t~ /ig/ioo^ oo
KRANJ, PETEK, 31. JANUARJA
V prihodnji številki bomo nadaljevali z objavljanjem osnutka statuta
Pripravljanje osnutka statuta našega podjetja gre h kraju. Te dni je bilo v glavnem pripravljeno celotno besedilo kot predlog za razpravo. Sedaj sledi še jezikovna obdelava, potem pa bo besedilo predloženo kolektivu v razpravo.
Kakor smo že na pomlad preteklega leta napovedali, bomo predlog osnutka statuta objavljali v našem listu. Seveda pa se ne bomo omejili samo na tak način seznanjanja kolektiva s statutarnim besedilom. Konec februarja nameravamo organizirati tudi posebno tribuno ter razgovore o predosnutku statuta.
Bralce že sedaj opozarjamo na to, da bomo veseli vsakršnih predlogov in pripomb. Zbirali jih bomo na sestankih po sindikalnih pododborih, na sejah delavskih svetov ekonomskih enot, na sejah raznih ikom-isij ter o njih sproti pisali!
LETO V. — 1-2 ŠTEVILKA
Švedska varianta skrajšanega delovnega časa „6+ 2" ni za v koš!
•	V časniku »Privredni pregled«, ki je izšel v soboto, 4. januarja
•	letos, smo zasledili v članku »Druga izmena — 50 milijard«
•	zanimive misli dr. Marjana Jamickega, šefa biroja za organiza-
•	cijo tovarne »CHROMOS« v Zagrebu. Zanimiv je zato, ker se
•	v omenjenem podjetju tudi ogrevajo za švedsko varianto skraj-
•	šanega delovnega časa — to je za delo štirih skupin po osem
•	ur menjaje po dva dni v vsaki izmed treh delovnih izmen, potem
•	pa dvodnevni odmor.
zakai so medsebojni odnosi v naši
A Letos še Intenzivna dela v
.ai ijan j d- .	. _	^ novi hali za tehnično blago,
micki pravi v svojem prispevku GkOllOlflSkl GIlOll 0111318111?	prihodnje leto pa že pričetek
z naslovom »Naša odločitev je T	^ ^	. x	,	, razširjanja pnevmatlkame II na
6 + 2« takole-	Leto 1963 je ze za nami. Sedaj je cas, ko delamo obračune Gašteju. Potem bo tudi zanj in
»V našem podjetju že delamo lanskoletnega dela. Običajno se pri tem poslužujemo številk, čeprav za vse sodelavce v pnevmatikami v treh izmenah Analize so poka- so na prvi pogled suhoparne. Toda, priznati moramo, da edino te kmalu napočU čas še boljših de-
zale, da osnovna sredstva povprečno izkoriščamo od 75 do 79 odstotno. Tudi za nas velja, da imamo precej izkušenj, podobno kot druga industrijska podjetja. Vemo, da je popoldanska izmena produktivnejša od dopoldanske in nočne. To zato, ker se odvijajo v prvi predvsem priprave za delo (Dalje na 4. strani)
resnično pokažejo 'vrednost našega dela.
lovnih pogojev
TEHNIČNI IZDELKI
številom zaposlenih! Izboljšala se je kvaliteta izdelkov, pa tudi prihrankov na materialu je bilo več!
------------------------Torej, kar se gospodarjenja tiče,
ni kaj oporekati. Vseeno pa se Tokrat nimam namen govoriti vprašajmo, ali smo res najbolj o številkah, ker končnih podatkov umno gospodarili? Ali smo vedno o gospodarskem uspehu maše eko- delali na najboljši način? Ali smo nomske enote še nisem mogel do- zares naredili to, kar dejansko To je še en posnetek s stro- biti. Kljub temu pa lahko rečem, zmoremo?
kovne ekskurzije naših stro- da je bilo leto 1963 za nas najbolj Upam si trditi, da ne! Še zda-kovnjakov v Pirotu	uspešno. Osnovni proizvodni plan leč ne! Zakaj? Odgovor bo težak,
smo presegli za 33 odstotkov s ker zahaja tudi na področje med-še bolj zastarelimi stroji kot so sebojnih odnosov. To pa je, ka-bili v letu 1962 ter z nepovečanim	(Dalje na 4. strani)
Napovedi smo uresničili in letni proizvodni plan presegli za 10,1 %
Napovedi so se uresničile. Namesto planiranih 8.800 ton gumenih izdelkov smo naredili v preteklem letu 9.689 ton ter s tem presegli letni osnovni plan za 10,1 odstotka. To je uspeh, ki ga pred letom dni nismo pričakovali. Nasprotno, precej je bilo med nami takih, ki so negodovali, češ »le kako bomo naredili plan pri zastarelih strojih in pri taki organiziranosti podjetja?«
Lanskoletni uspeh kaže, da se leta, da se pripravimo za prehod je v našem kolektivu pričelo mar- na skrajšani delovni čas, načrt-sikaj premikati. Odločitev skup- no in poglobljeno pripravljanje ščine kolektiva sredi preteklega statuta ter pripravljanje predlo-
Še enkrat na temo članka ,,Vsakomur po vloženem delu -to je načelo sodelavcev z obrata III na Vrhniki"
m V 18 številki našega lista smo objavili na srednji strani prispevek naše ekonomske enote ter ostali premaknilo. Vse, brez izjeme, so T z naslovom »Vsakomur po vloženem delu«. Napisal ga je naš člani delavskega sveta. Edini se v prizadevanjih za povečeva-I sodelavec Aloiz Zalar. V njem je spregovoril nekaj kritičnih misli sklep, ki ga je delavski svet spre- nje produktivnosti obrnile navzno-Z na račun dela izmenskih delovodij in kontrolorjev v obratu III jel, se je nanašali na uskladitev ter, k reševanju številnih orgamza-J na Vrhniki S tem je razburkal duhove v tem obratu, zakaj kma- akordnega cenika!	cijskih in tehnoloških problemov.
• lu po izidu smo prejeli odgovor, ki so ga napisali Pavla Rančov, Ko smo izčrpali prvi dve točki Sodelavci v proizvodnji, v eko-Z Mimi Troha in Urban Žirovnik. Naslovili so ga »Zakaj neresnične dnevnega reda, je vulkanizer ATB nomskih enotah pomožnih dej a v-
m *	*	...	.	.	«	.	1 •V	VI	¥ 1	1.1_1___ _____Z „	... r.*l če, •» r O,«-e« ZV V/VI 7t tl 1 H t? I 1 1 •»Iv O rt C rt
Pa še ena „zgod-bica“ o mleku ...
To, da imamo v nosem podjetju okrog 760 nakaznic za mleko in da porabimo dnevno kakih 280 litrov mleka, vam je ze verjetno znano. Znane so vam tudi številne razprave in debate o tem, ali bi potrošnjo mleka omejili na manjši krog upravičencev ali ne. Primer, ki se je zgodil pretekli teden, pa ponovno potrjuje malomaren, prav neodgovoren odnos nekaterih do kolektiva.
V novi garderobi obrata / smo našli Štiri januarske nakaznice za mleko, ki so bile izpolnjene z imeni štirih učencev naše poklicne gumarske šole. Kaže, da našim bodočim sodelavcem ni kdo ve koliko do mleka. To potrjuje (Dalje na 3. strani)
besede* brez prepričanja o delu izmenskih mojstrov in kontrole?«, zamaškov, član delavskega sveta nosti in v strokovmh službah so Z Zaradi’želie da pridemo stvari do kraja, ga objavljamo v celoti naše enote, izrekel svoje osebno iz meseca v mesec zlasti pa v Z „kunai , odgovorom ki ga je na njihove besede napisal Alojz mnenje oziroma prepričanje, da poslednjem tromesečju s svojimi
•	z ^OVO,°m' 8 J	UREDNIŠTVO izmenska mojstra premalo sode- predlogi, izboljšavami itd. pre-
•	'	lujeta pri odstranjevanju napak, mastili prenekatero, dotlej neraz-
ZAKAJ NERESNIČNE BESE- V ponedeljek, 11. novembra je kontrola pa na napake samo opo- rešljivo oviro.
DE BREZ PREPRIČANJA O DE- bila 14. redna seja delavskega sve- zarja. Kakor v drugih, tudi v naši Kako so posamezne ekonomske LU IZMENSKIH MOJSTROV IN ta obrata III Vrhnika z nasled- ekonomski enoti delavci sami enote izpolnile letne proizvodne KONTROLE OBRATA III VRH- njim dnevnim redom:	plačujejo za svoje napake po 10 obveznosti, to je najbolje razvld-
NIKA?	L pregled osebnih dohodkov na- odstotkov od dejanske nastale no iz grafičnega prikaza na desni
V časonisu »Sava« ki je izšel še ekonomske enote,	škode do. skupne mesečne vred- strani. Pod planom je ostala edi-
r,c„ombri ip nanisal Aloiz Za- 2. pregled in uskladitev akord- nosti 3.000 dinarjev. Razumljivo no ekonomska enota ročne kon-Sr neremRne sklepe delavskega nega cenika,	je. da prizadeti zaradi tega nego-	na Jrtoto Jakaj? O tem
sveta ekonomske enote 29 o delu
IZViitlTEV LETNEGA PLANA V ODSTOTKIH
s s
Sili lili
!$i: !i|iii : jj:: E:: 9:1:5 :
3. razno.
izmenskih mojstrov in kontrole Seji so prisostvovali obratovod-obrata III Vrhnika. Prosimo ured- ja Franc Sonc, šef biroja za nor-ništvo časopisa, da objavi na- me Ajlojz ZaUar, oba .izmenska slednje:	mojstra — člana delavskega sveta
Pred odločitvijo za delo v štirih delovnih skupinah |e treba Izdelati temeljite analize, nato pa izvesti referendum
•	V sredo 18. decembra, je bila • delovnimi skupinami. Posled-
•	redna seja delavskega sveta • nji predlog smo temeljito pre-
•	ekonomske enote pnevmatikar- • študirali, vendar menimo, da
•	na II Na njej so govorili o • za nas m sprejemljiv. Vseka-
•	prehodu na skrajšani delovni • kor pa je treba pred odlo-
•	čas in o možnosti, da bi pre- • Silvijo najprej izdelati teme-
•	šli v drugi polovici leta 1964 • Ijite analize m izvesti v ko-S na neprekinjeno delo s štirimi S lektivu referendum.
Na seji nam je tov. Rudi Bab-
________________________ nik razložil analize in ukrepe za
prehod na skrajšani, 42-urni delovni teden. Povedal je, da je (Dalje na 3. strani)
dujejo. Tudi za vulkanizivanje bj kazalo posebej razpravljati, saj (Dalje na 2. strani)	(Dalje na 2. strani)
Iz zgornjega diagrama je razvidno, da so razen konfekcije Vrhnika vse ostale ekonomske enote izvršile ter tudi izdatno presegle lanskoletni osnovni proizvodni plan, ki je predvideval skupno 8.800 ton izdelkov
o statutu
PNEVMATIKARNA II
be o organizaciji poslovanja, do- precej krajši od njih. Zajemajo ločila o organizaciji upravljanja, področje sredstev in gospodar-osnovna določila v medsebojnih j en j a z njimi, kadre, poslovne in delovnih razmerjih, določbe o delovne postopke, tehnološke po-sprejemanju splošnih aktov in siopke, gospodarsko planiranje flcnntol# in naroion končne določbe. Tak je tudi vrst- ^ programiranje, operativno pla-
Osnutek ie namen «^<-S!S!‘JSSZX »**•-s-
Komisija za statut pri skup- razvrstitev najbolj ustreza in na tiranJe poslovanja, delitev ciste-ščini podjetja je nasvoji seji dne jasen način kaže tudi na vsebi- Sa dohodka in osebnih dohod-23. januarja izpopolnila še neka- no statuta. Dobro gospodarjenje kov, družbeno-ekotiomski položaj teren pomanjkljivosti izdelanega in ustvarjanje kar naj večjega delavca s stališča delitve in s osnutka statuta. Ugotovila je, da družbenega proizvoda z danimi stališča razvijanja kadrovskih in je zrel za razpravo in sklenila, sredstvi je za položaj celotne de- socialnih dejavnosti, položaj eko-naj se nadaljuje z njegovim ob- lovne skupnosti dn za jx>ložaj nomskih enot in reševanje s pojavi jan jem v našem časopisu. vsakega njenega člana temeljne- rov med njimj ter odnose med Uvodnemu delu, ki vsebuje te- ga pomena. Določbe o poslova- podjetjem in družbeno skupnost-melje samoupravnosti m splosna nju so zato v našem osnutku ta-določila o podjetju, slede dolo- koj za uvodnim delom. So kaj
jo.
čila o poslovanju, osnovne določ- obširne; ostali deli statuta so
(Dalje na 4. strani)
IZVRŠITEV OSNOVNEGA IN OPERATIVNEGA PLANA V 3 ZA MESEC DECEMBER
O
o
I—1
C
CD i—I
cx
§§§§ osnovni plon	operativni plan
Na mladinski konferenci tovarne nTigar" so vzklikali bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov
•	Zanimanje za delo mladine v drugih gumarskih podjetjih širom
•	po domovini je pripeljalo našo mladinsko organizacijo do od-
•	ločitve, da pošlje svojega prestavnika na mladinsko konferenco
9 v tovarni »Tigar« v Pirot. Izbrali so Pavla Gantarja iz gu-
•	marskega instituta. Po povratku nam je prinesel naslednji
•	članek.
Že sam sprejem na železniški Referat je obdelal delo mja-postaji me je iznenadil, saj so me dine v tovarni, kritično ocenil polam pričakali mjadinci iz »Ti- manjkljivosti itd. Dotaknil se je gra«, četudi niso vedeli, kdo pri- tudi statuta. Po mnenju mladin-de, in četudi je bilo že okrog ske organizacije mora mladina polnoči.	najbolj aktivno sodelovati v raz-
Nasledinjega dne so me prišli pravi o statutarnih določilih. Re-iskat v hotel in me odpeljali na ferat je nakazal tudi težave, ki konferenco. Po izvolitvi organov jih bodo morali v tovarni še konference ‘smo np.jp rej posluj- premostiti pred uvedbo skra j šaša! i referat, potem pa se je raz- nega delovnega časa.
vila živahna razprava.
Napovedi smo uresničili in letni proizvodni plan presegli za io,l V„
(Nadaljevanje s 1. strani)
ma. Pod osnovnim je ostala le ,	. ekonomska enota premazovalnice,
vemo, da si kolektiv sicer vseskozi pod operativnim pa kar štiri — močno prizadeva dobro gospo- tehnični izdelki (!), prevleke va-dariti-	Ijev, pnevmatikama II in konfek-
Da ostanemo zvesti lanskoletni cija Vrhnika, praksi, spregovorimo še o decem- Zanimivo bi bilo sedaj že pogle-brskl proizvodnji! Po osnovnem dati proizvodne rezultate po dva-planu bi morali narediti 795,5 tone najstih delovnih dneh novega leta, izdelkov, po operativnem — tega ko veljajo za nas vse že kriteriji smo zaradi priprav na skrajšani skrajšanega delovnega časa. Žal delovni čas naknadno povečali za zaenkrat tako hitro še ni mogoče 14,5 odstotka — pa 920,8 tone iz- zasledovati proizvodnih rezultatov, delkov. Ker smo imeli težave za- Ko pa bo reorganizacija podjetja radi pomanjkanja kavčuka, nismo tako daleč, da bo mogoče uspehe mogli narediti več kot 892,1 tone. posameznih enot zasledovati dnev-Tako smo izvršili osnovni proiz- no, bomo od tedna do tedna povodni plan 112,1 odstotno, opera- ročali, kako gospodarimo. Posku-tivnega pa le 96,9 odstotno!	šali bomo poleg podatkov obja-
Posamezne enote so izpolnile viti tudi ocene naših strokovnja-osnovni oziroma operativni pro- kov ter mnenja in pripombe proizvodni plan, kakor je razvidno izvajalcev samih.
iz pričujočega zgornjega diagra-
DUŠAN REBOLJ
Zahvala borcev NOV iz Idrife
V imenu združenja borcev NOV občine Idrija se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in pomagali pri postavitvi grobnice in spomenika padlim borcem na Cerkljanskem med NOB. Partizansko srečanje in odkritje grobnice ter spomenika 8. septembra lani je bila veličastna manifestacija in moralno zadoščenje vsem, ki so v tej velikodušni akciji prispevali svoj delež.
Vsem, ki ste se izkazali, velja naša posebna zahvala. Grobnica in spomenjik bosta pričala poznim rodovom o junakih, ki so žrtvovali najdra-gocenejše — svoja življenja — za lepšo in pravičnejšo prihodnost.
Predsedstvo združenja borcev NOV občine Idrija
Novi ročni gasilni aparat za domače potrebe
Konec preteklega leta so nam v zavodu za požarno varnost v Kranju pokazali predstavniki zagrebške tovarne gasilskih naprav »Pastor« najnovejše ročne gasilne aparate. Kakšni so, lahko vidite na pričujoči sliki.
Prikazana aparata S-2 in S-0,5 sta univerzalno uporabna za praktično uporabo v primeru požara v stanovanjih, zlasti pa še za gašenje avtomobilov in ostalih transportnih sredstev, za gašenje tekstila, tkanin, papirja, lahko vnetljivih tekočin, električnih naprav v gospodinjstvu itd. Na pogašenih predmetih ne puščajo nobenih škodljivih posledic.
Dvokilogramski gasilni aparat S-2 stane 11.000 dinarjev, polkilogramski S-0,5 pa 6.000 dinarjev. Lahko jih naročite po pošti pri tovarni »Pastor« v Zagrebu, Ulica Kate Plembovič 11 ali pa pri »Gasilska oprema« v Ljubljani, Levstikov trg 7/
IVAN PETRIČ
Razprava je 'bila zelo življenjska. Govorniki so govorili o dobrem in o uspehih v minulem obdobju, precej kritično pa so ocenjevali tudi vse slabosti v kolektivu. Obravnavali so težave samskih delavcev, ki živijo v slabih stanovanjih, velikokrat v čumnatah, kjer sploh ni dnevne svetlobe in kjer ni hiti najnujnejših sanitarnih naprav. Govorili so tudi o slabih odnosih med šefi ekonomskih enot ki izmenskih delovodij ter posameznimi neposrednimi proizvajalci.
Tudi sam sem se prijavil k razpravi. Domačine sem najprej pozdravil v imenu savske mladine in v imenu vsega našega kolektiva, potem pa spregovoril o nujnosti po medsebojnem sodelovanju. Ker so sami v razpravi veliko govorili o tem, da mora dobiti mladina v njihovem podjetju primerno priznanje in mesto, sem jih opozoril, da bo to mogoče le z delom in s konkretnimi rezultati dela. Glede sodelovanja sem predlagal, naj bi se v tem letu zbrali mladi gumarji v Beogradu ali v Borovem na jugoslovanskem posvetovanju. Predlog so z navdušenjem sprejeli ter pričeli vzklikati bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Mislim, da ni treba posebej opisovati občutkov, ki sem jih imel ob takem
Morda pišem tele vrstice nekoliko prepozno? Toda menim, da navdušenju!
A Skupina naših prostovoljnih gasilcev — od leve proti desni sto-jijo poveljnik PGC Pavel Vovk, Marjan Obed, Jože Čebašek, Jože Klemenčič, Anton Šmajd, Janez Tomše, Marjan Snedic in Janko Bajt
Za gasilce usposablianie In izpopolnie-vanje v posebnih strokovnih tečajih
Da bodo naši prostovoljni gasil- ■sojla.nja bomio ■morali res odšteti ci sposobni in vedno dobro pri- nekaj denarja in tudi zaradi odpravljeni priskočiti na pomoči še sotnosti z dela bomo' utrpeli nekaj bolj pa sposobni preprečevati po- desetin delovnih ur izgube. Toda žare, bo štirideset najbolj priza- zato bomo imeli cez nekaj tednov devnih obiskovalo razne tečaje v kar štirideset usposobljenih gasilcev domu gorenjskih gasilcev.	za rokovanje z gasilskimi stroji in
Pod ^ strokovnim vodstvom naj- za nudenje prve pomoči v primeru bolj izurjenih gasilcev na Gorenj- požara! Kar spomnimo se lanskega skem se bodo vsak teden usposab- požara v stiskami. Če ne bi imeli Ijali po štirje gasilci v strojniškem sami tako dobro organizirane pro-tečaju, ki bo internatskega značaja stovoljne gasilske čete in ce ne bi in bo trajal po šest dni, po trije pa imeli toliko požrtvovalnih fantov, bodo bodili vsak teden v večerni bi bila Škoda zaradi ognja ne\p)i-sanitetni tečaj.	merno večja. Zgodilo bi se nam
Morda bo kdo negodoval, češ: lahko celo to-, da bi ogenj udaril »Le zakaj toliko naenkrat in za- v valjarno in potem adio plan kaj takšno število?« Mislim, da je in visoki osebni dohodki! odgovor nepotreben. Za stroške	IVAN PETRIČ
Spet nekaj novih racionalizacij
Komisija za izume in tehnične izboljšave je prejela zadnje dni spet nekaj predlogov za racionalizacije. Registrirala jih je in prosi vse predlagatelje, naj počakajo na dokončno odločitev komisije. Rezultati bodo objavljeni v našem listu, predlagatelji pa bodo še osebno poklicani na razgovor.
Registrirani so bili naslednji " predlogi:
® Prihranek tekstila pri gumiran ju na tri valjčnem kalan-dru obrata I in II — od 13. decembra 1963 s šifro X-100/36.
9 Opustitev prezidave in obnovitve obstoječe pnevmatikar-ne II in namesto tega zgraditev nove — od 19. decembra 1963 s šifro X-200/6.
9 Sprememba predgrevalnih miz za tovorne avtoplašče v obratu II — od 30. decembra 1963 s šifro X-200/33.
9 Termoregulator pri vul-kanizaoiiji gob v stiskami obrata I — od 30. decembra 1963 s šifro X-100/40.
9 Predlog za povečanje produktivnosti z uvedbo naprave za robi jen j e na 15” plaščih — od 7. januarja 1964 s šifro X-100/41.
9 Izdelava kalupov z večjim številom vtisov — od 8. januarja 1963 s šifro X-100/39.
ALOJZ ZALAR
Pa še besedo ali dve o našem slovesu od starega 1963. letal
Na vseh poslovnih pismih, poro- KONČANEM delu, to je po 14. čilih, izhodnih kartah, internih na- uri!
ročilnicah ter drugih poslovnih li- Upam, da mi zapisanih misli ne slinah, ki romajo iz enote v enoto, zamerite. Dogodek ni izmišljen-smo pisali poslednji delovni dan v Izmišljeno pa ni tudi to, da so letu 1963. Tudi na koledarjih smo naši neposredni proizvajalci upra-oibrnili zadnji list in zadnjič za- vičeno negodovali nekako takole: pisali razne pomembne podatke. »Mi moramo še delati, da plan Tisti dan pa niso občutili samo kar se da prekoračimo, oni v pi-naši svinčniki, koledarji, pisalni in sarnah pa že praznujejo in pro-
računski stroji, orodja in stroji proizvodnji ter kurirka, ki je komaj odnesla goro pisem in čestitk na pošto; občutili so ga tudi tisti, ki so se borili, da izdelajo zadnje kilograme polizdelkov ali izdelkov v starem letu ter is tem izpolnijo planske obveznosti.
slavljajo . . ./?«
N. N-
Kako |e s spremembami cen za porab-lieno električno energijo
Zanimivo je, da so nekateri tisti dan tožili, češ kako počasi se premikajo kazalci na mah. Komaj so že čakali, da si izperejo suha in z
S prvim januarjem tega leta so pričele veljati nove tarife za prodajo električne energije. Ker so nekateri naši bralci izrazili željo, naj bi tudi v našem listu na kratko povedali o tem, smo jim ugodili.	•
Denarna vrednost porabljenega cember višja — 8 dinarjev za dnev-gumijevim prahom prekrita grla električnega toka se bo nekoliko ni in po 5 dinarjev za nočni tok z ru']no kapljico. Zanimivo je tudi povečala v tistih gospodinjstvih, pri eni porabljeni kilovatni uri, v to, da je v proizvodnih oddelkih	porabijo mesečno manj kot	ostalih mesecih pa po 5 dinarjev
ura kar prehitro tekla, saj je bilo	kilovatnih ur energije. Prihra-	za dnevni in po 2 dinarja za nočni
treba narediti še to in ono. Pre-	pa se bo pokazal pri tistih, ki	tok pri eni porabljeni kilovatni
hitro pa ni tekla samo y proizvod- porabijo mesečno več energije — uri energije. Nižje tarife se plaču-nji. Tudi nekaterim našim kupcem zjastj: še> če imajo dvotarifni šte- je za energijo, ki je porabljena je čas prehitro mineval, zato so vec_ Cenai ki jo plačujemo v go- med 13. in 16. uro ter med 21. in tisti ponedeljek do kraja tiščali na Sp0dinjstvih za porabljeno elek- 6. uro. Seveda pa lahko inkasanti
„11 mu pa dal eno fliko gor na hrbet l“
Osmega decembra smo prejeli prispevek Jožeta Kristanca iz tehničnih izdelkov. V svojem 9 pismu, naslovljenem na ured-9 niištvo, je zapisal med drugim: 9 Dragi urednik! Prosim, da moj 9 članek objavite v listu »Sava«. 9 Za točnost in resničnost pove-9 danega odgovarjam! — Ker 9 avtor negoduje zaradi neprijet-9 nega doživljaja v noči med 7.
•	in 8. decembrom preteklega 9 leta v Zdravstvenem domu
•
Kranj, smo se obrnili za pojasnilo na zdravnika naše obratne ambulante. Odgovora, žal, nismo dobili, zato Objavljamo samo Kristančevo pismo — se-
trično energijo, se deli na	obračunavajo na tak način le po-
• 9 prispevek, ki zavisi od števi- trošnikom, ki imajo dvotarifne
la stanovanjskih prostorov,
9 ceno za porabljeno električno energijo,
9 prispevek za meritve.
Prispevek za prvi prostor je sedaj 200 din, za dva tudi 200 din, za tri po 300 din, za štiri tudi po
Obiskali smo oskrbovance in upoko-ience v domu ,.Ivana Drolca11
Zadovoljen sem se vračal. Razmišljal sem o vsem, kar sem videl in doživel. Mladi delavci iz Pirota so me presenetili s svojim velikim poletom in veliko voljo do dela. Razočaran pa sem bil
je vseeno še čas povedati, kako smo meseca novembra obiskali dom oskrbovancev in upokojencev »Albin Drolc« v Predvoru na Gorenjskem.
Tudi letos je izvršni odbor sindikalne podružnice sklenil, da podobno kakor vsako leto poprej obiščem svoje nekdanje sodelavce sppj^J1 teera'"'^“sT konference ni-v Preddvoru. Za obdaritev smo	namenili 40 tisoč dinarjev	ter za	so udeležili ne sekretar	tamkaj-
ta znesek nakupili jedače in pijače ter cigaret. Potem smo	se od-	šnje organizacije Zveze	komuni-
peljali, dobro naloženi s temi dobrotami, v našem malem avtobusu Jtov^ ne glavni ^rektor,.pa^u^
proti Preddvoru.	delasvci ne! Vpraševal sem se, ali
, , .	,	• r\ u-r ie delo mladine v »Tigru« še ta-
Sprejeti smo bili nadvse pri-	da se se kdaj oglasimo.	Dobili	kCT malo poznano, ali pa	nekateri
srčno. Medtem ko so kuharice	smo vtis. da smo jih kljub	skrom-	vi0ge mladine v -našem družbeno-
ni pogostitvi razveselili!	ekonomskem dogajanju še ne ra-
zumevajo pravilno.
MARIJA STARE	PAVEL GANTAR
gas in sedeč za volani svojih avtomobilov prežali na cesto. Mudilo se jm je v Kranj, da še pravočasno nabavijo v našem podjetju naročeno blago in s tem zagotovijo svojim podjetjem in delavcem v njih normalno proizvodnjo v novem letu.
Nekomu iz Maribora je manjkala na primer le majhna tesmlka, 300 din, za pet pa 400 dinarjev na drugemu iz Ljubljane profilni ob- mesec.
roč, tretjemu iz Novega mesta pa prj cenah za porabljeno elek-pet kilogramov tesnil za 50 avto- tri5no energijo je ta v mesecih mobilov, ki so čakali na izvoz v jauuar, februar, november in de-sosednjo Avstrijo.
,„M tfgJgl&ŽSZ V decembru 18 zaposlilo in 10 izstopilo
V mesecu decembru se je na novo zaposlilo v našem podjetju in naših zavodih skupno 18 novih sodelavcev. V istem času pa se jih je od nas poslovilo 10.
števce.
Za meritve se obračunava prispevek sedaj tako, da plačajo potrošniki z enotarifnim števcem mesečno po 50, z dvotarifnim pa po 100 dinarjev.
9 Bralce vabimo, da tudi v bo-9 doče zastavljajo vprašanja in 9 nam sporočajo želje o tem, ka-9 tere stvari naj v časopisu poja-9 snimo.
UREDNIŠTVO

pripravljale dolgo mizo in prinašale nanjo okrepčila za oskrbovance, smo si z zanimanjem ogledovali njihov dom, prostore v njem, akvarij in okolico. Priznati
Vsem pozdrave od Petra Košnika
Iz Čuprije v Srbiji. VP 1248/14 delate in ustvarjate za našo skup-, ,	,	smo prejeli kratko pisemce, ki nost.
moram, da vladata povsod vzoren ga nam je napisal Peter Košnik, Prejmite vsi najtoplejše pozdra-
red in čistoča. Tovariš upravnik nekdanji sodelavec v transportu ve. Oprostite mi zaradi slabe pi-
obrata I. Sedaj služi kadrovski save. Upam, da se kmalu spet nam je povedal, da uspevajo	peter pravi tole:	vidimo!
le s težavo. V	domu je nam-	Spoštovani sodelavci!	Yaš p^fr Kosmk’
Spominjam se vas vsak dan in	Cuprija
reč okrog sto oskrbovancev	močno si že že]im snidenja z	va-	V. P. 1248/14
in upokojencev.	Vzdržujejo se	mi. Ker vem, da pošiljate naš	ča-	Srbija
sopis ostalim delavcem, ki so se-
delno z lastnim delom na domači daj pri vojakih, tudi sam prosim P. S. — Petru sporočam kar ta-ekonomiji, nekaj	s pokojninami,	zani- Saj mi ne boste odrekli, kole, da je zavoljo časopisa	že
kajne?	vse urejeno. Sam ze lahko spozna.
Osem mesecev sem že vojak, da je res tako, saj lahko prebira C as beži kot za stavo — prav go- tele moje vrstice!
Še enkrat na temo članka »Vsakomur po vloženem delu -to |e načelo sodelavcev z obrata III na Vrhniki1*
(Nadaljevanje s 1 strani) Zalar mnenje posameznika kot V obravnavanem primeru bi se to-ATB zamaškov velja tako! Res, mnenje celotnega kolektiva? Za- variš Zalar moral prepričati o na-včasih drži da je zmes za te za- kaj navaja v časopisu, da je ko- šem delu tudi pri predpostavlje-maške ki pride iz Kranja, uma- lektiv naše ekonomske enote zelo nih, ne pa brez preverjenosti tr-zana ter pikasta, vendar kontro- ostro nastopil glede dela izmen- ditev pisati v časopisu! lorji to z vednostjo šefa proizvod- skih mojstrov in kontrol, če je nje in obratovodje obrata III v razpravi izrazil takšno mnenje upoštevajo kot objektivno napa- samo en član kolektiva in našega ko ki ne bremeni delavce. Za delavskega sveta? Zakaj navaja, osebne napake pa tako objektivi- da je sprejel delavski svet sklep ziranje ne more veljati, zato tudi o nedelavnosti izmenskih moj-negodovanje prizadetih ni na me- st rov in kontrole?
Nase mnenje je, da je kritika
Pavla Rančov Urban Žirovnik Mimi Troha
ponekod v na&em podjetju že praznujejo. Sto-pil je v vratarsko ložo in povedal, da gre v prodajo. Vratar mu je pokazal pot. Stopil je v dolgi hodnik, ko' mu je udaril v nos vonj po dobri pijači. Stopil je za vonjem in prišel v prodajo. Poiskal je prodajnega referenta in ga prosil za izdelek, ki je bil naročen.
Naši pa so ga prepričali, vsi precej dobre volje, da izdelek še ni narejen. Morda je bilo to res, morda pa se nikomur ni Ijmbilo o tem pre pričati? Mož je ostal praznih rok, čeprav je prišel posebej zaradi tistega izdelka v Kranj. Kaj si je mislil o našem odnosu do kupcev, to presodite sami!
Ni moj namen kritizirati, toda menim, da bi se lahko že iz solidarnosti do sodelavcev v proizvodnji dogovorili, da bomo p/oz nov ali poslovitev od starega leta VSI PO
ZAPOSLILI
Zaposlili so se: Franc Čarman, Matevž Hudobivnik, Stanko Sa-vernik, Manija Šilar, Janez Vrtačnik —pnevmatikama II, Angelca Čebašek, Franc Mohorič, Franc Ternar — tehnični izdelki, Aleksander Lapajne, Filip Rozman, Muharem Sarhatlič — valjarna II, Florjan Plevel, Ivan Rakonič — stiskama, Anton Zveršen — valjarna I, Edvard Rekar — energetika, Cecilija Frelih — splošne službe, Vida Resnik — službe za organizacijo proizvodnje in Mira Škofič — gumarski institut.
IZSTOPILI
Iz podjetja so odšli: Julij Bertoncelj, Franc Bukovnik, Marija Jerič, Maksimiljan Pečnik, Mirko Zadravec — sporazumno s podjetjem, Ivan Podlipnik — invalidsko upokojen, Fani Ulaga in Stanislav Žerko — upokojena, Muharem Sarhatlič — neopravičeno izostal več kot 7 dni ter Valentin Žakelj — odpuščen po disciplinski odločbi.
SLAVKA HORVAT
9 veda v celoti!
Dragi bralci!
Ko tolikokrat govorimo o socialnem zavarovanju, o tem, kaj je to, o prvi pomoči in o posredovanju zdravnika v primem nezgode, naj spregovorim tudi jaz nekaj besed o tem, kako sem bil sprejet v Zdravstvenem domu.
V noči med 7. in S. decembrom sem delal v tovarni. Malo po 4. uri sem se ponesrečil. Ko sem popravljal stroj, me je zagrabil eden izmed zabčenikov za obleko ter jo pričel trgati z mene. V poslednjem trenutku so me rešili najhujšega sodelavci. Za nesebično pomoč se jim najtopleje zahvaljujem-
Ker sem bil poškodovan, so poklicali Zdravstveni dom. Da ne bi čakala in po nepotrebnem delala osebju doma nevšečnosti, sva s sodelavcem peš stopila ' tja. Vse bi bilo v redu, če ne bi bila vse prej kot prijazno sprejeta.
Dežurni zdravnik je bil nihče drug kot naš obratni zdravnik. Sestra naju je lepo sprejela, ko je privihral ves zaspan in namršen. Nadrl naju je, češ da, se pač v oddelku ne more hkrati ponesrečiti in spati. Potem me je malo pretipal. Zdelo se mi je, da ne stojim pred zdravnikom, ki mi hoče pomagati.
Predrto je odvihral skozi vrata, je utegnil sestri še zavpiti: »Ti mu pa daj eno fliko gor na hrbet!« Verjetno je mislil na »virplast« ali obliž. Razbolelo roko pa mi je zavrtel, kakor da bi predel na kolovratu!
JOŽE KRISTANC

stu.
lahko oceni tovariš Alojz zdrava, če je hkrati tudi resnična!
ZANIMANJE ZA PROIZVODNE PROBLEME JE ZELO POMEMBNO — TUDI NA VRHNIKI!
ostala sredstva pa so razne dotacije občin in delovnih organizacij, iz katerih so oskrbovanci prišli v dom.
Po ogledu smo posedli z oskrbovanci krog mize. Predsednik sindikalne podružnice Jože Štular je domačine pozdravil v imenu celotnega kolektiva naše tovarne. Potem se je razvil živahen razgovor. Mi smo se zanimali za njihovo življenje v domu in v Preddvoru, oni pa za življenje v tovarni, za način razdeljevanja osebnih dohodkov itd.
Kar težko smo se razšli. Prosili so nas, naj pozdravimo vse člane našega kolektiva in nas povabili,
tovo tako, kot vam, ki vsak dan
Urednik
Zakaj ne bi mogli ocenjevati mnenje nekega člana delavskega sveta ekonomske enote kot mnenje večine članov kolektiva ali vsaj kot mnenje določene skupi-Da ne bi ponavljal svojega član- ne? Če so ga sodelavci izvolili kot ka z naslovom »Vsakomur po vlo- svojega predstavnika v organ ženem delu ...«, ki ga je objavil upravljanja, lahko na sejah izraža naš list v lanskoletni 18. številki, njihovo mnenje, probleme in prisl ga raje šen enkrat preberite! Na pombe. Prav gotovo se lahko zgo-pripombe, ki so jih napisali to- di, da ostane celo osamljen, če variši iz obrata III na Vrhniki, pa vemo, da so proti njemu nastopili moram kar takoj odgovoriti ter številčno močnejši in neposredno utrditi svoj prvi prsipevak! Prav prizadeti. To toliko laže, ko ve-nič neresničnega ni v njem. mo, da so danes še vedno mož-Zelo spodbudno in koristno je, nosti takega ali drugačnega pri tiče so ma Vrhniki uvedli posebno ska nadrejenega — izmenskega de-ocenjevalno lestvico za plačevanje lovodje, kontrolorja itd.! napak pri delu, ki so posledica V odgovor na očitek, češ da »na-malomarnega dela sodelavcev. Še vajam v časopisu, da je kolektiv vedno pa trdim, da ne zadošča ekonomske enote zelo ostro na-napake samo ugotavljati. Izmen- stopil glede dela izmenskih ski delovodje in kontrolorji so mojstrov in kontrole«, naj odgo-dolžmi delavce 'na napake tudi vorijn le tole: v mojem prvem opozarjati ter jih sproti poučeva- prispevku vendar piše samo, da ti o njihovih vzrokih ter o tem, meni kolektiv, »da se izmenski de kako se jim lahko izognejo! Vsak- lovodje in kontrolorji premalo za-do mora tudi vedeti, kako se z nimajo za proizvodne probleme in ljudmi občuje — kakšen naj bo ne sodelujejo zadosti pri osvaja-pravilen pristop, kaj je oportuno n ju delovnih operacij«! in kaj ne!	Na vprašanje »zakaj navajam,
In sedaj še odgovori na vpra- da je sprejel delavski svet sklep sanja, ki so jih zastavili prizadeti o nedelavnosti izmenskih mojstrov
\S harpuno
masko
in
plavutmi po Kornatih ’
- naielfn tta no črnino, potem pa se še napo- Minuto kasneje sem bil že v riVIt 3 puanu IIO kali sladkega grozdja, ki mam ga vodi. Lova na cap la sem vajen se Stisnieni zrak DOd je podaril prijazni' domačin, iz prejšnjih let, ko sem lovil _	osemdesetletni Ivo Vodopija.	p ti Savudriji. Odplaval sem ne-
VOOO ■ ■ *	Ker smo se odločili, da bomo kaj desetin metrov od obale, na-
Unravnik Ulčar je že stal na prenočili v Kobiljaku, nekaj sto to pa se previdno s potopljenimi rovr/oričnam nomolu »Sem že metrov stran od Mira, je pre- plavutmi poganjal proti najbhž-mriMl da vas 'Th ne bob ]e ostalo do mraka še dovolj časa jemu zalivčku. 'Peščeno dno je bi-
9	...	nr r\ viili z-vl r-vtr P<3,£/-»/}
sedem metrov
tovariši z obrata III na Vrhniki!
(Dalje -na 4. strani)
provizoričnem pomolu. »Sem že metrov stran od Mira, je pre-
Mforei ^mgodrnj^al^potem bpa nas za ribolov. Peščeno dno v Miru lo kakih šest ali novnhil zn mi/o rekoč: »Ja če im podvodni izviri sladke vode so pod menoj, poraslo z redko travo. ^ h makaronovo meso všeč naznanjali, da utegne biti proti Tu in tam je molel iz peska le-
e .	lahko naiedli do	site^	večeru uspešen lov na cip la ali	ščur.	Toda dno me rti zanimalo,
se boste	lahko najedli do	site	zasleddmo tu-	Cipel	plava blizu obale v večjih
M L mr, =i Hali dvakrat reči Vro-	di ime morski lipan, ker je res	jatah ali se posamič pase mčd
če	septembrsko, sonce, morje in	=j podoben sladkovodnemu	skalamt tik ob^bah. Dm sep*
no korilu^in^Zoravm izdatno V v0d0 ipa me ni vlekla samo okretna pa tako, da lovca mi-k občino	Odžejali smo se s	pri st-	želja	uloviti kakega ‘kapitalnega	mogrede prevari. V skrajni sili
--------------------------------koketno.	Odžejali smo se s	prisl	^	_ pravij0| da doseže tudi	sk0oi	do meter daleč iz vode ter
.	,	......... , ,	70 centimetrov v dolžino in na- spremeni smer.
Sonce	se	je	že	nagnilo	proti	obronkom najjužnejših delov	raste do treh kilogramov — tem-	Bližal sem se tako obali, ko se
Dugega	otoka, ko	je	naša	barka	SA	300 zavila mimo otoka Katina	veg tudi nestrpnost zaradi pod-	mi je zazdelo, da se je desno od
(elei v načrtu križarjenja št. 3!) v preliv Male Provese. Barba Ive vodne puške na stisnjen zrak, ki mene nekaj posvetilo. Ozkost ma-
Tp]a sem jo imel prvič v rokah. Poso- skine odprtme zmanjšuje zorni nam je zaupal, da nas namerava popeljati naprej po zalivu Tela- ^ ^ jo je m preskuš,njo pri. kot pri gledanju pod vodo. Obr-
ščice do prijetnega počitniškega campa kranjske tovarne »Iskra« jate]j Rud)j Hlabš, tudi navdu- nil sem se v tisto smer. Manijši v Mir (v načrtu št. 4!). Mitja, Ilija, Branko in jaz mu seveda nismo šen podvodni lovec.	trop srednjevelikih skočcev se je
ugovarjali, saj nam je upravnik campa Ulčar že v Šali obljubil Pregledal sem ventile na puški, igral okrog večje samice To jL uguvaijan, saj	j n	v	jih dobro namazal s posebno bila prilika za dober. plen. Po-
izdatno kosilo.	strojno mastjo ter z navadno tla- znam namreč to igro in vem, da
... .	.... ... . r.Vi	i„ni konpp sentembra čil ko za polnjenje kolesarskih pla- so takrat cipli dokaj neprevidni.
Tako smo bil. st,rje Gorenjci, k, smo se lam konec septembra ^ ^	z zrakom Ko Ce se ti posreči s prvim strelom
namenili na desetdnevno križarjenje med Kornati južno od Zadra, mi je us,pe]0 nabita zrak do pri- ujeti samitao, ki trop vodi, se
s kosilom za prvi dan že preskrbljeni. In res, predno je minilo tiska kakih pet ali šest atmosfer, ostale ribe najprej razprše v oko-
„	, ,	. .	,	. sem vstavil v puškino cev harpu- hco, a se ze po nekaj sekundah
pol ure, smo že vrgli sidro v malem zalivčku pod bujnim borovim no ? 0Stj0 jn pUlško napek jes- povrnejo pogledat na kraj do-
gozdičem...	nila so delovala brezhibno.	godka, kot da bi hotele vprašati,
kaj se je pripetilo.
Ker puška na stisnjen zrak dopušča streljanje na razdaljo do štirih metrov, sem se tropu zlahka približal. Zasukal sem ost in pritisnil na petelina. Strel je uspel. Na osti je obvisela vodnica, ob njej pa še en manjši cipel. Hitro sem ju snel, ju nataknil na posebno zanko in pripel za pas. Moral sem pohiteti. Res, na vse strani razbežani skočci so se vračali. Vdihoval sem zrak, napenjal puško fn se pripravljal na ponoven strel. ..
(dalje prihodnjič)
Kadar je plen na harpuni prevelik, je treba z njim v ▼ čoln
Švedska varianta skrajšanega delovnega časa „6 + 2" ni za v koš!
(Nadaljevanje s 1. strani) IMAJO TEHNOLOŠKI PROCES druge izmene. V tretji pa je nižja PODOBNO KOT MI KONTINUI-produktivnost zato, ker je ponoči RAN, TOREJ NEPREKINJEN!« tehnična kontrola pomanjkljiva.
Nihče pa ne oporeka, da teh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti!
Za razliko od nekaterih drugih podjetij nimamo večjih težav pri prodaji svojih proizvodov. Imamo pa precej problemov, ker hočemo povečati proizvodnjo oziroma bolje izkoristiti obstoječe kapacitete. To je posebno važno sedaj, ko prehajamo na 42-urni delovnik. Komisija, ki je imela nalogo ta problem analizirati, je ugotovila, da predstavljajo največje izgube neizkoriščeni stroji v nedeljah in deloma tudi ob sobotah. Iz tega smo zaključili, da bi se proizvodni uspehi močno izboljšali, če bi delali tudi v nedeljah; če bi torej prešli na neprekinjen delovni proces. Samo z nedeljskim delom bi proizvodnja poskočila za 17 odstotkov!
Za nadaljnjih 5 odstotkov pa bi se proizvodnja povečala, če bi delali v vseh treh izmenah tudi ob
® Res! Če so uspeli Zagrebčani ® in povečali obseg proizvodnje ® za 22 odstotkov, zakaj se ne © bi ojunačili po preudarnih in @ dobro izpeljanih pripravah tudi @ mi? Bomo mar dopustili, da © ostanejo tudi v bodoče naša © osnovna sredstva deloma ne-® izkoriščena? Se bomo mar kar © tako, brez preudarka odpove-S dali za 20 ali celo več odstot-© kov večjim osebnim dohod-@ kom?
Sklepi letne konlerence mladine v »Savi" A	g,,«,*,
in mene bodoče naloge
Upamo, da bo tejle gneči v finomehanični in graverr'"' delavnici kmalu pomagano
»
•
6. SKLEP:
Vsi člani organizacije Zveze mladine tovarne »Sava« so dolžni ta-
AKCIJSKI PROGRAM:
© Prirejati je treba proslave ob
sobotah, ko bi postal proizvodni ko pri svojem delu kakor-v samo-proces popolnoma neprekinjen. upravnih organih boriti se za 11 reorganizacija dela pri nepreki- sničevanje sklepov konference. Pri njeni proizvodnji zahteva razdeli- tem morajo predvsem s svojim tev ljudi v štiri skupine. Vsaka delom in z doseženimi uspehi pre-skupina ima šest delovnih dni, pričevati ostale sodelavce, da se je nato pa dva dneva počitek. Na- treba z dejanji, ne pa samo z be-mesto klasičnega delovnega tedna sedami borili za nadaljnji razvoj 7 dni smo se odločili za osemdnevni delovni ciklus. Slabost tega
Danes objavljamo zadnji del sklepov, ki jih je sprejela na lanskoletni konferenci mladina. Hkrati z njimi pa priobčujemo tudi odgovorjajoče naloge, ki si jih je mladina zadala vseh državnih praznikih, organizi-
7 akri iškim	nromramom	rati nagradno tekmovanje »Po-
z akcijskim	programom.	kaj,L kaj znaš« iz	gumarskih tem
kvaliteto	izdelkov	in	kakšne	ukre- ter organizirati	s predstavniki
pe	je	treba	za	to	podvzemati.	ostalih kranjskih	podjetij posve-
tovanje o tem, kako bi okrepili za-7. SKLEP	bavno življenje v Kranju.
© Dokončno je treba razčistiti Mladina si mora še nadalje pri- vpI-ašan je nadaljnjega obsloja tolk-i	jorne skupine ter naštudirati kul-
sistema pa je v tem, da prihajajo
podjetja.
AKCIJSKI PROGRAM:
© Poseben poudarek je
zadevati za izpopolnjevanje sistema delitve osebnih dohodkov in čistega dohodka, saj je le objektivno nagrajevanje po načelu »vsakomur po njegovih sposobnostih in vloženem delu« zagotovilo nadaljnjega razvijanja podjetja.
v zaporedju prosti dnevi nedelja J izboljševanju kvalitete dela, — ponedeljek, ponedeljek — to-	. J J,	, ,
zato naj se organizira interno tek-
mnogočem pomagalo k povečanju produktivnosti dela.
© Aktivi po ekonomskih eno-BI LAHKO tah nai sProti iz meseca v mesec KORISTILA predlagajo in razpravljajo o tem,
treba AKCIJSKI PROGRAM:
rek, torek — sreda, sreda — če-	_
trtek, četrtek - petek, petek - kovanje. To bo v sobota itd. No, kljub temu pa pride za vsako skupino na sedem nedelj dvakrat prosta nedelja.
SMATRAMO, DA NAŠA IZKUŠNJA
© Ugotoviti je treba vse pomanjkljivosti v sistemu delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov, zlasti znotraj ekonomskih enot.
TUDI DRUGIM PODJETJEM, KI PREHAJAJO NA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS V VEČ IZMENAH. ZLASTI MOREBITI TISTA, KI
kako bi ;bilo mogoče izboljšati
© Pregledati je treba strokovno usposobljenost osebja, ki zaseda strokovna delovna mesta ter ugotoviti vse pomanjkljivosti, ki se pri Z ene zadnjih sej tovarni- tem pokažejo. O tem naj razprav-škega komiteja ZMJ	Ijajo ustrezne strokovne službe in
skupščina kolektiva.
8. SKLEP:
V bodoče je treba skrbeti še bo-lj za načrtno razvijanje in organiziranje zabavnega življenja mladine našega podjetja, prav tako pa tudi vseh ostalih članov kolektiva.
tumo-zabavni program za javne nastope.
© Organizirati je treba strokovne ekskurzije v tovarne »Stol« v Duplici pri Kamniku, v »Ris« Zagreb in v »Borovo«, urediti vse potrebno za ogled tovarne »Iskra« »Planika« in »Tekstilindus«.
9. SKLEP:
Med mladino je treba razvijati načrtno športno udejstvovanje. To naj ima množičen značaj, kar bo omogočilo tudi starejšim sodelavcem, da se pridružijo.
AKCIJSKI PROGRAM:
© Okrepiti je treba vse obstoječe športne aktivnosti v jiodjet-ju ter skrbeti predvsem za množičnost.
© Začeti je treba z gradnjo športnega igrišča pri mladinskem domu ter čimprej pripraviti teren za rokometno igrišče.
Tovarniški komite ZMJ »SAVA«
Zakaj so medsebojni odnosi v naši ekonomski enoti omajani?
(Nadaljevanje s 1. strani) kor sami veste, zelo nehvaležna tema.
Da ne bom ovinkaril, kar naravnost! Menim, da v preteklem letu nismo dovolj izkoristili zmogljivosti strojev in raznih delovnih pripomočkov. Niso važna imena oziroma delovna mesta. Večina nas je takih, ki kritike ne razumemo. Mislimo, da je opozarjanje na pomanjkljivosti in napake napad na osebnost in izraz sovraštva!
Niso bili redlki primeri, da je kdo na seji delavskega sveta, na sestanku kolektiva ekonomske enote ali 'kje drugje izrekel kritične misli svojemu sodelavcu, vodji ekonomske enote, izmenskemu delovodji itd. in ga opozoril na nepravilen odnos do sodelav cev. Prepričan sem, da je bila taka kritika dobronamerna, da so govorniki hoteli opozoriti na slabosti in pomagati k izboljšanju odnosov. Žal pa so prizadeti reagirali napak. Upravičene kritike niso moško prenesli. Zamerili so govornikom. In kdor je mogel, se je kritiku za izrečene misli ob priliki že primerno »oddolžil«.
Zakaj tako? Zato, ker smo navajeni laskati, se dobrikati in hliniti, ob njegovi odsotnosti pa prizadetega kritizirati in blatiti, da je kaj! Takšni smo že postali, da k napakam skoroda spodbujamo.
Ali je mar kdo brez napak? Ali ne drži tista resnica, da se na napakah učimo, in da delajo napake tisti, ki delajo? Ali more brezdelnež, lenuh in zapečkar sploh kdaj pogrešiti?
Da, talko je s to platjo naših medsebojnih odnosov! Vse prej kot tovariški so! In zakaj so taki odnosi tudi v naši ekonomski enoti?
V eni poslednjih številk našega časopisa smo brali o težavah zaradi neusklajenosti norm. Da, prav nerealne norme in iz tega izvirajoče neobjektivno nagrajevanje še bolj najeda odnose znotraj enote. Da so posledice hude, pričajo podatki o spodrsljaju v novembru, ko smo naredili 11 ton izdelkov premalo!
VULE CICMIL
S prihodnjim mesecem predlog statuta v razpravi
Cenjenim bralcem sporočamo, da nadaljujemo objavljanje osnutka statuta. Danes priloženemu nadaljevanju bo sledil prihodnji teden prvega dela — uvodni del, temelji samoupravnosti in splošne določbe. Bo enake žepne oblike kot današnje nadaljevanje. V naslednjih šte-
vilka pa pridejo na vrsto ostala poglavja, tako da boste imeli celoten osnutek že do srede tega meseca.
Na objavljeni osnutek statuta bo zbirala predloge dokolnitev, pripombe in pomisleke komisije za izdelavo statuta. Lahko jih dajete v pismeni obliki tudi pri nas v ured-
o statutu
Osnutek ie narejen
(Nadaljevanje s 1. strani)
Omenjene zadeve seveda v tem delu statuta niso podrobno obdelane in zaman bi iskali njihove natančnejše obdelave tudi po drugih delih statuta. Statut ne more podrobno urejati vseh področij, ker bi bil sicer preobširen in bi ga bilo treba tudi prepogosto spreminjati. Z njim je treba dati le osnovne principe in poti za urejanje posameznih področij. To seveda ne sme biti le načelno »frazarjenje«. Določila normativnega dela statuta morajo biti osnovne norme, t.j. osnovni zakon, na katerega se bodo navezali ostali pravilniki, ki bodo natančneje urejali posamezna področja. Pa ne le za pravilnike! Statut mora postaviti osnovna načela za delo vseh organov in posameznikov v podjetju.
Komisija je skušala v osnutku zajeti temeljna določila za izdelavo pravilnika in za urejanje posameznih področij (npr. postopek in glavne sestavine planiranja, itd.) Opredelitvi vsake-
ga predmeti (n.pr. planiranju, sredstvom, kadrom, itd.) slede določila o postopkih za urejanje teh zadev in organih, ki odločajo o poglavitnih zadevah. Namen komisije je bil odpraviti s statutom primere, ko sta bila dva ali več organov pristojzna za eno in isto stvar, ko se ni vedelo kako se naj kaka stvar uredi, ko za nekatere zadeve ni bil pristojen noben organ ali pa so se urejale na način, ki se je zdel najboljši enemu ali drugemu posamezniku. Koliko je članom komisije s pričujočim osnutkom to uspelo, boste presodili sami v razpravi.
Rečeno je že bilo, da je najobsežnejši tisti del statuta, ki ureja poslovanje in da je zaradi svoje pomembnosti tik za uvodnim delom. Razvrstitev določil tega poglavja je svojstvena, da je vidno izhodišče in osnovni namen statuta. Prva so namreč določila, ki urejajo družbeno-eko-nomski položaj delavca s stališča delitve po delu in s stališča razvijanje kadroskih in socialnih funkcij. Osnovni namen statuta je namreč zagotoviti človeku tak materialni in družbeni položaj, ki mu gre po ustavi in mu omogočiti, da razvija in izkorišča iz svoje umske in fizične sposobnosti in usklajuje svoje težnje in interese z interesi celotne de-
lovne skupnosti oziroma celotne družbe. Mnogokrat še slišimo, da je treba individualne interese podrediti kolektivnim interesom, ki so primarnega značaja, interesi posameznika pa so drugotnega pomena. Naša komisija za statut je izhajala iz tega, da je treba človeku — posameznemu članu naše delovne skupnosti dati v statutu osredne mesto.
Razvoj socialističnih družbenih odnosov zavisi od tega, če so dane možnosti za stalno usklajevanje interesov posameznika in skupnosti in če je posameznik postavljen v tak položaj, da njegovi interesi niso podrejeni skupnim interesom, temveč je on z njimi povezan in od njih odvisen na tak način, da svoje težnje in potrebe zadovoljuje le v skaldu z napredkom celotne delovne skupnosti podjetja in vse naše družbe. To je tudi poglavitni razlog, zaradi katerega se pri izdelavi osnutka nismo držali ustaljene razporeditve, da je treba najprej obdelati sredstva nato organizacijo itd.
Zadnje čase se na široko razpravlja o vlogi in pomenu kadrov in o urejanju kadrovske politike v statuti hobčin, delovnih organizacij in v sedemletnem planu. Pokazalo se je, da danes še marsikje menijo, kako so za pro-izvodgnjo važna predvsem ali
samo stroji; ljudje, ki z njimi ustvarjajo določene dobrine, pa za proizvodno niso tako odločilni!
Čeprav e očitno, da stroj, vredne na tisoče ali celo milijone, brez sposobnega delavca sploh ničesar ne ustvari, in da delo ustvarja proizvode in vrednost, še vedno mnogi menijo, naj bo vsa kadrovska politika omejena na personalna vprašanja.
Ta problem tudi v našem podjetju še malo ni razčiščen. Se so med nami ljudje, ki menijo, da je v kadre naložen denar slabo uporabljen, da bi bilo najbolje organizacijsko-kadrovske službe razdeliti po drugih strokovnih službah, delno pa kar ukiniti. Ne vidijo, da zavisi uspeh rekonstrukcije naše tovarne v veliki meri od tega, ali bomo uspeli pridobiti potreben strokovni kader. Ni jim jasno, da se ne bodo več povrnili časi, ko je bilo par strokovnjakov dovolj za uspešno poslovanje podjetja ...!
Prav zato bi morali v razpravi o pripravljajočem se statutu razčistiti to važno vprašanje. Predlog za njegovo ureditev v pred-osnutku našega statuta je jasen in nedvomno kaže, kako bo treba v bodoče te zadeve urejati, če hočemo zagotoviti uspešno poslovanje inskladen razvoj podjetja.
iiištvu, saj nameravamo vse umestne pripombe tudi objaviti ter tako sproti zasledovati dopolnjevanje in izboljševanje tega samoupravnega akta.
V kolikor bo med člani kolektiva zanimanje, nameravamo prirediti v prihodnje eno ali več javnih tribun. Na njih bi govorili o posameznih delih statuta ter se pomenili o njegovi vsebini. Napak bi bilo sedaj delati polovičarsko, površno in neodgovrno, kasneje pa se jeziti in negodovati, češ to in to v statutu ni dobro!
UREDNIŠTVO
Zanimanje za proizvodne probleme
(Nadaljevanje z 2. strani) in kontrole« pa se moram sam vprašati, kje je v mojem članku to napisano? Ali dobivajo na Vrhniko drug časopis? Priporočam, da sj prizadeti tovariši še enkrat temeljito preberejo moj prispevek v 18. številki našega lista. Potem bodo morebiti drugače ocenjevali pojem kritika. Sam pa se popolnoma strinjam z njihovim opozorilom, da je kritika zdrava, če je na prarvem mestu! Menim namreč, da je nekdo moral na opisane probleme na Vrhniki opozoriti. če sem storil to jaz, s tem ni rečeno, da so v ozadju osebna nasprotja ali nesoglasja. Časopis »Sava« je tribuna kolektiva, sredstvo za izmenjavo mnenj. In le tam, kjer se mnenja krešejo ter pogledi razčiščujejo, je možnost za napredek im resnične medsebojne odnose!
Zanimanje za proizvodne probleme je danes zelo pomembno — tudi v obratu III na Vrhniki, ki je od svojega matičnega podjetja geografsko kar precej oddaljen!
Alojz Zalar
Kako preživljamo prve proste sobote
Danes je prva »uradna« prosta sobota. Tiste po novoletnih praznikih zaradi petih prostih dni niti občutili nismo . . . Kako jo preživljate? Vam prija, kaj? Veste, skupina vaših sodelavcev je včeraj odrinila na Pokljuko smučat. Naš dom je tako spet polno zaseden in upamo, da bo tako ves zimski čas, kadar bomo imeli po dva dni zapored prosto.
Kaj pa vi? Bi bili tudi za kaikš-no obliko razvedrila in sprostitve na zraku? Bi se morda udeležili sankaškega tekmovanja na Šmar-jetni gori?
No, o vsem tem zadnje čase temeljito razmišljamo. Vsekakor si prizadevamo, da bi vam omogočili v prostih sobotah in nedeljah
Ijamo za pomlad, pa kdaj drugič.
Koordinacijski odbor za šport in rekreacijo
Neonski napis na nebotičniku in kmalu nova »Stara pošta"
e
•
e
e
•
Pred odločitvijo za delo v štirih delovnih skupinah je treba izdelati temeljite analize, nato pa izvesti referendum
(Nadaljevanje s 1. strani) zadostne količine surovin in vseh naše podjetje eno izmed 300 or- Potrebnih pomožnih materialov, ganizacij, ki prehajajo na po- Potem nam je lov. Babnik raz-skusno delo v skrajšanem delov- ložil še možnosti, ki sc nam obenem času. Če se bo pokazalo, da tajo, če preidemo sredi leta 1964 proizvodnja pada, bomo poskusni na delo v neprekinjenem procesu, 42-urni delovnik ukinili. Seveda to je s štirimi skupinami. Vsaka se kaj takega ne sme zgoditi, in skupina bi delala menjaje po dva tudi ne bo se, če bomo sproti dni v dopoldanski, popoldanski in založeni z najnovejšimi surovi- nočni izmeni, potem pa dva dni nami.	počivala — ne glede na to, katera
S prehodom na skrajšani de-	dneva bi to bila; tudi v nedeljah
lovni čas smo se vsi strinjali in	bi torej delali! Zaradi povečane
zagotovili, da si bomo vsestran-	produktivnosti dela in zaradi
Pogled na	počitniški dom Po-	ko prizadevali za dvig produktiv-	znatnega porasta obsega proizvod-
kljuka, ki privablja	sedaj	nosti na raven, ki je potrebna za	nje bi se nam osebni dohodki po-
smučarje	in ljubitelje	zim-	skrajšani delovni čas. Seveda tudi	večali za okrog 30 odstotkov, to
mi pod pogojem, če bomo imeli	je v povprečju vsakomur za 14.000
din. V skladih pa bi nam ostalo toliko sredstev, da bi lahko že prihodnje leto kupili 50 novih stanovanj za naše sodelavce.
Člani našega delavskega sveta so naštevali težave in ovire, ki onemogočajo odločitev za tak način dela. Menijo, da je v našem podjetju okrog 70 odstotkov delavcev, ki se s svojimi zakon-
ske narave
iroslVzimsit" b1™?jžibm Odstotek Izmeta in manivrednih Izdelkov
smo us»eli zmanjšati
tekmovanja; o tem, kaj priprav- q Podobno kot v drugih ekonomskih enotah imamo tudi na
Vrhniki vseskozi že določene težave zaradi izmeta in manjvrednih izdelkov. Da bi kar se da izmanjšali delež napak, ki jih pri delu povzročajo sodelavci, smo se odločili za uvedbo nagrajevanja po osebnih napakah, ki povzročajo izmet ali manjšo vrednost izdelkov. Ze po nekaj mesecih so se pokazali vidni stimrtmarišf meniaTo^v^izmenah uspehi - odstotek izmeta m manjvrednih izdelkov je padel! samo zat0j da njihovi otrocj niso
Ko smo se odločali za nagra- cijah v proizvodnji ATB zamaš- brcz varslva- Zato se nafi sode-jevanje po osebnih napakah, smo kov imamo sedaj uvedeno nagra- a.V(r! s	Pr^dl°Som niso stri-
sklenili, da bodo upoštevane le jevanje za zmanjševanje izmeta ^	^ Ilaj se °
napake, do katerih je prišlo žara- in manjvrednih izdelkov oziroma	in sl-ablh plateh te, ta-
di malomarnosti sodelavcev in odtegovanje osebnega dohodka za poimenovane »svedske« vanan-
te izdela temeljite analize ter o
Dotočni	B?* Sto0iaLBhe^mdi ^““z
ir*1”-—•——ras? srssms z- usrz&vr £ “ “ -»vsrs
^ ,	...	.	.	.	.	treba na vsakem delovnem mestu	sploh ne prihaja več!	znanj en, pa naj se izvede nekak-
Kdor hodi mimo kranjskega	ne-	plačati kazni za lpovzrQČeno napa-	Pri ročni konfekciji	potovalnih	Sn° aaketo ah .referendum.
P“ka- iahk.0 1Z dneva v ^	ko. Seveda	pa	smo tudi določili,	blazin in ležalnih blazin pa smo	,	TAt.rmAt,
■P Je nas zeleno-rumen neonski	jn kako	bodo sodelavci na	postavili normativ kar v ekonom-	LUD\	1K	JAKUPAK
reklamn, napis na njegovem sa-	p0sameznih	delovnih mestih na-	ski enoti sami. Ugotovili smo na
■ e™- vrtiu- ubrnjen je proti jugu	grajenj če	se	,b0 število napak	eni zadnjih sej delavskega sveta, p- S. — čeprav	bo lahko kdo
SirSMKTVSSSSi —»vt fTa "ra- * * “ “ !**»	k„ »bi..«
nnipo- nagico caxza Vdamt ma manjvrednih izdelkov manj umesten, saj se je število osebnih
poleg napisa »SAVA — KRANJ« kot dovoljuje normativ.	napak pri konfekcioniranju ob- prispevek 131(0 P°zno, je vendar
izdfdMo^ndie^^Ths	Prvi mesec takšnega nagra jeva-	čutno zmanjšalo.	vredno, da ste si ga prebrali. Ka-
i delalo podjetje »TOS«	v	Ljub-	nja je bij .lanski avgust. Ko še ni-	V naši ekonomski enoti	pa	je	že, da je ekonomska enota pnev-
smo ocenjevah napak m nagraje- bilo precejšnje nesorazmerje v ...	.
Tudi nekdanji hotel »Stara po- vali po novem načinu, je bil npr. prekoračevanju norm. Razumljivo matll(arlla II ena izmed tistih šta« spreminja zunanji izgled. De- normativ iztisa in napak pri vul- je, da so prizadeti sodelavci prešli redkih, ki so živo obravnavale
lavci kranjskega gradbišča podjet- kanizaciji tehničnih izdelkov — zla- na akordni cenik in pri tem upo-	_.	.
ja »Gradis« so ga že obdali z za- sti ATB zamaškov - 39,2%. Že v števali omenjena nesorazmerja. P 8 J “ prehod na skrajšani ščitnimi stenami ter pričeli s pre- avgustu se je ta zmanjšal na 37,9 %, Da normative še nadalje uskladi- cle,ovni čas- Objavljeni članek, ki navijanjem. Kakor smo zvedeli, v novembru in decembru pa padel mo, pa smo naprosili biro za' ga je napisal naš redni sodelavec bodo dela končana meseca julija, že na 35,7%. Če upoštevamo pri norme, naj pregleda vse izdelav- i i .lV i v
V pritličju bodo prostori za pro- tem, da moramo narediti letno ne čase v naši enoti in jih uskla- Ludvl,c Jakupak, kaže, kako so v dajo naših izdelkov, v kleti bodo okrog 12 milijonov zamaškov, di tako, da bi prišla v poštev tudi tej ekonomski enoti prizadeto ob-skladišča, v zgornjih prostorih pa pomeni letni prihranek 3,5 % ali analitska ocena delovnih mest kot ravnavali možnost nrohna, n, pisarne za komercialne in finanč- kar 420.000 zamaškov!	odraz zahtevnosti in težavnosti, ava‘r možnost prenoda na de-
Tudi pri drugih delovnih opera- seveda pa tudi delovnjh pogojev Io s štirimi skupinami in kako
za vsako delovno mesto. Uspehi zdravo so postavili, ko zahtevajo
“Jd“Tbe" ‘"J
delavca, ki bi bil za redno, polno razPravo im odločitev z referem-delo zaslužil manj kot 20.000 di- dumom. narjev.	FRANC SONC	Urednik
Razmišljanje o bližajoči se sezoni letnih ha ter o težavah na tem področju skrbi
#	Minuli teden je v četrtkovi turistični oddaji Radio Ljubljana e spet opozoril na neizkoriščenost kapacitet počitniških domov
#	jugoslovanskih delovnih organizacij. Te so sedaj že tako velike, » da bi lahko vsak človek preživel v enem izmed njih na leto po £ deset dni dopusta. Zaradi togosti samih delovnih organizacij, ki
#	imajo take domove, zaradi neiznajdljivosti turističnih organizacij
#	m zaradi bojazni pred ne vem čem pa so danes redki primeri, S kjer se lahko pohvalijo polno izkoriščenostjo svojega počitniške-
#	ga doma skozi vse leto.
Pa še ena »zgodbica” o mleku ...
(Nadaljevanje s 1. strani)
še posebej »uporabnost« nakaznic, kakor si jo je zamislil učenec A. T. Prazne hrbtne strani je uporabil za kratke »zapiske«, domače vaje. Tako je na primer zapisal na svojo tole:
1.	vaja — Praksa.
Mi hodimo vsak dan na prakso v tovarno, kjer se učimo praktično zabušavat. Seveda pa s to prakso dobimo vsak več prakse, tako da smo konec meseca vsi praktično v prvi stopnji.
Na neko drugo, ki mu je prišla v roke, 'pa je zapisal:
2.	vaja — Vstajanje.
Mi vstajamo in vas je strah, da bomo vstali šele pet minut čez šest, kajti pri vstajanju ni nekaj v redu. Imamo šest budilk, pa tudi te vsako jutro zaspijo . . .
Kaj je »nadarjeni« pisec zabeležil na ostale, niti ni važno. Žc omenjene misli pa kažejo njegov odnos do sodelavcev in do kolektiva. Primer je omembe vreden tudi zato, ker so učenci pred nedavnim negodovali, češ da je njihova hrana premalo izdatna.
Poslednja trditev morebiti res drži, saj bi kazalo pestrost hrane doraščajočega človeka le nekoliko povečati. Drži pa tudi to, da je mleko eno izmed osnovnih živil, ki omogočajo mlademu organizmu nemoten razvoj!
DUŠAN REBOLJ
ne službe.

A Precej z zamudo smo prejeli tole fotografijo druge skupine naših diplomatov — gumarskih tehnikov, slikanih skupaj z upravnikom šole Jožetom Kocijanom, profesorjem Andrejem Kocijanom in direktorjem Janežem Beravsom
Pripravljamo akcijo usmerjanja mladine v izobraževanje gumarskih poklicev
Kakor veste, bomo potrebovali v bližnji prihodnosti zaradi hitre rekonstrukcije tovarne dn izdatnega povečanja proizvodnje precej novih, za gumarsko tehnologijo usposobljenih kadrov. Pri tem mislimo predvsem na poklicne gumarske tehnike in na gumarske inženirje.
Ker bomo letos na jesen spet odprli šolska vrata za okrog osemdeset gumarjev, pripravljajo sedaj gumarski izobraževalni center, služba za izobraževanje in informativna služba posebno akcijo usmerjanja mladine v izobraževanju gumarskih poklicev. V pripravah je že poseben prospekt o šolanju poklicnih delavcev, kmalu pa se bodo lotili tudi priprave potujoče razstave informativnega značaja. Z njo bodo po osemletkah kranjske in drugih občin seznanjali naši sodelavci bodoče absolvente osemletk z življenjem in šolanjem v naši poklicni šoli.
V minuli sezoni smo si na vse pretege prizadevali podaljšati le-tovaino sezono našega počitniškega doma v Crikvenici. Deloma smo že uspeli, zaradi slabe obveščenosti interesentov v podjetju in izven podjetja o letovalnih pogojih v predsezoni in posezoni pa večjih uspehov nismo dosegli. Zato je prav, če poskušamo že sedaj najti pota in načine, s katerimi bi zainteresirali bodoče letovalce za letovanje v našem domu meseca maja in septembra, če že ne tudi aprila in oktobra.
Kaj bi bilo treba narediti? Predvsem dobiti najprej izračune, ki bi pokazali, za kakšen pension bi
Na prihodnjem zasedanju skupščine
V tajništvu samoupravnih organov smo zvedeli, da bo prihodnje zasedanje skupščine po vsej verjetnosti prvi ponedeljek v mesecu februarju, to je 3.
Dnevni red zaenkrat sicer še ni sestavljen. Pričakujejo pa, da bo govora o letošnjem proizvod-njem pianu in o planu nabave surovin ter pomožnih materialov. Skupščina bo tudi razpravljala o letni inventuri To bo letošnjo prvo zasedanje
skupščine ter verjetno eno poslednjih tega organa v sedanji sestavi. Kakor veste, se bomo morali kmalu pripraviti na volitve nove skupščine, saj bo preteklo 26. aprila drugo leto, odkar smo zadnjič volili samoupravne organe.
se nam še splačalo sprejemati nekakšne popuste za skupinske obiske, saj vemo, da smo imeli lani precej ekskurzij, ki so po nekaj dni letovale v našem domu. Po izdelavi takih računov pa bi se morali lotiti dobre propagande. O svojih izvensezonskih uslugah in pogojih bi lahko obvestili vse turistične organizacije, sindikalne podružnice manjših delovnih organizacij, oddelke za oddih in rekreacijo večjih delovnih organizacij ter seveda tudi vse šole, ki običajno konec šolskega leta prirejajo večdnevne ekskurzije v primorje.
Posebno vprašanje je tudi organiziranje nekakšne centralne informativne službe o zasedenosti počitniških domov, ki bi omogočala interesentom za letovanje pregled nad tem, kje so še proste kapacitete. Ta bi lahko veliko pripomogla k boljšemu izkoriščanju velikanskih vloženih sredstev, če bi na enakopravni osnovi posredovala med delovnimi organizacijami, ki imajo lastne počitniške
dopustov in oddi-za človeka
domove, izmenjavanje kapacitet. Povsem razumljivo je, da si želi vsakdo, ki je že nekajkrat letoval v počitniškem domu svojega podjetja ali ustanove, spremembo. Dobra povezava — za kranjske razmere v začetku na primer odgovornih služb oziroma referentov podjetij Iskra, Tekstilindus, Sava, IBI, Kranjsko gradbeno, Elektro Kranj, Standard itd. v počitniški skupnosti — bi omogočila izdaten korak najprej v razvijanju letnega oddiha in poletne rekreacije pri nas. Občinskemu sindikalnemu svetu Kranj smo ustanovitev take skupnosti že predlagali, toda zaenkrat do uresničitve še ni prišlo. Zakaj takšna neodločnost in počasnost, ne vemo. Prav gotovo pa ni upravičena, saj bi z uspešnim delovanjem take »borzne« službe pridobile predvsem delovne organizacije in njihovi člani, ki nimajo lastnih počitniških domov.
Ker sami ne nameravamo čakati, da pride do ustanovitve take počitniške skupnosti, pripravljamo organizacijo podobnega sodelovanja z ostalimi jugoslovanskimi tovarnami za proizvodnjo gumenih izdelkov. Kako bo to sodelovanje organizirano in kje utegnete potem lahko letos poleg Crikvenice in Pokljuke še letovati, o tem pa kdaj drugič!
DUŠAN REBOLJ
To je prizor iz ekonomske enote stiskama. Kaj, ko bi se kdaj odločili napisati v naš list kak prispevek...?
Ključ do boljše kvalitete, nižjih stroškov in boljšega dela so ljudje ..!
Človek je tisti, od katerega zavisi obstoj podjetja. Na to kaj radi pozabljamo. Redki so med nami, ki se zavedajo, da so ključ do boljše kvalitete, nižjih stroškov in boljše organizacije dela ljudje!
Ko analiziramo lanskoletne uspehe, bi morali ocenjevati vse dobro in vse slabo prav skozi vprašanje: ali smo in v čem smo upoštevali zgornjo trditev! In ker bomo morali pri tem .pošteno priznati, da le poredkoma, nekaj besed kot spodbuda za letos!
Spoznati slehernega sodelavca, njegove dobre in slabe lastnosti, ter te primerjati z lastnostmi, ki so potrebne za uspešno opravljanje zaupanih mu nalog —■ to naj bo ena glavnih nalog slehernega člana kolektiva, ki usmerja delo sodelavcev, jim svetuje in pomaga. Če bo vsakdo analiziral njihovo delo, bo marsikdo ugotovil presenetljive stvari. Morda bo ie s preprostim premikom tega ali onega sodelavca z enega delovnega mesta na drugega rešil vrsto dotlej nerazrešljivih protblemov.
Kdor se bo načrtno lotil analiziranja svojih sodelavcev v želji, da jih razporedi po delovnih mestih tako, da bo vsakdo opravljal delo, ki mu gre najbolj od ro>k, ta bo odkril mnogo zanimivega. Ugotovil bo, da je vsak sodelavec v nečem posebno spreten in da je
vsakdo za določene posle tudi podpovprečno spreten. Če bo znal poiskati za vsakega tako delo, pri katerem bo mogoče posebne spretnosti s pridom uporabiti, hkrati pa izločiti posle, za katere ni dovolj spreten, potem je uspeh zagotovljen ...
Nek direktor nekje na Zapadu je takole ocenil svojo nekdanjo zmoto glede ocenjevanja ljudi: »Včasih sem mislil, da vsi zaposleni izvršujejo svoje naloge ali jih ne izvršujejo. Če sem verjel, da teče delo v redu, sem nanje povsem pozabil. Ce sem ugotovil, da delo stoji, sem običajno disciplinsko ukrepal. Sedaj \pa vidim, da je precej načinov in stopenj izvrševanja delovnih nalog . . . Zato se trudim pomagati najboljšim ljudem, da delajo še boljše. Tistim, ki niso sposobni dosegati take dobre rezultate, pa čimprej poiščem primemo, a tudi pomembno delo!«
Kaj ko bi pričeli tudi pri nas bolj dosledno upoštevati načelo »Vsakogar na primerno delovno mesto!« Potem bo velikokrat precej manj glavobola, pa tudi uspehi bodo večji!


Knjiga, ki pomeni prvi korak v docela neizkoriščeno področje
Avtor pravi v prvem poglavju svoje knjige, da je proizvodnja materialnih dobrin osnovni pogoj družbenega življenja. Za to proizvodnjo potrebujemo tri prvine — delo, predmet dela in delovna sredstva. Delo je smotrno človekovo prizadevanje, s katerim spreminja naravne produkte tako, da morejo zadovoljevati človeške potrebe. Predmet dela je material, ki ga obdelujemo, predelujemo, oblikujemo in sestavljamo v proizvode, ter material, ki ga za to delo uporabljamo. Delovna sredstva pa so vsi tisti pripomočki, s katerimi človek obdeluje predmet dela. Sem prištevamo delovna orodja, v širšem pomenu pa tudi delavnice, ceste in podobno.
Najvažnejša čini tel j a proizvodnje sta človek in delo. Človek ustvarja delovna sredstva, jih spreminja in izboljšuje. Človek je proizvajalec, ki mrtvi proizvodni mehanizem oživlja v organizem. Vse dobrine, ki jih s svojim delom ustvarja, so namenjene njemu. Človek je živa enota, organ žive delovne organizacije. Njegov
% Založba »Življenje in tehnika« v Ljubljani je izdala konec lanske-0 ga leta v knjižnici ČLOVEK IN DELO zanimivo in poučno knjigo
•	»ORGANIZACIJA IN PSIHOLOGIJA DELA«, ki jo je napisal Pavel
•	Kogej, profesor filozofije in strokovni sodelavec Zavoda SRS za S zaposlovanje delavcev v Ljubljani. Knjiga je pionirsko delo. Ker % je psihologija dela veda, ki naj nam bi nakazovala, kako je treba
•	ravnati s človekom, da bo postopal pri svojem delu tako, kakor
•	pričakujemo, bi jo morali prebrati vsi! Ker pa to ni mogoče,
•	smo se odločili z avtorjevim dovoljenjem od številke do številke
•	našega lista objavljati iz nje določene misli. Tokrat govorimo
•	o človeku in delu kot najvažnejšem činitelju proizvodnje.
Kai bi morali že Spoznavajmo organizacijsko I zdavnaj vedeti... ureditev svojega podjetja ■
Kaj radi se hvalimo, da nam je podjetje do podrobnosti poznano, da vse razumemo in da za nas ni več skrivnosti. Žal se motimo, saj se dan za dnem, zdaj tu zdaj tam kaže, kako malo ali sploh nič se ne spoznamo v organizacijo podjetja, v delo posameznih ekonomskih enot, pomožnih ekonomskih enot in strokovnih služb itd. Ker si uspešnega gospodarjenja in samoupravljanja ne moremo zamisliti brez dobrega poznavanja podje tja, njegovega ustroja in vseh sestavnih delov v njem, smo se odločili v tejle rubriki redno pisati o organizacijski ureditvi posameznih enot in služb ter o vsem tistem, kar bi morali že zdavnaj vedeti.
V vsaki proizvodnji, ne glede na vrsto industrije in sistem proizvodnje, so odločilnega pomena za uspeh:
•	kvaliteta
•	cena
•	roki
Vsak potrošnik industrijskega izdelka zahteva kvaliteto ali kakovost. Izdelki naše tovarne so bili do nedavnega priznani zaradi svoje kvalitete. Zadnje čase pa tega ne moremo za vse izdelke trditi. Vzrokov za padec kvalitete je več. Nekaj je takih, ki so čisto objektivnega, stvarnega značaja. Ostali pa so subjektivnega, to je našega osebnega značaja. Zanje smo krivi sami. In prav ti nas posebej zanimajo, ker lahko nanje vplivamo.
Razvojne službe vplivajo na kvaliteto izdelkov z izbiro bolj ali manj ustreznih izdelavnih orodij, strojev, zaporedja delovnih operacij in načina dela. Vsi pa vemo, da so tudi najboljše ideje brez prave vrednosti, če ne posvetimo ustrezne pozornosti tudi proizvodnji in njenim možnostim! Služba priprave proizvodnje na primer odločilno vpliva s svojimi delovnimi programi, s pravočasno preskrbo materiala, sredstev za delo in s strokovno uposobljenimi kadri na kvaliteto izdelka.
Tudi vprašanje cene zavisi od činiteljev, ki vplivajo na kvaliteto, ker je cena odvisna od hitrosti opravljenih del. Ni pa tudi vseeno, ali gre pri tem za strojno ali za ročno delo! Velik vpliv na proizvodne stroške imata pri nas tale dva činitelja:
1.	bruto ali skupna količina materiala
2.	izdeiavni čas za enoto izdelka
Količine materiala močno vplivajo na ceno izdelka zato, ker predstavljajo kar 75 odstotkov njegove celotne vrednosti, izdeiavni čas pa zato, ker odločilno vpliva na izkoriščanje kapacitet osnovnih sredstev, ki tvorijo pomembno postavko v strukturi razpoložljivih poslovnih sredstev. Poleg tega pa zavisi od hitrosti proizvodnje tudi masa fiksnih stroškov, ki odpade na enoto izdelka.
Pri nas znašajo fiksni stroški 1 milijardo 500 milijonov dinarjev
organizem je zdrav in aktiven, če so vsi njegovi organi zdravi, na pravem mestu in med seboj povezani. Tako je tudi z gospodarsko organizacijo. Učinkovita je le v iprimeru, če vsi njeni organi pravilno delujejo. Obilica materiala in delovnih sredstev nam mnogo ne pomaga, če organizacija deda ni v skladu z zakonitostmi, ki določajo človekovo delovanje.
O materialu in delovnih sredstvih, ki jih uporabljamo, hočemo vedeti vse. Ne zanima nas samo, za kaj je uporaben. Zahtevamo tudi podatke o zmogljivosti, o vzdrževanju, o dodatnih orodjih itd. Zahtevamo podatke o lastnosti materiala, ki ga bomo uporabljali, zanimamo se za obnašanje pri določenih temperaturah, pritiskih itd. Za človeka, ki je bistveni element proizvodnje, pa se zanimamo mnogo manj! Morda zato, iker nam je človek tako blizu in taiko vsakdanji, da smo do njega brezbrižni kot do vseh vsakdanjih stvari? Morda je vzrok v tem, da je človekova osebnost mnogo, mnogo bolj zapletena in teže dostopna kot lastnost; strojev in materiala?
Toda ne eno ne drugo nas ne opravičuje, da se ne bi v človeka poglabljali in upoštevali spoznanj o njem. Ce se zanimamo zaradi napredka proizvodnje za izsledke tehničnih znanosti, se moramo prav tako, če ne še bolj, zanimati za izsledke znanosti, ki proučuje človeka. Mehanik na primer ne bo
in že samo za 10 odstotkov povečana proizvodnja od planirane na vrže 150 milijonov dinarjev več dohodka. To je znesek, ki omogoča v enem letu povečanje osebnih dohodkov za najmanj enomesečni zaslužek vsakega člana kolektiva!
Vprašanje rokov povzroča glavobole tudi nam. Mnogokrat jih postavljajo vodilni uslužbenci — bodisi iz komercialnih ali tehničnih služb in dogaja se, da niso najprimerneje postavljeni. Razumeti moramo, da se roke prav tako kalkulira ali ocenjuje in računa, kakor se kalkulira cene izdelkov. Ce se rokov ne držimo, pomeni to nečastno dejanje, ki rahlja dobre odnose med kupci in dobaviteljem.
Roki zaključka proizvodnje za-vise predvsem od:
—	trajanja posameznih delovnih operacij
—	zasedbe proizvodnje za že dogovorjene posle
—	pravočasno naročenih in nabavljenih surovin
—	predvidenih popravil in slučajnih zastojev v proizvodnji
—	ostalih zaprek (bolezenski izostanki, napake materiala, poškodbe orodij itd.)
Če ponovim vse tri činitelje poslovnega uspeha podjetja — KV A
LITETA — CENA — ROKI, ugotovimo, da obstaja poleg vprašanj, ki jih rešujejo razvojne službe, še kopica vprašanj, ki jih razrešuje in daje odgovore nanj služba priprave proizvodnje.
Ta služba je delovala do nedavnega v okvirili tehničnega sektorja. Sedaj pa je skoraj docela reorganizirana. Vodilno osebje tehničnega sektorja je preje reševalo tekoče probleme nesistematično. Operativno-pianska služba je bila zgolj administrativna in ni izhajala iz tehnoloških postopkov ter razpoložljivih kapacitet. Proizvodne ekonomske enote so bile zato, kar se tiče priprave materiala, analize kapacitet ter tehnoloških postopkov, več ali manj prepuščene same sebi.
Vse omenjene pomanjkljivosti seveda ne bodo izginile na mah že s samo reorganizacijo. Toda jasno je, da bodo izginile, ko bo novoustanovljena služba priprave proizvodnje zaživela. Upam, da bo to v najkrajšem času. Potem bo lahko s kvalitetno pripravo proizvodnje ugodno vplivala tudi na kvaliteto, cene in na dobavne roke. To pa pomeni, da se bo poslovanje ekonomskih enot temeljito izboljšalo!
RUDI BABNIK
.. Sanje preganjanega tovariša N. N.
. . . Kakor vsak prejšnji dan tako sem tudi danes, ko je poslednji v letu 1963, težko vstal ter se odpravil na delo. Zavedal sem se, da moram vsaj enkrat dokazati, da sem pripravljen na skrajšani delovni čas . . .?
Delo je bilo enolično. Bolela me je glava, ker sem dolgo v noč sedel z družbo v gostilni. To ni bilo prvič, saj pogosto zahajam v njihovo družbo. Imel sem mačka. Do-
vstavil del stroja kamorkoli in kakorkoli. Poznati mora njegove funkcije, mesto in način montaže. Človeka pa zaradi svoje nevednosti mnogokrat postavljamo na neprimerno delovno mesto, ne znamo ga vključiti v skupino, ne znamo mu odmeriti zmogljivosti, ne znamo ga za delo spodbuditi in radi pozabljamo, da ni samo proizvodni delavec, ampak, da je v prvi vrsti človek.
(Kogejevo knjigo ORGANIZACIJA IN PSIHOLOGIJA DELA lahko kupite v podružnici Državne založbe Slovenije v Kranju ali pa jo naročite pri založbi Življenje in tehnika v Ljubljani!)
D.R.
slej sem v takih primerih vselej stopil do šefa in ga prosil, naj mi opraviči izostanek, če sem se uspel neopazno pretihotapiti mimo vratarjev. Ti namreč budno pazijo na nas, ki uničujemo alkohol! fjle gre jim v glavo, da se vestno držim navo-dil z opozorilnih napisov na stenah po tovarni, ki pravijo »Alkohol je naš sovražnik« in da ga zato uničujem. . . Sef me je običajno odslovil. Čez nekaj dni sem moral k »fabrškemu« sodniku za prekrške po zasluženo kazen. Zal, z nami nima prav nobenega usmiljenja.
Danes pa sem se trdno zaklel, da bom delal in pokazal, 'kdo sem. Delal sem, da mi je pot curljal s čela. Ko so okrog osme ure pričeli okrog mene šušljati, da v pisarnah že praznujejo novo leto, nisem verjel. In da dokažem njihovo zmoto, sem skočil po neko potrdilo v pisarno. A glej ga spaka! Namesto podpisa so mi ponudili liker, namesto podtrdila pa vino. Nazdravili so mi. Skoda, da jih niso slišali moji sodelavci, ki so se tisti čas borili za decembmki plan!
Nisem se branil in kmalu tem okajen taval od pisarne do pisarne. Povsod ista slika . .! Ko pa sem prikolovratil nazaj v oddelek in stopil do šefa, da mi da izhodni listek pod pretvezo, da sem bolan, sem 'močno kolcnil. Nisem mogel verjeti lastnim očem. On, vzor anti-alkohollka; tisti, ki me je že večkrat predal zaradi vinjenosti disciplinski komisiji, je bil še bolj pod »ga-som« kot jaz. Z veseljem mi je podpisal listek in pridal: »Veš N., hk! To je letos poslednjič, kk!«
Odmajal sem se proti gostilni. Zdi se mi, da me je nekdo sunil pod rebra ...
Da, bila je žena. »Vstani, lenoba. Šiht boš zamudil!« me je nagnala iz postelje. Postalo mi ie jasno. Vse povedano so bile le sanje. Kako je kaj takega pri nas v podjetju sploh mogoče! O, je! Toda le v sanjah! Oh, kakšna sreča!
N. N.