Leto L!OH. ft* 1» Cena D£a 1.— Lznaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Dtn 2, do 100 vrst a Din 2-50. od 100 do 300 vrat * Din S, večji Ineeratl petit vrsta Olo 4.—. Popust po dogovoru, ineeratnl davelc posebej. — >Skyvenakl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za tnozematvo Dtn LJUBLJANA* t: »-m. »-a*, Podružnice : MARIBOR, Grajski trg St. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmajrerjevm uHca 1» telefon St. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. hranilnica v Ljubljani st. 10.861 Med Londonom in Rimom: Težavna pogajanja za sporazui Anglija si prizadeva, da bi čim prej uveljavila odvisno od dobre volje držav, ki so prevzele voljcev iz Španije kor trdijo, je angleška vlada po proučitvi Perthovega poročila pustila odprta vrata za nadaljnja njegova mnenja. Angleška vlada ni mogla ublažiti pogojev za urveljavije-nje pogodbe z Italijo, vendar pa ne zaradi kakih nepremagljivih ovir, ki so se baje pojavile v naziranjih angleške in italijanske vlade, temveč zaradi odpora, na katerega bi koncesije angleške vlade Italiji naletele v angleški javnosti. Tako je sedaj določitev relativno kratkega roka za ratifikacijo italijansko-angleškega sporazuma odvisna izključno od morebitnega poapeše-nja izvedbe angleškega nacrta o umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Okoliščine za kaj takega niso najboljše, ker se bo morala podvzeti nova pobuda, da bi mogel odbor za nevmesavanje čim prej izvesti ukrepe, ki so določeni v angleškem načrtu. Na uspeh tega pa se more računati samo v primeru, ako bi bil sklep o uporabi angleškega načrta, ki ga je po določenem postopku sprejel odbor soglasno, izveden z večjo soglasnostjo držav, ki so prevede nalogo, da to store. Zato je po londonskih vesteh angleška vlada ojačila diplomatske stike z Rimom in Parizom ter je v zveri s tem tudi Grandijev prihod v Rim. Razen tega so angleški listi zabeležili vest, da so te dni sondirali med Parizom in Rimom teren za nadaljevanje prekinjenih razgovorov, ki jih je imel zunanji mi- London, 12. jul. d. Včeraj je bila angle-škO-Halijahska pogodba predmet vprašanja opozicije v spodnji zbornici, ali hoče min. predsednik Chanibcrlain izjaviti, da je ne ho ratificiral brez prejšnje razprave v spodnji zbornici. Min. predsednik Chambcrlain je odgovoril, da pogodba ne potrebuje nobene ratifikacije in da bo uveljavljena, ko bosta obe vladi edini, da so izpolnjeni v njej določeni pogoji, ki se tičejo ureditve španskega vprašanja. K.o bo prišel ta čas, bo dobila tudi spodnja zbornica priliko, da razpravlja o njej. Chamberlainov odpor, da bi se kakorkoli vezal napram spodnji zbornici, je zbudil v političnih krogih mnogo zanimanja, ker potrjuje vtis. da namerava vlada ustvariti vse potrebno za uve-Ijavljcnjc omenjene pogodbe. Grandi v Rimu Rim. 12. jul. d. V Rim je prispel italijanski poslanik v Londonu Grandi Dočim službeno zatrjujejo, da bo ostal v Italiji krajši čas na oddihu, spravljajo angleški Tisti njegovo bivanje v Rimu v zvezo z akcijo za pospešen je izvedbe i talij ansk »-angleškega sporazuma. Kakor znano, se je v Rimu o tem pogajal zunanji minister Cia-no / angleškim poslanikom Perthom, ki je bil v direktni zvezi z Londonom. Sodelovanje italijanskega poslanika v Londonu pri teh potjaianjih je bilo zelo diskretno. Ka- z ItaHfo, vse pa je za tunik tujih prosto* nister Ciano l odpravnikom francoskega poslaništva Blondelom. Te vesti italijanski listi ne potrjujejo niti ne demantira jo. Rim, 12. jul. AA. Snofid se je grof Ciano sestal z angleškim veleposlanikom lordom Perthom. Govorila sta o Španiji In o sporazumu med Italijo in Veliko Britanijo. Sestanek je zahteval angleški veleposlanik, ki je včeraj prejel navodila iz Londona. London, 12. jul. d Pisanje italijanskega tiska o španskem sporu izziva v Londonu nezadovoljstvo. Zlasti odklanja namero, da bi se vprašanje anglesko-italijanskih odnosov obravnavalo v tem smislu, da naj Anglija ali vztraja pri prijateljstvu s Francijo ah' pa preide na drugi tir angleško-italijanskega zbližanja. Angleški vladni krogi smatrajo, da Francija ni odgovorna za odlašanje uveljavljen j a angleško-italijanskega sporazuma. Poudarjajo, da angleški vladi ne gre za prestiž, temveč za odstranitev nevarnosti vojne, pri čemer se po splošnem angleškem mnenju ne sme izgubiti iz vidika, da so Mallorca in druga španska mesta še vedno italijanska vojna oporišča. Francosko-tnrflci poCitični et$ot*i& Polet okoli sveta Ameriški letalec Hugh« iz Pariza v Moskvo Pariz, 12. jot AA. Zunanje rninAstrsovo je snooi objavilo besedilo francosko-turškega sporazuma o prijateljstvu, ki je bu P****t**»pti elegati so sestavili besedilo pogodbe o izseljevanju Turkov iz Jugoslavije in bodo sedaj to besedilo predložili svojima vladama. Pogodba se bo začela izvajati, ko bo ratificirana. Finančni dogovor med Ameriko in Anglijo VPashington, 12. juL AA. Iz Londona je prispela vest, ki doslej še ni potrjena, da bo kmalu sklenjena trgovinska pogodba med Anglijo in Zedinjenrmi državami. Po tej pogodbi bo baje angleški funt stabiliziran na podlagi 4.76 dolarjev. Vendar pa uradni in finančni krogi poudarjajo samo. da mora priti do carinskih izenačenj, kar bo precej ustalilo gospodarske in finančne odnosa je med obema državama. Po trgovinskem sporazumu med Francijo in Anglijo bo moralo sedaj priti do nekakega gen-tLemensikega sporazuma o ustalitvi funta in dolarja. P. nz, 12. jul. z. Z veliko pozomostjo zasleduje vsa javnost polet okrog sveta, ki pa hode napraviti ameriški letalec Hughes v rekordnem času. Prvo etapo iz Nc\vyorka do Pari/a je srečno preletel in je včeraj ob 17. pristal na pariškem letališču Le Bourget. Ta proga jc bila dolga 4600 km in jo jc preletel v 17 urah 35 minutah. Dosegel jc povprečno brzino 350 km na uro. S rem jc prekosil vse dosedanje rekorde v prekooceanskih poletih. Na pariškem letališču so mu priredi'i svečan sprejem. Pozdravili so ua ameriški poslanik in franes-ski minister /a letalstvo ter mnogoštevilni športniki in letalci. Hughes se je tudi po radiu zahvalil za sprejem in poudaril, da je tudi ta polet manifestacija prijateljstva, ki veže Ameriko in Francijo. Pri pristanku v Parizu se je Hughesovo letalo nekoliko pokvarilo, zaradi česar se je njegov odhod zakasnil. Zvilo se mu je krmilo in so ga morali razdreti in popraviti, še le ob 1.24 zjutraj je nadaljeval svoj polet. Še danes hoče doseči Moskvo, kjer bo drugič pristal. Prepričan je, da se mu bo polet posrečil ter da bo dosegel nov rekord v poletu okrog sveta, ki bo obenem nudil možnost za proučevanje rednega letalskega prometa na tci prf*". letnima Palestina Angleške policijske oblasti preprečujejo le s težavo večje izgrede Nemški gospodarski interesi na Dunavu Nemčija se bo vrnila v medi^pro^sto g&feisaavsko London, 12. }ul. d. V severni Palestini je bij včeraj eden izmed najbolj krvavih dni. odkar so sc /opet pričeli nemiri. An-policijske oblasti morejo komaj še preprečiti izgrede v večjem obsegu. Značilno jc. da je minister za kolonije Macdo-nald izjavi! včeraj v spodnji zoornici, da razpravljajo zopet o potrebi ojačenja po-Kcijskfli sil v Palestini. Za preiskave med prebivalstvom zaradi orožja, ki se vrše po vsej deželi, so namreč potrebne mnogo večje Čete. kakor pa so na razpolago sedaj. Zatiranje izgredov je bilo še posebno otežkočeno, ker so bile včeraj prerezane vse telefonske zveze med obema galilejskima mestoma. Med Haifo tn Nazaretom sta bila ranjena na patrolnom pohodu v spopadu neki angleški oficir in vojak, neki židovski policist je bil ubit, dva pa ranjena. Arabski oddelki so napadli južno od.Haifc židovsko naselbino, pri čemer sta bila ubita dva zida. trije pa ranjeni. "\ Nazareru, kjer sta bili vrženi dve bombi ni arabski avtobus, ki pa nista napravili nobene škode, je bil za 24 ur prepovedan ysak izhod iz hiš. V Tukkaremu so vdrli štirje oboroženi židje v neko brivnico ter ustrelili arabskega policijskega inšpektorja, ki so ga prav tedaj brili. Tudi v Jeruzalemu sta eksplodirali dve bombi, pri čemer jc bilo ranjenih več ljudi. V Haifi imajo arabski trgovci še vedno zaprte svoje trgovine kot protest proti nedavnemu bombnemu atentatu, pri katerem je izgubilo večje število Arabcev življenje. Angleška križarka ^epulee«, ki je zasidrana pred pristaniščem, razsvetljuje mesto vsako noč z žarometi, da bi olajšala policijskim in mornariškim patrola m delo. Jeruzalem, 12. jul. z. Nemiri v Palestini zavzemajo vedno večji obseg-. V teku včerajšnjega dne je bilo v spopadih zopet 12 ljudi ubitih tn nad 30 ranjenih. Ubita sta bila tudi dva Angleža. Posebno hudi izgredi so bili ▼ Jeruzalemu, Haifi in v okolici Na-^kjer je večji oddelek Arabcev napadel so morali vala in bombardirala Arabce ter jih naposled pognala v beg. V Jeruzalemu in Haifi je vojaitvo zasedlo vse strateško važne točke in prevzelo vso oblast nad mestom. Sele ponoči se je posrečilo vzpostaviti red in mir. Angleži upajo, da bo s prihodom novih čet mogoče zatre ti nemire, ki so v zadnjih dneh zavzeli že tak obseg, da sličijo že revoluciji. Budimpešta, 12. Jul. cL S priklju&tvijo Avstrije k Nemčiji in zaradi stremljenja po gospodarski ekap^zivnosti v jugovzhodni Evropi, je dobila plovba po Dunavu za Necnčijo zelo velik interes. Med-narodna podunav;jka komisija, iz katere je Nemčija svojčas izstopala, se bo v zvezi s priJctTučitvljo Avstrije k Nemčiji preselila v početku avgiista z Dunaja v Beograd. Zato je nemški poslanik v Budimpešti Martius odpotoval v spremstvu zastopnika nemškega (rninai^ttrstva za prane v podunavske države, da prouči položaj plovbe po Dnnajvu ter vzpostavi neobvezne stike z vladami petih podunavskih držav Madžarske, Jugoslavije, Bolgarije, Rumunije in Češkoslovaške. Kakor poročajo iz Buk? vešte, ga je po prihodu iz • Beograda fgsrejel tudfi riimunski zunanji | minister Cornnen-Petiescu. Bukarešta, 12. jul. d. Pooblaščeni minister nemške države Martius, načelnik oddelka za pomorsko plovbo v nemškem zunanjem ministrstvu, je odpotoval v soboto na križar en je po Dunavu. Pogajanja, ki jih je imel z rumunskimi strokovnjaki o plovbi po Dunavti, so že končana. Kakor znano, je Nemčija svojčas izstopila iz mednarodne dunavske komisije, sedaj pa namerava ponovno kandidirati vanjo svojega zastopnika. Razen tega obstoja načrt Nemčije, da bi se ukinila plovba po dunavsketm rokavu do črn »morskega mesta Suline ter usmeril po rokavu, ki vodi do Georkeja. Na ta način bi se parniki mogli izogniti dunavski delti na poti po kanalu Černa voda—Braila—Konstanca. Spor Japonske z Anglijo in Ameriko šanghaj, 12. jul. z. Položaj ob gornjem Jangceju se je obrnil v prid Japoncem. Posrečilo se jim je pre bresti poplavljeno ozemlje in prodreti do jezera Pojang, kjer so se že izkrcale prve čete na zapadni obali jezera Med Japonsko, Anglijo in Ameriko je prišlo do novega konflikta. Japonsko vojaštvo je pred dnevi zahtevalo, naj se z vojnega ozemlja okrog šanghaja in Hankova odstranijo vsi inozemci, in je pozvalo tuje diplomatske zastopnike, naj skrbe za prevoz svojih državljanov. Angleški poslanik v šan-ghaju je po navodilih angleške vlade to zahtevo odklonil. Enako je storil tudi ameriški poslanik, ki je prav tako izjavil, da smatra Japonsko odgovorno za vso škodo, ki bi jo trpeli ameriški državljani. V pri-meru letalskih napadov, s katerimi groze Japonci, se bodo taji državljani zatekli v francosko koncesijo. Izgredi v Barceloni Pariz, 12. jul. z. »Jour« poroča iz Barcelone, da je prišlo tam snoči do krvavih nemirov. Velike množine beguncev, ki so pribežali z vojnega ozemlja, so demonstrirale po ulicah in klicale: Hočemo kruha in mir! Poveljnik policije j m je naprej pozival, naj se razidejo, ker pa se temu pozivu niso pokorili, je nastopilo vojaštvo, ki je streljalo v množico. Iz Barcelone so se že začeli seliti tudi uradi. Med dragimi je včeraj zapustilo Barcelono kasačijsko sodišče. V Saguntu gore ogromna skladišča bencina. Nova skupina čsL dijakov Beograd, 12. julija, p. Včeraj je prispela v Beograd z ladjo nova velika skupina češkoslovaških studentov, članov združenja prijateljev Male antante. Tudi njim so priredili prisrčen sprejem. Študentje ostanejo v Beogradu nekaj dni in bodo priredili v Ratničkem domu koncert in folkloristično prireditev. Zapeli bodo nekaj narodnih pesmi in predvedh" več narodnih plesov iz Moravske. Češkoslovaški srednješolci so bili popoldne sprejeti od župana Vlade niča. Zupan in njihov vodja dr. Radekovski sta v svojih prisrčnih nagovorih nagla-Sala jugosloverisko-ceškc«lovaško bratstvo. V Obrtniškem domu so bili češkoslovaški I srednješolci opoldne bogato pogoščeni. 12. julija w. Vrhovno sodišče je obtožilo besarabskega metropolita nadškofa Jurija zločina poneverbe javnega denarja in zlorabe uradne oblasti. Nadškof je zapravljal javni denar v sebične namene, razen tega pa je tudi zaradi svojega življenja vzbujal nerazpoležnje med verniki. Visoki cerkveni dostojanstvenik se je že pred letom dni umaknil na dopust m odšel v je že od ta- . 12. julija, p, »Službene novine« so danes objavile uredbo mojstrskega sveta o državni intervenciji na pŠeničnem trgu ▼dobi 1938-39. Po tej uredbi bo izvedel intervencijo Prisad z ndnapom pšenice po cenah ki v okoliščinah kakor jih bo določil trgovinski minister v sporni umu s kmeti j-akim ministrom. Za te kupčije potrebni obratni kapital 250 milijonov din bo te*HI Prisadu fmsnom adžarski obisk v Runu Budimpešta, 12. jul. dL Kakor poročajo listi, bosta min. predsednik Imredv in zunanji minister Kanja prispela v Rim na obisk prihodnji ponedeljek. V Rimu se bosta po dosedanjih načrtih mudila 3 do 4 dni. Imredv bo nato ostal še nekaj dni v Italiji na oddihu, dočim se bo Kanya vrnil v Budimpešto. Rim, 12. jul. AA. »Oservatore Romano« poroča, da bo madžarskega mm. predsednika sprejel med obiskom tudi papež i-n da bo obiskal državnega tajnika kardinala Pa- ceffija. „OM&Ć" v Parim Pariz, 12. juL AA. Včeraj dopoldne so Člani oeojrmjskega peveAcega društva >Ob&ić« pod vodstvom prof. Aleksandra m pevovodje Lovra Matačica, ob na v predstavnikov jugosdovem sk ega. bar zastopstva pariškega zdru ženja vzhodnih bojavarkov položili venec na grob Neznatnega vojaka. Zatem so pevci i i Muli tndl spomenika kralja Petra I. Oevotoodtteija *i Aleksandra I. Zeoinitetja, kjer so prajv tako polozftt vence ter zapeli francosko m JnjatšmadBSŠP Mm no. Opol dne tn bfll na svečanem sprojuuun na 9or-pri rektorju pariške unaverze. Prof. Je pozdravil lektorja ter mu sjAjvUMvo, kar je biki mavltna sprejeta na ifsiWnšao, Rektor je »OMBčac dobrorJcMco, po ski pa so na njegovo zeljo zapeli sko m jugosioverjako himno ter Mokratrj-čev lufcjomst. Ob 1. popotnne je Intimno kosilo, katerem je bfl tod francoski minister. Beogznrjskl gostje so tndl tn in jugoslovansko bar nekaj srbskih pesmi v „AH — alf?" Hrvatski narodni pokret pod vodstvom dr. Mačka se očfvidno nahaja v ne\*arni krizi. \7ezadcn~ofjsf\*o s političnim vorf-stvom se kaže na vseh koncih in krajih. Najprej so jeli na politično vodstvo streljati klerikalci okrog »Hrvatske straže«, ki bi raje danes nego jutri prevzeli v svoy> roke večji del politične dedsčine hrvatskega narodnega pokreta. Njim so se v zadnjem času pridružili še frankovci, ki v svojem glasilu »Nezavisnost* vodijo najIjutejso borbo proti hrv. narodnemu pokretu in proti dr. Mačku ter njegovi okolici. Organ dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« le s težavo odbija napade, ki jih z vseh strani usmerjajo nasprotniki na politično vodstvo in osebo dr. Mačka. V tej stiski mu je pritekel na pomoč sarajevski »Katolički tjednik«, glasilo nadškofa dr. šarića, ki je. kakor znano, velik prijatelj in častilec dr. Mačka. Takole piše »Katolički tjednik« a nezadovoljnikih in kritikih političnega vodstva na Hrvatskem: »Naša goepoda je pokonci. Iščejo krivca Prvemu niso prav metode, drugemu se zdi, da so bili zamujeni ugodni psihološki momenti, tretjemu je premalo aktivnosti, četrtemu ni dovolj koncentracije in moralne strnjenosti, zoprno nan je sel jak ovan je, strankarstvo, demagogija, zoprna mu je socialnost, petemu ne da miru beg industrije iz Hrvatske. Ne more narod več čakati. Naveličali so se ie vsega, brate. Človek hoče nekaj dohiti tudi v žtvm usta. Postali smo ie gpti m bosi. Dejanj hočemo, dejanji Od same pravice se ne da živeti! Treba je zasukati rokave! Treba je junaško zagaziti v borbo/« Ko je Ust tako orisa! razpoloženje v javnosti, podaja takole sliko o nezadovoljneiih: »Ako se je kdo naveličal, se je naveličal gazda, krčmar, trgovec, advokat, narodni poslanec, senator, minister, konzul, diplomat »in spe«. Ljudje v klobukih so pač pričakovali, da bo tudi njim v enem, dveh letih kaj kanilo od zgoraj in bodo zaplesali kot junaki z junaškim narodom. 'Polna so jim bila usta pesmi, kljubovalnosti, opozicije. Polna so jim bila peresa žolča in o&ija. Saj bo enkrat zasijalo sotnee tudi na hrvatska vrata. A ko zašije, seve, koga bo najprej pozlatilo in ogrelo. Voditelje, heroje, junake. Našo dično narodno inteligenco, mozek in srce nacije. Zaslužena čela borcev bodo zakonito nagrajena in ovenčana. Toda, evo, to traja že nekako predolgo in nič ne kaže, da bi hotelo kaj kaniti od zgoraj. Pa je junaške borce jela žuliti puška na ramah. Ej, seve ljudje, strti od skrbi in borbe za domo\"ino, morajo izgubiti strpljivost in živce. Prepočasi to gre. Treba je več aktivnosti, treba je stopiti iz zapećka... In evo, naši mladi in stari junaki v žaketu so jeli zahtevati na ves glas in iz polnega grla akcijo. Ali — ali! Ali v kri, ali v vlado!* — Tako je okrcal hrvatske puntarje proti narodnemu vodstvu in dr. Mačku »Katolički tjednik«, svoja izvajanja pa je zaključil z vzklikom: »Vendar pa mi — dr. Mačkovi somišljeniki — ostanemo stari hrvatski junaki!« Kako si je pri tej priliki nadškofo\-o glasilo privoščilo tudi dr. Kutovca, o tem pa drugi pot. Lov na ahademfUe-nactnce »Naša misel« objavlja okrožnico, ki jo je pred katoliškim mladinskim taborom razpošiljalo katoliško akademsko društvo »Straža*, katerega glasilo je listič »Straža v viharju«, vsem abiturientom, ki so letos napravili zrelostni izpit. V okrožnici stojt pisano: »Vabimo Te, da prideš ie v soboto 25. junija v Ljubljano in to vsaj do 19. Ta dan zvečer bo prvi naš sestanek v Rokodelskem domu. Drugi dan bo po skopat maši zborovanje, kjer boš dobil vse potrebne informacije. Vse to je za-te nujno Potrebno, da se boš vedel na podlagi tega odločiti pri izbiri poklica. Vabimo Te kot katoliškega abiturienta brez ozira na to, aU si se morda ie odločil za to ali ono skupino. Tu gre za tako splošne stvari, da jih mora spoznati vsak naš abHurient. Tvoje bivanje v Ljubljani se ne bo mČ podražilo, ako prideš dan preje, ker Ti bo jnejšjfte* klub brezplačno prenočišče, ki ga boš mogel ohraniti tudi za naslednje dni. Poleg tega TI bo plačal pot, hrano za soboto zvečer, nedeljo zjutraj in opoldne. Prosimo Te, da se po možnosti pripelješ z ekskurzijo (četrtmska vožnja), ki jo bomo ti prirediti v ta namen z vtake& pod vodstvom gg. profesorjev sa oziroma kakega drugega profesorja. Osa za Tebe, da si prav usmeriš svoje H* i jam jat Zato ne oklevaj In se tudi majhne žrtve ne zboji« — Značilna je ta okrožnica. Njem namen je bU otzvidno ne iotiko ta, da prš-dobi abituriente za v »Stražo«, kakor predvsem ta, da jih dobi ma fantovski tabor. Ni dvoma, da je marsikateri ah Mm i trn t izrabil ugodno prittko, da pride na eanan v Ljubljano, ne da bi anal votjs m >8LOVKKSII NAROD«, tank, M. jntlja 1878. Štev. ^53 Cesta« ki ni cesta pod GoIovhoi M m prav Imenovati Hradeckega Ljuljana, jul^ft Vas, ki o| vi«, cesta, ki nj eesta «-kaj Je to T JIradeekega ea*t&. bivia Hradeckega vas. Nedavno smo prejeli cele uradno potrdilo, da te »ceste« ni treba razširiti, ker je aamo ob košnji preozka,, Ker se na Hrajdeokega cesti od, hiš #|. 20 do 40 ae morata >:re*ati dva voza, bi kraj pod Oolovoam moral dobiti im^ — Hradeckega stena, Na vse to bj ne op^zarjaH in pe vsm*? rnlrjah nikogar, ko bi na pristojnih me* stih ne govorili tako omalovažujoče o potrebah prebivalstva pod Golovcem in ko bi vaaj ne trdili, da zaradi samega prevažanja sena ni treba razširjati podgoJov-ške ceste. Zdaj ne gre za kakšno posebno kampanjo za interese podgolončanov in ne tudi za debato z uradnimi pojasnjevale! opozoriti ho čeme samo na nekatere stvari, ki so jih na magistratu najbrž po- Predvsni bi bilo treba nekoliko prezračiti akte o betoniranju mostu, tako zvani brvi med Streliško ulico m Hradec-kega cesto. Tolikokrat so £e nameravali betonirati mostiček in volja je bila vselej tako dobra, da je menda vendar še kaj ostalo od vseh namer in obljub. V kakšni fazi so zdaj prizadevanja za pod-golovški most al: proti njemu, bi Podgo-lovoane tudi zanimalo. Toda ne le atanor valce pod Golovcem, teonveč vse, ki imajo od Časa do časa kakšrnekoli r.pravke na desnem bregu CJruberjevegri prekova: Mosticek .ki bi zveza! me3lo v najkrajši črti z Golovcem, menda ni tehnični problem kakor premostite/v N:a>t*¥sestnikov pod Golovcem in ne lažite sd v brk, da je na hradeckega cest} vpani progast samo med košnjo! Ker smo v pojasnilu tudi čitah, da bi bilo treba narediti nasipe, če bi hoteli narediti iia Hradeckega cesti hodnike, moramo gospode opozoriti, da je pesta med mitnico ob poljanskem mostu m do hiše št. 46 6ovoJj široka za hodnik, a vendar jim še ni prišl0 na mis:i, da bi hodnik vsaj skromno naznačili z obcestnim jarkom. Prav tako bi lahko naredili hodnik med dolenjskim mo-stnrn in prvo hišo — brez vsakega nasipavanja. Zavedamo se. da vse to ne bo nič zaleglo; o mostičku r>o-i Golovcem na ma-gistratu razmišljajo že od regulacije Gruberjevega pjsBkopa, od J. 1013. Mimogre-de naj omenimo, da o brvi med Mladinskim domom in Mostami niso hoteli toliko razmišljati ter so j© položili tako rekoč čez noč. Razširjenje Hradeckega ceste je pa bilo aktualno že v prejšnjem stol 11 ju. In kdove, kako staro je znamenje, ki opominja na nesrečo voznika na tej nesrečni cesti! Ker pa že govorimo o preteklosti, naj omenimo se, da je bHa vožnja s težkimi vozili na Hradeckega cesti preoovedana že pred vojno. Prepovedi se seveda nihče ne drži. Kdo je odgovoren za škodo, ki so jo utrpel, hiše zaradi vožnje s težkimi avtomobili, ae v lažnih odsekih seveda ne zanimajo. Upamo pa vsaj, da se na Hradeckega cesti obeta raznim komisijam mnogo hvaležnega dela Z velikim navdušenjem in priznanjem govori o našem filmu vsak, kdor ga je videl! NE ZAMUDITE GA ŠE VI! Samo se danes in Predstavi ob 19 15 in 21.15 uri jutri na programu! V glavni vlogi ANNABEDLA Kino Union, Tel. 22-21 TRDNJAVA TIŠINE Triestina le odnesla še eno zmago V snočnji nočni plavalni tekmi je Ilirija podlegla Trle-Sftini z minimalno razlifeo točk, a j« sigurno zmagala v Skokih in vaterpolu Ljubljana. 12. julija Ilirija je ime^a snoči v domaćem bazenu svojo drugo plavalno prireditev v okviru tekmovanja za Jadranski pokal. FJjen nasprotnik je bila Triestina. najresnejši kandidat za letošnjega zmagovalca v plavanju. Ilirija je nastopila v običajni postavi, pri gostih pa je manjkala odlična Lokarjeva, a zato je njeno moško ekipo ojačil italijanski feprezentativec Gambetta, ki jim je z dvema zmagama prinesel odločilne točke, kajti sicer bi zmagala Ilirija. Gambetta v Trstu ni nastopil proti Iliriji. Srečanje je bilo zelo zanimivo in je blizu 2000 gledalcev temperamentno sledilo posameznim točkam. Iliriji kijub naporom ni uspelo, da bi se revanžirala za poraz v Trstu, v razmerju 58 51 in je podlegla z razliko ene točke 54:55. 6)ačirn je v war t^rnoju. sigurno zmagale domaće moštvo s 7:0. Tudi y skokih sta premočno zmagala Hirijana. Tehnični rezu-tati so bili: 400 m prosto moški: 1. Gambetta (T) 5:314, 2 Luciani (T) 5*31.4. 3. Mihalek (I) 5:31.5, 4. Fux (I) 5.53.8. Najlepša točka dneva. Na eilj so udarili prvi trije skoraj istočasno. 100 m hrbtno ženske: 1. Fine n (I) 1;32.T. a. Skeri (T) 1;348. 3. Ballaben (T) l?ae.4, 4- Bradač (i) 1:41.2. 300 m prsno moški: 1. Cerer (II 3:03.4. 3, Hribar (Ji 3:044. 3- Eertetti (T) 3:18.3, 4, Posar (T) 3:19 6 |00 m, prosto ženske; J. Ruzzier (T) 4;33:2. 2. Keržan (J) 1:26.6. 3. Finp I (I) 1;32,2 4: Prekop H. (T) 1:344- JOO m prosto moški; 1. Gambetta (T) 1:04.4 %. Cerer (J) 1:0^.5, 3. Luciani (T) 1:66.3. 4. ZiherJ (I> 1:08.2: 100 m prsno ženske: 1. Werner (I) 1x33.9. 2. Martin (I) 1:339. S. Frausin (T) liST.6. 4. Prekop M. (7) 1:40.2. 100 m hrbtna moški: 1. Angeli (T) 1:17.2. 2. Behell (I) 1:18 9. 3- Bacchi (T) 1:328. 4, Tiran (D H3Đ.4. 4Xf>0 m prosto ftensjte: J, Triestipa (Prakop fit, Fpgeatti, Ballaben, Ruz?ier VMA 3- Ilirija (JSerfcan, Prad^č, Martin, Fine m S;2P, 4X200 m p?**** ipoftkl; J. Ilirija (M4-nalek, Slgirna, Fux, Cerar) 10:16.2, 2. Trfeećina (Tirani, Bacchi, Fantini, Gani-be£ta) 10:33^2. Konćpo stanje točk v plavanju: Triestina 55. Sirija 54. V stokih je MJ 1. ^iherl (I.) z 61.93 toHcajni, 2. Keržan (T.) &2.T3, 3- Foschl-nl (T) 44MH- V vmteipoAu je ggnagala Ilirija 7:0 (8:0) Molitvi rta naatgpOl v postavali: ffiiija: UDNut. Domorrta, T«, Watzke, Jarnnlk, akajrpa^ Cudeo, Triestina: Omero. TSbor, Zaflejmaler, Bacc*l, Bj^nakJ^ VJdaJl, OHKtfi, 90*e ae mr JP qo 1^ ČQr seg-li Škarpa <5uden, Sude« in po odmoru 6uden, Jamnik, čniden, Fujt. Nemčija je po^bila iz raznih držav mladinske plavate na mladinski tabor ▼ Darmstadt. iled povabljenirni državaani je tudi Jugoslavija. Ilirija je poslala svojega juniorja Pectevika. V nedeljo so bil# v taboru mednarodne plavalne tekme junior jev, kjer so jugosloveneki juniorji aa-s dli- skoraj vsa prva mesta. Pri rn hrbtno sta zmagala D robni ć in Belan iz Zagreba (ZPK), pa 100 m proete je bil Klein (ZPK) tretji, na 400 m prosto je zmagral Pestpvšek" (Ilirija) v dobrem času 5:42, v štafeti 4 X 50 m prosto je zmagalo jugoslovensko moštvo Klein, Drob-nić, Pestevštk. Belan v 1:57.5. v vaterpolu pa je Ju^roelavija podlegla moštvu is Darmstadta 2:8. V Prap j ? včeraj v tekmovanje za srednjeevropski pokal Slavija visoka ponaziia Ambroadaino 9:0 (4:0). Kolesarsko prvenstvo dmvsHe banovine Kolesarsko prvenstvo dTavske banovine, ki se ie svoi fa« vozilo na progi Ljubljana — Maribor ali obratno, je letos spreHaenile smer. Po prizadevanju Koroške kolesarske žune v Slov. Oradeu se je namreč dal združiti cili letoinieaa prvenstva drav€ke banovine a velikim športnim dnevom, ki to nrihodnio nedelio. 17. t. m. v Slov. Gradcu. PFVoraaredni dirkači hode startali ob 6. ziutrai v Ljubljani na Tyi*evf cesti (pF«»d Kačičevo gostilno) in bodo vez.ilj eaa Trezne skozi Vransko in dalje skozi Polzelo v Slovani Gradec na razdalji 118 km; ju. niorji pa bede startali ob 8 v Celju ter nrivfizili 51 km dolffe proso da Slovenjeaa Gradca. Po kolesarskih dirkali za prvanttfe bo še cilj aenioMkih dirkačev pred Sokolskim domom. Ob 13.30 bo skozi mesto sprevod vseh tekmovalaev in Inortnlkov na na. ^ometno isniče, kjer bo ob 14. pričetek ao-tfometnetfa pokalnega praoturniria 1 pra-rnenadtiim koneerUm* na ieriHu. Raadelitov na*r*d in druŠaant veaar vaek športnikov in ppjiataliev SnerU lo ob 80, ¥ Soketakem •iamy, Kakor vidimo, bo v a»4flio ¥ Slovan je« Gradcu, pri iiva^rpo ia res Ipoptao laapoio-zanja; o^isk nfijateliev Snortg bonodvojBao velik, karti k§4ar so §o SkwmjffH4?Al»i kaj namenili, fim je ffttevo napelo. Ki 4e paea^Ijffia velika medaafodaf kolesarka priradiiev. ko je OH ves kr§| n« nogah m ko ao tu4i dirkali raznih slovanskih ia br-Ta^fib klpbo? W 8¥OJ« «s»eha». Tudi prvi i**« dan pa bo ^ Mimm _ prireditvami, posebno Se. ker je združen a keieaarskun prvenstvom, v katerem bo eodelovaio ffMovo \mpo UtrtlO konirefaarov raznih atoranakih kokgafiktt klubov, Kraii|da#i nmšrnnfkm šolo KlSnj, 11. Julija Z leto|Hjyn letom §# davn* |f|ja in potreb pranja pa mwWMI"ki so»f Sadnja dva dni pretekla« t#6R* Jt Vršilo vpisovanji ¥ mesčajRAa lolo. V t pfLzred se je vpujajn v tem kratkaw roky |2 der klet in ?f fantov, y f. raffrad pa 10 deklef m 6 fantOV, Starfc ki ¥pisatl Otroka v mešeanake solo, to luMfO my vedso tto? re. SedaaJa ttevila ia al kORčnoveiJavUe ker Je računati na nove prijave, in sicer za 1. razred Še okrog: 30 dečkov in deklic, za 2. Faared pa okroaj 90. Sedanji rek je bjl namrafi pelo fcffttefc 2e prvi vpis je pokazal veliko potrebo meSeanake šele v Kranju. I3osedaj so namreč morali kranjski otroci obiskovati meščanske Šole bodisi v Ljubljani, Škof ji Loki, ali pa v Tržiču. Ker pa je bilo to šolanje združeno z večjimi stroški, je vse sililo v gimnazijo. Sedaj bo tudi naval na gimnazijo prenehal, ker kdor ne namerava nadaljevati študija, bo rajši posečal meščansko šolo. ki daje pe eni strani dovolj izobrazbe za rasne pokliee. po drugi strani pa je bolj praktičnega značaja. Meščanska šola zadostuje aa vstop v trgovske tečaje, na učiteljice, v razne strokovne nadaljevalne iole. je izboma podlaga pa obrtne In trgovske vajene^, škodila pa ne bo tudi onemu, ki se recimo posveti delu na posestvu, kar je zlasti vpošte-vati v sedanjem razširjenem Kranju, ki ••»bsega tudi vasi. Tudi onemu, ki bo iskal daia v tovarni, bo šola pomagala k boljšemu kruhu. S tega stališča moramo ustanovitev ipe-sčanake šole v Kranju teple pozdraviti Prerokujemo celo lahko, da se bo s tem nivo izobrazbe mlade, šoli obvezne generacije gotovo le še dvignil, saj kdor bo priden, bo lahko do 14. leta. ko spada pod šolsko obveznost, dovršil osnovno in meščansko šolo. Dvigniti nivo splošne Izobrazbe pa je gotovo namen narodne presvete. Meščanska šola bo začasno nastanjena v prostorih sedanje ljudske šole, katere prostori ob bodo v ta namen adaptirali ITpamo pa, da bo občina v čim krajšem času našla sredstva za sgradnjo primernega, le meščanski šoli namenjenega poslopja. I IpjftnlnTrl avtobus po sjaJJMđ ceni, ki omogoča ves dan bivanja na Jezerskem. Kdor *■•— — :~- - " "_v"—4 1 ■letov. moio, mm J društ* Za twrm gledališče ▼ Mariboru Maritor. 11. iulim Ha kongresu gledaliŠkiJi i tiral cev v Splitu sta delegata ' mariborske sekeije Pavel Rasbenger ia M:leva Zakrajškova predložila anketni komisiji sledeči nujen predloe o asrraditvj novega gledališkega poslopja v Mariboru, V predlogu odnosno »pela se ua-glašajo med drutf i*n naslednji momenti: Vsem ie znano, da smo s priključitvjip Avstrije Nemfin dobili ob severni meji naše kraljevine nove močne sosede. S to prikliu-ČjtViJO r3 nastal tudi za n»>o gledališko umetnost povsem nov položaj. Nemci iz Rajna, ki 50 prevzeli Oblast, so dali gledališčem (v Gradcu in Celoveu) ogromne podpore, da bj se laiiko poslavljala s svoio nemiko gledali^ito kulturo. Narodno gledališče v Mariboru pa je prišlo s tem v težji položaj, ker ne more radi majhne subvencije nuditi tega, kar lahko nudtjo močni sosedje. Zato je nujno potrebno, da ga pri prosvetnem in finandnem ministrstvu in pri banovini pokrene akcija, da se Narodnemu 'jladališc-u v Mariboru izposluja subvencija, k; bi bila dovoljna, da bi lahko dostojno reprezentiralo nas obmejni Maribor tudi oa polju gledališke kulture. Pa Se nekaj: Poslopje, k: s« tajenuje J^Sr rodno ^ledalie^ei, je že davno odslužilo svojemu namenu. Staro, leseno, tesno in nepraktično ne more niti na zunaj, niti na znotraj predstavljati tega. kar bi moralo, zlasti v sedanjih novih razmerah. Zato apeliramo na vse državne oblasti iq na vse odločujoče, da ee gavzamejp za to. da dobi M^rjpor novo mo4crno gJodaliSko poslopje, v katerem b? lahko s podvojenimi silami širili nažo umetnost in kulturo ob najsevernejši meji naše države. ni turist, unt m in Jezersko in Preddvor se polnita Kranj, \l. jujija Prva polovica meseea julija nefnenja pričetek sezone za Jezersko in Preddvor. Zlasti Jezersko, kot i#rszrto gorsko letpr višče. celo nekaj vi^je od Kranjske gore, ima radi vremensjkih neprijik zelp kratko sezono. Avtobusno podjetje Grajžar, ki Obratuje na prog^ lfianj--^Jezersko, ima te dni dovolj posla, da prepelje potnike v lepo romantično jezersko dolino. Prihajajo pa tja večinoma gostje iz južnih krajev iz Zagreba. Beograda, iz Vojvodine in od drpgod. Pred vojno je bilo Jezersko zlasti Cehom priljubljeno letovišče, saj so 1. 1900 v Kamjfdšfctt* Alpah v osrčju Kočne zgradili še zdaj zel° prU^bJjenp >Ceško kočo«, ki je izhodišče za najrazličnejše tu* re. Pp svoji divni romantiki pa spada jezerska dgjina med najlepSe doline naših Alp in Kraničanom zeip priporpčame, da jO obiščejo. Vožnja z avtobusom je zlasti prijetna sedaj. kq so novi mostovi ftes Kokro. Pravijo pa, da letos Jezersko ni tako polno, kakor druga leta. ker precej lete-viščariev ostaja y Preddvoru, kjer je letos dr. jerlč. zdravnik ia Ormoža, bivšo Wurzl)achgvo grašeino preuredil v p en slon in s tem se je dotok letoviščarjev zele povečal. Lani, ko je bila graščina zaprta, je namreč primanjkovalo sob. Istotake je poleti oddana za letovišča rake namene Dolenčeva graščina. Tudi Preddvor Ima lepo okolico, gpret dober, nekgliko me|ikejši zrak kot Jezersko, ker leži na prisojni strani eod okrUjem filtMl vrhov Ima dobro vodo elektriko to vsaH daji zvezo s Kranjem, Polejr navedenfH pen«iljo zvošar j$ neki mOJkU V neki gojliOlM v Zaflodni v prepiru udaril 64-leta* «iki«r,oo Mari>e ijlsve f Dobrove ori Celju s stekUoieo po Sjltfi HudO poškodovano starko SO od-ialj f bolni«*. trtve PPsrer. y neda}k> popoldne je padla 9$ letna Marija MLsja, fena oskrbnika ribjtga valilša v Paiavmka pri Celju, uo lesnaJl v dvft metra giohok jarek poleg rjb-ieea vaiioea, ter si zlomiU rebro Ln se tudi poškodovala po glavi. Istega dne je padla 10-letna posestnikova hčerka Nežica Sitar-eva w Gabrovljah prj Konjicah s kozolca in si zlomila desno roko v zapestju. V so* boto ie padal 17-letnemu. v Celju zaposlenemu ključavničarskemu vajencu Avgustu Pečarju iz StopČ prj Št. Juriju ob jui. žel. železen nosilec na glavo in ga hudo poškodoval. V nedeljo je padel 18-letni brezpo-seni dninar Ivan Brus iz Gorice v spanju z nekega skednia v celjski okolici m obležal oa tleh s težkimi poskodtami na glavi. Ko je 19 letni posestnikov sin Stanko Ogra-ienšek S Zgr Ponikve pri ŽaUu streljat v >obote, »a predvečer nove male na Ponikvi z možnarjem, se je možna* ranletat. Mshoi |a omsal Ograjenska po obrazu in mu razjneearjl levo rpko, tako da 90 niu jo morali ooan^ie v bolnici amputirati v xa-pe&tju. i^a savinjskem vrhu pri Ljubaejn ie koni brcnil 45-letneca posestnika Antona Ermenca v desno ramo in ga hudo poškodoval. Ponesrečenci se zdravijo v celjski boleiei. e V esij&kj bol u i «• i je umrla v 9oboto v starosti 67 let oa. Julija Resni kova. mati šolskega upravitelja g Adolfa Arzenška z Masovne pri Celju. Pokojna je živela v Podrad^žu orj Loki pri Zidaaem mostu. Bo4i i i ohranjen blag spomin, svojcem nase iskreno sožaije! —r Y / sradnjo vremenske hišice na prostoru med kolodvorom in hotelom »Ppšto< ie razpisala mestna občina napravo vzidkoy za namestitev meteoroloških aparatov. Ponudbe je treba vložiti do nerka 15. t. m. do 10. dopoldne v vioŽLscu mestnega poglavarstva. Iz Ptuja — Strela zažiga. Pri zadnji nevihti je udarila strela v kletno poslopje posestnika Jakoba Lampreta v Sveči pri Stopercah. Poslopje je bilo hipoma v plamenih in je pogorelo do tal. Skoda znaša nad din 20.000. — Tragična smrt 5 letnega otroka. Ob D na vi nem nabrežju v Sputnji se je igral 5 letni sinček posestnika Jožefa Silaka. Otrok se je splazil tudi na obrambni zid, kjer pa je nenadoma iz.guod ravnotežje in je omahnil v deroče valove Drave, ki so ga mahoma zagrnili. Na pomoč so takoj prihiteli ljudje, vendar je bilo vse zaman. Tru-pelca se niso našli. Naj bo to resen opomin staršem, da ne puščajo otrok brez nad-zeretva k vodi, — Jadranski stražarji na morje. V nedeljo popoldne je odpotovala iz Ptuja prva kolonija Podmladka JS drž. meščanske še* le na morje. Podmladkar^ je vodil učitejj meščanske šole g. Hasl. Bivali bodo v domu mariborskega oblastnega odbora JS v Hakru. Na morju ostanejo otroci 10 dni. —r Z Živilskega trga. Na trg ie prinašajo zgodnje sadje, ki pa je sedaj še precej drago. Breskve predajajo po 3 kom za 1 din, marelice pa po 2 komada. Tudi hruške so ie ia sicer jih prodajajo po 10 kom za 1 din, jabolk pa po 5 komadov. Grešenj pa je Še malo. Zelenjave je do*ti, predvsem graha, kolerabic in kumaric. Zadnje so po l do 2.50 din za komad. Ribe so no ] do 15 din. Perutnine je sedaj dosti in prodajajo kokoA po 18 do 25 din, piščance pa od 16 do 30 din par. Iz Maribora . . - -— Errugi oogodek: Ko se je v pe£ek razvila Izpred koiodrvora krasna sokolska povorka ob povratku mariborskih gokolov rz Prage Ln ko je povorka kprajfcaJd. irurno Txga svobode, je neki kočijaž vzkliknil ^Die Hunde haben mich aufgewedkt«. Policija ga ^ prijela, pa je možakar pri zasliševanju tajil vsako krivdo, češ, da je samo h-valil vojaško godbo, ki d* je najboljša, kaj jpi imamo. Možak seveda ni mogel pre*prieati poli-cij^kih orgajjov o svoji nedolžnosti. Zna-*Bno je. aad C*m sa PTi na» ra^Kirjajo nekateri ljudje, ki dobro žrv> na naši zem-1% ifofeKar pe menda rie zaveda, kakSno slS,bo rekiamp dela a taksnim vedenjem za svojo obit _40 českesiovas^h a**|ieini*ev je pri- apek> v nedeljo ob 8.22 v Maribor. Na glavnem kolodvoru so jih pozdravili ^topniki" tuk#j6nje JC Uge in češkega kluba. Po4 vodatvojn funkcionarjev JĆ; lige gp si čeSkoslpvalki visoko^olci ter viso-kpjojke ogledali ?^l^voa\\ Maribora. =1 j^pv kip« dobe na Ppbrsžju, kjer s? ie že ustanovna delniška dr^ba, ki bo v tft UMttOV Preuredila J^rj^Šievo dvorano. —, v ti°lnipp »o prepeljali 59 letnega hlftnoa Pomirii&a VcrSića «5 Sy. Andraža v SIoveqak4a gorican, Ki je padel s aked-nija, tika nesrečno d^ a\ j rtorml več reber, _ Kabinetni sef notranjega ministrstva P. Gasić je v nedeljo posetil tukajšnje pre4ttp$i*itVQ poJMJe- — Kal po jo v Pragi? Tq je nootto za koncert vojaSke godhe 45. peipolka v četrtek 14. t m. pod vodstvom dirigenta kapetana J. Ji ranka. _ Kedm v4#lje povasd. Neka eudna rndeetnoet je eajele ljudi v sadnjom easu, ko a^ že vedno vrte pofavedbe za pobeg-lini rafHbojnikom J. Kodrom. Ves dan pri-halajo rjudje na orožmike postaje pravit, da so videli Kodra, zlasti pb betsnavfkem gosdt) in PT* talce »vanl >Abeetolji< na Tesnem. Dim Blekariesan v bližini tako xAbsstailje< posode, jm izpmznil ki jim dejal, da bodo na gotovaua BassSsi dobile praznp posodo nazaj, j&dj pa, da izrabljajo sedaj gotoad tamni siarmod paniko Jn strah ljudi m avoje posebne in osežfoa naeaarie. — Suoaljlv možakar. Po meatu bodi te dn| neki mojfki. Izdaja se za szaeta m P°-nuja drv* y nakup po zmerni cojl, žalitev* pa denar za aro, oaš, da braj denarja ne more dobaviti drv Možak potem izgine, za njim pa ni nobenega sledu. Po-licija išče sleparja. —^ 12 metrov globoke je stroiojriavtl s ae n>*io^rajer.e stavbe v B<-ogra^ski idici 81«ba4 Vladko mnLdaric, Omahnu je preko lesenega ogrodja in otrtežal na ti h razbite glave. Njegovo stanje je zelo resno. KOLEDAR Danost Torek, 12. julija katoličani: Mohor in Fort u na t D A .\ A t» N J L PSISEDITVE Kino Matica: Dama s kamelijaml Kino Sloga: Plava patrola Kino raion: Trdnjava liMne Kino diska: Dijak prosjak DEŽURNE! LEKARNE Puna«; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, M u rm a ver, Sv. Petra cesta 78. Večkrat poročajo naši listi o vedenju mladine; mnogo primerov je že bilo opisanih, a še vse premalo Dan za dnem se dogaja, da mladina zasmehuje koga. ki se ne more braniti, da zasramuje starost in pohabljenost, da kaže brezčutnost in pomanjkanje spoštovanja, zlasti pa olike. Neka gospa mi je povedala svoj doziv l ja j pred dobrim mesecem, ko se je vozila z večernim gorenjskim vlakom v Ljubljano. Z istim vlakom se je namreč vračala skupina izletnikov, ekskurzija ka-li vsekakor pa študentje. Vagon, kjer je gospa sedela v kupeju pri vratih, je bil natlačen. Mladi na se je zabavaJa najboljše razpoložena, kakor je kazalo, šalila, smejala in pela — kdo bi ji to zameril/ Toda to ji menda ni zadostovalo. Najdrznejši med njimi je odpiral vratca kupeja in tulil gospe na uho: Ta stara je umrla, v nebesa je šla. je cokle pozabila, nazaj je prišla. In družba je pona\-fjala za njim. se smejala in uživala. Ponavfiat je to kakih šestkrat, ne meneč se za proteste. Vsakokrat je odprl vrata v kupe in za seboj zopet zaprl. Prenehal je šele na posredovanje neke kolegice, ki je gospe spoznala. Vidite, gospod urednik, pri nas imamo nešteto zakonov in predpisov, za katerimi stoje ostre kazni, ni ga pa. ki bi ugnal tako brezobzirno in brezsrčno mladino, ko ne podivj&ia spravi na mirne sopotnike. Drži se med paragrafi in vendar greši zoper spoštovanje, ki ga je dolžna vsakemu tujemu, kaj iele starejšemu človeku. Predlagala bi, da se drugič v sličnih primerih napadenci informirajo za imena takih podivjaneev, ki bi tih potem objavili v dnevnem časopisju. Morda bi s ferr. vseeno malo kaznovali preveliko prešernost mladina, oziroma vplivaJt na njeno javno v-jo. Saj pravim, vse je lepo. vsakdo se rad veseli, toda — meja! Ka. I Iz Laškega — Pauper s»tudio*»us sum. L-e redki so še, ki se spominjajo one zlate počitniške dobe, ko so zamenjali svoje pedante, a popotno palico. Kamorkoli jih je zanesla pot, povsod so našli odprta vrata in srca. Tu pa tam pa je padla tudi kaka kronica za pri-boljSek. Tok časa pa je napravil tudi tej dijaški tradiciji konec; pa tudi meceni, pri katerih je našel tak studiosus viator vsik-dar zatočišče, so vedno redkejši. Pa se še vseeno pripeti, da jo ubere skupina sveta-fceljnih dijačkov na pot. Baš te dni so počivali trije taki romarčki pod senčnato Henkejevo lipo, pričakujoč vozno ugodnost za nadaljno pot. Bili ao pristni Berlin čani. Ob zaključku šole se jih je 21 odpravilo na potovanje s kole*i. Srečno so pri kolesarili do Maribora, kjer so moraM plačati carino ali pa kolesa pustiti. Iz džetskih razlogov so se odločili za- zadnj. ter odrinili naprej peš, ali pa kakor je pač prilika nanesla. Obiskati nameravajo še Zagreb, Reko ter Postojnsko jamo. Otei-kočeno potovanje pa mladim dijakom ni niti najmanje kratilo dobrega razpoloženja, kar kaže, da študentovska romantika _ kljub moderni dobi — vseeno se ni izumrla. — Družabni večer priredi tukajšnji Sokol v sredo 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokojakega doma. Kljub temu. da je občinstvo naše iz Prage se vračajoče Sokole pozdravilo že ob prihodu na postaji, kjer so jih mladenke in naraščajniki obsuli s cvetjem, bo to nekak pozdravni večer bratom, ki so se osebno udeležili nepozabnega vse-sokolskega zle ta v Pragi. Pri tej priliki bomo čuli tudi poročila o vtisih in uspehih naših Sokolov v Pragi. Članstvo in prijatelji Sokola gotovo ne bodo zamudili tega večera, saj imamc med nami brata, ki je v ostri naraščajniški tekmi odnesel zmago kot drugi Jugoslovan, odnosno osmi izmed 600 tekmovalcev. _ Drugi letni pregled motornih vozil tj. avtotaksijev, novih in pa, takih motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana, bo 18. t. m. po nastopnem vrstnem redu: ob 6. uri 30 minut v Hrastniku za občino Hrastnik-Dol; ob 8. uri v Trbovljah za občino Trbovlje ter ob 9. uri 30 minut v Zidanem mostu za občine Loka. Laško. Sv. Krištof. JurkloSter. OBRAMBA ALI POETV? — Ce me zdaj poljubite, začnem M*e-M na pomoč. — Saj vas tu nihče ne ho sHael. — No, torej, na kaj pa se Čakate T OCB IN SIN — Ko sera bil v tvojih letil}, pravj ore šestletnemu sinčku. »em b*i vesel, če sem sa mogel najesti suhega kruha, — No, potem t&Jttm si pa WMw vesel, da smeš zdaj živeti pri nas, ^- odgovor! sjUfco. »SLOVENSKI NAROD«. U*oK U. joPjft 183«, Str*a i DNEVNE VESTI — »vodila z* novi dntavni eroracun. Finančni nu^ister. jQ |jd^| navodila za novi državni prpračup. v katerih je rečeno, da ne sme priti do, nove obremenitve narodnega gospodarstva. Minister v nobe-nem primeru ftt bo odobril proračunov, v katerih bi pili krediti izrednega ali investicijskega značaja. V kolikor so taki krediti v sedanjem proračunu, se morajo v novem reducirati in obdržati samo v kolikor v izdatkih določeni zneski še niso pacrošeni. Da bodo mogoči prihranki tudi ^»ri materijelnih izdatkih, bo treba reducirati del nekvalificiranega osebja To zahtevajo ne samo strogo proračunski, temveč tudi administrativno - tehnični razlogi. Jugoslavija spada med države z največjimi osebnimi izdatki v proračunu. Redukcija nekvalificiranega osobja bo olajšana z javnimi deli. ki se financirajo iz 4 milijardnega posojila Za napredovanje po skupinah v novem proračunskem letu se morajo krediti točno izračunati in upoštevati samo oni uslužbenci, k napredovanje v polni meri zaslužijo. ^ :inan-čni zakon ne bodo sprejete uredbe, ki se ne nariaaajo na izvrJiiev proračuna Vsi proračunski predloai morajo biti poslani finančnemu ministrstvu najkasneje do 1 septembra — TfcJkse na športne in viteška tekme odpravljene. Pre.l leti so bile obremenjene 7. a\-njmi taksami tinH vse športne in viteške prireditve Te takse niso prinašale orzivi posebnih dohorikov. pač pa so zelo ovirale napre ?ek viteškfh in sportn'h Iru-štev. k so hirala pod bremenom v-sokih taks. Sport n z njim vse delo na telesni vzsroii naš^a naroda sta b:1a v zelo tetkom položaju Privatna iniciativa le bila že na k^nm svmlh moči in vse je karalo, da bo soleh -*nsnals. Zdai ie na končno vleda o<-'nrp\ Ja s oosebno urerJbo taksena vse -sortne ;n <"te*kp tekme. R tem je re-štmn pno r»va žpeiših vprašanj napredka in raTvr^a r.af^ffa sporta. pttii |e pfphfl telefonsko zvezo z Ru-nmni»o " ^'^knm nosnega ministra je uveden 7 10 luliiem telefonski promet med Ptivr-m in Rnmuniio Taksa za navaden noerovor 3 minut znaša 6.00 zlatih frankov. Bili] FINO ST OCiA. tel. 27-80 kVUM 14 Danesposlerjnjič S I „PLAVA PATROLA*1 1 ^ Predstav, danes oh 16., 19 15 in 21.15 I — N praauija ustanovitve glsdnlišča * •Splitu. Predsednik Zdruienja _|ei1al">k>h israk-rv Ikv.o Nikolie le »»klical po kongresu 2leol mil: iona. mestna ohfcma pa 120 tiaoč din da bi lahko zaMo eledal ere poslovati. — Sov lednik. Kapitan Ivan &iaević v Dllbrofliiii i i« prijavil državnemu tožilstvu nov bedn:*.. ki se bo imenoval -Hrvatska .Dubrava*. Li.-t naj bj bil nadaijt vajije >lir? vaUk« f» ihravcc, ki jo. lani prenehala izhajati. — >uslh polu iiletnikov. V nedelje ie 1 fl Sušak poln izletnikov. IzlutnLski vlak is Beograda oinosno Zagreba jih ie i>i;;>tjjal 410. Ce. lokov vlak ie Prage pa 4S0. a z red-n mi vlaki jih j« urispUo okrog 1,000. Mno-CO izletnikov In letovi>Aar'-ftv je prispelo tud, z :«xnu!>iii zl..- > t N» v ''.n \ £koo!ovu~iu . — 2i*vahen tuj-kj promet v Dalnuuiji. Prvotno kazalo da ho kloa v Hubrovni-r fcg n \ futsam I'r.morju tujek j promet b it; lJl1 'K.j i«!o. Statistika pa kafre, da j« hd strah pr&sjp. V jUftiju je Mlo v Dalmaciji več gostov kakor lani, po- f*bfl0 N< »< ■ ■ I i ti Ji pav, rv!(-.ir|l:v jn Američanov. Dni rovn.lt ii Setik) v iuniiu 34A> tujcev, laai pa ;J0Qf. Domačih turistov e bilo 1502, lani p« 1345, $P • ii b !u Iftof .Nun),-v n siper 15ol. dot-im ;ia [p tiikj laiii samo tXA) C'-;.<«>1.»vu-kov ie b.io teto* :M5, Ja.ni p43, Am\W » letos 411, Unj 546, FraiutizoV Jetos l,".o. [a, ni sr. Ma^iarpv |§tos i^:. lani ol. Sviaifjev Je:o» \.)\ lani nu in Anu r(:-an./v U:\om ItH lani 114 Ker m iuni: nekakšen prehodni n.:-^- oC irčakuio v juliju ie živahn• |j Jufeki prp4p©^^ js KotftiB fjorojajo, da. ja »etOs tud v juJMKSn Is a mnogo letovi- a ki li prihaja . v gpk^ Kotor, ■ - i tK»l..i ;K»:n;kov. Vrepjie je s • v DslmtrJii zelo lepo. o>m"kj i|ydentje v Palmaeiji, Vče» . - pelo v Pubrpvpik 34 gjur v —niske gozdarske aksderniie v ; •• • pri Berlinu pod vodstvom f '': • RT '^-Prjev Nemjkj akademU k. so gggtja nai«aa m^njgtrstva za goaclo-V Dubrovniku so jih spre^ ieM naš gozdarski uradruki, ki so jim po. kazat; m^-to in njegove znamenitosti. — \cn -ki iada&irrjals« tir. (^vel v Ipge. slSTlJi, Vlmj dongkloi ji Prispel v Crikve-meo mani nerpŽki tovarnar avfornpbjiov dr. "SJia Opel 1'r.f-la! se je z lastno jahto -Z Alhanijj I',.i„l ;:ir» ie odpeljal na Rab. * ^evjitnelt se al letih. Iz Dnia pri Hra.-t-oikttfBi prijeti: Forarifl, ki ste zapus'ili I] loUkb k^OPi. ne porabite na naa 4nek, ki !h) pri tov. Jurkn na polu v :o. Ine !r] |. m — 0fSito6|oraS^j turist utonil t morju. V nedHio popoldne ;e utopil pri OkiSu v m/iriu i8-ie!ni Seško^lovaSki Ižfovj^čap Alojz-^ v: n \z Ziara r»ri Brnu. — plavni QdnQr gFDitTi Itf£3Gfll krto v Beegrradu bo sprpjel v službp 4 do 5 di-piemiraaih zašeiinih soster za neg-o privatnih bolnikov v Beogrradu Interesentlnje r*aj s3 obrnejo na naslov društva v Beogradu, Simina ulica 19. — Epidemija neznafjg Idejni v Starem Befejn. V Starem BePeju ne je pojavTila te dni epidemija neznane bolezni. Obolelo ie že okrog 500 ljudi. V nekaterih hišah so zboleli vsj rodbinski člani. Gre za hripo ali neke vr^t^ naratfu? — Društvo »Xaša skrinja« se je v začetku junija udeležila mednarodne medne revije v Barunu s številnimi toaletami is k ekranih čipk in polhovine. — Tridesetletnico mature praznujemo maturanti državnega učiteljišča ljubljan*-skega iz L 1907-9- dne JP. Juhja t. J. v Ljubljani. Zberemo se ob 9. uri pri »Fi-goveu«. Lajovic Albin. ¥ — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ?■ spremenljivo oblaCno nekoliko hladneje vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu in ^©Ogradu, Najvišja temperatura ie znašala v Splita 29. v Dubrovniku 26. v Ljubljani 23 v Zacrebu in na Rabu 22, v Mariboru ■ 21. v Beogradu in M vi#u 30, v Sarajevu 19. Davi ie kazat barometer v Ljubljani 76*1.6. tempera1*«* je w**la 12. _ Zopet krta* Junaka noša. V nedeljo ponoči je že večkrat kaznovani kk>bu&arski nomočnk inaui pretepač Jakob Deiman iz Rrežic z nožem zaklal 24-Vetnega ViUja Pur. ka, načelnika sokolskoga društva v Vita-nj«^ PuVk ie vrnil v petek iz Pra*re in v ne. delio zvečer je pripovedoval prijteljem v gostiLni o svojih vtiskih z vs«»okolskega /:;,--a. Nadooivestoval ie obolele«* ©bfcinskeaa noenesa čuvaja in proti polnoii ie na&topil služlK). Na oe«ti pred sostilno le srečal De*r mana. čevljarska pomočnika Alojza in Ivana, fitrura in delavea Ivana ftinkoviča. Pozdrav 1 jih ie ia fantje so mu odzdravili, le Deiman ju je nahrulil, ee«. da bi moral biti doma. Ko mu *e Purk odgovor 1. da nadomestuie nočnega čuvaia se je Dežman zakadil vani fn s& udaril dvakrat po obrazu. Purk mu ie vrnil zaušnico, tedaj ie pa planil Dežman nanj in (ra »abodel naravnost v srce. NesrsČni Purk je Imel »e toliko moči. da je oriše] do mostu pri Tischlerjevi tovarni, a Deiman ie »kočil m njiiUr Tam »ta stala tovarnaj Tisohler in poslovodja falske elektrarne Franc Božič. Teh se je najbrž Dežman ustrašil, da je s svoiimi pajdaši iz szinil. Purk ie prifiel do moatii. kjer se ie molče zgrudil in izdihnil. Orožniki ao brata £tmca in Šinkovica kmalu aretirali. Ceama-na so pa naili šele okron 9 zjutraj. Fantje ni*o bili piiani. Dežman ie umoril Purka iz maščevan ia. Pokojni je bil miren, simpatičen mladenij. vnet sokolski delavec. Xje-crov oče fe tajnik Strelske družine [n ffaeil ske čete prej je bil pa tud občinski ^ainik. Žrtev fK>divfaneea fanta pokopljejo futri ob 9. na viran.lc?kem pokopal -sču. kamor jo sf>remiio Midi Člani vi»antikaca in sosednih sokoiskh društev. Bodi nesrečnemu mladeniču lahka zemlja, žalujočim svojaem nase iskreno sožalje! — Dve žrtvi napada in druei poškodovanci. Ko se je predsnočnjim vračal 30-letni delavec Vladimir Zadravec iz Sp. HruSice v Moste, so ga. na cesti naenkrat obkolili fantje, ki so ga podrli in neusmiljeno pretepli. Zadravec je obležal na cesti ves krvav, a napadalci so pobegnili. Zadravca so včeraj spravili v bolnico, kjer je povedal, da so ga fantje najbrž zamenjali za nekom druartm. Med pretepom v neki gostilni na Škofljici je nekdo s litrom udaril po glavi 21 letnega posestnikovega sina Jožeta Rotarja z Rudnika. lis Stične na Dolenjskem so prepeljali v bolnico 4-letnega sinčka Železniškega uradnika Milana Turela. Otrok se je igral na cesti, kjer ea je podrl neki kolesar in ga hudo poškodoval po vsem telesu. Otrok ima najbrž zlomljeno tudi desno roko. Tz št. Jur-ja pod Kumom pa so spravili v bolnico "letnega Ivana Fahjana, kj je padel po bregu in se poškodoval po glavi ter po Životu. — Strela ubija. Med nevihto je v nedeljo strela ubila v Slavonskem Hrodu krojažke-m i'tiinem trenutku ie treščilo in đtrelg je zadela Filijto vjča v levo ramo. da se je onesvestil Kmalu pa i« Pri*«! k sebi, Na rami, kamor ie udarila strela, mu je ostala rdeča lisa v velikost j dvodinarskeea kovanca. Ii LJubljane =y Pred davčnim odborom ye bodo ob- lavnavali predlogi davčne upi«,ve sta aie-deče priaobitne etn-ke: 25. t. m. ob S no^ Larji in odveuuki, ob 10. »4ravr4k4, aobo* zdravniki in dentisti, ob 11.30 inženirji, arhitekti in geometri, 26. t. m. ob 8. čevljarji, krojači, šivilje, 27. t. ob 8. briv-ci, pieskanji. fječarja, krovci, vodnjfekar-j.. krzna-rji. tkaici, klobučarji, knjigovć« zi, kartona že, fotografi, urarji, zlatarji, pasarji. razni, borzni senzali, caa*. posredniki, umetniki, pri v. učitelji, babice: 2g. julija ob 8- modistinje, piatilje.veailrje, mi-&a>rji, le£na stroka, raani. slaščičarji, me-t.Karji, peki; 29. t. m. ob 8. sedlarji, tor-baJ-jj, gcetarji, taj>etn4ki, ki^cavruča.rjj, ki perji, ko t Larji, vodov, instalaterji, kovači, rnehaniki, eđektrx3instalEterji, zidarski mojstri; 30. t. m. ob 8. mesarji, dimnikarji, rapni (st^kltirji, uglaoerv. klav. Iz-del. cement, predmetov, dtukaterji, vulkanizer ji, izdelovalci g-lasbil, barvajji, kam-noseJti, aicci4'iič«.e tiskarne, izdelovalci pogrebnih potrebščin, plomb, gTafićni ateljeji, izdelovalci kernicinih produkte/, dežriikarji, uniCevaJei m*>cesa, iedelovaJci kigfe itd.). 1. avgusta ob 8. gostilne od črke A do vštete črke d; 2. avgusta ob 8, gostilne od črke š do konca, delikatese, vipptoči .ka.va.rne, trgovine 5 aJJtoholnirni in brez alkohol, pijačami, ae^lavičarii; 3. avg. ob 8. trgov, z meš. blagom; 4. awig. ob 8. bran j ari je, mlekarne; 5. avgusta ob S. modno blago, kramarije, manufaktura, trgov, z ž^c^piino; 6. avg. oh #. tr^jov. z usnjem in čevlji, trgov, s aeljam, trgov, g deielnimi pridelki, vrtnarji, trgov, s suho robo jn kurivom; 8. avgusta ob 8. galanterije, agenture, komisije, prevodniki, mod^tinje; 9. avgusta ob 8. lekarne, drogerije, rpenjalmce, kino, trafike, tehnično električni predmeti, stropi in voeila; 16. avgusta ob 8. razna obrtna podjetja, narodno zdravje, starinarji, urarji, zla-tarli, pasarji, optiki, fjototrgovme, gra-verja, puškarji, krznarji, razne trgovine, stavbeniki; 11. avgusta ob 8. trgov, z lesom, časopisi, revije, vsakovrstna podjetja tovarne večje in manjše, -1J V počastitev apamlna rone Kade , Ia poklanja Klubu Primork dm 106.— ga Alba Mohoričeva. —li Pctraikavt pri|stei|i ta saaaai so včasih v zadresi, kje bi ee aeali in obujali o ta sobe? — V go«tilaf pr| »Pefreiki«, Tržaika e. 4. Kot rečeno so to malino isbrali nietfovi ofiiatelii zato, ker ie rtiafli Pe-trulka iemkSi rad zahajal. —lj Tatvine v mesta. V stanovanje Frančiška Poravne v Zeleni jami. Vodnikova ulica 10, se je vtihotapil oni dan tat In ji ukradel 3000 din. — Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v. podstreije na BIe4weieo-vi oe*ti 50. Tatovi so odnesli več predmetov Ur nekaj orodja. — 95 dvorile« v Hož-ni dolini Je nekdo penoei odnese) mesarskemu pomočniku Ivanu Dorniku več se mokrera perila, vrednega 300 din. — Kro-jaskemu pomočniku JoSetU Koračinu, sta-nujoftemu v Zadružni ultct, pa je tat Ukradel par gojseric. vrednih 300 din. —lj Tatvine koles se mnote, V juliju je bilo prijavljenih policiji blisu 30 tatvin koles sna k. da so tatovi koles pridno na delu. Tudi včeraj je nekdo ukradel 600 din vradno kolo mesarskemu mojstru Francu Rezarju in sicer izpred neke brivnice na Poljanski cesti. Stavcu Bernardu Ormeku pa je bilo odpeljano 600 din vredno kolo, znamke sMelas* iz veže neke hifie na Dvorskem trgu. — M Moderne bluz e Kam leni k Nebotičnik. Iz Ljutomera — Srefni na pefcelski tomboli. Na sokolski tomboli v Gornji Radgoni ie dobila 2000 dki Stamko Marija iz Polic, moško ko. lo Breznik Roza, služkinja iz &Čavniee. žensko kolo Kozar Frančišjca. iz Melov. jedilni serviR Štefan Oierke^ ;z Lutvercev, fotoaparat KlemeneiT' Milan iz Gornje Radgone, budilko Mija Kregar iz Gornje Radgone. — Pošar po streli. Strela je udarila v dimnik no^estti ka Alo zija Žitnika pri Radgoni ter zanetila požar. Pocorelo je gospo-iari je ime1- denarnico z dvema razglednicama, 11 mark n dva šilinga. Nemška pbla^tva *o potrdila, da sj je končal življenje. Pokojnika &o spoznal tudi sorodniki, ki žive v Mursk; Soboti. Zapustil ie J5eno in dve hčeri. Bil je pokopan v Bistrici, Iz Kranja — Hrup na trgu. Zadnjo nedeljo zvečer je bilo na Mestnem trgu v pozivih nočnih urah jako živahno. To se pravi tako živahno, da spada to ž. pod kaljenje nočnega miru. Nekim motoiriatam eilica ni dala miru, da ne bi proizvajali svojih dirk zirtižeiilrn z velllcJm ropotom pO trf^i. Dobra vorja in opomJin pri kranjskih motoristih nič ne zalezeta, će ao pa kaznovani, se pa opravičil je jo in tarnajo na vse načine. Nekateri so celo tako predrzni in trdijo, da ljudje ponoči spe nato, da jih oni drami jo te spanja. I>a pa ee prj takem ropotu slasti poleti ob ocipitih oJctlh spati ne da, ni vredno cmenjati. Pa tudi več skupin vajenih fantičkov je rogovililo po mestu in ee preveč glasno ra«govarjalo. Vse take in podobne kalile nočnega miru naj nočna, atraža, prijavi. — Prah, Več ponedeljkov arpp ž,e opazovali, da kranjske ce3te baš na ta dan, ko je največ prometa, zjutraj nuo poškropljene. Občanski upravi p ripo ix>čaxii o v splošnem inter su. da tudi ob ponedeljkih zjutraj škropi vsaj glavne ceste. SOKOL — Razvitje noraščajskega prapora. Sokol Gor. vas-Poljane podari v nedeljo 17, t. m. svojemu agilnemu naraščaju prapor. Na predvečer bo ta praznik naznanjen v Poljanski dolini s kresom in podoknico sestri kumici. V nedeljo dopoldne ob 9.30 bo poklonitev spominu na grobu na Visokem br. starosti dr. Tavčarju in sestri Franji, Visoški gospč. Potem bo povorka skozi Poljane. Popoldne ob 14.30 bo razvitje pred sokolskim domom v Gor. vasi, po razvitju povorka skozi Gor. vas, po povratku telovadni nastop in po nastopu prosta zabava s plesom. Igrala bo vojaška godba iz Škofje Loke. Bratje, sestre, po-setite ta dan Poljansko dolino in udeležite se te proslave. Pokažimo pred svetom, da nas je vedno več in da prodira sokolska misel v vse kotičke nase domovine. — Sokolsko društvo Ljubljana-štepanja vas bo imelo v nedeljo 17. t. m, svoj jav^ ni telovadni nastop, na kar že danes opozarjamo Ljubljančane, da si recervirajo nedeljo popoldne za prijetno Stepanjo vas, da s svojim posetom pomagajo našim vr-Um Stepanjcem do lepega uspeha. NEODLOČNOST _ Ijradnik pri dvilni poroki — Torej hočete vzet- to gospodično za svojo zagonsko ±0ii0? Ženin: Ka; pa pr&vite yl K temu, BO- spod ? 6 ^ I Delo OtiMeWV učiteljske organizacije Dan m m občni ^ubijana. 12. Julije PejMU Ob 13 bo KpqčftP oMDl zbor sek c4Je JTJV ee drafvpko banpvtpe v J^jubJja-nl Snoči so zborovali poomo v poč. obravnavana so bila poročila oddelkov. Za odsek učiteljic je poročala Knjt:-na Luldč. OdaeH predvsoip ponavlja ah-teve po iseaačeciju prejemkov poročenih učitelji« s drugimi učnimi mooml. Odeek je ugotovil, da Je Število rojetov v daniti-nah poročenih, učiteljic zaradi slabih plač in redukcije doklad eeio padlo ter do— fja> le 0.0*»'o na druiino. Nadalje zahtevajo razveljavrjenje določb, ki uvajajo ceHbat učiteljic. Zahtfvajb reortmousar jo pouka na učiteljščih take. da bodo bodoči učitelji dovolj poučeni o s^spodejr-stvu to aadrusjmstvu, učiteljice pa O go> apodinjetvu in aagi otroka. Prj «pr«jerrwi dijakov v prvi letnik učiteljišča naj ne delajo nobemih raaUk med maskirni in ženskimi prosilci. Pfi razpisu upraviteljskih službenih mest naj bo razvidno, da za ta mesta lahko zaprosijo tudi Učiteljj-ee, V veljavo naj penovno atopi § S7 TJ. z, ki daje učiteljicam matersip z nad tremi otroki po 20 letih službe pravico 3q upokojitve pa lastno prošnjo. Poročilo p Uditeljekerrj pevakvm zboru je podal Lovro Korenčan. Učiteljski pev» rkl zbor CTJPZ) je pomembna kulturna ustanova. Prireja koncerte in propagira modem n -1 ^ =-w>. t *»^c? je izdal glasbeni priročnik pod naslovom Materinski dan, TJPZ lm^ v pmeramu tudi uisposabllati učitelM^-o za nabiranj folklornega blaga. Nadalje namerava združiti pri sodelovanju vse učite!**ke zbore v drltavl. Pevski odsek je predla °ral. «*ai bi TTPZ. k! je vzgojil mnogo sposo»bi»rth pevovodij mla-d>nettih tv^v-iToti r»v>»xvv. izvedel skupno organiEacijo fc^h mladinskih Sbo*rov, da bi sodelovali smotreno na polju mladinske glasbe. Mnogo koristnih predlogov je pripravil tudi odsek za obmejno Šolstvo. O njegovem delu je poročal Mirko Vauda. Odaek je soglasne jmrelel pravilnik za obmejno in mandalneko ioudci od»k. Ker je Me« židkp dolina selo oddaljena od kulturnih sred?fič. s svojo bo srat o industrijo pa vendar mnogo r^rinaša k škodnemu kulturnemu in gosmodajivkemu napredku v banovini, bi b'*lo potrebno ustanoviti nižjo 9rmn«ziio v Dravogradu ter tako okrepiti obmejni živelj v namdnoetnern boju. Posebno pozor^erst bi bSn treba posv ča-td šolrkim poslopjem v obmejnih krajih C zelo slabi s*** T>oslooji v Pinici in Murski Soboti) Potrebno bi bilo voditi posebno evidenco o obmejnem mafijtinekern •čolstvu In sklicati anketo za*topwfkov obmejnega učiteljJEtva, da bi ugotovili potrebe in razmere tega šolstva. V narodnostno mešanih kravh b: n'ka.kor ne wne-' V. reducirati slovenskih razredov, ne gle-d na število slovenskih učencev. Poročilo odseka za strokovno nadaljevalno šolstvo je pedal Vilko Menat'd. Odsek je med letom sklepal o spremembi uredbe organizacije strokovno nadaljevalnih Sol. Sprejet je bil predlog, naj bi se sekcija odločno zavzela aa pravično izenačenje honorarjev učnih moči na strokovnih nadaljevalnih šolah. Honorar za vsako efektivno uro bi naj znašal 25 din za izprašane nastavnike, za neizprašane pa 20 din, ip sieer s šolskim letom 193S-39. Pododaek nadaljevalnega šolstva za kmetsko in gospodinjsko, nadaljevalno šolstvo (poročevalec Tit Grčar) je predlagaj: banska uprava naj bi preskrbela za nezaposlene učiteljske abituriente posebne praktične kmetijske in gospodinjske tečaje; banska uprava že od 1, 1934 nj priredila praktičnega gospodinskega tečaja, ki bi naj usposobil učiteljice za delo na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Nadalje bi bilo treba gospodinjski pouk na učiteljskih šolah preurediti tako, da se bodo bodoče Učiteljice lahko usposabljale za predpisani pouk na ljudskih šolah. Iz poročila in predlogov odseka za organizacijo (poročevalec Fr. Rant) in pravila posnemamo: Pravila je treba spremeniti tako, da predsedniški zbor lahko sklepa o spremembi pravil in poslovniku sekcije. Načrt novih pravil se strinja s sklepi banovinskih občnih zborov in odsek je predlagal, naj se učiteljska organizacija imenuje »Udruženje učitelja kraljevine Jugoslavije«. V načrtu novih pravil je določenih večje število delegatov okrajnih društev za banovinske občne zbore, število delegatov za državni občni zbor, pa bi naj bilo manjše. Danes se je zborovanje nadajjevalo ob | 8,30. Pred prehodom na dnevni red je predsednik M. Kumelj ugotovil, da včerajšnje »Slpvenčevo« poročilo o tajniškem poročilu glede političnega udejstvovanja učiteljstva ni točne. Predsednik je ponovno nagi as il, kar je povedal že včeraj v svpjem poročilu, da Učiteljska organizacija pušča članstvu popolno svobodo glede političnega opredeljevanja, v načelu pa pa-sprotuje snovanju kakršnihkoli učiteljekih političnih formacij, Najprej je bilo na dnevnem redu pero-čilo Učiteljskega pokreta. Poročal je M. Meneej. TJP je s anketo o obmejnem šol- selMija «IUU za dravsko banovino itvu; stanovskih razmerah in zaposlitvi šolske mladine aktlvizlral sodelavce ter jih združil v delovno enoto. Poročevalec je agotovil, da so S številke »Prosvete« odločno pretesne za obširno študijsko gradivo (n zato Je odeek predlagal, naj bi zbo-rovatei odobrili kredit ea 5 a te vil k >Pro-* vete« na B tiskom4 »> oolah. O odseku m t*rl m ' "Mes. Obravnava o delovnem poui^ju . seka je bila zelo živahna. Po?*' na živahna ie bila razprava o Našem rodu in Mladinski matici. Sprejeti ao pa bili vsi pre ilogi Naj red bo odslej izhajal v 9 Številkah na 'eto. Clm se bo število naročnikov (zdaj ji* je okrog 23.000) dvignilo na 20 000, bo Mladinska matica izdala še 4. knjigo Sprejet je bU tudi predlog, da se zviša do-taelja »Potniku«, ki obhaja letos 601etni-co, za 8,000 din. Gospodarski odsek (poročevalec M. Le-dinek) je moral odkloniti več predlogov glede znižanja članarin in glede drugih gospodarskih ukrepov. Na dnevnem redu so bila ie poročila naslednjih odsekov: eolsko upravnega odseka za učiteljske, gospodarske in socialne usts-nove, odseka za resolucije, ki je predlagal resolucijo, nadalje poročilo nadzornega odbora, proračun za 1. 1038-39 in volitve raaaodiiča. V nedeljo na Mimo goro! Novo meete, 11. julija V nedeljo 17. t m, bo na Mir m gori 104* m shod (žegnanjel. združen z na- rodiiim slavjem. Mirna gora je najlepša izletna točka s krasnim razgledom po Bell Krajini tja doli do Boean? ,\Iu-soreski — Rimski K<>'Tc;»kov: PerijJejtj i lei iz op. Hovauir-in« tloud. sinif <)rke>:cT) — plošče. — 20.10: Zo^iska ura: Navodila za konzerviran ie sad^i Ln zelen jav.- [ga. Si-niončič). — 20.30; Prenos promensdn< i» koncerta iz Ro^a^ke Slatine: Uiricent: V. šuiteriiČ. —- Napovedi, poročila,— '.,'J.15 Ajieleike ploičv. — Konec ob 23. uri SoImmu. 16. julija 12* Na plohah bomo zdaj '-vjrali, a k; i. ne hotno Vam izdali. — 12,45; Poročila. — 13: Napovedi. — I8 2ti: N.i ploščah bomo zdaj itirali, ^ kaj. n© l>omo Vam izdali. — 14: Napovedi. — IH: Prenos pron»einadne«a koncerts iz LiubJiane (i»odba Slo^a). — 18.40: Ut civaiietlfitaici dobrovoljskega gibanja (g. 1. Grčar). 10: {fapofog. so-ročila. — 19-30- Nae. ura: Vtlit\.>;ne DSSJli-festadie v Zagrebu 1. 1918 eh ujedin.:eno Jugoslavijo (Košta Uomaze'.ovič) Zgb. — 19.50: Prepled sporeda. 20: O zunanji politiki .(z. dr. Alojzij Kuhar). — V0.30: Prenos opere ^Manoiu iz Rogaške Sla: nc. Poje: Zlata G^unsiienac-Gavella. Sodelujejo operni zbor !n zdravil»ki orkoster. DirjU geat! A4lton »ttat; v odmoru poročila n napovedi, — 23: Poročilo o XX. mednar-katoliškem eeperaijT^keni kowsresu v Ljubljani, NI TAKO HUDO ^r— KakStr* pa si zopet, fant ? Že zopet •I tO pretepal. Saj ti manjka več zob! — Ni tako hudo, mamica, imam jih v žepu. :i!i!iilllJ!!I»^ 3BBBJBH MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Prekqci izjave beseda Din l.—. davek poeeDf j- Za pismene odgovore glede mallj) o^laaov |§ trf bg priložiU znamko. — Popustov za maje QglS»C Đ0 f/IJFTgfUO 1 KUPIM l I PRODAM 1 Beseda SO pas. davek uoesnej Najmanjši znesek 8 Ots n asa lis ao par davek aoeetoei Najmanje) zaeae* 9 CMo ZLATO vsakovrstno, najboljše plačam B. «ANGUS zlatar in sodni cenilec. KRANJ Zahtevajte cenike! 1*21 _____^ ^ ^ ^__^___j^^^^j^ SMBEKOVJ5 PLOHE In deeke, suh«, veC kutuciOn metrov, ugodno predam- Kočar Ludvik, Rova, Radomlje. 1850 ^fi^^^^ft^e^a^l^s^a^3(s^^ie^e^^b^^a^fc^^^ SLUŽBE Besedi 90 par, dave* posebej. Najmanjši znesek 8 Din MKAMK&GA POMOČNIKA sz> pohištvo, rabim za takojšen nastop, _ l Bitane. Gogpoaka ulica 10. 1832 JM IUG'»GfcAHKA i Makulaturni papir uvtmr* nSlaveaskcga N«f»daM ,„ ay — Ji a^^n^fpi^lllSMlM ■■■■■■■■■■■■■■■ mrmni Noblovo mirovno nagrado — dr. Benešu! Ta predlog Ljubljana, 12. jafaja Takoj je treba poredati, da zamisel, naj bi dobil letošnjo mirovno nagrado preži-dent dr. E. Beneš, ne izhaja iz Češkoslovaške; po nekaterih zanesljivih vesteh nameravajo dr. Beneša predlagati kot kandidata za letošnjo Nobelovo mirovno nagrado odlični angleški diplomati, politiki ki pisatelji. OeiiosloveJd sami prime vejo, da ne znajo dobro izrabiti raznih lepih prilik in dogodkov za svojo propagando v svetu ter da niso izkoristili tudi vseh možnosti, ki jim jih je nudil ziet. Pri nas nismo upravičeni govoriti ter soditi o napakah Cehov, ker preveč tičimo v svojti in ker se nam zdi. da so bili zletni dogodki sami na sebi tako mogočna manifestacija organizirane »le bratske države, močne narodne zavesti in pogumne, razumne samozavesti — da 90 mogli zbuditi silen odmev tndi na evropskem zahodu. Morda je taksna propaganda najboljša — propaganda dejstev m ne besed Nekatere države posvečajo državni propagandi vprav pretirano skrb in se poslužujejo vseh sredstev. Kljub temu njiho- va prnpegeniie ni dovolj uctnkoviu, da bi pridobila državi več prijateljev kakor sovražnikov. CohoefovaĆ so v resnici malo skrbeli za širokopotezno propagando na zahoda m povprečen Anglež je slabo poznal Češkoslovaško. Ob nedavnih občinskih volitvah na Češkoslovaškem je pa bil ves svet v nekaj dneh poučen o mali srednjeevropski državi bolj kakor bi bil po celih desetletjih propagande. Ugled prezidenta dr. Beneša je de bolj zrasel v svetu in sokolski slet je neradi tega Se bolj hodil zanimanje vsega sveta. Oehoekmkom sovražni listi so med dragim pisali, da je bil sokolska zle t izraz nadutega penale vizena in prenapetega čeetva ter slovanetva, toda največji angleški list je opredelil zlet po besedah prezidenta Beneša, da je »sokolstvo bratstvo, disciplina in strpijtvost«. Bencseve besede odtehtajo v svetu ves hrup sovražne propagande. Beneša pa ceni svet že dolgo, zlasti po njegovem udejstvovanju v Ženevi. Če se povprečen Anglež ali Francoz ni zanimal za Češkoslovaško in če ni niti vedel, v kateri državi je Praga, je pa poznal vsaj Beneša kakor je poznal Masarvka. Nedvomno bi sprejel ves miroljubni svet z zadoščenjem vest, da je mirovno nagrado prejel Beneš, ki je zdaj najbolj popularen držav-nsk, Loodooaka tiskovina agencija »Anglo-European Press Association« je objavila vest, da bodo znamenite osebnosti angleškega javnega življenja predlagale letošnjo mirovno nagrado za Beneša. • »Prezident dr. Beneš jc obvaroval evropski mir s pospešitvijo volitev rn da je povabil voditelje Henleinove stranke k pogajanjem. Že mednarodni manjšinski kongres je izrekel priznanje čsl. vladi za pobude pri stalnem izboljševanju razmer med čsl. manjšinami, ki uživajo v Evropi največ pravic. Med vsemi delavci za mir je dosegel prezident dr. Beneš največ praktičnih uspehov. Treba je naglasiti, da je pobuda, naj bi dobil Nobelovo mirovno nagrado dr. Beneš. Laffla iz krogov zunaj meja Češkoslovaške. Uresničitev tc pobude bo služila nadaljnji utrditvi mini v Evropi.« — Tako pišejo Angleži. Samo po sebi umevno je, da je dolžnost vsega tiska v Jugoslaviji podpirati zamisel, naj bi letošnjo mirovno nagrado prejel prezident dr. Beneš. Japonska v očeh mladega Japonca z mladim japoitskliti Kaj pravi o tem francoski učenjak Pi >Pra£ske Noviny< priobeujejo zanimiv pogovor svojega sotrudnika z mladim japonskim študentom, ki je študiral kakor mno- ci njegovi rojaki evropske razmere. Živimo v vrtincu znanosti, }e dejal Japonec sver se nam pod nogami vedno bolj krči in nam dola sitne ovire. Japonska je najstarejša država, lahko pa rečemo, da je tjidi najmlajša. Stara Japonska ie stara 27O0 let, moderna pa 70 let. Nova Japonska ie notranje pod vplivom Amerike. Toda po potovanju v Ameriki sem se napotil tudi v Evropo, da bi spoznal evropske prijatelje Japonske. Japonski študentje hočejo spoznati evropsko znanost da bi jo lahko primerjali z lastnim učenjem. Pri nas na Japonskem so študije starih in novih naukov različne Stari učenjaki »e ravnajo po azirakih vzorih, novi pa po evropskih. V .stari Japonski se mož in žena težko slrinjata. Orijentalska ideja Je sodelovanje zeiK- 11 »noža. Krščanska ideja prehaja na Japonsko in izravnava to razliko med ženo in ni-žVin. Pred svetovno vojno ni bilo tako. Kai so prinesli na Japonsko Američani? Jazz i 11 sport. V vsakem japonskem mestu ie /daj plesna dvorana in sport se je zelo razširil posebno b&sketball. Drugače ie pa vpliv' Amerike za Japonsko največja nevarnost, .hiponska je v svojem bistvu spiritualna, vpliv Amerike je pa materialističen in lako vpliva ameriška ideja na Japonskem nKifpH jal i stično. č"im so naši ljudje spoznali ameriški način življenja so postali bolj razvajeni in jeli so več zahtevati od življenja. Prejšnja skromnost um ne zadostuje ver. Zda i tudi Japonec že pozna lov za de- I na rje m. Evropa ima več globljih stvari in ' zato prihajamo v Evropo, da proafenjemo literaturo, vensko vprašanje in fBosofijo. In zadovoljen sem, ker vidim, da nisem prišel v Evrope zaman, sai sem spoznal ta marsikaj, česar na Japonskem še ne poznamo. Rad bi da bi vsi moji rojaki tetneifU tele spoznali evropsko demokracijo. Najbolj se čudim, kako si tu v Evropi pa tudi v Ameriki mladina prizadeva primerjati stare ideje z novimi in kako si potem uravnava novo življenje. V glavnem vidim povsod splošno hrepenenje po čisto novem življenju ločenem od starih idealov. Mladina hrepeni po prijateljstvu vseh ras in narodov, oddal ju ie se vedno bolj od verskih, razrednih in državnih sporov. Program mladine nase dobe je bolj za humanost. Pri nas je ena glavnih napak nerazumevanje humanosti kot borbe. Sodelovanje in humanost sta težja od odkritega boja. V botaničnean vrtu sem videl cvetje, to je razveseljiv pogled, če slišim godlro vseh tonov, je to krasna harmonija, če pa manjka en cvet ali en ton, lepota ni več takt> velika. Za življenje potrebujemo harmonijo, da moramo izravnati vse razlike. Delati moramo Ys\: mesto m vas, mali in veliki. Tako bomo dosegli bogato žetev in visoko izobrazbo. Izobraženec in ne izobraženec vsak ima svojo dolžnost m begati morajo pomagati revežem. Tako je govoril izobraženi japonski Student. Nj povedal vsega tako. kakor se dela na Japonskem. Pač je pa odkril namene m pobude, kj so ga gnale po svetu in ki ženo tudi mlado japonske inteligenco, navdušeno za idejo humanosti, čeprav hoče na dragi japonska vlade priborite japonske mn ljudstvu več prostora na zemlji z orožjem. Na japonskega cesar* je napravila globok vtiB vest o težkem gospodarskem položaju Japonske, o katerem sta mu poročala knez Konove in finančni minister. Cesar je takoj odredil stroge ukrepe ▼ pogledu var. davanje v upravi cesarskega doma, da bi šel s dot rim zgledom naprej m da bi ga lahko ljudstvo posnemalo. Uoslei je dobival japonski cesar zase in za svoj dvor vseh vrst pijače iz inozemstva, v bodoče se bo pa za dovoljeval z domačo pijačo. Tudj tobaka ne bo več dobival iz Egipta, temveč s Formoze. Ministrstvo cesarskega dvora ne bo več razdeljevalo iz dragih kovin izdelanih daril, dvor bo moral odslej na vseh koncih m krajih štediti. Na smrt obsojena zastrupljevalka iegeu je bila v petek končana več tednov trajajoča obravnava proti Mariji Becker, ki se je zagovarjala pred poroto zaradi 11 umorov, 5 poskusov umora ter mnogih sleparij in tatvin. Becker jeva je bila obsojena na smrt. Priletna, navidez dobrodušna vdova, po svoji zunanjosti ni podobna zločinki, ki je bila več let strah in trepet Liegea in okolice. Svoje žrtve je morila hladnokrvno s strupom in niti več tednov trajajoča obravnava na mogla pojasniti, ali jih je morila iz dobiSkaželjnosti ali pa iz nekega posebnega sadizma. Z večino svojih žrtev ni bik v nobenem stiku. Becker jeva je lovila svoje žrtve po parkih. Ce je le mogla, se je semanđa a staro ženico, sedečo na klopka v Pok rami jal je z njo, potem se je pa dala povabiti na njen dom, kjer ji je nova znanka postregla s čajem ali prigrizkom. Takoj med prvim obiskom ji je pa dala a stropom pomešano jed in ko je postalo njeoi žrtvi slabo, ji je po cele dneve stregla, večkrat proti volji svojcev, ki jih ni hotela pustiti k bolnici, dokler le-ta ni ređssafla Med boleznijo je imela navadno priliko is> v aha t i, kje je denar in polastila se ga je ali pa si ga je izposodila na zadolžnico, ki je seveda svojci njene žrtve nikoli niso ne> šli. Slednjič se je izdala po nerodnosti, ko se je eni izmed njenih žrtev vendarle posrečilo na smrtni postelji izpregovoriti o svojem premoženju s sorodrrico, ki jo je ta obiskala. Šele potem je prišlo na dan dvojno življenje zločinske vdove, ki je igral* čez dan vlogo zapuščene žene, noči je pa preživljala z moškimi po nočnih loka tih. Enemu na ljubo je umorila tudi svojo prvo zirev, namreč njegovo ženo. Med obravnavo je bila ves čas cinična in zakrknjena. Obso- jena je bik sicer na smet, toda v smrtne kazni nimajo in tako bo morak do smrti presedeti v ječi. SaUUOOlOff prof* Stratonova V sredo zvečer ae je ustrelil v Pragi vse-učiliskd profesor V. Stratonov, star 69 let V smrt ga je pognala težka živčna bolezen. Pokojni je bil sloveč zveadoalovec m bil je profesor na fizično-matematični fakulteti univerze v Moskvi. Po svetovni vojni je živel v emigraciji v Pragi. Kot dolgoletni član ruske emigracije v Pragi je bil prof. Stratonov znan v česko-stovaski znanstveni literaturi, v kateri sc je odlikoval kot popuiarizator zvezdoaiov-ja. Prve njegove knjige na čeških tleh so izhajale še v ruščini v zbirki »Opčedoetup-neja astronomija« v založništvu »Plamjac. opisal -vciuo-od stavbe veemirja (Po ne-1925) in O—J 1 seno knjižice . 1925) do nase oble (Zemeljska obla, 1926) m premočanja nase zemlje (Premikanje zemlje, 1926). Tc ruske popularne knjižice so bile temelj njegove velike popularne astro notni je, obsegajoče 640 strani. Ta knjiga je izšla v češkem prevodu leta 1927. Živahno, z bujno domišljijo opisuje v prvi knjigi pot zemeljskega opazovalca po nebesnem vsemi rju od zemlje, od medplanetamega prostora mimo soknčnega sveta in dalje skozi vsemirje. V drugi knjigi rise zabavno in vsestransko portret solnca. v naslednjih knjižicah pa zemljo, njeno kroženje in luno, a potem se obrača k sosednim svetovom. V poaebni knjižici se peča z rdečim planetom Marsom in z vsemi njegovimi posebnostmi. Svoje delo zaključuje / nagla šanjem pomena zvezdoslovja za človeštvo. Vpliv barv na človeka Nekateri predlagajo za bodoče celo barvaste avto Coctail Party v domu elegantne Parižanke je prinesla te dni gostom veliko presenečenje. Odvedli so jih v dvorano, zalito z jasno rdečkasto svetlobo. Učinek je bil presenetljiv. Začudeni moški so zatrjevali, da so se jim zdele Ženske naenkrat za čemi 10 let mlajše, tako je mehka svetloba izpremenila poteze njihovih obrazov. Domača zabava je postala naenkrat živahnejša. Domlslek podjetne dame je dosegel velik uspeh. Vpliv barv na človeka je dobro znan. Vijoličasta svetloba dela človeka melanholičnega, žolta pa nervoznega in razburljivega. Učenjaki so delali poskuse. Ljudi, ki so se skupaj zabavali, so odvedli najprej v sobo z modro svetlooo, potem pa z rdečo. V modri je bila zabava mirnejla, v rdeči pa mnogo burnejša. 18. stoletje se je posebno navduševal o za modra okna, ker so pomirjevala živce in pospeševala življenjske moči. Dejstvo je, da nekatera semena, ki potrebujejo ob normami šolnini svetlobi teden dni, da vzklijejo, opravijo to delo pod modrim steklom v dveh dneh ali pa Še prej. Bela barva, Id je v Evropi znak radosti, — saj se je bela nevestina obleka ohranila vzlic vsem modnim novo ta ii Jam skozi stoletja, - je na Kitajskem barva. žalosti. Tudi v malenkostih se je treba ozirati na ta važni rjsihološla učinek. Neka tvnlka, ld je dala svoje bencinske črpalke belo prepleskati. je to drago plačala. Nihče se ni ustavil pri črpalkah, o katerih se je* govorilo, da prinašajo nesrečo. V Angliji ne vidimo skoraj nikjer zelenega voza, ker velja tam zelena barva za nesrečno za vozila. Nasprotno je pa med Angležinjami zelo priljubljena zelena barva kot modna. O ženskah, navdušenih za zeleno barvo, pravijo, da-so mirnega, tihega značaja m da ljubijo zlasti prirodo. Nekateri gredo celo tako daleč, da predlagajo za bodoče barvaste avtomobilske ceste. I*oskusi v Angliji so pokazali, da »o nesreče na žolto pobarvanih cestah aelo redke. Take ceste namreč ruso v tako kričečem kontrastu z okolico kakor bele, po katerfh ljudje občutljivih oci r*e morejo hoditi brez zaščitnih naočnikov. Pravijo, da imajo ljudje, ki obcxrttjo privlačnost ž oTte in oranžne barve, visoke duševne kvalitete, rtazum igra pri njih veliko vlogo Z učinkom >*arv se da povečati tndi športna storitev. Na spretnost igračev bi borje učtnko-'aia -deča barva bOjar^tnlh miz nego T^ler a. 4olti in rdečkasti odtenki >grejejo<. O t*m se *ahko preprtčarno pri opremi sta-no vanj, ker dajemc vedno bolj prednost oranžnim rn raza ocHenkom doctm pravi- i*x> o noo»J*ri t«rvt, Comedie Francaise« Cecile Sorelova, je izpremenila okna In ni več zaljubljena v slog Ludvika XTV\ v katerem je Imela opremljeno večinoma svoje razkošno stanovanje na Vol-tairovein nabrežju v Parizu. Sklenila je ločiti ae od opreme, ki je bUa umetniška. swnsadja Pariza, da so jo občudovali naj-aiavnejsi In najznamenitejši modrje ta Dragoceno pohJdtvo pride na javno dražbo, ki bo trajala tri dni. Največja privlačnost bo pač marmornata miza Ludvika XIV. iz versaillskega gradu, za katero so sedeli s kraljem Solnca najslavnejši možje njegove dobe. Miza pa slovi tudi zato, ker so sedeli okrog nje pri Cecile Sorelovi najslavnejši možje. Če ne sploh pa vsaj našega stoletja: Barres, Clemenceau, Foch, Lyau-fcey, Oscar WHde, Verhaeren, Alfonz XTTT.. jy Azonmzio ter vsa trmetnJAka in Uteraraa Francija zadnjih 35 let. Mizo, okrog katere so sedeli najslavnejši možje Francije dveh veUkm Oab, hoče kuptti vojVoda Wtndaor- Evrope, V GeeOe SoreJove se zbira cvet pariške družbe. Oprema njenega stanovanja pomeni zdaj sa njo samo se dragoceno pohištvo, ne more se pa več dotakniti njenega srca, ker je kot rečeno iz-pspemenil& okna. Vročica zdravi Boj proti povišani teseent teonpera.Uiri, seoMol ni več važna naloga zdravniške vedet Ufiotovitev, da ima otrok vročo glavo ali (Dan, je zadostovala, da je -pravila starše is ravnotežja ali eek> v obup. če ni hotela vročica popustiti. Mnocre snovi, ne samo tiste, ki nastajajo v telesa iz boleam rjovzročnjofi h zarodkov, temveč toda čiefco kf^mrEn.im potom izdelane, lahko zvišajo normalno temperaturo na stopnjo, ki jo označujemo x vročico. Zato vročico ne smemo smatrati sa bolezen, temveč samo za sjjfjfj tega. da so nekako moteni procesi, ki skrbe s neprestanim proizvajanjem toplote, v človeškem telesa in izžarevanjem iste ▼ gSjpass za normalno toploto krvi. Vročico moramo v smislu modernega ra-zfskavanja smatrati za c&rarabo telesa proti pronicanja strupa m zato za koristno, pogosto naravnost za rešilno. Zato strah sned zmerno vročico ni utemeljen in nr.i-bolie je opustiti vse, kar more vročimi ub>a žiti. dele če je vročica prehuda, je treba ukreniti vse potrebno proti nji. kajtf visoka temperatura pospešuje delovanje srca jn pljuč. Zelo visoka temperatura prinaša e seooj jrlavoboi afl omotico tako, da človek ne more jesti. Da je treba zmerno vročico prištevati med zdrav!"! ne procese, rdso stutiE samo zdravniki prejšnjih časov, fTn^eč tndi svojci bolnikov, ki so lahko neprestane opazovali, da vročica olajšuje in pospešuje proces bolezni._ Lep dar: Zgodbe brez groze H E R EY B AUDOV A: 28 05UETR ROmflH QEKUšKE6R SRCfi — Nesrečnež, — mu je posegel v besedo Tova-lito, — ti si izdal vse?___ — Ne, nasprotno, odgovoril sem, da je bOo oni dan prvič, ko sem dobil nnlošclno iz rok done Tereze. Tedaj se je kralj zleknil v svoj naslanjač, rahlo mi je zamahnil z roko in dejal: Dobro, lahko greš! — Pri moji veri, ti imaš srečo. Kralj je govoril s teboj, — je dejal TovalHo pc«mehljrVo. — Ko sem odhajal, sem opazil, da 1jejo ljudje, mimo katerih sem šeL prihajam od kralja. J -M-- Ja vessa so, os — Moral bi se bil zahvalili stvu za dobroto, ki ti jo je izkazalo. — Kralj me je tako hitro odalovfl, imel kdaj zahvaliti se mu, No torej, prijatelj To-valito, kaj se ti zdi o nafinetn premoženju? Zdaj sva bogataša. Ne bo nama več treba presebavati pred cerkvijo. Zdaj imava rento Šest tisoč resuov. AM bova potrosila toliko? To ni mogoče. — Zakaj? Ce hočeš, da bova živela v blagostanja in se lepo oblačila... — Molči, — mu je posegel Paoo v besedo, — potem bi nama nihče več ne hotel dajati vbo-gajme. — Vidim, da se bova zopet vrnila pred cerkev Device Marije, — je dejal Tovalito. — Koncem koncev se šivi tam prav tako dobro kakor drugod. Pozimi je tam toplo, kadar sije solnce, poleti v vročini pa sedi človek tam v hladu___Ali ni to vse, kar potrebujeva? Ta denar bova pa dala, da se bodo stalno brale maše za mir in pokoj najinih duš. — Da, — je dejal Paoo Boaales prostodušno. — Bolje bo, če ga porabiva šele po svoji smrti... Po teh besedah je bal končno pri kraju s slače->ke, ki mu jo je bila dala Tereza, da bi pokarati pred kraljem. Oblekel je zopet ie gotov, — je dejal pa lahko zadovoljnega obra- tu v Pradu. pohajkovat po okolici čakala sta, kdaj bi lahko odšla v hišo V istem okraju na koncu mračne in blatne ulice je stalo staro poslopje, znano pod imenom »Kronska ječa«. Navadno so zapirali ta samo duhovnike, ki jih ni hotela soditi sveta inkvizicija in ki na j bi jih sodila druga cerkvena sodišča. Tam je bfl in vzrok te naj bi bil ta, da nikjer ni tako globokih in varnm kleti. Dočim sta Derača od daleč zrla na vrata mračnega poslopja, so vstopali vanj mnogi kapucini drug za drugim, prekrižanih rok, povezenih glav in pobožno prebirajoč rožne vence. Ob pogledu na to nekakšno procesijo je šinila Pacu Rosalesu in njegovemu tovarišu v glavo ista misel. — To so častiti očetje, ki spremljajo obsojence! — je vzkliknil Tovalito. — To je nedvomno za jutri, — je dejal Paco z zgovorno kretnjo. Hitro sta odšla k domu v Pradu. Tereza ju je že pričakovala. —Obsodba je izrečena, — je dejala Tereza. — Jutri zgodaj zjutraj stopi don Alonzo na morišče, kjer bo umrl kot veleizdajalec pod krvnikovo roko. Toda moja osveta se mi zdi nepopolna, če bi odšel s tega sveta, ne da bi vedel, da sem ga jaz poslala v smrt. Zato hočem odrti v ječo in pove— dati mu to. Berača sta se prekrižala. — Jezus Marija! — je dejal Tovalito, — a kako hočete priti do obsojenca? — Imam kraljevo povelje, ki mi bo odprlo vsa vrata. — Madame, tega pogleda ne boste prenesli, pogum vam bo odpovedal, ko stopite pred to grozno mesto. — Ne, — ga jc prekinila. — Ali je še kaj na svetu, kar bi me moglo prestrašiti? Nekoč sem bila slabotna, boječa. Bala sem se, če je ponoči v bližini kaj za&iimelo. Toda zdaj, odkar kljubujem božjemu gnevu in človeškemu zaničevanju, zdaj se ničesar več ne bojim. Človek bi dejal, da mi je srce v prsih okamenelo... Suhih oči bom gledala na morišču priprave in usmrtitev dona Alonza. Da, te noči, zadnje noči, ki jo bo preživel na tem svetu... ga hočem še enkrat videti. Prizvok, s katerim je spregovorila te besede, je pričal, da je njen sklep nepreklicen. Berača sta še enkrat poskusila odvrniti jo od tega koraka. Ona je pa vztrajala na svojem s trdovratno zagrizenostjo. — Da, pojdem, — je etejata, — a vidva me spremita. XVI. SAMOSTANSKA JECA Se istega večera pred polnočjo je stopila Tereza v ječa Spremila sta jo Tovalito in Paco Hosales. Bila je črno oblečena in gost pa j čolan ji je zakrival obraz. Grobna tišina je vladala v teh strašnih prostorih, kjer je živelo toliko nesrečnežev ločeno od zunanjega sveta po najstrašnejših pregradah, kar jih more zgraditi človeška roka. Bilo je vedno hladno, vedno temno pod temi globokimi oboki, kjer se ni razlegal razen joka in kletev noben glas. — Za upravo m dal usta Oton — vesv