PHIHOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
V ponedeljek si je v Sesljanu neki policist zapisal imena legaskih škvadristov, ki so izzivali, razbijali šipe, psovali Slovence in vdrli tudi v neko hišo. Odločno zahtevamo, da se ti fašistični zločinci takoj postavijo pred sodišče!
o jgtp IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din
T R S T četrtek, 3. junija 1948
Poštnina plačana y gotovini Spidizione m abbon. postale
Ste v. 913
Generalski ocvirk
Takole je zapisal generai wet/ v svojem drugem poro-pod poglavjem <Vzgojat>: . 'Lotfitev med Solarni itali-toskega jezika in Šolami slo-tonskega jezika, ki temelji na tosnih nagibih (razlogi jezičnega značaja so le male toznosti, ker govorijo vsi slo-\ prebivalci področja ita-J Wnsko) je Se vedno vpraSa-\to> katerega je potrebno re-
firagri Slovenci, ne čudite se! penjeno generalovo poročilo namreč od prve do zadnje ton'- vseskozi zabeljeno z za-f‘n° posodo masti, ki bi jo imenovali odprta sovraž-proti vsemu, kar je na JtoSkem ozemlju slovanske-kajti vse, kar je v Trstu w9eneralovem mnenju nega-'vnega> stoji najmanj pod Javansko kontrolo», če Se ni slovanskim vodstvom. To-j*9°rnji odstavek je v tej ge-zabeli pravi pravcati ČTk. Nekakšen generalski ^irk.
m *'
(■ '. ttajprej o «ločitvi med Sola-? JJ* ttaZj'janskega jezika in So-slovenskega jezika». Ko-
Ukor
nam je znano, so te šole
I seboj v glavnem ločene. ^ , ‘o ne vemo, čemu naj bi bi-f *# ločitev <še vedno vpraša-A katerega je potrebno re-/*•*» Če je torej tako, ne f. J*10) zakaj ^bi bilo treba to J Jjjtošanje Se reševati, posebno ni: tu50 spomnimo, da se je ge-7Ta* v svojem prvem poročilu ^°9lavju *šolstvo» zadovo-jji fr * ugotovitvijo, da je <ZVU jgkrbela za vzgojo v sloven-i** v osnovnih in srednjih So-jA in ni ob tem opazil ni-Jfftnih nerešenih vprašanj ®e omenjene ločitve.
če vzamemo v poštev, - to general sedaj privlekel <ian trasne nagibe», med-ko je v svojem prvem po-jj**« govoril še o narodnost-m jezikovnih razlikah, pa postane zadeva malo ja-7%. Predvsem nas beseda ®*a» in t rasni*, ki je v zad-poročilu generalu tako draga, nehote zelo moč-u opominja na Hitlerjevo in Jo 'l^olimjevo topogledno izra-
Ijn	reS’ ^>a P68 Prav
j® taco moli, nam dovolj zgo-povedo besede, ki tem oJm m na9tbom sledijo med ■ ^Pojema. Prečitajmo si jih e *nkrat:
t' tei
'«)a
ffou,
v<Uci
(razlogi jezikovnega zna-' so le male vaSnosti, ker
vsi slovanski prebi-" področja italijansko)». je torej uvodoma citira-ge ^stavek poročila njegov Čilski ocvirk, je zadeva v Ho'Taju prav gotovo general-^ todro tega ocvirka. Resnič-nobenemu Slovencu na j^eni potrebno razlagati, j f1 in kako daleč je general ifJtn jedrom svojega ocvirka
toihr^61 in kako se ie na *as %	2 tistemu, kar je zločin-
t0.9a ravno na šolskem pod-
foČ storil nam tržaškim in
Tarskim Slovencem fašizem.
j®* nočemo poudarjati, da ob
J P°misli vsakemu Slovencu
n_rc kri. Zato tudi ne bomo
težkih besed, ki
ofck 8H}jo ob tem generalovem
Čji P°jM na papir. Vsak, ki bo
b0 generalove besede, si jih
ije ?ra^ gotovo pravilno in bo-
r^*°nientiral kot bi mogli sto-
p,'u teni trenutku mi.
kh*Čar Pa se nam Z<H zares Jfžko mogoče, da bi gene-latieP samo poizkusil izva-zaključke «modrovanj» iz *9od‘^a Por°čita- b* se to č bi pomenilo, da samd p e ne pomagajo...
Je I'>8f'*ki dogodki, do katerih 0H,7«o po zaslugi policajev, 1^. brenih prav s tem genera-čZ.Poročilom, so namreč do-klfcT’ da je naše ljudstvo f°je teroriu svoje mrtve he-y},it Proslavilo in po policajih »o ~'/a t°vaciša Miliča dostoj-Ifc^kppaZo. v Sesljanu pa so ki tudi niso brez s primerom policajev in
v<toe
* 9e»	("•»'»;»»	»'•
poročilom poče-
Ki%’ ^avr Uk je naučil Musso-tih'zbežali ob sami pojavi na-
' ^udstvo nadaljnjih po-\yyV zai'vanja naših svetih ,c ne bo več dovolilo.
IZJAVE	GEORGIJA	DIMITROVA	DOPISNIKU
Vsa mednarodna vprašanja se lahko rešijo s pogajanji
Do federacije med Jugoslavijo in Bolgarijo bo prišlo, ko bodo razmere za to dozorele - Spričo dobre volje Sovjetske zveze za pogaiania z ZDA so sedai voditelji ZDA odgovorni za ohranitev miru
SOFUA (Tanjug), 2. — Ves bolgarski tisk objavlja danes na prvih straneh sledeče odgovore predsednika bolgarske vlade Georgija Dl. mltrova na vprašanja dopisnika «United Pressa* v Varšavi.
Vprašanje:	Ko je maršal Tito
obiskal Sof.jo, se je govorilo o federaciji med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ali je zadeva od takrat kaj napredovala? Kakšen jo bodoč: raavoj tega vprašanja?
Odgovor: Z vsakim korakom na pctoi medsebojnega bratskega sodelovanja pripravljajo narodi Jugoslavije in Bolgarije jederacijo obeh ljudskih republik. Do končne izvedbe te zgodovinske federacije, ki je tudi praktično tako potrebna, bo phlSlo, kakor je razumljivo, ko bosta vladi obeh ljudskih republik smatrali, da je zadeva z vseh vi. dikov dozorela.
Vprašanje: Nekateri zapadni ko-
mentatorji zatrjujejo, da bodo Bolgarija in druge države Srednje Evrope priključene Sovjetski zvez!, in da bodo postale njene članice. Ali to odgovarja resnici?
Odgovor: Dobro vem, da so nekateri interesirahi in slabo obve. ščeni krogi na zapadu razširili povsem neresnične in pogostoma fantastične vesti. Prava izmišljotina je tudi vest, da bi Bolgarija in države vzhodne Evrope morale postati sestavni del Zveze sovjetskih socialističnih republik. Samo lahkoverni ljudje, še več, naivneži, ki niso zmozni spoznati pravega položaja naših držav, ki se razvijajo kot suverene in neodvisne države, bi lahko dači tak pomen vestem, ki prihajajo iz tako sumljivih virov.
Vprašanje: Kakšno je veše mnenje glede načrta za prenehanje napetosti, ki obstaja med vzhodno in zahodno Evropo? Kaj bi bilo treba
Ofenziva lludsKe uoisKe
na Kitajskem in v Vietnamu
Obsodba morilca ^lovanskerja častnika
n^^^krejno »odlšč« Je obsodl-
HON KONG, 2. — Armada ki-tajske demokratične vojske, ki šte je ato tisoč mož, jie na fronti San,-tunga pričela ofenzivo proti četam kuomintanga, ki so že od jugu in vzhoda obkoljene v prfistolicl Tsi-nan. Hkrati napada osvobodilna vojska trdnjavo Yen Show oh železnici Peiping Hankow In mesto Tayan ob progi Tiensin Pukow. Kitajska demokratična vojska je že na več krajih (pretrgala železniške zveze kuomintanga.
Cankajškova vcjaka ae mora boriti ne samo proti rednim demokratičnim četam, marveč tudi proti partizanskim eainicam i»l skupinam oboroženih kmetov. Iz tega razloga je vojska kuomintanga že demoralizirana in mnogi njeni vojaki so prestopili kct prostovoljci V vrste demokratične vojske.
Od pričetka spomladanske ofenzive je demokratična vojska zasedla velik del najpjcdovitejših pokrajin, ki so posejane s pšenico, zlasti pa pokrajino Santung. Nadaljuje se tudi borba za mesto CangjCung v Mandžuriji, kjer so demokratične edinice zavzele letališče in vdrle tudi v središče mesta. ...
BOMBAY, 2. — Po vesteh iz Vietnama so čete osvobodilne vojsk? izvedle v zadnjih dneh več uspešnih napadov proti francoskim kolonialnim edinicam. Pri tem so popolnoma uničile kraj Ankhea, ki je bil središče francoskega odpora. Osvobodilna vojska Vietnama je napadla tudi francoske položaje blizu kraja Pleikja, kjer j? padio 70 francoskih vojakov. V pokrajini Kvangtri pa so osvobodilne čete osvojile mnoge strateško važne kraje. V pokrajini Tjatiem so zavrnile napad francoskih kolonialnih čet in ogrožajo celo prestoln'co centralnega dela Vietnama. Zlasti na tem bojnem sektorju so imeli Francozi občutne Izgube. Edinice
Vietnama so uspešno napadale tudi transporte na pomoč poslanih francoskih edinic, pri čemer so poškodovale v ozadju železniške proge in vozni material, tako da so se mnogi vlak; iztirili 'n da eo železniške zveze ozadja v glavnem popolnoma prekinjene.
Nove usmrtitve
v Grčiji
ATENE, 2. — Radio «Svobodna Grčija* poroča, da so edinice demokratične vojske na Peloponezu zavzele mestece Kresten na področju gore Olimp. Na področju Ko-motina v Trakiji je demokratična vojska odbila napade monarhofaši-stov, tako tudi v Epiru na področju Mecovo.
V vzhodni Makedoniji Jn v Trakiji so vrgli monarho-fašisti v borbo poleg številne pehote tudi topništvo in leiala. Kljub temu da je bila demokratična vojska številčno manjša, je prizadejala vladnim četam velike izgube, izvedla protinapade in jih pognala v beg.
Demokratične edinice so izvedle napad na utrjene postojanke mo-narhofašistov pri postaji Murlez in v bližini krajev Platanaki ln Ka-toporoi. Kljub temu da so b'le imele vladne čete za zaščito tudi tanke, so ga edinice demokratične vojske prepodile.
AFP poroča, da so včeraj v Tebah usmrtili šest demokratov, med njimi tri ženske, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Vojaška policija pa je aretirala dva višja častnika in dva podpolkovnika. Dalje je policija aretirala 44 demokratov, ki jih obtožujejo, da so sodelovali s partizani.
SOFIJA 2, — Na podlagi podat-kov ministrstva za poljedelstvo predvidevajo v Bolgariji dcbro le tlno. .
napraviti in kakšno Je vaše mne. nje glede možnosti boljših odnosov v prihodnosti?
Odgovor: Smatram predvsem, da je povsem krivično deliti Evropo glede tla te vrste gledanja v vzhodno in zahodno ter govoriti o napetosti, ki obstaja med vzhodno in zahodno Evropo. Stvarnost je drugačna. Obstoja veliko šteiiilo mednarodnih vprašanj, katerih rešitev je težka, in za katerih postopno likvidacijo so se zanimali vsi evropski in iSveJlevropski natodi. Globoko sem prepričan, da danes ni nobenega kočljivega mednarodnega vprašanja, ki se ne bi dalo rešiti s pogajanji pod pogojem, da je pri tem tudi precej dobre volje in spoštovanje pravic prizadetih držav, in da se spoštujejo načela Organizacije združenih narodov.
Spričo dobre volje, ki jo je odi-krito pokazala Sovjetska zveza, ki se je potrudila in stopila v neposredna pogajanja z ZDA, da reši težka vprašanja, ki zadevajo in za-skrbljajo ves svet, pade sedaj odgovornost pred vsemi narodi za sprejem ali odklonitev «modusa vi-vendi», ki lahko ohrani svetovni mir, edinole na voditelje ZDA, ki so doslej odklonili ponudbo za pogajanja.
Razume se, da bi nič manjša odgovornost glede tega padla tudi na ameriško ljudstvo, če ne bi napravilo vse, kar je v njegovi moči, da pride do teh pogajanj, ki jih milijonti ljudi na vsem svetu nestrpno pričakujejo in ne prikrivajo svojega odkritega upanja, da pride do splošnega pomirjenja.
Vprašanje: Kakšno je veše trme. nje glede koristi, ki bi jo Bolgarija in Poljska lahko imeli od pogodbe, ki sta jo pred kratkim pod pisali, upoštevajoč dejstvo, da ti dve državi nimata skupnih meja?
Odgovor: Dejstvo, da Bolgarija in Poljska nimata skvp.iih meje, v ničemer ne zmanjšuje velikega pomena, ki ga ima pred kratkim sklenjena pogodba. Predvsem se spričo sedanjega razvoja komunikacijskih sredstev zmanjšuje čini-telj skupnih meja na postransko važnost. Ražen tega pa ločijo obe državi ozemlja ljudskih republik, s katerimi imata prijateljske odnos e, z nekaterimi od teh pa sta sklenili pogodbo o prijateljstvu, so. delovanju in vzajemni pomoči.
Prizadevanje ZSSR za ohranitev miru
NEW YORK, 2. — Sovjetski po slanik v ZDA Panjuškin je pred svojim odhode m v Moskvo novinarjem izjavil glede na vprašanje o izgledih za mir, da Sovjetska zveza ne samo, da upa v mir, temt več bo storila vse mogoče za njegovo ohranitev in dejansko zanj tudi dela.
Briofavka Dimitrova Cyrankčewkzu
VARŠAVA 2. — Vladni predi sednik Dimitrov je poslal poljske mu vladnemu predsedniku Cyran. kiewiczu poslanico, kjer se najprej zahvaljuje za lep sprejem, nato pa
izraža veselje, da je sklenil s Polj e ko .pogodbe, ki so podlaga za nadaljnji razvoj bratstva med bol garskim ln poljskim ljudstvom ter za mednarodno sodelovanje. Dimitrov poudarja, dla je pot, ki »ta jo nastopili ob« državi edina, ki lahko zajamči cbema strankama naglo obnovo ;n srečno bodočnost. Dimitrov zagotavlja končno polj skfemu narodu, da bo Bolgarija odkrit in zvest zaveznik Poljske.
Uradni podatki
o volitvah v ČSR
PRAGA, 2. — Agencija CTK poroča uradne podatke o volitvah v CSR. Za vso državo je bilo izročenih 8.005.887 glasovnic, veljavnih 7.205.356. Narodna fronta je dobila 6.431.111 glasov, belih glasovnic pa je bilo 774.248.
V čeških pokrajinah Je bilo 6.098.036 volivcev. Veljavnih glasovnic 4.922.039. Narodna fronta je dobila 4.448.542 glasov, belih glasovnic pa je bilo 525.503.
Na Slovaškem je bilo 1.907.851 volivcev. Veljavnih glasovnic 1.756.814. Narodna fronta je dobila 1.509.072 glasov. Od vseh volivcev je volilo 90%.
Glasilo poljskih delavcev «Glas luduj) piše, da so volitve v CSR pokazale, da reakcija nima vpliva na množice. Izid volitev Je vsemu svetu pokazal, da so ljudske množice naklonjene ljudski demokraciji in da ni potrebno posluževati se pritiska, kakor se je to dogodilo na Koreji in v Italiji, kjer so vlado vsilili ljudstvu imperialisti. To je ponovni dokaz, da se sile miru ne dajo vplivati po vojnih hujskačih.
PRAGA. — Nemški pisatelj Ab-bov je imel v času svojega bivanja na Češkoslovaškem več predavanj o nemški kulturi in poli-tiki. Na današnjem predavanju je izjavil, da ima večina nemškega naroda na Žalost v sebi kali nacizma, in da je treba smatrati vse Nemce med 25 in 46 letom zgubljene za demokracijo in nepristopne za demokratično prevzgojo.
Mednarodni kongres intelektualcev
PRAGA, 2. — Dne 25. avgusta bo v Bratislavi mednarodni kongres intelektualcev pod geslom «ohramib; kulture in miru*. Na kongresu bodo sodelovale najpo-
Italijansko ljudstvo
proslavilo obletnico republike
Kljub policijskemu terorju se ie ljudstvo v velikem številu udeležilo zborovanj LF ..uradne" proslave pa so bilo hladne
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 2. — V vseli mestih Italije so danes praznovali drugo obletnico republike. Pri tem pa ni manjkalo incidentov, ki jih je izzvala policija s srvojim protidemokratičnim postopanjem.
V Livornu so po zborovanju, na katerem je govoril Pajetta, policisti prijeli partizana pod pretvezo, da nosi uniformo. Ta uniforma je obstajala v znaku korpusa prosto voljcev svobode, ki ga je imel na prsih. Množica je skušala preprečiti aretacijo, teda agenti so začeli pretepati a pendreki na desno in levo in so nato partizana odpeljal i.
Se hujši dogodki so se pripetili v Catanzac-u, kjer je policija suroi-vo napadla množico, ki je poslušala govor komunista Micnelija, ki }3 obsojal vladno politiko. Pri tem je bilo 12 ranjenih, med) katenm! tudi tajnik Delavske zbornice De Luca, Tudi De Michelija so s sile odvlekli od mikrofona na trg, kjer so ga kvestor in dva agenta surovo pretepli.
V Mode ni se je 60.000 oseb ude-
membnCjše kulturne osebnosti vsega sveta, ki s pomočjo kulturnega I ležilo «prepovedanega» zborovanja, dela zastavljajo vse sile za obramt- Ko je Scelbov «gau!leiter» dr. Sal-bi miru ln demokracije na svetu. I vatore zvedel, da bo ljudstvo kljub
Nemški Častniki in vojaki
sodelujejo v vojni v Palestini
Nejasen odgovor Arabcev za ustavitev sovražnosti - Bevin zagovarja arabski napad - Madžarska priznala Izrael - Arabsko topništvo obstreljevalo Jeruzalem - Angleško orožje Arabcem
TEL AVI V, 2. — V krogih OZN pripisujejo veliko važnost odgovoru židovske vlade in vlad arabskih držav na peziv Varnostnega »veta glede, ustavitve sovražnosti za štiri tedne. Tj krogi upajo, da bedo v tem roku našli podlago za rešitev palestinskega vprašanja s pomočjo pogajanj. Že sedaj pa povzroča arabski odgovor, ki je nejasen in ne omenja, kdaj bedo arabske države ustavile sovražnosti, kakor ;e storil to Iaraal, ki je dal nalog za ustavitev sovražnosti danes popoldne ob 3, pod pogojem, da isto storijo tudi nasprotniki.
Arabci so še danes ponoči bombardirali e topništvom Jeruzalem in uporabljali pri tem celo užigal* nio orožje in fosfor. Z!di jim že sedaj očitajo, da pomeni ukinitev sovražnosti, ki so jo sprejeli arabski politični voditelji, za njihove vojaške poveljnike mrtvo točko. V svo jem odgovoru Arabci še vedno ne-nepopustljivo poudarjajo, da bodo vztrajali na nedeljivosti Palestine in da bodo preprečili ustanovitev židovske države. Hkrati poudarjajo, da bodo le. po popolni ukinitvi Židovskega naseljevanja in dobave vojnega materiala židovski vojsk! privolili na ustavitev sovražnosti,
Tudi egiptovski zunanji minister je v odgovoru Egipta na OZN opozoril. da arabske države niso sprejele zahteve glede ustavitve sovražnosti, češ ker niso podana jamstva za Izpolnitev te dolžnosti trdi na strani 2idov, kar bi pomenilo samo začasno spremembo položaja, tekom katerega bi Z di pripravili še večje nerede in nasilstva. Iz tega razloga bo Varnostni svet
HEMRY WAJLLACE
LETALSKA
naj pos
INDUSTRIJA
last lju
S2- (Tanjug) — Ljub
? ha oltrajno sodišče Je obsodili	Jo*'Pa	Matevljeviča,	ki
4	f)Val	nri	umom lnvoslnvAn-
Ji	pr^ umoru Jugoslovan-
( I)	Dušana	Primca.
' i	s0 uS°t«vlli, da so zlo
umor Primca na pod »S*	n€k'eR:a	tu)«ka vohun-
ntra, kt Je povezan s Tr-
T Komunistična ln bo-»hiČwi zh?^rWlk^ ata 7:11 27' J"n,J
to* «trA„i?rovan^e PreAstavnikcv 1 nfl katerem bodo raz-o njihovi fuziji.
NEW York, 2. --• Pravi primer terorizma, ki se je dogodil v Evans, ville v Indiani, ni običajna ,akcija zločincev, ki skušajo prekiniti kako politično zborovanje, pač pa osebna akcija predsednika tamkajšnje univerze Lincolna Hale, ki je odstavil profesorja teologije in filozofije na tej univerzi dr. Par. ker ja. Krivda profesorja Parker ja je bila ta, da je predsedoval zborovanju, na katerem sem jaz govoril. Poslužil se je pač svoje pravice slehernega državljana, da dela za mir v svetu ha način, ki se mu je zdel najboljši.
C e mislim na bodočnost ameriškega ljudstva, me zaskrbi ja mnogo bolj popustljivost univerzitetnih oblasti pred vojnim histerlz-mom nego nasilna dejanja, ki jih tu pa tam lahko izvršijo mali ljudje, katerih strasti podžigajo razni fanatiki.
V svojem govoru v Evansville sem bil dejal, da ne smemo toliko smatrati za krive otroke, ki mečejo kamenje proti našim vratom, kakor tisk, ki je vse napravil, da podžiga sovraštvo. Po končanem zborovanju ml je George Parker _ ki je bil dva dni pozneje od. stavljen — dejal: «G. Wallace, o-pazil sem, da ste kritizirali tisk zaradi njegovega pisanja. Toda
včasih se sprašujem, ali ne nosimo tudi mi učitelji dela krivden.
Ubogi ParkerI On jemlje sveto pismo, krščanstvo in demokracijo zelo resno. In kdor koli v naših časih to dela, je avtomatično kandidat za eno ali drugo nesrečo. Razumne, pogumne in dobre ljudi, ki sprašujejo: aCemu bi moralo priti do vo]ne?r>, stalno izzivajo nasilni in škodoželjni ljudje, taki ljudje, ki neupravičeno zavzemajo službena mesta.
Dve stvari pa me še osebno za-skrbljata v zvezi s postopanjem opozicije v Evansville in drugod. Prva je ta, da bi te Metode znale biti del sistema mogočnih interesov, ki imajo določene temne na-mene. Druga pa je mnogo važnejša. Gre namreč za poizkus, da bi spravili voddne kroge nove strah-ke (Vlallaceova stranka) na pot nasilja in sovraštva; kajti naši na-sprotniki dobro vedo, da naša beseda o miru ne bi mogla več med ljudstvo, če bi pri tem uspeli.
Parker in drugi člani Moje stranke niso bili edine žrtve ničvrednežev v Evansville. Tudi moj govor, ki sem ga bil pripravil, je posta žrtev. Poročilo, kt so ga zvečer oddal i po teleskrlptorjih, je spremenilo v anasiljes mojo bese-
de «javna lastnina, tovarn za le-talav. Pripravil sem bil skrbno svoj govor, s katerim sem nameraval seznaniti ljudstvo ZDA. Sek. tarizem v Evansville je zatemnil Moje besede.
Bistvo mojega govora je bilo to: One veje letalske industrije, ki so žaradi svojih dobičkov odvisne od proizvodnje vojnih letal, bi morale biti last vlade. V šestih letih, ki gredo od 1940 do 1945, so letalske industrije imele po odbitku davkov povprečno stoodstotni zaslužek na leto na svoj predvojni kapital. Devetdeset od sto poviška kapitala, ki so ga te industrije izvedle med vojno, je dobavila vlada. Vojno iz. kustvo lahkega dobička je dovedlo te velike družbe do slabih navad: Vlada je dajala denar in vlada je uporabila uso proizvodnjo. In tudi danes so njihovi dobički odvisni od široke proizvodnje vojnih letal. Zato silijo neprestano k velikim investicijam za gradnjo vojnih letal. Ti fabnkantl letal Imajo v vojaških krogih svoje najvnetejše zagovornike.
Ce jim uspe poostriti vojnohuj-skaško krizo, lahko dobijo te letal, ske družbe nova naročila za prihodnje leto ali -za prihodnje dve leti v znesku, ki gre od 5 do 15 milijard dolarjev. Ce bo Finletter
Report (poročilo, ki ga Je izdelal ivzedeneo Finletter o potrebi pove-banja vojnega letalstva) prišlo na mesto, bo ta znesek lahko tudi
večji.
Edini način za Zaščito miru t» splošne koristi je torej nacionalt zacija vseh družb, ki gradijo vojna letala - na podlagi tega, kar so u njih potrosili njihovi lastniki, ne pa na podlagi tega, kar jim je vlada darovala,
Ce hočemo ohraniti mir, moramo pomesti S vojnimi hujskači. Za. ustaviti moramo lov na velike dobičke, ki vodi do večjega Oboroževanja in do akcij, ki imajo ves zna. čaj vojnih akcij. Prišel je čas, ko je treba odpraviti vojne dobičke in žuganje z vojno.
Ce bomo odpravili možnost dobičkov iz proizvodnje vojaških letal, s tem da bomo lastnino dali ljudstvu, bomo odpravili eno od največjih sil, ki nas vodijo do vojne. Prepričan sem, da se bo program za proizvodnjo vojllih letal z lahkoto lahko zmnjšal za milijarde dolarjev, čim bodo generali izgubili sVoje zaveznike v veliki in-dusttijl, ki se podijo za vedno več-jtmi dobički.
HENRY WALLACE - (Copyright by ONA)
čim prej določil dan za ustavitev sovražnosti v Palestini.
V angleški zbornici Je Bevin v odgovoru na vprašanje komunističnega poslanca Piratina Še vedoo branil kralja Abdulaha, da ni napadel tujega ozemlja. Glede in slruktorja In poveljnika trans-jordansk? vojske Glubb paše pa se je izgovarjal, da je s prenehanjem angleškega mandata general Glubb izbiral ali bo ostal še nadalje angleški funkcionar v Palestini, oziroma ali bo vstopil v tujo službo. Bevin je cinično dejal, da se je gen. Glubb odločil za vstop v službo tranrjordanske vojske po lastni volji in da zaradi tega Anglija za njegov korak ni odgovorna.
Glasnik angleškega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da je angleška vlada upravičeno upala, da se bo vojska arabske lige še pred prenehanjem angleškega mandata umaknila iz Palestine. Na pripombo nekega poslanca, da so se čete arabske lige že drugi dan vrnile v Palestino, je glasnik zopet hinavsko odvrnil, da se je to zgodilo po končanem angleškem mandatu in da zaradi tega ne zadene Anglije nobena krivda, zlasti ker je vsa oblast angleškega poveljnika nad arabsko legijo prenehala s 15 majem, to je z dnem ukinitve angleškega mandata.
Iraški listi poročajo, da so poslali v Palestino velike .količine orožja, ki ga je bila Velika Britanija doba-v'la Iraku. Arabcem so poslali tudi 50 britanskih letal.
Tass poroča z Dunaja, da sodelujejo številni nemški častniki in celo cele edinice nemških vojakov v libanonski vojski. Po teh vesteh znaša odstotek nemških vojakov v posameznih edlnicah libanonske vojske tudi do 80%, kakor tudi, da poveljujejo mnogim arabskim oddelkom, ki se borijo v okolici Jeruzalema bivši nemški častniki.
Madžarska vlada je priznala danes uradno Izrael. Poljska vlada pa je sklenila, da bo v kratkem izmenjala z Izraelom diplomatske predstavnike. Predsednik Izraela Weizman je prispel danes v Pariz, nakar se bo ustavil še nekaj dni v Švici, nato pa podal v Palestino.
Haganah poroča, da je arabsko topništvo obstreljevalo včeraj novi mestni del in univerzo v Jeruzalemu, oddelki egiptske vojske so s pomočjo topništva napadli židovsko naselbino Negba, egiptska letala pa so bombardirala naselbino Hul-
da. Predsednik egiptske vlade je na včerajšnji tiskovni konferenci obtoževal Zlde, da so z letali bombardirali Amaan, kjer je ravno zasedala arabska liga ln kamor je baš prispel posredovalec OZN Ber-nadotte.
WASHINGTON, 2. — Na izredni seji pravne komisije ameriškega senata, ki je razpravljala o osnutku -Mundtovega zakona* proti komunistom je bil zaslišan znani črnski pevec Robson, ki je ostro kritiziral osnutek in ga označil kot izraz fašističnih tendenc.
prepovedi priredilo zborovanje, je prepoved preklical. Vse jutro so po mestu krožili oklepni avtomobili, teda delavstvo se teh groženj ni ustrašilo in se je v velikem Številu udeležilo zborovanja, na ka terem je govoril senator Tenracini.
Skoraj vsi drugi senatorji fron te so se udeležili manifestacij med ljudskimi množicami v raznih mestih. Zato je bila curadna* proslava republike po senatorju in pred sedniku Bonomiju dokaj hladna In pusta. Tudi v drugih mestih se ljudstvo ni udeležilo «v»radtje* pro-slave in se zgrnilo na trge, kjer so republiko proslavili strnjeni okrog zastav fronte. Posebno veličastne »o bile manifestacije v Rimu, Neaplju, Florenci, Milanu; Tu rinu, Benetkah in Genovi.
V pokrajinah Bolonja in Crčmo na se nadaljuje stavka poljedelskih delavcev.	El	MILIC
Uspeh tržaških rokoborcev Nactniasa in Ruana na balkansko-srednjeevropskih igrah
Na stadionu «SaJate», kljer sta 6e dva tedna tega srečali teniški reprezentanci Jugoslavije- in Italije, je sedaj tekmovanje v rokoborbi za balkansko-srednjeevropsko prvenstvo. Zastave osmih držav plapolajo v vetru in od vseh je najbolj vidna rdeča zastava Tržaškega {■zemlja in zastava Albanije a čr-n:m Skenderbegov! m, orlom in zvezdo.
V torek je bila uradna otvoritev z govori predstavnikov raznih dr-žav in med temi tudi predstavnika Tržaškega ozemlja.
Ze takoj v začetku tekmovanja se je opazila rahla premoč Madžarov m občinstvo je z dolgimi aplavzi odobravalo zmagi tržaških rokoborcev Ruana in Nacmiasa.
Prvim tekmam so prisostovali ministri hrvatske vlade
Danes se je tekmovanje nadaljevan. Tudi na današnjem tekmovanju so si madžarski atleti zagotovili največ zmag. Največje navdušenje med številnimi gledalci pi je doseglo tekmovanje med predstavnikom Tržaškega ozemlja Rua-nom in Poljakom Marcokom. Tržaški atlet je nadvladal poljskega m ga premagal že v 7 minutah. Drugi predstavnik Težaškega ozemlja Maurizio Nacmias pa je premaga’. Bolgara Hristova, in sicer v borbi, v kateri je bil Nacmias tako po tehniki, kakor tudi borbenosti vsekakor nad svojim nasprotnikom. Atlet Poropat, prav tako iz Trsti, Ta je podlegel Cehojlovaku Oured-nlku.
Do sedaj je bilo 30 tekmovanj, kt se bodo jutri nadaljevala in zaključila v petek.
PO KAPITALUCIJI GLEDE NEMČIJE
Francoska vlada
se boji sodbe ljudstva
Pod pretvezo, da hočejo Francijo ščititi pred «sovjetsko nevarnostjo«, ustvarjajo ZDA na francoskih mejah nevarnost nove vojne — Velika udeležba pri referendumu — Stavka prevozniških delavcev v Berlinu
BERLIN, 2. — Načelnik za zunanjo trgovino v sovjetski zasedbeni coni Orlov je izjavil da bi bil Berlin v primeru posebne valutne reforme za zapadno Nemčijo prisiljen pristopiti v sovjetsko cono, kar bi vzpostar.lo zveze tega mesta z njegovim naravnim zaledjem. Orlov je še dodal, da bi uvedba valute izključno za Berlin pomenila pravo neumnost, ta ukrep bi dovedel do popolne ukinitve vsakega gospodarskega delovanja Berlina, ker bi bilo za vsak najmanjši nakup blaga v okolici mesta potrebno uvozno dovoljenje.
List <Tribune* objavlja izjavo voditelja «Berl!nške banke«, ki ugotavlja, da bi bilo praktično naravnost nemogoče vključiti Berlin v območje valutne reforme, ki je omenjeno na zapgdne zasedbene cone.
O konferenci 6 držav, to je ZDA, Anglije, Francije in 3 držav Bene-luxa še vedno ni bilo Izdano uradno poročilo. Agencija Telepress poroča iz -Londona, da je dosegla Francija le nekatere neznatne koncesije. Iz tega razloga je francoska vlada zadovoljna, da za enkrat uradno poročilo še n; bilo objavljeno, ker se glede na kapitulacijo
GENERAL GLUBB, KOMANDANT ARABSKE LEGIJE
pred ameriškimi zahtevami boj: protestov opozicije v zbornici kakor tudi javnega mnenja. ZDA so francoske delegate potolažile zopet s tem, da ameriška vlada ne bo umaknila svojih čet iz Nemčije, ne da bi se prej posvetovala s francosko vlado. Ker je vsakomur jasno, da ZDA v sedanjem položaju in tudi za bodoče ne bodo tako ihitro umaknile iz Nemčije svojih čet, pomeni ta izjava to, d.i ,ZDA, kakor se je že izjavil gen. Clay, ne bodo dale državam za-padne Evrope, ki so pristopile k bruseljskemu paktu, nobenih posebnih vojašldh jamstev, razen t< -ga, da bodo ameriške čete osta.c za sedaj v Nemčiji in Avstriji. V začasnem poročilu o bruseljski kon ferenci pa priporočajo ZDA, nr>j vseh 6 držav sodeluje pri ustanovitvi zapadne nemške države.
«Humanitč» kritizira postopanji ZDA in poudarja, da imajo Američani v rokah Porurje in vlado v Frankfurtu in da Se zaradi tega v nepomembnih vprašanjih lahl-o kažejo velikodušne. Sedaj, tako zaključuje list, bo pod pretvezo, da hočejo ščititi Francijo pred «sov-Jetsko nevarnostjo«, nastala na francoskih mejah stvarna nevarnost nove invazije in nove vojne.
Danes so znani delni izidi referenduma v sovjetski zasedbeni coni. Od 17.647.000 voiivnih upravičencev je do sedaj podpisalo referendum za enotno Nemčijo 12.352.760 oseb. Od teh je 11.025.552 odraslih, ki tvorijo 86.41% in 1.328.208 mladincev, ki predstavljajo 83.38% volivcev iz mladinskih vrst. Medtem pa prihajajo iz anglo-ameriške zasedbene cone še vedno poročila, da ustrahujejo tamkajšnje Oblasti vse one, ki se hočejo udeležiti referenduma in izraziti Svojo voljo za enotno Nemčijo.
Danes je pričelo stavkati v Berlinu zaradi slabe prehrane 20.000 prevozniških delavcev. Ustavljen je promet cestne železnice, autobusov, itd. Tudi v Aacbenu so vse sindikalne organizacije zagrozile s stavko, če se prehrana ne bo zboljšala. Sovjetske oblasti so bile pristale na ta zahteve, toda zaradi odklonilnega odgovora anglo-nmeriških o-blasti so prevozniški delavci proglasili stavko.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
3. junija 1948
Tako so proslavili
obletnico republike
Giuntina lega je ob divnem na-redbodajalskem soglasju z okupacijsko upravo proslavila drugo obletnico italijanske republike na res dostojen način, vreden Oz korelih najreakcionarnejSih reakcionarjev, ki je vsekakor korak naprej, ki ga je z odstranitvijo monarhije storila sosednja Ita. lija. Med tem ko za rasne patre Lombardije in fašistične Škofe Santtne uporabljajo najveiji tr-iaSki trg, »o smatrali za dovolj dostojno obletnico proglasitve republike proslavljati na trgu Ca. vana in okolnih ulicah, od katerih je via Fortino dovolj znamenita, da nam zadosti jasno pove, kakQ so hoteli simbolizirati ta datum, ki so ga praznovali le v toliko, v koHkor je bil to le for. malni znak njihovih teženj po vrnitvi v De Gasperijev raj.
Sicer pa 'po znani teoriji polk. GardT.crja, da vsak del mesta manifestira svoje politične težnje v tistem, kraju mesta, kjer je tudi prebivalstvo tem težnjam na. klonjeno, ulice Fortino in bližnje docela dobro odgovarjajo včerajšnjemu načinu njihove manifestacije, ki je potemtakem doka. talo, da so ti italianlssimi Italijani prav za prav zelo slabi sinovi tvojega lastnega naroda.
O odzivu Tržačanov glede kresanja zastav pa ni vredno govoriti: iegaiki vodit el fi naj se temeljito zjočejo nad tako straSno nezavednostjo teh menefregistov. Zgovarjali se bodo pač kot po navadi, da jih kljub pozivom Tr. za&cni enostavno udemocratica-menie* niso izvesti i.
1)
Ciornale di Triesle"
Je dobil odgovor
Prebivalci Borita so poslali uredništvu Hata »GUsmale di Trieste* sledeče pismo, ki ga tudi mi prinašamo:
Ko gnu skupno čitali vaš članek pod naslovom «Klic iz Vileva v Borštu* (dobesedno: Richlamo Ja ima stalla a Sant'Antonio di Moc-06), »mo sl mislili, da je bil piatc tega članka v najboljšem primeru vol. De »o na zidovih v naši vasi napisi in fotografije, Je dejstvo. Toda tisti, ki so napisali na zidove naša gesla, so izrazili svoja čustva in gotovo niso bili plačani kakor oni, ki so z velikimi črkami nekoč pisali cRoma — doma* in slično. Pisca članka so mnogoteri napdsi »pravili iz razuma in zato zaključuje, da so tl napisi delo skupinice voditeljev (capoccla).
»Kvalificirani* naj vedo, da je to samo sramotna laž. Med nami ni nič prisiljenega. Vas dobrovolj no prenaša težo naše socialne borbe in to tako diobrovoljno kakor je dalo svoje mlado življenje 27 naših sinov v partizanski borbi. 8 v nemških koncentracijskih tabo riščih, 3 v italijanskih koncentracijskih taboriščih, kakor je 34 domačinov umiralo v internaciji v Nemč’Jl, kakor JJj 8 še danes nosi znake ran, medtem ko je vse prebivalstvo dobrovolj rvo sodelovalo v težki osvobodilni borbi. To so dejstva, o katerih se lahko prepriča vsakdo: poštenjak in tudi nepošte-njak.
Kar se pa tiče stenčasa, smo pi sarju hvaležni zaradi velike reklame, ki nam jo je napravil.
Kar se pa tiče tega, da je civilna policija našla pet trupel, nimamo kaj pripomniti. Pošteni ljudje še žive.
Zelo zanimiva je na drugi strani trditev, da obstaja neka močna slovenska demokratična skupna. Čestitamo pisarju zaradi njegove velike fantazije.
Prvi maj je minil pri nas v po polnem miru. Vas je bila namreč skoraj popolnoma prazna. Vsi »o namreč praznovali praznik dela v meatu razen kakega starčka ali bolnika. Na ta praznik je celo na zvoniku plapolala naša rdeča zastava. To je bil namreč simbol po vezanosti r.aših in Kristusovih idealov, namreč bratftvo, mir in pravičnost.
Reakcionarna roka našega žup-nika Malalana je sicer strgala naš prapor, toda ni strgala naše vere v zmago socializma. To nam potr juje, da je oerkev Izdala nauke evangelija. Prebivalci Boršte}
TRŽAŠKI DNEVNIK
Mednarodna konferenca delovne mladine
Na kongresu delovne mladine Tržaškega ozemlja bodo zbrani delegati ižTOiiJ; predstavnike de-iovne mladine vat h strok, ki bodo odšli na mednarodno konferenco de.ovne mladine v VarSavo, ki bo od X. do 10. avgusta.
Svet Zveze demokratične mladi-ne vsega sveta je sklenil prirediti to konfetenco že zaradi tega, ker se je položaj*vse delovne mledlne v svetu, kjer vlada politika zatiranja, 4e poslabšal. Položaj političnega, gospodarskega in socialnega zatiranja, ki Je dosegel. svoj viSek v Grčiji, Španiji, Kitajski, Viet Najnu in v Indokint, kjer Se morajo boriti ijudje za svobodo in demokracijo, prav tako seveda v vseh onih državah, ki so ped. imperialistično nadvlado, je zahteval, da stopi vsa mladina združena v borbo za svoje pravice, za dosego boljše in arečnejš« bodočnosti.
Konferenca, kateri je pristopila med ne rodna sindikalna žveza in razne druge osebnosti, ima jasno začrtano pot borbe za pridobitev najosnovnejših zahtev delovne mladine, ki je obenem borba za mir in demokracijo proti na par dalnemu imperializmu.
V Štirih točkah dnevnega reda, ki so bile sestavljene na podlagi ogromnega materiala, katerega je zbral oddelek za upcavičene zahteve mladine, so v glavnem abra-ne vse zahteve mladih delavcev In delavk; tretja točka še prav posebno obiavnave, pravice mladine kolonialnih narodoy, kjer je iz. koriščanje doseglo že svoj višek.
V vseh državah so organizacije, članice Svetovne zveze demokratične mladine sklenile prirediti razne konference, ki naj bi Imele namen organizirati najširie množice delovne mladine vseh strok v vedno bolj odločno in ostro borbo za nacionalno neodvisnost in za uresničitev svojih zahtev.
Popolnoma drugačen je položaj mladine v Sovjetski zvezi in državah nove demokracije. Tudi mladina, teh držav se bo udeležila konference, na kateri bodo lahko po-vedali ostali mladini, ki še ni dosegla svoje svobode, kako živi mla. dina v tistih državah, ki so ji priznane njene pravice in njen! uspehi v prostovoljnem delu in težnji tekmovanjih za obnovo domovine in uresničitev petletnega ali triletnega načrta.
Tržažka mladina Je takoj razumela velite pomen mednarodne konfefence delovne mledine in »e pripravlja, da izvoli svoje delegate, ki jo bodo zastopali. Ponosna je, da lahko prispeva k novi veliki zmagi mladinskih sli, ki Se borijo za mir in srečnejšo bodočnost.
nica GIL je več kot ameina, pal pa bi bila umestnejia trditev, da »o gospodje uredniki in njihov časopis še vedno navdušeni fašisti. Prav sedaj je to očitnejše, ker so 49 mnogi bivši tnavdušeni» člani GIL borili že pred osvobodilno borbo za porajs fašizma, za ljudsko dt-\ mokraoijo, medtem pa ko gospoda okrog tLunedi* še vedno odkrito piše v fašističnem duhu.
Laži fašističnega „Lunedi“
Gor\ško fašistično glasilo «11 Lu-ned\>, ki s svojim strupom, kute-rega sika okrog sebS, nadkriljuje svoje pokojne prijatelje, dnevnike izpod rajnkega režima, je v ponedeljek klevetalo tovarišioo Jolan do Deferri, Goričanko po- rodu. V svojem poročilu, v katerem je tendenciozno opisoval razkrinkanje je zuitskega demagoga Roto-ndija s strani šentjakobskega delovnega ljudstva, je urednik tega tednika kot navadno pisal neresnične trditve o tovarišici. Da je bila navdušena članica bivšega Gl L in da je kot taka e dvignjeno desnioo korakala na trgu Venezia v Rimu pred pokojnim dučejem.
V našem uredništvu se je oglasila tovarišioa, ki nam je povedala, da je do sedaj videla Rim samo na razglednicah ali pa v kinu, nikakor pa ni bila še tam. Glčde hinavske trditve, da je bila navdu šena članica GIL pa bi se gospodje okrog tega fašističnega tednika lahko spomnili, da je pod fašizmom bil vsak šoloobvezni otrok vpisan v GIL, ne da bi se oblasti zmenile za voljo staršev, katerih pravica je bila samo ta, da so morali molčati in »6 uliloniN oblastem. Trditev, da bi bila navdušena čla
V zgornji Škorklji
novo prosvetno društvo
S prisrčno svečanostjo so si ustanovili prebivalci mestne četrti Skorklje Vemielia svoje novo prosvetno društvo »Simon Gregorčič*. Da bi nastal med člani in društvom že od vsega počettea globlji odnos in da bi ljudje bolje doumeli pomen društva, je bilo pred formalno ustanovitvijo predavanje o Simonu Gregorčiču. Predavatelj prof. Kosovel je občuteno prikazal osebnost, umetnost in pomen gorl-škega slavčka. Med predavanjem samim pa je tov. Zora Jugova recitirala v ilustracijo predavanja s pravilnim zanosom nekaj njegovih pesmi. Nato so izvolili društveni odbor. Pri izvolitvi in drugih formalnostih so člani pokazali veliko zanimanje.
Zahvala 0. F. nabrežinskega okraja
Okrajni odbor Osvobodilne fronte v Nabrežini se ob uspelem taboru v Mavhinjah iskreno in tovariško zahvaljuje vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k tako veličastnemu usipehu. Predvsem izrekamo zahvalo vsem pevskim zborom iz nabrežinskega okraja in ostalih tlovčnskih vaH, godbam is Sv. Križa in Barkovelj, vsem aktivistom delavcem in prebivalcem v Mavhinjah, ki so s svojo požrtvovalnostjo in dobro voljo dokar zali, da so pripravljeni vedno in vsakikrat delati za uresničenje in izpolnitev programa Osvobodilne fronte. Obenem va naj nam bodo uspehi ljudskega tabora v Mavhinjafi osnova in opora, da bomo lahko nadaljevali borbo, ki jo zahteva obstoj slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju.
Konferenca Zen - delavk
Jutri junija bo v krožku grafikov zelo važna konferenca za vse žene — delavke, na kateri bodo obravnavale problem odpustov. Vabljene so vse delavke, da se v čim večjem številu udeležijo te konference.
Tržaške antifašistke obsojajo pred svetom
postopanje civilne policije in okupacijske vojaške uprave
Tisoči in iisočl žen, ki so članice ASIZZ Tržaškega ozemlja, so poslale Svetovni zvezi demokratičnih žena in tajništvu Združenih narodov pisma, v katerih so opisale obupen položaj, v katerem se danes nahaja prebivalstvo Tržaškega ozemlja. Naštele so samo nekaj primerov o postopanju civilne policije, ki jo podpira vojaška okupacijska upirava, proti demokratičnemu prebivalstvu Tržaškega ozemlja. Eden izmed zadnjih napadov civilne policije se je dogodil na Proseku, ko so hotele mate-re padlih junakov položiti ob 4. obletnici njihove smrti nekaj cvetja na njihov grob, pa jih je civilna policija pričela pretepati in psovati. Ta dogodek je zelo razburil vse demokratično prebivalstvo, ki se zgraža nad vedno bolj nesramnim postopanjem civilne policije.
Med osebami, ki jih je civilna policija pri tem napadu ranila, je tudi Cebulec Slava-Kaira, članica glavnega sveta ASI2Z za Tržaško ozemlje in tajnica openskega okraja, aktivna antifašistka ter članica te organizacije že od leta 1941, ki jo je civilna policija, potem ko jo je še ranila, aretirala in do danes
še ni bila izpuščena na svobodo. Razen nje je civilna policija aretirala še štiri druge žene, ki so prisostvovale komemoraciji.
Prav tako Je v teh dneh civilna policija ustavila na cesti Husu Marijo, tajnico glavnega odbora ASIZZ za Tržaško ozemlje, ter Je odvedla na policijsko postajo na Prosek, kjer jo j« tamkajšnji inšpektor zaslišal ter ji zagrozil, tako-le: »Nikar si ne želite priti mi še enkrat v roke, ker z vami ne bi ime! usmiljenja*.
Samo iz teh primerov lahko vsak.
do vidi, kakšno je postopanje policije, ki napada antifašiste, katerih največja «krivda» je ta, da se borijo za najosnovnejše demokratične pravice, ki jim Jih odreka okupacijska vojaška uprava.
V teh pismih so žene prosile, da Svetovna zveza demokratičnih žena in Združeni narodi orišejo vsemu svetu, v kakšnem, položaju živi danes prebivalstvo Tržaškega ozemlja, ter prosile, naj temu ljudstvu pomaga ves svet v borbi, k! jo danes vodi proti imperializmu, katerega namen je ustvariti iz Trsta vojaško bazo.
Tovariš Luksa obsojen na moscc ječe
Kaj vse je prekržek in kaj ni za določene kroge
Pogreb
tovariša
<KjuJkuhja.
KNJIuE- GLEDALIŠ(TE - KONCERTI RAZSTAVE -FiLM1-RRIT1KE-DROBT1NE
Mladinska revija št. 10
Pred nedavnim je Mladinska knjiga v Ljubljani izdala deseti zvezek svoje *Mladinske revije», s katero zaključuje lil. letnik te zanimive in koristne publikaeH-je, okrog katere se zbirajo- i« uče naši nUadi pisatelji.
O njenem poslanstvu in notranji vrednosti se je mnogo raz pravljalo na I. kongresu mladih slovenskih književnikov, ki je bil prejšnji meseo v Ljubljani, Obenem pa je ta kongres tudi po-kosal pot za bližnjo bodočnost. Kot najnujnejši problem je potreba po zvišanju števila sodelavcev, kar bo dalo• novega poleta m boljšo ter bolj penrtnu vsebino.
V tej zadnji številki je France Kosmač v preoej obširnem uvodniku pod naslo-vom: «Pred četrtim letniks-m» podal sploiin pregled preko oelotnega tretjega letmka in o njegovih sotrudni-kih. Iz tega povzema tudi smer nice za delo i> prihodnjem IPtu. Med prozo »o zastopani: Vladu Habjan (Ne, Korošeo sem), Vladimir Mušič (Svet njenih sanji Kosov Marko ((Starec). Izmed pesnikov so zastopani: Ad<i Škerl, D. Zeljeznov, Ivo Mlnati, PEter Leveo in Miha Remeo.
Tu je tudi odlomek iz igre *Vsek» z mladinske proge, ki sta jo napisala GrUn in Zeljeznov, ter jo je založništvo nagradilo. Grtin je v članku «Up in borb a Ohmiija Chaplina» toplo pudal sliko borbe in preoblikovanja te ga velikega filmskega umetnika.
Prav tako je zanimiva Zeijezno-va študija o G. Belinskem »Bell Visarijon*. LZveo je pisal še: «Beležke o poe*rlji», Tarasenkov o «Sovjetski poeziji v letu 1947» in D. Zeljeznov «Od dveh Mark Tu>ainovih knjigah*.
Zadnje tri strani so določene za *Pomenk8» z mladimi solrud-n\ki, kar je zelo koristno za medsebojno spoznavanje in izpopol-njevanje.
Številki so dodane tudi štiri priloge mladih slikarskih umetnikov (Šibila, Subio, Polak in Ciuha).
Kulturne zanimivosti
V Moskvi so našli dve še neobjavljeni skladbi velikega ruskega skladatelja Sergija Rahmaninova, ki je umrl prid nekaj leti.
Operno sk.adbo »Doktor Anton« j pred kratkim dokončal italijanski skladatelj Franco Alfa-no in jo bodo verjatno v kratkem ti1$ javno predvajali.
Razstava evropskih slik v Ameriki. V aprilu je bila odprta v Washingtonu razstava evropskih slikarskih umetnin, ki »o jih med vojno p> e nesli iz Bavarske v Zedinjene driave. Med temi deli so slike Tiziana, Botticcellija, Rubensa in Rembrandta.
Nagraoe filmskim tetinikom. Pred nekaj meseci so podelili nagrade Oscar najboljšim filmskim tehnikom zapada. Nagrade so dobili: J ah n, Bryan za scenarij, Alfred Junge tudi za scenarij in Guy Green ter Jack Cardiff za fotografije.
Po večkratnih odgoditvah se je v šila sedna obravnava proti tovarišu Jordanu Lukši. Tovariš Je 22 a,prila zvečer bil namenjen v prostore Delavske športne zveze v ulici Oonti, zato je hotel prekoračiti Garibaldijev trg kmalu potem, ko ss je razhajala množica, ki je sedelovala pri manifestaciji, za katero oblasti niso dale dovoljenja.
Policija, ki je razganjala množico, je tudi njega pregnala v ulico Slanino, kjer ga je nato aretirala.
Naravno Je, da je zaradi tega obtožnica tovariša obtoževala, češ da je nasilno nastopal proti policiji in da se je udeležil manifestacije, ki n! bila dovoljena. Seveda so kot običajno, tudi včeraj pričali policaji proti obtožencu. Vendar je celo iz pripovedovanja teh prišel major Bavlisa do zaključka, da ni nebe-r.-cga dokaza za prvi del obtožnice In je zato Lukšo oprostil. Seveda pa je zato glede drugega dela oh tožn'c<5, da je cbtoženec sodeloval pri manifestaciji, major spoznal tovariša za krivega in ga obsodil na 1 meseo Ječe. Ker pa majorju to še ni bilo dovolj, je Lukšo obsodil še na 5 tisoč lir globe, ker je pre kasno prišel na razpravo.
Tako je za okupacijska sodišča postalo res velik prekršek to, če kdo s časopisom v roki lioče prekoračiti Garibaldijev trg kadar policija razganja manifestante. Se veda to le v primeru, kadar sc dni ki postopajo proti določenim ljur dem — proti slavo kcmun'stom, ki bo po tendencioznih in bcmbaetič
oooooooooooooooooooooo
Ves svet mora izvedeti o nesramnem postopanju C. P.
Vodstvo ZAM je posinlo v imenu vse antifašistične mladine Mednarodni zvezi demokratične mladine piamo, ki se glasi:
V Trstu je politika policijskega terorja prešla že vse meje, saj se zdaj ne znaša samo nad vsem, kar je antifašističnega in demokratičnega, temveč je prišla že tako daleč, cja prepoveduje celo proslavo obletnice mučeniške smrti najboljših sinov tržaškega ljudstva, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo Primorske. Leta 1944 so Nemci obesili na Proseku 11 talcev, ki so jih odpeljali iz Coronea. Med temi antifašisti je bil tudi eden najboljših organizatorjev demokratičnega mladinskega gibanja, dijak Silvano Petracco, ki je dal tudi svoje mlado življenje v borbi proti nacifa-štzmu. Dne 29. maja je po'ekla četrta obletnica njihove smrti, zato so odšli sorodniki in prijatelji padlih, da bi položili na njihove grobove vence. Toda nekaj metrov pred spomenikom je pridrvela za njimi civilna policija, ki je pričela neusmiljeno pretepati žene, otroke in mladino, češ da so se udeležili «nedovoljene manifestacije». Razen tega so civilni policisti žalili skupino Slovencev, ki so govoril) svoj materin jezik, in so končno atetirali nekaj ljudi.
To so posledice ustrahovalne politike proti demokratičnim silam Tržaškega ozemlja, ki jo vodi te tri leta anglo-ameriška vojaška uprava. In to nesramno počet j e policije se je dogodilo komaj dva dni kasneje, ko je general Airei/ poslal Združenim narodom poročilo, v katerem zvrača vso krivdo za sedanji položaj na demokratične sile.
Ni se še potolažilo razburjenje vsega demokratičnega prebivalstva nad tem nesramnim početjem, ko je zopet civilna policija ustrelila mladega antifašista Emilija Miliča, doma iz Briščikov, ki se je vračal domov na svojem motornem kolesu.
Ta dva dogodka, sta zelo razburila mladino in sploh vse demokratično prebivalstvo; toda tem dogodkom se pridružuje le oela vrsta drugih provokacij s strani civilne policije, ki imajo namen povzročiti nerede, kar naj bi omogočilo anglo-ameriškim četam, da ostanejo še nadalje v našem mestu.
Dragi prijatelji, prosimo vas, da bi javili vsej demokratični mladi-dini, v kakšnem položaju »e danes nahaja vsa mladina Tržaškega ozemlja.
nih poročilih generala Aireya (katera mu najbrže pomagajo sestavljati gospodje okrog tukajšnje giumte) črne duše. Nasprotno pa si zdi, da ni pod anglo-ameriško upravo, ki tako skrb; za javno in csShno varnost ljudi, prekršek za določene ljudi, mladeniče seveda — vdirati v zasebna stanovanja, napadati in ubijati meščane po cestah .pri belem dnevu, razobešati zastave na javnih poslopjih in podobna dajanja. Najbrže pa bo vzrok ta, ker naši zaupni upravitelji, kljub neštetim policajem (katerim ljudje niti imena ne vedo več), ki so kaj čudna lastnost velikih zahodnih demokracij, ne morejo uloviti gangsterjev. Res, pojem pravice je za zaupne upravitelje zelo čudna stvar.
J EMILA MILICI
f žrtve civilne policije
Jutri izide naš list na Štirih straneh
Samomori se staloo množe
Kljub vsemu raju, o katerem; pravijo, da v njem živijo tržaški j prebivalci, pa se vsak dan vrstijo i poskusi samomorov, ki nam ka-! Žejo, da ni VBe zlato, kar se sveti in da je v Trstu še zelo mnogo bede, predvsem moralne.
V torek okrog 18.30 so pripeljali v glavno bolnioo 57 letno Katarino Alberti iz ul. Slataper 18. Alberti je malo prej skočila iz svojega star novanja v tretjem nadstropju in si pri padcu prebila lobanjo. V bolnici je izjavila, da si je uotela vzeti življenje, ker je bolna in se je naveličala živeti. Ne dolgo potem Je zaradi ran umrla.
Drugi poskus samomora Je bil včeraj, ko Je 28-letna dijakinja Batič Zalka, ki stanuje pri svoji teti v ul. San Lazzaro 20, hotela napraviti samomor s tem, da je doma, ko je bila nekaj časa sama, odprla plin.
Na srečo so jo še o pravem času našli in odpeljali v bolnico, kjer je zdravnik izjavil, da bo v nekaj dneh zopet dobra. Batičeva ni hotela povedati, zakaj je nameravala iti v smrt.
PIONIRJI gornje Škorklje
V soboto smo imeli v našem okraju pisrčno slovesnost in sicer otvoritev pionirske razstave. Bili so naši na^mlajši, ki so nam pokazali in dokazali, kaj znajo in kaj se da z dobro voljo napraviti.
Ob otvoritvi je najprej spregovorila voditeljica tečaja tovarišica Zo;a Košuta, mto so pionirčki zapeli pionirsko himno, navdušeno in lepo. Tej je sledilo nekaj lepo podanih recitacij, katerim so navzoči iskreno ploskali. Razstava gama — bile so razstavljene lepe vezenine in lično izde.ani leseni Izdelki so navdušili. Vsa zahvala gre tov. Košu-tovli, ki se Je z ve.lko ljubeznijo posvc-tlia temu delu. Matere so Ji v znak priznanja podarile lep košek krasnih mgeljčkov.
Bili smo vsi zelo navdušeni nad delom naših hajmlajših in prepričani smo, da jim bo ta njihov uspeh pobuda za nadaljnje delo ter da bodo pionirji Go.nje Skorklje vedno prednjačili kot prednjačijo dane« ter aa se jim bodo pridružili še oni pionirčki, ki do danes še niso prišli zraven.
za, pomoč. Izkupiček za blago so porabili za razna dela v Trstu in za kritje primanjkljajev pri krajevni upravi.	,
Seveda gospod Gardner ni pojasnil, zakaj ima Trst, ki je bi) nekdaj eno najbogatejših obmorskih mest,- sedaj primankljaje celo pri navadni upravi jn tudi ne, zakaj mora socialni urad podpirati toliko brezposelnih. In vendar bi s politiko sodelovanja z zaledjem vse deficite lahko odpravili brez miloščine v obliki raznih «pomoči».
Zborovanja in kulturne prireditve
ob kongresu delovne mladine
Mladi delavci vabijo ob priliki njihovega prvega kongr^a vso mladino in prebivalstvo na zborovanje, ki bo s soboto 5. junija ob 18.30 v pomorski postaji (Stazionc Marlt-tima) in na katerem bodo razpravljali o pravici zaposlitve.
V soboto, S. Junija ob 20.30 bo v dvorani pomorske postaje kulturna prireditev, namenjooa mladini, delavcem in vsemu demokratičnemu prebivalstvu.
Mladinci in mladinke, udeležite se velikega praznika delovne mladine, ki bo 6. Junija ob 20. v dvorani pomorske postaje.
Mledinci, mladinke, prebivalci i Obiščite razstavo delovne mlnd'ne katere del bo razstavljen v dvorani pomorske postaje, v soboto od 17 naprej In v nedeljo.
Občni zbor
Planinskega druStva v Trstu
Sinoči ob 20.30 Je bil v dvorani grafikov v ul. Trenio redni občni zbor Planinskega društva v Trstu. Iz poročil smo videli, da Je im^lo društvo precej veliko delavnost ne samo z organiziranjem izletov, ampak (udi v splošnem delovanju. Število članov je naraslo za preko 150. Organizirana je bila lepa društvena knjižnica, ki ima poleg drugega kar 37 vezanih letnikov Planinskega vestnika.
Društvena blagajna izkazuj« prebitek, čeprav je mnogo članov zaostalo s plačevanjem naročnine. Po končanem poročilu so bile voliive. V glavnem J« bil potrjen stari odbor, le da so vanj pritegnili še nekaj mladincev.
Društvo ima na programu za prihodnje tedne vrsto izletov v Julijske Alpe in Kamniške planine.
h razstavo delovne mladine
Pripravljalni odbor za kongres delovne mladine poziva vse, ki bi se hoteli udeležiti mladinske razstave, da oddajo svoje izdelke najkasneje do petka, dne 4. Junija, na sedežu pripravljalnega odbora na trgu Ponterosso 6-II. Vsi izdelki, ki jih udeleženci ne bodo oddali do tega dne, ne bodo razstavljeni na delni razstavi, ki bo ob priliki kongresa.
KOLEDilR
Spominski dnevi
1815 je umri Georgea Bizet, francoski skladatelj. Rodil se je 25. 10. 18S8.
1946 je umrl ugledni prvak boljše-viške partije N. I. Kalinin.
ENOTNI SINDIKATI
Zveza kemične stroke. Seja upravnega odbora je preložena na petek 4. t. m. ot> 18.
Tiskovni odsek. V petek ob 17.30 eeja tiskovnih rerferentov upravnih in tovarniških odborov v ul. Irrv briani fi.
Kulturni odsek. V [petek ob 19.30 seja kulturnih referentov upravnih in tovarniških odborov v ul. Im-briani 5.
Zborovanje pekov je preložena na nedoločen čas.
Zveza zavarovalne stroke. Seja je preložena na sredo 9. t. m.
PROSVETNA DRUŠTVA
PROSVETNO DRUŠTVO «S. JENKO* priredi danes ob 20.30 v vseh prostorih pri Kraljiču pester zabavni večer s sporedom. Prostovoljni prispevki bodo v korist Rdečega križa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA TJ STAN OVITE V SLOVENSKEGA KULTURNEGA KROŽKA PRI SV. VIDU priredi danes 3. junija ob 20.30 v dvorani krožka «Perossa» Sv. Vid pester kulturni večer. Gostovali bodo «Fantje s Krasa«. Vabljeni vsi! Opozarjamo na točnost!
PROSVETNO DRUŠTVO •SLOVENEC* iz Boršta sporoča, da iz tehničnih razlogov odlaga prireditev «Praznik naše pesmi>, ki bo 29. t. m. namesto 6. t. m., kot je bilo objavljeno.
KONCERT TAMBURAŠEV KROŽKA «ČEBULEC»
V petek 4. t. m. o<b 20.30 bo na sedežu ES v ulici Conti 11 kulturni umetniški večer, na katerem bo sodeloval tamburaški zbor kulturnega krožka «Cebulec». Zbor, ki šteje 17 članov, vodi učitelj Guido Bansl. Spored je pester. Ce bo slabo vreme, bo koncert v dvorani. Pobirali se bodo prostovoljni' prispevki.
V Nabrežini konferenca ASIŽZ
V nedeljo dne 6. t m. bo v Nabrežini javno zborovanje, ki ga priredi ASIZZ. Vabljene so vse žene okoliških vasi, da se tega zborovanja, ki je od oblasti dovoljeno, polnoštevilno udeležijo. Zborovanje se bo pričelo ob 14 v kinodvorani.
Za očeta Rotondija
nabirajo podpise
Po klavrnem polomu nameravane propagandistične kampanje jezuita Rotondija, so jezuitski krogi začeli nabirati podpise, s katerimi naj bi ljudje obsodili Šentjakobsko delovno ljudstvo, ker je raskrinkalo demagoga deniocra-zie cristiane. V ta namen so režiserji postavili mizice v župno cer. kev pri Sv. Jakobu in v salezijansko cerkev. Klerikalno in fašistično časopisje, ki ima dobre skuinje kako se nabirajo podfpisi po legini metodi, je ze najavilo, da so nabrali ze na tisoče podpisov. Ker pa je baje dotok ljudi tako velik, so prvi rok nabiranja podaljšali kar do nedelje. Najbrže jim kljub vsej znani legini metodi, da podpisujejo take pole Se nepismeni otroci in namišljene osebe, ni stvar uspela. Na vsak način pa si bilo zanimivo vedeti, od kod so oni Sentjakobčani, ki na-j bi podpisali protestno pismo. Verjetno so doma is kake ulice Cavana in ulice XX septembra ali po domače Starega brega. Zato tudi objava končnega uspeha te akcije (najbrže s fantastičnimi Številkami) ne bo nikogar presenetila ne prepričala <kakor same kroge, ki so to zadevo inscenlrali).
Konferenca AS tz
Danes ob 19.30 bo v krožku grafikov v ul. Trento 2 konferenca za žene delavke, na kateri bodo razpravljale » problemu brezposelnosti. Vabljene so vse delavke, da se te konference udeležijo.
ji so mu odnesli tri prste
Slovo g. H. Gardnerja
Včeraj ob 17.30 Je imel načelnik ameriške komisije za pomoč G. H. Gerdner v hotelu Excelsior tiskovno konferenco, na kateri se je poslovil, her je delo te komisije končano in bo njene posle prevzel odbor za Marshallov načrt.
Gospod Gardner je na kratko orisal delovanje raznih odborov, ki »o pošiljali pomoč raznim evropskim državam in pn katerih Je bil tudi sam udeležen. Povedal je, da Je prejela cona A v zadnjem letu 143.974 ton raznega blaga v vrednosti preko 12 milijonov dolarjev
Včeraj aopoldne okrog 9 je 13-letnl dijak Macha Henrik iz ul. Commerciale 6 našel v bližini gostilne «Panorama* nekaj granatnih nabojev. Odnesel jih Je na svoj dom, kjer Jih je začel razkopavati. Ko je rezal proč vžigaino vrvico, Je eden od nabojev eksplodiral ta mu odnesel tri prste.
Ponesrečenega dijaka so odpeljali v bolnico, dočitn so ostale m boje domači izročili policiji, da bi se ne zgodila še kakšna nesreča.
Četrtek 3. junija
. Radoslava, Sinja Sonce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.49. Dolžina dneva 15.34. Luna vzhaja ob 2.07. zahaja ob 15.19.
Jutri 4. junija Frančišek, Dika
OOOOOOOOOOOOOOOOOOO
" SL01/EHSKU~ MR0DN0 (iLKUALIŠČii
o
g ZA TRŽAŠKO OZEMLJE g
Danes S. junija ob 20.30:
Moližre:
„SKOPUH“
Gostovanje v dvorani prosvetnega društva na Konto-velu.
GLEDALIŠČE VEBDI
Danes zjutraj se bo začela daja vstopnic za prvo gledališke družine MerUnit^^s gio, ki bo jutri zvečer ob 2°.30 K prvo delo bodo uprizorili nijeve «1 Rusteghi*.	.	.
Vstopnice bodo predajali pri 5 dališki blagajni.
Tiskovna konferenca
Pripravljalni odbor za lcon^** delovne mladine vabi predstavni lokalnega In tujega tiska skornb konferenco, ki bo ob 17 na sedežu Enotnih slndl tov v ul. Zontaj št. 2.
OF
i"
i:
!:
n
k
i
t
P
h
«
m
t.
k
k
li
Slovenci Stare mitnice so vab j ^ ni na slovensko predavanje, .	i/.,
v okviru OF v petek 4. t, “*•	.	t
At
20.30 v krožku «P. Tomažič*-
IZLETI
Tržaški alpinistični klub 0 žira v nedeljo 6. t. m. izlet, v . ia Novigrad. Vpisovanje in P°“ nila na sedežu v ul. Contl ..7^
S. K. Sv. Ivan priredi v 6. junija izlet k Oblerstkim
rom (Sapada). Navodila daje =P
no društvo kakor tudi tobakor”* ^ v ul. S. Cilino 95.	y	k
Izlet na Snežnjk priredi rv nedeljo 20. junija Vpi^®®? J. informacije do vključno sodot Junija v čevljarni Pirc, fontane 3. Odhod ob 5.30 iz ul. Fablo Severo.
IZPITI ...
na nižji trgovski strokovni S01’
Prošnje za privatne vstop®?' ^ polnilne in nižje tečajne izpi^® j Slovenski nižji trgovski stroko šoli v Trstu je vložiti do M- ^	„
ja t* i.
Prošnje sprejema tajništvo	«
dan od 9-12 predpoldne v	J|
Scuole Nuove 12-111.	(j,
kur
Policija v borbi s prostitucijo
Tudi prejšnjo noč je nravstveni oddelek civilne policije bil na lovu po tržaških ulicah zb prostitutkami, ki bo iskale anglo-ameriške vojake in mornarje, na lovu za dogodivščinami in dolarji. Nalovili so jih kar 40, med katerimi so bile stare in mlade, lepe in grde. Vse pa bo bile soglasne v prerekanju Ir opravljanju inšpektorja Terri-blle-ja, čigar zasluga je bila, da so morale prebiti noč na tršem ležišču, kot navadno. Vendar »o se malo pomirile in si krajšale čas s petjem do Jutra, ko so Jih poslali na pregled.
Vedno naraščajoča prostitucija je tudi ena od žalostnih posledic neurejenih razmer v Trstu.
ura, m
Balkansko-srednjeevropske igre so se pričele
V torek ao »e začel« tekmovania v rokoborbi, nogometni turnir Je v teka - Madžarska - prvakl-n{a balkanako - srednjeevropskih Iger v mečevanju
Do petka 4. t. m. bodo trajala prvenstva v rokoborbi. Stadion na Saiati v Zagre<bu je te dni okrašen z državnimi zastavami sodelujočih in med temi plapola tudi tržaška. Poleg Madžarske, ki je favorit za prvenstvo, aodelujejo tudi Češkoslovaška, Poljska, Romunija, Albanija, Bolgarija, Jugoslavija in Trst. Rokoborci Jugoslavije so v dobri formi in upajo na uspeh. Tudi tržaška reprezentanca Je precej močna, saj Jo sestavljajo rokoborci Sar-tori. De Giorgi, Ruan, N a cm las, Vidali, Poropat in Campisi. Znana so imena sledečih tekmovalcev: CSR: Pancohar, Rimar, Stelih, Tu-hi, Zabranski, Ourednik, Hampl in Ružička; Poljska: Rokita, Tobola, Mareok, StroČek Goias, Radon, Ba-jorek in Kozirski; Madžarska: St-lagy, Benece, Toth, Karoly, Silva-sy, Nemoty, Tarany in Bobis; Romunija: Tarziv, Tojer, Popesku, Benko, Bali, Dragomir, ForaJ in Kokos; Jugoslanrlja: Šneberger, Mo-guljek, Glon, Mrkus, Cuadi, Ktl. Gomber In Begač. Imena Bolgarov in Albancev pa še niso znana.
Pred kratkim se je končal tur-
| nlr v mečevanju. Prvenstvo si je priborila Madžarska.
V teku Je nogometni turnir za prvenstvo baikansko-sredn je evropskih iger. Poleg favoritov Madžar^ ske in Češkoslovaške in Jutfoslavi-, j«, ki do sedaj še ni igrala niti ene tekme, nastopa tudi Albanija, ki je pokazal velik polet in znano izboljšanje igre.
TriaSkl atleti gredo
fi1
v Budimpešto
Ob priliki stoletnice madžarske svobode bo v Budimpešti velika lahkoatletska prireditev s sodelovanjem zastopstev tuijtth držav. Tudi Tržačana, člana ZDTV Marija Sulčlč in Sedmrvk bosta sodelovala In pomerila svoje moči z ostalimi tovariši drugih narodnosti. Naši atleti so odpotovali včeraj ponoči. Upajmo, da bodo naši atleti znatno izboljšali svoj« že »edaj odlične rezultate. Sulčlč bo nastopila v teku na 100 m in njen dosedanji čas Je 122". Sedmak pa bo nastopil v svoji nsjboljšl progi na 400 m. ki Jih je preteke! na treningu v zavidljivem času 80’.
Radijski sporedi
TRST n (m 203.6, Kc 1474) v četrtek 3. junija
7.30. Koledar. 7.35. Jutranj*^. ba. 7.45. Napoved časa in.
11.30. Reproducirana glasba.
Novi svet. 12.10. Lahka 6* -ju 12.45. Napoved časa in Por?,i,iti
13.00. Arije in zbori iz s^nnfV-oper. 13.40. Jazz glasba. 14.00. v ^ ni pregled tiska. 14.15. GlasB®.^ klavir. 14.28. Citanje sporeda, i• ■ Plesna glasba — Vukelič
18.00. Zena in njen svet. 18.^0. ^ linski koncert Karla Rupla. •* Slovenščina za Slovence. 19.1®* p stra glasba. 19.45. Napoved ca“;oT(>. poročila 20.00. Glasbena m hai--20.10. Pisan 3pored izvaja n“ Oo£ moniko Avgust Stanko — Pr,mr iz Ljubljane. 20.30. Utrinki nega sveta. 20.45. Vaški
21.00. Radijski oder: P’ Neii*^. enodejanka «Ribolov» izvajajo . ni radijske igralske družine. * ■ Lahka glasba. 22.15. Večerni * cert. 22.45. Plesna glasba. 23.15. poved časa in poročila,
tanje sporeda. 23.35. Polnoč glasba^
mi kTno iitff
KINO OB MORJU. 1600: ukročeni*. — Odlikovano v netkah.
SUPERCINEMA. 16.00: pad», F. Munl, M. Chapman-PENICE. 10.00: »Govori se o K, veku-send», William Pov'* Mirna Lo(y.
ITALIA. 16.00: cClovck zver», Pidgeon, Claire Trevor. F1LODRAMMATICO. 16.00: ‘Jjc ja ljubljena brunetka», ® pe, D. LamiGur.	_-tt/
MASSXMO. 15.30: «Suez»,
Young in T. Power.	j
ALABARDA. 15.00:	|
Samuel Gold-win, Gary CooP”«,. j IMPERO. 16.00: »Vsakem«
Silvia de Havllland.
ODEON. 14.00: »Beznica P« *!
dah», M. Oberon, K. Hepb11 ^o■ IDEALE. 14.30: «Ta dežela j« ja», C. Langhton.	.	rfd
VTALE. 14.30: »Prvi ism«* S>-kih», Leslie Howard, David iK; 1 NOVO CINE. 14.30: »Pogl«” morl», E. Strohelm, J.	,nilid
GARIBALDI, 16.00: »Otoški vo dlak», Boris Karloff.
* • %	v
KINO V NABREŽINI. četrtek: «Ta narod bo 11 Prvi Jugoslovanski film* ^
Odg. urednik STANI SLA'
Tisk Stabilimento Tip.
ntf0'
Z A II V A L A
vsem, ki »o spremili našeg® zabnega
MILANA MILIČA
na njegovi zadnji poti, hvala pevcem, godbi in d*1"0
ŽALUJOČI oS'
POZOR! REDKA
Zaradi odhoda prodam ltorn ^
zakonsko SP0111^
1 vzmetmi In žimnicami	|ir
lir, samsko spalnico z* “ ' otijj, žimnice z vzmetmi, štirje 45.1^ ro. Kuhinjo z marmorji	V
lir. Šivalni stroj Singer, mode ^ store, štedilnik, motorno *,0<jo 11 'proge ln radij, aparat za a*” j,
Raffacle Saiuio
TRST
\
"i
Jo
3o
ie
*o
K
»h
k
»i
ie
'i *
f
ii
u<
k
h
\
h
1