprave. Preganja ga UžaSko vojaško sodišče. Zanimivo jc, da je bil ta g. Piifer osebni pobočaik velikega Gabrijela! — Istoi&*f ko «o izdali tiralnico za načelnikom onega pro-»iulega časnikarskega urada v Zadru, ki je bil pred dnevi razpuščen, kakor smo že poročali. Zdi se,' da so tudi oblastva začela pravilneje ocenjcvali reške heroje in patriote. Le Skoda, da napreduje ta procedura nekam počasi. Vredno si je to zapomniti! Državno pravdni-Itvo v Bocnu je zaplenilo neki članel: v tamošnjem listu »Der Tiroler . Okrožr.o sodišče pa ni potrdilo zaplembe in je utemeljilo svoj sklep tako-le: V zaplenjenem članku se sicar res trdi, da so se posamezni orožniki pri svojem uradnem poslovanju dali zavesti k zlostavljanju fantov, ki so jih vodili v vojašnico. Seveda ni ugotovljeno, ali poročilo o dogodku odgovarja resnici. Toda tudi v slučaju, da članek vsebuje neresnične trditve, ne tvori to še dejanskega stanja po § 300 k. z. Iz tega namreč Se ne izhaja, da skuša Članek z zvračanjem dejstev hujskati k sovraštvu in zaničevanju proti posameznim organom radi njih uradnega poslovanja. Objavljeno poročilo govori le o izvršenem zlostavljanju brez kakega komentarja ali porogljive pripombe. Istotako ni razvidna iz članka tendenca hujskanja proti posameznim stanovom ali zakonito pripozna-nim korporacifam, ker se obtožujete le dve osebi moštva radi nepravilnega vedenja. Obtožba ni naperjena proti vsej orožii;.ški postaji ali proti orožniškemu stanu. V članku napadeni osebi pa lahko tožite list radi razžaljenja časti. Državni pravdnik je prijavil proti tej razsodbi pritožbo. O žalostnih dogodkih ▼ z&dnjik časih razpravlja list »Dcr Tiroler k. List razlaga, kako je prišlo do teh dogodkov ter nagiaša, da pomenijo veliko nevarnost za Italijo. Zdelo se je — pravi — precej časa, kakor da hočejo socialisti zanetiti revolucijo. Tedaj so nastopile 5-zveze bojevnikov*. Bojevniki so menili, da so oni poklicani rešiti svoj narod. Kmalu je prišlo do spopadov v Italiji in v Primorju. Nikdo pa ni pričakoval, da zadobe ti boji take oblike. Vsakomur pa je jasno, koliko moralične in materialne škode povzroča Italiji tako stanje. Ali ni mogla vlada — vprašuje člankar — preprečiti tega pravočasno?! Naloga vsake vlade je, da brani zakone, in nikomur ni dovoljeno, da si samooblastno prisvoja vladne posle. Celo načela kazenskega zakona opravičujejo lc resničen silobran, to je nemudno odbijanje neposrednega nasilja. Vsako drugo nasilje pa je zločin in je pri tem vseeno ali ima storilec slabe ali dobre namene. Vlada je sicer večkrat ostro obsodila take boje, toda praksa je pokazala, da vladni organi niso bili vedno nepristranski. Včasih se je zdelo celo, da vlada podpira fašiste. Boji so zadobili že take oblike, da so treznejši elementi začeli pozivati deželo, naj se povrne k miru in redu. Tudi v Tr-ftlu so se ljudem začelo odpirati oci, celo takim, ki so včasih smatrali fašiste za junake. Jasno jim je postalo, da tak način pob tičiicga boja vodi naravnost v pogubo. Če namesto vladne oblasti stopi zasebna oblast, more to italijanski stvari v primorskih krajih samo škodovati. Kljub tem svarilom pa je še dovolj hujskačev in listov, ki opravičujejo dejanja fašistov, ali si jih cein izmišljajo, samo da lahko 5e nadalje podžigajo. — Tudi list &Nuovo trentinoc najodločneje obsoja take dogodke in ugotavlja, da se je fašizem slepo vrgel tudi na Slovane. In tudi ta list nagiaša, da ne bi bilo prišlo tako daieC, če bi bila oblastva nastopila pravočasno. Nikdar se še ni slišalo, da bi bil kak fašist aretiran, ker je nosil orodje in bombe. Nasprotno: fašistom se je dovolilo — slučaj Kanfanar! — da so vodili preiskavo proti dozdevnim krivcem. Samovolja In slepa strast posameznih oseb se postavljati nad državni ic socialni red. Dan za dnem se dogajajo Iz trlaikem livljenla Deček zabrede? na poU. Pred par me- seci je aretiral oro^niški narednik Faccioli 14-letnega Ivana Budaja, ker se je udeležil tatvine na nekem parniku. Deček je izpovedal na policiji, da jć kiftdcl aso zato, ker je bil lačen. Policija je dala dečka v mestno sirotišnico od koder je pa pobegnil. Iskali so ga dolgo časa zaman. Pred včerajšnjim so ga vendar iz-takni-i policijski agentje v prosti luki, ravno ko je odpiral zaboj Oskarja Apollonija. Mladega malopridneža so spravili nazaj v sirotišnico. Sedaj bo pod strožjim nadzorstvom. Nepoštena in nehvaležna služkinja. 24-leina Joupina Primos je po poklicu služkinja. Služkinje so navadno poštene ali Primoševa dela nečastno izjemo. Ima dolge prste, to se pravi, ona ljubi perilo,, ki ni njena lastnina. Evo izgled: Primos je služila pri družini Pachis v ulici S. Giovanni št. 3. Včeraj se je pregrešila proti sedmi zapovedi in odnesla za 4000 lir raznovrstnega perila. Nepoštena služkinja je bila aretirana na postaji. Verižice in medenine. 38-letni Anton V. si je izmislil včeraj kupčijo z verižicami iz medenine. Kupovalcem je zagotavljal, da so verižice iz čistega zlata. Ljudem so se pa zdele verižice sumljive. Naznanili so »zlatarja« poli-ciij. Izkazalo se je, da niso bile verižice iz zlata, marveč iz navadne medenine. Bistrega in spretnega Antona so spravili pod ključ. PAROVI z« i juttii L1 dović so darovali po 25 lir: g. dr. V- Gregorič v II. Bistrici; po 20 lir: rodbina Trt'oec iz Sv. M. Magdalene zgornje 593; pc 15 lir: g. Adolf Gombač (že objavljeno); po 12 lir: gdč. Justina Gasperčič; po 10 lir: g.a Josi-p:'na Kosovel iz mer.ta, Barkovljanka pred sejo, g. M. Koren iz Pazina, g. M. Forcesin (že objavljeno); po 5 lir: gdč. Amalija Cok učit., ga. Fajdiga, ga. Urša Pahor iz Brendežijc, ga. Polona Sosič, gdč. Alojzija Pregelj, N. N. iz Boljunca; po 2 liri: stric Maks; po 1 liro: mali Silvo iz vrtca. — Nadalje so darovali: ga. Rieger 3 kg turšične moke, ga. Marija ivanc: 1 krilo, 1 oblekco, 1 odejo; ga. Olga Bandel Pendice di Scorcola: 3 pare nogavic, 3 pare hlačic, 3 oblekce, 1 predpasnik, 1 papuče, 2 para čevljev, 1 rokavičke in fižola. — Gdč. Marica Pahor učit., oblekco. — De 16. t. is. znaša nabrana svota 524 lir (petstoinšti-riindvajset). Omenjena svota je vložena v »Trgovski obrtni zadrugi« na ime 701etne udove Andarjan in sirot Udovič. Sirote so prejele že od te svote za tek. mesec 30 lir od Trgovske obrtne zadruge in nadalje bodo prejemali vsaki mesec primemo svoto. Nadaljnja darove sprejema gdč. Zmaga Grgič, učit. vrtnarica v svetoivanskem * Narodnem domu;; vsak dan od do 1 ure pop., izvzsmši nedeljo. Vesti iz Goriške Iz Avberjc. Dne 18. t. m. je po mučni in dolgi bolezni umrl posestnik Leopold Turk iz Gradenj. Bil je svejčas župan in skozi dol^o let član cestnega odbora. Kanjki Polde je bil vobče znan kot vrl mož in narodnjak, ki je bil vedno pripravljen, žrtvovati vse za svoj narod. Bil je zvest sin svojega naroda, ki bridko občuti, kaka izguba ga je doletela. Spoštovali in ljubili so ga vsi, reveži in bogatini, kakor je tudi on vse ljubil in spoštoval. Će ga slučajno ni bilo, so vsi skrbno povpraševali: Kje je pa Polde? Sedaj se je od nas poslovil. Izročamo ga dragi mu domači grudi, kateri kličemp; »Vrni nam en^kihU Domačim pa naše so^ab'e. Vel:kanski je prestopek, ki ga je zagrešila učiteljica na Volarjih. Laško zastavo so ij ponoči raztrgali in ona nI tega — takoj naznanila. Zdaj teče preiskava proti nji, ki bi gotovo nt. bila tako velika, če bi fašisti požgali vsa šolska poslopja na Primorskem. Ne odobrujemo otročarij, toda pričakujemo, da bodo dosledno uvedli preiskavo tudi proti oaim, ki so v Tolminu žalili Siovencc z zvonika, in proti onim, ki so pomazali tolminike niše z grožnjami in psovkami proti Slovencom. Čudno se nam zdi, da pozna vlada strogost in red samo v slučaiih, če s s pregrešijo (ali če se tudi ne pregrešijo) Slovenci, drugače pa uvažujejo svobodo v uaj-SirSem ziuislu. V Gor?ci ie zapri eni fant, ki je bil razobesil ea dan aneksije črno zastavo na tolminskem gradu. Iz zadeve, ki je čisto naivna, bedo na pravili velikanski proces; za Italijane je to go tov o večji zločin kot zagnati bombe v tiskarno in pežgati poslopja ali celo uničiti človeške življenje. Narodnost nekaterih ljudi se čisto jasno kaže v tem, da oddajajo svoje posle ob odhodu v Jugoslavijo Italijanom. Tako je n. pr. pred časom oddal dr. Jenko, ki je odšel v Jugoslavijo in je tam državni uradnik, vse svoje ttriatve. italijanskemu odvetniku. Te sevedu tirja danes naše ljudi v italijanskem jeziku. Kakor da bi ne bilo na Primorskem niti enega slovenskega odvetnika, kateremu bi bilo mogoče zaupati. Take slučaje bomo brez obzira na desno ali na. v Pri-^evo bičali. Kaj poreko naši ljudje k takemu UBIRAL EC in popravljalec gias.ovirjev in harmonijev Andrej Pečar, Trs*, ul. Ccror.co 1, V. 3^6 ICRONk plača vedno par cent. več nego vsak drugi kupec, edinol« Alojz Povb, trgovina Piazza Garibaldi St. 3, te.'ef. 3-29 (piv.j trg Bariera) CUNJE čiste, bele in barvane po L 1-4, ter volno in žimo, kupujem vaak dan. So!itark> 1. 405 ŠTEDILNIKE vzidaoj«, v#aii« veliko*!, aolife* domač« delo. Izdeluje in po dogovoru tudi p stavlja. Izdctovalnica Štedilnikov, dGrinjec Lo* dovik, Trnovo pri IL Bistrici. %%% ABSOLVENT kmetijske lole izveiban v vieb pt- nogab kmetijstva kakor tudi v knjigovodstvu teče primerne tlužbe. Naslov pove upraviiištvo, 413 GOiPODiCNA trgovsko izobražena za trgovino na deželi se sprejme. Ponudbe pod »Postonjska jama na upravništvo. 416 TRGOVSKEGA POMOČNIKA z dobrimi spričevali v Špecerijsko trgovino in železnine sc sprejme takoj. Fr. Repič, Ajdovščina. 415 KOLARSiCEGA DELAVCA išče delavnica Rudolf Bertok, Rizana št. 5S pešta Dekani, Istra. Plača po dogovoru. 413 ČEVLJARSKI STROJ z laktom, D znanuka »Singcr«, *e proda v via 3, pritličje. ov pred vojno, Ruggero Man« 411 TRTNE ŠKROPILNICE zistem pAu«tria< it tov*r-ne Franc Nechwille. Dunaj, ima v zalogi Ivaa 1347] .MesesneJ, Vipava. ZLATO In srebrn« krone plačam več kupei. Albert Povh, Tirar, Mazzini 46 drvenega trga). kot drugI (v bližiul mmmm*^ Gospodarstvo - Dobava živi! za Avstrijo. 12. marca je prispel v Trst pamik »Glenluce« S 5005 tonami mandžurske pšenice za Avstrijo. »Glenluce« je priše! iz Dalnega. Pričakujejo se še sledeči parniki: »Marshali Ailenby ki ima priti okoli 19. marca in prinaša 4500 ton ameriške pšenice; r Baron Renfrew«, ki bi znal priti približno 21. marca, z 2200 tonami irskega krompirja za seme; =Cypria* s 1000 tonami irskega krompirja za seme, ki utegne dospeti v Trst 23. marca .Vse te pošiljatve so določene za Avstrijo. - Angleško posojilo Jugoslaviji. Neki sindikat angleških industrialcev je dovolil jugoslo-venski vladi posojilo v znesku 21 miljonov pl'undov - sterlingov. V Angliji so ustanovili trgovci tudi zadrugo, ki ima namen, gojiti ta pospeševati trgovski promet med Anglijo in Jugoslavijo. Žalujoči ostali se toplo suhvaljujejo vsem sorodnikom izrcže..o sočutje tekom bolezni in smrti naše dobre mame. Istavna hvala tudi prec. kriškemu župniku ter nečakom Henriku in Fianju Črnigoj, Pevskemu zboru in spremljali blago pokojmeo k večn«mii počUku. 244 morju stvari, ki nasprotujejo interesom itaii-janstva — Lc malo pripombo naj dodamo k tem izvajanjem v dveh tirolskih listih (uen»-skein in italijanskem). Ce se že nasilja proti socialistom in komunistom opravičujejo, češ socialisti in komunisti pridigajo nasilno revolucijo in škodujejo državi, moramo vendarlo vprašati: kakšni razlogi naj opravičujejo nasil-stva na Slovanih, na njih narodno - kulturnih in gospodarskih napravah, ki so vendar po svojih ciljih tn nalogah tako oddaljene od komunistov, kakor je oddaljeno nebo od zemlje?! Ima ii kd«j kak dokaz v rokah, da smo tudi mi hoteli z revolu^io pojiubi*i Italijo?! Saj so oblastva dovolj pikala za takimi dokazi! Zakaj niso prišla z njimi na dan. Saj v*-mo, da bi to ra-M storila, ko ti le Razvaline nase- g«, ji%arodne-ženie, je njili dolžnost tem večja, da ostanejo tu. Njihova dolžnost je večja kakor dolžnost onih mladih nimaničev, ki iz idealizma prenašajo to gorje in ki če izgubijo to, kar imajo v blagu, izgubijo vse. Kes je, da naši kraji in naš čas danes ni za komodno življenje, zato je treba vztrajati s tem večjo požrtvovalnostjo; dolžnost je neizmerno večja. Mislimo, da bi morala Jugoslavija, če nas hoče razumeti, pokazati pot nazaj vsem onim, ki brez tehtnega vzroka zapustijo svoje ljudstvo. Zadeva ne bi biia žalostna, če bi bila odprta vrata, da se povrnejo vsi tisti, ki bi se radi vrnilij tako pa je zadeva žalostna. Mesto( da bi vztrajali in dali svoja ohranjena m^sla v roke naši mlajši inteligenci, ki nam bo sčasoma dorastla, bežijo od nas. Nove zvonove so dobili v Novakih in v Za-križu na Cerkljanskem. Naročeni so bili iz Vidma. Lep je bil prizor, ko so jih na trgu v Cerknem blagoslovili in ijh zopet izročili službi. Tako je po več letih zopet dobilo ljudstvo zvonove, k j so jim bili s silo yzeti in uporabljeni za nečiste vojne namene. Velika tatvin« lesa se je izvršila v preteče-nem času v Gorici in sicer iz zaloge lesa v ulici Barzeil.ini. Lesa je zmanjkalo v vrednosti 30.000 lir. Aretiran je poleg nekega Sariorija tudi neki Bernardoni. Tatvina blaga. Pred kratkim smo poročali, da je bilo ukradenega trgovcu Pičulinu za 30.000 lir manufakturnega blaga. Zdaj so vjeli dva moška, ki sta prodajala blago; oba tajita, toda ne moreta dokazati, da tega nista storila. Pri enemu so dobili 1800 lir. Oba so zaprli. Vzajemna zavarovalnica — La Fondi arie. Kot smo izvedeli, je pre\ze!a od Vzajemne zavarovalne v Ljubljani vse pod Primorsko spadajoče zavarovalnine italijanska La Fon-diaria. Lepa druščina. Zdaj mnogi ljudje, ki niso bili obveščeni, ne vedo, pri čem da so. La Fondiaria se smatra za naslednico »Vzajemne«, ta pa zadnjič našemu dopisniku ni mogla dati jasnega odgovora, ko je zahteval pojasnila in je jecljala, da je vse le provizorično. Kol se sliši, stvar ni provizoričnega značaja. porollla. TeČafi: V Trstu, dne 18, marca 192L Jadranska banks 0000«00« ...... 390 Cosuiich •« e*»9e09ooo»««>>* ~ i 2 1 D^irr.Siia .oooeooooo*coooaoo 33t/ GeroHmlcb .oaoaoo«ooooooo«.2 70 Libefđ T;1est!r>2 ••aaocoosoos*«« 62 Liovd • Ooooooooceooooica Luskino .»„.•••oeoo**o*a<>. 1400 M.rtinclich •«<>•••••••••••.. 77" Oceanla •e9ooaoe»eoaoo««oo 430 ^retnuda •«o«saa«4o \S0 iiipcovidl oooojoooooeoooooo 468 AiVipč'CS •■■9e90«eoaeoaa«99 Cement Dslmfltis . .............40 Cement Taja valuta a a tržaškem itgnt V Trstu, dne 18. marca 1921. t S tužnim srcem naznanjamo prebritko ves-, da je naš oče, bral i. t. d. posestnik daues dne 16. marca t. I., po mučni bolezni, previden z zadnjo tolažbo za umirajoče preminul v starosti 57 le", Pogreb blagega pokojnika bode v nedeljo dna 20. t. m. ob 8. uri predpoidn<5, GRADNJE, 18 marca 1921. (243) mm Mim tubi. Mu pradaj I« elektrarna v Idriji z vodno tur Dino In Dleseioolm motorjem vse v dobrem stanju. Poleg je tudi žaga iu tri kline z električnim obratom. Več se izve pri lastnici Ivanki Ko&oviiš i v fdrij<( Št* 21 ki prodaja tudi v siedi ču mesti ob glavni cesti ležečo dvonadstropno liišo, v kateri §c izvršuje goslilničarska in mesarska obrt. 241 REBEC si usoja javiti canj. občinstvu, da je otvo?iia z današnjem dnem, v svoji hiši itev« 41 tf Sežani 242 Neprcpecatene krone ....<,.. avstrijsko nemške krone češiioslov&jlie krone • • o • « • • , dij'2'jl o0»e«o3eoo3ooi 'ij • •oovsooaooaoeoi marrfe ooooosoeo«oo ° dolarji ••■•eooeaoooo« francoski franki 9«ooooo«o. Svimrsk! frank! ••••<>»«••, angieški funti papirnati • • 8 «, . » , angleški funt.', zlati 0 . „ 0 , 0 0 < ubli .......o o c . o . , napoicoai < Švicarski tečaji ŽENEVA, 17. Lira 21'56, avstr. krona T3375, angL frank 3995, dolar 57675. 4.-- 4.-- 34.50 74.40 -35 50-43.-- ■4.50 4.50 35 50 74 60 35.50 43 50 2«.60- 26 70 186.--180.— 458 — 460 -105. - 105.50 116.-117.— 12 50— 13.50 92.- 94 — in Meša blnga Ugotovljenih ofolekter krojaško