Poštnin* pU&ea* ▼ ppJMfcl " ^ Leto LXIX. št. 34 Ljubljana, torek 11. februarja 1936 Cena Din 1- iznaja v-saK dan popoldne, izvzemši nedelje In praznike, — inserati do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrat & Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust, po dogovoru inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -. za inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVMflTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, ljubljanska c. telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossraayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. LA ANTANTA IN AVSTRIJA Inozemska turneja češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hedže je posvečena v prvi vrsti ureditvi razmer v Srednji Evropi Pariz, 11. februarja, r. češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji mini-sirski predsednik in zunanji minister ar. Milan Hodža je nastopil veliko inozemsko turnejo, na kateri hoče kot no. i vodja češkoslovaške zunanje politike stopiti v osebne stike z vodilnimi državniki Francije, Male antante in Balkanske zveze. Najprvo je odpotoval v Pariz, kjer so v teku važni diplomatski razgovori v zvezi z ureditvijo razmer v Srednji Evropi. Od tam bo posetil Beograd in nato še Bukarešto. Pri tej priliki se bo sestal z vodilnimi državniki Malo antante in Balkanske zveze in najbrže se bodo za časa njegovih posetov vršile tudi službene konference zunanjih ministrov Male antante in Balonske zveze. V teku včerajšnjega dne se je sestal dr. Hodža 3 francoskim ministrskim predsednikorr Sarrautom in zunanjim ministrom Fiandinom. Oba državnika je pri Te; priiiki informiral o svojih razgovorih ž avstrijskim kancelarjem Schruschniggom za časa njegovega po-seta v Pragi. Sarraut in Flandin pa sta obvestila dr. Hodžo o svojih razgovorih z raznimi državniki, ki so se mudili zadnje dni v Parizu. Dr. Hodža in Flandin sta zlasti razpravljala o položaju v Srednji Evropi icr je di\ Hodža pri tej prriki znova podčrta", stališče Male antante. ki je voljna sodelovati z Avstrijo in Madžarsko, zahteva Da. da se e".krat za vselej odrečeta svojim revizionističnim težnjam in prenehala s fvojo propagando za povratek Habsbui-žanov. Kakor doznava Havas predstavljajo zagotovila, ki sta jih dala dr. Schusch-nigg in knez Starhemberg enega bistvenih pogojev za popuščanje napetosti. Zato je sedaj treba izrabiti ta ugodni psihološki trenutek in prenesti to razpoloženje v besedila mednarodnih pogodb. V tem vpraT-snju pa zainteresirane vlade še niso sprejele potrebno procedure, vendar pa se smatra, da bo prvi korak, ki se bo storil v tej smeri, ta, da bo prišlo do podpisa prijateljskih pogodb med Avstrijo in zainteresiranimi skupinami držav. Prvi koraki za zbližanje bodo verjetno izvršeni na gospodarskem polju in v tem cilju bodo viade držav Srednje Evrope takoj vložile ves svoj trud za delo, da pride čimprej do uspešnega zaključka. Bistvo problema je namreč v tem, da se ugotovi ista izhodna točka med članicami, ki so podpisale rimski protokol in med drza:vami, ki naj podpišejo podunavski pakt in to na način, da Nemčija ne bi ostala izven teh naporov. Ker mora bili Flandin danes ves dan v parlamentu zaradi ratifikacije pogodbe med Francijo in Sovjetsko Rusijo, se bodo pogajanja nadaljevala v sredo. * Po potih, ki jih je začrtal Ma§aryk Pariz, 11. februarja, r. Ministrski pr sednik dr. ilodža ie snoej prisostvoval Ha-sarvkovi proslavi na Sorboni. V svojem «10-voru so je zahvalil za Tast. ki To politična in intelektualna Francija izkazuje oboževa-nemu vodji Češkoslovaške. Hodža je nato opozoril iui napore Mn>ar>'kove /a svobodo človeka in njegove misli kakor tudj politično in duhovno osvobojeni3 njegovega naroda in med drugim dejal: Masarvk je bil oktobra leta 1923 gost Francije. On je takrat v svojem odgovoru predsedniku republike izjavil, da delajmo vsi lojalno in oeutnicUjivo za konsolidacijo Srednje Evropo. Prav tako je v svojem odgovoru profesorju Miiletu podčrtal potrebo kultur,ih vozi med vzhodom in zapa-doni. Ko danes ponavljam I e?ede oneija. ki ostan« duhovni vodia češkoslovaškega naro- da delam to zato. da 5? !>oli podčrtani spoštovanje i loj td iih ie on tukaj proklamira] v imenu Češkoslovaške Delam to lucli zato, da bi vas rn preko vas prepričal vso Evropo, da vidi Češkoslovaška stalno v teh idejah svo.i program. Sredku^evrapskim na-rodoni ni dovoli, da :\\ smo in nočemo ostati posredovalci moralnih vrednot mod zapadom in vzhodom in zalo hočemo bolj kol kdaj sodelovali z vsemi našimi sosedi v ?r?d oddelkov. V Celi palači je 17tJ0 vrat bi 6050 aken. svet v Atenah Kralj je za jutri sklical konferenco šefov vseh političnih strank, da skuša najti sporazum za sestavo nove vlade Atene, li. februarja, r. Resna vladna kriza, ki je nastala po parlamentarnih volitvah, >e vedno ni končana. Volitve noben: stranki niso prinesle dovoljne večine, da bi mogla prevzeti vso odgovornost za vodstvo državne poiitike. Pogajanja pa, ki so sd:l kralj Jurij z zastopniki vseh strank, niso dovedle do zaže-Ijcneaa cilja, se je kra'j odločil sklicati za jutri konferenco ^efov vseh političnih strank. Na tci konferenc-, si bo kralj prizadeval doseči sporazum za sestavo narodne koncentracijske vlade, v kateri bi bile zastopane vse stranke. Vlada naj bi imela nadstrankar^ki značaj ter naj bi izvedla določen program, ki b: sc sestavil sporazumno in k: bi stremel v prvi vrsti po gospodarski konsolidaciji ter pomirjenju političnega življenja. V političnih krogih z .veliko napetostjo pričakujejo rezultat- te konference. Ne uda- jejo pa se nikakim upom, ker je znano, da Teotokis 7n nobeno cen. noče sodelovati / veuizelisti. Sinoči je ime"! dole sestanek s Caldarisom, s katerim *a razpravljala o skupnem nastopu vseh prot;vcni/elistič-nih skupin v parlamentu. Teotokis in Gal-daris sta se dogovorna, d-j bosta na jutrš-nji konferenci zastopala enotno stališče. Venizelisti nc Odklanjajo sodelovanje z monarh:sti, zahtevajo pa. da sc ponovno sprejmejo v službo vsi . veni-zelistieni uradniki in oficirji, ki so bil po lansk; marčni revoluciji odpuščeni. Temu pa sc protivijo ne Osmo monarhistične stranke, marveč tud: vodilni vojaški krogi, ki zahtevajo, da se iz vojske odstranijo vsi republikanski elementi ter da se vojska docela umakne iz politike. Tej želji je kralj /c • v toliko ustregel, da je sam prevzel vrhovno vodstvo vojske in s: pridržai :/ključno pravico imenovanja oficirjev. Pod takimi okoliščir.an.i k malo upanja,' da bi konferenca strank dovedla do sporazuma. V tem primeru bo prihodnji ponedeljek sklican novo izvoljeni parlament in se bo pač z glasovanjem odločilo, katera Vremenska poročila z dne li. februarja, Kistrica—Boh jezero po stanja danes: —10 C, jasno, mirno, 10 cm snega Bled— Jezero po stanju danes: —14 C; jasno, i mirno. 10 cm pršića Pokljuka po stanju 10 februarja; —8 C, sneži, mimo. na 100 cm podlapi 10 cm pršića. Smuka iđ?qlna. Koča na liorjnšah po stanju 10 tebruarja: — 1 C. snrži. severni veter, na 20 cm po-lagri 20 cm pršića Smuka dobra iiraajska jiora—pati.ftj po stanju danr*.- —19 C, barometer se dviga, mirno. 40 cm pršL ca. Dom Ilirija« v Planici po stanji! 10. iebruarja: —10 C. mirno, na 50 cm podlagi 15 cm pršiča Smuka idealna Vršič, Krnica, Tamar po stanju danes* 100 cm pršića Kolce po stanju 10 teb:uarja: —4 C. sneži, na 80 cm podla ji 10 ena pršića. Smuka prav dob^a PoJžcvo po stanju danes: —11 C. jasno, mirno, 12 om pršiča. Sodra žica po stan; u 10 februarja: --3 C. oblačno, severovzhodni veter. 25 cm pršiča. Smuku prav dobra Travna ?ora 30 cm pršiča na podlagi Sorzna porcfčila. LJUBLJANSKA BORZA (Devize z všteto premijo 28*»%) Am^ierdam 2°>S.S7 297H.47, Berlin 1752.05 — 1705 98 Uruselj 733.47 — Curih 1421.22 — 1431229 London -15.41 --217.47. N<\\ Vork 42^.97 - 43C5.28 Pariz 287.86 — 289.30, Praga 180.47 — 18L58. Av>trij-ki šiling v prfvaliiem klirirvju 9.35 - 9.45. 1NOZEMSKK KORZE Curih, 11. februarja, Beograd T.--. Pariz 20.185, London l.r>.H». New Vork ^rnserj 51.55. Mihn 2f.:?o. Hadrid 41.875. Amsterdam 2^»7.75. H»*rlirj 12*).20. I Mina j 57.20. Praga 12.0S. varšava 57. Bukarešta 2.50. Jugoslavija je deseta! Končni rezultati staf etne tekme Ljubijunu, H. februarja X naie včerajšnje porobio o stafetn; tekmi v Ga-Pa se nam je vrinila neljuba pomota. Poročali smo, da je Jugoslavija zasedla t>. mesto. Zmote Je kriv MflfeSci ia-dijsiki napovedovalec. \'es e.\s je govoril da je Jugoslavija na mestu. \ rstni red pri zadnji predaj; je bil tak. da je bila Jugoslavija na 9. mestu. Ko so se /adnji tekmovalci bližali cilju in je napovedovalec oznanil, da je zadnji mi>/ jugoslavenske štafete v sijajnem stilu pieli'tel 3 tekmovalce :n da je na-a štafeta največje presenečenje, smo logično sklepali, da je Sokoicj prehitei Avstrijca, Američana in tudi Poljaka ter sc tako povs-pel na (>. mesto. Napovedovalec, ki ga je v prvi vrsti zanimalo napredovanje nemške »tatetc, je od samega navdušenja popolnoma podtabil povedati, da jc medtem padli naša štafeta na l.>. mesto in da jc torej zasedla 10 mesto. K našem veerajSojear pooočihi naj ^ dodamo: Najbolj ugoTČL-n.! borba se je vodila med severnjaki. Za Norvežane je startal Odbjom Ilagcn, za Fince Nurmela. za Švede pa Berger Po 2. kUometnu jc vodi! Rer-ger. nato sc jc pa postavil na čelo Nu-r-mel.!. Na predaji je bil vrstni red Norve-:k-.i. Finska^ Švedska. Na drugo predajo; je prišel najprej \orve2ain iloffs^akken. minuto za njim Šved Larssoci, 10 me.rov za njim pa Tiivc Karppincn. Trvtji Finec Liihdc >e kaj kmalu dohitel i>ved-a H«gbla-da in ga puatil daleč za seboj. Ni tretjo pxedaii> je smukni! prvi VoTVC&J li.^dah' ter se je lversen odpravil na pot 2 minu-t preti /.adujizn Fincem Jalkanenom. ki j< imel isto tol'ko na«>koka preJ >veanii bi bilo šc omeniti, d** jc bila izredno naporna in je stavila na tekmovalce največje zahteve. I/poljana jc b; la v obliki osim:<:e. Po vzhooVn zanjki bo smučali prvi in tretji, po /apadni pa druc in četrti ela»n štafete. Vzhodna vijuga je vodila no razmeroma položnem svetu, zt-padna je pa imela močan vzpon. Trvi tekmovalec je moral /arad: starta v ^tadiu>iui in kroga okoli njega presmučati 5*on rn več kakor ostali člani štafete Pred veliko znanjepoliticno debato v francoski poslanski zbornici Pari/, i i. februarja, z. z največjo napo« tosijo pričaJoDJejo vai politični in diplomatski kroflEi razpravo o ratifikatiji i'ran-a'osko-ruskoga pakta v francoskem parla-mentu. Splošno vlada prepričaBJe. da to ta debata dala povod za načelno razpravo o zunanjepolitičnih smernicah Francije. Za uVbato j;» do ?dai prijavljenih 17 govornike«, med njimi Šefi vseli parlamentarnih frakcij od skrajno desnica do skrajne levice. Najbrže bosta v debato posegla tudi ministrih j predsednik Strun in zunanji minister Flandin, poleg njih pa. 5e m in i str r za društvo narodov Paul Boncour. ki hod~> l>ri tej prilikj orisali smernice frajieosk«' zunanje [>olitike in dali tudi pojasnila • dplomatsk»h pogovorih, ki se vodijo zadnje tedne v 1'arizu, Debata o francosko - roškem paktu bo vsakakor zelo živahna, kar napovedujejo desničarske skup'ne najoid. repo borio proti ratifikaciji teca pakta Znižanje števila poslancev v Franciji Puru. 11. februarja. /. Parlamentarni odbor ki proučuje /.ikonski predlog o retorov volilnega /ako:::'., ie na svoji sinočnji *»eji s 15 proti 7 glasovom sklenil, da se zniža število poslancev v Franciji od sedanjih 009 na 40<>. Ta skiep predstavlja po mnenju poetičnih krogov šahovsko potezo nasprotnikov volilne reforme. Soeialisti se znižan jo števila poekmeev odločmo upirajo. Br fiovih glasov je sprejetje volilne re- forme v parliinenvtu nemogoče. Zato ni verjetno, da bi b#la volilna reforma. «»jxrejefca še pred potekom mandatne dobe sedanjega parlamenta. Zaradi tega se oodo volitve letos vršile še po staram volilnem zakonu in bo novi jiar.lament odločal o voliia>i reformi. Socialisti upajo px? volitvah na znatne uspehe in računajo s tem. da bodo v no vem parlamentu lahko sprejeli volilno reformo, kakor jim bo všeč. Poskusna mobilizacija v Italiji Kim, 11. februarja, z. Mussolini je sinoči sprejel vrhovnega inšpektorja predvo-jaške in povojaške vzgojo naroda generala Graziola, ki mu je poročal o uspehih te vzgoje. General Grazioli je Mussoltniju predlngal. naj bi se na spomlad izvedla pred vojn Sita. nacionalna preizkušnja. Mus- solini je ta predlog odobri) in odredil, , na kvas 2 (2.5), na bencin 4.5 (5), na električno energijo 1.35 (0.9), na riž, kavo, čaj, kakao 2.5 (3), na kalcijev karbid 0.15 (0.23). na pnevmatiko 1.2 (doslej v proračunu cestnega fonda z 0.75). Takse so na plesne prireditve 0.5 (0.5), 40% doklada na državne takse za vstopnice 0.5 (0.45), na lovske karte 0.45 (0.5), na zakupnino lovišč in ribolovov 0.55 (0.6), na šoferske legitimacije 0.2 (0.35». 2f,ć taksa od prenosa nepremičnin 7.0 (7.0), 10Oc,'< doklada k dopolnilni pre. nosni taksi 2.1 (21), na zavarovanje premije 0.4 (0.5), na dedščine 0.5 C0.55), na posest odnosno nošenje orožja 0.6 f0.65). banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam 1.5 (0.4), za prenos lastnine na živinskih potnih listih 0.6 (doslej v proračunu kmetijskega fonda 0.6), nova davščina vodne sije 1.2. prispe, vek avtobusnih podjetij za prekomerno uporaba cest 0.4 (doslej v proračunu cest-ri p g-a fonda 0.5) in odkupnina za osebno delo javnih nameščencev 0.8 (doslej v pro_ računu cestnega fonda 0.7). Med izdatki izkazujeta obči oddelek in glavna pisarna povečanje preračuna od 5.703.740 na 6,033.632 Din zaradi povečanja števili osobja Postavka za elektrifi. kacijo se je povečala za 0.85 na 1 milijon. Bednostni fond je ostal neizpremenjen. enadotna ie pritisnila zima Davi sroo imeli od 10 — 15° za smuko Ljubljana, ll. februarja. Sredi pomladi*- je zaplesala burja pravi predpustni ples. Vse pride na vrsto, po grmenju, nalivih in potresu Tudi zima nam baje nc bo ostala nič do;žna Tako smo vsaj ugotavljali včeraj in zlasti davi, ko nas jo tako nezaslišano zeblo Saj veste, kako se ljudje vselej čudijo nepričakovanim vremenskim pojavom češ, takšne zime n-jd IO' C. Snoči se je že shladiio na —S stopinj Davi so pa nekateri prerokovali preden so pogledali na toplomer, da je —30 stopinj. Kljub temu jc pa bilo dovolj mrzlo v primeri 8 prejšnjimi nenavadno toplim« dnevi Toplomer v Zvezdi je kazal ob S - -12 stopinj, pred pošto pa je bilo nekoliko topleje zaradi toplote, k! jo oddajajo hiše. in sicer —8 stopinj. Tisti, kj fo si silno želeji ^nega. niso posebno zadovoljni 7. njim. kajti pričaka, v.ili so, da. ga bo nasuto na metre na debelo. Toda. bilo je več piskanja kakor je vse skupaj vredno. Sneg j0 sicer izvrsten, toda malo ga je, kakor da spada tudi pod sankcije, že ponoči se je zjasnilo in ne kaže več, da bo še snežijo Snega, je sa_ mo za nekaj prstov debelo. Burja, navadno mraza — Snega Je zapadlo premalo ne prinese mnogo snega. Od vzhoda prihaja luč No, zakaj bi ne prihajala tudi zima od tam?! S snegom pa varčujejo, kakor pač z vsem, kar nam pošljejo na zahod. O perspektivah vremena menda ni posebno primerno govoriti, kajti lahko se zameril prijateljem zirrie. ali pa opraviš po. vsem v obup one, ki so se že o novem (ietu vdajali nežnim čustvom ter pomladnim hrepenenjem Sklicujemo sa lahko samo na to, da zima nikdar ne prizanese Zima in gosposka. In zdaj je predpust. Raje po-eaka.imo. da sc vreme zopet sprevrže, da bomo tedaj prrokovali, kaj bo. Ne smemo kaliti veselja rudarjem, ki si obetajo od zime konec krize, ne trgovcem s kurivom, ki bi prišli šele zdaj na svoj račun in pomislite, ubogi smučarji! Zakaj bi si nc privoščili tudi dema skromne olimpijade?! Z nastopajočo zimo se seveda oglaša nešteto problemčkov, ki nas pa nc smejo spraviti iz ravnotežja že prvi dan. Davi smo imeii najhujši mraz v letošnji zimi in sicer v mestu 10, v predmestjih pa celo 12 do 13° C. Najhujši mraz je seveda na Gorenjskem, kjer so imeli že prejšnje dni do 10 stopinj pod ničlo, danes so imeli v Kranjski gori. Ratečah in Planici 19 stopinj mraza. Na Bledu, je zapadlo okrog 10 cm snega, mraza pa imajo 14 stopinj. Tudi na Dolenjskem je danes temperatura povsod padla do 10 in 12 stopinj pod ničlo. Zanimivo je, da v sosedni savski banovini ni takega mraza, saj so v Zagrebu imeli samo 1 stopinjo pod ničlo, čeprav je tudi tam včeraj snežilo. J letristićnui. Zato^ je^ pač treba '"zbrati srednjo pot- V toni poslovnom letu izidejo 3 knjige, in . sicer H. m III. knjig* Don Kžhota, ki bcata obsegali skupno 700 stran-, in povest Prašna ptičica, delo mladega nadarjenega pripovednika Cirila Kosmači, ki si je zadnje čaee uveljavil v revijah. Nedavno je izšla kot izredna publikacija Meiikova »Slovenija«, njen :zid pa ne spada več v preteklo poslovno leto. (»Slovenija* je edinstvena knjt-ga v nošeno slovstvu po popolni ter znanstveni, lahko urađjtvi obde:avi snovi in obsegu; SM ima okrog 140.000 Da stroškov z njo. O knjigi spregovorimo posebej ob drugi priliki) Že spomladi izide drugi del »Slovenije«. — Društvo je imelo v preteklem poslovnem letu 7 sej *'n reredni občni zbor; na njem so e k lepa: i o podpori Akademija znanosti in umetnosti ter o njeni ustanovitvi. Otecni zbor jc izrekel zahvalo poverjenikom za njihovo rzredno marljivo ter po- Tiho delo Slovenske Matice zbor ene naših najstarejših In najpomembnejših kiaStiamih ustanov Ljubljana. II. februarja Slovenska >»at;ca jc eni najstarejših in najpomembnejših ko i turnih ustanov. Toda njeno delo jc tiho ter ga nc spremlja hrup scmohvr.'c kskor nekatera društva. 1 iidi njeni občni /bori niso zunanje poseben dc-jjodek, da bi lahko o^njih pisali d; ]g,a. poročila, a vendar bi lahko govoril o delu SM s posebno upravičenostjo in brez iskanja donečih besed. Snočnji občm zbor, ki je bil V društvenem prostoru na Kongresnem trgu, v Hiši ki jc tesno zvezana z zgodovino SM, jc b:1 sicer predvsem formalnega /načuii bre/. varnejših sklepov, vendar jc pa odgnvil lepo sliko delovanja te važne kulturne ustanove, ki se za njo morajo pač zanimati v?i pnj-vte'ji nr.še kulture. Občni zbor jc otvoril in vodil predsednik dr. D Lončar. Spominjal se je v preteklem letu umrlih društvenikOV, umrli so: ži4a h knjigam tiskovino z vprašanji, kakšne knjige si naročniki najbolj žele. DobMa je precej odgovorov, k: -o si pa nasprotni. Tako bi nekateri želeli več filo^fskih knjig, drogi pa več be- irtvovalno delo. (Zelo 6ta zlasti delavna j poverjenika v Trbovljah in Celju) &agaj-: ;io poročilo se je nanašalo na koledarsko leto 1934. skleni* so pa di bodo v naprej obračunavali tako, da sc bo tudi blagajn »ko poročilo nanašalo na isto dobo kakor tajniško. Društveno premoženje je znašate M. XII. 1934 059.756 l>n. Dohodki so mešati 2SC.091 Din, prebitek pa 22357 Din. SM ima tudi več depozitov, in sicer sklede za spomenike naših zasluženih mož. Vendar so ti sklad; precej skromni, ker so razen naših zasluženih mož izumrli tudi meceni, ki bi mislMi praktično na posmrtno slavo naših duhov, velikanov. Zato so že prejšnjem občnem zboru sklenili, da bodo likvidirali sklade. Povsem sklenjena »tvar je že glede Tavčarjevega spomenika ter so že v dogovoru s kiparjem za izdelavo spornioiske plošče. O drugih petih skladih pa bodo sk'epal; na seji. Po revizorskem poročilu ie bil občni zbor zaključen, ker nt bilo volitev. i SLAVNI TENORIST bo pel v kinu vxroN Joseph Schmidt | Naši univerzi preti nevarnost Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete se obrača na slovensko javnost Ljubljana, 11. februarja. Težke gospodarske razmere, ki povzro. čajo po vsem zastoj, nazadovanje in bedo, mečejo svoje sence tudi na kulturo in prosvetno življenje. Xa ljubljanski univerzi, ki naj bi bila vzgajališče slovenske inteligence, se število slušateljev vedno bolj krM, univerza sama pa hira ob dotacijah, ki jih dobiva vedno.v manjših dozah. Od leta 1932 študent ne uživa več svoje izobrazbe zastonj. Zanj" mora plačevati, zdaj po tem, zdaj po drugem i spremenjenem načinu velike, za nekatere nedosegljive vsote, ki mu šele dajejo pm.vico, da sc vpiše v najvišjo znanstveno ustanove. Uvedba šolnin je že itak slab dotok na univerzo še bolj omejila Pričela se je se_ lekcija, ki zadeva najbolj tiste, kateri ne zmorejo sredstev za študij. Statistike Akademske akcije živo pričajo o tem, kako pada število slušateljev iz kmetskih in de, lavskib slojev in prepušča univerzo sinovom in hčeram mestnih, boije situiran h družin. Študij, ki zahte a največ energije, časa in gmotnih sredstev, je gotovo študij na tehnični fakulteti Seminarsko delo v ri-salnicah in laboratorijih vzirnc povprečno marljivemu tehniku časa ud S do S ur na dan. ne vštevši obveznih predavanj. 3a risalni materijal, za uporabo institutskih aparatov in zlasti za laboratorijske takse na kemijskem, oddelku mora plačevati študent do 1500 Din na semester. (Omenja, mo, da znaša na beograjski fakulteti vsled večjih državnih dotacij najvišja taksa le 300 Din). Vse to žc samo od sebe siii vsakega tehnika, da svoj študij redno oprav, lja in ga skuša čim prej dovršiti. Radi omenjenih težkih denarnih pogojev pa se. veda marsikateri slušatelj skuša priti do sredstev s tem, m1., dr. Perko in .Mahni" Ze volitve predsedirki g i sc zavlekle d"> 23. ure. Od 3.v> oddanih glasov jih jc bi-V» 185 za dr. Stanka Bevka, ustali pa za d^. Tavčarje. Takoj, ko je bil izvoljen aa precl-edn'k i zopet dr. Stanko Kavk. je prešel zbor na volitve odbornikov. Od >JM glasov je bilo oddanih za oficiclno listo 17R glasov. Izvoljen je bil naslednji odbor: dr. O-el Filip. dr. Pfeifer Vilko Bahovee Ivan, ini, Rož v ('ve t ko, Bizjak Filip, dr. Tiampiil Prane, Pcstotnik .lanko, Zupan Miroslav. Zupančič Leopold, dr. MlJSTOSJ Ferdinand. Herfort Viktor st., oV. Lcit-geb Avpiu^. Skale Janko, dr. Novak 1 rane. hrž. >u-fer>;: Mirko. nir. Bakarčič t i vido st.. Sila Flvgcn, ,la\< mik Ivan :ai Step . Mirko. Za piejjIseVeaks I čunuv: Kci-cjan Janko in Brc/ni.k VenCe-slav, namestnika sta pa Babsek Milan ter Verovšek Zor/. Po volitvah,- ki «o p-dekalc popolnoma mirno in disciplinarno, tako s stfSjffjj sjpO> žici je kakor pripadnikov stareQ.j odbora, je občrn zbor soglasno «»d:loJ-il. da p-repustj \xv-Htve delegatov za Zve/o novoizvoljenem*! odSoru. k; se bo še konstituira;). Občni -/Hor je bil zaključen tik pred 1. ponoči. dovršeni v predpisanem roku (koncem prvega leta 5 izpitov), sicer izgubi slušatelj nadaljnje semestre. Načelo univerze je že od nekdaj svoboden študij, ki si ga razpo. redi slušatelj do gotove mere po lastni volji in zmožnosti. Tu pa se uvajajo spet trednjctolske metode, ki pravijo: če koncem leta ne izdelaš, si repetent in ne moreš v višji razred. Razumljivo je, da oni, ki j vzdržujejo sami, ne morejo opravljati j hkrati še študija tako. da ga. v predpisa, nem roku dovrše X«-va uredba jim tako onemogoča vsako udejstvovanje poleg študija in s tem študij sam. Tu se vrši dru. ga. selekcija, zopet na račun gmotno sla-bejših, ki na tehniki že itak tvorijo neznatno manjšino in ki jim bo odslej inže_ njerski poklic zaprt Nova tehnična uredba določa tudi specijalizacijo na nekaterih oddelkih in to predvsem na beograjski in zagrebški tehniki, v Ljubljani pa samo na elektrotehniškem oddelku. V praksi se bo ta člen uredbe izkazal na ta način, da bodo inze_ njerji specialisti imeli povsod prednost pred nespecialisti in da si bo vsakdo hotel pridobiti specialno izobrazbo. Zato bo objokoval tisti zavod, ki mu bo specializacij jo nudil. Jasno je, da bo ljubljanska tehnika s tem izgubila spet velik del slušateljstva, knr utegne imeti usodne posledice. Geodetski oddelek je bil pred leti vsled premajhnega števila slušateljev ukinjen, zdaj preti ta nevarnost gradbenemu oddel. ku in s tem sčasoma vsej tehniški fakulteti. Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete kot predstavnica vseh slušateljev ljubljanske tehnike opozarja javnost na nevarnost, ki grozi naši univerzi in s tem razvoju slovenske kulture in prosvete ter poziva vse merodajne činitelje, da se pravočasno zavzamejo za ukinitev te uredbe, ki more imeti najhujše posledice za razvoj vsega našega, naroda. Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani. Opomba: V petek 14. februarja se bo vršilo javno zborovanje tehnikov v dvorani Trgovskega doma ob 20.. ki ima namen prikazati stanje tehniške fakultete v Ljub. ljani. o lovskih kartah in ministrski pravilnik o lovskih čuvajih, ki sta oba prinesla precej novih določb. Tudi postavitev odškodninskih razsodišč je zahtevala od odbori dokaj poizvedb :n dela. Na izrednem občnem zboru dne 16. decembra 1935 so bila sprejeta nova pravila in je s tem ob i«tih članih postala podružnica samostojaio lovsko dmštvo s starim vodstvom do rednega cbč-nega zbora, ki je danes. Odborovih sej je bilo v pretekli poslovni dob: 7. Na prvi seji se je odbor konstituiral. Lovski zakupi po novi banovi uredibi 90 bili temeljito v pnetresu. Irdela-la se je takrat tudi vloga na državno tožilstvo v Ljubljani, k: naj ukaže vsem namestnikom državnega tožilstva pri podrejenih socKščih. da prijavijo prizive v vseh kazenskih zadevah zoper lovske tatove, kjer se je izvedla oprost;tev, pogoma kazen itd. Na seji se je okušalo rud,; doseči, da bi se združili reviji -»Lovec«1 in pa »Ribi-?iko4ovski glafin^k«. Na drugih sejah, so se enako obdela val a razna fproti se porajajoča vprašanja ter zadeve. Vseh članov z ustanovnimi vred ima SLO 1076. Blagajniško poročijo je pedal prof. dr. Novak. Iz njegovega poročila sledi, da ima društvo premoženje 106356 Din. K posameznim postavkam je dal blagajnik še posebne podrobne pripombe. nag'asH\ši. da je sedanje premoženje prav dobra osnova za bodoči lastni dom lovcev. FVcdsednik jc pripomnil k blagajniškemu poročilu še. da ima društvo tudi lep inventar in knjižni-,co. Prcg!edn;k računov g. Kočijam je predlagal odboru razrešnico, ki je bila sprejeta soglasno. Takoj nato je občni zbor prešel na volitve. Po. praviiHh se mora po^ebci voliti predsednik; nato ?elc ostali odbor. Ce je KOLEDAR Danes: Torek. 11 februarja Katoličanih Lurška Mati božja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tajni kurir. Kino Ideal: Zenn. ki ve kaj hočo Kino Sloga: Ljubezen na dvoru. Kino Union: č*mc rože Kino s:*ka: E>ete karnevala SPO: predavanje ing. Jovo Popovića o planinah Bosne in Hercegovine ob 20. v E>e-lavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE Danw*: dr Kmet. Tvrševa cesti 43, Trnkoczv ded Mestni trg 4 in Ustar. lenburgova ulica 7. Smrt višnjegorskega veterana Višnja gora. 11. febr. ZojhjI .so :h* zredčilc vrste visajegorskih veteranov, zopet je ugasnilo življenje moža, ki j« bil dolgo vrsto l.-t osrednja 0SSO-no>l tukajšnjega javsjOfi življenja. \ noči od nedelj- na PomnlnTfsl jc umrl gostilničar in posestnik Franc Bknfea Sjejgova smrt i? vse tembolj zadela, ker >e prišla tako nepričakovano. Pokojnik je bil v nedeljo Se čil in zdrav v krogu .-vojib. gosto Zvečer mu je postalo penalonia slal>o. ftefl je v posteljo, kamor so mu prinesli Črno kave. ki jo je brez težave popil. Nato je legel in zasPal — in se ni v^ prebudil Pokojnik je h-il markantna osehnoM. \ mladih letih je bil živinski RfgOSOi in ko1 tak poznan daleč naokrog. Saj ni bilo sejma, katerega s^ on ne bi udeležil. Pri kut) čiji je bil vseskozi poštenjak. Dolgo vrsto let je bil v občinskem odboru, nekaj časa prvi svetovalec. Prav tako je bil v ya-silskeni in gostilničarskem odboru. Svojo številno družino, deset otrok, od katerih jih živi š- devet, je vzorno vzgojil in dobro pre>krbel. Naj mu bo lahka z'mljica, preostalim naše iskreno sožalje- Iz Cella —c rmrl je v nedeljo v Celju (Gubče-va ulica 11 v starosti 74 let znani in pri. ljubljeni trgovec m bivši hišni posestnik g Friderik Jakovvitseh Bodi mu obran jen blag srpomin. .«*vojeem naAe iskreno sožalje! —c Usoden padec. Na bregu pri Zida. nem mostu je padel 161etni posestnikov sin Ludvik Racman doma tako nesrečno po stopnicah, da .«i je zlomi! levo ključnico Zdravi se v celjski bolnici. —o V celjski bolnici je umrl včeraj 58. letni posestnik Ivan 2maher iz Zadrž pri Šmarju. —e Čistite in posipajte b'-dnike, ker je zapadel nov sneg Opozarjamo vse hiane posestnike, da morajo skrbeti z-i temeljito čiščenje in posipanje hodnikov pred svo_ jimi hišami, sicer bi bili odgovorni za v.«»e posledice. —c Službo mestnega zdravstvenega referenta razpisuje mestna občina celjska. Zadevni razpis je nabit na uradni deski v veži mestnega poglavarstva. Nase gledališče MAMA Torek, 11. februarja: Kako za bogatih. Gostovanje v Celju. Izv;m. Sreda. 12. februarja: SifOSJSaboeo jagnje. Red Sreda. Ce-trtek. 13. februarja: Taja dete. Red C. Petek, 14. februarja: zaprto. Sobota lo. februarja: Pescsjl i csste.lts6Bi OPKRA Torek. 11. februarja: 7.u\ rto tecijeraLka'. Sreda, 12. februarja: Jefcafterina l/.majlov*. ladV iz Mcenska. Preuiiera. H.>d A. C'etrtek. 13. februarja-" rtiliatullill grad. Red četrtek-Potek. 11. februarja: Oh 15. Kraljičin 1 ju1>- lie»ioc. Dtjallta predstava Globoko tal-ž.ane cene o do 15 Din. Tz.ven. Oh 30. Plesni večer M »feedea Gorita - FJvelK« Izven. Znižane rene. _—.j 1'čitclj razlaga uCcncem vpliv toplote na gmoto. — Vse sc pod vplivom toplote razteza. — Počitnice tudi, gospod uciielj? _ vpra ša hitro Mihec. Stcv. 34 »SLOVENSKI N A ROD«, torek, ti. februarja 1336 Stran 3 DNEVNE VESTI — Konferenca stanovanjskih najemnikov k vse države. Prvotno je bilo sklenjeno, a bo konferenca stanovanjskih najemnikov it vse države o božiču, pa je bila preložena in bo /daj v nedeljo 16. t. m. v Zagrebu. Preti konferenco nndo imeli posvetovanje delegati Združenja stanovanjskih najemnikov. Stanovanjski n.'jpniniki l>odo zahtevali zaščito s posebnim zakonom ki naj bi tudi doloeil. koliko se more od po-edinea glede na njegove dohodke zahtevati 7.a najemnino. KnPn: mor nižjih in vrednjih slojev je moeno padla, olmboža-nje je vedno ve<*\jp. a mat en del dohodkov :rrc 7A najemnine, ki so ostale nei^pr^me-njene. Nn konferenco bo povabljena vse nrgrmiza-ij'- stanovanjskih najemnikov v Jusosla vi ji. KINO SLOGA W TELEFON: 27-30 DANES POSLiEDNJIC ob 16., 19.15 in 21.15 uri veseloigra Ljubezen na dvoru Hansi Niese. Geor* Aleksander, Leo Slerak. Susi Lanncr, Lizzi Hol7«ehuh, Greti Theimer DODATEK: Jelen — kralj gozda in najnovejši Ufin zvočni tednik — Velike skakalne tekme v Planici. Na preurejeni veliki pjaniški skakalnici bodo 8. marca mednarodne tekme v saiuškiii skokih, na kn ferih bodo sodelovali najl.oljši skakači sveta, med njimi Norvežani. S vedi, Finci, Nemei in Avstrijci, najbrž pa tudi Italijani in Američani. Na olimpijadi v Gar-miseh Partenkirchnu nastopajoči ameriški tekmovalci so baje izjavili, da l»i radi preizkusili skakalnico v Planici, p kateri s** toliko jrovori in pi?e, KOSILO ZA DIN l7o. mesečno N ani nudi VINARNA K VJFEŽ — NEBOTIČNIK Natančna razpredelitev v naši izložbi — Konffres natakarjev. 18. 10. In 20. t. m. ho v Zagrebu drogi tetini kongres Jedinjene /vezi: hotelskih, kav:nniških in gostil« niča rakih nameščencev, Razen stanovskih zadev se bo razpravljal ■ o pospe še van ji našega turizma, o sklepanju kolektivnih pogrodb za mesta in cele pokrajine, o uredbi o strokovni izobrazbi, o »ocijnliiem rj»varovanja natakarjev itd. Olavna atabteva bo. da se uatakarska strok.i prizna / zakonom kor poseben poklic, da bi ne mogle biti p:i hoteli)', kavarnah in gostilnah v bodoče zaposlene nekvalificirane luocl. Z* K« D* WlBv i :<;< vesela opereta Pritseh — k "ttv Nagv Jaz steduevi Ti ponoči SMI-.H •LA PETJE — Redek gost v Zagrebu. V Zagrebu se modi te dni motni fizik kitajske mestne uprave v Šanghaju dr I.i Tin- An. fIi£ri-jenska >ek«ij:i Društva narodov jra je Poslala po svetu proučevat higijenske nrnra-ve. Bil je že v Ameriki. Švici. Angliji, Ho-laudski. Danski. Nemčiji in Poljski. Zdaj >i je ogledal zdravstvene ustanove y Za-jrrebn in drugih mestih savske banovine. Iz Zagreba odpotuje v četrtek pri ko Genove nazaj na Kitajske. sioioio^oaoioioioic Dr. ALBERT TRTNIK S E JE PRESELIL NA ALEKSANDROVO CEST«) ŠTEV. 3. ordinira od pol 10. — 12. in od t. — 5. Telefon 31—62 — Na smučeh je hotel preko Jugoslavije. Lani ol» koncu oktobra je krenil iz Prage pež v Jugoslavijo ing. Jaroslav Isobl. dan turistične s«k.':j.' češkoslovaškega Sokola,. Na prob blagopokojnoga kralja Aleksandra na Oplenac jc Ponesel venec in sokolsko zastavico. Prehodil jc že vsq Srbijo ter del r.'»sn, in Dalmacije, včeraj je pa prispel v Zagreb, odkoder krene preko (Slovenije in Dunaja nazaj v Prago kamor hoče prispeli do 1. marca. Pred odhodom iz Prage je bil sklenil prelioditi večino Jugoslavije na smučeh, nt ugodna /ima mu je pa to preprečila it: tako mora on nositi smueL nc pa one njega. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo mrzlo, it-pn vreu e. Včeraj je snežilo v Ljubljani in Za grel u, v Splitu je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu T. v Skopi ju 2. v Zagrebu ."k v Beogradu 1. v Ljubljani o.:?, v Mariboru —1. v Sarajevu 8. l>a\i j»* kazal barometer v Ljubljani 765.7. temperatura ^e znašala —10.0. — Dve /rt\ i avtomobUistov. Včeraj po-poldnc se je v Domžalah pripetila težja nesreča. Peter Podgoršek, hlapec v papirnici v Količevein. je peljal t vozom proti Domžalam. Stopal je kraj voza in podrl g« jc avtomobflist. ki je precej naglo vozil. Podgoršek je dol»il nevarne poSkodbe po vsem telesu in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Podobna nesreča je doletela tudi posestnika Antona Terana h Bistrice. V Naklem ?! obrtni naraščaj z.*i naše razmere se dosti dobro spravljen Pod streho. Imel je svetle zračne sobe. lepo učilniro. snažno, moderno opremljeno kuhinjo, skratka vse. kar je potrebno v tak** namene. Naenkrat je pa novi občinski svet odpovedal te prostore in hoče spraviti Obrtniški * vajeniški dom r poslopje v Beethovnovi ulici, kjer je zdaj gimnazija, dosedanje prostore v šentpeter-ski vojašnici pa Porabiti zs bolnico. Na ta sklep občinskega svata se še povrnemo. — I i ZhiihnejŠH kupčija z drvmi. FttdJ včeraj, kakor skoro vsak dan, so priPelja'i kmete od ižahske strani in iz polbovgraj->ke dolin: v nleslo več vozov drv. Povpraševanja po drven doslej -koraj ni bilo. zato so imeti kmetje, ki pri drveli itak nič tte zaslužijo, slabe kupčije Ponujali so drva Če=tO po naravnost smešnih cenah. Včeraj j a se je zbralo na Grudnovem nabrežju, kjer je nekak trn za drva. že več interesentov in so kmetje /lahka »Pravili drva v denar. Sneg je ta--:o vsaj kmetom nekoliko od po mogel. —M Pevski sber Glasbene Matice Ijab ljaasks ima prihodnjo vajo V četrtek 11. t. m. ob 20. uri. Pol ure pred to vajo s« zgla-se v sobi St. 6. nove pevke is pevci, ki imajo možnost in veselje do resnega petja. Vabljeni vsi dosedanji »n bivši Člani zbora. —Ij Predavanje SrD: Nocoj ob 30. uri bo predaval pod okriljem tfPD v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti g. ing. Jovo Popork- o planinah Bosne in Hercegovine. Vstopnice dobite v predprodaji v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti. Planinci pridite vh na zanimivo predavanje. —Ij Tečaj bsJgartkefa jsaifcs. ki g« tudi letos prireja Jiigoslovensko - bolgarska liga v Ljubljani, se prione danes, v torek 11. t. m. ob ld. v mesoanski Soli (bivla gimnazija) v Beethovnovi ulici št. 7. Vršil se bo vsak torek in petek. O priliki otvoritve s? bodo sprejemale 5» naknadne prijave. ■ —Ij Nevarnosti v gorah je naslov predavanju, katero bo imel ravn. g. Vilhai Franjo jutri zvečer na verandi hotela »Union«. Vsak, ki poseča planine, niti ne sluti, kakšne nevarnosti mu pretijo. S številnimi skioptičnimi slikami bo g. predavatelj pojasnil to zanimivo planinsko predavan i*-1. Iz Maribora — Rekrataeije asladenieev tujcev. Naborni obvezniki roj. letnikov 1909 — 1916, ki stanujejo v Marihoru, niso pa sem pristojni in se želijo udeležiti nabora v Mariboru, se pozivajo, da se zglase v mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg 11, desno soba ste v. 4 med uradnim časom najkasneje do 25. t. m. S seboj je vzeti domovinski list ali pa potrdilo O začasni nesposobnosti ter koleka po in JU).— I>in za prošnjo, da se od pristojnih voj. okrožij pribavi dovoljenje. Naborni obvezniki, ki stanujejo v Mariboru in so pristoini v najbližje okoliške občine, naj takih prošenj ne vlagajo, ker se morajo udeležiti nabora s prisioj-nimi občinami, za kater^ bo rekrutna komisija tudi poslovala v Mariboru. — Gledališke noviee. Za red C bo d revi ponovitev veseloigre Trafika . Za red A pa lx>do v četrtek ponovili zabavno komedijo Kariera kanclista Wittstgac. »Ples v Savovu . to najpopularnejšo opero zadnjega časa. pripravljajo ter se više zanjo |m>-slednje skušnje. Premiera bo v kratkem. Za to opereto so nabavili nove dekoracije in nove ko-dumo. V najkrajšem ča«u I o iro-stoval bivši mariborski tenorisl g. Ciril Bratuž iz Beograda. — Ogenj, ogenj! V nedeljo zvečer je si-len požar uničil £josj>odarsko i*>sk>pje .l^re Krajnčeve na Ptujski cesti na Teznem pri Mariboru. Ogrenj je sfrocrJl tudi sosedtijini hišam, ki so se že vnele in so motali mariborski gasilci svoje napore podvojiti. Osjenj so loka!:z;rali in nevarnost odstranili. Sko- DANES OB 16.. 19.15 in 21.15 URI! VSAKDO SI MORA OGLEDATI NAJNOVEJŠI FILM. črne rože DANES OTVORITEV OLIMPIADE V GA - PA v najnovejšem Fox-ovem tedniku v katerem nastopita priljubljena LILIAN HARVEl' in W1LLY FRITSCH Krasna vsebina in glasba, baleti in razkošje. Kino Unio«, tel*. —l.l I »l**la iz »tredklasirue in zgodnje klasične dol»e. ki so jih napisali znameniti avtorji tijndl. Rach; Havdn in naš rojak Mihevc se bodo izvajala na ljudskem sim-fo.iičn -m koncertu ljubljanske radio - postaje, ki bo \ [ionfedeijek, dne 17. L m. ob 21, v nihanioni^ni dvoraiij To je II. ljudski simfonični koncert našega radia \ od vod-stvom dirigenta silama. Nastopi simfonični orkester, k; |e sestavljen ii radio-orkestra in i/ dela opernega orkestra. Sedeži i>o 10, stojišča po 5 Din. so od četrtka dalie v prodaji v knjigarni Glasbene Mati«*e. —Ij /»»pet muraiuo naslavljati prošnje na nekatere okri.niko hodnikov ob hišah vsaj -■redi me.^a. tiaj bi vendar blagovolili kidati sneg. Sicer ;ini nihče iiv* staje proveč v zlo, da se tega niso lotili včeraj, ker pač nihče ni dovolj trdno verjel, da resno sn -?-ži in ker so ljudje s posebniln veseljem gazili snei;. lo«ia. če si zlomiš nogo pri smučanju kje v mili naravi, imaš vsaj za-duŠčenje, da si se smučal, aa hodniku pa je stvar i olj prozaična, zalo so prošnje ko-ktkor toiiko upravičene. Mnogo no bodo človek mora sitnariti sicer zalegle, vendar ni zdrav. —Ij Lastniki motornih vozil sreza Ljubljana okolica se obveščajo, da se vrsj letni pregled vseh motoVnifj vozil prijavljenih v segistracijo za tekoče ieto od S.—1-. i': od pol 15,—17. dne 14. februarja t. 1. v Ljubljani, Breg štev: 20. V pregled postavljena motorna vozila naj prihajajo iz smeri Novi tiir — št. Jakob ob levem bregu Ljubljanice na zgoraj označeno mesto. —Ij Sočani in prijatelji pozor! V soboto 15. t .m. oh pol 21 uri bo nastopil v salonu Pri levu irerjič v riaj-em društvu ob", svetnik prof. Evgen Jare kur predavatelj z zelo aktualno, interesantno in povsem zanimivo temo. ki zasluži vso pozornost javnosti in .sicer »Izprehod v carstvo kljukastega križa«. Gospod prof, Jan- se je mudil lansko leto dali časa v Nemčiji in ?e osebno seznauil / razmerami v »Titi« rj»kvi Nemčiji. Vse naše cen j. poslušalce bo prav 70-iiivu '.\u.::>ial objektivu opis današnjih socialnih, gospodarskih in kulturnih razmer nemške bitlerjevske države, katera zavzema 1 v zunanji trgovini Jugoslavije prvo mesto, j Predavanje bo vsestransko izčrpno tako. da bomo imeli priliko .-e seznaniti z vsemi sedanjimi razmerami velike Nemčije. Za ta večer pričakujejo velik obisk, nakar Vas vsr- opozarjamo da pridete pravočasno. Vabljeni vsi. vsi dobrodošli in vsem prost vstop. — li JhUBMUML angleških fotografij v Jakopičevem paviljonu Podaljšana. Vsled velikega zanimanja in številiepa ©Viska ie sklenilo Anelesko društvo v Ljubljani podaljšali razstavo slik iz dnevnika >Ths Times do vključno čoirSka. lo. t. m. l*o podaljšanje ie dokončno ii nepreklicno. Ne zamudite ogleda zanimive razstave! V*top-nine ni. de je okoti 50.1MX) dinarjev Kako je jx>zar nastal, ni znano. Istega večera je gorelo tudi pri pocestnici Mariji GodSeVi v l>o-bravi. Zgorela ie S.fKd dinarjev vredna baraka, (rodčeva je pri <;ašenju zadobila hude opekline. Gasili so »a-nlci iz Maribora in Pobrež/a. — Slii/lnt dobe. Mariborska Borza dela nudi službo vzgojiteljici, ki ol)vlada ti'in-Ščino dvema perfektnima kuharicama iti mlajši natakarici. Pojasnila daje borza (L> la v Marihoru med uradnimi urami. — Žrte* meje. Te dni jc n ^ki ."O letni ti-hotapee hotel prekoračiti našo mejo. Toda zasačilo ga J9 budno granicarjevo oko. Po >voji služ!;en; dolžnosti je graničar trikrat zaklical *Stoj-~, za kar pa se tihotapec ni zmenil. Spregovorilo je orožje in temna |*>-siava se > smrtno zadeta zi^rudila na Ha. Pri možu. či^ar identitete niso nn.^gli Ufj5-tovili, ker ni ime! nikakih listi-n pri seb!. so našli 310 zavitkov ni:olžar>kesja {obaKa in madžai: kih cijjar^t. — Strel mu je raziue-aril reka. V neder I ju popoldne >e j? pripetila 20 letnemu i>0-sestniškemu sinu Janku Damišu od $v. Barbare, zelp t?žka nesreča. Mladenič ie na podstrešju iztaknil staio zarjavelo puško in si jo ogledoval Peška pa se je na- ! enkrat sprožila, cev je razneslo in strel tet I železni drobci so aosr?cnežu i>opolnoma iaz-j mesa rili ievo roko v zapestju. Močno krvavečega so nemudoma prepeljali v marihor-1 sko bolnico. — Ker mu ni dal hčerke. V nedeljo so pripeljali v tukajšnjo bolnico 13 letnega U»- j varniškeg.i dslavca Jožeta Pintariča s Te*-! nega s tremi nevarnimi vbodljaji na ula-vi in obeh rokah. Postal je žrtev maščevanja. Delavec Anton N.. ki stanuje v isti hiši. 83 je zaljubil v njegovo 15letno hčer, ki pa je ljubezen odklonila Nasprotoval je tudi oče Pi«t?*rič. To je mladega X. Jako razburilo, da je sredi noči napadel oče«a j svoje izvoljenke ter nni z nožem zadal Iri f g!oi : ke ane. Spiegoverilo bo sodišče. Iz Kamnika 1 SLAVNI TENORIST bo pel V KINU UNIO N Joseph Schitiidt | — Proračun cestnega odbora za proračunsko leto 1^:57 znaSa f!NNL3t)3 l>in in je nekoliko manjši oin 170.000.— Xovi most bo zgrajen iz železobetona z eno razpetmo. ki bo slonela na močnih betonskih opornikih. Med ostalimi postavkami proraruna je določenih Din 50.000 zs odkup zemljišč ob omejiče-nih cestah, Din 1A4.0D0.~- pa zs vzdrževa-• nje subvencioniranih cest. — Po uredbi pripada kamniškemu okraju 27 cestarjev: ker jih je zdaj samo 20. jih ho ee*tni odbor nastavil še T. Psi je je bilo sklenjeno, da e>e I nadomestijo ssmokolnjce z vozički, kak^^n^ ELITNI KINO MATICA Telefon 2134 -DANES OB 4., 7. in 9.30 uri H A N S ALBERS V NAJSENZACMONALNEJftEM VELEFILMU SEZONE TAJNI KURIR Faramountov žurnal. Potrebite svečanosti za |M)kojuim kraljem Jurijem V. PREDSTAVE OB 7. IN 9.10 ODPADEIO RADI KONCERTA imajo na drlavnOi eestab* Csataa doklada ostane na ilo^edanji vifini 90%, > katero Ik> pokrit primanjkljaj Din ."Jl'kinto.- Ce«t-ni inlbor je odpovedal službo g. Janku Hu-marju. ki je zdaj vr.-il službo blagajnika, prej pa je bil več let lajnik. Odpove.1 ttre-meljuje s tem. ak im*ek Lr. Novak. — — Občinskega tajnika je pretepel. — Splošno je znano, da so ljudje v Siahoviri pri Kamniku sila vroče krvi in oni. ki se jim zameri, bo prej ali ?lej to o*>čutil na lastni koži. Tako se je zgodilo tudi olufinskemu tajniku g: Francu Turmku. katerega so sovaščani obđoltili, da je kriv odposta delavcev pri cestnik delih. Eden Ksassd <»J-puščenih delavcev >e jc žrtvoval za vse in je Turnška pono«-i prieakal. da M riče]e padati klofute in udarci z mi prtina nOžem po glavi. Ubogi tajnik najbrže ne bi /lepa izvlekel i/, trdih klešč ri ' jar jen epa ma^črvaba. da ga ni i/, neljube zadtoege re>ila ženska. ki je > pogumno kretnjo razdružOa pretepata. — Podjetni prijatelji tuje lastnine. — V zjrradbi. ki so jo kupiti kamniški gasilci od jr. Karla Starata sa samaritanski dom. ?o bili % enem lokalu deponirani razni stari predmeti. To SO zavohali trije podjetni tatici, ki so kaj kmalu vso zalogo ispraznili in prodali, [.'kradli >o par sto kilogramov Stsjrega leleaja, in moško kolo. Ko je takih Predmetov, ki se dajo spraviti v denar, v tej zgradbi zmanjkalo. >o svoj delokrog razširili ttidi na sosedna po&lopja g, Karla Stareta. kateremu >o odnesli cirkUlamo ža-go s pogonskim jermenom. 1/ vile luana . katero je kopališka družba letOe na novo uredila, so pobrali medene vodovodne pipe itd. Zadeva je lula prijavljena kamniški polieiji in morda bi csa stvar ne prišla rta dna, da ni stražnik Pogača r čisto slučajno odkril storilcev. Mislil si je namreč, da mora biti pri tatvini soudeležen nekdo, kale- ■■Zvočni kino IDEAL Danes ob 4.. 7. in 911 uri L t II D A G O V E R v \ elefilmu Žena, ki ve kaj hoče Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din remu ><♦ razmeri' prav dobro znane. Prijel j.- aokoga 11. It. in mu /.apretil. tla ^a zapre, če itiu ne rada svojih fmjuaJev In dečko *** js ras takoj udal. dmai asa pt j<» je jadr-no pol'ii<;;l iz Kamnike. Sy -'o.»- pajdaš . ki jib Je izdal, j«- imllclja zaprla In izročila sotlišču. Za pobeglim Udaua tiraTc-a. Iz Škoff« Loke — Muar*ki <«*č.ij /< nt>delavo veaaaemi lesa smo Imeli v Okolji le>!»i in se je Motriti včeraj leden v risatnici ttove de^ke »o-le. Tečaj, ki se je prič '1 z januarjem ie obiskovalo *J- siojatrov in pomočnikov »z toSke okolii-e. poučeval na fe <>l» sObmlaJi in oh nedeljah g. Ivan Kregal i/. ML Vida nad Uubljai:o. Pobudo za l vaj. ki je k razvoju strokovne usposobljenosti naših mizarjev asnoge dopri test !, je dalo amasače udruž.'-nje. podprli Pa so ca nadi vsi za ksb#t4vnr v poŠte? prihajajoči činitelji« Posel -i tui ravnatelj mešfsnske šole, ki je odstopil dvo-iai:o. Mizarji -o si nabrali kolekcije koris1-nbi risb splošno pa fe bila ob saklj*iek j izražena želja, i• :ij bi se taki In -lični tečaji se Ponavljali. Mizarsko sekcijo obrtnikov v dot ji boki vodi g, Jož* Ob!;,... . — l*o-li »Uof jelo^Uf ga «kr:» |nsgpa -tHii"«;«. Naše sodišče |e imelo lutli \ pretekli poslovni dobi dovolj poslov. Civilnih loib z /:i skom and 300 l>iti \r bilo 191, i^ed 301 Din pa 90. Menični lošbi da se obra\navali dve. Knaenskih preiskav zaradi hudodels!> 1 in Pregreh [e bilo staslamkaa pa ss |e obravnavalo ;t*29. Mladoletnih kazenskih pro- I roaov je bile 13 izvršilnih umJoi [oksekueij) 991, od leh«na nepremičnine 92, \'ai>t\ uih in skrbstvenih sndev se snznnmennjs ' I. eemljeknjisnih /ade\ 7W», civilnih spornih sodb pa tiVt. Postani in ostani član Vodnikove dražbe ! SENZACIJA! SENZACIJA! NASA TEKMOVALNA EKIPA IN OTVORITEV OLIMPIJADE A* (JA - PA ŽE DANES pri vseh predstavah V KINU UNIONU I Kako se rešite gub M«d spanjem koia na licu pop išča in najlažje absorbira rediine sestavine Blocela, ki jc sedaj v kremi Tokalon rožnat* bar\.-. Tako izginejo jgube. znamenja utrujenosti in vse druge napake polti. Zjutraj se pojavi svsžat jasna in lepa nova koža, ki ie bila pod staro. Na ta način je videti vsaka žen.i za 10—15 let mlajša. To mi je po\edal neki znamenit; pariški kozmetik, ko mi je govoril o sijajni iznajdbi dunaj*Ve»j..t \ aeučihskega proieiorja dr. Slej* skala, ki (e odkril Biocel. Dokazal mi jt, d., vzroki gub in oh'apr.osti ličnih raiiic niso stvarni, marveč posledica pom?njkanj'a Bio-ccla v kozi. 'lo dragoceno sredstvo za pomlajevanje, ki se dobiva od mladih živali, ie zmešano v kremi Tokalon rožnat« barve. Poizkusite to sredstvo še drevi in ie jutri boste na videz mlajši. Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši *nesek H Dio ŠPORTNE pum parice posebno dolge io široke v ogromni izviri, ter vsa oblačila odlično lelana dobite po L-r^zkonkuren-*ni ceni pri Preskerjn. Sv. Petra co?ta 14. V>V\ ^RAKOUM. IN II1RO/OI N S:idlurki » Kranju sprejema rsak dan od 9 12 in od 11 - Jo Ostane ^e ♦ Kranju * i • • '22 fe'»r N'asiov: Kranj. Hotel ^Stava pasta« *o! a 20 v.*") DOPISI ROL-išA mlada (ospodi^na prosi blagega gospoda. W -»i ji poni a [ral iz trenotn'h denarnih težkoč prati vračilu. Po-nudhe poti >ifro zaupanje v zaupanju <>236. Stev. 34 Jubilej profesorja Matije Murka Ljubljana, 11. februarja. Redni profesor jugoslovanskih jezikov tn literature na Karlovi univerzi v Pragi, naš rojak prof. dr. Matija Murko, je praznoval včeraj čil in krepak 75 letnico rojstva. Slavljenec je tipična in markantna osebnost znanstvenega, v prvi vrsti slavističnega sveta. Navzlic visoki starosti je še izredno svež in neumorno delaven. Karlova univerza ga je poklicala leta 1920 med svoje profesorje. Poklicala je prav za prav svojega pripadnika, kajti že davno poprej ga je imenovala za svojega Častnega doktorja v znak priznanja za njegovo pomembno delo o začetkih češke romantike. In prof. Murko se je rad odzval Častnemu vabilu, odSel je v Prago in se izkazal vsestransko hvaležnega. Sodeloval je plodonosno zlasti pri organizaciji slavističnih študij, pri ustanovitvi velike knjižnice slovanskega seminarja na filozofski fakulteti, pri ustanovitvi slavistične revije : Sla-vija« in v pripravah za prvi kongres slo-vanskh filologov v Pragi. Poleg tega je pa seveda zelo mnogo storil tudi kot profesor in predavatelj. že v svoji domovini Sloveniji se je prof. Murko od mladih nog navduševal za proučevanje slovanskega sveta, študiral je slavistiko na Dunaju in v Rusiji. Posvečal je veliko pozornost vsem' slovanskim narodom v najširšem okviru slovanske filologije. Od leta 1897 je deloval kot docent na dunajski univerzi, leta 1902 je bil imenovan za rednega profesorja slavistike v Grazu, od leta 1917 do 1920 je pa deloval na univerzi v Leipzigu. Njegovo znanstveno delo ni posvečeno samo ožji domovini Sloveniji, temveč vsemu slovanskemu jugu in vsemu slovanstvu vobče. Zato ni čuda. da mu tudi ves slovanski znanstveni svet izkazuje zasluženo priznanje :n spoštovanje. Slavljenec je član vseh slovanskih akademij znanosti, častni član mnogih slovanskih znanstvenih ustanov in društev, za svoje široke znanstveno delovanje ima pa tudi mnogo odlikovanj. Simpatičnemu, zaslužnemu znanstveniku želimo, da bi v zdravju in zadovoljstvu preživel jesen svojega plodonosnega življenja. Naša prva tekma v Ga-Pa je bila žal združena s smolo — Hokej na ledu zlate in srebrne kolajne — Prve Ga—Pa, 7. februarja Mrzlo, drugače pa čisto prijazno jutro je bilo, ko smo se v udobnem avtobusu vozili k postaji vzpenjače na Kreuzeck, kjer je bil start za smuk za gospode in dame. Prvo. kar smo imeli brezplačno, je bil prevoz z avtom in is to ta ko prevoz z vzipenjačo in sicer le za tekmovalce in dva spremljevalca. V pičlih 10 minutah nas je vzpenjača potegnila v višino 1700 m in odšli smo takoj na start. Fantje so si ogledovali še gornji del proge, sam pa sem ob progi šel čisto na start in jih priča, kal. Mrzel veter je pihal, vmes pa je sem in tja posijalo solnce Vodstvo je izvršilo zadnje priprave, posebno me je zanimala priprava za električno merjenje ča?a. ki fo jo montirali na startu Kmalu je pričel start in prišli so na vrst" tudi naši fantje. Malo okrepčila sem jim še nudil pred startom, po zadnjem našem startu pa sem pcjasi šel za njimi. Ma: ovinek je zadostoval, da je poslednji tekmovalec odbrzel v dolino, nato pa sem so spustil po progi tudi sam. Prvič to leto sem bil na sanučih in po 45 minutah sem bil na cilju. Pik nisem štel. ker jih je bilo preveJ, pro_ ti koncu pa sem bil suženj smučk, ker noge niso bile zmožne nadaljnjega vodstva. Truden kakor še nikoli, pa tudi lačen sem dokončal smuk če bi pri nas doma napravili tako progo za smuk. bi nastala vojna. Nad SOvo proge je bilo po gozdu, ostalo na odprtem terenu. Strmine so bil? kot na veliki planiški skakalnici tako da sem se progi večkrat umaknil, ker nisem upal po njej smučati. Prvi tekmovalci so morali imeti lepo progo .kakor sem videl oni del pred pričetkom tekme. Zadnji tek_ niovalci pa so smučali po samem ledu in travi. Sneg so ves razbrskali. Nam se dobro pozna, da imamo za tekme v smuku premalo prilike za udoben trening. Manjka nam pač vzpenjač, ki omogočajo lahek dostop v višine in nato udoben smuk v dolino To se pač zelo dobro vidi na domačinih. Mlado, pa tudi staro smučarsko pokolenje je tukaj na smučeh menda doma. Posebno sem se čudil starim g ospe m, kakor jih pri nas na smučeh sploh ne vidiš, tukaj so pa tako sigurno smučale po velikih strminah, da me je bfo sram. Pomanjkanje udobnega treninga se je tudi pri tej tekmi pokazalo, ko smo ime. li priliko opazovati izredno spretnost tekmovalcev. Naši fantje so se dobro odrezali, posebno pa naš Praček. ki je dosegel zelo častno 16. mesto v tako hudi konkurenci in smo Jugosloveni s tem pred Čehi. Poljaki. Madžari, pred nami pa je tudi samo en Anglež, o katerih vemo. s kakšni_ mi .sredstvi so založeni za trening v Švici in drugod. Ponosni smo na uspeh našega Pračka. Tudi Čopovo 31. in žnidarjevo 50. mesto narn ni v sramoto. Napredek naših fantov je viden Škoda je pa velika, da je imel favorit Hjim nesrečo, ker sicer bi bil naš plasma še ugodnejši, skoraj gotovo bi zasedel mesto pred Pračkom. Heim je na veliki strmini zdrsnil ob stran proge ter se tam zapletel med nahrbtnike in vrvi ki so bili ob progi Predno se jc s pomočjo drugih izmotal iz le gmote, je poteklo precej Jasa in fant je od nadaljnjega tekmovanja odst' pil in s tem nesrečnim naključ. jem smo izgubili precej točk Heim je bil silno potrt, potolaži I ga je le ugoden Prač-kov plasma Zanimivo je primerjati čas prvega, Birger Rund 4.47,4 in čas zadnjega Erces, Turčija 22.44.4. kar najbolj jasno kaže spretnost tekmovalcev, pa tudi njihovo večletno nastopanje na mednarodnih tekmah Tudi mi sami s-mo imeli že priliko izkusiti razliko med starejšimi in mlajšimi odnosno novimi mednarodnimi tekmovalci. Jutri imajo naši tekmovalci prost dan, v nedeljo pa je zopet tekma v slalomu, kjer se bo odločil vrstni red za alpsko kombinacijo. Kunsteisstadion je naprava, ki bi si jo želelo vsako mesto z razvitim sportom. Menda je bilo zanj izdanih preko 6 milL jonov našega denarja, vsota, Ki je pri nas za športne naprave nikoli ne bi zmogli. Lepo ograjen prostor, od vseh štirih strani obdan od tribun, ki so bile danes popoldne natrpano polne Organizacija tekmo, vanja je odlična in posebno zanimivo je pripravljanje ploskve — ledu Ko nastopi pavza. se oglasi v zvočniku vedno isti .šlager« in že prihite čistilci s posebnimi lopatami na dveh držajih in lepo po taktu tečejo preko ledene ploskve in led je v dveh minutah očiščen. Včasih pripeljejo na saneh v sodih vodo, ki teče na velik kos jute ki tako zopet v par minutah ves led takorekoč lunijejo, voda pa takoj zopet zmrzne, da je v najkrajšem času na raz. polago gladka ploskev za nadaljnje igre. Naš g. ing Bloudek Di takoj pričel misliti na take naprave pri nas. zal pa no nam za enkrat dovoljene samo v sanjah. Mor. da kasneje kdaj tudi v resnici. Bila je na programu tekma češka proti Madžarski. Razpoloženje na stadionu je bilo izredno živahno. Z botrom sva bila prosta in odala sva na tekmo, da sva navijala za brate Čehe. Pred nama so sedeli dva Madžara in ena Madžarka, tik po. leg pa delegat je češke ekipe z eno gospo. Madžari so imeli s seboj papirnate megafone, Cehi pa ne. Igra se je pričela, Madžari so nastavljali svoje megafone na usta in kričali. Čehi pa so igrali kot vragi in kmalu je padel prvi gol Madžari sc kmalu shranili svoje inštrumente m molčali, Čehi pa so navijali in midva sva jim poma- gala. Rezultat je bil 3 : 0 za Čehe, zrna. gali so čisto po zaslugi,, igra je bila res lepa. škoda, da se naš hokej ni mogel udeležiti. Bil bi sicer tepen, toda fantje bi se mnogo naučili. Med pavzo je po zvočnikih razglasil, da je v. damski alpski kombinaciji zmagala Nemka Cranz in s tem dobila p: • o zlato medaljo letošnje zimske olimpijade. Oglušujoč aplavz in vzklikanje se je oglasilo in vse je bio veselo. Nato pove. da je tudi prva srebrna medalja pripadla Nemčiji, kar je dalo povod zopetnemu vZklikanju. Povedal je pač tudi, da je bronasta meda lja pripadla Norveški, kar so tudi odobravali, menda že iz gostoljubnosti, čeprav bi rajBJ videli, da bi tudi ta medalja ostala v Nem. čiji. Tudi midva sva z veseljem odobravala te uspehe in privoščila Nemcem te zmage, ki so jih v resnici zaslužili, pa tudi I za vzorno organizacijo bi jim privoščila 1 medalje. Morda pa jih dobe. T K. Tekme za prvenstvo GZSP v alpski SM kombinaciji Jesenice, 11. februarja. V nedeljo so se vršile na Pustem rovtu v osrčju Karavank tekme za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji, katerih se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, med njimi več takih, ki so se že, ali se bodo uspešno uveljavili pri tekmah v alpskih disciplinah. Bil je krasen zimski dan, vrhovi Karavank in Triglavsko pogorje so se lesketali v škrlatno rdeči jutranji zarji, ko so se pomikale množice smučarjev po krasni zimski pokrajini proti Pustemu rovtu. Tam gori je bilo življenje kakor v švicarskem zimskosportnem središču. Smučarji so se pridno pripravljah za težke tekme v smuku in smuških likih, ki so se vršile na strmih bregovih KoČne. K tekmam se je prijavilo 56 tekmovalcev, od teh polovica z Jesenic. Zastopani so bili klubi TK Skala SK Bratstvo, SK Kovinar in Alp. SK Gorenjec, Jesenice SK Mojstrana-Dovje. SK Triglav-Bled, SK Bohinj. SK Poljana, Kranj, Korotan, SK Ljubljana, Ilirija Ljubljana in SPD Slo-venjgradec. Med tekmovalci je bila cela vrsta Sokolov z Jesenic in Javornika. ki vežbajo pod vodstvom brata Majnika in Rabiča za tekme za slovansko sokolsko smuško prvenstvo, ki se bodo vršile prihodnji teden na češkoslovaškem. Sokoli, ki so tekrrTovali pod imenom svojih klubov, so dosegli odlične uspehe, osobito bratje ITrber, Zvvischenberger, Bohinc, Kozjak in Spom. Točno ob 9 so se začele tekme v smuku na progi .ki je imela okrog 350 m višinske razlike. Borba, ki je bila spričo hude konkurence silno ostra, je dala naslednje rezultate: T. Urbar Slavko Skala. Jesenice 100«',. IT. Zvvischenbersrer Adolf Bratstvo Jesenice 99.56°, „, III. Novak Jože, Skala Jesenice 97.21, IV. Pančur Slavko, Kovinar Jesenice 91.77, V. Bohinc Ivan, Bratstvo Jesenice 89.73, VI. zvan Alojzij, Gorenjec Jesenice 88.18, VII. Kozjak Vinko, Bratstvo Jesenice VIII. Benedičič Mirko Skala S6.92 IX. Koren Fran, Kovinar Jesenice 83.81, X. Markelj Polde, Bratstvo, Jesenice 82.15. Od 56 tekmovalcev v smuku 32 jih je 25 uvrstilo za tekme v smuških likih, ki so se ob 13 pričele na vrhu Lepega vrlia. Proga je imela zelo hud strmec in okrog 350 m višinske razlike. Sneg je bil za to vrsto tekem neugoden, bil je preveč osre-njen in gladek, radi česar so bili padci tudi najboljših tekmovalcev silno pogosti. Rezultati v smuških likih so naslednji: I. Moderc Stanko, »Bratstvo« Jesenice 100° 0. H. Novak Jože »Skala« Jesenice 87.94, III. Urbar Slavko * Skala* Jesenice 86.96, IV. žvan Alojzij ^Gorenjec« Jesenice 75.67, V. Polajnar, Dovje Mojstrana 71.96. VI. Schwab Friderik Skala« Jesenice 68.52. V kombinaciji pa so rezultati naslednji: I. Urbar Slavko 93.48" „, II- Novak Jože 92.57. III. Moderc Stanko 90.66. IV. Žvan Alojzij 81.92. V. Zvvischenberger Adolf 80.91, VI. Spom Zdravko Skala Jesenice 70.42. V celoti je med klubi največ točk dosegel TK Skala Jesenice. Organizacija tekem je bila dobra, tekme same pa so pokazale, da ima Gorenjska najboljše tekmovalce v alpskih disciplinah. Med njimi jih je cela vrsta, ki so s svojimi uspehi iznenadili in ki bodo ob vztrajnem vežbanju lahko nastopili na velikih mednarodnih tekmah doma in v inozemstvu. Večina tekmovalcev in sodnikov je prenočila v prijaznem domu SK Bratstva. Ob 17 so se rezultati tekem objavili v gositlni pri ^Jerci«, kjer se ie zbralo mnogo tekmovalcev in prijateljev zimskega sporta. 21*751 metrov nad zemljo Kaj pripoveduje ameriški letalski kapitan Stevens o svojem rekordnem poletu v stratosfero In tako dečim en ie-aie^ od časi do čaca diha v okence na stropu "r sfa bnše. drugi, opiemljen z desotkratno povećavaj očim kukalom hitro čita toploto v notranjosti balona. Okrog letalcev brenči in šanri v z-aćnem laboratoriju, instrument bele,2:jo a robotsko vestnostjo, da st3 prekoračil najhladnejši pas in da *e /e dvigata v višave, kjer bo vedno topleje, da pada na nje 150 krat več kozmičnih ža.-kov. nego pri zemlji, toda letalca zanima s*mo vprašanje, kako visoko se smeta dvi<*»rti. Zdaj, ko se je balon napel do skrajni:h meja. mora biti vsak skok v višino odkupljen z balastom. Nepremično stoji tu kapitan Anderson, desnico na ročaju, .e-vico na stikalih, oč:> na bobenčku strato-skopa, ki neprestano kaže, ali &e dvigata ali padata. Samo enkrat je pomislil na jed in šege! po obloženem kruhu. Ko sta se spustila na tla, je Stevensu spodrsnil na njem. Odloženi in pozabljen5 sendvič je h9 še trd kakor kostt, tako je bil zmrznil. Tudi Stevensu ni do jedi, samo pil bi rad. Balast se usipa i*zpod balona, on pa pije. doker ne popije štrrth litrov vode. To že nekaj pomeni, če vemo, kakšno vodo pije. Bala sta se še hujšega mrara in da bi jima voda ne zmrznila, sta zavila vrč vode v flanelasto krpo. Voda je še lepo topla. T>o-ber tek! Kaj torej? Koliko balas>ta lahko še vrže-ta na zemljo? Tako visoko sta že. da teko šib-re naravnost doli kakor voda. zrak jih ne more razpršit/. Primerjajva in?itrumen-te. Ura kaže 11.40. Na preciznem višno-meru je po korekturi &aimo 29 mm živega srebra namestu 760 mm pri treh. Do ie-besnih globin se razprostira nad n}i>ma manj nego 1/..s zemeljske atmosfere. Ostalih 3V.,_ sta pustila že pod seboj. Ce bi torej gondola podUa, bi se zaduši M v tem skoraj že brczzrionem prostoru prei. nego bi ju ubil mraz ali padec skozi kilometre praznega prostora. Kaj če bi izpraznila še eno vrejo balasta? V tej višin i bi pomenilo to še 500 m kvišku. Toda kaj. če se ra/-b;je gondola, ko padeta na zemljo, če bodo umioeni vsi instrumenti in vse beležke? Balast je na povratku srce in kri balona. Samo on zadrži 7 mehko zračno zavoro gondolo in jamči, da mogočna obla ne sede na tla, temveč leže. Izračunata znova, kol'ko vreč je še zunaj in znotraj, pri štejeta vse, kar se da še p r spuščanju po padalvh vreči iz gondole, baterije, v-vi. dihalne aparate, toda prepričata se. da je že nekaj več balasta manj. nego bi ga moralo brti. Težkega srca izpuhti Andersen kljuko za spuščanje balasta. Balon se zaguga m obstane. Storila sta. k-ir sta mogla. Dosežena je najvišja v:šina. Višinomer kaže. da ni bil še noben človek tako visoko, da se ni se nihče tako visoko dvignil, niti ustreli1, niti priletel da sta nad 21 km nad morjem. Stevcm.u prde v tem zgodovinske 1 trenutku na misel pogledati v taktugraf. ki avtomatično fotografira vse. kar befc&ijQ drugi instrumenti in apur-iti. Ta »e'uvni ru-bot mu potrdi, da ploveta po tako r. ke;n /raku, da bi v nicm nc moglo v/držat*' nobeno živo bitje. Selc potem si privoičita človečki užitek v veli.kem trenutku. Z.ssnlja pod Tijima jc nekakšno Urno, plu-čato. neskončno ra'prostrto pokopališče. Izg-inv'a so pota. ceste It! železnice. iizgKv'lc hsc. IzgkiHo jc v*§ človeško d-c!o. Le tu na tam ?: /rcili Min-ce na je/eru. torla n:ti sledu o življenju ne k;!'2e fa tuji 6vet pod nogam". Ne&šfcioa planet. Ođtrjjavartti -c od njega, v tem fcre-nutku bi se mu d-.:!a /a vedno < vlpov^d • Solnce i-n nebo sta j«ima tem bHij*. fte V mojjla tako pogledal skozi rvJon narr-nost navzgor. Gotovo Hi videla nebo. polno zvezd, toda zer»rt se jima ckriva. Balon je obrobljen s črnim robom neba. ki so ;.'Y proti co/orju prelivu v temno mr.drc bi-ve nebcsklona. Poglc-djti naravnost n > «o!n-ce n.i mogoče. Sije z neverjetno silo v v.so in odraža se od vsega. Brc /,i;.:tivh oval bi hitro os]er>e, . V to mogočno tišino se og1 u si zemlja * svoio maiihno res"i-čnos«t.io. Kliče predsedstvo Zemlje:vsnega društva t:i čcstm. k'.-čejo /nanci :n radove*!^' novinar i/ ! dona naveže pogovor po načmu: Te^.i. kam ste pa namen i en i? Londnjn: Ki'ko je z razpoko v bal- -;-:u? Stratosfera: Kaj je z njo? London: K«j sc ie zgodilo? Stratosfera: Zam.ušnla ava jo. London: Kaj. zamaVJla sta jo? Stratosfera: Da, zalepiili smo o. Dmga je bila štiri metre in pol. London: Za boga, kako sta pa to sto rila? Stratosfera: Kaj milite? London: Kako sta. /alep.r!.. balon? Stratosfera: Kaj enostavno. Or>liy sv« prilepila nanj. London: Neverjetno! Le kako sta mogJa to storiti? Orjaški aeroplan »Ghina Ch'ippe-r« 'e-teč baš nad Pacifikom med 9t Diogoffn m St. Franc iseom prek me ta pogovor m ^n*-«-Ša kakšno je vreme. Stratosfera rn Londoii sta očividno dizgustirana nad medseborv« neinteLiigenco pogovora. Sele naknadno stnatosferna letalca apozna4a, da je bilo Ion (Ionskemu poročevatleu sporočeno, da je l m Ion v zraku počil. Za»to mu ne MMMQ Ztf meriti preseneCeri j a, da sta letalca v stratosferi zalepila svoj baHon. Ta čas se zasliši iz radijske pisarne- *N'» česar ne oddajte o rvjonem rekordu Nlltts še na tleh. Boste vidoli. da bosta >e stmvi glavila. Sele ko bosta klicala z zem je. bo čas govoriti o rekordu. Ce za nič drugega s»ta že zarad- tega ne verenega nar^oveda'ca oba kapitana dobr<> pazira. Ob 15.14 se je nehala valili g^ dola po tleh in letalca sta lahk > /s < pikL Trdna tla pod nogami »o s; zdel 1 sicer Andersonu kot spektograf. Sevcn n pa kot instrument za merjenje k.-',m č n* žarkov, zrak je biJ poln vreč. :ot.'*;at skih kamer, aparatov, papirjev, fod.i je zemeljski zrak, bila je trdna zemlja. Charles Curtis umrl Iz Washingtona poročajo, da je tam vi e-raj umrl bivši podpredsednik Zedinjenih držav Charles Curtis, star 76 let. Pokojni je bil rojen leta 1S6U v Noith Topeka, Shavvnee County v državi Ka.isas Po žilah se mu je pretakala indijanska kri saj je bila njegova mati Indijanka .prav tako pa njegov praded. ki je bil poglavar indijanskega plemena Osage. ded pa po glavar plemena Kaws. 2e v rani mladosti so mu umrli starši in vzgajali so ga bi i? nji sorodniki, ki so ga tudi poslali v šolo Komaj 16 let star se je posvetil novinarskemu poklicu, obenem je pa študiral pravo. Leta 1881 je postal odvetnik v Top< k Kmalu se je tudi uveljavil kot pjlitik in dve leti pozneje je bil na republikanski b sti izvoljen v parlament, leta 1907 pa < senat ~ Charles Curtis je bil eden glavnih voditeljev republikanske stranke in je bil zc. < priljubljen. Že leta 1924 je hotol kandis^ volitve, je dobil Curtis 64, Lowden 78. Ho ver pa 837 glasov. Soglasno so ga poter. izvolili za podpredsednika Fr^nk High rr, 3 Seržant Fiips Oba redarja 111 nekaj slučajno mimoidočih ljudi je priskočilo neznancu na pomoč in ksr se ni zavedel, so ga odnesli v vežo hiše ševilka 8. Gruča radovednežev je hitela za njimi in očividno zato, da bi jim onemogočil dostop v hišo m da bi imeli rešitelji mir. je nek mož. po vseh znakih sodeč hišnik, zaklenil vezna vrata. Cez pol minute je pridi r jala krasna limuzina in se ustavila tri hiše naprej pred številko 14, kjer je bila londonska podružnica slavne dra^uliarske tvrdkc. ki ima svojo centralo v Parizu. Dva gospoda sta izstopala iz avtomobila in odšla v trgovino. Debeluhasri možic z rdečim dežnikom pod pazduho, kakršne nosijo škotski farmarji, se ie ustavil na robu hodnika in zače 1 vešče ogledovati mogočni hladilnik avtomobila. iMonier, poslovodja draguljarne. — se ie globoko priklonil, ko sta gospoda vstopila in ju prijazno vprašal kai želita. — Približno pred dvema mesecema ste naredili znani pevki Lindstromovi diadem. — ie dejal starejši gospod in postavil na stekleno ploščo pulta usnjeno popotno torbo. — in diadem ji je ugajal, kar je bilo itak pričakovati glede na tvrdko, ki ga je dobavila. Midva bi rada kupila nekaj podobnega. Ali imate v zalogi izbrane krasne demante? Rabiva Jiadem takoj in če bi morali demante yele naročiti... — O. saj vama lahko postrežem takoj, — ju je zagotovil Monier. Segel je v žep, privlekel iz njega sveženj ključev in se obrnil k mogočni jekleni blaga ni v ko/ru trgovine. tdward Sims. uslužbenec tvrdke. ki je sedel za stekleno pregrajo in natikal bisere različne velikosti na svikno nitko je videl, kako odpira manjši izmed odjemalcev usnieno torbo in kako brska po nji- Potem je še videl, kako se je njegov predsto:nik Morrier naenkrat opotekel. Edvvard Slms je hotel poklicati na pomoč, toda še predno ie odprl usta. se ie tudi-sarn onesvestil. V trenutku, ko ie velika limuzTia naglo zdirjala proti Reg<_nt-Stree>tu. je stal pred hišo številka 10 debeluhast možic z rdečim dežnikom pod pazduho, kakršne nosijo škotski farmarji, in zapisoval nekaj s svinčnikom v debel notez. Kar se je razlegb po ulici prestrašeno klicanje na pomoč. Bled mladenič, bil je vajenec, ie stal na pragu draguljarne in klical policijo. Fant je bil našel po povratku s kratkega sprehoda svojega šefa dozdevno mrtvega pred temeljito izpraznjenim :-j>vrrom in imel ie samo še toliko moči, da je iel klicati na pomoč. Redarja v veži hiše številka 8 sta zaslišala njegove klice in planila k vratom. Toda vrata so blia zaklenjena. Minilo ie dobrih pet minut, predno so našli hišni, ka, k{ se je zbegano oziral po veži. da je odklenil vrata. Hišnik je stanoval v zadnjem traktu poslopja in mri slutil ni. kaj se je zgodbo v veži. On torej ni zaklenil veznih vraIia'o! T« hip je pa prispel možic z rdečim d /a -kom k avtu in se ustavil, da b opa» -al ta nenavadni prizor. £ofer se je obrnil k niemu in ga vprašal sme'v: — Kaj naj storim? Ta ima pa res zda vo spanje. Debeluhast; možic je tudi pogledal v avto, rx>Lcm je pa zamrmral s p,>^. glasom: — Zdravo K» spaftje n . dra^i noi Ta mož je bil namreč umor .-n. William liatson je s.Uel že «;sem da v preiskovalnem zaporu in WČ Še ni k 1-zalo, da se mu bodo odprla vrata. B" -tanski muze. je imel dva kipca Buddhc zvana tluzusa. in nobene^.! dvoma ni bi" lo, da je pravi oni. ki ga je bil princ-: na policijo ttatsoji. Kopija le bela pa tak" popolna, da so jo mogli spozna: šele | primerjanju z originalom- Polic.ia si n znala oomagatl. Yiš ; inspektor Hardv -vsak dan dvakrat zasliševal Ha&ona v \ obedu in po večerji. Vedno je pritisk.' nanj, kar se .e dalo. ko mu \j pa noš1 sapa. sc je vedno oglasil s svojim prijaznim in s'-- mnim glasom tlatson: — Smeja« s5 boste, gospod viš spektor, toda to figurico mi je res nckJ podaril. Urejuje JoslD Zupane te ' — Za »Narodno riakaroo« Pran Jezersek — Za upravo 10 inseratnj del usta Oton Christoz. — Val v Ljubljani.