St. 127 mm platana v gotovini (Cento umite con la pista) V Trstu, v torek 30. maia 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV1I jzhfja, izvzemši pondeljek, vsak dan AsiSkega St. 20, I. nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopi-I se i Š te Jan G od in a. — Lastnik tiskar jnafe za mescc L 7- —,3 mesece I Za inozemstvo mesečno 4 lire ve£ zji'traj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška n ureiuištvu. Nefrinkiran« :dajatelj la odg' "Isk tiskar."" a l32.- T icejska v uredniitv J &NA_ - ■ INOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo % širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent * osm tnlce, in zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, raajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.' Italijansko p V začetku 19. stoletja je v politično življenje Italije izdatno posegala tajna politična družba pod imenom Carbonari. Član .tega udruženja je bil tudi Silvio Pellico, znameniti italijanski pesnik, pisec in borec za preporod Italije. V ta namen je skupno z drugimi odličnimi patrioti v letu 1818. ustanovil v Milanu list «Cc pa se je smela natisniti le pod pogojem, da se ne uprizori nikdar. V istem letu so ga Avstrijci vrgli v ječo. Leta 1821. so ga premestili v zapore v Benetkah in obsodili na smrt. Potem pa so ga pomilo*-stiii na 15-letno težko ječo ter odvedli v strašno, zgodovinski proslulo trdnjavo Spielberg pri Brnu, kamor je kruti avstrijski absolutizem tlačil preganjane politične zločince in jih mučil tako živinski, da so tam ali poginili, ali pa zapustili ječo — posvečeni smrti. Tako tudi Silvio Pellico. V letu 1830 so ga vendar pomilostili in izpustili. Celih osem let je mjoral torej na Spielbergu živeti življenje, ki mu je razjedalo telesne moči in mu povsem zrušilo zdravje. Ni mu pa zrušilo duha. V svoji knjigi «Le mie prigicni» je na pretresljiv način opisal mučeništvo-, ki ga je moral prestati na Spielbergu. S to knjigo je dosegel velikanski uspeh. Prevedena je bila ^a razne evropske jezike in tedanja avstrijska vladavina v Italiji je zadobila žig sramote pred vsem civiliziranim svetom. Silvio Pellico je moral trpeti najhujše •nučeništvo po ječah skozi vsega skupaj 10 let: radi svoje žarke ljubezni do svojega naroda in radi svojega srčnega hrepenenja po preporodu Italije. Svetel pojav med ,na-rednimi mučen'ki Evrope! Sedaj ujedinjeni narod mu poklada vence neminljive hvaležnosti, a njegov spomin časti tudi ves civilizirani svet. /Mučiteljice njegove ni več! Zadela jo je zaslužena kazen. Te dni je upirzorilo več stotin Italijanov romanje na trdnjavo Spielberg, da se poklonijo njegovemu duhu na mestu njegovega mučeništva. Lep, plemenit čin narodne hvaležnosti in pietete do mučenika je bil to. Evropska javnost je spremljala to romanje s prisrčnimi simpatijami. Posebno pa je narod češki, na čigar ozemlju stoji pozorišče mučeništva Silvija Peli ico,. proslavil njegov spomin, priredivši romarjem pravi slavnostni pohod por češkem ozemlju. Povsod — posebno v Bra-islavi, v Brnu in v Pragi — so prirejali italijanskim gostem preprisrčne sprejeme, kakor jih pač zna prirejati svetovnoznanc slovansko gostoljubje. Hiše so se zavijale v zastave, sprovajali so jih po mestu v slavnostnih sprevodih, prirejali so jim častne večere, obede, svečane gledališke predstave, in najedličnejši činitelji državnega in javnega življenja so izražali italijanskemu narodu prijateljstvo češkega naroda. Pozdravljali so jih zvoki kraljeve koračnice in množica je na izrazit način izražala svoje čustvo, vzklikaje gostom njihov *Ewiva»! S tem pa se je pozdrav italijanskim gostom na češkem ozemlju razširil preko okvirja proslave spomina Silvija Pellica! Razvil se je v pomemben političen dogodek, če ga presojamo v luči sedanje politične razredbe v Evropi. Pojavi ob sprejemanju italijanskih gostov na češki zemlji dajejo italijanskemu narodu neizmerno važen pouk, če zna uvaževati in ceniti se- na Spielberg daj obstoječe elemente v razvrstitvi evropskih držav. Z iskrenimi čustvi je pozdravljal in slavil italijanske goste slovanski narod na slovanski zemlji! Ta narod pa je danes prvak v slovanski srednji Evropi. Češka diplomacija je ustvarila Malo ententio, ki pa je danes — kakor je posebno nazorno pokazala tudi genovska konferenca — mogočen činitelj v evropski politiki. Čim pa je čehoslovaška republika prvak te meddržavne politične tvorbe, je po naetavi stvari tudi zaščitnica njenih članic. K tej dr-žavno-politični tvorbi pa spadajo tudi Jugosloveni! To je dejstvo, s katerim mora Italija računati, če hoče, da ji bo prijateljstvo čehosiovaške države in njenega naroda — tako izrazito posvedbčeno povodom gori opisanih dogodkov — res donašalo tiste dobre in trajne sadove, ki jih Italija pričakuje. Italijani naj le pazno prečitajo izjave, ki jih je češki minister za vnanje stvari dr. Beneš podal v zbornici in senatu o dogodkih na konferenci v Genovi! V posebnem odstavku je razpravljal o nastopu Male entente v Genovi Male ententa in Poljska sta — je rekel — to pot imele prvikrat priliko za mednarodno politično sodelovanje, ki se je izkazalo v polni meri. V vseh komisijah so izvedenci Male entente postopali skupno in so dosegli, kar je v interesu Male entente. V političnih stvareh je bilo postopanje natančno določeno. Načelniki delegacij so se o vsakem vprašanju skupno posvetovali in sklepali. Posebno je naglašal dr. Beneš, da se ni v vsem poteku konference ničesar dogodilo, kar bi dajalo povoda za nesoglasja v Mali ententi, bodi s stvarnega, bodi formelnega ali osebnega stališča. Pri tem sodelovanju sta se izkazala iskrenost in lojalnost na vseh straneh. Splošno se je ugotavljalo, da je ena aktivnih postavk genovske konference ravno v utrditvi in ojačenju mednarodnega političnega vpliva Male entente in z njo sodelujoče Poljske! V stvari ruske spomenice je bilo stališče Male entente — je nadaljeval Beneš — umerjeno in zastopala je stališče, da bi ne bilo koristno, če bi se pogajanja z Rusijo sploh prekinila in če bi se ta država zopet potisnila v osamljenost! Jasno mora biti vsakomur, da Je Beneš govoril kot govornik, voditelj in zaščitnik Male entente. In če dos-tavimo še, da je izrekel željo, da bi se tako skupno sodelovanje ohranilo tudi za bodočnost, potem imamo pač pred sebo^ veliko dejstvo, ki ga Italija ne more prezirati, če hoče — kakor smo že rekli — žeti dobre in trajne sadove od prijateljstva s Čehoslovaško in čeho-slovaškim narodom. Nasprotovalo bi naj-priprostejšemu razumu in vsaki logiki, če bi hotela živeti v sovraštvu z narodom, ki so mu Čehi zavezniki. Tako razmerje je enostavno nemožno. Pouk je torej povsem jasen. Čim so Čehi pionirji srednjeevropskega Slovaastva, a ob enem tudi «rusofili» bolj kot nobeden drugi slovanski narod, izhaja za Italijo — če si hoče trajno zagotoviti češko prijateljstvo — neizogibna potreba, da izpre-meni svojo dosedanjo politiko napram Slo-vanstvu in Jugcsl'ovenom še posebej. Čehi ij porajajo prijateljstvo na dlani in preko Čehov si more pridobiti dobro razmerje do vsega ostalega slovanskega sveta! Italija Konferenca v Genovi in italijansko - jugoslavenska pogajanja pred ministrskim svetom RIM, 29. Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Facta poročal o uspehih konference v Genovi, minister vnanjih stvari Schanzer pa o italijansko - jugosiovenskih pogajanjih. Ministrski predsednik smatra za enega največjih uspehov konference v Genovi dejstvo, da so zastopniki tujih držav videli, da ne odgovarjajo resnici razburljive vesti o razmerah v Italiji. Dolžnost vlade je, da na vsak način prepreči, da bi novi spopadi med fašisti, komunisti in socialisti pokvarili vtisek, ki so ga dobili tuji zastopniki. Vlada bo morala' ukreniti vse potrebno za preprečitev izgredov in za vzpostavitev spoštovanja zakona. Vlada računa na pomoč vseh strank pri delu za dosego svojega cilja. Minister vnanjih stvari Schanzer je poročal o italijansko- jugosiovenskih pogajanjih v Sv. Margeriti Ligurski. Sodi se, da bo jugoslovenska vlada sprejela določene pogoje. Schanzer je tudi poročal o finančnih pogajanjih med rimsko vlado in jugcsloveuskim ministrom za pravosodje in kult dr. Krsteljem, ki je odpotoval snoči v Belgrad. Alinistrski svet je odobril toliko izjave ministrskega predsednika, kolikor izjave ministra vnanjih stvari. Minister vnanjih stvari bo poročal o konferenci v Genovi tudi v zbornici, čim se konča razprava, o bilanci za javno šolstvo. Ministrski predsednik je poročal tudi o zadnjih ukrepih za vzpostavitev reda v Rimu in v bolonjski pokrajini. V Bolonjo je bil poslan generalni policijski nadzornik, ki bo uvedel preiskavo o zadnjih spopadih med fašisti in komunisti. Ministrski svet je tudi odobril italjansko-ruski trgovski dogovor, sklenjen v Genovi čičerin pri D'Annunziju SANTA MARGHERITA, 29. Čičerin se je vrnil iz Gardone del Garda, kjer je obiskal D'Annunzija. Čičerin je potoval v Gardone ob Gardskem jezeru v spremstvu Coselschega, katerega mu je D'Annun-zio poslal nalašč nasproti v Genovo. Pred Čičerin ovim avtomobilom je vozil avtomobil legijonarjev, za njim pa avtomobil z redarji. Čičerin je prispel k D'Annunziju popoldne in je pri njem prenočil. Listi pripisujejo temu obisku velik pomen. Viharno fašistovsko gibanje po Italiji Veliki izgredi t Bologni. — Demonstracije proti prefekta BOLOGNA, 29. Predvčerajšnjim so se vršile ves dan silne demonstracije, ki so jih uprizorili tukajšnji fašisti Kot povod ža to nasilno agitacijo so izrabili fašisti smrt svojega somišljenika Cavedonija, ki je bil ubit v nekem spopadu. Pred kavarno Medici sta bila pribita dva oglasa, pisana na stroj. V enem so fašisti naznanjali smrt svojega tovariša Cavedonija, med tem ko so v drugem grozili, da bodo fašisti ustavili ves promet z avtomobili, ako oblastvo ne izpusti njihovega pristaša šoferja France-schija, ki je bil aretiran vsled spopada v Calderaru di Reno. Po mestu je nastalo takoj živahno gibanje. Šolarji so zapustili šole, a na šolska vrata so nalepili lepake z napisi: «Radi Cavedonijeve smrti». Okoli 11.30 se je napotila po mestu gruča kakih 100 fašistov ter je zahtevala, da se morajo povsod iz-vesiti žalne zastave. V neki ulici se je srečala ta gruča z oddelkom kr. stražnikov, ki so se peljali na avtomobilu. Stražniki so skočili z avtomobila in hoteli gručo razpršiti, toda po kratkem prerekanju so se stražniki umeknili in fašisti so nadaljevali svoje delo. Prvotna gruča je naglo naraščala, tako da jih je bilo kmalu nad 1000. Tedaj so se podali pred palačo Accoursio, kjer se nahaja prefektura, ter so priredili viharno demonstracijo proti prefektu kom. Mori-ju. Proti demonstrantom je nastopila kr. straža na konjih seveda brez vsake odločnosti ter se je končno umeknila na dvorišče prefekture. Nato so priredili demonstranti pred nosom prefekture tabor, na katerem je govoril fašistovski poslanec Oviglio. Popoldne so se demonstracije nadaljevale in so zavzemale čezdalje večji obseg. Takoj v prvih urah popoldne so se ponovile demonstracije proti prefektu. Medtem ko je množica vpila in žvižgala pred prefekturo, se je oddelila od množice po navadni taktiki fašistov — gruča četašev, ki so se spustili v teku proti delavski zbornici. Tu pa jim je oddelek orožnikov zastavil pot in morali so se vrniti. Kmalu nato so se druge fašistovske čete napotile k poslopju konsumne zadruge v uL Roma. Vdrli so v notranje prostore uprave ter zažgali arhiv in opremo. Pritličje in prvo nadstropje sta bili kmalu v ognju. O požaru so bili obveščeni ognje-gasci, ki so takoj prihiteli na lice mesta. Toda v ulici Roma ko se Jim postavili fašisti proti in jim niso dovolili gasiti ogenj. Ognjegasci so se umeknili pred množico in so se skušali približati gorečemu poslopju z druge strani, teda zopet so jih fašisti zadržali, da niso mogli začeti gasiti. Ta se je ponavljalo, dokler ni prišel na lice mesta oddelek kr. stražnikov, ki pa so prišli — kakor po navadi — prepozno. Ko so ognjegasci začeli gasiti, je bila že vsa oprema zadruge uničena. Skoraj v istem času, ko so eni zažgali konsumno zadrugo, so drugi fašisti naskočili pokrajinsko zbornico poljskih delavcev. Kr. stražniki, ki so s tražili poslopje, so se hoteli postaviti v bran, neki stražnik je bil že naperil proti demonstrantom revolver. To je videl o pravem času neki agent v civilu, ki je prepričal kr. stražnika, da je bolje, da se ne strelja. Toda fašisti so mu poplačali to uslugo na način, kakor si ni pričakoval. Vzeli so ga za komunista in ga neusmiljeno premlatili Rešil ga je neki nacionalist, bivši nadporočnik, ki pa je bil pri tem sam lahko ranjen na roki. Nato so fašisti vdrli v prostore delavske zbornice ter uničili vso opremo in sploh vse, kar so dosegli Tajnika zbornice Ser-rantonija so pretepli s palicami in je moral iskati pomoč na rešilni postaji. Okoli 16 so drugi fašisti vdrli v pisarno odvetnika Bentinija in razbili Jv nji vso opremo. Medtem pa .so prišli na lice mesta kr. stražniki in fašisti so se mirno, nemoteno in udobno oddaljili. Ob 17.30 so zopet drugi fašisti naskočili zalogo oblek konsumnega udruženja. Razne tkanine so nosili na ulico in jih delili ljudem zastonj. Mobilizacija fašistov!! RIM, 28. Vodstvo fašistovske stranke je izdalo na vse fašistovske zveze in sindikate proglas, v katerem jih opozarja, da morajo z ozirem na dogodke v Bologni in na «nevaren» položaj, ki je vsled njih nastal, biti pripravljeni na nastop. Vodstvi pokrajinsk~n zvez v Ferrari in Medeni naj bosta pripravljeni, da se z vsemi svojimi m-cčmi postavita na razpolago bolonjskim fašistom. Ta «odlok* je podpisal glavni tajnik fašistovske stranke Michele Bianchi. Delavska zbornica v Ferrari sežgana FERRARA, 29. Včeraj je vdrla gruča fašistov v delavsko zbornico, pometala vso opremo na ulico in jo potem zažgala. Ko so prišli stražarji na lice mesta, so se fašisti mirno in nemoteno oddaljili Krvav spopad med komunisti in fašisti ▼ Vodnjanu PULA, 29. Včeraj je prišlo v Vodnjanu do hudega spopada med fašisti in komunisti. Bila je vržena bomba, ki se je raz-počila in ranila več oseb. Sledil je tepež, v katerem je bil en fašist zaboden z nožem. Aretiranih je bilo kakih 20 oseb. Včerajšnji dan ▼ Rimu brez izgredov RIM, 29. Uradno se poroča. Iz vesti, ki jih je dobilo* do davi ministrstvo za notranje stvari, je razvidno, da je včerajšnji dan minul po vsej Italiji mirno. Samo v Bolonji je prišlo do demonstracije, ki pa ni povzročila nikakega incidenta. V Runu se je ce-rimonija evharističnega kongresa, vsled katere je vladalo po mestu ves dan živahno gibanje, izvršila brez najmanjšega incidenta. Procesija po glavnih mestnih ulicah, ki je trajala kakih 5 ur, se je izvršila v popolnem redu. Udeležilo se je je kakih 400 škofov in kakih 200.000 vernikov. Na ulicah se je zbrala ogromna množica ljudi. Pravijo, da je bilo nad 200.000, ki so se zbrali po ulicah, koder ni šla procesija že od 1. 1870. Tudi zvečer, ko se je zbrala ogromna množica ljudi na Petrovem trgu, ni bik) niti najmanjšega incidenta« Factova okrožnic« prefektom. — Javna zborovanja in javne manifestacije do nadaljnjega prepovedana RIM, 29. Ministrski predsednik Facta je poslal vsem prefektom v kraljestvu to-le okrožnico: «Motenje javnega miru, ki se z žalestnp naglico ponavlja v raznih pokrajinah kraljestva, je dokazalo, da zborovanja in javne manifestacije še bolj razburjajo duhove v nasprotnih si strankah in povzročajo žalostne spopade. Da se torej odstrani vsak povod za spopade in da se more izdatno doprinesti k pomirjenju duhov, pozivam V. G., da ukrenete potrebno, da se do nadaljnjega prepovedo javna zborovanja in obhodi Pričakujem brzojavno potrdilo prejema. Podpisan Facta.» "*• Evharističnl kongres v Rimu RIM, 29. Včeraj je bila slavnostna maša v Kolose ju, • katero 3M bral tržaški škof Bartolomasi. Prisostvovalo je veliko število šolske mladine in tisoči udeležencev kongresa. Istočasno so bile maše v drugih rimskih cerkvah. Povsod je ljudstvo sprejemalo sv. obhajilo. Popoldne je bila po rimskih ulicah velika procesija, katere se je udeležilo več kardinalov, ministri Ber-tone, Anile, več drž. podtajnikov, senatorjev in poslancev. Procesija je trajala skoro pet ur brez incidentov. Kardinali so med procesijo podelili množici večkrat blagoslov. Zvečer so bile vse rimske cerkve razsvetljene. Jugoslavija Priprave za veliki mednarodni semenj vzorcev v Zagrebu ZAGREB, 28. V Zagrebu se vrše živahne priprave za mednarodni semenj vzorcev, ki se bo otvoril dne 3. junija. Društvo za promet s tujci je ukrenilo že vse potrebno za prenočišča. Katalog izlagateljev se tiska in bo kmalu gotov. Posebno številno boi zastopana na semnju čehoslovaška industrija. Čehoslovaški paviljon je dalo zgraditi ministrstvo trgovine čehosiovaške republike, katero bo zastopal čehoslovaški konzul v Zagrebu g. Oton Para. Zastopane bodo v tem paviljonu kovinarska. elektrotehnična, tekstilna, kožna, kemična industrija, industrija stekla in papirja. Program svečanosti ob piliki poroke kralja Aleksandra BELGRAD, 28. Program poročnih svečanosti je ostal v bistvu isti, kakor je bil prvotno določen za 1. junija. Dne 5. junija odplove posebno kraljevo odposlanstvo na vojnih ladjah romunski kraljevski dvojici nasproti do Oršave. Dne 6. junija ob 4.30 zjutraj krene romunska kraljevska jahta v spremstvu jugoslovenske vojne mornarice navzgor po Donavi proti Belgradu. Kraljevi jahti prispe nasproti tudi posebno brodovje, na katerem bodo razne deputacije glavnih mest in visoki dostojanstveniki. Dne 6. junija ob 5. popoldne prispe romunska kraljeva jahta med velikimi svečanostmi na savsko pristanišče. Snoči je bila smotra celokupne podonavske vojne mornarice. Monitorji in ostali brodovi so pluli po Donavi do Višnjice. Zvečer so monitorji metali svetlobne žarke z reflektorji na Belgrad. Deputacija jugosiovenskih železničarjev pri kralju BELGRAD, 28. Zastopniki Narodne ju-gc«lovenske železničarske organizacije so na kongresu v Ljubljani sprejeli več resolucij, ki zahtevajo od vlade izboljšanje gmotnega in službenega stanja- železničarjev. Na podlagi teh resolucij je posebna deputacija jugosiovenskih železničarjev izročila v avdijenci kralju Aleksandru obširno spomenico, ki v štirih glavnih točkah vsebuje najnujnejše železničarske zahteve: 1. uvedbo edinstvenega zakona o železniški službeni pragmatiki za vse železničarje cele kraljevine, v kolikor to osobje ne spada pod uradniško službeno pragmatiko. 2. Revizijo dosedanjih draginjskih doklad za vse železniško osobje. 3. Nabavo službenih oblek posebno prožnemu in prometnemu osobju. 4. Takojšnjo ureditev draginj-skih doklad železniškega delavstva vseh kategorij. Dr. Gustav Janeček ponovno izvoljen za predsednika «Jugoslovenske akademije» ZAGREB, 28. Z nedavno vladno naredbo je bila potrjena izvolitev dr. Gustava Ja-nečeka, vpokojenega vseučiliškega profesorja, za predsednika jugoslovenske akad. znanosti in umetnosti v Zagrebu. čehoslovaSka Češka rdeča knjiga PRAGA, 28. Ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve dr. Beneš je izjavil v zbornici, da bo v kratkem izdana rdeča knjiga. K temu pripominjajo listi, da se bo ta zbirka diplomatičnih listin bavila z ustvaritvijo Čehosiovaške države, z ustanovitvijo malega sporazuma, s koraki, ki so se podvzeli glede poskusa vzpostavitve, Habsburgovcev ter konečno z delovanje čehoslovaških legij v Sibiriji, Bolgarska Povrnitev Stambulinskega v Sofijo Novi inc denti z Wranglovci SOFIJA, 28. Ob priliki vrnitve Stambu-liskega iz Genove se je zbrala na postaji ogromna množica meščanov in kmetov, ki; so navdušeno pozdravljali vračajočo se delegacijo. Po sprejemu je prišlo do novih spopadov z Wranglovci, ki so izgnani iz Bolgarske. Vlada je izdala naredbo, da morajo Wrangelovci tekom 24 ur zapustiti Bolgarsko. Nekateri bežijo na Grško, do-čim bi hoteli drugi v Jugoslavijo; toda jugoslovenska vlada ni doslej še pooblastila svojega poslanika v Sofiji za vidiranje njihovih potnih listov. Otvoritev kongresa bolgarske agrarne zveze SOFIJA, 28. Danes se je otvoril kongres bolgarske agrarne zvez.e Kongresa se udeležuje nad 50.000 delegatov. Kongresisti so priredili veličasten obhod po mestnih ulicah. Kongres bo trajal 3 dni in bo razpravljal o vprašanjih notranje in vnanje politike. Nikako vmešavanje Bolgarske v macedon- ske zadeve SOFIJA, 17. Bolgarski brzojavni urad odločno zanika tendenciozne vesti, glasom katerih bi bolgarske čete na bolgarskem ozemlju pripravljale s pomočjo bolgarske vlade akcijo, da proglasijo v Macedoniji avtonomijo. _ ^ Francija V aeroplanu okrog sveta LY0N, 28. Major Blacke ki namerava obleteti svet v aeroplanu je pristal danes ob 17.22 na letališču v Bron-u. Odletel bo najbrže jutri zjutraj ob 5 proti Torinu. Ratificirane mednarodne pogodbe. ' PARIŠ, 28. Uradni list objavlja sledeče ratifikacije. 1. Pogodbe podpisane v septembru 1919 v Saint Germain en Laye od Francije. Zed. držav, Anglije, Italije, Japonske in Čehosiovaške; 2. pogodbe podpisane dne 10. septembra 1919 v Saint Germain en Laye od istih držav izvzemši Čehoslovaško in h kateri pogodbi je pozneje pristopila Jugoslavija; 3. pogodbe, podpisane dne 9. decembra 1919 v Parizu od Francije, Zed. držav, Italije, Japonske in Romunske. Solvay, iznajditelj umetne sode umrl BRUSELJ, 28. Pretekli petek so našli znamenitega kemika in bivšega belgijskega ministra Ernesta Sclvaya mrtvega v postelji na njegovem stanovanju v Bruselju. Rajnki Solvay je bi leden največjih kemikov in se je posebno proslavil z iznajdbo umetnega izdelovanja sode. Prvi poskus izdelovanja sode se je napravil pred 50 leti. Nadaljnji poskusi so se popolnoma obnesli in danes imamo na svetu že nad 5000 tvor-nic sode. Slavni učenjak je dočakal 84 let. Anglija «Angleško carstvo v nevarnosti!» LONDON, 28. Nasprotniki Lloyda Ge-orgeve in sploh liberalne politike na Angleškem izrabljajo proti sedanji vladi tudi novo krizo, ki se je pojavila na Irskem vsled znanega sporazuma med začasno vlado in republikanci. Ta sperazum določa med drugim tudi to, da se bo po splošnih volitvah obrazovala koalicijska vlada, v kateri bi sedeli poleg pristašev angleško-irske pogodbe tudi republikanci De Vaic-rove stranke. Ker pa je v smislu angleško-irske pogodbe irska svobodna država po-dložnica angleške krone in torej monarhija, se na splošnoi smatra, da je sporazum o koaliciji z republikanci v nasprotju z angleško - irsko pogodbo. Predvčerajšnjim se je vršil važen sestanek ministrskega sveta Severne Irske. Seje sta se udeležila tudi načelnik generalnega štaba mlarsal Henry Wilson in general Solly - Flcod, poveljnik angleških čet v Severni Irski. Po seji je dal maršal Wilson časnikarjem sledečo izjavo: «Ne-varnost je, da se angleško javno mnenje pod vplivom mahinacij ministrskega predsednika sprijazni z mislijo ustanovitve republike v južnem delu Irske, kakor se je bilo prej navadilo na umorstva. Zelo velika nevarnost je, da se bo angleška vlada, postavila na stališče, da sporazum med Collinsom in De Valerom ni v nasprotju z angleško - irsko mirovna pogodbo. Ako se to zgodi, potem bo nastala resna in neposredna nevarnost ne samo Z3 Ulster, temveč bo to pomenilo tudi začetek razpadanja angleškega carstva.® Viis italijansko - ruske trgovinske pogodbe LONDON, 29. V angleških krogih sc sprejeli s zadoščenjem vesti o trgovinski pogodbi med Italijo in Rusijo. Ta pogodba je bila vestno v naprej napovedana od ministra Schanzer-ja na genovski konferenci, ter je bila potrebna pred vsem radi tega, ker so potekli začasni dogovori, kateri so do sedaj urejevali trgovski promet med obema državama. Veliko važnost se pripisuje dogovoru za poljedelsko koncesijo. Pogodba je v Angliji sprejeta z dobrohotnostjo iz dveh razlegov: Prvič, ker je njen glavni namen, da pobija lakoto in bedo v južnih pokrajinah Rusije, drugič, ker odgovarja bistveni potrebi Italije, kar je prvi angleški minister naglasil že v svojem nagovoru na italijanske časnikarje v Genovi, namreč, da njeno prebivalstvo najde drugod dela. Štirimesečni rok, ki je določen za prehod od predhodnega dogovora na konečno pogodbo za poljedelsko koncesijo, pa se zdi, da bo za letos onemogočil pričetje dela v Rusiji, ker bi po gornjem roku začela dela še-le cb času žetve. Praktičen pomen ima ta dolgi rok le, če se je določil z namenom, da se med tem časom sklenejo dogovori z drugimi držav tmi. Na Angleškem vprašajo, če se bi ne moglo združiti italijansko delo, ki bi našlo za začetek torišče v ruskem poljedelstvu, z angleškim in francoskim kapitalom, ki je namenjen za obrtno proizvajanje. Če bi se združili ti trije činitelji, bi se obnovitev Rusije mnogo bolj pospešila. Rušila Kazensko postopanje proti Revolucionarnim socialistom v Moskvi LONDON, 28. Glasom neke brzojavke iz Moskve, ki jo je objavila ruska trgovinska delegacija v Londonu, so se 'odpeljali Vanderville, Rosenfeld in Lieb-kneeht v Moskvo, da branijo revolucionarne socialiste pri razpravi, ki se ima v kratkem pričeti. Dospeli so v Moskvo, v sredo. Nemčija , Nemško posojilo. BERLIN, 28. -Berliner Tagblatt* priobčuje članek bivšega ministra Dernburga, v katerem poroča, da so se do seda) izjalovili vsi napori zaveznikov, da bi letne obroke, ki jih ima plačati Nemčija, konsolidirali s posojilom, ker Nemčija prostovoljno ne more sprejeti pogojev, pod katerimi bi se posojilo dovolilo. Tudi danes je mogoče posojilo le pod sledečimi pogoji: Proizvajalna zmožnost Nemčije ne sme biti ovirana, njen obstoj ter pogoji njenega gospodarskega ustroja morata biti zajamčena. Sigurnost posojila ima za podlago red in nedotaknjeno proizvajalno moč v državi. Ravnotežje v bilanci Nemčije se bo moralo doseči pred vsem s pomnoženim proizvajanjem. Radi tega mora biti dovoljeno posSojilo pod sprejemljivimi pogoji. Kapital posojila bi moral biti prost davka in zapuščinskih pristojbin, roki posojila bi morali biti dolgi; če se to ne zgodi, bo plačevanje posojila za Nemčijo tako neugodno, da ne bo imela od njega nrkake koristi. Razmerje med Ameriko in Nemčijo. FRANKFURT OB MENU, 28. Dospel je sem gosp. Brit ton, član ameriške poslanske zbornice, da se približa gospodarskim krogom, ter ie izjavil nekemu uredniku lista «Frank-furter Zeitung*, da se odnosaji med Zedinje-nimi državami in Nemčijo vedno boljšajo. Zasedba pokrajin ob Renu, ki je brez vsake koristi in samo neprenehoma ogroža mir, se mora odpraviti. Nemogoče je — je gosp. Britton nadaljeval — da bi dala Amerika gmotno pomoč Evropi, dokler Francija vztraja pri svoji nepopustljivosti v vprašanju reparacij in oboroževanja. O priliki pogajanj, ki se vršijo v Parizu in ki gredo za tem, da bi se dovolilo Nemčiji inozemsko posojilo, bodo Zedinjene države izvrševale na Francijo primeren pritisk. Posl. Britton je zaključil, da nameravajo Amcrikanci vztrajati pri tem, da se znižajo plačila, ki j^h Nemčija dolguje za reparacije, in predlagati za jNemčijo moratorij petih let Avstrija , Eksplozija v Blumauu DUNAJ, 28. Kakor se je ugotovilo, je bila vzrok velikanske eksplozije v Blumauu, ki je uničila celo mesto, skrajna lahkomi-šljenost in neprevidnost merodajnih oseb. 2e tekom vojne je bilo ukrenjeno vse potrebno za takojšnjo preprečitev kaJte večje nesreče v tem ogromnem skladišču municije. Ves prostor je. bil obdan z gosto mežo vodovodnih cevi, na vsakih 15 korakov je bil postavljen hidrant Ln poteg vsakega hidranta so bile pripravljene cevi, s katerimi bi se vsak požar lahko takoj udu-šil. Požar je izbruhnil v skladišču že večkrat, toda vselej je bil takoj omejen. Pri zadnji nesreči pa se je ugotovilo, da s,o bile cevi prekratke in sploh vsa varnostna naprava v skrajnem neredu, tako da je bHa požarna bramba sploh brez vsake moči. Vkljub temu se ji je posrečilo rešiti skladišče, v katerem je bilo 30.000 kilogramov dinamita in 8000 kilogramov nitro glicerina. Če bi ne bil požar še pravočasno udušen, bi se bile čutile grozne posledice eksplozije tudi v Dunajskem Novem mestu fn Badenu. Proti osebam, odgovornim za nered pri varnostnih napravah, je bila uvedena kazenska preiskava*. Za žrtve, katerih število je ogromno, ker je celo mesto Blumau, uničeno, so se začeli zbirati prispevki, ki so dosegli že precejšnjo sveto. generalnem >a Madiar- fe bivši stotnik v duje . N se ga bojijo celo tudi Bethlen obvladuje položaj lnoma. Njegova moč je tako Gombos štabu. On skem p velika, in Horty. BUDIMPEŠTA, 28. Danes so se vrfile splošne volitve za narodno skupščino v 141 volilnih okrožjih. Do večera so bili znani izidi iz 23 volilnih okrožij, v katerih je bilo izvoljenih 21 poslancev vladne stranke, 1 neodvisen poslanec, ki je naklonjen vladi, in grof Apony kot neodvisen poslanec. BUDIMPEŠTA, 29. Prvi izidi volitev kažejo popolno zmago vlade ter pome-njajo uničenje karlistične desne. Socialni demokrati bodo najbrže dosegli število poslancev, ki odgovarja njihovi moči. Včeraj zvečer ob 22 uri je izhajalo, da je izvoljenih 74 - poslancev vladne stranke in 6 opc-zicionalcev. Potrebno bo 18 ožjih volitev. Neredov ni bilo. Določitev ogrske meje BUDIMPEŠTA, 27. Listi poročajo, da so komisije za določitev ogrske meje skoraj dokončale svoje delo na podlagi trianon-ske pogodbe ter da pripravljajo) za Zvezo narodov poročilo o popravah meje, predlaganih v smislu dobljenih pooblastil. Predlagana je poprava v prilog Ogrski pri Dolnji Lendavi na ogrsko - jugoslovenski meji z 18.000 dušami. Poprave predlagane v prilog drugim državam so sledeče: Jugoslaviji se prisodi ogrsko ozemlje severno od Subotice, Rcmun.