St. 85 PsflaiU llltiu I lalBlid (UH) orati CM li Htl) V rrstu, v torak IO. aprila 1923. Posamezna Številka 20 cent Letnik XLVtll Uhaja, izvzemii pondeljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. FrančiSkt AsiSkega it 30, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Ne rankirana pisma se ae sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj tr. .. »vorni Anton Oerbee. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskare enaSa za mese L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32 Za Inozemstvo mesečno 4 lire vet — Telefon mm « Zgodovinska pomenita Znani nemški publicist in smotreni zasledovalec dogodkov v Jugoslaviji, Hermanu Wendel, pripisuje prvim volitvam v redno skupščino zgodovinsko pomembnost. Ne daje prav ne tistim, ki vidijo v izidu volitev veliko zmago Pašićevo, ne tistim, ki vidijo v njem polom radikalne politike. Eni in drugi motrijo dogodke s krtove perspektive in si ustvarjajo mnenje cd dneva do dneva kakccr je pač prikladno njihovi stranki. Kdor pa motri izid volitev z zgodovinskega vidika, vidi iz vs-eh za-vojk veliko črto in v vseh slučajnostih odločilna dejstva. Takemu motrilcu pada takoj v oči, da volitve niso položile v ljudstvo podolžnih, ampak povprečne prereze. Stranke, ki so šle v boj s socialnim in razrednim pra-porjem, so sicer doživele popoln poraz. Vendar so tudi na teh volitvah sodelovali socialni momenti. Radičevo gibanje ima na sebi močan kmetski razredni značaj. Mase ne derejo za njim zato, ker propo-veduje hrvatsko, marveč zato ker pričakujejo kmetsko republiko! Istotako se Ko-roščeva Slovenska ljudska stranka kaže socialnoi in ima pristaše v ubožnem mestnem in podeželskem prebivalstvu, ker obljublja, da bo branila delo pred kapitalom. Pa tudi srbski kmetje so glasovali za radikalno stranko po velikem delu iz socialnih razlogov. Pripisujejo namreč «pre-čanom*, Hrvatom in Slovencem krivdo na tem, da so nehali njih lepi časi iz starega srbskega kraljestva. Zato so glasovali za stranko, ki jo od nekdaj poznajo kot starosrbsko. Vsekako pa je socialni moment zaostal za plemenskim. Ne varajmo se nikar: volitve dne 18. marca so postavile tri plemena eno proti drugemu! Radikalna stranka je bila zmagovita, kjer živijo Srbi v gostih masah. Radič je pritegnil k sebi skoro vse hrvatske volilce. Pa tudi h Korošcu niso drvele mase v glavnem zato, ker j-© njegova stranka katoliška, ampak zato, ker je slovenska. To svojo trditev pcdkreplja Wend"el z ugotovitvijo, da so krščanski scfcialci v Hrvatski in Dalmaciji popolnoma «padli pod mizo:>. Za Pašiča, Radića, Korošca, Spaha so se odločile volilske mase, ker so nastopili z jasnimi formulami in nedvoumnimi gesli. Republikanska stranka je propadla, ker je delovala z abstrakcijami in posnetki. Maglajličeva muslimanska skupina v Boani, ker se je nagibala h kompromisom. Stcjan Protič je prišel pod kolesa, ker je iskal srednjo pot med centralizmom in de-centralizmom. Tudi v oslabljenju demokratov, ki so. najzavestnejše zapisali Ju- -INOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se tačunajo v Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — OglaaL naročnina in reklamacije se pošiljajo iaključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica svw Frančiška AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon ur edniitva la upravo 11-0. v Jugoslaviji goslavijo na svojo zastavo, se izraža dejstvo, da je poleg hrvatske, slovenske in srbske misli bila na škodi jugoslovenska narodna miseL Na podlagi vseh teh dejstev ugotavlja Wendel, da so se na zadnjih volitvah plemenska nasprotstva pokazala veliko ostrejša, nego pri volitvah v prejšnjo ustavodajno skupščino. Odločno pa nasprotuje Wendei domnevi, češ da bi bil v tem polom državne ideje. Tudi če bo večina skupščine proti vidov-danski ustavi, se bo vršil boj le radi oblike, ne pa radi dejstva države. Nobena izmed strank, ki so zmagale na volitvah, ne odklanja življenja treh plemen pod skupno streho iste države, četudi ima vsaka svojo misel o sporazumu med posameznimi deli. Edina stranka, ki načelno odklanja vsak sporazum s Srbi, so frankovci. To stranko pa so volitve iztrebile do korena. Wendel pa podaja tudi razlago, zakaj da je na volitvah plemenska zavest nadvladala državno. Vzroki so v ozlovoljenju radi političnih nepriličnosti, v gospodarskih težkočah in socialnih škodah. Po-sdbno povdarja Wendel, da so se Jugoslo-veni v oklepu plemenske individualnosti ohranili skozi stoletja proti tujinskemu gospodstvu. Skupnosti kratkih štirih in pod let stoji nasproti ločitev desetih stoletij. Nikjer pa se po narodnem zedinjenjn ne izbrišejo sledovi minulosti kar čez noč!! Toda — sklepa Wendel — cavno taki v globino segajoči boji, kakor so bile te volitve — četudi je nastopilo pleme proti plemenu — služijo oblikovanju državne zavesti. Dasi je od Ohridskega jezera do Štajerske in ctd Banata do Adrije ista parola za isti dan politično razvnela ma6e, vidijo vendar vsi, od vzhoda do zapada, od severa do juga, v Belgradu mesto svoje politične usodie. To ni mala stvar. V tem, da sploh vsi volijo, je silna vez, je v tem pritrjevanje državi! Kajti kdor zanika državo, sploh ne voli! Tako je n. pr. po italijanskem ujedinjenju papež zaukazal pristašem katoliške stranke, naj ne volijo in naj se ne puščajo voliti! Ravno v strasti, s katero se prerekajo o vprašanju skupnega življenja, je jamstvo za nacionaliziranje Jugoslovenov! To je: za izpremembo plemenskega- človeka v državnega! Wendel prihaja dio zaključka: «Gotovo se raz vname v bližnjem času hud boj za obliko države. Toda naj se ta bo; konča kakorkoli, njegova zgodovinska pomembnost je v tem, da to državo ustvarijo v resnici šele politično ozdravljene ljudske mase in jo tudi izpopolnijo*. I ta lila l Ministrski svet RIM, 8. Včeraj se je sestal ministrski »vet. Ministrski predsednik Mussolini je poročal o pogajanjih v Opatiji, ki se bodo v kratkem nadaljevala. Prvo navzkrižje med italijansko in jugoslovensko delegacijo je prišlo na dan, ko je> jugoslovenska delegacija ugotovila, da se ni izvršila popolna izpraznitev zasedenega ozemlja, kakor je bilo to določeno v svetomargerit-skem dogovoru. Italijanska delegacija se je postavila na stališče, da govori sveto-margeritski dogovor samo o Sušaku in ne o luki Bar oš in Delti. Gre pač za znano pismo ministra Sforze, katerega italijanska vlada, kakor se zdi, ne priznava. Ministrski predsednik je nadalje poročal o pogovorih s poljskim ministrom vnanjih stvari SkrzyrLskim, ki se je prišel zahvalit za dobrohotno stališče Italije, ko je šlo za določitev poljskih meja. Mussclini mu je izrazil z ozirom trn vzhodno Galicijo mnenje, da bi bilo primerno dati vzhodnogali-cijskemu prebivalstvu večjo avtonomijo. Ministrski predsednik je dobil vtisek tekom pogovora o poljskem petroleju in premogu, da bi resne italijanske tvrdke mogle razvijati svoje delovanje na Poljskem. V pegovoaru z avstrijskim kancelarjem Seiploni je ministrski predsednik obljubil pomoč italijanske vlade v vseh vprašanjih, ki morejo doprinesti h gospodarski obnovitvi Avstrije. Trgovska pogajanja se nadaljujejo uspešno. Nekatere potežkoče proizhajajo iz dejstva, da gre za sklenitev dogovora, pri katerega izvajanju so prizadete tudi druge države. Posebej sta obe delegaciji razpravljali o vprašanju prometa skozi tržaško loko. Gospodarska pogajanja z Jugoslavijo so se za sedaj omejila na vprašanje trgovske pogodbe, glede katere se je že dosegel sporazum, izvzemši italijansko vprašanje tarifov. Glede drugih vprašanj mora jugoslovenska delegacija še dobiti navodila iz Belgrada. Razpravljalo se je tudi o vprašanju prepustitve železnic privatnim družbam in je ob tej priložnosti ministrski svet sprejel resolucijo, s katero ponovno povdarja svoje programaiično stališče v tem vprašanju. O predmetu, ki je dal nedavno povod btimi polemiki v Hstih, resolucija ne govori Ministrski srvet je nadalje odobril predlog finančnega ministra za znHbanje carine na riž za izvorz in je razpravljal o uvedbi' enotnega sistema za oomoč vojnim invalidom. Poroka princezinje Jolande RIM, 9. Včeraj so se izvršile še zadnje priprave za poroko prvorojenke italijanskega kralja z grofom Calvi di Bergolo. Ob 10.30 je Jclanda -obiskala grofico Calvi, mater svojega zaročenca. Ob 13 se je vršil v Kvirinalu intimen obed, katerega so se udeležili vsa kraljeva družina, vojvode Aostski, grof Torinski, vojvoda Abruški, vojvoda Genovski, princ Videmski, vojvode iz Pistoie, Bergama, Jak ina, princ e-zinja Marija Adelaida, princezmja Bona, princ Konrad Bavarski, princezinja Imma-kolata, imetniki Anuncijatine ovratnice, družina grofov Calvi in častni vojni adiju-tanti. Vsega skupaj je bilo 120 povabljen- cev. Ob 21.30 se je vršil v kraljevi palači slavnosten obed 1200 povabljencev, med katerimi je bila celokupna vlada, predsed-ništvi senata in zbornice z zastopstvi, zastopniki armade in mornarice in drugih javnih uprav, kr. komisar Rima Cremo-nesi, zastopniki aristokracije in visoke rimsko družbe. Kralj je pri tej priliki izročil Mussoliniju ovratnica sv. Anuncijate. Mussolini se je sicer za visoko odlikovanje zahvalil, vendar pa je izrazit željo, da bi po stari tradiciji zadnja še razpoložljiva ovratnica bila raje podeljena predsedniku senata. Kralj je to željo izpolnil. Danes se je ves Rim oblekel v praznično obleko, vse v zastavah in cvetju. Že ob 8 zjutraj so se začele zbirata množice okoli kraljeve palače. Ob 9.45 je kraljeva družina zapustila v 3 avtomobilih dvorec sa-vojski. V prvem je bil kralj z Jolando, v drugem kraljica s princezinjaana Ivano in Marijo in v tretjem prestolonaslednik z Mafaldo. Ob 10 se je nato v <■ zeleni dvorani« Kvirinala izvršila civilna poroka. Obred je izvršil predsednik senata Tittoni, kot priči sta prisostvovala vojni minister gen- Diaz in minister za mornarico admiral Thaon de ReveL Od tu je šel sprevod v kapelo Pao lino k cerkveni poroki. Obred je opravil rnons. Beccaria, ki je držal po-ročencema kratek nagovor. Po obedu se odpeljeta poročenca na ženitovanjsko potovanje na kraljevi grad San Rossore ob Arnu, nakar se bosta podaila na svoje novo bivališče v Pinerolu. Dekret o amnestiji RIM, 9. Davi je kralj podpisal arnne-stijski dekret, s katerim se odpušča kazen onim, ki so obsojeni radi zločina, za katerega je predvidena najvišja kazen enomesečnega zapora ali 1000 lir globe. Dalje za zločine dvoboja, telesne poškodbe, ki niso povzročile nemožnosti za opravljanje vadnih poslov, ali če ta nemožnost m trajala več kot 10 dni in za telesne poškodbe v smislu člena 375 štev. 1 kaz. zale.. za razne zločine proti lastnini, proti neupravičeni nošnji orožja in kršenju nedeljskega počitka v časnikarskih podjetjih. Amnestija nima veljave, če ne bodlo v teku treh mesecev plačane določene pristojbine. Zakaj je bfl bivši črnogorski ministrski predsednik Plamenac izgnan iz Italije RIM, 9. Kakor znano, se nahaja v Italiji že od vojne sem kolonija Črnogorcev, ki so imeli takoj po vojni celo svojo vojsko, med katerimi igra najbolj važno vlogo bivši ministrski predsednik Plamenac. Število Črnogorcev se je znatno skrčilo, ker se jih je večina vrnila v Črno goro. Plamenac pa je z ostalimi še nadalje rovaril proti svoji domovini. Nedavno, malo po smrti bivše črnogorske kraljice Milene, je bilo javljeno, da je izgnan iz Italije. Evo kaj poroča o tem agencija Štefani: «Vest, da je bil g. Plamenac, bivši črnogorski ministrski predsednik, izgnan iz Italije vsled posredovanja fugoslovenske vlade, je povsem napačna. Belgrajska vlada ni nikoli posredovala zaradi Črnogorcev, ki se nahajajo v Italiji. Ukaz, da g. Plamenac zapusti Italijo, je bil izdan le po • iniciativi italijanske vlade zaradi notra-| njega miru. S tem je hotela italijanska I vlada preprečti nadaljnje incidente in na-silstva med Črnogorci samimi, ki se nahajajo v Italiji, incidente, o katerih se je že pisalo in ki bi se bili lahko izpremenili v odprte še hujše nerede*. Lep nastop krcanjer proti zlorabi alkoholnih pijač — Mnsso&nijevo priznanje RIM, 9. Udruženje krčmarjev v Tivoliju je sklenilo, da se bodo v naprej gostilne zapirale ob nedeljah že ob 15. uri. Mussolini je vzrazii pri tej priliki odboru udruženja vse svoje priznanje in brezpogojno odobravanje tega koraka proti zlorabi in pretiranem uživanju alkoholnih pijač. Pri tem je tudi izjavil, da bo v kratkem vlada izdala v tem ozira splošne odredbe. Časnikarska zven aaamfeatira za Barzilaija RIM, 8. V kljub prizadevanjem časnikarske zveze, da bi si ohranila sen. Barzilaija za predsednika, je ta vztrajal pri tem, da ne more več ostati na tako važnem mestu. Zveza je radi tega sklicala včeraj izredni občni zbor, "kjer je svojemu dolgoletnemu predsedniku izrazila vse svoje priznan:e za trud, ki ga je sen. Barzilai posvetil zvezi na tako delikatnem mestu. Jugoslavija Popolno mrtvilo t notranjepolitični situaciji BELGRAD, 8. V notranjepolitični situaciji je sedaj z ozirom na pravoslavno velikonočno razpoloženje nastopilo popolno politično mrtvilo. Prenehali so vsi sestanki in razgovori, člani vlade so odpotovali v svoje domače kraje. Velikonočni odmor bo trajal kake tri dni. Vlada bo potem v torek zopet skušala forsirati posvetovanja in razgovore, da dovede situacijo do raz-čiščenja pred otvoritvijo narodne skupščine, ki se ima sestati dne 16. t. m Zanimivo je dalje dejstvo, da se v zadnjem času najbolj od strani radikalov podpirajo vesti o sporazumu med demokrati in radikali. Nekateri krogi zatrjujejo, da je med Pašičem in Pribičevičem sklenjen že popoln sporazum in da je to smatrati že za izvršeno dejstvo. Večina demokratov oikoli Ljube Davidoviča pa absolutno ni naklon njena temu sporazumu, češ koalicija z radikali prinaša demokratski stranki vedno le škodcc Na drugi strani se zopet zgošču-jejo vesti, da Svetozar Pribičevič absm-! lutno želi koalicijo s Pašičem in računa na to, da se bo na bodočem sestanku demokratskih poslancev večina izrekla za njegovo politično taktiko. Prihodnji teden po praznikih bo nastalo v Belgradu živahno politično življenje. Nastopa odločilen trenotek, ko bodo vse politične skupine v oficielni obliki precizirale svoje stališče napram radikalni vladi. Že sedaj vlada veliko zanimanje za sejo demokratske stranke in za sklepe demokratskih poslancev. Videti pa je, da demokratska stranka ne bo takoj 12. t. m. definitivno sklepala o politični taktiki, marveč bo počakala, da tudi radikalci zavzamejo svoje stališče. Zemljoradniki so sklicali plenarno sejo za 14. t. m. Izvrševal ni odbor te stranke pa je že sklenil, da zemljoradniki nikakor ne vstopijo v kako koalicijo z radikali Pričakovati je, da bodo zemljoradniški poslanci sklep strankinega vodstva odobrili in sprejeli. Ostale politične skupine še niso napovedale sestanka, gotovo pa je, da se proti koncu prihodnjega tedna sestane jo v Belgradu poslanci vseh skupin. Nekateri poslanci so že tudi dobili od1 svojih vodstev vabila, da pridejo v Belgrad dne 12. t. m. Iz Zagreba prihajajo zopet nova poročila o sestavi opozicicnabiega bloka. §iri se vest, da prevzame Ljuba Davidović vodstvo tega bloka. V radikalnih krogih je vzbudila mnogo nevolje vest, da namerava opozicionalni blok kandidirati dr. Vojo Veljkoviča, pa tudi dr. Korošec se sili v ospredje, ki bi rad prišel vsaj na podpredsedniško mesto. o radikalno-demokratski koalicija. V slučaju, da do te kombinacije ne pride pred sestankom narodne skupščine, bi se naj razdelili državni posli tako, da bi prevzela vsaka teh državotvornih skupin na sebe gotovo nalogo za izvedbo državnega edinstva. Na- ta način bi se dosegli brezdvomno uspehi. Poljska Amerika se pridružuje sklepa poslaniške konference glede poljskih vzhodnih meja. — Protižidcvski izgredi v Varšavi VARŠAVA. 9. Poljska brzojavna agencija javlja: Poslanik Zedinjenih držav Gibbson je izročil dne 5. t. m. poljski vladi noto, v kateri sporoča, da je vladat Zedinjenih držav vzela na znanje sklep poslaniške konference glede poljskih meja, in sicer na podlagi načela, da ta sklep odgovarja določeni poljski suverenosti nad ozemljem v svojih mejah. Z ozirom na razburljive vesti Wolfove agencije glede izgredov tekom protestnega zborovanja proti usmrtitvi rions. Futkie-wicza se javlja . sledeče: K protestnemu zborovanju se je zbrala ogromna množica najboljših varšavskih meščanov. Po zborovanju je iprišlo do prepira med nekim neznancem in nekim udeležencem zborovanja, ki je zakričal proti nekaterim prisotnim Židom, «da jim ni zadosti, da so uničili Rusijo, temveč da so hoteli, da bi ista usoda zadela tudi Poljsko*. Te besede so zadostovale, da so nekateri mladeniči in neodgovorni elementi, ki so gledali sprevod, s klicem: DoK z Židi! začeli razgrajati. Tekom izgredov je bilo 35 Židov pretepenih in več šip na oknih trgovin razfcitih, Ni se pa plenilo in tudi ni bil nihče težko ranjen. Policija je razpršila demonstrante. Po dveh urah je bil red vzpostavljen. Bilo je aretiranih 56 oseb. Vest agencije Wolf, da je tekom zadnjih dW prišlo do nadaljnjih incidentov, ne cd-govarja resnici. Bolgarska Biva bolgarski vojni minister aretiran SOFIJA, 8. Veliko senzacijo v vseh političnih krogih je vzbudila aretacija bivšega vojnega ministra Koste Tomova, ki je bil na iniciativo Stambolijskega tudi nedavno izključen iz zemljoradniške stranke. Tomcv je, kakor je sedaj ugotovljeno, dejansko in moralno podpiral delovanje makedonskih organizacij, aktivno je podpiral gibanje makedonskih četnikov, katerim je dodeljeval aktivne oficirje, da so jih vodili v bojih in napadih na jugoslov. južne kraje. Airetirani Tociu>v je bil tudi v zelo intimnih stikih z voditeljem makedonstvujuščih To-dorjem Aleksandrovim. Anglija Znižanje plač zidarjem. LONDON, 9. Zveza stavbenikov je obvestila udruženje zidarjev, da bodo plače zidar- jem znižane s 16. L m. za 1—2 penceja na uro z ozirom na razne delavske kategorij«. Ta ukrep zadene pol miljona delavcev. Danes se bo vršila konferenca zastopnikov zidar* skih sindikatov, kjer se bo sklepalo o na daljnem postopanju. Francija Možnosti zbližanja med Anglijo, Francijo in Belgijo — Enotna zavezniška fronta napram Nemčiji PARIZ. 9. «Mat in » se še nadalje bavi o resnih ukrepih za zbližanje med Belgijo, Francijo in Anglijo. O Loucheurjevi misiji se kljub nasprotujočim si trditvam povdarja, da1 je šlo tu -le za vzpostavo tesnih zvez med Anglijo in Francijo, kojih prijateljstvo se je« posebno izza začetka po-ruhrske zasedbe znatno ohladilo. Omenjeni list za'nuie. ći: se bodo še tekom tega i*,«—l pocl.zc.i i za. skupno nasto- panje vseh tlirili v^ve/- !rklh držav v vprašanju za ctdlkodnl____ if* pa nimajo pri teh poiz!:usih nikake ul^^ - • Ha-na prizadevanja Ncrnč'ja za dcbi.i \oi iz sedanjega nevzdržnega polofnja. Če L j do nemški predlogi sprejemljivi, se bo razpravljalo o njih šele po vzpostavitvi enotne zavezniške fronte. Poincare je že povabil belgijskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra, da- prideta nemudoma v Pariz, kjer bosta tudi poučena o vspe-hih Loucheurjevega' potovanja v London, Pomorska komisija za francosko porensko plovbo. PARIZ, 9. Osrednja komisija za porensko plovbo je imela sejo v Strassburgu ob odsotnosti nemških članov. Bavila se je s protestom Nemčije proti francoskemu odloku, ki stavi vso plovbo po Renu pod francosko upravo. Komisija >je zavrnila ta protest, češ, da je tudi Nemčija tekom vojne zajela plovbe vseh rek po njej zasedenih ozemelj. Nem žila Pogreb essenskih žrtev zopet preložen BERilN, 9. Wolfova agencija poroča, da se bo pogreb delavcev, ki so bili ubiti v znanih demonstracijah v Kruppovih tovarnah, vršil v torek. Ob uri pogreba se bo vršila seja poslanske zbornice v navzočnosti državnega predsednika Eberta. Cerkve v vsej državi bodo zvonile mrtvim. Za ubitega francoskega vojaka Schmidta je vojaško sodišče obsodilo mesto Essen na 105 miljorvov mark globe. Splošna stavka v Memelu se širi BERLIN, 9. Nemški člani delavske ko. misije, ki so se trudili za spravo delavcev z gospodarji, so bili aretirani in jih litovska oblastva nočejo izpustiti na svobodo. Splošna stavka se širi. Po nekem shedu je prišlo do incidentov, a je prišla še pravočasno na lice mesta policija, ki je nemške delavce razkropila. DNEVNE VESTI BELGRAD, 8. Včerajšnja .Politika* je priobčila informacije, dobljene od zelo ugledne politične osebnosti. O kombinaciji obnovitv« demokratsko - radikalne koalicije veK «Po£tika»: «Edina možna* politična kombinacija za delo saniranja razmer v državi ie radikalno-demokratska Nov napad na tiskarno „Edinost" Preteklo soboto ponoči, ko je bil naš list že zaključen, je prišla pred našo tiskarno skupina 30 - 40 civilno oblečenih fašistov. Na ulici so z velikim hrupom razgrajali proti tiskarni in našemu listu, pri čemer so razbili šipe pri vseh vratih v pritličju. Nato so vdrli v notranjost tiskarne, kjer so tudi razbili vse šipe pri pisarni vodstva tiskarne. £ili so že prodrli tudi do strojev, kjer pa jih je zadržala straža, sestoječa iz petih karabinerjev, tako da niso mogli izvršiti nadaljnih razdejanj in so stroji ostali nepoškodovani. Ko je prihitel na pomoč oddelek karabinerjev pod poveljstvom ca v. Maldura, so bili napadalci že odšli. Škoda, ki jo trpi tiskarna, znaša okoli 500 lir. _ vrospodje — razmišljajte vendar nekoliko! O napadu na našo tiskarno v noči med soboto in nedeljo govorimo na drugem mestu. Tu naj izpregovorimo nekoliko o vzroku ali povodu za ta najnovejši napad na naše ustanove, (kakor ga navajajo italijanski listi. Pravijo, da je bila to represalija za dogodek v Biogradu na morju (v Dalmaciji), kjer da so Hrvatje žalili italijansko zastavo. Mi ne moremo vedeti, kako se je v resnici odigral oni dogodek v Biogradu in ne izrekamo zato tudi nobene sodbe. Ugotavljamo samo, da italijanski listi trdijo, da so na hrvatski strani zagrešili izzivanje in žaljenje, jugoslovenski listi pa govorijo o «itali;anskih provokacijah». Pa tudi za slučaj, da na itaHjanski strani govorijo resnico, bi prosili gospodo, naj nekoliko razmišlja o posledicah, ki bi nastale, če bi se take metode maščevanja začele neizprosno izvajati na obeh straneh, če bi se n. pr. za vsak dogodek v Julijski Krajini na škodo našega naroda Hrvatje v Dalmaciji maščevali nad tamošnjimi Italijani z osebnimi napadi in razde vanje m njihovega imetja! Gospoda na italijanski strani ne more tajiti, koliko takih povodov bi bilo! Kam bi prišli in kaj bi rekli dalmatinski Ital&jani! Po vsej pravioi bi kričali: «mari smo mi krivi, če se je v Julijski Krajini zgodilo to ali ono?! Mari naj mi plačujemo šipe, ki se razbijajo v Julijski Krajini?! Tako smemo govoriti tudi mi. Ali smo bili mi v kaki zvezi z dogodkom v Biogradu?! So-li od naše strani prišle kake pobude za ta dogodek? Dogodek v Biogradu je zrasel izključno le na biogradski njivi. Kričeča krivica je ie v maščevanja samem nad nedolžnim. Z napadom na nafto tiskarno radi dogodka v Biogradu pa je ta krivica po-stoterjsna, ker so se radi dogodka v taji dr- žavi maščevali nad lastnimi sodržavljani!! Če se je v Dalmaciji res žalila italijanska zastava, bi bilo edino logično in opravičeno, če bi Italija zahtevala zadoščenje od jugoslovenske države, ne pa da se maščujejo nad nami sirotami, ki nismo ničesar zakrivili!! Še enkrat prosimo gospodo na italransk-i strari, naj razmišlja, kako bi bilo, če bi se za vsako maščevanje tu pri nas zopet maščevali v Dalmaciji in bi se to «mesarsko klanje* nadaljevalo do neskončnosti!! Ideja človečanstva se upira že misli na možnost takega večnega sovraštva med dvema phmenoma, da niti ne govorimo o dejstvu, da so tak* maščevanja čini, ki jih tudi zakoni naše države označujejo kot zločine! Je tako! V sobotni številki fašistovskega glasila «11 Popolo di Trieste» je priobčil U. U. Urbani (ali ni to postojnski Urbana z?) dopis iz Ljubljane, v katerem podaja sliko szdanjih političnih dogodkov v Jugoslaviji. Vsebina nas ne zanima, ker je vse skupaj le posnetek iz jugoslovenskih listov. Seveda vse nekoliko pobarvano za tržaške domače potrebe. Le na koncu je napisal gospod Urbani moder nasvet na belgrajski naslov, ki je res tako veljaven, da bi ga moral uvaževati toliko uradni Rim, kolikor tudi vsa italijanska politična javnost, a posebej še g. Urbani in n:egova družba! Piše namreč: »Vladalci v Belgradu naj bi pomislili, da morajo postali močnejši na zunaj, če hočejo biti močnejši na znotraj in nadvladati položaj. Moč na zunaj se ne opira na nespravljivosi, 'marveč na iskreno prijateljstvo na pram 1 tal i ji i» — Je tako, soglašamo z g. Urbanijem. Dobro delo bi storil, če bi la svoj nasvet poslal tudi v Rim mutatis mutandis: tudi v Rimu naj bi pomislili, da bi politika iskrenega prijateljstva napram Jugoslaviji le množila moč Italije na zunaj! Novo popolarsko glasilo. Z dnem 5. aprila je začel izhajati nov list pod imenom «11 Popolo», ki bo zastopal strujo don Sturza, glavnega tajnika stranke popolarovv. V svojem prvem uvodniku pravi: «Stranka pop«)-« larov ni rezultat kake računske naloge osebne ali splošne koristnosti in tudi ni posledica kakega kompromisa. Nekateri menijo, da je ta stranka že izpolnila svojo nalogo. V resnici pa je le eden duševnih oarazov ve-Jikc zgodovine Italije.« — Da pa je tudi ta novi list le eden spremljevalnih pojavov sedanjega vrvenja in motanja v stranki popo-larov, priča dejstvo, da so ga katoliški krog« Italije kaj hladno sprejeli. «Corriere d'Italia* ga sploh ne omenja. uffkiale» cd 26. marca t. f. je cbjavila kr. odlok-zakon od 25. februarja 1923., št 558, s katerim se izpre-minjajo nekatere dosedanje določbe o izplačevanju vojne odškodnine. Čl. 1. tega novega zakona pravi, da je finančni minister pooblaščen poveriti likvidacijo" in izplačevanje vojne odškodnine v pcsieodo-vanih krajih posebnim uradnikon\ ki se postaviio nalašč v ta namen in katerim d-oloči finančni minister delokrog na podlagi ozemlja in vrednosti vojnih Odškodnin. Kjer bo treba, se bo kompetenca dosedanjih likvidacijskih uradov izpremenila in v slučaju potrebe lahko tudi popolnoma odpravila. — Posebno važnost imajo — predvsem za manjše vojne oškodovance — določbe čl. 2. novega zakona. Ta člen določa, da bodo imeli tehnični uradi pravico, da pri vsaki prošnji za tehnično ugotovitev, ki se jim predloži, lahko tudi sklenejo s prizadetimi strankami konkordate za svete, ki ne presegajo 20.0G0 lir po Ered vojn i vrednosti. Na ta način sklenjeni enkerdati — je rečeno doslovno — postanejo kcnčnioveijavni, čim jih potrdi pristojni upravni urad, in ne potrebujejo ni- zavestjo, da nam tudi slabo vreme nič ne more. Na tem izletu smo imeli priliko spoznati « Begunke toda ne vojnih, temveč planinske. Za takrat jim odpuščamo, ker smo prepričani, da pridejo ob prihednjem izletu • spet v našo družbo. — «Planinec Tečaj za nemško literaturo na tukajsc.fi trg. visoki Soli. Prof. Friderik Slernberg bo zopet pričel svoja predavanja o Ibsenu v četrtek, 12. t. m. ob 18. — k plesu. Zabava je trajala toliko v gornji, kolikor v dolnji dvorni, do jutranjih ur. Razpoloženje je ostalo vso noč na višku. Na ulici je čakalo udeležence zabave precej neprijetno presenečenje. Vlila se je bila ploha, ki je potem v presledkih trajala skoro ves dan, tako da so se domačini razbežali domov ali pa z gosti v kavarne in gostilne. Akad. društvu «Adrija» se more le časrtitati, da je znalo prireditev tako organizirati, da j« obranila ves čas značaj največje prisrčnosti in skupnosti, kar je pri takih prireditvah zelo težko. Upamo, da bo imela tudi «Dijaška Matica» precejšnjo korist od tega večera vkljub režijskim troškom in slabemu vremenu, ki ustavilo mnogo ljudi, posebno na deželi, doma. ŠianfeL (Zakaj je bila prireditev v Štanjelu prepovedana?). — Nismo pričakovali — a vendar se je zgodilo. Kljub izrecnemu zagotovilu od strani kveeture v Gorici, je bila prireditev, ki se je imela vršiti v nedeljo v Štanjelu, prepovedana. Dne 5. t. m. je bil ramreč predsednik društva v Gorici na kve-sturi, a ni bilo še informacij od strani kara- so prireditev organizirali edino-le domači fantje. Pohvalo zaslužijo vse igralke, igralci in pevski ibor. Naročito gre hvala 'tudi de-klamovalkam, posebno Se šestletni deklici. Prireditev je bila dobro obiskana. Druifivtne vesti ^Učiteljsko društvo* za Trst in okolico ima svojo odborovo sejo jutri, v sredo, 11. t. m. ob 4. in pol v navadnih prostorih. - Tajnica. «Samosvcj». Šentjakobska * čitalnicam priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 7. uri in pol zvečer v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, Etbin Kristanovo 5-dejanko socialno dramo ♦Samosvoj«. Igra je polna zanimivih pripetljajev, ki kažejo kam privede človeka, ako se postavi na tisti zloglasni «jaz in samo jaza. Prepričani smo, da bo «Čitalnica» tudi s tem delom zadovoljila si. občinstvo. Zato pa naj si jo vsakdo prihodnjo nedeljo ogleda, gotovo mu nebodc žal bine^ev." Predsednik se je še isti dan podal Tccaj za idrijske cicke pri Sv. Ivanu. Opo- ^ o;ožniiicega brigadirja, ki je obljubil, da zarjamo flan.ee .Ženskega dobrodelnega informacije tako j v Gorico. Prve dn« udruženja, pnSv. Ivanu da sebo vršil v »redojP. ^ j biti da bi njegove informa- 11 i. m. pouk v idri^lah čipkah. Vpisovale £ ^ ^^ Med ^ pa smo se bodo nove članice. — Odbor izvedeli, da se ie tukajšnji brigadir izrazil, da Pevsko društvo »Dinja«. Danes ob 20. ur. fco ^^ £voIil> ^bi se *peIc v šta. va)a za ženski zbor. — Udbor. j ^elu protiHaiijanske m protidržavne pesmi* - — w. m« • in da je čul že marsikaj slabega itd. Dotična IS trZ9SKG9& ZlVI|@il|S oseba ga jc prepričevala, da se ne gre tu za . . ,r . i take in slične pesmi, posebno še, ker je do- Žrtev bede. V tesni podstresm sobici v ul. tično besedilo pregledala kr. prefektura v Dornota ie stanoval 48»-lelni krojač Elija - * DAROVI Ob priliki občnega zbora podružnice «Šol. društva» pri Sv. Ivanu so darovali: Renato B. in Milko G. po L 5, Jakob Perhauc ml., ker se ni udeležil podružničnih prireditev L 10; Mcdic Ludvik, ker je bila njegova soproga srečna L 30; ker jc bil dvakrat srečen Eri balincanju L 6; Matko Škabar pribalincal 1; Milko G., ker je balincarje gledal L 1; Kante, ker noče biti imenovan L 2; Plaver .Lojze od izkupička L 5; Aite in Jaklič po L 20, Mavrič m Berg-er po L 15. Skupaj L 135; srčna hvala vsem! Na svatbi gdč. Slavice Kaučičeve z g. Drag. Kancbel v Dornbergu je nabrala g.a Olga Sorč 102.65 L za svetivansko podružnico Šol. društva. K tej svoti je dodal g. Janko Pišot še 5 L. Skupno 107.65 L. Novoporočencema obilo sreče — darovalcem srčna hvala! V počastitev spomina pok. Pavla Kovačič iz Slavine daruje g. Tomaž Zadnik L 50 Šol. društvu. Mesto cvetja na grob in v počeščenje spomina njihovega predobrega uglednega in zaslužnega Antona Tavčarja iz Vogelj-Repenta-bor darujejo ožje sorodniki 105 L Šolskemu društvu in 105 L »Dijaški matici. Skupaj L 210. Srčna hvala. Uradnice pisarne dr. Agneletta v Trstu darujejo L 5 Šolskemu društvu. V isti namen da-rufe g. Joahim Bavcon misijonar L 10. Srčna hvala vsem! Ker se ni mogel udeležiti sobotnega glasbenega večera, daruje Janko Vovk L 10 za «Glasbeno Matico». Borzna poročila. Tečafl: Faini. Mož je bil že delj časa brezposeln in ^ izvajanje. Brigadir pa je. kljib temu se je vsled tega nahajal v veliki bedi. Pred vcr=dar oglal 8labe informacije, kajti na kve- ga videmskega . •_____:t: __^.v^ihro 1 od nekega videmskega sturi SQ nam iziaviiif da ne Korejo prireditve ihaja v oskrbi njegova vnu- ^voliti< ker }c gt^njelski brigadir »prečil, tffi»rptn kp Rfrziva. dn nemu- , ___. i . __________: kratkim je prejel zavoda, kjer se na kin'n, pismo, v katerem se poziva, da nemu- ^ ae bi ^ odgovarjati za mir in red. doma poravna stroške za vzdrževanje de- Tq ijg^^ postopanje je tedaj vzrok, da klice, ker bi jo sicer izključih iz zavoda. Moz dTUŠ>tvQ ni dovoljenja. Dovoljujemo si ni imel denarja, da bi mog2l ugoditi te; za- vpraiali brigadirja: od katere strani preti ona htevi. Ta okoiščina ga je tako potrla, da je ncvarnost za mir in red? Morda od strani sklenil končati z življenjem. Včeraj popoldne draštva ^ gl>stov, ki bi bili prišli na prireje skušal izvršiti svoj obupni ^naklep Zaklenit ditev? ^li pa od katere druge strani? Čase jc v svcfo sobico ter se z čevljarskim kla- kair<> 0<^0vora na ta vprašanja! divom udaril ponovno z vso silo po glavi. Qospod brigadir pa naj bo prepričan, da Zgrudil se ie na tla in bolečine so mu izvile se bo 0 4t0vij0f ^a-li jc res obstojala ona nekake hSmoIooaciieV Konkordati za svote 1;ud,e3? iz b,ližniih st?ECvar;: Poslih so t za red! , f ^raiuiuaj za svu««, dogodku nekega mestnega stražnika, kt je si-. ____ kz ne presegaj 20.000 lir pa sedianji vred. 0flnri v,ala soke Nesr*-n'' kroiač ie S^anovninha koau^a. Fn tukajšnji prenesli, so koačnoveljavBi iakojpo; skle- te nSLžrten na tleh zokr^a^no se je ustanovila paritetna konusna ki bo rit*, ne da K f^la^fal^ > fel ffl^e b« zdravnik z re.ilne po- gacija s strani hkvidaci^ih konuaj. — S staje, kater, ye podal nesrečnežu prvo po- predsednika komisije je imenovan sodnik cL 4. se ustanavlja nova osrednja komisija ^noc. Ugotovil je, da si je revež prebil lob?njo dr N^colodj hi-ne poTS€stni3iC zastopata v za vojno odškodnino v Rimu, kateri pretresel možgane.^ Nato ga je dal prepe- ^^ peler piani ^ Mareža, najemnike bodo pošiljale pritožbe proti odločitvam višje komisije v Bcnetkaii. Ta komisija bo imenovana s posebnim kr. odlokom za dobo dveh let. — Čl. 6. pooblašča finančnega ministra, da ukrene vse poz Bologne. Mladenič je postal v zadnjem ce bo ta iz kakegasibodi vzroka zadržan na' času nenadoma zelo otežen. Kakor se je oo-oddajnem postnem uradu. Pristojbina za uni- zneje dognalo, je bila vzrok njegove izpre-cenje brzojavke je določena na 75 cent., za!membe .nesrečna ljubezen. Včeraj zjutraj je izstavitev prepisa brzojavke na 1.50 liro za bil mladenič sam v svoti sohici. Naenkrat Jo Lcomisi>i reter nam m marega, pa učitelj Clemente in dr. Sim6ig. Novi časi - nov kuratorij. Zavod za pospeševanje male obrti si je izbral nov kuratorij. Za novega predsednika je bil izvoljen odv. Verzegnassi. Ker sta deželni odbor in mestni svet razpuačena, so bili izključeni iz obnovljenega odbora zastopniki dežele in mesta. Prej je bilo v kuratoriju vsaj nekaj Slovencev, Sedaj pa ni niti enega. Seveda tvorijo veliko večino v sedanjem kuratoriju fašisti. Krrt A M «A A. * _? * _ _ prst na prsa in pet položil roko z največjo mirnostjo na r^rno. nimate vi ničesar opraviti. kakor da nam j Premagaj svojo nesrečno naravo, Persival, Skočila sem, kakor da me je udaril. , ki se nam je.je rekel grof. Lady Glyde ima prav. 'pa mi je pomagala in me tolažila, da Lavra sem se Trst, dne 9. aprila 1923. •stfnmska banka • • • ••••• • ••••• 10. > Cosulicfi . . • • • • • • • • • • .......... Halmatia. . •*. . • • ••••• 3*>o Gerollmieb . • • • ......1215 Libera Trlcstlni . . • •••»•• 343 LJeyd • • ••••• • MCft tbsslno • • • • • • «.... KTsitinollch • • • • • • ••••• 1 Oceanla . . • • • • •••••• Jl^ Prem uda • • • • • • • ••••• •••••• 382 Trlpcovlch • • • • • • ••••• ••••»• J/b Ampelea . . . . . • •••••• 5u0 Cement Dalmatia • • •••••• 338 Cement Spjlato . • • • ••••• —4B Valuta na tržaškem is ga. Trst, dne 9. aprila 1923 krone . • . „ • ••••• 0.-U) 0.45 avstrijske Vron^ C .0280 0.3.85.— 94. in ? KONTROLNA blagajna «Nazional» sc proda zelo ugodilo. Via III Armata 8( trgovina. 485 fflSA na Sušaku se ugodno proda. Pripravna je za trgovino na debelo ali za obrt. Ponudbe na Ancnčni zavod Drago Beseljak, Ljubljana. POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-* s po najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I. 44 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 ORIENTALSKA metoda za odstranitev dlak z obraza in života. Samo za gospe. Madame Hanum Haiime, via Gepa 10, I. 470 Ker občni zbor, sklican za 9. t. m, ni bil sklepčen, vabi Tržaška posojilnica in hranilnica registroranu. zadruga z omejenim porodtrom ki se bo vršil in kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov v pondeljek, 23. aprila 1923., ob 4. url pop. v lastni hiši via Torre Bianca 19, L DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjen e letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodaratvu z rezervnim za kladom. 4. Razni predlogi.*) 5. Volitev nadzorništva. TRST, dne 10. aprila 1923. NAČELNISTVO. *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloga, kateri aiso na dnevnem rehi. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ^unpak le odloči, če po sploh v/.am jo v pretres a i če se morajo izročiti posebnemu odseku ali nadzorništva, ali pa načelništvu. da se o njih p roča v bodočem občnem zberu. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega abora (172) S t. 328. Župansžvo Kobarid razpisuje mesto 175 IZJAVA. Podpisani izjavljam, da ne bom pri-poznal dolgov, ki bi jih eventuelno napravil moj sin Josip Roter iz Vodic št. 15. Ivan Roter. *) Za članka pod tem naslovom odgovarja ur*d-niitvo le tohko kolikor mu zaken veleva. Kmetska posojilnica v Cerknem naznanja, da je danes v 80. letu svoje starosti preminul njen neumorni ustanovitelj in prvi načelnik, gospod Avgust Hralih Slava spominu marljivega in zaslužnega moža! CERKNO, 7. aprila 1923. Načelništvo. lTti Mali oglasi £GIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Gorici, via Boschct'o it. 6, I. 507 MLADENIČ, sircia, poučuje gosli. Via Gio-vanni Segantini 4, pritličje. Ko$ir. 509 ŽUPANSTVO občine Vrhpolje naznanja, da se bo vršila dne 22. aprila 1923. ob 3. uri popoldne dražba občinskega lova v občinski pisarni v Vrhpolju. Pogoji se izvejo pri dražbi. Zupan Ivan Lavrenčič. 510 ČEVLJARNICA na zelo prometnem kraju, se proda radi bolezni. Naslov pri upravni-itvu. 511 POROČNA SOBA, iz pred vojne, vzmeti, umivalnik z mramorom, te proda za L 1450; omara, mtza z dvema stolicama, bel, modem cedilnik L 250. Coroo Gari-baldi 29, vrata 6. 512 VOZ, štirikolesen, Juri še vic Josip, št. 741 (pri Kovačevih). skoraj nov, se proda. St. Mar. Magd. spodnja 513 CAMIONS, različnih velikosti, se dajo v najem proti zmerni odškodnini. M. Bizjak, Via Giulia 49, telefon 19-80, 514 NOVI DOHODI pohištva. Poročne sobe od L 1000 naprej, obedne sobe od L 2400 naprej. Pohištvo za klub«, železne postelje, otroške postelje, obešala, posamezni kosi pohištva za urade. Cene zmrne. Samo v ul. Udine 25. s 515 MLADENIČ s' 24 let, zmožen slovenskega, italijanskega m nemškega jezika v govora in pisavi, išče kakršne si bodi slnibe. Feliks Stepančič, Veliki Dol 15 p Komen. 481 Prav! je zavpU gospod Persival. Žena ima zopet molče usedla. Vedela je, kaj trpim,[POTNIKA proti proviziji torei prav, če ne zaupa svojemu možu? toda hvala Botiu da me ie znala pomiriti. ietje. Naslov pri uoravoiitvu. s plačo po dogovoru. Koltkovane prošnje naj se predloži o pod pisanemu do konca teko ega meseca. ProSnj-m naj se pri/ožjo: 1. Potrdilo italianskega državljanstva. 2. Rajstni list. 3. Sodnijbko spri e val o, da ni bil kaznovan. 4. Spričevalo lepega moralnega in političnega vedenja izdano od župana zadnjega Malnega bivanja. 5. Dokaz telesnega zdravja. 6. Doktorski in kirurg jski d;p!on: v izvirniku ali prepis overovljen po notarju. 7. Spričevala znanja italijanskega in slovenskega ali hrvatskega jezika. Dokazila točk 3, 4 in ^ nc srni jo biti izdane več kot šest mesecev pred razpisom službe. Prosilci, ki še niso bili v taki s užbi, ne smejo biti starejši od 35 let. KOBARID, 6. aprila 1923 (173) Župan : J u r e t i č. Hranilnica In posojilnica u Senožečah registrovan;i zadruga z neom. zavezo vabi na ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. aprila 1923, ob 3. url pop. v prostorih posojilnice. s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3 Poročilo načelništva. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1920, 1921 in 1922. 6. Volitev nače'ništva. 7. Voli ev nadzorništva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni tbor ob navedenem časr ne bil sklepčen, sc vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede jaa ttevilo navzočih zadružnikov. (174) Najvlife cen« platujam za kun, zlatic, lisic, tflhi>r|Mv vMtr, Jazbtctv, rnatk, D. WINDSPACH Trat. Wta Ctsart irtUt" Sta 10 VOZ za t«2loo vožnjo, sode in jesenov« deske, ^ S -IS li W »e prodaje. Naslov pri upravmitru. (495) " liče tbJkarako podi Sprejemno Se pOŠUJatVC pO poM, 49611