Leto X., štev. 50.
PeStnina platana t gotovimi.
V	LJUBLJANI, ▼ soboto, 11. decembra 1926.
Današnja številka Din l‘SO,
Iriuja razen ponedeljka in dneva po
prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št 19.
Ksslov za dopise: Ljubljana p. p. 168.
Jfoftinv za telegrame: »Naprejc, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
Stane mesečno 25 Din začasno 6 Din, Za inozemstvo 85 Din, začasno 10 Din« Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasit beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sic*r s« ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo#
Reklamacije za list so poštnine prosta*
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (J SDS).
i<etnik VII., Stev. 50.
Četrtkova JVaprejeva" Številka Izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zvese
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Dim
Enoten nastop proletariata pri volitvah v oblastno skupščino.
Vsi zavedni delavci poznajo in vedo, da so Kristanove! in levi laži-komunisti bili vseh 8 let po prevratu glavni razbijači delavskih organizacij.
V	razbijanju teh organizacij so se izkazali pravi mojstri. Sredstva razbijanja so bila: demagogija, teror, avtokracija, samovlada. Kar so organizacije sklenile na podlagi proletarske demokracije — to je skušala zelena miza kristanovcev in laži-komunistov razbiti. Tako so potom razcepa oslabili stavko in omogočili zlom stavke železničarjev leta 1920. Brez vednosti in soglasja organiziranega proletariata so se zvezali z Jutrovci in njihovo korupcijo so zanesli v proletarske vrste, Kristanovci so dosledno razbijal1 organizacijo socialistov, laži-komunistični demagogi pa dosledno organizacijo komunistov. Eni kot drugi so neprestano ustanavljali nove organizacije: ne proti kapitalistom, temveč proti organiziranemu proletariatu. Zato imajo danes v Sloveniji toliko listov, da bi moral delavec dati cel svoj zaslužek, da bi plačeval vse te liste, če bi še izhajali. Na srečo pa je večina teh razbijaških listov že usahnila: zmanjkali so črni fondi.
Z okupiranjem blagajne Delavskih zbornic s pomočjo sleparskih volitev, pa so se črni fondi zopet oživeli. Avto-kratični voditelji, ki proglašajo nače-
lo	stranka sem jaz, ki so vsa zadnja leta samo razbijali in ustanavljali vsak mesec nove organizacije, so zopet začeli manevrirati z demagogijo enotnosti, čim so bile razpisane volitve.
Ti avtokratje stojijo namreč zaradi svoje demagogije in razbijaštva v teh volitvah brez organizacije pred svojim končnim porazom. Niti Kristanovci niti laži-komunisti ne morejo niti sami niti skupaj — dobiti nobenega mandata niti na Kranjskem niti na Štajerskem. Mariborski socialisti, ki držijo v rokah še nekaj razvalin bivše enotne organizacije, bodo dobili svoje zastopnike v mariborsko skupščino samo, če bo organizirani proletariat enotno nastopil, samo, če bo samo ena skrinjica.
Tak položaj skušajo Kristanovci izkoristiti, da bi delavstvo, da bi socialne demokrate ogoljufali za njihove glasove, slično, kakor so ogoljufali proletariat <pr)i volitvah v Delavsko zbornico. Kristanovci želijo, da bi s pomočjo socialno demokratičnih in komunističnih glasov bil izvoljen na Kranjskem samo kak njihov avtokrat ali birokrat, ki bi se takoj pridružil seveda: Jutrovcem, kakor so se združili s kapitalisti v Delavski zbornici.
Laži - komunisti skušajo prikriti svojo neproletarsko politiko ravno tako, kakor kristanovci. Zato so se za zeleno mizo, kjer ne pripuščajo zastopnike organiziranega proletariata, sklenili podpirati izvolitev socialpatri-ota.
Kristanovsko in laži - komunistično vodstvo torej noče skupnega nastopa. Na delavstvo je torej padla nalogaj da samo preko kristanovskih in laži-komunističnih voditeljev ustvari skupen nastop organiziranega proletariata.
tNaše organizacije — politične in strokovne, naj v vseh srezih povabijo delavce, ki še verujejo v kristanovsko in laži-komunistično avtokracijo, na sestanke, na teh sestankih naj jim ob-razlože objektivno stanje, v katerem se delavstvo nahaja in pomen politične organizacije, brez katere se delavstvo ne bo rešilo. Na podlagi predloga, ki ga je izdelalo načelstvo, ki je popolnoma v smislu proletarske demokracije, ker daje prednost političnim organizacijam, naj sestavijo enotne kandidatne liste. V glavnem industrijskem srezu so se take liste že sestavile proti volji kristanovcev v Ljubljani.
Demagogijo kristanovcev in laži-komunistov in njihovo manevriranje proti enotnosti delavskega razreda mofamo razjasniti celokupnemu delavstvu.
V boj za resnično enotnost delavskega razreda!
V boj za enoten nastop delavstva proti kapitalistom in avtokratom, in laži-socialistom!
Poslovna kuga.
Mežičani so si brez dvoma že precej na jasnem o pravih vzrokih razpusta njih občinskega in krajnega šolskega sveta ter premestitve učitelja sodr. Vinka Moderndorferja. Pravi motivi, ki smo jih bili navedli v pred-idočih številkah »Napreja«, so pač taki, da jih lahko spozna celo slepec o polnoči. Živimo v dobi najhujše reakcije, ko se gazijo zakoni, poštenje in čast v blato. Pri tem pa nosijo nasilniki in njih pomagači še glave pokonci in zahtevajo, da se jim izkazuje čast in spoštovanje. Cinizem, s katerim vse se to dela, bi bil še nekako razumljiv, če bi bili kje tam doli v kakem amavtluku; toda, da se to godi pri nas,, ki veljamo za »najprosvitle-nejše« v naši državi, presega vse meje. Ni baš treba, da je batina od korobača, boli tudi udarec s paragrafom, če je .interpretacija zakona nasilna.
Kapitalistična grabežljivost ne pozna nobenih mej, še manj jih poznajo njeni pandurji. Gorje, kadar nastopi agent kapitalizma v ornatu narodno-sii, socializma ali državotvornosti; zakaj lažje se je ubraniti kuge, nego agenta kapitala. Za prvo zadostuje znanje osnovnih naukov higijene, o eksponentu kapitala, ki nastopa kot prijatelj, se pa ne ve, da nosi v plašču bodalo, pripravljeno, da ga zapiči tudi v hrbet lastnega brata, če je dan tak ukaz. Tisočkrat gorjš onemu, ki zna gladen bolj ceniti svoje poštenje in prepričanje od Judeževih grošev! To skušajo danes mežiški rudarji s svojim učiteljem, ki jim je to v pravem pomenu besede.
Želodec poštenjaka ni imuniziran zoper strup; mežiški rudarji se niso odzvali sirenskim glasovom »lojalnih«; rajši so krenili na trnjevo pot pridobivanja z lastnim trudom. Odklonili so otrovane drobtine, po milosti. Če bi se bili podali na pot oportunizma, bi morda tudi kaj dosegli; toda gotovo manj, in še ono, kar bi dosegli, bi bilo darovano. Darilo pa se lahko očita, ali celo vzame nazaj, Če se obdarovani ne izkazuje hvaležnega; pravo vrednost ima le, kar se pridobi z lastnim delom. Mežiški rudarji se zato niso pomišljali: ostali so
zvesti svoji matici, jugoslovanski socialni demokraciji, in po tem uravnali tudi svoje delo. Oni le predobro vedo, da biti socialen demokrat, pomeni biti bojevnik socializma, ki ne pozna milosti, marveč pravico.
Česar se pri mežiškem delavstvu ni moglo doseči z lepimi, priliznjenimi besedami, z lažjo in obrekovanjem, to, skušajo sedaj doseči z nasiljem preganjanjem in korupcijo.
Agenti že prihajajo, kakor hijene za bojno fronto. Ali nasilje in korupcija je nekaj, kar more gibanje, porojeno iz stremljenja po pravici, le poglobiti in utrditi; kajti šele v trpljenju za pošteno stvar, v bridkih urah krivice more 'nastati pravo [spoznanje. In mežiški rudarji spoznavajo te dni, kdo jim je iskren prijatelj, kdo sovražnik; kje je pot do zmage, kje zabloda in bič.
Bič, ki danes sika nad mežiško dolino svojo strupeno pesem, bo storil več, nego more storiti stotine shodov; spodbodel bo sodruge k še intenzivnejšemu razmišljanju, k še večji odločnosti, nadaljevati pot, ki edina vodi do zmage; spoznali bodo še bolj, zakaj se pot v mežiško dolino socialnim demokratom zapira, odpira pa agentom kapitala.
Korupcija je kakor rak, ki neusmiljeno uniči človeški organizem,, čim se pojavi v njem. Je zlotvor, ki razjeda tudi meščansko družbo samo. Kjer se vgnezdi korupcija, razpade vse, njeno delo je trohnoba, smrt. Na Slovenskem je glavni nosi tel j korupcije takozvani samostojni demokratizem, dedič predvojnega lažiliberaliz-ma.^ Svoje dni se je, četudi odet v plašč narodnosti, pod krinko napred-njaštva vezal z nemškim veleposestvom, danes se pa odkrito vlačugari z domačim in tujim kapitalom, vse samo, da ostane neka klika na oblasti. Uboga svoboda, uboga naprednost, če bi bila odvisna od takih ljudi!
Slovenski lažidemokratizem je kakor posoda s kužnimi bacili, na kateri manjka etiketa: kosti z mrtvaško glavo in križem. Kdor se je neprevidno dotakne, je zapisan poginu, smrti. Korupcionist, četudi navidezno čil in zdrav, je podoben živemu mrliču, kadavru polnem strupene golazni, ki je tem nevarnejši, čim več »življenja« gomazi v njem. Vsa gibanja, ki so kdaj prišla v dotik s tem kadavrom, se zvijajo v smrtnih bolečinah — kmetsko, delavsko, uradniško gibanje, vse je otrovano, kolikor se posamezni deli niso pravočasno odtrgali.
Korupcija kupuje in prodaja značaje, baranta s častjo in poštenjem, plačuje s položaji in zlatom, pri tem pa goljufa, krade in ubija hujše od obcestnega razbojnika. Strašne so posledice njenega razdejanja, moralnega in fizičnega. Delavec ubiia delavca (Fakin, Zadravec!) uradnik odjeda kruh tovarišu, brat preganja brata, vsi v imenu narodnosti, demokracije!
Potihem se priplazi korupcija, odeta v svilo in frak, v plašč lojalnosti in državotvornosti, pa tudi v delavski jopič; priplazi se pod krov delavca in ealon meščana, prijazno se posmehlja-joč, nedolžno prepričevalno; seboj nosi darove, kruh, denar, koncesije: na, vzemi in jej, tepec, čemu bi gladoval, ko pa imaš vsega! Čemu lajaš ii‘a mene, pridi in lajaj iz moje hiše na druge!
Ničesar ne zahteva korupcija, hoče le tvojo poštenost, tvoj značaj. To ni nobena cena za blago, ki se ne meri in tehta, dokler je v tvoji roki, ki se pa spremeni v pogačo, čim ga oddaš.
0,	korupcija je kakor dobra mati, katere ljubezen ogreva, dokler jej služiš in si jej potreben.
Te besede smo smatrali za potrebno napisati kot uvod k razkritjem o činih, ki se te dni o ni ih mnogo razpravlja po hrvatskih in srbskih časopisih. Posebna izdaja Radičevega »Do^ ma« od 4. t. m. je namreč prinesla o poslovanju Slavenske banke etvarL ki razkrivajo v vsej goloti metode, po katerih dela mednarodni kapital v dosego svojih ciljev. Nalašč smo »e v uvodu dotaknili mežiške zadeve, ki tudi močno diši po Slavenski banki Sodrugi naj naslednje podatke pazno prečitajo in razmišljajo. Posneli smo jih po zagrebškem »Večeru«, ta pa po »Domu« in nosi torej zanje odgovornost g. Stjepan Radie. Imenovani list piše:
Korupcija PP režima.
Že smo mislili, da predstavljata Pasic in Pribičevic posebno politiko, ki je, naslanjajoča se zgolj na silo, zt našo državo nesreča, za naš narod propad. Bila je splošna sodba, posebno o Pribičeviču, da nima nič skupnega s korupcijo. Koliko je g. Nikola Pasic v zvezi s posli svojega sina, ki se sedaj peča ž njimi anketni odbor, se jasno vidi iz izjav posameznih prič. posebno onih Dragiše Stojadinoviča Koliko je Pribičevic bil vpleten v posle Slavenske banke, katera je sedaj naenkrat prišla tako daleč, da ima okoli 164 milijonov dinarjev primanjkljaja, se vidi iz raznih pismenih dokumentov, ki so prepisani in fotografirani ter bodo že te dni objavljeni v celoti. Med temi dokumenti je na prvem mestu pogodba, sklenjena in podpisana od Svetozarja Pribičevica s Slavonsko banko, ki sta jo zastopala in zanjo podpisala znani veletržec Arko in dr. Kramer (direktor »Jutra«. Op pis.). Pogodba se tiče 18 milijonov kron dolga, katerega je dolgoval Pribičevic oz. njegov tisk Slavenski banki, in ki se je imel sedaj po pogodbi začeti odplačevati. Koncem pogodbe se je Pribičevic lastnoročno zavezal, da bo njegova takozvana Jugoštampa (Družba, ki izdaja esdeesarske časopise in knjige. Op. pis.) branila interese Slavenske banke, da med to ia Jugoštampo ne bo več sporov in prepirov.
Za tem sledi cel niz dokumentov, iz katerih so razvidne sledeče lepe stvari:
1. Da so trije ravnatelji Slavenske banke jemali po 7 odstotkov celokupnega dobička, kar je znašalo v enem letu pri znesku 26 milijonov dinarjev' blizu dva milijona dinarjev. Ta dobiček se je izplačeval tej gospodi iz posebne tajne rezerve, ki naravno ni bila javno izkazana in zato tudi ne obdavčena.
2. Da so glavni prijatelji in pristali Svetozarja Pribičevica (dr. Žerjav, dir. Brezigar in dr.) tudi prejeli od Slavenske banke po 500.000 Din v politične in kulturne namene ali v svrhe propagande za banko na način, da nikomur za ta denar ni bilo treba polagati računov, temveč so ga smeli
trošiti po svoji lastni preudarnosti popolnoma svobodno.
8. Da je iz tajne rezerve bilo izplačano za organizacijo in tisk Radikalne stranke v Sloveniji 200.000 dinarjev.
4. Da je iz te tajne rezerve dobivala pomoč tudi organizacija demokratske (samostojne. Op. pis.) stranke v Zagrebu.
5. Neki Ervin Weiss je dobival velike vsote, znašajoče po več stotisoč dinarjev, za razna posredovanja tudi pri našem poslaništvu na Dunaju, a med ostalim tudi za časopis »Radikal-ski list«.
6. Povodom zvišanja delniške glavnice Slavenske banke je bil napravljen poseben zapisnik, ki dokazuje, da to zvišanje glavnice za 50 milijonov dinarjev ni bilo ne resno, ne stvarno, nego — kakor veli zapisnik — samo zato, da se more pokazati oblasti, v resnici so se dotični podpisniki razrešili s posebno izjavo sploh vsakega plačila v svrho zvišanja glavnice.
7. Je vse polno takozvanih zaupnih 02. tajnih fondov ali tajnih izdatkov, ki so se vedno izplačevali iz te tajne rezerve, a katere je vrlo pogosto dvigal dr. Branko Arko (sin prej omenjenega industrijalca. Op. pis.) tupa-tam v zneskih do več stotisoč dinarjev.
Vse to dokazuje, da je Slavenska banka po vsem načinu svojega poslovanja delala v nasprotju z obstoječimi zakoni in pri denarnih zavodih običajno prakso. To je bilo Svetozarju 1'ribičevicu znano, pa se je kljub temu lastnoročno zavezal in svojo obvezo lastnoročno podpisal, da hoče njegov tisk taki banki pomagati. Iz mnogih mest v tem tajnem zapisniku je razvidno, da je ta pomoč bila vzajemna, namreč v veliko korist toliko generalnih pomagačev in prijateljev Svetozarja Pribičeviča. V veliko njihovo korist, toda v splošno škodo onih mestnih hranilnic, katere so ti ljudje v Sloveniji nagnali v zvezo s Slaven-sko banko, in v veliko škodo ali celo propast onih siromakov, ki so zaupali Slavenski banki vse svoje prihranke. Razni srednji in manjši denarni zavodi so, kolikor je dosedaj ugotovljeno, dosedaj izgubili okoli 120 milijonov dinarjev, mali, siromašni vlagatelji, ki Si> svoj denar naravnost poverili Slavenski banki, pa okoli 40 milijonov dinarjev. oralna in politična odgovornost za vse to pada tudi na g. Svetozarja Pribičeviča. Če ga zadene tudi ka^ensko-pravna odgovornost, bo moral izreči sedanji ali novi anketni odbor s tem, da predloži narodni skupščini interpelacijo itd.
Nauk za delavstvo.
Strašno pokvarjenost kapitalistične gospode in njenih priganjačev nam razkriva »Dom«. To ni več poslovna politika, to je poslovna kola. Ali to je le par slučajev, kje so pa drugi, za katere ne bomo morda nikoli zvedeli! Sicer nam »Dom« ne pove nič novega. Da je kapital tak, kakor ga nam razkriva, smo vedeli od vsega začetka, pa zato nismo nehali s svarjenjem pred agenti kapitalizma, ki so posebno v delavskih vrstah agilni.
Ali mislite, da se kapital ustavlja prod ljudmi iz delavskih vrst? Nikakor? Tu- tolerira, tam gleda skozi prste, tu tapecira stole, tam sipa s polno roko. Je previden; kjer tega ne more sam, se poslužuje svojih hlapcev, ti pa nadaljnih priganjačev, ki nastopajo z najraznovrstnejšimi radikalnimi gesli. Poznamo moža, ki je nastopal kot komunist, izdajal je tudi »komunističen« list, v knjigah Slavonske banke je pa med onimi, ki so dobili denar. Od kod je bil denar za radikalni list, katerega glavna naloga je bila, napadati konkurentinjo Slavenske — Jadransko banko?
Trboveljski rudar mora garati, da dobi komaj za kos kruha za sebe in svojo družino; delnice TPD pa romajo, kakor je izpovedala gospa Milino-va, vdova po ravnatelju podružnice Slavenske banke v Beogradu, iz rok v roke kot darilo za razna posredovanja v prid trboveljskih kapitalistov. Rudar gara, lastniki premogovnika so pa ljudje, ki se ne vedo, kje so Trbovlje.
Navedbe »Doma« lahko kažejo kot avtentičen dokaz, od kod denar za
SDS za njen tisk, njena sijajno upreudjena tajništva, za volitve, prijatelje in kapitalističnih hlapcev hlapce. Daleč smo od misli, da je Slavenska banka edina, ki je dajala SDS denar; kaj takega bi bilo prenaivno; kajti demokratarski strankarski aparat in tisk žre milijone, ki curljajo tudi od drugod. Napačno bi tudi bilo mnenje, da se je bakšiš Slavenske banke ustavil pred vrstami delavcev,
—	uveljavil se je temveč med njimi prav izdatno v najrazličnejših oblikah, za to so najboljše priče razna barantanja in koncesije. Rudarji predobro vedo, kakšno vlogo so igrali posamezni agenti o priliki zadnje stavke v Trbovljah.
Esdeesarii so ustanovili in vzdržujejo organizacije, ki naj bi branile delavske in interese nameščencev, prosjačijo pa za podpore pri TPD, pri Kranjski industrijski družbi, Westnu in drugih kapitalistih. O Urbančičevi Zvezi privatnih nameščencev smo že pisali. Z Urbančič-Bohinjčevo organizacijo so »socialisti« pri volitvah v Delavsko zbornico postavili skupno
SAT O
KUPUJ TE!
ZAHTEVAJTE
PAZITE
Zelena miza ljubljanskih lažisoeia-lističnih in lažikomunističnik »voditeljev« zavrača pošten predlog socialno-demokratične stranke in kmečko-delavske zveze za enoten nastop proletariata.
Zastopniki socialno - demokratične stranke so se udeležili na povabilo »Zedinjenja« in ‘»Enotnosti« pogajanj za skupni nastop. Seveda so izjavili naši zastopniki, da nimajo in kot člani organizirane stranke ne morejo imeti generalnega pooblastila. V vseli proletarskih strankah odločajo organizacije. Izvrševalni odhori — ožji in širši, v važnejših vprašanjih kongresi. To je bistvo proletarske demokracije. Vse drugo je malomeščanska avtokracija. O tej stvari sploh ni treba izgubljati besed; Gustinčič. Svetek in Sedej pa so izjavili, da oni predstavljajo stranko. Kar oni sklepajo, to je sklep stranke. Sklenili so torej, da zastopniki JSDS in Kmečko delavsko zveze, ki so pridržali končno sklepanje za strankine instance, na prvih pogajanjih sploh niso dobili niti besede. Gustinčič in Žorga sta tudi to sklenila: torej je sklep stranke — in konec besedi. Že takoj v začetku so se torej »voditelji« postavili na stališče avtokracije, diktatui‘e nad organiziranim proletariatom.
Tako Gustinčič kakor tudi Sedej in Svetek so izjavljali, da je za njih vprašanje mandatov postranskega, tehničnega pomena. Za Gustinčiča že verjamemo, da je to tehnično vprašanje ■>.. Za njega bo to važno in načelno samo takrat, ko bo on kandidirali
V	redakcijski komisiji je Gustinčič predlagal nekak skupni manifest, ki je bil sestavljen popolnoma demago-ško - socialpatriotično. Naš zastopnik
listo. Da, taka »delavska« politika je hujša od ku<je.
Tudi smo povedali v »Napreju«, da se je samostojnim demokratom šlo v Ljubljani predvsem za denar Mestne hranilnice. Zato so spremenili občinski volilni red, ponovno razpustili občinski svet, na magistrat pa postavili komisarje. Ni manjkalo »socialističnih« pridigarjev, ki so po nalogu nekih »višjih« neprestano gobezdali o neki napredni, protiklerikalni, o raz-rednobojni in raznih drugih enotnih frontah, vse, da direktno ali indirektno pomagajo SDS v mestno hišo in s tem do denarja Mestne hranilnice. Nastopali so enkrat v ornatu naprednosti, drugič v ornatu socializma, vedno pa v službi kapitala.
Sodrugi v Mežici in drugod, ki jim še ni zamrl čut za poštenost, si sedaj lahko ustvarijo popolnoma jasno sliko o razdiralnem delu -kapitala lin njegovega sorodstva tudi v delavskih vrstah. S kapitalom in njegovo žlahto nobenega paktiranja! Kdor uči drugače, je nezaveden ali ima sam umazane roke.
prvovrsten pridatek h kavi da boste sveži In zdravi ter
pov od KOLINSKO CIKORIJO ki daje kavi Sa okus, barvo Sin izdatnost. Pri nakupu
da dobite samo prave iakšneie zavitke:
je poudaril, da bi tak demagoški manifest samo zmešal proletariat, ker bi vzbudil razne iluzije. Predložil je koncept stvarnega volilnega proglasa, ki ga je Gustinčič takoj »načelno« sprejel. Kakor klerikalci 1923. leta,. tako tudi Gustinčič in Svetek sprejmejo vsak skupni program. Ko pa se zahteva garancija, da se bo ta program zastopal tudi v oblastnih skupščinah, pa hočejo, navzlic enotnemu programu razbiti skupni nastop. Vseeno smo se udeleževali sestankov in dosegli;
Predlog načelstva JSDS in oblastne konference za enoten nastop: Skupini Enotnost«, »Zedinjenje« in »Soc. partiji Jugoslavije« smo dostavili sledeči predlo?:
2482-26-K-I. Ljubljana, 6. dec. 1920.
Skupini »Enotnost«, »Zedinjenje« in sSocial. partiji Jugoslavije« v Ljubljani.
Dne 5. decembra 1926 je načelstvo in okrožna konferenca JSDS in KDZ v Ljubljani sklenila, da bo podpirala enoten nastop proletariata pri volitvah v oblastne skupščine v okvirju predloga, ki ga je JSDS in KDZ stavila že pri
v smislu sklepov kongresa ne moremo predlagati imen kandidatov radi izpre-menjenega položaja (prihaja v poštev več grup, o katerih ne vemo niti, kje imajo organizacije, niti števila in imena članov), zato rezerviramo za svoje orga-ganizacije nosilce list in njih namestnike v tistih srezih, kjer imamo organizacije.
V srenih: Maribor mesto, Maribor levi breg, Dolnja Lendava, Gcrnjigrad, Konjice, Ljutomer, Ptuj, Murska Sobota. Šmarje, Čakovec, Kamnik, Kočevje, Kranj, Črnomelj, Logatec, Novomesto in kastav, torej v 17 srezih prepuščamo nosilce ostalim skupinam.
Ker so vse tri skupine izjavile pri pogajanjih, da jim ne gre za mandate, smo prepričani, da bodo vse tri skupine ta predlog tem lažje sprejele, če želijo skupni nastop.
Za delegate v glavni volilni odbor so določeni: ss. Karl Kisovec, Lovro Klemenčič in Iza Prijateljeva.
S sodružnim pozdravom L. Sl Centralno tajništvo JSDS.
Bemot 1. r.
la predlog je pošten in odgovarja načelom proletarske demokracije v danem slučaju. »Enotnost«, »Zedinjenje« in »Soc. partija Jugoslavije« nimajo na Kranjskem političnih organizacij, ki bi mogle dati garancijo, da se s^ene tudi izvršeno. Gustinčič in Sedej pa sta že večkrat kaj sklenila — tako n. pr. tudi v SAO
— pa nista sklepa izvršila. Zato edino odgovarja proletarski demokraciji prealog naše stranke, ki daje popolno garancijo, da se bo skupni nastop vršil in izvršil po načelu proletarske demokracije. Če bo samo 1 poslanec izvoljen, bo ta pripadal socialno-demo-kratični stranki, ki daje popolno garancijo, da bo tudi zastopal interese proletariata, socializma proti kapitalizmu. če bo pa izvoljenih s skupnim nastopom več nosilcev skupnih list, pa je razumljivo, da bo naša stranka
— mandate, ki ji ne pripadajo — dala onim, ki so dodali svoje glasove pri skupnem nastopu. Po vsem, kar smo že doživeli pri raznih volitvah, Jqer so laži-komunisti in lažisočialisti večkrat bojkotirali volilno akcijo samo
— zato, ker niso bili oni nosilci — je ta garancija neobhodno potrebna.
Tako je bil objasnjen predlog našega načelstva na skupnem sestanku v prostorih strokovne komisije. Gustinčič pa so se čutili razžaljeni v svojem veličanstvu ter so predlagali, predno so preči tali in razumeli predlog naše stranke in ne da bi stavili protipred-loga, da s socialno demokracijo na podlagi tega predloga ne morejo skupno nastopati. Vse te diskusije in prerekanja so se vršila predno se je glavni volilni odbor sploh konstituiral pod diktatom Gustinčiča in Mlinarja. Naši zastopniki so zahtevali, da se najprvo skupni volilni odbor konstituira in potem razpravlja — proletarsko demokratično: na naš predlog: proti-predlog. Toda oni hočejo diktaturo: zato so diktirali razkol. Proletariat pa se bo navzlic temu združil.
Posledice reakc onarne zunanje Dolitiice.
(Kolonija kapitalistične korupcije. Zunanji minister g. Ninčič odstopil. Demisija vlade. Italija in Albanija. Reakcionarni notranji politiki odgovarja neuspešna zunanja politika.)
V zadnji številki smo ugotovili, da so objasti na zahtevo zastopnikov inozemskega kapitala, ki predlaga potvorjene bilance in krši zakonske predpise obdavčenja, nastopile protizakonito proti delavski občini in krajnemu šolskemu svetu, ki je po soglas-
zadnjih državnozborskih .volitvah. Iver
en/ca
M rta trn neka Si
Burila
Splošno priljubljen
kavni nadomestek,
okusen i cenen.
Dobiva se v vse&
dobro asortlranlO icolonljalniff trgovtnaf).
Zelena m<za
0ržiie m stare navade
in uporabljale še nadalje davno preizkušeni
Prarifranckiiv kamni raidalfek
"ia pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus.
Tudi k žihj spada neobhodno Pravi FrancK.
mfdm/
ni sodbi javnega mišljenja deloval najvzomejše v prid interesov vseh občanov. Ugotovljeno je, da je Jugoslavija kolonija kapitalistične korupcije, ki ne prizna ne ustave ne zakonov. Ustavne določbe in zakoni, ki so v prid ljudstva, se ne izvršujejo, se kršijo. Kapitalistična korupcija, domača in inozemska, pa se ščiti s pomočjo gaženja ustave in zakonov. Pri nas vlada laži-parlamentarizem, ki ne ščiti ustave in zakonov, ne ščiti interese ljudstva, temveč podpira inozemski in domači kapital proti ljudstvu.
Politika korupcionistične korupcije, ki vlada v Jugoslaviji od prevrata brez kontrole delavskih zastopnikov, črpa svoje moči na izigravanju medsebojnih nasprotstev med Srbi, Hrvati in Slovenci — ter važnejšimi narodnimi in verskimi manjšinami, Nemci, Madjari, Albanci, Makedonci in mohamedani. Pod firmo narodnega edinstva poostruje vladajoča kapitalistična korupcija ta nasprotja vedno Hujše. Slovensko pokrajino je parceli-rala, ji odvzela stare samoupravne pravice, sistirala Deželne šolske svete, deželne zakonodajne zbore, prenesla iomle v Beograd, centralo delavskega zavarovanja in vrhovno sodišče v Zagreb, naložila izredne in prevelike davke, zaplenila imetje, sekvestrirano industrijo predala v roke inozemcev, agrarjio reformo izigrala v korist inozemskih veleposestnikov — z eno besedo oropala ljudstvo v več desetletij priborjenih pravic in v več desetletjih prihranjene skupne imovine.
Slično postopa kapitalistična korupcija in njeni zastopniki s hrvaškim narodom. Ne dosti boljše s srbskim narodom. Še slabše pa z narodnimi manjšinami, čeprav je v raznih mirovnici pogodbah povsod naglašena zaščita narodnih manjšin.
V	Makedoniji in Sandžaku živi okrog pol milijona Albancev, ki nimajo nikake prave samouprave: niti občinske, niti okrajne, niti oblastne, niti šolske niti gospodarske. Med tem pol milijonom albanskih kmetov, poljedelcev, obrtnikov in delavcev — je par tisoč ag in begov — veleposestnikov, katere korupcija ščiti.
Slično je v takczvani republiki Albaniji, v kateri so zavladali potom nasilja zastopniki par tisoč albanskih paš in begov — albanskih veleposestniških veiikašev. Njihov vojaško fašistični organizator mladi Ahmed Zo-gu paša je postal absolutni vladar potom nasilja, ki ga je podpirala tudi naša vlada. Sedaj je sprejel protektorat fašistične Italije nad Albanijo. Fašistični imperializem je dobil trdno oporo na vstočni obali Jadrana. Z aneksijo Trsta, Reke, Zadra in s protektoratom nad Albanijo, s podpiranjem in vojnimi konvencijami s sebi sorodno vlado v Bolgariji in Rumuniji ter Madžarski, je italijanski imperializem ustvaril trdne operacijske baze, za svoje imperialistične namene.
Ta poraz zunanje politike je razburi celo kapitalistične kroge v celi državi. Celo kapitalistični krogi uvi-devaj° poraz zunanje politike vladajočih. Zato celo oni zahtevajo preori-entacijo zunanje politike — zvezo s sovjetsko Rusijo in prijateljstvo z demokracijo naših sosedov in zapadnih velesil. Poraze v naši zunanji politiki je zakrivila reakcionarna vlada, ker je svoje razredne interese: kapitalistično korupcijo ščitila v škodo sploš-noaarodnih interesov, v škodo neodvisnosti samoodločbe in ravnoprav-nost! Srbov Hrvatov, Slovencev in narodnih man jšm v SHS.
Kapitalistične stranke in razne vlade SHS vse povrsti so neprijateljsko gledale — demokratično Italijo — a z imperialistično, fašistovsko sklenile prijateljstvo. One so bile neprijateljsko razpoložene napram bolgarski de-lavsko-kmečki demokraciji — dokler
ni ona podlegla krvavemu Cankovemu režimu, ki so iga vlade SHS podprle. Proti madžarski republiki je vlada SHS mobilizirala na meji — a Horthy-jevo Madžarsko ona podpira.
Vso to reakcionarno zunanjo politiko je podpirala posredno tudi laži-soeiaiistična partija, Jugoslavije — ali boljše povedano birokraiieno vodstvo te partije brez delavcev. V notranji politiki Jugoslavije je vodstvo te partije podpiralo reakcionarno koncepcijo narodnega edinstva g. Pribičeviča in g. Žerjava — ki smatra samo srbski narod za narod — a Slovence, Hrvate in druge narode za pleme. Taka politika vodi neizbežno do narodnostnega boja — a odvrača ljudstvo od razrednega. Taka politika razdvaja Srbe, Slovence in Hrvate ter narodne manjšine, ustvarja nasilje, brez zakonitost, laži-parlamentarizem — kapitalistično korupcijo, ravno tako, kakor ustvarja domišljava politika enotnosti, ki jo propagirajo socialpatrioti, ki smatrajo samo svojo stranko — ki je pa pravzaprav ni — ker nima javnih organizacij — za razredno predstaviteljico.
Stranka sem jaz, kongres sem jaz, pravijo sosialpatriotski avtokrati, narodno edinstvo, narod sem jaz — pravijo kapitalistični avtokrati, ki lioeejo vladati z nasiljem, kot manjšina nad večino in proti.interesom večine.
Poraze v zunanji politiki ne morejo popraviti predstavniki kapitalistične korupcije in reakcije. Zunanja politika je samo odsev notranje. Reakcionarna, koruptivna notranja politika je bila še povsod suženjska v zunanji politiki. Avtokrati hočejo vladati nad svojim narodom — a ponižno pripo*gnejo glavo pred onimi, od katerih so finančno odvisni.
Dokler se ne ustanovi močna delav-sko-kmečka demokracija, bodo Slovenci, Hrvatje in Srbi — avtokratično vladani — bodo vedno bolj kolonija imperialistov, kolonija njihove korup-cije.
Delavsko - kmečka demokracija bo omogočila samoodločbo in samoupravo ljudstva — kapitalistični korupciji pa bo stopila za vrat. — S tem bi državo na znotraj okrepila in ustvarila možnost aktivne zunanje politike — ki bi se naslanjala na delavsko-kmečke države in demokracijo v sosedstvu in v internacionali.
Taka demokracija pa ne more obstojati brez zavednih organizacij. Gradi m o_ torej boljšo bodočnost s tem, da krepimo naše organizacije in tako dvigamo zavednost našo in vsega ljudstva.
ftcel na poštejavnost.
Mežiško delavstvo, zbrano na shodu JSDS dne 5. decembra 1926 protestira najodločneje proti premestitvi učitelja Vinka Moderndorferja in proti odpustu 3 delavceh pri svinčenem rudniku, Leopolda Ozimca, Martina Komarja in Franca Blatnika II.
Zbor konstatira:
1. Premestitev učitelja Moderndorferja se ni izvršila iz službene potrebe, temveč zgolj iz maščevanja vladajoče buržoazije do učitelja, ki se udejstvuje kot član/naše stranke za izvedbo boljše človeške družbe in pravičnejšega družabnega reda od sedanjega. Premestitev se je izvršila na zahtevo angleškega poslaništva v Beogradu. Zbor vidi v tej premestitvi politično preganjanje in to tembolj, ker učitelj Moderndorfer n-i ničesar zakrivil, kar bi upravičevalo njegovo premestitev.
2. Odpust 3 delavcev pri svinčenem rudniku smatra zbor, da se je izvršil v sporazumu z odgovornimi činitelji iz političnih razlogov in maščevalnosti, kar se da sklepati iz tega, da so bili vsi odpuščeni delavci člani obč. odbora in kraj. šolskega sveta v Mežici, katere dve korporaciji je proti,
zakonito razpustil veliki župan g. dr. Pirkmajer.
Zbor vidi v gornjem postopanju kratenje osnovnih državljanskih pravic in to tem bolj, ker se je ravnatelj svinčenega rudnika g. George Bargate dne 2. decembra v pričo 7 delegatov
II.	rudarske skupine ob prisotnosti člana Del. zbornice s. Alojza Leskoška izjavil- da odpuščeni niso ničesar zakrivili niti kot zaupniki II. rudarske skupine niti kot delavci.
Brez vsake krivde se odpuščajo torej po zakonu izvoljeni obratni zaupniki, kateri zgubijo v slučaju, da odpust obvelja 67 službenih let na pen-zijo.
Z ozirom na to, da v naši državi dosedaj nismo našli nobene oblasti, ki bi preganjanca zakonito ščitila, se obračamo na vso pošteno javnost, da se pridruži našemu protestu in da podpre preganjane gmotno in moralno.
Krajevna organizacija JSDS in KBZ v Mežici.
• » I Najboljši šivalni stroj in kols j
»	{e	edino	Ip
i dom, obrt in Jnduslrf|o v vseli opremah.
stroj DUB9EB
Pouk v vezenju b e2plačen.
^ešleSnagarancijč
Delavnica za popravila.
Nizke cer,e, tudi na obroke.
Josip Peteline
Ljpisliafsa
iiiu icinrcvtfe .mir,
Pletilni stroji najitovejšega patenta »IDEAL« nemškega izdelka so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk in pojasnila se dobi Fran Kos. Ljubljana, židovska ul. št. 5.
BOTaEgjg3’JiBam;.ig
Volitve v bratovske skladnice so bile razpisane prav po balkansko. Bogve kateri profitar si je izmislil in bogve kateremu uradniku je nasvetoval originalen način zgage med delavstvom in bogve katera tipkarica ga je na tipkala: generalni rudarski direktor Miškovic je podpisan pod odlokom, ki ga je rud. glavar za Slovenijo inž. Strgar še gorkega podpisal in razposlal (od belgrajskega podpisa preko Strgarja k bratovskim skladni-cam je trajalo le 6 dni!!). Ta na Balkanu z ameriško naglico razposlani odlok trga zopet rudarje od drugih delavcev, češ, oni ne spadajo pod Delavsko zbornico, ker... no zakaj? Zato, ker dotični profitar noče, doticni uradnik pa ne more ločiti zakona o zavarovanju od zakona o zaščiti delavcev. Da bo zgaga popolna, si nadzorna oblast zmisli, da sedanji zaupniki II. rudarske skupine niso za nič in da je treba z isto ameriško naglico izvoliti druge — v nedeljo 12. decembra bodo že volitve. Res bi bil umesten bojkot takih volitev (poglej dopis iz Velenja), žal, preslabo so organizirani rudarji, da bi bojkot izvedli, nekaj bi jih prišlo volit in izvolili bi prijatelje Slavenske banke, ki nikakor ne posluje z ameriško naglico... Le pojdite volit, saj dolgo ne bodo več trajale te nezakonitosti, so že pre-smešne!
Za volitve v Bratovsko skladnico so sklenili rudarji v Trbovljah skupno nastopiti. Socialpatrioti pa, ki so rezerva Slavenske banke — pardon SDS, pojdejo samostojno proti rudarjem.
TPD — polom Slavenske banke — redukcija rudarjev. Kakor poroča . Jutro« 7. dec. je TPD pripravljena prispevati Slavenski banki 12Vss milijonov dinarjev. Za polom te demokratske banke je to sicer zelo malo, toda za Trboveljsko premogokopno družbo je pa to že nekaj, če pomislimo, da je ttf v tistem letu, ko je zaradi slabega dobička metala tisoče rudarjev na cesto.
Tudi upravni svetniki Slavenske banke so pripravljeni prispevati 6 milijonov, Landerbanka pa 7, skupaj s TPD torej 25V2 milijonov dinarjev. Vlada pravi, da so ti zneski premajh-
Nepotrebna skrb. Prejeli smo in objavljamo: ■»Delavska Politika« je pokazala na mene, kafeor ,me obveščajo, češ, glejte ga, on je tisti, ki je uvedel izplačevanje bolniških podpor po pošti; on, ki je zdaj pri Bernotu. I, seveda sem jaz tisti, pa še toliko sem predrzen, da da sem ta svoj igreh v »Napreju« javno izpovedal in ga zelo zagovarjal. Ce v<5 »Del. Pol.« za drug, ^ boljši način izplačevanja, maj ga kar pove in uvede; prepričana naj bo, da ga bom tudi jaz zagovarjal, če Ibo boljši od sedamjega. In pri Bernotu eem, pravi »Del. Pok. Kaj pa, če je Ber-not pri meni? Za »Del. Pol.c niti ne vprašam, od kod je, kdo je njen oče, kdo je boter; zdi se mi pa, da ima ona pač razlog, ne tre tirati talcih reči. Ne kandidirani, pa je skrb »Del. Pol.« za m^ne odveč; ne more mi ne od-jesti, ne pridobiti glasov; kajti prepričan sem, da bi v slučaju kandidature 'bil vsak njen napad le priporočilo. Zdravstvuj, draga tetka, pa glej, da ee ne zameriš svojemu gospodarju! — Zagreb, 6. dec. 1926. J. Kocmur s. r. (Tako govorijo ljudje, ki mislijo s svojo glavo. Le hlapci hodijo od gospodarjev h gospodarjem. Hlapci pa seveda ne morejo k socialni demokraciji I Bernot.)
r
a
Ako imate bolečine
kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blagodišeči »Elsailuid«. Nadrgnite vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste kako hitro in prijetno Vam Elsafluid ublažuje bolečine. — Če ste zdravi, uporabljajte »Elsafluid« za grgranje, za umivanje in boste hvaležni ter ostali zvesti »Elsailuidu. Dnevno negovanje telesa z »Elsafluidom« Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. — Že naši očetje in dedje so ga uporabljali odzunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum.
—o—
Zahtevajte za poizkus povsod izrecno »Fellerjev« pravi blagodišeči »ElsaOuidt, v poizkusnih stekleničicah po (5’_ Din, v dvojnatih steklenicah po 9'— Din ali specl-jalnih steklenicah po 26’— Din. — Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino stane:
9 poizkusnih ali	6	dvojnatih	ali	2	spec.	steki.	61	Din
27 poizkusnih ali	18	dvojnatih	ali	6	spec.	steki.	183	Din
54 poizkusnih ali	86	dvojnatih	ali	12	spec.	steki.	250	Din
Naročila nasloviti razločno tako-le:
EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 262 Hrvatska.
I
J
ni, vendar pa nič ne ukrene, da bi odgovorni gospodje plačali več ali pa šli pod ključ, kamor spadajo. Odlašanje ne bo vlagalcem nič pomagalo, prej škodovalo, kajti odgovorni g. bodo med tem skrili svojo odgovornost in svoj — denar.
Vsakdo se mora boriti za eksistenco, in ta boj ni lahek. Ali je čudno, če omaga oče, mati? V najlepši dobi, ko so otroci še nepreskrbljeni, že prihaja strahotna starost, ker ni zdravja. Kje so vzroki? Ali ste se že kdaj vprašali: »Ali si s čim izpodkopavam zdravje?« Ali se zavedate, da jemljete, če tudi po malem, strupe, ki grizejo na Vašem zdravju? Čisto »nedolžna« kava Vam že poganja srce in draži, t. j. ubija živce. In še ne prenehate? — Če pijete mesto kave Žiko, se boste čudili ugodnim posledicam. Prepričali se boste, da ni mogoče doseči zdravja naenkrat, temveč, da je treba graditi
v	malem.
Kraj. org. JSDS in KDZ v Trbovljah, sklicuje dne 12. decembra ob 5. uri popoldne v dvorani Forte članski sestanek z dnevnim redom: 1. Določitev kandidatov v oblastne skupščine. 2. Razno. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka gotovo udeleže.
—	Odbor.
Vrhnika. Cena sladkorju se je dvignila okroglo za 1 dinar pri kilogramu. Ceno so povišali tudi tam, kjer so ime-
li	še zalogo po prejšnji ceni. Gospodarski odbor KDZ na Vrhniki oddaja svojim članom sladkor v kockah še po ceni 15.25 Din in kristalni sladkor (sipa) po 13.50 Din kg. Potreba, da se delavski razred tudi na gospodarskem polju osvobodi od kapitalističnih profitov, je torej očitna.
Velenje. Dne 28. novembra t. 1. je sklicala krajevna organizacija JSDS in KDZ v Velenju članski sestanek z dnevnim redom: 1. Organizacija in tisk. 2. Starostno zavarovanje. 3. Raz-motrivanje zakona o zaščiti delavcev in volitev obratnih zaupnikov. 4. Poročilo delegatov o pogajanjih v Sarajevu.
5.	Razno. Povabili smo tudi vse delavske zaupnike, izmed devetero so se sestanka udeležili štirje, eden je izostal zaradi bolezni upravičen, štirje pa neupravičeni. Predsednik delegatov se menda zato ni udeležil, ker bi še rad ščitil II. Rudarsko skupino, ki pa je preveč zastarela, zlasti z ozirom na zakon o zaščiti delavcev, ki je novejši in sedaj veljaven. En dan pred sestankom smo pa zvedeli, da so volitve v II. Rudarsko skupino že razpisane in se bo že volilo dne 12. decembra t. 1. Na sestanku se je sklenilo, da se teh volitev ne udeležimo, ampak da naj delavski zaupniki razpišejo volitve po novem. Zveza rudarjev pa razpošilja okrožnico, da naj zvezarji gredo brez kompromisa v volilni boj po starem kopitu, tu pa se njihovi pristaši tudi ne morejo strinjati s Kruši-čem, ki tako resno izvaja sklep občnega zbora II. Rudarske skupine, ki je sklenil likvidacijo- namesto da to izvede, pa gre v volilni boj. Tukaj naj bo na vse strani povedano to; če morajo delavci za nje slabe zakone upoštevati, se bodo poslužili tudi onih, ki so delavcem vsaj nekoliko v prid. — Ugotovili smo tudi, da je TPD iz starostnega zavarovanja naredila brezposelno podporo, zato je znašala zguba pri Trboveljski bratovski skladnici za mesec september čez 130.000 dinarjev. Da se to neha, zahtevamo, da se
vse one, ki še niso dosegli 55. leta, ponovno preišče in za delo sposobne sprejme nazaj, drugače je družba odgovorna za polom, ki preti. Poročilo delegatov v Sarajevu ni moglo biti zadovoljivo, ker se pravzaprav ni ničesar doseglo, razen plačanega dopusta in sicer: od 5 do 10 službenih let 4 dni, od 10 do 20 službenih let 6 dni, od 20 let dalje 12 dni; kdor je zaradi redukcije ali na kakršenkoli način službo prekinil, bo pri tej pridobitvi oškodovan. Gospodje državni uradniki hočejo premogovnike modernizirati, toda vse na račun delavstva. Ko bi vsaj še sami v taki meri prispevali, kakor od delavcev zahtevajo, bi -bilo to dejstvo razveseljivo, tako pa ni. Zato delavci, ki s tem niste zadovoljni, pristopite k JSDS in KDZ! V naši organizaciji imate možnost sodelovati in se izobraževati. Kritizirali smo tudi Delavsko zbornico v Ljubljani, ker ne dela tako, kakor bi morala, sarajevska DZ je tudi za denar prejeti delavska ih zagovornica pa državnih rudnikov. Vsak ve, da se moka št. 6 ne dobi kaj prida in delegati so se pritoževali, da je slaba in da je kamenje vmes. Tajnik Radničke komore Jakšič pa je trdil, da to ni res, češ da naročajo rudniki samo prvovrstno blago. Medklici so mu, upam, dobro zalegli. Ko bi on tako jedel, bi gotovo drugače govoril. Bosanski delegati, čeprav organizato-rično popolnoma razbiti, priznavajo, da so zaradi nasilja, ki se je izvajalo nad njimi, morali iti v Radičevo ali radikalno stranko. Le tako da so se izognili raznim šikanam s strani oblasti. Njehovo prosto mišljenje še ni uničeno, potrebovali bi samo pomoči k pra-
vi	poti. Zato delavci v Sloveniji! Ob-
lasti so komunizem zatrle z izgovorom, ker se je naslanjal na diktaturo. Nas pa, ki zahtevamo od buržoazije izvrševanje tistih zakonov, ki jih je sama sklenila, nima vzroka in nas ne more zatreti, čeprav bi rada; kajti naše zahteve so hujše, kakor »komunistični teror«. Zato ojačite naše vrste, da zmagamo skupno čimprej. Vsi, ki delate, ki ste za delo pridni, ne bodite za misliti preleni, kajti le delo proletariata samega bo rešilo proletarski razred!
Nikola Pašič je 10. decembra 1926 o(b 8.30 umrl na srčni kapi.
Delavci v tobačni tovarni so v svoje« obupnemu stanju poslali intervenirat k Velikemu županu. Diam.es med, opoldanskim odmorom so čakali na uspeh pred vladno palačo. Uspeh je ta, da jih je Sedej [kot zastopnik Del. zbornic« potolažil, da bodo mero dajnl ikrogi upoštevali njdh slabe razmere
Ako putika te tare, čutiš sveta vse prevare, tlači te skrbi obroč, —
»BUDDHA« čaj ti bo v pomoč!
10. XII. 1920. — 2500.'
Trlico perilo
za moške, žene Srt otroke, volno v raznih barvah, rokavice. nogov:ce. dokole-nice, nahrbtniki za šolarje in lovce, d žniki, kloii, sifoni, žepni robci, palice, viice, noži. škarje potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce
edino le pri tvrdki
Josip Peteline
blizu Prešernovega spomenika
NHjnižje cene!
N« -v- liUo Irt mnfo !
kitajte in razširjajta ..NaDrej"!
Stavbena in go«titni*ka zadruga r. z. z o. ž. DELAVSKI DOM 107 na Jesenicah (Sav«) Gore .jsko razpisuje mesto poslovodje gostilničark. Kavcija za dnna Din 10.00D'— za nečlana Din 25.030'—. Zadruga pos- duifi la-tni gostilniški in kuhin'ski inventar. Veliki prostori, lep in velik vrt. Najprometnejši kroj okolice. Pogoii na vpogled pri načelstvu zadruge. Interes nti, ki so poklicno posvečeni samo tej obrit imafo prednost. Vlnae Je vloži i zaključno do 15. decembra 1926. Nastop ln prevzem 20. dec. 1926.
Kavcijo se deloma po oo.iovoru sprejme tudi v vrednostnih papirjih. Nadzorstvo.	Stanovanje	v	hiši.	Načelstvo.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKIIŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli —	..	1	--	velikosti	po najnlžji ceni. >------
M siji selo itn:
1 kg	gnjati s kožico	.	Din	26'—
1 kg	rebrc brez kože	.	Din	24'--
i kg karbonalebrez kože Din 24'— i kg	jedilne slanine .	.	Din	22’—
1 kg	pitane gosi . .	.	Din	20'—
Zavoje od 5, 10, 15 in 20 kg pošilja poštnine prosto po povzetju
Izšla je
BLASNIKOVA
za navadno leto 1927,
klima 865 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtau.
Letoiaja obširna iadaj«. s* odliknje p«
borati "vsebini in slikah. Opozarjamo na • •	vsak	»t
davčne spise, koje mora vsak Htati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes »lasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. BLASNIKA NASLEDNIKIH tiskarna In litografiji zavod Ljubljana, Breg it. 12.
O
e
ts>
<0
o
-s
A
O
>
o
T3
0
¥
c
| gpfij
N*	I	»
O
O
D)
CD
G
a art
><rt and
(O
>
(O
O.
A
(rt
S	cu
S
S z ■	*
>
A
22
<rt
>
CO
o
tj
► .H
o
a
o
c
^	■
<o	■
c	m
N	m
G>	■
>	■
§	■
c	■
O
A
•A O
A
B
2
-o
>
! 1
(O
a
o
(O
(0
a
(8
u
G)
o m
o ■
> ■
& ■
G)
e
ta
•v
trn
O
TJ
dS
>
tu
C
o
>
o
s
Irt
0)
TJ
I
Vsi k »AMERiKANCr v Celje
odeje (koutre) od .... šiotasle moške obleke od . . štofaste fantovske obleke od cajgaste moške obleke od . cajgaste fantovske obleke od cajgaste hlače od .... moške kape, štofaste od . .
drukialno od............
belop 1...................
Ostanki po
Dirf 140-Din 400'— D;n 100 — Din 150-Din 80 — Din 45'— Din 30'-Din 9'50 Din 10' -
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
laslni ceni.
V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic.
Ako res hočete šfediti in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi.
rVTVTVvvV	▼▼▼▼▼▼▼	W	t
MODROCE
iz najboljšega domačega
in češkega platna
posteljne mreže
otomane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tapetnlk
LJUBLJANA, KREKOV TRG 7.
mxxxxxxxxxx
POZOR!
Zopet znižane cene!
Josip Šlibar
POZOR!
Zopet znižane cene!
Ljubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika
Kontenlna ujava	Din	7 -,	0 -,	12'
Kontenlne za juha	Din	27'•,	29 -,	34'-
Bngleikl Sifoni	Din	12-,	15 -,	19'-
Robd, tucat	Din	48'-,	70'-,	90 -
Angla ki poplčm za bluze in srajce Din 36'-, 40'-, 43‘-
Različno blago za ženske obleke Din 9'-, 16'-, 32'-
Čisto volneno blago za ženska SI|oke 110—130 cm Din 40'—. 70'—, 120 —
Pirma mo: k! Stoti, lodnl, kamgarnl In drugi Din 90'—, 200'—, 3001—.
Vsako sredo in soboto prodaja ostankov.
j i KRILO IN OBLEKEI
_ platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, | 5 naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno ^ perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki	■
V
B
I. N. Šoštarič
MARIBOR' Aleksandrova cesta štev. 13.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
reglitrovano asadruga * omejeno zavezo.
Tiskovine za Sole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
•tereotfpjfa*
UtogralJJct
rMtŠlOCJ
"	lidsfrtMiUri	in	sdcsvsras	sredsira:	IZA	PRIJATELJEVA	fv	imenu	Isvr.	sdbors	JSDS	In	KDZ).	-	Zs	taksno	»Merkur«	v	Ljubljani:	A.	8HVU.
. ' - UMU