6nQ°? LeniGh. o^y Jones St Eveleth, 2-2 7-33 MARC 1 P Albin 2 S BI. Karol 3 N 4. Postna 4 P Kazimir 5 T Felicita n 6 S Friclolin 25 7 Č Tomaž, a lev. 8 Jan.od Boga !25® 9 S Frančiška_ 10 N Tiha nedelja 11 P Koleta LOVENEC PRVI SLOVENSKI OST ® XMERIKI th»Un Ea wro in narod »» m pravieo tn retničo — »3 boja do tmagt] GLASILO SLOV. KATOT1 DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJE S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IK SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH* ŠTEV. (NO.) 47. CHICAGO, ILL., PETEK, 8. MARCA __ FRIDAY, MARCH 8, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Govorice o možnosti premirja na Finskem se čimdalje bolj širijo. — Finska in Rusija bi bili brez dvoma pripravljeni, pristati na ugoden mir. — Zainteresirani v to ste tudi obe skandinavski državi in Nemčija. London, Anglija. — Med tem, ko se še ne ve, s kakimi občutki bi sprejeli Anglija in Francija morebitno premirje med Finsko in Rusijo, se pa nasprotno lahko s sigurnostjo ve, da bi ga druge štiri stranke z veseljem pozdravile, da-si vsaka iz svojega posebnega vzroka. Pripomniti se mora, da je to premirje ne samo nekaj možnega, marveč tudi nekaj verjetnega, ter je čimdalje več govoric o njem. Med omenjenimi štirimi strankami, ki bi .jim bilo to premirje dobrodošlo, ste predvsem obe prizadeti državi, Finska in Rusija. Po: v ijjih pa bi>se globoko oddahnili tudi Skandinavija in Nemčija. Glede Finske S6 moia reči, da je res pokazala junaštvo, ko se je postavila po robu ogromni ruski sili. Njeni voditelji so se pri tem brez dvoma zanašali na silne utrdbe in na nepristopni teren svoje deže-Je. obeneffl NEVOLJA ITALIJE NARAŠČA Anglija zajela že janskih ladij. devet itali- od zunaj pri;:k\ dovolj izdatna pomoč, prerino 'bi mogli Rusi premagati omenjene ovire. V teku vojne pa so bržkone spoznali, da ni za modierno bojno orožje nobena trdnjava dovolj silna, in cla se je Rusom posrečilo prebiti celo njih mogočno Mannerheimovo linijo. Vidijo zdaj, da preti njih državi izguba neodvisnosti, ako se vojna nadaljuje, in tako bi utegnili zdaj sprejeti mir, ako bi bil ta za Finsko kolikor toliko časten. Enakega mišljenja je brez dvoma tudi Rusija. Da se bo morala bojevati s Finsko, tega bržkone sprva sploh ni pričakovala, še manj pa, da bi zadela na tak silen odpor. Gotovo izprevidi, da je ta vojna za njo velika izguba moštva in materijala, s čimer slabi svojo moč, ki jo utegne potrebovati pozneje na. morebitnih drugih bojiščih. Ako ji bo torej zdaj Finska pri volji odstopiti, kar je sprva zahtevala od nje, ni nič manj kot verjetno, da bo pripravljena prenehati z napadi in ne bo skušala zasesti cele dežele. O skandinavskih državah, Švedski in Norveški, pa se itak ve, da ji ju je ta vojna spravila kakor na trnje, kajti dan za dnem .jima preti nevarnost, da ju bo zvlekla v vrtinec, Ti dve državi pa nič bolj ne želite kakor, d,a bi se mogle obvarovati pred evropskimi homatijami in ostati nevtralne. In končno je Nemčija, ki je tudi nemalo zainteresirana v tem, da pride na Finskem do miru. Cim bolj dolgo namreč tamkaj traja vojna, tem več surovin, zlasti olja, porablja Rusija sama, da na ta način v Nemčijo ne more toliko izvoziti. Iz tega vzroka, kakor se zdi, Nemčija ne želi, da bi se Rusija vpletla v kakoršno koli vojno, četudi na njeni strani, marveč ohraniti jo želi le kot svojo zakladnico surovin in živeža, in tako ji najbrž tu- Rim, Italija. — Okrog tukajšnjega angleškega poslaništva je postavila policija to sredo ojačeno stražo, da prepreči morebitni napad nanj. Pričakovalo se je namreč, da se bodo vprizorile demonstracije proti Angliji. Do njih sicer ni prišlo, vendar pa se povsod opaža ogorčenje nad nastopom Anglije, ko je ta pričela zaplenjati nemški premog, namenjen za prevoz po morju v Italijo. Na protestno noto italijanske vlade se Anglija ni ozirala, marveč izvaja svoj program, kakor je napovedala. Tako je v sredo pograbila dve nadaljnji italijanski ladji, ki ste vozili premog, s čimer se je število teh zajetih ladij zvišalo že na devet. -o- ANGLIJA BO RAZPISALA VOJNO POSOJILO London, Anglija. — Prihodnji torek se bo razpisalo v Angliji novo vojno posojilo, in sicer v znesku nekaj nad eno RUSIJA P0M1R-J A SOSEDO Med Rusijo in Rumunijo pride baje do nenapadalnega pakta. Bukarešta, Rumunija.—Med Rusijo in Rumunijo se utegne napetost končno vendarle mirno poravnati ter se preprečiti izbruh, ki je grozil vse te mesece. Iz tukajšnjega sovjetskega poslaništva se je namreč poročalo v sredov da se bo v kratkem sklenil nenapadair.i pakt med obema državama ter, da bo v svrho podpisa prispel v Bukarešto sam predsednik sovjetske vlade, Molo-tov. Iz rumunskih vladnih krogov se sicer to poročilo ni potrdilo, vendar pa so uradne osebnosti izjavljale, da so od-nošaji z Moskvo prisrčni. TERMIN ZA DOHODNINSKI DAVEK BLIZU Zadnji termin za plačilo federalnega dohodninskega davka je 15. mare. Kdor bi ta toutnin zamudil, ja potivižen občutnim kaznim. Davek mora plačati vsaka samska oseba, ki je imela v lanskem letu čistih dohod, najmanj $1000, ter zakonski pari z letnim dohodkom $2,500 ali več. Ker oblasti zahtevajo natančnost pri izpolnitvi tozadevnih tiskovin, je priporočljivo za-ti- NEVTRALCEM OROŽJE NA RAZPOLAGO Washington, D. C. — Vojni department je zadnji torek objavil, da ima na prodaj večjo množino orožja in drugega vojnega materijala, ki je ostal od zadnje vojne in, ki je prvotno stal več sto milijonov dolarjev. Omenja se, da je ta materijal še uporaben, d a si malo zastarel. Kupijo pa ga lahko samo nevtralne države, zlasti južnoameriške republike. Medl kupci, ki bi ne prišli v pošte v, je tudi Finska, ker je ta točasno v vojni. DOBRODOŠLICA V_CHICAGI Chicaško ljudstvo prihitelo, da pozdravi novega nadškofa. — Iz Milwaukee se pripeljali trije vlaki spremstva. miljardo dolarjev. To posojilo stega, ki sam ni dosti izveden, bo dajalo tri odstotke obresti in bo namenjene predvsem za male investorje, kajti prošnje zanj se bodo omejile na $40 do $4000. V kratkem pa bo, kakor se objavlja, razpisano še eno vojno posojilo, pri katerem se bo apeliralo predvsem na bogataše. VELIKE IZGUBE ZA ANGLIJO Berlin, Nemčija. — Tukaj se je v torek objavilo, da sta bila torpedirana dva angleška tovorna parnika za prevažanje olja, ki sta bila med najbolj modernimi, kar jih ima Anglija. Sploh posvečajo nem-'šld podmorniki izredno paž-njo ravno oljnim tovornim ladjam, kajti smatra se, da je to ena najbolj ranljivih točk Anglije. --o- JUDJE V PALESTINI NEMIRNI i Jeruzalem, Palestina.— Nove judovske demonstracije so izbruhnile v tem mestu zadnji torek v protest proti novemu zakonu, postavljenemu od Anglije, s katerim se omejuje prodajanje zemlje Judlom. Demonstranti so napadli policijo s kamenjem in je imela ta težko opravilo, da jih je raz-gnala. Omenjeni zakon je Anglija uveljavila, da ugodi zahtevam Arabcev; ti imajo namreč v Palestini večino in An gliji je na tem, da v sedanjih burnih časih ohrani to večino pri dobri volji. naj se obrne na koga drugega, ali pa naravnost na davčni urad. K6KOŠ PLULA 200 MILJ DALEČ San Francisco, Cal. — V tukajšnji zaliv je prinesla zadnji torek voda neko bi^uno in na njem kokoš, o kateri se domneva, da je morala na ta naičin prepluti celih 200 milj. Na njeni nogi so namreč našli obvezo, iz katere se sklepa, da je žival iz okolice Marysville v severni Kaliforniji. Tisti kraj je bil med najbolj prizadetimi od sedanje povodnji in k oko« se je, s svojo potrpežljivostjo po dolgem času rešila na varno iz ogrožene ga kraja. -o-- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' KRIZEMSVETA — Lisbona, Portugalska. — Iz portugalske Guineje je prispelo zadnji torek poročilo, da ste ob zapadni afriški obali kolidirala dva francoska parnika. Eden od njih je bil potniški parnik, drugi tovorni. — Bombaj, Indija. — V tukajšnjih tekstilnih tovarnah je stopilo delavstvo začetkom tedna v stavko, zahtevajoč .15 odstotkov vojnega bonusa. De-led&jaki so -rjin^ pri-pravljeiii-dati 10 odstotkov. Na stavki je okrog 155,000 delavcev. — Stockholm, Švedska. — V torek se je uradno objavilo, da je ruska vlada izrekla opravičilo Švedski potom njenega poslanika v • Moskvi za bombardiranje švedskega mesta Pajala ob finski meji, kar se je pripetilo 21. februarja. -o—— POLICIJSKO STRAŽNICO BODO PODRLI Chicago, 111. — Policijska stražnica Des Plaines street je doslužila svoj namen. Zadnji torek je finančni odbor mestnega sveta stavil predlog, da se poslopje podi'e in se zgradi novo. S tem bo izgubilo mesto eno najstarejših policijskih poslopij, ki i m a poleg tega tudi izredno pisano preteklost, zlasti v prvih dneh svojega obstoja. Zgrajeno je bilo pred približno 60 leti in distrikt, v katerem je bilo postavljeno, je bil noto ričen po nemoralnosti in zlo činih. Tukaj se je pripetil 4. maja 1886 tudi znani "Hay-market riot," ko je bilo v nemirih ubitih osem policistov. Danes okrožje ni več zločin- M z Jugoslavije Neka j zanimivih podatkov o rudarski in topilniški proizvodnji v letu 1939. — Usodna nesreča mladega krov-skega pomočnika, ki je postal žrtev letošnje hude zime. — Smrtna kosa in drugo. Chicago, 111. — Tukajšnji Union kolodvor je bil to sredo popoldne naravnost oblegan od množic chicaškega ljudstva, ki je prihitelo tja, da pozdravi svojega novega nadškofa, Most Rev. Samuela A. Stritcha. Visoki dostojanstvenik je ta dan prispel iz Milwaukee, kjer je deloval kot nadškof skozi devet let, da prevzame tukajšnje nadškofijsko mesto, izpraznjeno po smrti kardinala Mundeleina. Posebno cerkveno in lajično zastopstvo, prvemu na čelu oba chicaška pom. škofa, Sheil in O'Brien, drugemu pa župan Kelly, se je odpeljalo od. tukaj v Milwaukee, da že tamkaj pozdravi došleca, na kar je tvorilo njegovo sprem stvo na poti nazaj v Chicago. Z novini nadškofom se je pripeljalo tako spremstvo, da so bili potrebni celi trije posebni vlaki. Po impozantnem sprejemu na Union postaji je bil nadškof v dolgi povorki odpeljan proti Holy Name katedrali. Povorka se je pomikala po Jackson blvd., Michigan blvcl., Superion st. do State st., kjer katedrala stoji. Med tem, ko so bile slovesnosti v sredo bolj posvetnega in uradnega značaja, so pa sledili prihodnji idan, v četrtek, v katedrali slovesni cerkveni obredi ustoličenja. ŠTIRJE PARI DVOJČKOV V ENI DRUŽINI Scotts Bluff, Nebr. — V neko tukajšnjo šolo pohaja sedem parov dvojčkov, od katerih izhajajo štirje pari iz ene in iste družine. Ta družina se piše Sayre in eden par njih dvojčkov je star 5 let, drugi 7, tretji 9, četrti pa 17. Rudarska in topilniška pro- na komisija, je dobil pri padcu smrtnonevarne notranje poškodbe, poleg tega si je z lo- ško, pač pa je znano po svojih postopačih, katerih pride vsa-ko noč okrog sto v stražnico na brezplačno prenočišče. OCEAN OGROŽA HIŠE di zdaj tajno prigovarja, naj preneha s svojo kampanjo na Finskem. Lastniki poslopij ob morskem obrežju v Long Branch, N. J., so se obrnili na vlado, naj kaj ukrene, da prepreči nevarnost, ki grozi hišam. Valovi :iamrež stalno Spodkopavajo obrežje, da je to že skoraj doseglo poslopja, kakor se vidi na sliki. izvodnja Ljubljana, 8. febr. — Objavljeni so začasni podatki o naši rudarski in topilniški proizvodnji, iz katerih je razvidno, d;a je naša rudarska, proizvodnja bila v decembru za-r a d i neugodnih vremenskih razmer znatno manjša kot novembra meseca v nekaterih važnih panogah. Pri premogu se pozna tudi rudarski štrajk v premogovnikih Trboveljske decembra meseca. — Najbolj je lani narasla produkcija 'bakrene rude. Nadalje je narasla tudi proizvodnja železne rude ter boksita, vendar v manjši meri. V decembru lanskega leta je produkcija boksita padla na minimum, ker je pomorski izvoz v Nemčijo nemogoč. Zmanjšanje v primeri-z letom 1938 izkazuje le proizvodnja svinčenocitikove (rude zaradi štrajka, ki ,ie bil v poletnih mesecih lanskega leta Trepči in je bil likvidiran šele 3. septembra 1939. N%a š a topilniška proizvodnja je lani lepo napredovala. Statistika proizvodnje surovega železa je nepopolna, ker že od leta 1937 dalje ne upošteva proizvodnje plavže v KID na Jesenicah. Produkcija bakra pa se je celo malo zmanjšala zaradi zastoja v zadnjih mesecih, kar je bilo v zvezi z izvozom bakra. \ manjši meri se je povečala proizvodnja celjske Cinkarne, znatno pa je narasla proizvodnja mežiške topilnice, ki je dosegla višino iz konjunktur-nih let. --o- Nesrečen padec s strehe Ljubljana, 5. febr. — Od-juga, ki je povzročila da se skladanice snega, ki jih je zima nanesla na strehe, naglo tope in se voda' v curkih odteka čez žlebove, je dala hišnim posestnikom novih sezonskih skrbi, krovcem pa dela in zaslužka. Na vseh hišah po mestu je te dni živahen obrat — ljudje odmetujejo belo breme, ki je precej nevarno življenju mimoidočih, pa tudi streham in zidovom, kadar postane od-meklo in voda razjeda streho in zid. Na strehi Jelačinove hiše na vogalu Emonske in Ceste 29. oktobra je danes čistil 28 letni krovski pomočnik Martin Strah, zaposlen pri krovskem mojstru Ivanu Janežiču v Sta-retovi ulici. Na lepem je izgubil ravnovesje in padel v globočino, kjer je nezavesten obležal na pločniku. Takoj so poklicali mestne reševalce, ki so nesrečnega fanta z vso naglico prepeljali v splošno bolnišnico. A med prevozom je Martin Strah že izkrvavel, da so ga morali namesto na kirurški oddelek odpeljati v Mestni dom. Kakor je ugotovila urad- mil hrbtenico. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, hkratu pa so obvestili pokojnikovo mater, ki živi v Zalogu. -o- Ogenj uničil planinsko postojanko Nad 300.000 dinarjev škode je napravil ogenj, ki je uničil dom "Planinke" na Pohorju. Kjer je poprej stala priljubljena planinska koča, podrav-ske podružnice SPD v Rušah, štrle v zrak le še od; dima o-crneli dimniki. Sumijo, da je nastal ogenj zaradi pregreto-sti sten vsled močnega kurjenja. — Kot poročajo, bo na pogorišču kmalu zrastel nov dom, ki bo v ponos vsemu ob-mejnemu planinstvu. -o- Smrtna kosa V Trbovljah je v petek 2. februarja umrl duhovni svetnik in župnik msgr. Jakob Ga-šparič. Umrl je po osemmesečni bolezni. Rojen je bil 1. 1872 pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah, študiral v Mariboru in Celju v prav revnih razmerah. Po maturi se jo vpisal za dve leti na univerzo v Gradcu, kjer je študiral pravo. Toda božja previdnost ga je privedla v bogoslovje v Maribor, kjer je bil leta 1899, na svoj god, posvečen v maš-nika. Deloval je na več župnijah, od 1. 1924 pa v Trbovljah, kjer se je vsem zelo priljubil. -o- Spretna prevara Trgovcu Ivanu Lahu v Mariboru je na pustni torek nekdo, ki se je izdajal za profesorja Dr. Bevca, telefoniral, naj na njegovo stanovanje prinese nekaj steklenic de z črtnega vina in obenem naročil, da oseba, ki prinese naročeno, naj ima s seboj dovolj drobiža, ker da bo blago plačal s 1000 dinarskim bankovcem. Goljufa, ki je od vajenca vzel 740 dinarjev drobiža, medtem ko mu je naročil naj steklenice odda pri drugih vratih, kjer bo dobil tisočak, je policija kmalu prijela, še preden je imel čas na lahek način pridobljen denar zapraviti. -o- Oje ga je udarilo Jože Pust, 28 letni kočar iz Gornjih Ložin pri Kočevju jo imel smolo, da ga je oje pri saneh udarilo po glavi in so ga morali pripeljati v ljubljansko bolnico. Nezgoda V ljubljansko bolnico je bila pripeljana 58 letna poljska delavka Jera Keršinar iz Horjula, ki je padla na zledenelih tleh pred domačo hišo in so nevarno pobila. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 8. marca 1940 boat 1M». Mj»r B"- Bgrroufh«. I i' - T» ('"« "Ptl. o/ rt^ .,tf h» r,—>. » »viki »M P" U<-irt»\ii»rt »/ UNITED FEATURE SYNDICATE, InC Amerikanski Slovenec Frvt in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Naročnina! Za pol leta----------------v Za četrt leta —----------------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto-----------------------$6.00 Za pol leta ________________________3.00 Za četrt leta ------------------------------- Posamezna številka ...................... 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ----------------- For half a year _____$5.00 __2.50 For three months —--------------------- L50 Chicago, Canada and Europe: For one year ----------------------------$6-00 For half a year -------------------------- 3.00 For three months ____________________ L75 Single copy......................................- _3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured niitvo ne vrača. __________ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the poŠt office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ mo v tej razpisani kampanji vsakdo izmed nas vsaj nekaj. Vsi zastopniki in zastopnice tega lista, pojdimo na delo in prav tako tudi drugi naročniki in naročnice, da pridobimo listu veliko novih naročnikov, novih moči za našega starosto Pri nas je nešteto izobraženih ljudi, ki bi te šli tožit, ako bi rekel, da so komunisti. To so "liberalni" krogi, niso ravno liberalci, kakor mi Slovenci ta izraz razumemo. Ko so se pojavili v Madridu "lojalisti" in z njimi tudi "kosmati" Rusi, toraj pristni komunisti, se ti izobraženi krogi prav nič niso ustrašili ruskih kosmatinov, trdno so stali za in z lojalisti, in prenehali z podpiranjem lojalistične robe šele, ko je lojalistov zmanjkalo, v srcu je bržkone ostalo vse še pri starem. Pojavil se je Lenin, prišlo je do ruske revolucije. Vseh 20 let in še več so bili ti intelektualci na strani te revolucije. Ko so se začele pojavljati grozote, jih niso ustrašile, deloma so malo sramežljivo zagovarjali, deloma, radi razmer izgovarjali in zapirali oči. Šele pakt med Stalinom in Hit-lerem je udaril med nje kakor bomba, kakor še med mnoge druge, ki niso izmed teh krogov. V vseh slojih intelektualcev je kar mrgolelo teh "liberalcev" prav do najvišjih mest. Njih glavni vodja je Rev. John Hayes Holmes. Sami vidite. Razletela se je bomba in zdaj šele so dvignili glave. Rev. Holmes piše v N. Y. Times: "If we liberals were right on certain single as pects of the Russian Revolution, we were wrong, disgracefully wrong on the question as a whole ... We permitted ourselves to condone wrongs that we knew to be wrong. We consented to violations of principles that we knew to be fatal to the moral integrity of mankind ... We defended or at least apologized for evils in the case of Russia .which horrified us wherever else they appeared ... We found explanations for the Bolshevik concentration camps and exile prisons which outdid the worst horrors of Siberia in the days of Tsars ... We defended the purges." Lepo, če kdo spozna tudi take zmote in se — spreobrne. So pa še drugi, ki ne spadajo ravno v te kroge, pa pri-poznavajo iste — zmote, in sicer so ti prav iz domačih vrtov. To so socialistični krogi, in med njimi slovenski socialisti starega kova, ker mnogi socialisti se nagibajo, kamor veter zapiha. Norman Thomas, vodja teh socialistov pri nas in Joel Seidman sta napisala pamflet "Russia-Democracy or Dictatorship?" in Anton Garden ga prevaja za "Prosveto". Pamflet kot tak me ne zanima. Baje so pozvali Browdera, naj pove tudi svoje, pa niti odgovoril ni. Je njegova zadeva, ako ni, ampak vsaj jaz bi mu nc zameril ,ker ves pamflet je v posameznostih morda točen, ampak v bistvu, ko gre za izpremembe v socialnem ali političnem življenju, zelo plitev. Naj se sami pojezijo. Mene zanima v zvezi z zgorajšnjo Holmesovo "spovedjo" to, kar piše Garden kot uvod. Naj sledi dobesedno. Pravi: "Ni je dežele, ki bi bila po prvi svetovni vojni predmet večjega zanimanja in kontroverz, večjega upanja na eni in strahu na drugi strani, kakor je sovjetska Rusija ves čas svojega obstoja. Milijoni, zatiranih, po svobodi in socialni pravičnosti hrepenečih, so skozi dvajset let gledali nanjo z največjimi upi in jo smatrali kot nositeljičo nove zarje trpečemu člb-veštvu. Prav tako je na drugi strani gledala nanjo s strahom in razrednim sovraštvom vsa svetovna reakcija, ker jo je smatrala za največjo nevarnost svetovnemu kapitalizmu. Tudi je ni dežele, o kateri bi bilo v zadnjih dvajsetih letih napisanih več knjig, brošur in člankov (to velja vsaj za Ameriko) kakor o sovjetski Rusiji. Pretežna večina vse te literature je bila do zadnjih pallet naklonjena, zelo naklonjena velikemu "eksperimentu" v deželi sovjetov. Ta "eksperiment" smo v daljavi videli le s svetle strani. Šele zadnja leta, ko je Stalinov režim definitivno stopil na pot kontrarevolucije, se je prikazala objektivna, kritična literatura in pred nami je nastala popolnoma drugačna Rusija, kakor smo si jo prej slikali in jo tudi želeli. In ta slika, tragična kakor je tako za ruske mase kakor za svetovni proletariat, je na žalost veliko bolj realistična in resnična kakor je bila slika, v katero smo dolga leta upirali oči in bili prepričani, da v Rusiji res vstaja prva delavska država, da boljševiki res grade socializem." Kako to, da so se — namazali Rev. Holmes in truma njegovih intelektualcev, in so se z Rusijo namazali tudi socialisti, ker pričakovali so odrešitev (demokracijo), prišla pa je zasužnjitev (diktatura) ? Odgovor je lahek in jasen. mJ;d slovenskimi listi, za Ame-t • i i. •i'j'i • j • /T"* • • n.* i* \ riK£insK6cr! »a strehi stražnega stolpa. kamor se bila skrila za časa boja med stražniki. Ko je straža odšla, je D'Ariiot vprašal velikana: "Dr. Wong pa ni tako prebrisan kot sem mislil, ko je svetoval kraljici, naj se natančno preišče celo mc.sto." "To je popolnoma naravno," pripomni likali, "kajti kdo bi si naj mislil, da sva se skrila tako blizu sovražnika." "Toda zakaj sva tukaj?" je zopet vprašal D'Arnot Rathorianca. "Jaz vem samo to, da mi je Tarzan pošepetal, naj napravim kar mi velevaš in ti si mi velel splezati sem. Zakaj jim nismo pomagali se boriti?" je nadaljeval D'Arnot. "Boj je bil samo slepilo, da smo zakrili najino odsotnost." tolmači Ukah. "Danes ponoči pa preplezava mestno obzidje." Petek, 8. marca 1910 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S Družba Sv. Družine 113.53% solventna tekom februarja je pristopilo h Članov za $4,700.00 zavarovalnine. — koliko jih bo pristopilo h dsd. tekom meseca marca? — na to bo odgovorilo delo članov in članic dsd. — agitirajte vsi za nove člane dsd. Vesela vest za vse članstvo Družbe sv. Družine je sol-ventnost naše Družbe. Solventnost, ki znaša 113.53% je Porok, da je naša Družba na solidni in zanesljivi podlagi, tembolj pa ko za DSD. delamo, da ji pridobivamo novih članov, tembolj močan je njen temelj. Pomagajmo vsi graditi še močnejši temelj naši dični Družbi sv. Družine. Koliko Članov boš pridobil v marcu ti, ki to le čitaš? Ako si dober član DSD. in ti je ta organizacija pri srcu, boš nekaj storil za njo. Stori to ta mesec! |r ^^Oooooo ooooo-ooooooooooooooo oaooooooooooooo oooo-oooc Družba sv. Družine v drž. Illinois maja 1915. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. » Zedin jenih Državah C0JA£. IJ;0f III Inkorp. Severne Amerike. ^^OeZ. JOHCl, lil. 14. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. podfiredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2- podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528<»Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurieh, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: ' Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1. januarja je D- S. D. izplačala svojim članom ig članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22. 1 Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Vear Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Dfužlja' sv. Družine '113.53% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St, Joliet, Illinois. ^OOOOOOOOOOOOOO O OOO-OOOOOOOOOOO-O OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOt!. finančno poročilo d. s. d. od 1. Januarja do 31. decembra 1939. . DOHODKI preostanek dne 1. januarja 1939 .........................................$80,>597.57 Prejeli od društev na asesment...................................................19,583.68 Prejeli obresti na prve vknjižbe........................................................................808.00 prejeli obresti na bonde................................................................................................1,540.77 Prejeli obresti na druga posoila...................:..............................60.00 dobiček pri bondih ............................................................................................................55.00 D Dry, Skupni dohodki ......................................................$ 22,047.45 Skupaj..................................................................$102,645.02 STROŠKI ^plačali za posmrtnine ................................................$ 6,972.42 fzplačali za operacije in poškodbe................1..............................1,625.00 ^Plačali za bolniške podpore................................................................................6,003.50 rfagrade in comm..........................................................................1,202.10 £a zdravniške preiskave...................J.;....................................................12.50 ^a pomoč na uradu ............................................................................................................60.00 Plača glavnih uradnikov ............................................................................................1,915.00 nevnice in vožnja ....................................................................................152.42 i poslovanje .......................................................................................6.00 ^ajemnina gl. urada in shrambe na banki ....................................137.00 ^adne potrebščine ...........;....................................................................................27.81 Oglasi, tiskovine, itd..........................................................................................................137.67 Znamki, pečati in telefon.............................................. Ix'dane društvene potrebščine...................................... ^a Uradno glasilo ..............................)......................... Otroški za združenje društva ........................................ Povrnjeno starim članom (icam) ................................ °arila........................ Stroški pri (foreclosure) davke na poslopje itd............. ^roški pri investicijah ................................................ ^ktarsko poročilo ................................................................................................................153.11 ^anarina Fraternal Congres ............................................................................10.00 ^avarovalnine in poroštva.....................................................109.04 Všteto od plačeni principal .......................................................2,060.00 93.86 72.05 609.60 356.24 540.00 100.72 251.88 214.07 Skupni stroški ...................................................... $22,821.99 Preostanek v blagajni dne 31. decembra 1939........ $79,823.03 PREGLED SKLADOV b Smrtninslci si dud preostanek 1. januarja 1939 ........................................ $48,164.17 re.ieli ....................................................................... 13,224.23 j Skupaj ...................i............................................ $61,388.40 :2Plačali za posmrtnine ............................ $6,522.42 e£alne stroške .......................................... 2,525.95 Skupaj ............................................................ 9,048.37 Preostanek 31. decembra 1939 ............................ $52,340.0; j, Poškodninski sklad reostanek 1. januarja 1939 ........................................ $ 2,582.48 JUBILEJNA KAMPANJA DSD. wmMMMMMMmmmmwwwmmm traja skozi vse leto 1940. Zaključi se 31. decembra 1940 KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLAR-JEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSECl, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE. vaša dobra volja in nekoliko požrtvo-valnosti do družbe sv. družine, bote vam pridobile te nagrade: 1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Če zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj. 2. Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere. 3. Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio. 4. Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch). 5. Peta nagrada je Electric Mix Master. 6. Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta. — Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo. — Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad. na delo in pridobivajte nove člane, da1 zmagate v jubilejni kampanji! prilika je vam dana! Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. F)-anka J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal. Prejeli 981.40 Skupaj ............................................................... $ 3,563.88 Izplačali za operacije in poškodbe................................ 1,625.00 Preostanek 31. decembra 1939 .............................S 1,938.88 Bolniški sklad Preostanek 1. januarja 1939..........;............................. $ 2,636.06 Prejeli......................................................................... 4,644.25 Skupaj ............................................................... 7,280.31 Izplačali za podpore.................................... $6,003.50 Društvene potrebščine ................................ 72.05 Skupaj ............................................................... 6,075.55 Preostanek 31. decembra 1939.............................. $ 1,204.76 Mladinski oddelek Preostanek 1. januarja 1939 ........................................ $ 1,671.06 Prejeli ..................................................................;..„ 839.45 (L Skupaj ............ Izplačali za smrtnine Nagrade ................ $ 450.00 4.50 Skupaj ',510.51 ' 454.50 Seattle, Wash. 4 %.:.............................. ... 5,000.00 Southern Pacific, 4%................................ ... 2,000.00 City of N. Y. School, 3%%............................ ... 1,000.00 City of Detroit, Mich., 4%................................ ... 2,000.00 Hempstead, N. Y., 4%%............................ ... 4,000.00 Baltimore and Ohio R. R., 4i/2%............................ .... 1,000.00 North Shore Coke, 4%................................ ... 2,000.00 111. Power Lite, 51/2%............................ ... 1,000.00 City of Philadelphia, 4%................................ .... 1,000.00 American Tel. Tel., 31,4%...........,................ .... 2,000.00 New York Cent. R. R., 41/2%............................ ... 2,000.00 Gen. Steel Cast., 51/2%............................ ... 2,000.00 City LaFallette, 3l/,%............................ .... 2,000.00 Lockport, Illinois, y r 5%................................ 500.00 Mortgages, 5 & 6%................:....... .... 23,040.00 Checking Accounts ......... 8,508.05 $81,661.79 Razlika med vknjižbo in celotna vrednost Bondov 1,838.76 Skupno denarno premoženje .... $79,823.03 Članstvo in društva dolgujejo . ......... .... 3,182.12 Dozorele in dotečenc obresti .... 1,961.02 Posojila na certifikate..... 67.16 Inventar premičnega premoženja 750.00 $ 85,783.33 Dolg D.S.D. Neizplačane posmrtnine 1,788.00 Skupno premoženje dne 31. decembra 1939..... .... $83,995.33 Skupno število članov in članic v obeh oddelkih 1383 za skupno zavarovalnino $633,500.00. S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter vse vrednosti in premoženje in smo pronašli, da s ne po. xabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavlja"1 in 'zdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamž«n0' Postrežba solidna. Se priporočanji Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisane*« za v«a pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 No«***1 Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 Petek, 8. marca 1010 PO DVANAJSTIH LETIH O Panevropi je potihnilo. Politična utopija. Na površje prihaja v razpravah — centralna Evropa, ki naj bi obsegala Avstrijo, morda še Ba-varijo, Mažarsko in Slovaki-jo, in vse bi naj bilo po mu-štru naših Zedinjenih držav. Nas poznajo le po imenu, o drugem ničesar ne razumejo. So bolj politične bajže, ker ni drugega dela. Sicer mora nekdo tudi ceste pometati, sobe pospravljati, stranišča snaži-ti. . . delo je na sebi pošteno, in Nemci in Mažari bi sprejeli med se Slovake, da bi 0-pravljali za — gospodo in aristokracijo ta dela. Ali je imel Cankar neke višje vizije, ko je govoril o — hlapcu? * Tudi o revoluciji govorijo, ker je dolgčas in so le finski žganci na mizi. Zoper Hitlera bo revolucija. Nekako dvojna bi bila mogoča. Za oboroževanje so porabili 90 biljonov mark, toraj nad 30 biljonov dolarjev. In to na sebi revna Nemčija, ki jiima niti dosti kruha! Strokovnjaki na ekonomskem polju trdijo, da mora Hitler premagati prav ves svet, ako hoče pokriti stroške za kanone. Zmaga samole nad Anglijo, Francijo in tudi Rusijo bi ne zadostovala. Ako ni zmage nad vsem svetom, mora priti do revolucije, pravilno do polomije. Tako strokovnjaki. Vzemite, kakor vam drago. Druga revolucija bi prišla nekako iz notranjosti. Baje monarhisti in socialisti komaj čakajo na priliko, in v bivši Avstriji bi bilo tako čakajočih revolucionistov do 95 odstotkov. Well, tu bi bil jaz malo počasen z revolucijo. Dokler bo Hitler zmagoval, kakor vsaj dozdaj — Avstrija, Cehoslovak'ija, Poljska, bo težko le kakih 5 odstotkov revolucionistov. Ce se pa IIit-leru spopakedra, da začne iti — rakovo, bogami, jih bo 100 odstotkov. Le ugibanja. * Iz prve dobe rimske zgodovine pripoveduje Livij, da je neki ljudski tribun zapustil Rim, ker nišo marali njegovih nasvetov, in se naselil v bližini kot kmet. V Rimu pa je aristokracija le stiskala ljudstvo, kakor je tribun že naprej povedal, in v teh stiskah se je tudi ljudstvo spomnilo svojega bivšega tribuna, katerega prej niso hoteli poslušati. Odpravijo do njega posebno odposlanstvo, da ga vpraša za nasvet, kako se ubraniti tlačiteljev. Tribun je dobro vedel, da beseda ne izda dosti. Molče jih pelje na svoj vrt, vzame nož in poseka maku, katerega je imel tam nasajenega, najvišje glavice. Odposlanci so razumeli, odšli in najvišjim aristokratom odrezali glave. Tžiko je bilo ljudstvo rešeno. Ali so se Nemci te dogodbe spomnili? Ne vem. Poroča pa se, da so že kakim 15 ali celo 18 tisoč poljskim intelektualcem na ta ali drug način odsekali glave. Poljakom ostaja le masa brez voditeljev, in s to maso bodo Nemci počeli, karkoli bo se njim poljubilo, dokler so oni med Poljaki gospodarji. Masa izda, kadar DR. J. E. ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1901 West Cermak Road 1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918 3925 West~26th Street 4—6 P. M. iu po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 ima voditelje, brez voditeljev veliki miljoni ne pomagajo closti. Ampak prej so Poljak rekli, da bodo sami vse opravili, na nikogar niso se hoteli nasloniti. Rusi prej taki in taki, Rusi zdaj taki in taki. Sosedje najmanj pa so bili pi'eJ in zdaj. Prav, ako so se P°" ljak-i rešili ruskih tlačiteljev. Pravoslavna Rusija je sezidala v Varšavi razkošno katedralo. Žal, da je jo, ampak ko so se Poljaki rešili pravo-slavja, so takoj krasno stavbo podrli. Ali je bilo to' ravno treba? Razširili so s tem 1® razdor med sosedoma, in ruski sosed je vzel zadnje dni tri petine Poljske. Ali imata kaj soli v glavi? TO IN ONO NA CESTNI KARI SE VOZIJO K POROKI Berlin, Nemčija. — Družbe cestnih železnic so v nemških mestih mladoporočenceif prišle na pomoč, da jih vozijo k poroki in domov. Zaradi pO- v manjkanja gasolina je namreč avtomobile skrajno težko dobiti. Tako so v poročne svrhe dale cestne železnice na i'aZ-polago posebne vozove za svate in družba poskrbi celo, da se ti vozovi primerno okrase. -o-- TUDI ZATEMNITVENO BLAGO NA KARTE Nemški državni urad za oblačila in podobna področja je odredil, da se sme tudi blago, ki se upoi*ablja za zatemnitev, kakor vsi ostali i^ tekstilnega blaga, ki rabijo temu namenu, prodajati le tedaj, če se kupci i zkažejo 9 posebnim dovoljenjetn pristoj' nega oblastva ali pa s karto. -o- MESTO SE POGREZA Shenandoah, Pa. — Dolgotrajno deževje je tako razmo-čilo že itak ne trdna tla pod tukajšnjim mestom, da je prišlo zadnji ponedeljek do razburljivega pojava: Severovzhodni del mesta se je začel nenadoma pogrezati, in sicer v celih IG. mestnih blokih. Ili še so se vdrle od 18 do 20 in čev globoko, kar je povzroči lo na milijone dolarjev škode kajti med prizadetimi poslop ji so tudi velike trgovine in to varne.Inženirji so ogrožena po slopja ogradili z vrvmi in jih bodo natančno pregledali, ka tera se bodo dala še popraviti in katera se bodo morala po dreti. Vzrok za to katastrofo je, ker leže pod prizadetim delom mesta opuščeni premo gorovi, in izvedenci napovedu jejo, da se utegne pogrezanjo nadaljevati še kaka dva te dna. DVOBOJ NA VRVI V nekem majhnem portu galskem mestu je uprizarjala skupina plesalcev na vrvi svo je predstave. Dva akrobata sta se sprla in sklenila sta, da poravnata stvar na svoj način V trikoju, z lasuljo' na gla vi in z mečem na roki sta med predstavo nastopila na vrvi Najprvo sta opravila nekoliko akrobacij, nenadno sta se za čela v višini po vseh pravilih dvobojevati. Preden je mogl° občinstvo razumeti, kaj se do gaja, sta se že spopadla na življenje in smrti. Eden izmed obeh je končno dobil sunek z mečem v Prs8 in je strmoglavil na tla, kjei* je obležal mrtev. Drugi akrobat je isto tako padel, a je s& pravočasno odvrgel meč in pe v zadnjem trenutku ujel 2f vrv. Nato se je dal mimo P1'1' jeti in odvesti. Širite in priporočajte I' s 1 "Amerikanski Slovenec!" Gotovo ne želi on meni in tebi drugega ko srečo in zato se kdaj ne bo tako ustavljal mojim prošnjam. To se ve, da zdaj mora najino znanje ostati skrivnost,oče in mati bi me ne sodili prav, ker mene in tebe premalo poznajo. Pa kedar čez majhno let prideš zopet na Slemenice in te bomo že za dr. Kvasa klicali, potlej smeš brez skrbi pred svet stopiti najprej pa pred mojega očeta, ki so premoder mož, da bi človeka sodili le po premoženju in ne po poštenju in notranji, pravi ceni." "Jaz bi te v zvezde vkoval in poslušal do zadnjega dne. Tako me utolaži tvoja beseda, da se bom res za vselej skesal in te nikdar za zamero prosil, da sem ti svoje srce razodel. Govori mi še dalje, jaz bi te najrajši poslušal." "Le čakaj, saj nisem še pri kraju. Če me res tako rad poslušaš, preljubi mqj Lovre, naj se te pa tudi moja beseda toliko prime, da se boš ravnal po njej. Že večkrat sem te opominjala očitno in skrivaj, da ne bodi tako otožen." "To je v moji naturi." "Že dobro. Jaz sem tudi take nature. Ali tebe sem svarila le, da ne imej vedno takih otožnih, kakor sem popred rekla, črnogledih domišljij o najini prihodnosti. Čemu to? Samo zadovoljnost človeku kale, pomagajo mu nič. Da se nisi poboljšal, priča to, da si otodi spet o tem govoriti začel. Glej, danes je vesel dan, vse je vedro in svetlo, razvedri se še ti. Za jutri in za pozneje bo že Bog skrbel. Jaz vanj zaupam in ti moraš tudi. Ljudje so samo po podobi božji ustvarjeni, in vendar so nekateri dobrega srca, koliko dober mora šele Bog biti! Torej dobrih ljudi ne bo zapustil Jaz molim vsak dan za tvojo srečo in nikdar me ne obhajajo take misli, kakor tebe trpinčijo ven in ven." "Moraš mi oprostiti, Icar se poboljšati ne da." "To bi jaz hotela vprašati, če se res ne da. Shakespeare sicer nekje pravi, da sta zaljubljenost in modrost dve sestri, ki se zlasti pri moških nikdar ne vjemata, temveč sta v vednem razprtju, kjer je ena, druge ni. Ali čeravno jaz tudi spoznavam, da je ta mož svet in človeka poznal, vendar nimam take vere nanj, da bi menila: vse, kar je on dejal, je brez izjemkov gola resnica. Človek ima srce, ima pa tudi um." "Ko. bi bila ti na mojem mestu, ljuba moja, trdila bi, da je mož resnico govoril skozi in skozi. Spoznala bi, da se mora um le predostikrat vdati srcu, da človek taki reči želi, katere mu um postavlja pred oči kakor nemogoče." "Kakor ti govoriš, nisi vreden drugega, kakor da bi te malo ozmerjala. Jaz pa pravim, da blago srce v svojih željah manj-krat zaide kakor oster razum. To tudi menda ni posebno pridno, če človek vedno misli in misli. Razum, če predaleč zaide in napačna pota najde, pripravi človeka ob vsako vero. Ne veruje na Boga, ne sam na sebe, niti da so še dobri ljudje na svetu. In da ti naravnost povem, za tebe sem se tudi bala, da ne bi tako zašel." "Prav vesel sem, da praviš: sem se bala, zakaj to dokazuje, da se zdaj več ne bojiš. Pa tudi prav govoriš. Ti si moj angel varuh. Kedar jaz ne bom molil, boš ti zame, in ko bi že vsemu svetu ne zaupal, ko bi mislil, da so sami goljufi, tatovi, lažnjiv-ci, da drug drugega pehari, kar je ljudi na svetu: nate bom imel zmerom vero." "Premalo mi obljubljaš. Pa ne govoriva več o tem. Nekaj drugega bi ti rada povedala. Ali je bil doli v vasi Martinek, deseti brat?" "To se ve, da je bil! Zakaj pa to vprašaš?" "Jaz sama ne vem. Nekaj čuden se mi ta človek zdi in jaz menim, da ni to, kar se na oči vidi. Jaz sem ga že videla, ko je bral, vem, da razume tudi nemški jezik, vem, da hodi v Polesek in da se nekaj skrivnostno obnaša, kedar meni, da ga nihče ne vidi. Vse to pa on taji. Videla sem že, da se veliko peča za tebe. To mi pa, da ti po pravici povem, ni nič po volji, dasi ga imam sama rada, kedar pride v grad. Povem ti tedaj, da se ga ogiblji." "Lastnim svojim načelom nisi zvesta. Veliš mi tu nekaj, ki ni vredno, da bi človek v misel vzel. Mari mi je berač! On je edini, ki ve, kar bi midva sama imela vedeti, najino ljubezen, predraga moja! Ne smem se mu tedaj zameriti, če nočem, da bi me izdal in bi te potem morda nikdar ne imel prilike tako gledati in poslušati ko zdaj. Samo enega človeka se mi je bati in ta je Marijan!" "Pozabil si že, kaj sva popred govorila!" Zdajci prileti glasno klicaje pred rebri Balček. Lovretov učenec prestriže ljubimcema pogovor. Z eno roko se obesi za komolec svojega učitelja, z drugo se prime sestre in vsi trije gredo s hribca doli proti domu. Komaj odidejo izza grmovja, stopi Marijan na piano in se usede tjakaj na klop. Bil je žalosten, kakor se mu je bralo na licu. Šibovec, ki ga je bil menda kje v meji za kratek Čas odrezal, pade mu iz rok, glavo z dlanjo podpre na kolena in zjoka se na glas. Ko bi ga Lovre tu videl, tako sedečega, kako je solza za solzo ka-pala z mladega, sicer zmerom veselega in jasnega lica, spoznal bi bil mladeniča še od druge strani. "Njega tedaj ljubi, ne mene!" tako je vzdihnil in še bolj so ga solze zalile. "Zdaj šele sem ugenil zastavico! Kje sem imel oči! Ali ne bi bil tega lahko videl že, kar je ta pritepenec tukaj ? Stoj! Še ni izgubljeno. Jaz mu bom povedal, kaj in kdo je, in mu pot pokazal. O Mani-ca! ko bi ti vedela!" Nekaj zašumi, Marijan se ozre, deseti brat stoji za njim z nekim porednim smehom. "Kaj gledaš nazaj s solznimi očmi, starega lisjaka sin, kakor svetega Roka pesek?" zavpije Martinek. "Spravi se ali ti bom posvetil!" "O, kaj še! Sam pojdem od tukaj! Bojim se te pa ne, še tisto uro se te ne bom bal, ko mi bo duhoven smrtno popotnico prinesel. Poskusi se me s tistim šibovcem zdaj-le samo dotekniti, in tako gotovo, kakor te ne bom nikdar na posodbo prosil, dobiš pri tej priči pol grunta pod ježo namesto tvojega zdanjega bogastva. — Pa kaj se to menim! Le povedati sem hotel, kako takemu močnemu mlademu možu slabo pristoji, če se po bablje in otročje joka zato, Če se mu babnica skuja. (Dalje prih.), zborovanj in posameznih družin in posameznih Slovencev, duhovnikov, odborov, .urednikov, predsednikov, raznih mož in žena, tovarn, rudnikov in farm, kjer so Slovenci delali in še delajo. Zgodovine župnij, šol, društev, jednot, podjetij. Koliko so stale stavbe cerkva, šol, domov, itd. Vse, kar je kdaj bilo slovenskega ali je danes, vse je zgodovinske važnosti, vse je za muzej, vsega prosimo, vse moramo shraniti. Mi moramo tu doma vedeti imena vseh krajev, kjer živi kak Slovenec, moramo vedeti število naših ljudi po teh krajih, moramo vedeti njih imena in odkod so. G. Jerich je začel tako delo v "Novem Svetu", ko zbira opise posameznih družin po naselbinah. To njegovo opisovanje, kakor se zdi danes na prvi pogled malenkostno, bo v nekoliko letih postalo dragocena zgodovinska snov in "Novi Svet" je tako prava zgodovinska knjiga in bo v nekoliko desetletjih dragocena iskana knjiga, ki bo vredna denarja. Da, g. Jerich se morda sam ne zaveda, kako delo je začel. Samo eno Mi s tem lahko še vršil, da bi vse te fotografije in vse podatke, ki jih dobiva sproti, ko jih v tiskarni odrabi, pošiljal ^ naš muzej. Zelc zelo mu bomo hvaležni in mu bo hvaležen ves narod. Želeti bi bilo samo, da bi z njim sodelovali vsi, ki so le še količkaj narodno zavedni in mu pomagali, da bo ta zgodovina čim popolnejša. Vse naše jednote, vse župnije, vsa društva,da vse posamezne družine naj bi enako začele sestavljati svojo zgodovino in zbrati slike in popise vseh dogodkov, vsega razvoja in napredka in nam pošti jati sem domov, da se v muzeju shrani Prosil sem tudi naročil 11a "Izseljenski vestnik," ki jc danes res še majhen listič, ki pa ima ogromno nalogo in ki se pa bo gotovo še zelo povečal, ko enkrat uredimo našo izseljensko službo v Ljubljani tako, kakor naše narodne koristi in koristi naših izseljencev zahtevajo, ko bomo dobili dovolj finančne podlage. Izseljenski vestnik mora postati reprezentančen list, da bo v ponos slovenskemu izseljencu vsega sveta, da bo res glasilo svetovnega slovenskega izseljenstva, ki bo posegal nazaj v našo izseljensko zgodovino, v prihodnjosti pa sproti kazal jasno sliko izseljenskega življenja in sledil razvoju njihovih naselbin in ustanov. V Clevelandu so se poslušalci pri vseh treh župnijah prav lepo odzvali in se na list naročili. Vse čitatelje vljudno vabim, da naj si ta list naro-če. Stane $1.00 na leto. Po vseh naselbinah prosimo zastopnikov in razširjevalcev. (Dalje prih.) NA PRODAJ IMAM — zidano hišo, osem sob, na Central Park; 2 loti. Cena $4,200; — zidano hišo, šest stano-. vanj, centralna kurjava; najemnina na mesec $160; cena $6,000; — hišo treh stanovanj na Harding; najemnina na mesec $99; cena $6,000; — šest sob "bungalofc," blizu Archer in Crawford; — več hiš na IJOLC; 10 odstotkov prvi obrok; — več hiš v zapadnih predmestjih, kakor Berwyn, Cicero, Lyons. Priporočam se tudi tistim, ki imajo hiše na prodaj, naj se oglase pri meni, da jim jaz hiše ali prodam, ali zamenjam. Na prodaj imam tudi farme blizu Chicage. Pojasnila daje Anton Jordan, 2622 So. Harding ave., Chicago; Tel. Lawndale 7182. Pisano polje J. M. Trunk lESETI BRAT IZVIREN ROMAN Spisal Joi. Jurčič . 1849 West Cermak Road, . CHICAGO, ILLINOIS izdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se!