PoltnTna plačana v gotovini rviKiniia v ^vivvim ^ Slovenski Stev. 38 V Ljubljani, petek 16. februarja 1940 Leto V v-*ms? Nepričakovani odstop bolgarske vlade in Odstop naj pomeni odmik Bolgarije lil Hf^govi raaiogi Od Nemčije in Sovjetov ? Sofija, 15. februarja, m. Odstop vlade Georgija Kjoseivanova je pomenila za vse polilitne kroge v Sofiji veliko presenečenje. Prej so govorili, da bo Kjoseivanov po obiiaju odstopil pred sestankom narodnega sobranja, in bo nato znova sestavil svojo vlado. Položaj pa se je pred nekaj dnevi razjasnil in so pričakovali, da se bo Kjoseivanov z vlado pokazal tudi v sobranju. Zalo o včerajšnjem Kjoseivanovem odstopu Urijo najrazličnejše razlage. Vse se zanima za razloge, ki naj bi biti neposredni povod za odstop in pa, če ni morebiti treba tudi iskali za odstop razlago v notranji ali zunanji politiki. Politični krogi pa zatrjujejo, da je sestava nove vlade najboljši dokaz, da ne bo prišlo do nobenih sprememb, ne v notranji ne v zunanji politiki Bolgarije. — Uradni krogi so krizo vlade pojasnjevali nekako takole: Kjoseivanov je leta 1935 sestavil svojo vlado na podlagi zaupanja vladarja, ki pa sedaj meni, da je Kjoseivanov srečno dopolnil vse naloge, katere je kralj Boris v svojem razglasu 21. aprila 1935 napovedal. Po sklenitvi večnega prijateljstva z Jugoslavijo in po ureditvi odnosov s sosedami, je Kjoseivanov izpeljal še parlamentarne volitve in dobil v sobranju ogromno večino. Bolgarsko ljudstvo odobrava politiko kralja Borisa. Kjoseivanov je svoje delo končal. To je tudi razlog za ostavko. Ker bo večina ministrov iz prejšnje vlade ostala v novi vladi, se v bolgarski zunanji in notranji politiki ne bo nič spre-menilo. Belgrad, 16. februarja, m. Bodoči bolgarski zunanji minister dr. Ivan Popov je snoči ob 20.35 dopotoval v Belgrad. Predvčerajšnjim je Popov odpotoval v Sofijo in se je takoj nato spet vrnil v Belgrad. Časnikarji so hoteli dobiti od Popova potrdilo, da bo postal vodja bolgarske zunanje politike. Popov je bil zelo utrujen in časnikarjem ni hotel dati nobene posebne izjave. Na vprašanje, če je prevzel vodstvo zunanjega ministrstva, je Popov dejal: . »Prosim vas, jaz sem vendar poslanik v Bel-gradu.c — Na vsa ostala vprašanja je Popov odgovarjal: »Samo potrpite, o vsem boste še obveščeni.« Odhod nemškega trgovskega zastopstva iz Moskve Moskva, 16. febr, Uradno poročajo: Snoči je zapustilo Moskvo nemško gospodarsko zastopstvo, ki 6e je tu pogajalo s sovjetsko vlado. Zastopstvo vodita veleposlanik dr. Ritter in poslanik dr, Schnurre. Delegacija je končala pogajanja za sklenitev nemško - sovjetskega gospodarskega sporazuma. Pred odhodom je nemško zastopstvo sprejel komisar za zunanje zadeve Molotov in komisar za zunanjo trgovino Mikojao. Važna seja podonavske komisije v Bukarešti Bukarešta, 16. febr. m. Iz angleških krogov poročajo, da bo stalna vsakoletna seja stalne donavske komisije v torek, zelo razgibana. Francoski in angleški zastopnik bosta zahtevala, da predsedstvo komisije odvzamejo nemškemu delegatu in da ga podele zastopniku kake nevtralne dežave. Razen tega bodo govorili tudi o zahtevi Sovjetske Rusije, da bi ji priznali članstvo v komisiji. Ameriški poslanik v Moskvi Sleinhardl naj bi v kratkem obiskal finsko prestolnico in še en- krat posredoval za mir med Sovjeti in Finsko, pišejo švedski listi. London, 16. febr. o. Angleški tisk danes izredno poudarja nenadni odstop dolgoletne bolgarske vlad© in navaja kot razlog za odstop pretesne zveze dosedanjega predsednika Kjoseivanova z Nemčijo. Kralj Boris je Kjoseivanova odslovil, ker so drugi bolgarski politični voditelji mnenja, da sedanja popolna gospodarska odvisnost Bolgarije od Nemčije bolgarskemu gospodarstvu škoduje. če bi Nemčija v sedanji vojni ne zmagala, bi to pomenilo pri takem razmerju popoln gospodarski polom za Bolgarijo. Zaradi tega mora Bolgarija gledati, da se taki morebitnosti izogne in mora dobiti vlado, ki ji bo znala zagotoviti koristne gospodarske zveze tudi z drugimi evropskimi državami. Drugi razlog za odstop vidijo Angleži v prenaglem zbliževanju med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo. Nobenega dvoma ni — po skušnjah, ki so jih doživele baltiške držafe — da Sovjetom tudi pri Bolgariji ni do drugega, kakor da bi tam dobili pomorska in letalska oporišča za svoje napredovanje na Balkan in proti Sredozemskemu morju. Proti komunistični posveti med Ameriko, Italijo, Španijo in Vatikanom v Rimu London, 16. febr. m. BVA. Diplomatski urednik »Observerja« pravi, da bosta 17. t. m. z italijansko čezoceansko ladjo »Rex« odpotovala v Evropo posebna Rooseveltova odposlanca Welles in Taylor. Oba bosta prišla skupaj v Rim, Po informacijah imenovanega lista, bo prvo delo obeh Amerik ancev, da se bosta posvetovala v Rimu o komunistični nevarnosti, ki grozi krščanski omiki. List navaja, da bo prišlo do posvetov med Vatikanom, špansko vlado, italijansko vlado in Rooseveltovima odposlancema v Rimu. List pravi dalje, da opažajo živahno izmenjavo misli o komunistični nevarnosti med špansko in italijansko vlado. Na rimskem sestanku bodo podrobno obravnavali odnose med Nemčijo in Rusijo. Od nikoder pa ni mogoče izvedeti, če bo kateri od obeh Rooseveltovih odposlancev obiskal tudi Moskva Napovedi o bližnjem obisku romunskega kralja Karola v Rimu Italija posreduje tudi med Madžari in Romunijo Rim, 16. febr. m. V Rim je dopotoval voditelj romunske mladine Sidorovici, Njegov obisk spravljajo v zvezo z beneškim sestankom med italijanskim in madžarskim zunanjim ministrom ter z bel-grajsko konferenco držav Balkanskega sporazuma. Trdijo, da skuša italijanska politika razširiti svoj vpliv na Balkan in Podonavje. Doslej je delovala Italija povečini v Belgradu in Budimpešti za zbli-žanje Jugoslavije in Madžarske. Ker pa v Rimu mislijo, da so danes najbolj kočljivi odnošaji med Madžarsko in Romunijo, bo odslej Italija še bolj' Opomini turškega tiska: posredovala in vplivala, da bi prišlo čimprej do rešitve vseh madžarsko-romunskih spornih vprašanj. Zatrjujejo, da trajajo že delj časa pogajanja med Rimom in Bukarešto za obisk romunskega zunanjega ministra Gafenca v Rimu, kakor je to napovedal v enem izmed svojih zadnjih člnakov že znani časnikar Virginio Gayda. Isti krogi trdijo, da bo Gafencu prišel v začetku marca v Rim in bo pripravil vse za uradni obisk romunskega kralja Karola v Rimu. Ta obisk bi bil v prvi polovici aprila. Turčija mora biti spomladi pripravljena na vojno! Ker se ne splača napad na zahodu sili Nemčija Sovjete na naskok v Aziji Carigrad, 16. febr. o. Današnji turški tisk prinaša članke, v katerih opominja turško ljudstvo, naj bo pripravljeno spomladi na vojno. Ti članki so za trdno pisani po višjem naročilu in je treba v njih videti namen vlade, da počasi pripravi ljudstvo za morebitni vojni spopad, pri katerem bi pomagala tudi Turčija. Dosedanji potek vojnih dogodkov kaže, da bi kmaln utegnile biti ogrožene pravice in koristi Turčije ter njena samostojnost sama. Turško ljudstvo mora na to možnost biti pripravljeno. Listi podpirajo svoje napovedi in opomine Sovjetski napadi na Karelijski ožini popuščajo Strašno poroči lo očividca o 16 dnevni sovjetski ofenzivi Finci so ponoči osvojili večino izgubljenih postojank Helsinki, 15. febr. Havas. V finskih vojaških krogih izjavljajo, da sovjetske žete ne bodo mogle dolgo nadaljevati e napadi na Mannerlieimovo črto. Ti napadi so bili izvedeni skrajno srdito, toda opažajo že precejšno utrujenost. Včeraj se j© videlo, da napadi popuščajo. Snoči so sovjetske čete z obupnimi napori poskušale prebiti Mannerheitnovo črto na severnem delu Karelijske ožine, kjer reka Tajpala loči obe armadi. Sovjetski topovski ogenj pri Sumi je izredno močan. Sovjeti mečejo na finske^ vrste bombe v ogromnem številu. Finske baterije pri Bjerkcju so obstreljevale včeraj tudi kraje, kjer se zbirajo sovjetske čete za črtami. Potrjujejo vesti, da so Finci spet zasedli več postojank, ki so jih bili Sovjeti že zavzeli, pa so bili prisiljeni odstopiti nekatere druge položaje Sovjetom. Finci so uničili 13 sovjetskih tankov. PriMuoksenu so Sovjeti izgubili čez tisoč mož. Snočnje poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi: »Na Karelijski ožini se nadaljujejo napadi sovražnika na vsem bojišču. Na obali finskega zaliva je poskušal sovražnik prodreti po ledu; toda bil je povsod odbit. Na odseku pri Sirnimi so finske čete uspešno odbile vse sovražne napade. Napad po zaledenelem ozemlju proti Muolajerviju, je prinesel zgubo tisoč sovražnih vojakov in uničenje n tankov. Na odseku med Muolajervijein in Vuoksenom so bili odbiti vsi zapovrstni sovražni napadi. Zajeta sta brla dva popolnoma ohranjena tanka Proti Tajpale je trajal napad ves dan. Sovražnik je bil odbit in je izgubil 2500 vojakov. Severnovzhodno od Ladoškega jezera so bili sovražni napadi od- biti, finske čete pa so uničile kolono 100 vojakov. Pri Kuhni so naše čete uničile več sovražnih oddelkov. Te izgube cenijo na 300 mož. Na ostalih bojiščih ni nič posebnega. Obrežne baterije so napadle sovražnika, ki je skušal po ledu prodreti proti Karelijski ožini. Sovražnik je imel velike izgube. Finsko letalo se je z uspehom udeleževalo boja proti sovražnim letalom. Ponoči so letala uspešno bombardirala sovražne naskakovalne odelke, prednje postojanke in skladišča. Finski častnik, ki se je včeraj vrnil v Helsinki, je pripovedoval dopisniku poročevalske agencije »United Press« o bojih na Karelijski ožini takole: »Finska vojska je sovražniku zlasti pri Sumi prizadela strašne izgube. To so bili najhujši boji in največje izgube v sedanji vojni. Nezasedeno ozemlje _ med finskimi postojankami in med sovjetskimi jarki je pri Sumi na debelo pokrito z mrtvimi ruskimi vojaki. Na tem delu ne morejo Sovjeti več napadati s tanki, ker jim v krvi in zmečkanem mesu drsi. Če hočejo Sovjeti napadati e tanki, morajo bresti po zmečkanem mesu in krvi. Kako siloviti so bili sovjetski napadi pri Sumi te dni, kaže dejstvo, da je v eni uri padlo na naše postojanke 20.000 granat. Ko so Rusi nehali streljati smo mi ždeli, kakor da je vse mrtvo, dokler nam niso tanki in ruski oddelki prišli čisto blizu. Tedaj pa so se oglasile naše strojnice in pokosi h vse, kar jim je prišlo na doseg. Da so naše izgube pri tem strašnem obstreljevanju bile tako majhne, se moramo zahvaliti samo dobrim utrdbam ter skrbno zakrinkanim postojankam, ki jih sovjetski opazovalci niso mogli zaslediti. Pred dnevoma se nam je posrečilo prisiliti s tem, da prihaja nemška vojska v Rusijo, da Rusija naglo dela utrdbe na Kavkazu ter pripravlja oporišča za napad. Ni dvomiti, da Nemčija sili Rusijo, da bi spomladi začela z napadalno akcijo, ali v južnovzhodni Evropi, ali pa v Prednji Aziji. Na obeh krajih bi bila ta akcija naperjena proti Turčiji, ki se Sovjetom ni hotela nkloniti. Po sodbi turškega tiska sili Nemčija Rusijo na vojno zaradi tega, ker je prepričana, da bi vojna z Rusijo izmozgala Anglijo in Francijo, katerima bi potem Nemčija narekovala svoj mir. Plačala pa naj bi ta mir Rusija. Nemški vojaški voditelji so prišli do spoznanja, da bi naskok na zahodu ne prinesel uspeha, ki bi bil vreden žrtev, kakršne tak napad zahteva. Zaradi tega hoče Nemčija poslati v boj Sovjete. Njihova prva naloga naj bi bila, zlomiti Turčijo ter odpreti pot sebi in Nemcem v Azijo. Toda Turčija se te nevarnosti zaveda in zavedajo se je njeni zavezniki Angleži in Francozi, ki so zaradi tega zbrali na bližnjem Vzhodu mogočno armado. Turško ljudstvo pa se mora na nevarnost pripraviti z vsemi svojimi silami. Poveljnik velike holandske ladje »Burgerdjik«, ki jo je potopila nemška podmornica, je ob prihodu domov izjavila, da je bila ladja potopljena brez razloga in brez potrebe. Nemška prosvetna organizacija »Kraft durch Freude« je priredila za delavstvo velikih kemičnih tovarn v Leverkusenu, koncert jugoslovanske godbe. Prevoz 30.000 vojakov iz Avstralije v Egipt je največji pomorski prevoz v zgodovini in priča, da Anglija in Francija popolnoma obvladujeta morja, sodijo angleški listi ob tem dogodku. k molku daljnometne sovjetske topove, ki so 14 dni obstreljevali Vibourg. pri Summi smo tudi uporabili nekaj sovjetskih tankov, ki so padli v naše roke in smo jih takoj obrnili proti Sovjetom. Včeraj smo bili tudi priča presenet-ljvega dogodka, da se je neki sovjetski letalski oddelek nad našimi črtami obrnil proti svojim tovarišem in se spopadel v zraku z njimi. Rdeči letalci so sami zbili en bombnik, ki je padel za naše postojanke. Helsinki, 16. febr. o. Jutranja poročila pravijo, da so Finci z nenadnim nočnim napadom, pri katerem je sodelovalo tudi letalstvo, osvojili večino prednjih postojank, iz katerih so se bili včeraj pri Summi umaknili. Ob reki Tai-pali so odbili napad dveh rdečih divizij, ki sta skušali za vsako ceno predreti finske obrambne črte. Včeraj je bilo sestreljenih 16 rdečih letal. Vesti 16. februarja Predsednik združenih držav, Rorsevelt, se je včeraj ukrcal na vojno ladjo »Tuscaloosa« in bo z njo nekaj časa križaril po Atlantskem morju. Zdi se, da bo to potovanje izkoristil za brezžične razgovore z angleško, francosko in italijansko vlado. Neka angleška križarka je včeraj potopila spet eno nemško podmornico. To je peta podmornica, izgubljena ta teden. 30.000 delavcev mora kidati sneg po newyor-ških ulicah. Snežni .viharji, ki divjajo več dni v vseh severnih pokrajinah Zedinjenih držav že 48 ur, so povzročili veliko škodo. Število smrtnih žrtev je doseglo 60. V samem Newyorku je umrlo 15 ljudi. Število ranjenih znaša več sto. Zaradi ogromnih ovir je prekinjen promet v mnogih krajih Severne Amerike, posebno v Novi Angliji. Vodja Nemčije Hitler je naročil ministru za delo dr. Leyu, naj izvede obširno zavarovanje nemškega naroda za primer starosti. Hitler pravi v svojem pismu, da mora novi zakon o starostnem zavarovanju spominjati za večne čase nemški narod na skupno borbo za svobodo, neodvisnost velike nemške države. Sv. oče Pij XII je sprejel včeraj zastopnika argentinskega vojaškega odposlanstva, ki odhaja iz Evrope. V nagovoiu jim je poudaril željo, da bi Kristusov križ spet zavladal nad Evropo. Vodstvo ruske komunistične stranke je odložilo letni zbor osrednjega odbora, ki bi se moral sniti konec februarja. Razlogi za odlog so v tem, da so pokrajinski zbori komunistične stranke pokazali silno nezadovoljstvo nad zunanjepolitičnim, notranjim in vojaškim položajem Sovjetske Rusije po sklepu pogodbe z Nemčijo in po začetku vojne s Finsko. Vodstvo stranke se boji, da ne bi na seji glavnega odbora prišlo do razdorov. Voditelj nemških cestnih del, general Todt, se je vrnil s svoje poti po Kavkazu, kjer je pregledal ozemlje, na katerem naj bi Nemci začeli graditi za Rusijo 11 avtomobilskih cest — poroča »Pariš Soir«. Angleški vojni minister Stanley je včeraj pregledoval angleške čete v prednjih jarkih francoskega bojišča. James Roosevelt — najstarejši sin predsednika Roosevelta, se bo ločil od žene na njeno zahtevo. Stvar je vzbudila veliko pozornost, ker je Roosevelt eden vodilnih mož ameriške filmske industrije. Do silovite eksplozije je prišlo v kolumbijski prestolnici Bogoti, kjer je zletela v zrak osrednja državna smodnišnica. Neki delavec je po neprevidnosti spustil na tla zaboj razstreliva in povzročil eksplozijo, ki je zahtevala veliko mrtvih in ranjenih. Anglija je trdno odločena s vso silo odgovoriti na napade nemških letal, ki bombardirajo angleške ribiške ladje ter streljajo na mornarje a strojnicami, je izjavil pravosodni minister John Simon. 13 kg bankovcev so odnesli neznani vlomilci iz blagajne na letališču Caracas v Venezueli. V blagajni je bilo 300.000 dolarjev, ki bi jih letalo moralo odpeljati neki petrolejski družbi »Standart Oik. Zaradi tatvine so prijeli dva ameriška uradnika na letališču. Maršal Ooring, voditelj nemškega vojnega gospodarstva, je imel snoči velik govor o nemških gospodarskih potrebah v vojni. Dejal je. da je upanje za uspeh angleške blokade majhno, ker so temelji nemškega gospodarstva trdni. V gospodarskem boju Nemčiji nihče nič ne more, pač pa so v zadregi Angleži, ki bodo morali zdaj vpeljati nakaznice za živila. Nemčija ima 7 milijonov ton žita v skladiščih, angleške žitne zaloge pa počivajo na dnu morja. Maršal je napovedal zvišanje cen mleku in maslu ter končal svoj govor: »Treba bo še bolj stisniti pas, a zmaga je naša.« V severnih evropskih driavah z velikim zanima- njem spremljajo obisk ameriškega veleposlanika iz Moskve, Steinhardta, po baltiških državah. Njegovo potovanje je v zvezi s sovjetskimi pripravami proti tem državam, kakor je bilo v jeseni njegovo potovanje na Finsko. Švedsko in Norveško. Angleška vlada ne bo nikdar dovolila letalskih napadov na ženske in otroke in na civilno prebivalstvo, je še enkrat poudaril ministrski predsednik Chamberlain včeraj v poslanski zbornici. V ameriških krogih vlada veliko razburjenje za- radi sporočila nemške vlade, da bodo nemške podmornice potopile vsako ameriško ladjo, ki bi šla v kako angleško kontrolno pristanišče na pregled. Ameriške ladje po zakonu o nevtralnosti ne smejo voziti tihotapskega blaga in ne pluti v angleška pristanišča. Če bo Nemčija res začela potapljati ameriške ladje, naj se spomni, kaj je privedlo do vstopa Amerike v svetovno vojno na strani Anglije in Francije. Tako pišejo ameriški listi. Usoda sovjetskih ranjencev na karelijskem bojišču je strašna, zakaj večina ranjencev obleži brez pomoči in zmrzne, ali pa jih pomečkajo lastni tanki, je povedal neki švedski zdravnik prostovoljec, ki se je vrnil s karelijskega bojišča. Strahoviti plazovi v Dalmaciji Strahovita nesreča pri Tomislav gradu Split, 16. febr j. l>. Tomislav grada porogajo o strašni nesreči, ki se je dogodila v bližnjih vaseh. Mnogo ljudi je izgubilo življenje. Porušenih pa je tudi več hiš. Snežni plazovi z bližnjih hribov so se zgrnili nad vasi Cebarevi, Kovači, Dol, Brišnik, Oir.or in Borčane. Ubitih je bilo v teh vaseh 11 ljudi, in sicer dva moška, sedem žensk in dva otroka. Poleg hiš je plaz uničil tudi več staj z živino vred. V vasi Borčane je zasul hišo kmeta Petra Špikiča, pet ljudi, ki so bili v hiši, je plaz usmrtil. Zraven Danilovgrada so se vsuli plazovi na dve hiši, pri čemer sta bili ubiti dve deklici. Vse vasi so ostale brez hrane, mnotri drusi liud;e na brez strehe Strah na gradu Sijajna burka Renč Clairora umetnina BOMBA SMEHA! KINO UNION, tel. 22-21 ] Zborovanje letalskega kluba „Naša krila" Snoči je bil v prostorih Avtomobilskega kluba v Kazini občni zbor Oblastnega odbora Aerokluba »Naša krila« v Ljubljani. Delo, ki ea Aeroklub vrši, je zlasti danes važno, in prav Bi bilo, če bi bil deležen pozornosti, posebno pa podpore na višjih mestin. In to zaradi pomembnosti naloge same in zaradi požrtvovalnosti, s katero so se ljudje zagrizli v delo, katerega važnosti in pomembnosti se dobro zavedajo. Iz poročil smo videli, da je klub svojo nalogo v polni meri izvršil ter izrabil vse možnosti, da se je delo nemoteno in uspešno nadaljevalo. Predsednik dr. Orel je skupščino otvoril ter pozdravil navzoče, tako zastopnika banovine banskega svetnika Pokljukarja in zastopnika mestne občine gosp. polk. Andrejko, in v lepem nagovoru razgrnil klubovo delo in cilj: krepitev našega narodnega letalstva. Nagel razvoj letalstva je postavil narode pred nove naloge. Močno zračno brodovje in zadostno število dobro izvežbnnih pilotov je najboljše jain-Jtvo za varnost državnih meja. Naše letalstvo je sicer še mlado in številčno ne doseza letalstva drugih držav, razpolaga pa s sposobnimi, ipretnimi in pogumnimi letalci. Pod krili Aerokluba se zbira in organizira v podmladku mladina, da z izdelovanjem letalskih modelov dobi »snovne pojme o letalih, zlasti pa da se v mladih srcih budi želja postati pilot. Klub je v ta namen priredil številne prireditve in tečaje. Iz tajniškega poročila g. Osane posnemamo, da se je pilotska šola povečala, ker se je po-rečalo tudi zanimanje za pilotažo. Mnogo dela io dali krajevni odbori, ki jim primanjkuje iredstev. Oblastni odbor bi jim prav rad ustregel, če bi ne bil povsem odvisen od višjih mest ter more pomagati tudi samo iz omejenih sredstev. Poleg tega pa je bila dana subvencija proti obvezi, da se doseže predpisane uspehe in da je šlo delo v to smer. Obilo dela so dale prireditve ter meetingi po deželi in veliki mee- ting v Ljubljani v začetku avgusta lanskega leta. Glede na živahno delo na Blokah se je tudi upravno poslovanje inočuo povečalo. Mednarodne konference v Varšavi meseca maja se je udeležil g. dr. A. Kuhelj, mednarodne tekme modelarjev v Londonu pa g. čenčič. Za blagajnikom g. Hribarjem je podal poročilo g. dr. Rape za motorno sekcijo. Bilo je 12 prireditev. Na teh prireditvah in ob priložnostnih poletih za pasažirje na ljubljanskem letališču je bilo v sezoni 1542 poletov, občinstva pa je bilo ca. 67.000. Vse to delo je bilo izvršeno s subvencijo, ki je znašala 5,8% od subvencije, dodeljene Belgradu, Zagrebu in Mariboru. Naše delo pa je bilo v efektu neprimerno večje. Belgrad in Zagreb skupaj sta imela na svojih prireditvah 36.000 občinstva in 1458 zražnih poletov.^ Sekcija za trenažo jc bila sicer skromno dotirana, izvršenih pa je bilo 694 poletov. Pilotska šola je sprejela 19 gojencev, od katerih jih je končalo šolo 16. Za bodoče ima sekcija dober leteči park in nekaj prihrankov, tako da bo tudi v letu 1940 lahko prednjitčila. Za modelarsko sekcijo je poročal g. čenčič, ki se je udeležil tekem v Lonaonu. Med drugim je omenil, da se jc pokazala potreba, da vsak letalec vsaj v glavnem pozna gradnjo letala. Podmladkov je 8, tečajev pa je bilo 30. Tekme so bile 3, razstave tudi 3. Najlepša razstava je bila podmladka meščanske šole v Št. Vidu. — Omenil je knjigo prof. Andreja o letalstvu, ki je prva taka knjiga pri nas in ki čaka, da bi izšla. Po poročilu jadralne sekcije, za katero jo poročal g. Matjel in ki je bila, ravno tako v polnem delu kakor ostale, so bile volitve upravnega in nadzornega odbora, ki je ostal v glavnem isti. Sledile so volitve delegatov za občni zbor delegatov osrednje uprave v Belgradu, nakar je predsednik z vzklikom: Pojdimo na delo! oučni zbor zaključil. Ljubljana od včeraj do danes Od 1. aprila bo hrvaška banovina samostojno ftnančno poslovala Zagreb, 16. febr. J. Hrvaški ban dr. Subalič se je v Zagrebu pogajal glede pospešitve prenosa poslov lz notranjega ministrstva na banovino Hrvatsko, zlasti pa za ureditev prenosa finančnih poslov. V Zagrebu pravijo, da je bilo vprašanje rešeno tako, da bo banovina Hrvatska začela samostojno poslovati, kar se tiče financ, 1. aprila. V Zagrebu so preračun izdatkov banovine že izdelali, sedaj pa tečejo pogajanja med Belgradom in Zagrebom za razdelitev državnih dohodkov, da bo mogla banovina z delom teh dohodkov kriti svoje izdatke. Pravijo pa, da banovina Hrvatska ne bo vpeljala nobenih novih dajatev ali davkov. Stališče Madžarov do JRZ Belgrad, 16. febr. j. V Senti so imeli tamkajšnji Madžari političen sestanek, na katerem je govoril njihov veljak dr. Deak. Poudarjal je vlogo madžarske manjšine v notranjepolitični borbi in rekel, da so nekateri vrgli med Madžare geslo o vojvodinski avtonomiji, toda nihče ni točno opredelil vsebine lega pojma. Tako geslo torej nima posebnega pomena, ker niti dr. Maček ne zahteva avtonomije Vojvodine. Zato naj bodo tisti politiki, ki sodelujejo s HSS, previdni. Madžari morajo postaviti svoje pravice na temelje državnih zakonov in mednarodnih pogodb, s katerimi so zajamčene pravice madžarske manjšine. Madžari lahko izbirajo dve poti, namreč med HSS in JRZ. Treba je presoditi, kaj je boljše in bolj koristno. Vsekakor da JRZ oziroma sedanja vlada. Sedaj je namreč možno, da si izposlujejo od vlade več koncesij, je končal dr. Deak. Hodferova smola Bihal, 16. febr. J. Jugoslovenarslti »prerok« Hodjera nima sreče, kadar oznanja svoj nauk. Včeraj je imel v Bihaču svoje zborovanje, na katerem Je obravnaval na žolčen način, kakor le on zna, sporazum med Srbi in Hrvati. Rekel je ogorčen, da sta Maček in Cvetkovič uničila državo, ker sta postavila med Hrvate in Srbe močno pre-grajo. Napadal je ostro tudi dr. Korošca. Končno je imenoval vse navedene politike »mesaroše«. — Cim je Imenoval v tej zvezi imeni politikov, ki sta sklenila sporazum, so zborovalci začeli vzklikati za dr. Mačka in Cvetkoviča in za sporazum. Hodjera je tako grešno vedenje občinstva do njega in njegovih naukov tako razburilo, da je prekinil govor in odšel. — V Bihaču pravijo, da eo Hodjeru hvaležni za zabavo. Pogreb orožnika Medena Celje, 15. februarja. Današnji pogreb pokojnega orožnika Medena Janeza v St. Jurju ob Taboru je pokazal, kako visoko ceni naše ljudstvo tiste, ki so v prvi vrsti poklicani, da delajo v korist naroda in države in s tem postavljajo v nevarnost svoje življenje — kakor je to storil pokojni Janez Meden. Množice ljudstva iz vseh krajev Savinjske doline, zlasti pa iz krajev, kjer je pokojni Janez služboval, so prišle izkazat svoje spoštovanje fantu, ki je padel pod zločinsko roko, dalje zastopniki oblasti, Mede-novi predstojniki in tovariši. Pokojnega Janeza Medena so že včeraj odpeljali iz Celja v Kaplo pri Št. Jurju ob Taboru na dom njegove zaročenke, s katero bi se moral v kratkem poročiti. Danes ob 9 dopoldne se je zbrala pred Žilnikovo hišo množica ljudstva. Pred hišo so zapeli pevci moškega zbora iz Gotovelj pri 2a!cu, pokojnikovi tovariši, žalostinko »Vigred se povrnec. Krsto pokojnega so nosili njegovi tovariši iz Celja, za njo pa so stopali orožniški poveljnik major Vindakijevič Štefan, okrajni pod-načelnik dr. Otrin in policijska nadzornika Zavec in Potokar, pokojnikovi sestri in brat ter drugo sorodstvo iz Begunj ter množica ljudstva. Ob 10 je bila v župni cerkvi sv. maša in žalni obredi, katere je opravil domači župnik Pečnak. Pevski zbor je zapel v cerkvi žalostinko »Človek, glej«, nakar se je razvil sprevod iz cerkve na župnijsko pokopališče. Vsem udeležencem pogreba bodo ostale v spominu krasne poslovilne besede župnika Pečnaka pri odprtem grobu. Župnik je z lepimi besedami poudaril odgovorno službo orožnika, ki je v vedni nevarnosti za svoje življenje. Prosil je Boga, da bi bil pokojnemu Janezu milosten Sodnik in da bo Janez tudi svojemu morilcu izprosil milost kesanja nad svojim groznim zločinom. Major Vindakijevič je s svojim ganljivim go vorom orisal pokojnikovo vzorno in vestno službovanje in se poslovil v imenu njegovih tovarišev z obljubo, da bodo delali tako dolgo, da pride pro-sluii morilec v roke pravice. Množica je pokojniku zaklicala trikrat »Slava«, nakar je pevski zbor zapel žalostinko »Zbogom, o prijatelj dragi!«. Z načrtom za preseljevanje Medjimurcev v Slavonijo in Srem se prav resno bavljo Hrvatje. Tako bodo razbremenili pregosto naseljene kraje In poslali nove kmetovalce v kraje, kjer je premalo ljudi, zemlja pa silno rodovitna. Če bodo razmere ugodne, bodo s selitvami začeli že spomladi. Zdaj smo žele izvedeli, kakšnega hudimana so včeruj imeli v Zagrebu. Tokrat so nas pa Hrvatje z »mrazotnim« rekordom temeljito posekah. Na zagrebškem letališču so včeraj namerili nič več in nič manj kakor 31°C! To so pa že salabolsko hude številke, take, kakršne smo brali prejšnji mesec in pa lanskega decembra v poročilih, ki so prihajale s Finskega! Presneto je moralo biti včeraj v Zagrebu »sveže«! V Ljubljani je bilo do zgodnjih popoldanskih ur nebo lepo jasno, kazalo je. da bo tako ostalo prav do večera, pa še čez noč. Ljudje so se že menili, kaj bo jutri, če bo ostalo jasno. Kakšnih —30° C nam ne uide, so govorili. Toda v zgodnjih popoldanskih urah se je nebo kar na lepem začelo mreniti, sonce je obupavalo in že po kratkem času in brezuspešnem boju z oblaki izginilo za sivo zaveso. Vse je kazalo, da bomo dobili nagel vremenski obrat. Tudi temperatura jo je sekala po svoje. Zjtuaj je meteorološka v našem mestu namerila —21.2° C. Dopoldneva se je temperatura dvignila na —13° Celzija, zgodaj popoldne pa smo imeli celo samo —8° C. Naglo sc je torej dvigalo živo srebro. Proti večeru pa se je nenadoma visoko gori na nebu javil močan veter, ki je razstrgal oblačno prestiralo ter osvobodil luno »Šajna«. Ponoči je sijala svetlo in tudi zvezde so bile prav razločne. Temperatura je spet začela padati, tako da je že v večernih urah prišla na —13° C, do jutra pa je živo srebro v termometru še vedno padalo, tako da smo davi namerili v Ljubljani —19° C. Nekoliko se je to že poznalo, precej »gorkejše« se nam je zdelo kakor včeraj. V Mariboru so imeli še zmerom —24° C. Z izjemo Zagreba in obmorskih mest, kjer so imeli prav znatno »podničeJsko« temperaturo, je mraz danes povsod kolikor toliko odnehal. Davi je posijalo sonce, kaže pa, da se ne bo moglo doleo držati, ker se je nebo spet začelo oblačiti. Nekateri napovedujejo novo vremensko spremembo (kakor so jo bili tudi že pred dnevi) in pravijo, da utegnemo že v kralkem spet dobiti sneg, če ne celo dež. Po Ljubljani še vedno nakladajo sneg, saj se ponekod po ulicah še vedno Šopirijo mogočne snežne trdnjave, Izza katerih človek komaj vidi na drugo plat ceste. Kakor kaže, se bo zdaj topil bolj nerad, saj je struga Ljubljanice kar v celem zamrznila. Po Ljubljanici se drsajo S šentjakobskega mosta je človek včeraj lahko opazoval romantičen prizor. Po zamrzli strugi sta se -drsala dva fantiča, lepo brezskrbno in veselo, čeprav je bila v sredini struge letna plast Še močno tenka. Vsakovrstne norčije sta počela, kakor jih pač že potuhtajo otroci. Kmalu se je nabralo nekaj gledalcev, ki so lahko brezplačno prisostvovali tej drsalni produkciji, za katero ni bilo po časopisih prav nobene reklame. Lepo reč smo učakali! Ljubljanica je docela zamrznila, tako da se lahko hodijo nanjo drsat mestni otroci. Fantiča sto nekje zapazila žele/no lestvo, ki pelje navzdol do strupe, pa sta se spustila in preskusila, kako trden je že led Ko sta se prepričala, da je dovolj trden, sta se začela brezskrbno drsati. Njuno veselje pa ni trajalo dolgo. Kmalu se je prikazal stražnik, ki se jima je zagrozil in ju spodil iz struge na breg. Prav je naredil, kajti sreda struge je imela včeraj še pretenek led kakor se je dalo opaziti ob pogledu z mostu v vodo, kjer so je še prav lepo poznalo vrvran je. Danes pa je tudi sreda struge že trdno za-mrzla. Seveda pa s to našo ugotovitvijo še ni rečeno, da bi se zdaj otroci smeli drsati po Ljubljanici! Kar lepo na bregu naj ostanejo! Sredi ceste jie zmrznil Sedanji hudi mraz je povzročil ?e precej nerodnosti in sitnosti povsod. Dan za dnem prihajajo vesti o novih nesrečah. Iz marsikaterega kraja so tudi že prišle vesti, da je ta ali oni zmrznil, zlasti tam, kjer so med posameznimi kraji večje razdalje. Taka vest je prispela danes zjutraj tudi z Lesnega brda tam pri Ilorjulu. Davi, ko so se navsezgodaj odpravljali delavci na jutranji vlak, so sredi ceste še v poltemi zagledali nekaj črnega. Pristopili so in pogledali, in z grozo spoznali ,da gre za človeka. Sklonili so se in ležečega stresli, človek pa se ni zganil, trdo je omahnil nazaj — bil je mrtev, zmrzel. Ko je šel prot: domu, je na Eotu omagal, hotel se je odpočiti pa ga je do-itela smrt. Delavci so v njem spoznali obče-znanega posestnika z Lesnega brda, Karla Po-trebuježa. Pokojni je bil vedrega in prijetnege značaja. Bil je star šele okrog petdeset let. S preprogami Je ciganll I udi Lepega ptička so te dni na prošnjo ljubljanske policije pripeljali iz Zagreba v naše mesto. Gre za Bosanca M. S., ki je prodajal okrog po deželi preproge kakor jih prodaja mnogo njegovih rojakov. Lansko leto oktobra meseca je na Jesenicah in v Ljubljani razvil nenavadno »delavnost«. Dejal si je, čemu člo- vek ne bi na lahek nain prišel do denarja, — pa je začel prodajati ponarejene perzijske preproge, ki so bile napravljene tako dobro, da jih je kar težko ločiti od pristnih, močno dragocenih perzijskih preprog. Marsikakšne take »perzijske« preproge se je na lahak način iznebil, in marsikakšen »jurček« se je znašel na »ta konto« v njegovem žepu. Ljudje so mu zaupali in kupovali »perzijske« preproge, — saj jih je res težko ločiti od pristnih — pa tudi M. S. je znal za svoj posel in za preproge govoriti nadvse imenitno, prav kakor zna večina naših južnih bratov. Na Jesenicah ie za eno »perzijsko« preprogo dobil od neke gospe štiri tisoč dinarjev in 2S0 holandskih goldinarjev. Pa tudi v Ljubljani je našel nekega trgovca, kateremu je za težke, trikrat pretežke denarce prodal štiri »perzijske« preproge. Tisti, ki so od njega te preproge kupili, so dejansko že zdavna obupali, da bi še kdaj našli kakšno sled za tem sleparjem Vdali so se v božjo voljo in že preboleli brez potrebe in koristi zapravljene. tisočake. Toda pokazalo se je drugače. Možaka je najprej zgrabila zagrebška policija, ki go je zdaj nekoliko »posodila« še ljubljanski, da ga bo malo podrobnejše izprašala. Rezervni častniki so zborovali V Kazini je bilo snoči zborovanje rezervnih oficirjev, ki so ga udeležili rezervni oficirji v velikem številu in brigadni general Jovo Kuharičič, ki je zastopal komandanta divizijske oblasti. Po poročilih odbornikov o delu uprave je bila sprejeta resolucija, v kateri združenje rezervnih oficirjev ugotavlja, da je ves naš narod trden in nezlomljiv v odločnosti za obrambo domovine, da so vedno pripravljeni rezervni oficirji izpolniti dolžnosti do kralja in domovine ter da bodo nadaljevali svoja prizadevanja, da bi se v sedanjih trenutkih usodopolnih odločitev zdrave narodne sile združile v skupnem delu za duhovno pripravo in gmotno usposobljenje naroda in vojske za velike naloge bodočnosti. Zbor se zahvaljuje ministru vojske in mornarice armijskemu generalu g. M. Nediču za ogromne in uspešne reforme, s katerimi je postavil rezervne oficirje na mesta, ki jim pripadajo in jim omogočil napredek pri strokovni izobrazbi. Prav tako se zbor zahvaljuje komandantu dravske divizijske oblasti divizijskemu generalu V. Drag. Stefanoviču za vsestransko razumevanje in podporo ter aktivnim oficirjem, ki svoj prosti čas posvečajo izobrazbi rezervnih oficirjev. Zbor naroča upravi podbora, da skupno s sre-dišno upravo vztrajno in odločno nadaljuje svojo akcijo, da se nredi gmotni položaj rezervnih oficirjev in njihovih družin v primeru vežb in mobilizacije ter da se tudi gMe prejemkov v vsem izenačijo z aktivnimi oficirji, s katerimi so izenačeni no svoii dolžnosti. Nato je bil izvoljen nov upravni odbor katerega predsednik je ostal še naprej inž. Bevc. ZasBedovanfe morščca Haceta Tisoč din nagrade za razbojnikovo glavo je dat neki škofjeločan. Orožniki in policijski agenti so kljub strupenemu mrazu (—20 do —24 stopinj Celzija) noč in dan zasledovali morilca, ki pa se je najbrž umaknil v 6meri proti Zagorju ali pa morda celo proti Kamniku. Več orožnikov se je moralo danes zaradi hudih ozeblin, ki so jih dobili pri zasledovanju morilca, zateči k zdravniku. Včeraj in danes se je prijavilo oblastem še večje število mož in lantov, ki oboroženi pomagajo pri zasledovanju Haceta. Vsekakor je skoraj gotovo, da se je morilec pri sedanjem hudem mrazu zatekel h kakšnim ljudem, pri katerih se skriva, zato je potrebno, da se razpiše na njegovo glavo izdatna nagrada. Danes dopoldne bodo krošnjarja Dunjaka soočili z gostilničarko v »Gozdni restavraciji« v Celju. Ugotovljeno je bilo namreč, da je bil Hace na pustni torek v tej restavraciji, in sicer najbrž z Dunjakom. Njegov sostununuec, krošnjar Mato Antunovič, zelo obremenjuje Dunjaka, češ da on ve, kje je pisalni stroj, ki je bil ukraden v Zanggerjevi pisarni. Za Ifkvidaciio SUZOR-ja Zagreb. 16. febr. j. Zagrebška Delavska zbornica in Hrvatska delavska zveza sta postavili predlog, da se OUZD likvidira, namesto te centralistične ustanove pa naj se Imenuje posebno ravnateljstvo, k' bi izvedlo preosnovo tega urada In ustanovilo tri avtonomne blagajne delavskega zavarovanja za področje banovine Hrvatske, za Slovenijo in za Srbijo. Ta predlog sta imenovani organizaciji predložili socialnemu ministru. Upajo, da l>o predlog sprejet In da se bo tako ukinilo delovanje Osrednjega urada, ki ni bil drugega kakor coklja v socialnem zavarovanju, vrh tega pa je ta urad požrl velik del dohodkov socialneg.t delavskega zavarovanja. 20 Smrt vznemirja Craigley College Čutila je, da JI odnekod grozi nevarnost. Nekaj trenutkov kasneje ao «2 spet začele klavirske ure. Vrsta je prišla na De-reka Pamberleya. Kakor je bil ta fant sicer neroden in trde glave, pa je bil v glasbi skoraj genialen. Sofija je le s težavo delala z njim, saj jo Je daleč posekal po muzikalnosti in po čustvenosti. . Toda Paroberley Je bil danes razburjen in ni nehal povpraševati po Moseju starejšem. Ko 6e je spomnila, da tudi on 6pi v spaHci »B«, se je Sofija odločila, da bo na njem preizkusila svojo novo vlogo. »Torej zares niste ničesar videli v spalnici?« ga je vprašala. Stala Je ob klavirju in gledala razmrše-ne, skoraj bele lase tega napolI idiota. »Hm... Nič, gospodična Dodd. Toda vedel sem, da ta... da se mora nekaj takega pripetiti,« Njegove blede oči so se ustavile na bo-fijlnih Tičih. »Zakaj? Kaj hočete s tem povedati?« »Mose je bi .. bil poreden, gospodična Dodd.« . »O! Ne smete tako govoriti!« ga )e precej slabo branila Sofija. »Saj hočete reči le, da ga niste imeli radi, kajne?« »Ime... imet: ga rad?« Derek je vstal in Sofija je opazila, da je bil večji od nje »Jaz ..jaz ... jaz sem ga sovražil.« V obrazu tega otroka je Bilo nekaj divjaškega, primitivnega, ko je še z večjo muko kakor kdaj prej jecljal te besede. In še preden ga je mogla Sofija zadržati, se je spustil v obširno in nepovezano pripovedovanje. Pamberley je strašno ljubil živali in poljske cvetlice. Sofija je to_ vedela in je razumela iz njegovih besedi, da je sovražil dvojčka zaradi njunega hladnega opazovanja narave. Oba brata Mošeja sta kradla ptičja jajčeca in ubijala metulje. Davila sta jih, prebadala e iglami in jih zapirala v škatle e steklenimi pokrovi, ki 6ta jih zelo drago plačevala. Oči malega Pamberleya so iMamtele od jeze, ko je to pripovedoval. Samo ubajala 6ta, ta dva Mošeja, in zato je bilo čisto naravno, da je bil konec koncev tudi eden izmed njiju ubit. Tako je zaključil čisto preprosto. Nekoliko preplašena je Sofija pretrgala ta hudournik besed in ga opomnila, da morata vežbatL Deček se je vsedel pred klavir, Njegovi prsti so brzeli čez tipke lahno in sigurno, nato pa je začel z nenavadno silo igrati Chopinov preludij. Čeprav je naredil dosti napak, ga je Sofija poslušala, kakor v zanosu. Kako se je takemu otroku moglo posrečiti, da je lahko izrazil s svojim igranjem toliko čustevI Na otrokovem licu je lahko videla zamaknenje, t njego- vih očeh pa je bilo nekaj divjega, nečloveškega ... Sofija je zmedena pogledala v njegove roke. »Kako močno zapestje ima!« je rekla sama pri sebi. »Roke ima kakor odrasel moški.« Spomnila se je, da je bil mladi Pam-ber!ey edini med učenci, ki je mogel žogo vreči od enega do drugega konca igrišča. Zato jo je prevzel neki nepopisqp strah. Zdelo se ji je, kakor da ima ta godba zvezo z dogodki pretekle noči. Kakor da bi se v njenih možganih začela odpirati neka vrata, vrata, za katerimi bo morda mogla zagledati nekaj strahotnega ... »Nehajtel Nehajte! Dosti Pamberley!« je vzkliknila Sofija in udarila z roko po klavirju: »Učite se skalo!« Deveto poglavje. Spopad. Strah gospoda Dodda se ni uresničil. Nekaj preplašenih mater je res priteklo takoj naslednji dan po žaloigri, da bi dobile pojasnilo. Toda dostojanstvo in samozavest ravnateljeve žene, predvsem pa dejstvo, da je gospa Bernard Mose pustila tvojega pastorka v šoli, je doseglo, da eo tudi one pustile svoje otroke v Craigleyju. Niti sodna preiskava ni vznemirila staršev. ! Sir Willfrid Pamberley je držal besedo: omenjena ni bila niti afera Heller niti MacPheyeva prava dolžnost. Tudi državni tožilec je bil mnenja, da je boljše obdržati ! stvar r tajnosti, ker bi se e javnim raz- pravljanjem potek preiskave samo še bolj zavrl. Sodišče je sprejelo izpoved gospe Blouserjeve in izjavo zdravnika Woodhou-6eja. V razsodbi je bilo rečeno, da je prišlo _ do smrti po nesrečnem naključju, in to je odobrila tudi porota Tako je dan po tihem pogrebu Craig-ley spet zaživel v 6voji običajni prijetni vsakdanjosti. Pravi vzrok smrti, ki jim je iztrgala njihovega tovariša, je oatal za druge dijake skrivnosten, in kinalu jih je samo naziv Mose, namesto Mose mlajši, spoeninjal na žalostni dogodek. Irvin sam ni bil videti posebno žalosten ker io bil izgubil svojega brata. Seveda je bil tudi on zvedel za zgodbo o Hellerjevih. Po kratkem času pa se je že mimo in sam sprehajal po polju z namenom, da bi izpopolnil 6vojo rastlinsko in živalsko zbirko, ki se je bila z dediščino po Eriku že podvojila. Čeprav je pogostokrat na svojih sprehodih srečaval svojo mačeho in MacPheya, pa v tem ni mogel uganiti kakšnega posebnega varnostnega ukrepa. Edelo se mu je čisto naravno, da se zanj bolj brigajo kakor za ostale dijake, ker je bil tudi najbogatejši med njimi. Kar se pa gospoda in gospe Dodd tiče, sta znala vkljub prisotnosti gospe Bernard-Mose, MacPheya in nekaj civilnih policajev, ki 90 se potikali po okolici Craigleyja, drug drugega prepričati, da je bilo vse to konec koncev le neljub dogodek. Običajni Anglež težko soreieme kaj nenavadnega 'za dejstvo Sir Willfrid je neumorno nadaljeval s tvojim delom. Ko ja nazadnje razumel, da obstoji neka ameriška nevarnost, ni bil več sposoben misliti na kaj drugega Postavil 6i je v dolžnost, da bo svoj okraj očistil vseh neželjenih tujcev. Vzel je vse odtise prstov, ki so se poznali na omari za perilo, ugotoviti pa je mogel 6amo prstne odtise gospe Blouser, ki je vanjo vrgla umazane rjuhe, ter MacPheyja, ki je potegnil truplo iz omare in ga odnesel v bolnišnico. Sir Wi!lfrid je zaslišal vse, ki so 6pali prejšnjo noč v šoli, med drugimi tudi monsignora Lucasa. Vsi ti napori so imeli vendar zelo pičel rezultat: utrdilo 6e je samo prepričanje, da j« morilec, če je sploh obstojal, tisto noč spal v ioli. MacPhey je bil predstavljen vsem policajem v okraju. Policajem je bil izdan ukaz, naj bodo pripravljeni, da bodo vratarju pomagali, kadar bo treba. V»ak prišlec v tcm okraju je bil pod strogim policijskim nadzorstvom. Omeniti moramo, da je MacPhey poročal siru Willfridu o Lucasovi pripovedki, toda šef policije je pripovedko v celoti pripisal mladeniški domišljiji in preveč nabasanemu želodcu. Za sivo bolniško strežnico« je imel samo popoln prezir Verjel ie : samo v dejstva, — v očividna dejstva — ki se jih je dalo tudi nadzorovati. Kot bivši častnik je delal »znanstveno« trma6lo na to, da bi pojasnil zločin in preprečil novega. id tu in tam Odposlanstvo trideset muslimanskih veljakov je obiskalo te dni muslimanskega verskega poglavarja in brata pokojnega muslimanskega voditelja dr Mehmeda Spaha reisul-uleraa Fehima Spaha. Odposlanstvo je Fehima Spaha obiskalo zavoljo vesti, da misli on ustanoviti novo politično organizacijo, ki bi bila usmerjena drugače kakor pa politika ministra dr. Džaferja Kulenoviča. Te vesti je Fehim Spaho že sam zanikal, toda odposlanstvo mu je reklo, da ga smatra ne samo za muslimanskega verskega poglavarja, temveč tudi za političnega naslednika dr. Mehmeda Spaha. Iz te izjave uglednih muslimanov bi se dalo vsekakor sklepati, da si hočejo muslimani izbojevati novo politično orientacijo, ker bi se sicer ne dala enostavno razlagati ta akcija in izjava, da smatrajo Fehima Spaha za političnega naslednika pokojnega dr. Mehmeda Spaha. Znano je namreč, da je bil tako po dr. Spahovi smrti minister dr. Džafer Kulenovič izvoljen od muslimanov za političnega naslednika dr. Mehmeda Spaha. Bivii poslanec Mita Dimitrijevil, ki je bil kot član radikalne stranke v prejšnji skupščini večkrat govoril za sporazum s Hrvati, je v zadnjih dneh dvakrat obiskal starega Aca Stanojeviča v Nišu in se z njim pogovarjal o raznih predlogih za združitev vseh radikalov, za kar se poteguje v prvi vrsti predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Mita Dimitrijevič je nekak posredovalec med radikalnimi strujami. Cim se je vrnil v Belgrad, Je Dimitrijevič takoj stopil v stik s svojimi prijatelji, nato pa je obiskal tudi podpredsednika vlade g. dr. Vladka Mačka. Proti sodelovanju s JNS se je izjavil vojvodinski radikalni odbor v Novem Sadu. Predsednik tega odbora dr. Živko Prodanovič je govoril o ponudbi JNS vsem opozicijskim strankam, da bi vse skupno nastopile pri volitvah in vseh političnih akcijah, ki so naperjene proti sporazumu. Taktika JNS je prozorna: nepomembna stranka, ki se pa zna izkazati vedno kot spretna intrigan-tka povsod tam, kjer naj bi se kaj dobrega preprečilo, se hoče obesiti na bolj močno in varno stranko, da bi pri prihodnjih volitvah na ta način prikrila vso tragiko svojega poraza, ki bi bil neizogibna posledica velikih grehov, ki jih je ta stranka zagrešila nad vso državo, zlasti pa nad Hrvati. Dr. Prodanovič je rekel, da skuša JNS razburjati Srbe na Hrvaškem, račun pa naj bi potem plačala Vojvodina (očividno misli dr. Prodanovič s tem povečan apetit Hrvatov po Vojvodini, ki bi nastal nujno, če bi kdo preveč zgagaril na hrvaških tleh). Če bi glavni odbor radikalne stranke sprejel ponudbe JNS, potem bi stopil na trhlo desko, tako je rekel v svoji izjavi dr. Prodanovič. Silno razburjenje je med hrvaškimi gledališkimi igralci povzročil osnutek nove gledališke uredbe za banovino Hrvatsko, katero mislijo v kratkem objaviti. V Zagrebu je odstopil ves odbor igralske stanovske organizacije v znak protesta, ker ni bil povabljen k sestavljanju nove uredbe. Enako razburjenje je zavladalo tudi med igralci v Osijeku. Vsi dolže, da je novi upravnik zagrebškega gledališča dr. Julij Benešič s tajnikom gledališča sestavil osnutek, ki se prav malo ozira na potrebe in želje igralcev. Tako bo to novo nezadovoljstvo znova poostrilo že tako težke od-’ med gledališko upravo in igralci v Zagrebu. 450 vagonov petroleja je pripeljala v Split italijanska dstcrnska ladja »Giuseppina Giraldk. Nafto je prevzela družba Jugoslovanski Shell in ga bo poslala v Daruvar, kjer ima svojo rafinerijo. Poročajo tudi, da bo v kratkem prispela še druga italijanska risternska ladja z nafto. Ker bo petroleja dosti, ne bo kmalu nobenega pomanjkanja, zlasti na deželi, ne več. Rudarska proizvodnja se je lani v naii državi oblulno dvignila. Nakopali so mnogo več premoga in lignita, mnogo več železno rude, bakra, svinca in boksita. Zaradi tega je bila tudi topilniška proizvodnja mnogo večja, enako tudi proizvodnja zemeljskega plina. Dobički so bili dosti večji, ker so bile cene posameznim rudam višje kakor leto prej. Zlasti se je podražil baker, katerega je naša država lani izvozila za 441 milijonov dinarjev. Ostalih rud je bilo prodanih v tujino za okroglo 350 milijonov dinarjev. V nekaterih rudah je bil izvoz zaradi zime in vojne sicer manjši, toda cene so bile dosti boljše. Na Savi, Donavi in Dravi se je ponovno znlel delali led in s tem je ustavljena spet rečna plovba, s katero so komaj pred nekaj dnevi začeli. Hud mraz je pritisnil tudi v ostalih delih države, zlasti pa v vzhodnem delu, kjer piha kosava. Železniški promet je zelo oviran. Večji del avtobusnega prometa je ustavljenega, pa tudi trgi v mestih so zelo slabo založeni z živili, ker kmetje ne prihajajo na trg. Pri Donjem Mila novcu se je Donava spet dvignila in preplavila nadaljnje komplekse zemlje in nov del mesta. Sedaj je zalitih 150 hiš. Iz južnejših krajev pa poročajo o snežnih meteSib in zametih, ki so ponekod visoki tudi po štiri metre. Blizu Peči na skrajnem jug« je sneg zametel na poti štiri avtobuse. Podobnih nezgod je še več, saj poročajo o zametenih vlakih in o drugih prometnih ovirah. Ponovno pa so se pojavili lačni volkovi, ki prihajajo v vasi in koljejo živino. Ljudje so v borbi proti tem zverinam brez moči, se sestradani volkovi ne boje nobene nevarnosti. V kakšni stiski so ponekod ljudje, pa priča poročilo iz Sjenice v Srbiji, kjer so kmetje * svojih streh začeli puliti slamo, da bi prehranili svojo živino, ker jim manjka krme. Zaradi snega Je vsak dovoz onemogočen. Zaradi protizakonitega poviševavfa stanarine je bila kaznovana pred sodiščem v Belgradu hišna posestnica Evgenija Ojorgjevič. Njena nova najemnica je plačevala za stanovanje 1100 dinarjev. Ko pa je izvedela, da Je njen prednik, ki se je novembra izselil, plačeval 150 din manj, je šla stvar prijavit sodišču Tam se je ugotovilo, da j" hišna lastnica povišala najemnino, čeprav zakonski predpisi določajo, da se najemnine za stanovanja In lokale ne smejo poviševati niti za omar. Hišna lastnica Gjorgjevičeva je bila obsojena na 3500 din denarne kazni, obenem pa je morala plačati stroške, da se je objavila ta razsodba v »Službenih novinah«. V Osrednjem uradu ta zavarovanje delavcev v Zagrebu pripravljajo nov osnutek za zaščito delavcev. Prejšnja določila pravijo, da dobiva bolni delavec zdravniško in vsako drugo pomoč 26 tednov, nakar ta pomoč preneha. Odslej naj bi dobival delavec to pomoč 52 tednov, pač pa bi se ukinilo podeljevanje hranarine za prve tri dni bolezni, češ da dobiva delavec po določilih zakona za pivi teden svoje bolezni itak vso plačo od delodajalca. Na ta način misli urad prihraniti precejšnje denarje, ki bi jih porabil za kritje višjih izdatkov v zvezi s podaljšanjem bolniške dobe od 26 na 52 tednov. Premlara! garjevih Kakor je gotovo vsa naša javnost z velikim zanimanjem zasledovala podlistek istoimenskega romana, ki ga je pred kratkem prinašal „Slo venski dom", tem boli z navdušenjem in razumevanjem bo gledala to najidejnejšo socialno delo v filmu. Režija: MIHAEL KERTEZ tvorec lilmov ..Robin Hood”. ..In nastala je novo carstvo" James Caqney, Pot 0' Brien, flnn Sluriden In Mlada hollywoodsKa garda" KINO MATICA, tel. 21*24 Ob 16., 19. in 21. uri Razprava o preračunu tehničnega oddelka Ljubljana, 16. febr. K poročilu načelnika tehničnega oddelka inž. Rueha navajamo še naslednje zanimive podatke: Država je dala za večja sistematska dela na plovnih in splavnih rekah 6.8 milij. din. Skupaj je bilo za hidrotehnična dela na razpolago 11.16 milij. din. Iz banovinskih sredstev je bilo za melioracijska dela na razpolago 3.9 milij. din, iz državnih sredstev pa 1.6 milij, din. Za vodovodna dela je bilo iz banovinskih sredstev na razpolago 1.9 milij. din, iz državnega proračuna 1.2 milij., iz državnega 50 milij. posojila 5.9 milij. din, iz posojila za skupinske vodovode pa 3.7 milij. din. Za banovinska poslopja se letno trošijo znatne vsote, zlasti mnogo zahteva preureditev v banski palači, katero je treba izdatno popraviti in obnoviti. Poročilo v nadaljnjem navaja, di je bilo nrav temeljito tudi delo pri elektrostrojnih poslih. Na gradbeno ministrstvo so bili poslani obsežni predlogi za izpremembo zakona ter uredb, po katerih naj bi bili slovenski interesi čimbolj zavarovani. Važen je zlasti predlog o razlastitvenem postopku. Inž. Rueh je podal nato še poslovno poročilo odseka za elektrifikacijo. Elektrifikacijska akcija v banovini jo lansko leto napredovala zelo lepo ter dosegla pomembne uspehe. V preteklem letu so si banovinske elektrarne z zgraditvijo daljnovoda Podlog—Trbovlje, s katerim je bila trboveljska elektrarna priključena na omrežje KDE, končno utrdile mesto vodilnega podjetja v elektrifikaciji dravske banovine. Od drugih elektri-fikacijskih del, je bilo največ izvršenih na Dolenjskem in med njimi je najvažnejša dograditev krožnega daljnovoda Trebnje— Brežice—-Novo mesto, ki bo že v nekaj tednih v obratu. Precej gradenj je bilo izvršenih tudi na Notranjskem ter na Gorenjskem in Štajerskem. Posledice evropske vojne se kažejo tudi v elektrifikaciji dravske banovine. Vojna je povzročila znatno podražitev električnega material? in vrhu tega dobave iz inozemstva neredno prihajajo. Lansko leto je bilo v dravski banovini 835 električnih central, od teh 733 zasebnih, ki so proizvajale tok le za lastno uporabo, 102 pa »ta proizvajali električni tok za oddajo drugim odjemalcem.^ Od teh elektrarn je bilo 642 vodnih, 154 kaloričnih, 39 pa mešanih. Učinek pogonskih strojev v teh centralah je znašal leta 1968 175.644 k. s. Učinek generatorjev pa 141.337 k. w. Skupna dolžina daljnovodov je dosegla 1882 km, elek-trovodov nizke napetosti pa je bila 2277 km. Vse centrale so proizvajale v letu 1938 nekaj nad 306 milij. k. w. ur. Letos pa je po približnih podatkih sodeč porasla proizvodnja na 345 milij. k. w. ur. Proizvodnja električnega toka v lastnih centralah KDE je v lanskem letu kaj neznatno narasla, zaradi neugodnih vremenskih razmer. Zaradi tega se Je zvišal tudi nakup električnega toka pri elektrarni v Velenju. Decembra lanskega leta so KDE dobivale električni tok tudi že od centrale IPD. KDE so torej v preteklem letu razpolagale z 81 milij. k. w. ur, kar pomeni v primeri s preteklim letom porast za 17.8%. Največji odjemalec KDE je mestna elektrarna v Ljubljani, ki je v preteklem letu prevzela 6 milijonov 700.000 k. \v ur. Gradnja električnih naprav je bila v preteklem letu pri KDE v polnem razmahu. Na Gorenjskem je bila v območju Završnice postavljena ob daljnovodu 20 k. w. transformatorska postaja v Kovorju, 10 k. w postaja v Podkorenu, poleg tega pa je bilo izvršenih še več razširitev ze obstoječih krajevnih omrežij. Na Notranjskem je najvažnejša gradnja 17 km dolgega daljnovoda Cerknica —Stari trg, na katerega so bile priključene transformatorske postaje v Starem trgu, Igi vasi in Martinjaku. Vsega skupaj je bilo na Notranjskem zgrajenih 23.380 m daljnovodov, 4 transformatorske postaje in 30.000 m krajevnih omrežij. Na Dolenjskem je bilo v okolišu Novega mesta zgrajenih 10 transformatorskih postaj, 29 km daljnovodov in 65 km krajevnih omrežij. V brežiškem okraju je bilo zgrajenih 14 km daljnovoda, 3 transformatorske postaje, 30 km krajevnih omrežij. Pomembne so bile tudi gradnje v Savinjski dolini, Mislinjski dolini, v Zasavju itd. V celem se je v preteklem letu povečala dolžina daljnovodov KDE za 123.830 m, zgrajenih je bilo 28 transformatorskih po6taj in krajevna omrežja so se povečala za 197.630 m. Poieg tega sta bili na daljnovode KDE priključeni dve večji transformatorski postaji, in sicer mestne občine v Novem mestu in Bonačeva na Vidmu pri Krškem. Ob koncu leta 1039 so imele KDE v svoji upravi sledeče naprave: 5 večjih vodnih in 1 malo kalorično centralo za rezervo, 964.220 m daljnovodov, 8 zveznih transformatorskih postaj, 252 normalnih transformatorskih postaj in nekaj nad 1 milij. m krajevnega omrežja. V letu 1939 je bilo na novo elektrificiranih 17 občin in vsega skupaj 125 krajev z nad 23.000 prebivalci. 738 krajev s približno 300.000 prebivalci prejema električni tok od KDE. Elektrifikacijski načrt banovinskih elektrarn za tekoče loto obsega v prvi vrsti ona dela, ki so bila_ lani začeta pa še nedovršena. Razen del, ki se že izvršujejo, pa je program gradbenih del za bližnjo bodočnost nakazan že z okolnostjo, da je bilo v preteklem letu zgrajenih veliko število daljnovodov visoke napetosti. Te investicije bo treba izpopolniti z gradnjo transformatorskih postaj in krajevnih omrežij. Izmed večjih akcij, ki čakajo nujne rešitve, je omenili elektrifikacijo šmarskega okraja, gornje Savinjske doline, slovenjegraškega in dravograjskega okraja, Ptujskega in Dravskega polja, Slovenskih goric in Slovenske Krajine, dalje čakajo elektrifikacije celi predeli na Dolenjcem, v Bel; Krajini in kočevskem okr. Po poročilu načelnika tehničnega oddelka je najprej po > - c ■S ž* “O 3 1 Z w ff o Veter Pada- vine . X ■3S at C • "*■ 'Sc a z e (»mer, in koul | m/m j S l Ljubljana 762-š -TO -in 85 10 0 — Maribor 759-4 -22D -25-1 90 4 0 — Zagreb 761* — -3rl) 90 5 0 — — Belgrad 760-6 — -i9*0 9t 10 w» 3-« snep Sarajevo 760-4 — -24*1 9. 10 0 12-0 sneg Vis 7541 6-0 -3-0 90 4 NW, — — Split 754-t o-o -4-0 40 4 N, — — Kumbor 752 / 9-0 1-0 5, 10 NWe — — 2irje 751-1 -4-0 -5-C 50 0 N, — — Du&rosnm 754\ 7 0 o-o 60 0 NE, — — Vremenska napoved: Deloma jasno, spre* menljivo in občutno mrzlo vreme. Ponekod bo malo snežilo. Najnižja toplota zraka na letališču 25.6 °C. Snežna plast je 40 cm visoka. Koledar Danes, petek, 16. februarja: Julijana. Sobota, 17. februarja: Frančišek KI. Obvestila Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. »Protiletalska zaščita« — predavanja v radiu. Opozarja se, da bodo ob oaslcdnjih sobotah, in «i-cer prvič dne 17. L m. v radiu predavanja iz raznih panog protiletalske zaščite. Prva tri predavanja imajo sledeče naslove: Organizacija protiletalske za-> ščite in obveznosti glede gradnje zaklonišč; Kako se vrše letalski napadi?; Obramba in zaščito sredstva protiletalske zaščite. Predavanja bodo vsakokrat med 18 in 19 Sprejem uslužbencev ▼ službo, ko se vrnejo z orožnih vaj. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del sta že lani naročila, naj podrejeni uradi intervenirajo za sprejem v službo vseh onih, ki se vrnejo z orožnih vaj, pri privatnih delodajalcih ali tudi pri avtonomnih ustanovah, če bi delodajalci ne marali sprejemati obveznikov po vrnitvi z vojaških vaj spet v službo najmanj z istimi pogoji, ki so jih imeli pred orožnimi vajami v službi in so zaradi orožnih vaj morali iz službe ter so tako izgubili službo ali zaposlitev. Državne in samoupravne ustanove morajo takoj na prošnjo spet sprejeti z istimi pogoji vse uslužbence, ki so službo izgubili zaradi odhoda na orožne vaje Zato «o bile obveščene tudi V6e državne, samoupravne in avtonomne ustanove, naj pozvanim na vaje ne izpraznu-jejo pri pozivu na vaje njih mest. Dela enega največjih italijanskih mojstrov in skladateljev, skladbe Paganinija bo igral v ponedeljek, 19. t. m. kitarist Stanko Prek. Slavni violinist Paganini je bil velik prijatelj tepa instrumenta in je mnogo pisal za njega. Slišali bomo 16 različnih Paganinijevih del. — Koncert bo v mali Filharmonični dvorani v ponedeljek, 19. t. m. ob 20. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Odkritje posebnega pralnega sredstva za volno in svilo. Brezplačno poskusno pran je s senzacionalnim novim sredstvom ČISTINIT se vrši vsak popoldan v trgovini Lavrič, Celovška ccsta 28 (poleg pivovarne Union). Prinesite s seboj volnene ali svilene stvari. Zenski samostani na Slovenskem je naslov predavanju, ki bo drevi ob 8 v franč. dvorani. Predava ga dr Melita Pivec, ki je zbrala zgodovinske podatke o starih ženskih samostanih, Ki so bili nekoč na naših tleh in so « svojim delom posegli v široke plasti našega naroda. Predavanje je opremljeno s 6kioptičnimi slikami in bo zaradi tega zelo zanimivo za naše cenj ženstvo. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zveri in v trgovini Sfiligoj za franč. cerkvijo. Ruska Matic«. V 60-ih letih 19 stoletja 60 bile v Rusiji Izvršene reforme (odprava tlačanstva, uvedba krajevnih samouprav, predvsem sodstva itd.), ki so do temelja izpremeniU njen notranji ustroj. Ob priliki 75 obletnice reforme sodstva v Rusiji priredi Ruska Matica v ponedeljek, dn« 19. t. m., ob 20, v prostorih Francoskega instituta spominski vsčer z naslednjim sporedom: 1. Univ. prof, Evgen SpeMor-ski: Uvodna beseda; 2. Univ. prof. Aleksander .M-n-klecov: Slavnostni govor. Vstop prost. Mubliensko gledališče DRAMA. - Začetek ob 20. Petek, 16. februarja: Ob 15. Hudičev učenec. L.u-, ska predstava. Izven. Globoko znižane cena od 16 din navzdol. Sobota, 17. februarja: »Profesor Klepec«. Red A. Nedelja, 18. febr. ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 ain navzdol. OPERA. — Začetek ob 20. Petek, 16. februarja: Lok. Plesni večer Pie in Pina Mlnkar. Izven. Sobota, 17. februarja: »Trubadur«. Premierski abonma Gostovanje Borisa Popova. Nedelja, 18. febr. ob 15: »Lumpacius Vagabun- dus«. Izven. - Oh 20. »Rusalka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Angeli garjevih lic" v KINO MATICI ff Ni dolgo tega, ko je naš list prinašal kot podlistek roman »Angeii garjevih lic«. Prav gotovo je vsebina tega romana ugajala vsem, ki so brali to izredno lepo, pretresljivo, socialno delo današnje dobe. S filmom »Angeli garjevih lic« je dosegel režiser Kertez višek svojega dela, k čemur mu je v prvi vrsti pripomogla bogata vsebina in I snov. Film je tako kakor roman poln napetih, j neverjetnih prizorov, pomešanih z ginljivimi ' idilami in vzgledi možatosti. Tudi naš kraljevi dvor se je zanimal za ta izredni film in je po ogledu istega preiela tvrdka VVarner Bros. iz dvorske pisarne posebno zahvalo za to delo, z opazko, da lepšega social- • nega dela še niso gledali. Vsa večja mesta, kjer se je do sedaj film predvajal, so gledali to delo z največjo napetostjo in presenečenjem. Film priporočamo prav vsem slojem, osobito tudi našim ženam-mate-ram, ki so najmerodajnejši faktor pri vzgoji naše mlade generacije. Zasedba vlog je v najboljših rokah, tako James Cagnev, ki direktno elektrizira človeka. Pat 0’Brien, lepa Ann Sheridan in »mlada hol-lywoodska garda«. Torej pomnite: Premiera filma »Aneeli ear-ievih lic« je danes v kinu Matici Kako postanem energičen? »Mir!« je mrmral Billy, »jaz sem energičen, jaz hočem biti energičen, jaz moram biti energičenl« Gospodinja se je prekrižala, umaknila ▼ kuhinjo, prepričana da z Billyievimi možgani ni vse v redu. Čez nekaj dni je Billy menil, da je zrel za drugo poglavje. Tam je stalo: »Energija, ki smo si jo pridobili z avtokoncentracijo, naj zdaj de* luj* na kakšnega sočloveka, ki ga hočemo prisiliti, da nekaj stori, oziroma opusti. Svojo_ voljo koncentriramo na zaželeno udejstvovanje, zapremo levo oko, iztegnemo levi kazalec v smeri osebe, na katero hočemo vplivati, in zremo srepo skozi desno zenico v levo oko te osebe. Pri tem ne iz-pregovorimo nobene besede, kljub temu_ pa bo poskusna oseba zaradi prenosa volje točno vedela, kaj je storiti, in se v nobenem primeru ne bo mogla zapovedi ustavljati Za ta poskus je potrebna čim večja avtokoncentraeiia!« Billy je nekaj dni vestno vadil pred zrcalom, dokler ni po njegovem mnenju desna zenica postala dovolj srepa. Potem je odšel v banko Opogumil se je in s tresočimi koleni, toda svest si svoje naloge, vstopil ▼ ravnateljevo pisarno, ne de bi potrka! »Kaj želite?« ga je nemilostno vprašal močno zaposleni gospod, ki ni imel nikdar časa. Billy je koncentriral vso svojo pozornost na povišanje plače, zaprl levo oko, iztegnil svoj desni kazalec v smeri gospoda ravnatelja in vprl svojo desno zenico srepo v njegovo levo oko. »Ali ste znoreli?« je zakričal ravnatelj. »Zdi se mi, da imate preveč časa za ne- | umne šale, očitno ste predobro plačani, glejte, da izginete!« Ves potrt se je umaknil iz ravnateljeve pisarne. Toda ko je Billy nezmotljivo brošuro še enkrat prebral, je prišel do spoznanja, da je bila neuspeha kriva premajhna koncentracija. Zdaj je imel že izkušnje, pa .je sklenil, da bo ponovil poskus z lepo Miss Aliče. »Billy, koliko je ura?« ga ta hip vpraša Aliče. Billy je koncentriral svojo energijo na ljubezen lepe Aliče, zaprl levo oko, iztegnil desni kazalec proti dražestnemu objektu in srepo pogledal v plavo oko lepe tovarišice. »Billy«, je rekla Aliče, »da ste osel, sem že zdavnaj vedela, zdaj pa že nehajte škiliti!« Toda Billy je podvojil svoje napore in se pri tem približal Miss Aliče. In tedaj je počilo enkrat po levi in enkrat po desni strani, in Billy je imel dve zaušnici. Kaj je hotel v svoji nesreči storiti? Vzel je nesrečno brošuro in se podal ž njo v trgovino Mr. Humbuga, da bi rešil vsaj svojih 8 dolarjev in 20 dolarjev za bolečine. »Gospod,« je rekel Mr. Humbugu, »zdaj študiram Vašo knjigo že štirinajst dni. Zaradi Vas sem se zameril ravnatelju moja izvoljenka me ima za idiota, energije imam pa še manj kakor prej. Dajte mi moj denar in obljubljenih 20 dolarjev ter vzemite svojo sleparsko knjigo nazaj1« Kaj takšnega se Mr. Humbugu še ni pripetilo. Njegov obraz se je zamračil; jezno je spregovoril: »Mladi mož, ali mislite, da sem znorel, da bom metal svoj denar skozi okno? Prečitajte 12. poglavje moje zanimive brošure »Varčni trgovec, in »ploh kako si upate tako govoriti z menoj? Če se v svoji lenobi niste dovolj ukvarjali z mojo knjigo, kako si upate za to mene kriviti? Sleparska knjiga pravite? Vi zelenec Vi, ven, ampak hitrol« To pa je bilo za Billyja preveč. »Vi nesramni slepar,« je zavpil. »Najprej obljubljate zvezde z neba, če pa ostane človek brez energije, potem ga hočete še ven vreči? Tu imate svojega Cončja, tu svoje indijske fakirje, tu svojo avtokoncentracijo!« In Billv se je z divjim krikom vrgel na novo brošuro Mr. Humbuga. Z obema rokama je vsakikrat raztrgal po 10 kosov, razgrizel jih je z zobmi, se šel z njimi nogomet, dokler niso bili vsi izvodi uničeni Potem se je spravil še nad ostale kniige, deževale so odlične brošure, polomil je police in omare, razbil železno blagajno in demoliral vso trgovino. Končno se je ves divji vrgel še nad Mr. Humbuga in ga zboksal po vseh pravilih umetnosti ter se ni pomiril prej, dokler ga niso trije stražniki s težavo uklenili. Ko se je nekaj tednov pozneje moral Billy zagovarjati pred sodiščem zaradi lahke telesne poškodbe in zlonamernih stvarnih poškodb, ie pripovedoval svojo žalostno zgodbo in vedno znova dokazoval popolno pomanjkanje energije. Kliub temu pa so se vsi v dvorani hahljali, in še celo prečastiti gospod sodnik se je smehljal, ko je Billyja zaSil pogojno na en mesec in na plačanje stroškov. Končal je svoj govor z besedami: »Upam, da Bog ne bo dovolil, da bi se v našem doslej tako mirnem mestu v bodoče ponavljali primeri popolnega pomanjkanja energije!« KONEC. Ruski kmet in delavec, ki ju ženo v klavnico: ■»... in naj vedo. da bodo naše krogle dobili naši lastni generali ... « — (Iz »Internacionale«, komunistične himne in himne Sovjetske Rusije.) Vročajte Slovenski dom! Z* Juin«lovan»k«t ilskarno . Ljubljani: Jote Kramarl« - Irdalatel) tnl Jote Smi)a - flrednlk: Mirko Javornik - Rokopis«** oe vraCamo _ .SU.enakl Hom« Ubaia »Mk delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 din. la inosemstvo 26 din Uredniitvo: Kopitarjeva aiira 6/111 Telefon 4001 do 4006. Uprava: Kopitarjeva allea #. Kako živi sveti Oce Od leta 1870 pa do leta 1929 so živeli papeži kot »ujetniki« v Vatikanu, kakor so se sami smatrali do lateranskega pakta med Mussolinijem in papežem Pijem XI. Krasota vatikanskih palač 6 svojimi muzeji, cerkev sv. Petra s prekrasnimi kolora-dami, vatikanski vrtovi, vse to ne pripada sami osebi papeževi, temveč njegovemu imenu. Večina zadnjih papežev je živela skromno, brez osebnih zahtev in potreb. Papež Pij X. je papeževo zasebno stanovanje izvrševanju državnih poslov kot gospodarji svoj j zemlje. Papeža Pija IX., niti njegovega naslednika Leona XIII verniki niso videli Sele papež Pij X., ki je sam izžel iz preprostega ljudstva ir ki mu je bilo priproslo ljudstvo pri srcu, je odredil, da sme priti k njemu vsak vernik, ki ga želi »ideti Papež Pij X. |e uvedel avdijence. za katere je zadostovalo priporočilo domačega župnika vsakega vernika. Sremestil iz uradnih sob prvega nadstropja v tretje. | Sprejem romarjev — okno v svet x*-*— —■* ' ’ 1 1 takšna razlika je med obema nadstropjema! Spodaj, kjer papež dela in sprejema, so prekrasne dvorane z marmornatimi tlemi, pokritimi z dragocenimi preprogami; preproge ookrivajo 6tene in stropi so pozlačeni. V teh sobah je malo, toda dragoceno pohištvo, zgoraj pa, kjer papež spi oziroma stanuje, je vse tako skromno, kakor bi tu stanoval kak župnik in ne papež. Skozi malo predsobo pridemo v malo večji prostor, kjer so na velikih podolgovatih omarah razstavljeni darovi, ki jih vsak dan prejema papež: mali darovi vernikov, lepo izdelana spominska darila in še druge dragocene stvari. Papeževo zasebno življenje je zelo skromno Stopimo še 6kozi ena vrata: tu je jedilnica z mizo, stoli in oiraro, kakor v v6aki meščanski jedilnici. Poleg jedilnice je papeževa delovna soba, s skromnim pohištvom, dalje 6pa'nica i dvema oknoma, eno obrnjeno nroti cerkvi sv. Petra, drugo proti mestu Rimu. Posteljo iz medi pokriva damast-no pregrinjalo. Nad umivalnikom je edino zrcalo v papeževem stanovanju Poleg spalnice je kopalnica. Sedanji papež je svoje prvo bivanje v Castel Gandolfu (1929) izrabil, da je dal svojo kopalnico moderno preurediti Pri tej priliki so prenovili in preuredili tudi ostale orostore, ki pa ni6o spremenili svojega značaja. Papirnate tapete so ostale že nadalje v velikem nasprotju v spodnjih sobanah, ki so preobložene s pregriniali iz damasta. V svojem stanovanju spi, je in dela Sveti Oče sam zase V tej okolici ne sprejema nikogar, niti svojih bližnjih sorodnikov. Samo njegova dva taj-niikav vijoličasti obleki, njegov služabnik s precej ponošenim frakem in slučajno še kakšen hišni sluga sme skozi njegovo stanovanje, Sveti Oče vstaja pozimi in poleti vsako jutro ob pol sedmih. Svojo jutranjo toaleto opravi sam brez služabnika. Tudi brije se sam. Jutranja maša V mali kapelici, nekdanji spalnici papeža Benedikta XV. bere vsako jutro sveto mašo ob pol 8. Pri maši mu ministrira vedno eden njegovih tajnikov. Potem zajtrkuje: kavo z mlekom in kruh. Ob pol 9 se spusti z dvigalom v drugo nadstropje v uradne prostore in tam začne svoje dnevno delo. Tu ga že pričakuje državni tajnik. Za časa razgovora e državnim tajnikom, ki traja včasih precej časa, se zbirajo v predsobi osebe, ki so bile povabljene za ta dan in imajo dovoljenje za avdijenco. To so važne cerkvene osebnosti, ki v gotovih časih pridejo poročat papežu svoje delovanji in prejmejo od njega navodila. To so državniki, diplomati, predstavniki raznih držav pa tudi priproete osebe, katerim se pripisuje večja važnost. Dnevno je vpisanih za 6prejem v avdijenco pri papežu kakih deset oseb, ki jih je treba sprejeti na vsak način. Pri takšnih zasebnih avdijencah sprejema papež večkrat tudi romarje. Takšni sprejemi so se začeli še v času »ujetništva« v Vatikanu in 6e nadaljuiejo tudi po znanem lateranskem sporazumu iz 1. 1929. Ko so bili papeži še svetovni gospodarji, so jih videli vsi, ljudstvo in tujci večkrat, tako pri svečani službi božji, pri blagoslavljanju z balkona cerkve 6V. Petra, ali kadar so se prikazali v javnosti pri Nasledniki papeža Pija X. so obdržali to navado. Za časa papeža Pija XI. so bile sprejete v avdijenco vsak dan cele procesije romarjev iz vsega sveta. Vsakemu izmed romarjev je ponudil roko, okrašeno s prstanom v poljub. Za časa »Svetega leta« leta 1933 je bilo sprejetih tisoče in tisoče vernikov v prekrasnih dvoranah drugega nadstropja vatikanske palače. Piju XI. so svetovali zdravniki — star je bil že skoro osemdeset let — nai omeji svoje avdijence z ozirom na zdravje. Papež pa jim je odgovoril, da ne bo zaprl »okno v svet«, kakor je imenoval te sprejeme Pri neki priliki mu je nek športnik rekel, da bi bilo dobro, če bi skrbel za svoje zdravje s športom, nakar mu je papež odgovoril: »Ti sprejemi so moj šport.« Ta »šport« traja včasih od poldne pa do štirih popoldne in šele potem more iti papež v 6voje sta-nvanje na kosilo. Do smrti papeža Beneditkta XV. sta bila dva kuharja v službi Svetega Očeta, kot zadnji spomin na papeže iz renesančne dobe, ko 60 prirejali svečane pozed;ne, na katerih je bilo včasih povabljenih tudi po 300 06eb. Pij XI. je svoj jedilni list poenostavil in je zaupal kuhinjo redovnikom iz Wiesbadna. Papežu zadostuje malo juhe, me6a ali ribe, neka1 sad;a in sira Po stari tradiciji obeduje papež vedno sam. Eden njegovih tajnikov mu ta čas dela družbo, bere časopise ali pisma ki prihajajo od V6eh strani sveta. Seveda ne pridejo vsa ta pisma v papeževe roke. Ob štirih in pol popoldne gre papež na izpre-hod v vatikanske vrtove Straže dajo znamenje, da se izpraznijo poti v vrtu. Izprehod v avtomobilu Takole nemSka mornarica lovi mine traja včasih tudi več kot eno uro in to je edini počitek in razvedrilo, ki si ga privošči papež na dan. Večerne ure 60 posvečene nadaljnjim sprejemom in delu za pisalno mizo. Ob desetih in pol ugasnejo v 6podnjem nadstropju in papež gre v svoje stanovanje, kjer moli še pol ure. Potem večerja in dan je — končan. Enkrat v tednu, vsak petek kleči papež pred navadnim duhovnikom, se spoveduje in sprejema odvezo. Tudi papež, ki je nezmotljiv, lahko greši kot človek Ta spoved je največji in najmočnejši verski izraz, ko 6e izpoveduje malemu, neznatnemu duhovniku in 6prejema njegovo odpuščanje, kot l>redstavnik in namestnik božji. Časopisi nekdaf in danes Prvi časopisi so se pojavili precej pozno. V stari dobi je en 6am narod imel časopise. Pa ne, da bi to bili Grki, radoveden in klepetav narod. Tem tega ni bilo potreba, ker je bila država mala. Novice so se razširjale ustmeno med brezposelnimi Atenci, z vprašnjem: »Kaj je novega?« — »Filip je umrl!« — »Ne, samo bolan je.« V6ak je vedel povedati kaj novega. Prvi svoj časopis so imeli Rimljani. Dolgo časa so 6e zadovoljevali z »albumom«, katerega 60 obešali na vrata stanovanja najvišjega duhovnika (pon-tifex maximum). To je bila široka bela plošča, kamor so zapisovali imena konzulov tekočega leta. Na ploščo so zapisovati tudi druge važne dogodke: odločbe senata, narodne skupščine, svečane ceremonije, bitke, čudeže, nesreče in epidemije Tako so Rimljani črpali novice iz tega »albuma«. Koncem vsakega leta «o spravili »album« v arhiv, kjer je nastajala zbirka »Annales maiimi«. Časopisi v Rimu Vendar vse to ni zadovoljilo radovedne Rimljane. K sreči 60 tudi privatniki razstavljali 6voje plošče, a katerih so ljudje zvedeli o manjših dogodkih trgovskega in industrijskega značaja. Nekateri spretni, znani in zviti ljudje so tedaj ustanovili že neke vrste društvo reporterjev te dobe. Po dogovoru so se razšli po mestu in tu razširjali vesele Kemiki smnSki mojster Jeneweln daje ionskim oMudor. podpise med zadnjimi tekmami v Ga-Pa in žalostne novice. Imenovali so jih tudi »subostra-ni«, ker so imeli svoje glavno shajališče pri Bro-stru. Vse to pa je bilo zelo malo podobno časnikarstvu. Cezar, ta pametni politik, je prvi začutil važnost razširjanja vesti in je leta 59. pr. Kr. izposloval, da se je publiciral po en zapisnik iz »aktov senata in rimskega ljudstva«. Potem so začeli objavljati poročila iz senatorskih in ljudskih skupščin. Takšne beležke so pripravljali »notarji« ali stalni stenografi. Poročila so imenovali »Acta senatus«. »Acta senatus« so ljudje najbrže brali z velikim veseljem, da so kmalu postala »Acta diuma« ali »Acta populi«. »Acta populi« »Acta« 60 poročala o različnih dogodkih: o požarih, o sijajnih pogrebih, o javnih svečanostih, o različnih ceremonijah in cirkuških prireditvah. Cri-spinus Hilarus je prišel v spremstvu svojih 73 sinov, da prinese žrtev Kapitolu; nek zvesti pe6 je poskušal rešiti mrtvo truplo svojega gospodarja iz reke, kamor ga je vrgel krvnik; neki Feliksov obo-ževatelj, kočijaž rdeče stranke v cirkusu je napravil samomor, ker ni mogel preživeti smrti svojega ljubljenca itd. itd .Spet lahko potrdimo 6taro resnico »Pod soncem nič novega«. Neumnosti. Toda ljudje berejo radi neumnosti, ki 60 jih uvrščali med dnevne dogodke, kadar je bilo preveč nevarno pisati o političnih dogodkih. Nadalje so izdajali plošče ljudje, ki so hoteli doseči naklonjenost ljudstva. «0perarii« ali ročni delavci« 60 urejevali časopise, kjer so pripisovali tudi svoje originalne vesti. Ljudje 60 »Acta« prepisovali in jih pošiljali svojim prijateljem v provincijo. Vse 6e je ogrevalo za branje časopisov, čeprav razumemo Juvenalov verz — veliko rimskih gospa se je zabavalo z dolgim branjem časopisov, medtem ko so bičali v njeni prisotnosti nerodno sobarico ali leno gospodinjo. Legijonarji v Egiptu niso strpeli brez »Acta«. »Acta« se vendar niso mogla povsem razviti. Pošta je obstojala samo za državnega poglavarja in tudi tiskaren ni bilo. Tudi če je človek narekoval besedilo dvanajstorici sužnjev, je razpolagal le z malim številom »Acta«. Politiki so imeli veliko vero v važnost časopisa, kjer so lahko s svojimi idejami vplivali na mišljenje ljudstva. Srednji vek »Acta« so izginila, ko so začeli prihajati barbari v deželo. Naši predniki so izvedeli svetovne novice od potujočih pevcev, ki so pripovedovali, kaj so slišali ali videli na lastne oči. Prav tako so prenašali vesti romarji v daljne kraje, rokodelci, ki 60 potovali okoli Francije so igrali vlogo »informatorjev«. To je bla samo ustmena kronika in nič več. V renesančni dobi že najdemo sledi časnikar- stva. Karel VIII je po svoji ekspediciji v Italijo dal tiskati prava »poročila« in in »Izvlečke pisem iz vzhoda« so prodajali po V6em Parizu. V Benetkah je Svet desetorice objavljal »Notizie sertte« ali »Fogli d’avi6i«, kjer so poročali o diplomatskih poslih in vojnih dogodkih To so bile predv6em okrožnice, ki se običajno pošiljajo samo poslanikom in velikim osebnostim republike. Ljudstvo ne izve nikoli za njihovo Vsebino, Ob koncu XII. stoletja je začela izdajati v Augsburgu bogata trgovska hiša »Ordinari Zeittun-gen«, trgovska pisma za številne zastopnike, ki jih je imela po vsem 6vetu. V »Ordinari Zeittungen« 60 dajali važna in koristna poročila o poljedelstvu, o trgovini in o finančni situaciji. V to dopisovanje so uvrščali pisma v italjanskem, latinskem n še drugih jezikih. Seveda 60 bila ta pisma pisana in rezervirana samo za zastopnike te trgovske hiše in nekatere zaupnike. Novejša doba Potem se je časnikarstvo začelo razvijati zaradi pritiska novih dogodkov. Proti katoliški cerkvi 6e je začel boriti protestantizem. Iz skrivnih tiskaren so izhajali lističi, ki so se lahko skrili in razširjali. Oblast ni mogla z nobeno grožnjo preprečiti razširjevanja teh listkov po vsej Evropi. Leta 1605. je dobil Abraham Verhven v An-versu dovoljenje, da sme izdajati »najnovejše vesti, zmage, obkolitve ali zavzemanje mest«. Takrat 60 6e rodile »Wekelyke Tydnike«, ilustriran časopis, ki je kmalu začel izhajati tedensko. Nato je leta 1612. Nathaniel Butter osnoval v Londonu »Weekly News« (Tedenske novice), ki so imele zelo velik uspeh. Leta 1631. pa je začel izhajati v Parizu »Gazette«, ki ga je začel izdajati neki francoski zdravnik, podjeten in bister mož, po imenu Renan-dot. Ta je takoj uvidel, da je treba ljudi ealegati vedno s svežimi poročili in s tem je ustvaril tudi osnovne temelje modernemu časnikarstvu. ( (