, , daily except Saturday SuzdW and Holidajrs PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 1657 South Lawndals Ave. Office of Publloetion: 2057 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 jpor med Perzijo in Rusijo red člani varnostnega sveta tjittka vlada obdoU Una kršenja provizij pogodbe RUMAN PODPRL ACELA CARTERJA fMhington. D. C., 20. marca, traja je predložila spor med i in sovjetsko Rusijo, v kate-b so prizadeti tudi interesi pike in Velike Britanije, rastnemu svetu Združenih kJov zaeno z apelom, naj ga i $ kolektivno akcijo. Var-Btni svet tvorijo reprezentan-aajstih držav, ki se bodo seli na svoji seji v New Yorku fcodnji poijdeljek. Hussein Ala, perzijski posla-k v Washingtonu, je obdolžil aijo kršenja provizij pogodbe, [je bila sklenjena 1. 1942, ka-tudi teheranske deklaracije, ni odpoklicala svojih čet iz ije do 2. marca. Protest in :bo je dobil Trygve Lie, organizacije Združenih tov. On je takoj informi-Rusijo in člane varnostnega o protestu in pritožbi, je nedavno dospel v Wash-. Nastanil se je v hiši uradni rezidenci odličnih . V tej hiši je tudi Leon »vodja francoskih sociali-in bivši premier, ki je pri-Wishington, da se pogaja fcriko glede posojila Fran-woti $2,500.000,000. Hva se, da je sovjčfllfe* fasvarila Perzijo, naj ne pred člane varnostne-Predsednik perzijske Ahmed Qavam Aes Salta-J« nedavno obiskal Moskvo, > konferiral s Stalinom in ruskimi voditelji glede *wve spora, toda dosegel ni briški državni department "Jttovil sovjetski vladi noto UJ^o. naj pojasni, zakaj ni «*Ma vojaških čet iz Per- • Drž^'ni tajnik Bvrnes je + ™ Rusija še ni odgovorila Joto. jjj1 hiša je zanikala poročilo, »predsednik Truman apeli-»Stalina za izravnavo kon-■ "jed Rusijo in Perzijo, wiio pravi, da se bosta seje , ne*a sveta udeležila dr-fJnik Bvrnes in Edward P ^ bivši državni taj-Lj ^ vstopal na seji * J Uomyko, poslanik v C*?' Veliko Britanijo JJj*r Cadogan, zunanji' Truman je poročal r . 0 deju organizacije ^h yrodov. V poročilu *J Ml. da bo njegova admi-^ Opirala načela čar- pwuzenih narodov v vseh Tito podpisal pogodbo s Poljsko Pobijanje tifusa v Jugoslaviji Varšava, Poljaka, 20. marca.— Maršal Tito, predsednik jugoslovanske vlade, je podpisal dvajsetletno prijateljsko pogodbo s Poljsko. Ta določa tudi vzajemno pomoč. Po podpisu je Tito pdpotoval v Prago, kjer bo imel razgovore z dr. Edwardom Benešem, predsednikom čehoslovaške republike. Pred odhodom iz Varšave je dejal, da je Jugoslavija za sklenitev prijateljskih pogodb z vsemi miroljubnimi državami in da je proti ustanovitvi "slovanskega bloka" v Evropi. Belgrad, 20v marca.—Pobijanje tifusa je uspešno v Jugoslaviji, pravi naznanilo. Ta bolezen, ki je zahtevala največ žrtev v Bosni in Hercegovini, je zdaj pod kontrolo. Zatiranje tifusa vodi posebna komisija. Avtna stavka se nadaljuje Pritožba krajevnih unij še niso rešene rrr brušenih narodov je ^ pomena za Ameriko," "Skrbeli bomo, I, v'r"an'('f" na dr-1-jev za bodočo nemško agresijo. Ako ne bo prišlo do sporazumi, se bodo dvignili drugi elementi v Evropi in situacija ae bo poslabšale. Stara politika moči s<* bo obnovils in položena bc podlaga novim agresijam Morgenthau je dalje reke!, da je politika konfuzna zlasti v ameriški in britski okupacijski Wallace za utrditev zveze z Rusijo Trgovinski fkjnik razkačil kongresnike New York. 20. marca.—Trgovinski tajnik Henry A. Walfece je v svojem govoru naglašal potrebo utrditve zveze in prijateljstva med Ameriko in Rusijo, zaeno pa je opozoril Rusijo, da ne sme vztrajati pri stališču, da se ne sme nobena ,država vmešavati ali kritizirati njeno politiko v državah vzhodne Evrope. Wallace je obsodil .govor bivšega britskega premierja Churchilla in njegov predlog glede sklenitve vojaške iveze med Veliko Britanijo in Ameriko, dasi ni omenil imena. Churchill je v svojem govoru v Fultonu, Mo.. naglašal tudi nevarnost komunizma. "Amerika naj stori korake, da sovjeti ne bodo pod vtisom, da se hoče pridružiti bloku proti Rusiji," je dejal. "Ljudstva na svetu ne bodo tolerirala podviga imperializma, čeprav se bi odel z anglosaškim plaščem." Wallace je govoril na banketu, katerega je priredil Ameri-Iki odbor za pomoč Rusiji v po-čast W. A. Harrimanu, bivšemu ameriškemu poslaniku v Moskvi. On je poudarjal, da Amerika ne bo ničesar pridobila s podžiganjem sovraštva proti sovjetski Rusiji. Prej ie Wallace razkačil demokratske kongreanike. V svojem govoru jih Ja pozval, naj podpirajo politiko demokratske stranke, v obratnem slučaju pa naj se ločijo od nje, Wallace je zlasti razkačil demokratske kongresnike iz južnih držav, ki so se zvezali t republikanci z namenom, da preprečijo sprejetje zakonskih načrtov, katere podpira Trumanova administracija. CJnija CIO \ kritizira vlado Ne zanima se za stavko Washington, D. C., 20. marca. —Unija Farm Equipment Workers CIO je okresla federalno vlado v svoji izjavi, v kateri ji očita brezbrižnost in da ni storila še nobenega koraka za končanje stavke proti International Harvester Co., ki trsja že en me-cev. Obsodbo federalne vlade je podprla tudi Splošna zveze farmarjev. Uradniki organizacije farmarjev so pozvali vlado, naj zaseže tovarne omenjene kompanije ker se Še vedno upira odloku posebnega federalnega odbora, di mora zvišati plače za 18 cento* na uro. Odlok Je bil izdan 18 februarja. Besednik organizacije farmar Jev je dejal, da je stavka usta vila produkcijo poljedelski! strojev in da so farmarji težk' prizadeti, ker ne morejo dobit strojev. Za nadaljevanje stavki je odgovorna International Harvester Co. Grant Oakes. predsednik uni je. ie dejal, da se bo stavka na daljevsla, dokler ne bo kom pa niia sprejela odloka federalnege odbora. V stavki je zavojeva nih čez 30.000 delavcev. Velika letalska nesreča v Californiji Truckee. Cel.. 20 marca,—Vojaško transportno letalo C-47 jr eksplodiralo v zreku in treščil' na tla v bližini tegs krsjs. V letalu se je nahajalo 26 častnikov in članov posadke in vsi ao se ubili. coni. Izgleda, de Amerika ir Velika Britanija kljub izkušnjarr iz dveh avetovnih vojn sta še vedno za močno N v me i Jo. To y erten Izmed vzrokov, zakaj n* uživata zaupanja v Ruaijl, ki se hoče zavarovati pred možno nemško invazijo. BEVIN NASLOVIL POSLANICO POLJSKI ARMADI Vojaki naj se vrnejo domov in pomagajo pri obnovi dežele RUSKI PRITISK UČINKOVIT London, 20. marca.—Zunanji minister Ernest Bevin je naslovil poslanico vojakom poljske armade s pozivom, naj se vrnejo domov in pomagajo pri rekonstrukciji poljske države, ki je silno trpela v teku. vojne. Poslanica je dokaz, da je bil ruski pritisk na Veliko Britanijo učinkovit. Rusija je zahtevala demobilizacijo poljske armade. Odločitev glede demobilizacijo je padla v teku razgovorov med Bevinom in generalom Vladisla-vom Andersom, poveljnikom poljske armade v Italiji, ter drugimi poljskimi vojaškimi voditelji. V teku vojne so se poljske oborožene sile borile proti sovražniku m pod poveljstvom britskih častnikov. Poljska armada v Italiji drži linijo, ki se razteza od Taranta do reke Po. Na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov v Londonu so Rusi zahtevali demobilizacijo poljske armade v Italiji in argumentirali, da ogroža mir in varnost Jugoslavije. Bevin poudarja v poslanici, da vlada v Varšavi je edina avtoriteta, ki Uhko-govori v Uffcrtu Poljske. Omenil je tudi pogajanja s to vlado in dejal, da so bila uspešna. Vlada je dala zagotovilo, da bodo vojaki dobrodošli. Izjema velja le za vojne zločince in one, ki so se prostovoljno javili za službo v nemški sr-mai in se borili proti Rusom. "Poljska/ pravi Bevin v po-slsnici, "potrebuje pomoči vseh svojih sinov. Pomagali naj bi pri rekonstrukciji dežele. Oni, ki se ne morejo vrniti, bodo dt-ležni opore v mejah naših zmožnosti." Velika Britanca je obljubila poljskim vojakom, kateri so se ji pridružili v borbi proti Hitlerjevim silsm, britsko državljanstvo. Te obljube ni držala. Iz zanesljivih virov je prišlo po* ročilo, da bo samo okrog 8000 poljskih vojakov dobilo britsko državljanstvo. Produkcija avtomobilov v Rusiji Gorki postane ruski "Detroit" Moskva, 20. marca.—Sovjetska vlada Je osvojila program, ki do-očs produkcijo milijon avto/no-)!lov in tovornih avtov letno. ?red izbruhom druge svetovne /ojne je Kuaija producirala 250,-KM) avtomobilov letno. Vsi iz* ielani avtomobili bodo ostali v Rusiji. Program določa gradnjo novih ovain. Scrgej Akopov, komi»ar 'a produkcijo avtomobilov, je (ejal. da avtna industrija stopa v novo fazo razvoja. Ruaija bo mobilizirala vsa sredstva, da se oovečs produkcija motornih vozil. Gorki, ki je središče avtne in* lustrije. bo postal ruski "Detro-4t." Avtne tovarne bodo produ* cirale povprečno tisoč avtomobilov dnevno. Nove avtne tovarne bodo '.grsjene v Moskvi In drugih rude i h mestih. Tovarne že obrs-'ujejo v Miaaai v Uralakem po-vorju, Akopov je dejal, da bo Rusija skušala doseči Ameriko v produkciji avtomobilov in drugih motornih vozU. Podaljšanje nabornega zakona Militaristi hočejo močno armado Washington. D. C.. 20. marca. —General Lewis B. Hershey, direktor federalne naborne administracije, je predlagal podaljšanje veljavnosti nabornega zakona. Predlog vsebuje pismo, katero je naslovil članom odsekov za vojaške zadeve obeh kongresnih zbornic. Veljavnost nabornega zakona poteče 15. maja. Hershey je predlagal podališanje za nedoločen čas in naglasil, da mora Amerika imeti močno oboroženo silo. Načelnik odseka za vojaške zadeve nižje zbornice je kon* grešnik May, demokrat iz Ken* tuckyja. On je naznanil, da bo odsek vodil zaslišanje o podaljšanju veljavnosti nabornega zakona. Senator Thomas, demokrat iz Utaha in načelnik senatnega od« seka za vojaške zadeve, je dejal, da je večina članov odseka proti podaljšanju veljavnosti nabornega zakona. Zakonski na* črt glede obvezne vojaške službe in vežbanja je tUdI izzval o-pozicijo.. Nasprotniki trdijo, da bi sprejetje načrta vodilo v mili-tarizacljo Amerike. Stalin ponovno izvoljen za premierja Kalinin odstopil kot načelnik predsedstva Moakva, 20. marca.—Vrhovni sovjet (parlament) je ponovno izvolil generalisima Stalina za predsednika sovjetske vlade. Izvolitev je bila soglasna. Aplavz je pozdravil odločitev vrhovnega sovjeta. V. M. Molotov je bil tudi soglasno izvoljen za podnsčelniks ministrskega sveta. On je obdržal tudi pozicijo zunanjega komisarja. Člani sovjetske vlsde odslej naprej ne bodo označeni kot komisarji, temveč kot ministri. Mihajl Kalinin Je resigniral kot načelnik predsedstva, ostsl pa je član. To pozicijo je imel 27 let in v očeh ruskih milijonov je "sloviti stari mož Sovjetske unije." Označen Je bil tudi kot predsednik sovjetske Rusijo. Resigniral Je, ker mu Je opešal vid. Kaliniria Je nasledil Nikolaj M. Svcrnik. On Je star 58 let in je aktiven v komunističnem gibanju od mladosti. V dobi od I. 1930 do I. 1940 Je bil tajnik Sveta ruskih strokovnih unij. Vrhovni' sovjet Je zaključil svoje zasedanje, ki Je trajalo en teden. V tem času Je sprejel nov petletni načrt in odobril združitev vseh ruskih oboroženih sil. Objavljena Je bila izjava o zgodovini sovjetske di* plomacije. V tej Je rečeno med drugim, da se Sovjetska unija drži in IzpolnuJ* obliga- cije, kar se ne more trditi o ka-pitaliatlčnlh državah. Eden izmed avtorjev deklaracije ie Ev* gen Tarliv ruski akademik, ki je nedavno objavil članek v IzvesU lah, glasilu vlade, z odgovorom nk govor;'katerega |e Imel bivši britski premier Winston Churchill v Fultonu. Mo.. v navzočnosti ameriškega predaednika Trumans. RUSI IZROClU BARAKE KITAJSKIM AVTORITETAM Avtonomno gibanje v provincah Notranje Mongolije AMERIŠKI KONZUL V DAIRENU Čungklng. Kitajska. 20. marca.—Kitajska časniška agentura poroča, da so Rusi pred umikom iz Mukdena, industrijskega contra v Mandžuriji, formalno izročili sovjetske vojaške barako in šest tovarn avtoritetam kitajske vlade. Pred izročitvijo so pozvali župana, naj prevxame oskrbovanje ruskih trgovskih firm v Mukdenu. Mukden je postal posorilče bitk med komunističnimi silami in četami kitajske centralno vlade. Časniška agentura pravi, da je bilo 7000 lutkarjih man-džurskih vojakov osvobojenih, ne pove pa, ali so }lh osvobodili Rusi ali Kitajci. Ruski general Stankevič jo še v Mukdenu, kjer sO še nahaja nekaj ruskih vojakov. Prejšnjo poročilo se jo glasilo, da so vsi člsni ruske vojaško posadke sa-pustili mesto. Kitajska časniška agentura pravi, da jo več tiooč oboroženih komunistiČinh vojakov zbranih v bližini Harbina. Ali so bodo roško 6oto umaknile is Harbina, kakor oo so is Mukdena, ni snano. Rusko vojaško avtoriteto oo oklicalo obsedno stanje in odredilo prois-ksvo htš, v katerih jo skrito orožje. Ena kitajska divizija jo dospela v Mukden in enoto dveh drugih armad ji bodo sledilo. Generalising Čiang Kaišok ima razgovore s svojimi svetovalci o j situaciji v Mandiuriji in dvoh provincah Notranjo Mongolijo, kjer Je gibanje za avton?ir.!jo v i a/mahu. Provinci sta Čahar in Suiyuan. Prvi ameriški konzul Jo dospel v Uairen, mandžursko pristati iščno mesto, ki Jo pod rusko vojsško kontrolo. Konzul Je Leo Sturgeon. On jo,bil konzul v Dsirenu pred 20 leti. Poveljnik ruske vojaške posadke In kitajski župan sta ga uljudno sprejela in pozdravila. Sturgeon je prišel v Da Iren Iz Tokija. Načrt glede zatiranja črnih triihč sprejet Waahington, I) C . 20 marca — Nižja kongresna zbornica je sprejela načrt za zatiranje črnih tržišč. Načrt določa potrošnjo fJMO.OOO v to svrho, Akcija spada v območje urada administracije cen. Načrt Jo bil po sprejetju v nižji zbornici poslan senatu, kjer bo tudi sprejet. Bojazen pred obnovo izgredov v Kalkuti Kalkuts, Indijs, 20. msres. — Britske avtoritete izražajo bojazen pred obnovo izgredov In storile so korake, da Jih preprečijo. Policijski oddelki in vojaške čete so bile ojsčane. V nedavnih izgredih ie bilo 45 Hudi u-bitih in če/. 400 ranjenih. Angle i ki vešiak oride pred sodišče London, 20 marca.—Dr. Allan N May, veščak atomske energije, bo postavljen pred sodišče na obtožbo, da je dal Informacije o tej energiji neki tuji državi. Obravnava ne bo pričela 30. a-prlla. Sploine volitve v Franciji naznanjene Pariz, 20. marca —člani kabineta so naznanili, da so bodo splošne volitve vršilo 2. junije. Po volitvah bo formirana nova francoska vlada. Francoska skupščina bo pred volitvami sestavila novo ustsvo. Frankensteen ni kandi• dat za podpredsednika Detroit, Mich.. 20. msres. — Richard T. Frankensteen Jo ponovno izjavil, da ne bo kandidat !m podpiedeednika unije združenih avtnih delavcev CIO Kon venci |a avtne unijo oo bo vršila v Atlantic Cityju, K. J. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO t« LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE oi end published by National Benefit Society Naročnina so Zdruiene drieve (Isven Chi rape) in ne leto. $3.00 se pol lete, $1.50 se četrt lete; se Chicago in okolico Cook Co., 17.SO u celo leto. $3.71 se pol letei se Inoeemetvo »IN. Subscription rele«: for the United States (except Chicago) end fenede NN per yeer, Chicefo end Cook County $7JO per yeer, feidga countries $$.00 per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in neneročenih | se ne vreče)o. Rokopisi litererne vsebine (Mice, povesti, itd.) se vrnejo pošiljatelju le v »lučaju. ie ie prftloiil Advertising rates on egreement,—Manoecripts of and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, enc* ee stories, ploys, poems, etc., will be returned to tender only when eccompenied by self-eddrossed end stemped envelope. Naslov ne vse, kar ime stik s listom: PROSVETA 2657-59 So, Lawndals Ari., Chicago 23, Illinois Datum v oklepaju na printer (March 31, 1046), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovile >o pravočasno, da se vam list ne ustavi. $iclAjdvl nadih, natelbin. Vojne še ne bo... Mnogo ljudi je zadnje čase v tej deželi odprto govorilo o vojni z — Rusijo. Te govorice so se pojavile z veliko antirusko histerijo, ki je zadnje tedne objela to deželo in bila razpihovana tako po vtookih vladnih krogih kot po tisku in radiu. K tej histeriji sta veliko pripomogla tudi predsednik Truman in državni department z insceniranjem Churchillovega govora v Fultonu, Mo. Sploh je videti veliko več histerije v visokih vladnih krogih kot med ljudmi na cesti — v tistih krogih, kjer bi morala vladati hladna kri in jasno začrtana konstruktivna politika. Ampak ker je v visokih vladnih krogih, kakor tudi v deželi na splošno veliko pomanjkanje konstruktivne politike, tako notranje kot zunanje, zato kri toliko bolj vre, zato valovi "živčna vojna" in od časa do časa tudi histerija. ★ Taka politika, ki sloni na živčni vojni iti histeriji, je res nevarna, Sigurno je, da ni zmožna ustvariti ničesar drugega kot ie večjo zmešnjavo, ie večji kao«. Iz taga kaosa kuje kapital le reakcija. Nedvomno izvira del te histerije tudi Iz preračunanih načrtov ameriških militaristov, ki hočejo deželo na vsak način osedlati s trajno obvezno vojaičino, obdržati pod svojo kontrolo atomsko energijo (bombo) in spremeniti Ameriko v podobno militaristično državo kot sta bili Nemčija in Japonska. ' Nekje je na delu zelo vplivna in močna skupina strategov, v Wall straatu in Washingtonu, ki se dobro zavoda, da more doseči ovoja namene ie s tem, ako v kalnem ribari. Zato tudi histerija in "živčna vojna'*. Posledica obeh more roditi le dobre sadove za militarist«, kakor tudi za vse one rusofobe, ki že nekaj mesecev brenkajo na strune, da se mora ameriška vlada poolužiti moralno "pravične, toda odločne politike" napram Rusiji. In ra« smo zadnje tedne videli poskuse za igranje moralistične In "odločne" politike napram Rusiji. In sicer tako v Londonu kot v Washingtonu. Ta igra se je energično pričela na zborovanju Združenih narodov in zaičitnega sveta v Londonu, potem pa se je njen sedež prenesel v Washington, kjer je bilo zadnje čase veliko moralističnega žuganja. * Rezultat te politike, ki je v veliki meri tudi hipokritična, Je do danes — ničla. Hipokritična in neefektivna je v tem in radi tega, ker vidi le ruske grehe, ne pa grehov zapadnega imperializma, uključivii svojega lastnega, ameriikega. Kar zapadni imperialist! počnejo v Indoneziji, Indokini, na Bližnjem vzhodu, je v očeh Washingtona in Londona vse "okey"\ Tudi držanje ameriikega vojaitva na Kitajskem In v Islandiji je povsem "okey"; prav tako enootranska prilastitev tako rekoč vsega Pacifika za ameriško "sfero vpliva". Ni pa "okey", če se Rus'ja obotavlja s potegnltvijo vojaitva iz obmejnih krajev Perzije (Irana) in Mandžurije. Vsled tega je treba takoj insccnirati živčno vojno in velik val antlruske histerija. Prej smo omenili Islandijo, katero je Amerika okupirala takoj po Pearl Harbor ju in ustanovila močno vojaško bazo s privoljenjem islandske vlade, kajti drugače bi jo bila okupirala Nemčija. Predsednik Roosevelt je takrat in tudi pozneje zagotovil Islandijo, da se bodo smcrtške čete takoj po porazu Nemčije umaknile iz nje. Ampak ameriške čete so še danes tam in bodo po vseh videzih še ostale, kajti v načrtu "naših" militaristov je, da Islandija ostane trajna ameriška vojaška baza. In Islandija je veliko bliže Rusije kot Amerike! KJjub temu pa Byrnes in Truman pojeta levite Rusiji — sploh sta v ta namen celo povabila Churchilla na pomoč! * Kadi bi tudi verjeli, da Amerika zasleduje tako nesebično politiko na Kitajskem kot ob vsaki priliki deklamirajo visoki vladni in ludl privatni krogi. General Marshall je zadnjič res dobro Iz* vršil svojo misijo, pri kateri mu je uspelo, da je ustavil razplet civilne vojne med "komunisti" in Kaiiekovimi armadami in na vse »truje toliko vplival, da so se sporazumele za sestavo skupna narodne vlade, Toda če pobrskate pod skorjo, boste videli, da Amerika na Kitajskem zasleduje 100'J slično politiko kot jo na primer zasleduje USSR v svojih sferah —na Balkanu, na Poljakem, v vzhodni cen tralni Evropi ali celo v Perziji! V ta namen ima danes tudi precej divizij vojaštva in veliko bojnega brodovja na Kitajskem, Pri tem si je treba zapomniti, da je ta ameriška "sfera" (Kitajska) tisoča milj da let ud Amerike, sploh soeeda Rasi je — nekaj podobnega, kot če bi Rusija gradila in utrjevala svojo sfero itrom vse Kanade Na drugi strani počne Rusija nekaj sličnega In v sllčnc namene pri onih svojih evropskih sosedih, ki so bili vedno lutke in tra be t iti te ali druge velesile S stališča strateških "potreb" in lastne varnosti ima torej na ovoji strani veliko boljše argumente kot pa Amerika na Kitajskem —,na drugi strani sveta — ali pa v Islandiji Edina razlika med obema imperializmoma je v tem. da je ime ritka oevajalna politika dene« Ut precej uglajena in povita s moralistično hlnavičino, ruska pa je robata in cinična — podobna ameriškemu imperializmu v dobi "dolarske diplomacije". Tu je edine taktična raci tka med sodobnim ameriškim in ruskim imperializmom Drugače, pod koio pa sta oba selo sorodna In motivi rana po kontradikrijoko sličnih nactonalno-tmperialističnth tež njah, eden stremeč po ohranitvi kapitalističnega atatuee q»o tirom svata, drugi pa teži za ustvaritvijo novega, za navadnega človeka svobodnejšega In boljšega sveta Ampak vojne kljub temu ■ še ne bo —O tem šo jutri RAZNO IZ MILWAUKEEJA Milwaukee. Wis. — "Glasovi iz naoatbin" so dobili nov in lepii klobuk; v mislih imam namreč nov "heading". Ta novi način tiskanja zglavjs je ličen in bo mogoče napravil dopise še bolj privlačne — vssj lipam, da bodo pod to čedno streho še dopisi enegi izmed rleve-landskih dopisnikov z* podpisanega prebavljivi. Upam, pravim, ker up je lepa čednost, ki nikomur ne ikoduja — pardon, mogoče pa škoduje upnikom .. . Mliwauški Naprej gre s polno paro naprej. Dekleta in fantje, mladi in starejši, pridno pooe-čajo vaje. Lepo število jih je! Ta stara korenina Naprej se pač ne da uničiti; še svetovni vojni, ne prva ne druga, ga nista mogli spraviti v krtovo deželo. In ven« dar se poredni paglavci zaganjajo vanj kakor moskitarji v slona! V resnici je prijetno pomisliti, da oe slon ne zaveda svoje moči . Podpisani si v resnici v čast šteje, da je pred petintridesetimi leti pomagal ustanoviti to našo, danes edino strogo kulturno organizacijo. Pri Napreju se danes vežba moški in mešani zbor, kar ni mala reč, zlasti še, ker je pevski zbor Naprej v glavnem navezan na tu rojeno mladino; mi starejii smo le nekakšni hišni gospodarji, mladina pa razvija izborne glasove $ pomočjo starejiih in seveda z lastno dobro voljo. No upajmo, da se bo pevskemu zboru Napreju pridružilo ie več mladih pevcev in pevk. Pa vi, stara sablja, ki tako radi prepevate v prijazni druščini, ali ne mislite, da bi bilo bolje in lepše, če bi, kadar potreba nanese, prepevali ubrano in melodično? Zakaj bi se ne pridružili Napreju in se tam naučili lepega petja? Prav nobenega vzroka ni, zakaj ne! Prispevkov ni nikakršnih, le posluh, in pa glas za petje in pa dobra volja, je vse, kar je potrebno. Vaje imamo vsako sredo ob pol deveti uri zvečer v Reberniškovi dvorani na So. 6. in W. Bruce. Vsakdo je dobrodošel! Sloga št. 16 SNPJ bo praznovala štlrldesetletnlco obstanka v dvorani SS Turn dne 24. marca. Vodilni krogi pripravljajo lep, pester in poučen program, O jrogramu samem ne bom rax->ravljal, ker pač nisem izvoljen za to, To naj opravijo drugi, itateri imajo to nalogo. Ker sem pa že dalje časa zainteresiran v našem kulturnem gibanju, me ie pa vsekakor razveselilo dejstvo, da so za to priredbo povabili vodilni krogi pri Slogi dramski odsek kluba 1 JSZ, da oodeluje oz. gostuje z Igro "Hiša gospoda Harringtona." Gostov iz Chicaga ne.bom hvu lil — čemu, saj vemo, kaj znajo. Vrhu tega vemo, da se je chica-ika dramska tehnika stopro-centno dvignila izza časov, ko je priiel v to vetrovno mesto cle-veladnskl vseznal, tolikokrat prekleti Milan. Toda pustimo to na stran! Hotel sem le povedati, da pride skupina Čikaža-nov k nam v Milwaukee in nam bo vprizorila lepo igro z izvrstnimi igralci in pod dobrim vod-otvom. Pridite v dvorano S. S. Turn na omenjeni dan in bodite prepričani. da boste imeli užite^c. Gre namreč za to: kdo bo boljši? Ali bodo Cikažani lepfte Igrali, ali bo milwauikl Naprej lepše pel? No, bomo videli! Pro« vet a gpet prihaja v Jugoslavijo, v demokratično Jugoslavijo! Ven. da prihaja v moj nekdanji dom, v prekrasno, toda sedaj opustošeno Savinjsko dolino. Prihaja v Mozirje, v trg. o katerem ie zapisal pokojni Anton Aškerc: L Moslrfo ti dike Se vini eke dolino. oeleni ponoe ml slovensko ob činel Ko tvoje planin s ▼ vek trdno ml sto). ko bilo sa dom ta elobodo so boli Iz pisem, ki Jih dobivam jst in j Jih dobtvsjo drugi, je ra/vidn». de je Mozirje i vso Savinjake dolino v resnici bilo ljuti m krvavi boj za ljubi dom in svobodo. V resnici, ponosen sem na svoj rojstni kraj! V krvi in znoju in kljtfb lakoti in pomanjkanju, je Savinjska dolina' doprinesla svoj delež k osvoboditvi Jugoslavije! Z ostalo Jugoslavijo Je Us Savinjska dolina skozi pekel — toda vremena se jasnijo!!! Dani se, zarja Je na vidiku! Ogromne žrtve ne bodo a^man! Svoboda je draga; zahteva ogromne žrtve, toda ie žrtve bogato poplača, ako zna narod ceniti svobodo. Prepričan sem pa, da bo znal narod, ki je za^ svobodo skoraj izkrvavel, te dragoceni biser tudi skrbno varovati. Naj h koncu omenim še to-le, kar oicer ni važno, toda kot vesten poročevalec moram vsekakor zabeležiti. Naš gromovnik vsaga "napredka", naš neutrud-ljivi delavec za vse, kar prinaša, blagoslov mogočnega ameriškega boga-orebrnega dolarja, naš neustrašen voditelj temnih sil, človek, ki zna napisati mirijade besed, toda v njegovi goetobfe-sednooti na pove nič — naš diČ-ni Rado fte ni naklonil novi Jugoslaviji časti svojega priznanjk. Pika! .. . PrancePuncor. PROSLAVA PETE OBLET-NICE JUGOSLOVANSKE NEODVISNOSTI V OPERI METROPOLITAN New Yark^-Torek, 26. marca, je važen dan za vse Jugoslovaiia v New Yorku in okolju, kajti te dan se bo vršila v operi Metropolitan v New Yorku velika koncertna prireditev, na kateH bodo na$topili operni igralci in pevci ter plesalci kot: Lawrenče Tibbett, Zinka Milanova, Iriria Baronova, Carlos Salzedo, Igdr Youskevitch, Sophie MasloW, Jane Dudley, William Bales, zbor Schoia Cantorum, Melvyn Douglas, Lauritz Melchlor ltd. Govoril bo oonator Glen H. Taylor iz države Idaho. Senator Taylor se jg pridružil senatorjema Kilgoru in Pepperu v obsojanju Churchillovega govora v Fultonu. Nobenega dvoma torej ni, da bo glavni govornik dneva v operi Metropolitan prikazal neprimerno borbo jugoslovanskega ljudstva ob priliki petletnice njegovega odpora v taki luči kot to zasluži polten in iskren zavezniški narod. Vsi oni, od blizu in daW, ki se lahko udeležite te velike proslave, si oskrbite vstopnice. Te ima do zadnjega dne na razpolago glavni urad. Naslov je: American Commit too for Yugoslav Relief, 235 East 11th St.. Now York 3. N. Y. Cena vstopnicam je: $12, $6, $4 20, $3.30 in $2.40. Kdor bo klical za vstopnice po telefonu, naj kliče: AL. 4-9001. Vprašajte lahko za mrs. Krasno in podpisana vam bode radevolje izbrala zaželjene sedeže v kolikor že niso razprodani. Vstopnica se precej dobro prodajajo tudi med Američani, katere pooabno privlačuje dejstvo, da bomo ta dan slišali glas mariala Tita, ki bo prene-ien po kratkih valovih iz Bel-grada. Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč najvljudneje vabi vse, ki oe morejo udeležiti koncertne prireditve dne 26. marca, da to store. ,Ts proslava bo ostala vsakemu dolgo v opominu. Na predvečer pete obletnice odpora naroda v Jugoslaviji, se bomo spominjali z njim vred onega velikega in od-ldčtlnega dna—27. marca. 1941 — zgodovinskega dneva, ko je ljudstvo Jugoolavije vrglo Hitlerju in njegovim satelitom v obras eno tedaj okoro nemogočo besedico NE' Vstalo je v veličastni in res človeka vredni ogorčenosti ter si lebralo boj namesto okov suJteNStva, čsst borbe namesto i/dajstvs ovojih sosedov In ovojih bratov na vzhodu . . . In danes jugoslovansko ljudstvo ve. do je ravnalo prav. Popravlja oi ra/bito deželo kinča grobove junakov, ki oo padli za o-svoboditev in žaluje ca neštetimi vzornimi sinovi in hčerksmi. ki Jih je neusmiljeno utrla kruta sovražnikova ter ltdajniika peta ... i se obenem zaveda.ula jim iz ototisočih grobov šepetajo na uho mrtvi tovariši in to-variiice tisto geolo, o katerim oo šli golih rok v boj proti ogromni premoči oovražnika in katero jih je opremljalo okozi dolgo in krvavo borbo za oovobojenje, ter jih krepi in epodbuja tudi sedaj v delu za obnovitev požgane in razrušene oČetnjave . . . geolo, ki oe je prvič pognalo na dan iz ust slovenskih borcev ter bo o-stalo za vedno zapisano z debelimi črkami v zgodovini... geolo, ki pravi: SMRT FAŠIZMU — SVOBO-DO WARODUI Za Ameriški odbor: ' A. P. K. HI#A GOSPODA HARRINGTONA" V MILWAUKEEJU Milwaukee, Wis.—"Hej Jože," me je pobaral Jure, ko sem ravno zavil okrog vogala vzhodno po National ave., "ali bi mogel priti k nam v nedeljo popoldne?" "Seveda lahko pridem," oem mu odgovoril, "ampak katero nedeljo misliš?" Jure mi je odgovoril, da v nedeljo, 24. marca, jaz pa sem mu takoj povedal, da bo omenjeno nadaljo v Milwau-keeju nekaj izrednega. Jure se je začudil in vprašal kakšna bo tiota posebnost. Razložil sem mu, da bo društvo Sloga 16 SNPJ obhajalo 40-letnico s prav zanimivim programom in da bodo gostovali či-kaški igralci kluba št. 1 JSZ ter vprizoriji slavno igro "Hiša gospoda Harringtona." Slišal sem, da bo nastopil z nekaj pesmimi tudi pevski *bor Naprej, zato, Jure, ne omei pozabiti pripeljati ovojo boljšo polovico, ker zanjo vem, da ie jako navdu|ena za igre, pooebno ker bodo vsi izkušeni igralci. Pričetek igre bo točno ob treh popoldne. Po predata vi ne bo treba nikomur domov hoditi na večerjo, kajti naše članice bodo za vse preskrbele, da ne bo nihče lačon. Tudi za tiote, ki bodo žejni, oe bo kaj dobilo. Pa še nekaj, Jure! Ti imaš hčere, ki rade plešejo, zato jim povej, da bo igral orkester Louisa Bash-ella, ki sestoji iz petih godbenikov. Kakor sam veš, Bašlova godba Je zelo popularna pri mladih in starih. Ti, Jure, da se ne bi izneveril in ostal doma v nedeljo, zato ti bom kar sedaj prdHal vstopnico, ki je 75c za Igro in za ples. Za današnje čase to ni pretirana cena za u-žitek, ki ga bomo deležni. Ker bo vsa tvoja družina navzoča, bi bilo priporočljivo, da bi povabil na prireditev tudi tvojega soseda Franka, prav tako njegovo ženo, kajti tudi Tone in Mary bosta tam. Kakor sam veš, se nam bo nudila prilika, da oe bomo prav po starem zopet zabavali in vrtali ob zvokih lepe godbe. Hvala za tvojo kooperacija in ns ovidenje v nedeljo, 24. mores, ob treh popoldne v dvorani S. S. Turn! Pa lahko noč, Jure! J. Sterle. ODOBRAVAMO IN PODPIRAMOI Pittsburgh. Pa. —'Rojakom v naši naselbini sporočamo, da oo društveni zastopniki na špecijal-ni seji odobrili idejo in načrt, da ameriški Slovenci zgradijo bolnišnico v Sloveniji. To je zelo hvalevredna akcija, ker je trajne narave za ranjence in bolnike, ki oo vsled nacistične podivjanosti ootali brez najvažnej iih zdraviloklh sredstev. Iz«tega razloga se je reorganiziral ves relifni odbor, ki sestoji iz najbolj aktivnih zastopnikov in predstavlja vsa miiljenja in organizacije v naselbini. Glavne naloge pred nami so. ds oe izvrfti nedokončano delo. da oe pridobi ie one osebe In družine, ki niso dosedsj ie storile ovoje ovete dolžnosti in teh je veliko. Precej lepo vsoto smo zbrsli za relifno pomoč, toda če bi vol izpolnili svojo dolžnost, bi ta vsota presegala petkrat toliko. kar bi bilo vsem v ponos in zadoičenje. da smo enkrat vsi prispevali vssj mali dar domovini na oltar, Dokler tegs ne storimo, teko dolgo nas bo pekla vest, da naii rojaki trpijo glad In pomanjkanje vsled naše brezbrižnosti ali trdoerčnosti. česar ne smemo dopustiti • Retifna pomoč naiim dragim rojakom in zgraditev bolnišnice je tako va£no vprašanje za ameriške Slovence, za vsako naselbino in organizirano skupino, da zahteva pozornost in sodelovanje vsake poštene osebe brez o-zira na versko ali politično opre-deljenje. To je čioto humanitarna akcija, ki mora združiti in priklicati iz nas one vrline in razumevanje, katerega nismo doslej pokazali v dovoljni meri. Radi tega apeliramo na vse, da prisjaevajo za bolnišnico in relifno pomoč. Oni pa, ki še niso ničesar dali, naj takoj izpolnijo to kar jih narodna čast veže in tako izpopolnijo našo čast-no spominsko ploščo ali imenik darovalcev, ki je razobešen v Slovenskemu domu. Zgraditev bolnišnice je veliko delo. Za uspešno kampanjo je treba razviti živo tekmovanje med posameznimi organizacijami in osebami. Vsak Slovenec in Slovenka mora v tej kampanji imeti pred očmi, da se mora obiskati vsako slovensko hišo in da mora vsak nekaj prispevati. Ni tako važno kglikor kdo prispeva, kakor je važno, da vsak nekaj daruje. Če vsi sprejmemo to kot vodilno geslo naše kampanje, je uspeh te kampanje za-siguran. Vsa društva v naselbini se prosi, da na rednih sejah postavijo posebno točko dnevnega reda, namreč da .vodijo račun o zbiranju relifne pomoči in sklada za zgraditev bolnišnice. Društva so vedno in v vsaki dobri akciji bile glavna hrbtenica, pa upamo, da bodo to pot največ storila, ker od tega odvisi čast društva, odbora in članstva, sploh cele naselbine. Dalje obveščamo, da se bodo vršile redne oeja, na katerih bomo poročali p uspehu in razvoju kampanje. Dosedaj so še največ trudile naše požrtvovalne ženske, na katere se zopet obračamo s prošnjo, da bodo z loto vnemo in razumevanjem delovale, kajti ženoki spol ima največ privlač nosti in tudi energije, kadar se vržejo v kako akcijo, katero smatrajo za nujno in koristno. Za odbor: Goo. Wlfkovlch. HČERE IŠČEJO OČETA Port Angeles, Wash. — V Argentini je precej Slovencev, ki čitajo Prosveto. Obračam se na tamkajšnje rojake, če je kateremu kaj znano o rojaku Jakobu Urbančiču, doma iz Knežaka, Notranjsko. Jakob Urbančič je odpotoval v Argentino že pred 12 leti in od tedaj ni bilo več glasu od njega. Žena mu je umrla pred 10 leti, ostali pa so štirje otroci oz. hčere, ki so vse bolehne in zelo siromašne, posebno sedaj po vojni, ko so jim Svabi vse pokradli. Hčere ne vedo, ali je oče živ ali ne. Ako bi mi mogel kak rojak jx>vedati ali dati pojasnilo glede očeta teh deklet, naj mi piše na naslov Frank Mila vec,- Route 2, Port Angeles, Wash., USA. Frank Mllavac. IZ PISARNE ZASTOPNIKA RDEČEGA KRIŽA JUGOSLAVIJE New York. N. Y. — Sorodniki iz Jugoslavije bi radi izvedeli kje se nahajajo sledeči rojaki: Damjan Aralica, išče ga Peter Aralica, Glina; Gloria Batista, St. Basile, Maso., iiče jo Franc Batista, Ilirska Biotrica; Ted Be-lak, New Jeroey, iiče ga Nada Belak, Ljubljana; Angela Drob-nic, San Francisco, iiče jo sestra Marija Požar. Ljubljana. Frank Gostic, New York, iiče go Katarina Andrejko, Kamnik; Milan Iokra, New York, iiče ga dr. Milan Jovic, Belgrad; Blaž Kaltinger, Illinois, iiče ga Jugoslovanski rdeči križ; Psul F. Kel-•en. NYC, iiče gs Gertrud Weiss, Krsnj; Rudolf Kocsr, NYC, iiče gs Albin Kobenter, Jesenice; Rudolf in Fan i Lovric, iiče ju Marija Majerte, Novo mesto; Franc Luznik, ameriški vojak, iiče ga Marijan Luznik. Gorica; Josip Mittel. NYC, iiče gs Ferdinand Mittel. Ljubljans; Zoro Skerk, ameriški vojak, iiče ga družina Skerk. Gorica Prosim, da nam Javite naslo- ve zgoraj navednih, če bi no vedeli zanje. P^ite -goslav Delegate to the Red 745 Fifth- Avenue, New y( N. Y. Zastopnik Rdečegt h PO OBISKU Molalla, Oregon. — 7 bratom Josephom Obl njegovo ženo in mojim smo 9. februarja obiskali urad SNPJ v Chicagu. p: po se zahvaljujem uslui ki nam je razkazal j« prostore. Lepa hvala gla predsedniku Cainkarju j silo, prav tako se zahva rojaku Zupančiču, ki nas dil po mestu in razkazo' nimivosti Chicaga, njego na pa nam je gostoljubi stregla. Ne smem pozabiti izred ležnost mojemu bratu in vi soprogi iz Milwaukeeja nam tako lepo postregla, deset dni počitnic tako skopnelo kot spomladni Lepa hvala tudi miss Det je nama razkazovala mes waukee. Ob zaključku se zahvs tudi vsem drugim roja! smo se seznanili z njimi, gredoč smo obiskala tud Springs, Wyo., ter se se znanci in prijatelji, vsem skupaj. John 01 VABILO NA VELIKO PRIREDBO Chicago, 111.—Srbski n klub "Sloboda" bo prired deljo, 24. marca, veliko p v Schmidtovi dvorani, 29 bourn ave. Pričetek to treh popoldne, vstopnii vključivši zvezni' davek. Na programu bo več vih točk, kot glavni govo bo nastopil major jugos vojske Branko Vukelic, v borbi za svobodo Jug od vsega početka pa do On je sedaj vojaški jugoslovanskem poslani Washingtonu, D. C. Na bi bo igral tudi poznani raški zbor Javor. Vabimo vse Jugoslovi se te pomembne priredb vo udeleže. SEJA DRUŠTVA 198 SN Willard. Wis. — Poziva stvo društva 198 SNPJ, udeleži redne mesečne marca. Ker bomo imeli m nem redu posebno zad potrebno, da se seje vsi žite in glasujete po svoje pričanju. (Prišlo prepoz sredo. — Ured.) Martin Kim. ti 21 MARCA 1946 i iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Ulovi ljubljanski relejem Pred tedni je uprava velesej-jT^bljani, ki spada pod %z0Jo ministrstva za trgo-KSeralne Slovenije, razpi-: ° ataj za izdelavo na rta Ktzstavne prostore ljubljan-|La velesejma. Komisija je Ea najboljšega, ki ga je iz-s£j inž. arh. Blaganje Dušan, lešcenec uprave velesejma. Sprejeti načrt kaže popolno pre-CdJtev dosedanjih objektov, povsem pa povečanje celotnega razstavnega prostora. I Bodoči velesejem bo imel veliko koncertno dvorano, ki se bo Uporabljala preko vsega leta za ijelike kulturno-umetniške pri- luditve. Sprejela bo lahko 3 ti-(soč ljudi. Dalje bo zgrajena o->mna dvorana za 15 do 20 ti-; ljudi, ki bo ob času velesej-C služila kot razstavni prostor, I »ostalem času pa kot prostor za množične prireditve, zborovanja. športne treninge itd. Načrt I kaze tudi več paviljonov za ino-Lmske razstavljalce, ki bi jih Lradile tuje države vsaka zase v svojem značilnem slogu. Zgra-kni bodb razstavni paviljoni za ostale federalne edinice Jugoslavije in za domače razstavljalce. Narodna vlada Slovenije bo I spričo velikega pomena velesej-|na nudila prirediteljem vso po-Ker bo prihodnji velese-|jem. ki bo verjetno prihodnje «to v zgodnjem poletju, pred-hsem posvečen vsemu ogromnemu obnovitvenemu delu v novi lemokrctski federativni Slovenji, bo predstavljal brez dvoma Ijpomembnejšo ustanovo vse-našega gospodarskega, kul-irnega in tujsko-prometnega Wjenja. Novi velesejem bo azal vse uspehe jugoslovan-kih narodov v industriji, kme-u. obrti in gozdarstvu, priča l)o tudi narodno osvo-borbo kot podlago bla-nja in sreče jugoslovanskih dov. Irtktorji in kmetijski »ji se pred razde-ijo sestavijo in Ogledajo v Zagrebu V Zagrebu ima svoj sedež ivna uprava vseh postaj krnela orodja in strojev. Upra-vrši važno nalogo v zvezi z speljevanjem traktorjev in ^'jskih strojev, ki nam jih Mja UNRRA. Ustanovljena bila takoj po osvoboditvi v Nienu. da se z njeno pomočjo Podroben načrt in organi-Kija prevzemanja traktorjev kmetijskih strojev od UNRRA lkf)r tudi njihove sestave, pobijanja in razdelitve poedi-lrr postajam kmetijskega oro-"Ja.1,: ' 1 1"» vsej državi. Vsi traktorji in kmetijski stro-« Jih pripeljejo ladje v pri-ln'*a Heke in Trsta, se pre-. JKej0 v Posebnih zabojih v Za-^ Tu Jih prevzame glavna ca uprave postaj kmetij-mi orodja in strojev ali krat-LM OM. Njena dolžnost je, ip"sil]a traktorje in stroje po-P«nim postajam v državi v ;,r^nem stanju. Zato mora J" traktorjev in strojev * gledati do podrobnosti. J Wrebno jih popraviti, in to u v.^.v USn<' vožr,je- Sel« ^ ' da so popolnoma v jposohni za delo, jih sme J UNRRA je Uati p,, k f, Vi klf h k iSh i M llv v hi kot 'i. "kovnjakom zp odstopilo radi tega in 14 jih je javno izrazilo svoje prepričanje, da bi bilo treba preložiti glasovanje. Vlada je prepovedala vse javne shode —- kar je naperjeno pred vsem proti levičarjem. Vse stranke levice se pripravljajo na to, da naslove neposreden poziv predsedniku Trumanu, premier-ju Attleeju, general isimu Stalinu in predsedniku Felixu Gouinu, s prošnjo, da preprečijo "enostranske" volitve, ki bi neizbežno vodile do "izgredov in nasilne uvedbe fašistične diktature." LISTNICA UREDNIŠTVA Port Angeles, Wash., F. M. — Naslov lista (polmesečnik) je: Slovenski List, Sarachaga 4796 (Altura Rivadavia 9100) U. T. 67-6988, Buenos Aires, Argentina. ZZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta MIS W. SSth Street Chicago, m. RAČUN ZA JANUAR IN FEBRUAR 1946 Bilanca v banki 31. decembra 1945.............1......................$14,510.16 Ročna blagajna ../..........t..................................................... 23.45 Sovjetska zveza se zanima za slovenske galanterijske izdelke iz svinjskega usnja Sovjetska zveza se je preko svoje gospodarske misije v Bel-gradu obrnila na ministrstvo za industrijo federalne Slovenije za podatke o možnosti izvoza galanterijskih izdelkov iz svinjske kože v Sovjetsko zvezo. Izvoz takih izdelkov v Sovjetsko zvezo bi bil za slovensko industrijo velikega pomena, saj bi s tem pridobili skoro neizčrpen trg, poleg tega pa bi lahko znatno povečali proizvodnjo. Tudi nekatere druge države, med njimi posebno Švica in Amerika, se zanimajo za proizvodnjo naše Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) kompanije čez milijon dolarjev na mesec brez godrnjanja. Lansko leto so bili ti fantje na stavki od 10. septembra do 1. oktobra; zahtevali so več plače, ki pa je niso dobili niti en cent. Tistikrat nas je kompanija odslovila in mislim, da je bila tiste stavka v prid kompanije. Tedaj niso imeli zadosti denarja, da bi nam plačali dnevnice, ko so nas odslovili, za te fante pa ga imajo dovolj. Veste, to je samo zato, da se ne bi združili z nami v isti uniji. Ne vem kdaj se bodo delavci zdramili in združili v eni veliki uniji? Naša stavka gre sedaj na 61. dan. Na stavkovni straži do 3e-daj je bilo jako mirno, ampak od sedaj naprej pa se ne ve, kaj se bo zgodilo, kajti odlok višjega sodišči je na strani kompanije. Pogajanja so se prvič pričela zadnji teden, ampak do danes še ni prišlo do nobenega sporazuma. A ko bomo stali skupno, kakor smo do danes, bo družba Westinghoufre primora-na povišati plače in podpisati pogodbo z unijo, kakor sta jo General Motors in General Electric. Torej držimo skupaj in močno do zmage! V tej stavki je prizadetih tudi precej slovenskih delavcev. Da bomo pa malo pozabili na stavko, bo naše društvo 35 SN-PJ priredilo plesno veselico dne 4. maja v Sokolski dvorani, North Draddock, Pa. Bližnja društva so prošena, da ne prirejajo veselic na ta dan. Louis Kartah. Dohodki (sa politične akcijo SAMSeh Štev. 1, Detroit, Mich........................................................... 7, Little Falls, N. Y......................................................... 8, West Newton, Pa......................................................... 12, West Aliquippa, Pa..................................................... 17, Uniontown, Pa............................................................... 18, Sheboygan, Wis............................................................. 22, Midway, Pa..................................................................... 23, St. Louis, Mo................................................................... 24, Virden, 111....................................................................... 25, Chicago, 111..................................................................... 30, Sharon, Pa....................................................................... 33, Bridgeport, Ohio ............................................................ 39, Cleveland, Ohio .......................................................... 41, Fontana, Calif................................................................ 45, Shoboygan, Wig. ..;„.,.......................................... 46, Brooklyn, N. Y.............................................................. 47, Pueblo, Colo. .................................................................. 49, La Salle, III...................................................................... 50, Denver, Colo................................................................... 52, Chicago, 111..................................................................... 53, Johnstown, Pa................................................................. 64, So. Chicago, III. ................................................... 56, Milwaukee, Wis............................................................... 59, Brooklyn, N. Y.............................................................. 60, Chicago, 111. .......................................-......................... 67, Los Angeles, Calif......................................................... 69, New York, N. Y........................................................... 73, Herminie, Pa.................................................................. 74, Sheboygan, Wis............................................................ 84, New York, N. Y............................................................ 86, Elizabeth, N. J..........................:.................................... 91, Chisholm, Minn............................................................. 94, Hostetter, Pa...................................-.............................. 97, Newark, N. J................................................................. 98, Export, Pu...................................................................... 99, Luzerne, Pa. ..................................................................... 101, Greensburg, Pa.*./......................................................... 103, Witt, 111..........................;.................................................. 107, Gallup, New Mex............*............................................. 108, Detroit, Mich................................................................... 81. A.B.Z., Aurora, 111......................................................... 170, A.B.Z., Chicago, 111. .........;.......................................... 200, A.B.Z., Ely, Minn. .................................................... SNPJ Federacija za Fayctte-Grren okraja, Pa........— SNPJ Federacija za zap. Penno in SANS podr............. Slov. pom. odbor in SANS podr. Brooklyn, N. Y.------- John Osredkar, Sanborn, Wis............................................. Ignatz Mrva, Chicago, 111..................................................... Mary Zugich, Depue, III.................................................. A. J. Brecher, Powell, Pa..................................................... Joseph Rostan, Saranac Lake, N. Y....................i............ Vencel Palcic, Coraopolis, Pa............................................. Za literaturo ..........w............................................................... Vrnjeno od naročila .............................................................. $14,533.61 v 93.25 200.00 19.55 18.35 14.00 10.00 20.00 , 19.25 i }r 3.47 65.22 50.00 122.00 J 500.00 l 30.00 l< 6.00 I 5635 5.00 - 316.50 84.56 16.00 21.50 • 88.07 100.00 16.00 -46.80 40.50 90.00 . 14.00 12.00 51.00 • 8.00 18.00 ' 10.00 8.00 10.00 5.00 12.00 55.00 22.31 140.00 25.00 5,00 . 50.00 26 00 512.75 180.00 20.00 5.00 5.00 5.00 1000 10.00 100 1.50 $ 3,273.03 $17,807 54 Isdalki Najemnina urada .................... Razsvetljava .............................. Plača tajnika (8 tednov) ...... Plača pomočniku (8 tednov) Telefon in telegrami ............. Tiakovine ................................. Uradne potrebščin* .............. Davek socialne zaičite ....... Dohodninski davek .............. Naročnina .................................. PoAtnina ................................J. Izredna pomoč .. ................. Seja izvrAevainega odlnira .. Zapisnik (za november) .. Shodi ...................................... časopisi, revije in knjige .... Razno ................................— Subvencije .......... Skupni Izdatki za Bančna bilanca 28 Ročna blagajna 28 / / 100.00 221 237.60 258.00 100 W 11.50 18.77 17.60 51 »O $0 00 I04.5A 2.50 185 50 10 00 63.20 6*4 2 16 2.225 00 politično februarja februarja akcijo 1046 1946 . $14,347 8« II 2« Fond Mladinske bolnice Upravni fond ................. $20,600 55 I4.39# 18 $ 3,446 36 14,350 18 SUMA Skupaj ............................................---------HM#W PRT/5LKD Skupni dohodki za politično ak*i>o SANfta od 6 fiec. 1042 do U fetiruarja 1006...... ..... $77,01175 Skupna izplačila v isti dobi ... ............ ,61,802 57 ustava federativne ljudske republike jugoslavije Prvi del OSNOVNA NAČELA Preofrtanek . MIRKO G KUKKI. laiaik v , a I (......... , $14 300 10 VINCENT CAINKAR, blagajnik III., 7. marca 1040. (Nadaljevanje) 41. člen Državljani imajo ob zakonskih pogojih pravico, da terjajo od države in uradnih oseb odškodnino za škodo, ki jim je prizadejana z nezakonitim in nepravilnim opravljunjem službe, 42. l ini DuvČna obveznost državljanov jo splošnu in sorazmerna njihovi gospodarski moči. / Javne davščine in oprostitve od njih se uvajajo samo z zakonom. 43. člen Zaradi zaščite držuvljunskih svobodščin in demokratske ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije, opredeljene s to ustavo, je nezakonito in kaznivo uporabljati državljanske pravice za spreminjanje in rušenje ustavne ureditve s protidemokrutskim smotrom. DR2AVNA UREDITEV Drugi del VI POGLAVJE FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA IN LJUDSKE REPUBLIKE 44. člen Federativna ljudska republika Jugoslavija izvršuje vse pravice, za katere jI daje pristojnost ustava. V pristojnost Federativne ljudske republiko Jugoslavije v osebi najvišjih zveznih organov državne oblasti in organov državne uprave spadajd: 1. sprememba in dopolnitev ustave FLRJ, skrb za njeno izvajanje in zavarovanje skladnosti ustav republik z ustavo FLRJ; 2. sprejemanje novih republik, kakor tudi odobritev ustanavljanja novih avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti; 3. razmejitev med republikami; 4. predstavljanje Federativne ljudske republike Jugoslavije v mednarodnih odnosih; mednarodne pogodbe; 5. vprašanje vojne in miru; 6. splošno vodstvo in kontrola trgovinskih odnosov s tujino; 7. narodna obramba in državna varnost; 8. železniški, zračni, rečni, pomorski promet in pomorske zadeve občedržavnega pomena; 9. pošto, brzojav, telefon in radio; 10. zvezno državljanstvo; 11. izseljenske in priseljenske zadeve; pravni položaj tujcev; 12. občedržavni gospodarski načrt; statistika; 13. zvezni proračun; odobritev občedržavne-gu proračuna ip zaključnega računa; vrhovnu kontrola nad izvajanjem občedržavnega proračuna; 14. denarni in kreditni sistem; zvezna posojila; devizni in valutni promet; zuvarovanja; carine; državni monopoli; 15. patenti, žigi; modeli; vzorci; mere; uteži; plemenite kovine; 16. skrb za vojne invalide; 17. amnestija in pomilostitev za dejanja, s katerimi so kršeni zvezni zakoni; , 18. finančna, industrijska, rudarska, gradbena, trgovinska, gozdarska in kmetijska podjetja občedržavnega pomena; 19. ceste, reke, prekopi in pristanišča občedržavnega pomena; 20. kontrola nad izvajanjem zveznih zakonov; 21. zakonodaja o porazdelitvi dohodkov na zveni proračun, proračune republik in proračune avtonomnih in upruvnotcritorialnlh enot; o Javnih posojilih in davščinah; 22. zakonodaja o ureditvi sodišč, o javnem tožilstvu, o odvetništvu; kazenski zakonik; trgovinsko, menično in čekovno pravo; pomorsko pravo; zakonodaja o civilnopravdnem in nepravdnem, izvršilnem, stečajnem, kazenskem In občnem upravnem postopku; o osebnem stanju državljanov; 23. osnovna zakonodaja o delu, obratih in socialnem zavarovanju, o zadrugah; o osebnem pravu; 24. izdajanje občih načel za zakonodajo in za ravnanje republik na področjih kmetijstvs, rudsrstvs, gozdarstva, lovs in vodnih sil; gradnje; gospodarskegs poslovanja; politike cen; zdravstva In telesne kulture; prosvete; socialnega skrbstva In organizacije državne oblasti. — Republike lahko some dajejo svoje predpise o teh zadevah, dokler Federativna ljudska republika Jugoslavije ne izda občih načelnih predpisov. Izven teh zadev izvršujejo ljudske republike svojo oblast samostojno. 45 člen Ozemlje Federativne ljudske republike Jugoslavije sestoji iz ozemelj nj<»nlh republik In je enotno državno in gosp<»dorsko področje. 46 člen Zvezni zakoni veljajo na vsem ozemlju Ke-derstivn* ljudske republike Jugoslsvlje. Ce Se zvezni zskonf In zakoni republik ne sklsdajo, ae uporabljajo zvezni zakoni. 47. člen Blugovni promet med republikami je svoboden in se ne more omejiti z sakonom republike. Akti in listine organov državne uprave in organov piuvosodja ene republike imajo enako veljavo v vsaki republiki. 48. član Za državljane Federativne ljudake republike Jugosluvije se ustnovi enotno z večno driav-ljanstvo. Vsak državljan padska republike je hkrati državljan Federativne ljudske republike Jugosluvije. Vsak državljan ene republike uživa v vsaki republiki iste pravice kakor državljani Uh republik. , VII POGLAVJE NAJVIŠJI ZVEZNI ORGANI DRŽAVNE OBLASTI a) Ljudska skupščina Federativne ljudsko republika Jugoslsvlje 49. člen Ljudska skupščina FLRJ je'pr0datavnfk narodne suverenosti Federativne ljudske republike Jugoslavije. 50. člen Ljudska skupščina je vrhovni organ državne oblasti FLRJ ln izvršuje vse tiste pravica, ki pripadajo Federativni ljudski rapubltki Jugoslaviji, kolikor po tej ustavi niso prsnosene v pristojnost drugih zvsznih organov državne oblasti in državne uprave. 61, člen Zakonodajno oblast v zadevah iz pristojnosti Federativne ljudska republike Jugoslavija Izvršuje izključno Ljudska skupščina FLRJ. M. član Ljudsko skupičino FLRJ S00tavljata dva zbornici — Zvezni svet in Svet narodov. 53. člen Zvezni svet volijo vsi državljani Federativne ljudske republika Jugoslavija. Na vsalih 50,000 prebivalcev sa voli po en poslanec. 54. ČUn - ^ Svet narodov se voli po republikah, avtonomnih pokrajinah in avtonomnih oblaotth. Dršav-ljani vsake rapubllke volijo po 80, avtonomne pokrajine po 20, avtonomna oblasti pa po 15 poslancev. 55. člen Nihče ne more biti hkrati poslanec v bbeh zbornicoh Ljudske skuplčine FLRJ. 56. člen ' Ljudska skupščina FLRJ se voli za štiri tata. • 57. člen Zbornici Ljudske skupščine FLRJ sta enakopravni. ^ 58. člen Zbornici Ljudske skupščine FLRJ xasadota po pravilu ločeno. ' 59. člen Zasedanje Zveznega sveta ln Sveta narodov se prične in zaključi ob istem času. Zvezni svet voli predsednika, dva podpredsednika In tri sekretarje. Svet narodov voli predsednika, dva podpredsednika in tri sekretsrje. Predsednika vodita seje zbornic ln njuno delo pA poslovnikih. 60, člen ' Zasedanja Ljudske skupščine FLRJ ao redna in izredna in se sklicujejo z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. Kedns zasedanja se sklicujejo dvakrat na lato, 15. aprila In 15. oktobra. Ako Ljudska skupščina ne bi bila sklicana ob teh rokih, 00 lahko sestane tudi sama brez ukaza Preiidlja. Izredno zasedanje se skliče, kadar Prazidil Ljudske skupščine FLRJ spozns, dt jo to po-trebno, ksdur to zahteva katero Izmed republik po svojem vrhovnem organu državne oblasti ali kadar to zahteva tretjina poslancev ene zbornice. 61. člen * Obe zbornici Ljudske skupščine FLRJ zasedata na skupni seji le tedsj, kadar to ustava posebej določa sli kadar to skleneta obe zbornici. • Skupnim sejam Ljudske skupščine FLRJ predsedujeta izmenoma predfcedhlka zbornice. Ljudska skupščina FLRJ odloča na skupni seji z večino glasov. Za odločanje je potrebna navzočnost večine |xwlsncev vsake zbornice. 62 član Vsaka zbornica si predpiše poslovnik, Ljudska skupščina FLRJ pa al predpiše poslovni« za skupne seje. 63 člen Predlagati zakonske predloge ime jo provteo vlada FLRJ, člani vlad« FLRJ in poslanci obih zbornic. • Zakonski jrrodlog je moči predložni eni sli drugi zbornici Ljudske skupščino FLRJ. Noben zakonski predlog no moro postati fla-kon, če ni izglasovan z večino glasov' v oboh zbornicah na seji, ns kateri je ns v ročna poslancev vsake zbornice. (80 nadaljuje.) * fffll LEV N. TOLSTOJ: Si t __ ^ — ^ _ _ _ ! (Nadaljevanj«) "Ej, ne več ne, ne veš reda! Bedak!" je rekel stric Jeroška in očitaje zmajeval z glavo. Če ti reče kdo "koškildi", moraš odgovoriti: "ala razi bo sun", Bog te varuj. Tako se reče, očka moj, a ne "koškiUli " Jaz te vse naučim. Tako je bil pri nas Ilja Mosev, vaš človek, Ras, in bila sva prijatelja. Bil je vrl dečko. Pijanec, lump, lovec, pa kakšen lovec! Vse sem gs naučil." "Kaj me boš pa naučil?" je vprašal Olenin, ki se je čedalje bolj zanimal za starca. "Na lov te popeljem, ribe loviti te naučim, £ečence ti pokažem, in če hočeš ljubico, ti jo preskrbim. Vidiš, takšen Človek sem jaz! . . . Vesela bajta sem!"—In starec se Je zasmejal. "Usedel se bom, očka moj: trden sem. Karga?" je dostavil vprašujoče. "Kaj pa se pravi to: karga?" je vprašal Olenin. 'To se pravi po gruzinsko: dobro. Jaz pač tako govorim; rad imam to besedo. Karga, karga, tako imam navado reči, to se pravi, v šali. Pa kako je, očka moj, ukaži no prinesti vina. Ali imaš vojaka slugo? "Da? Ivan!" Je zaklical stari. "Saj je pri vas vsak vojak Ivan. Tvojemu Je ime Ivan, kaj ne da?" "Da, tudi je Ivan. "Vanjuša, vzemi, prosim, od gospodarjevih vina in prlnesi ga sem." 'To je vse eno, Vanjuša ali pa Ivan. Odkod so pri vas, pri vojakih, sami Ivani? Ivan!" je ponovil stari. "Zahtevaj, očka iz načetega soda. Tu tukaj imajo najboljše vino v vasi. A več ko trideset kapejk za mero ne daj, slišiš, ds ne bo čsrovnica vesela ... Naš narod je pro-kleto neumen nšrod," Je nadaljeval stric Jeroška zaupljivo, ko je Vanjuša odšel. "Oni vas nimajo za ljudi. Ti si zanje hujši od Tstarja. Jaz pa mislim, čeprav si vojak, si vseeno člo- < vek, ln imaš dušo v sebi. Ali nimam prav? Ilja Mosejič je bil vojsk, a kakšen zlat člove* Je bil! Ali ni tako, očka moj? Zato me naši tudi ne marajo; a meni je to vseeno. Jaz sem vesel Človek, jas Imam vse rad; jaz sem Jeroška, tako Je, očka moj!" In starec je mladeniča prijazno potrcpal po rami. XII. Vanjuša je bil med tem že uredil svoje gospodinjstvo in se dal celo obriti pri četnem brivcu ter potegnil hlače iz škornj v znak, da tabori stotnija v udobnih kvartirjih; zdaj je bil najboljše volje. Ogledal si je Jeroško z zanimanjem, toda brez dobrohotnosti, kakor divjo zver, ki je ni videl še nikoli, zmajeval z glavo nad podom, ki ga je pomazal starec, vzel izpod klopi dvoje praznih steklenic ln šel h gospodarjevim. "Dober večer, ljube ženske," je rekel; kajti sklenil je bit da bo posebno pohleven. "Gospod mi je ukazal vina kupiti; natočite mi ga, dobre ženske." Stara ni odvrnila ničesar. Deklica je stala pred majhnim tatarskim zrcalom in si devala ruto na glavo; molče se je ozrla na Vanjušo. "Bom plačal denarje, spoštovane," je rekel Vanjuša in požvenketal z novci v žepu. "Vi bodite dobri pa bomo tudi mi dobri, tako je vendar najbolje," je dostavil. "Ali veliko?" je na kratko vprašala stara. KAZAKI KAVKAfiKA POVEST Iz ruičine prevel JOSIP KNAFLIČ "fm mmts* "— "Pojdi, dekle, pa mu ga na toči," je rekla mati Ulitka hčeri. "Iz načetega natoči, ljubi otrok." Dekle je vzelo ključe in posodo in šlo z Vanjušo Iz hiše. "Povej, prosim, kdo je ta ženska?" je vprašal Olenin in pokazal na Marjanko, ki je šla ravno mimo okna. Stari je pomignil z očmi in dregnil s komolcem mladega moža. "Čakaj," je rekel in se sklonil skoz okno. "Khm! Khm!" je zakašljal in zaklical. "Marja-nuška Oh, sladka Marjanuška! Ljubi me no malo, srček moj!—Jaz sem šaljivček," je zaše-petal Oleninu. Deklica je, ne da bi obrnila glavo, enakomerno in krepko mahaje z rokama, šla mimo okna, s tisto posebno, koketno, energično hojo, kakor hodijo kszakinje. Le počasi se je ozrla na starca s svojimi črnimi, lahko zasenčenimi očmi. "Ljubi me in boš srečna" je zavpil stric Jeroška, pomigaval ln vprašujoče pogledal jun-kerja. "Jaz sem fant korenjak, veseljsk!" je pristavil. "Kraljevsko dekle! A?" "Krasotlca," je rekel Olenin. "Pokliči jo sem." "Ne, ne!" je odvrnil stari. 'Ta je namenjena Lukaški. Luka—to ja fant kazak, džigit; ravnokar je ubil Abreka. Zate dobim boljšo. Tako ti dobim, ki bo hodila vsa v svili in srebru. Kar sem rekel, to storim; krasnega dekleta ti pri-■krbim." "Ali stari, kaj govoriš?" je vzkliknil Olenin. "To je vendar greh." "Greh? Kje je tukaj greh?" je odločno odvrnil starec. "Zalega dekleta pogledati je greh? Pozabavati se z njo greh? Ali jo ljubiti greh? Ali je to pri vas tako? Ne, očka moj, to ni greh, ampak blaženost! Bog je tebe ustvaril, Bog je tudi dekle ustvaril. Vse je On, očks, ustvaril. Torej ni greh pogledati lepega dekleta. Za to je ustvarjena, da jo ljubiš in se je veseliš. Tako sodim jaz o tem, prijatelj." Marjanka je šla čez dvorišče v temno, hladno, s sodi zastavljeno klet; tam je z običajno molitvico stopila k sodu ln vtaknila noter srkač. Vanjuša, ki je stal V vratih, se je smejal, ko jo je gledal. Njemu se je zdelo strašno smešno, da je imela na sebi samo srajco, zadaj spuščeno in spredaj podvezano, in Še bolj smešno to, da so jI viseli na vratu polrublji. Mislil si Je sam pri sebi, češ, to ni po rusko in bilo bi pri njih doma, na dvorcu, veliko smeha, ko bi zagledali tako dekle. "La file, comme c'est tres bien za izpremembo," si je mislil, "to moram takoj povedati gospodu." "Kaj mi stojiš hs luči, vrag!" je naenkrat zavpilo dekle. "Daj rajši steklenico sem." Ko je bila napolnila Marjanka steklenico s hladnim rdečim vinom, jo je podala Vanjuši. "Denar daj mamki," je rekla in pahnila od sebe Vanjušino roko z denarjem. Vanjuša se je nasmehnil. "Zakaj ste tako hude, ljube ženske?" je rekel dobrodušno in v zadregi, dočim je deklica zamašila sod. Zasmejala se je. "Ali ste mar vi dobri?" (Dalja prihodnjič) Dve razstavi Raaatava slovenskega partlsanakega tlaka V nedeljo, 3. fcbr., Je bila v Ljubljani v prostorih Narodne galerije v Narodnem domu v o-kviru Prešernovega tedna odprta velika, v resnici reprezentativna razstava slovenskega partizanskega tiska, doalej največja in najpopolnejša razstava partizanskega tiska pri nas. Ns njej je /btano in pregledno urejeno ogromno gradivo, ki naravnost preaeneča s svojo pestrostjo, z bogastvom in raznovrstnostjo vsebine, ki jo obrsvnsva. Tu gre najprej za čaaopisje, /a pfriodtčni tisk. čigar bujnoat je ic sama po sebi zgovoren dokument o neverjetni razgibanosti aktivnosti in iniciativnosti naših f»arti/anov in aktivistov. Saj jt* v zadnjih štirih letih kraj ki al) daljši čaa izhajalo v raznih partizanskih enotah, tehnikah In tiskarnah, skoraj 400 različnih < aanpikov in periodičnih publi kanj. tiskanih, ciklostiranih. ša-prografiranih. opalografiranlh— in če drugače nI bilo mogoče, tudi tipkanih ali pisanih z roko Vsepovsod, kamor Je seglo osvobodilno gibanje, so raale tiskar ske tehnike In caaupiai Slovenski ljudje—pogosta teki. ki ao zdaj šole prvič prijemati pero v roke— so poročali o dogodkih In jih ocenjevali, analizirali ao politični in vojaški poloiaj. pripo- vedovali so o doseženih uspehih, izrsžsll so svojo voljo, streti so-vrsžnlks in zavreči stare, nesvo-bodne oblike življenje. Časopis je bil tisti, ki je krepil borbeno voljo v partizanih in aktivistih, ki Je utrjeval vezi med osvobodilno vojsko in terenom, ki je krepil v ljudeh vero v zmago in iztrebljal vse, kar je bilo v njih kot dediščina preteklosti še slabega in šibkega. Njegova beseda Je bila močna in prepričljiva, ker je izpovedovala resnico, ker ni bila zgolj agita cljsko sredstvo, ampak je bila oprta hkrati na tisoče in tisoče dejanj, ki so Jih s pogumom, ju naštvom in požrtvovalnostjo v boju z okupatorjem izvrševali naši ljudje. Razmeroma precejšnje število italijanskih in nemških osvobodilnih časopisov priča o progresivni vlogi in aktivni npori, ki jo Je slovensko narodno oavob«»ditno gibanje nudilo demokratičnim silam italijanskega In avstrijskega naroda, Vendar to še nI vse. Poleg vse te množice časopiaja je doslej znanih še okrog 600 neperi-odlčnih partizanskih publikacij, brtišur in tudi knjig. Raznolikost In vsestranskost obravnavane vsebine, ki )e bila pri časopisju še razumljiva, pa Je naravnost presenetljiva ob pregledovanju publikacij, ki »o Izhajale v partizanih in ilegalnih tiskarnah na okupiranem ozemlju. Tu s6 zastopana najrazličnejša področja, najrazličnejše panoge ln stroke. Največ je bilo kajpa tiskanih ideoloških, polltično-teoretičnih, politično-analltičnih in politično-informativnih del. Izreden razman je doživela tem razdobju vojaška literatura, ki se je v osvobodilnem boju pri naa prav za prav šele rodila, od navodil, kako je treba brati zemljevide, kako se je boriti proti tankom, zavzemati utrdbe, kako vzdrževati zveze, do navodil, kako poveljevati in prehranjevat vojsko. Številne so reportaže < raznih pomembnih vojaških akcijah, dokumenti o delu izdajal cev in okupatorjev. Mnoge publikacije načenjajo goapodarska i in pravna vprašanja, vprašanja organizacije oblasti in uprave. Pomembno mesto zavzema tudi druga strokovna literatura medicina, zgodovinopiaje itd Ni skoraj kulturnozgodovinskega jubileja, ki bi ga partizanski tisk prezrl: posebne publikacije so Izšle ob stoletnici Prešernove Zdrsvljice. stoletnici Gregor-čičevegs In Jurčičevega rojstva. 25-letnlci Cankarjeve smrti itd Vsa pozitivna slovenska kulturna tradicija Je živela v partizanih naprej. Poleg nje je rasla nova umetno«! Cela vrsta Je novih pesniških zbirk, ki ao izšle v partizanih, novih iger in dramskih prizorov, skladb. u» metnišklh map mladinskih knjig itd Tudi šolske knjige »o izhajale, celo slovenaki pravopis, glasbena teorija In bibliografija so zastopani v vsej tej obilici tiska. Vse to kaže, da je slovenski človek, medtem ko se je boril z* svoj obfctanek in življenje, že hkrati ustvsrjal temelje svojega bodočega življenja v vseh smereh in na vseh področjih. Razstava partizanskega tiska nas preseneča z obilico svojega gradiva. In vendar je vse to gradivo koraai bleda slika, v resnici 7samo nruKlel odtis vseh naporov, požrtvovalnosti in tveganj, vsega pripravljalnega dela, ki ga je bilo treba opravljati v izrednih okoliščinah, z ogromnim samozatajevanjem in predanostjo osvobodilni stvari. Teh naporov in 4* požrtvovalnosti pač ni mogoče prikazati v razstavni dvorani Komaj zaslutiš jih, ko pregleduješ te, že rahlo orumenele Časopise, brošure in knjige, ki je njihovo besedilo napisano v resnici s srčno krvjo naših ljudi. Uvodno bsgedo k razstavi je imel član Znanstvenega instituta, profesor Skrlj. Razstavo pa je odprl minister za prosveto, dr. Ferdo Kozak, izražajoč željo, naj bi se kmalu uresničila zamisel Narodno osvobodilnega muzeja v Ljubljani, koder naj bi bilo— zanamcem v opomin in vodilo— čim popolnejše zbrano tudi to, tiskano gradivo. Slovenaki upodabljajoči umetniki rasstsvUaJo V okviru Prešernovega tedna je Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov napravilo pomemben korak k popularizaciji upodabljajoče umetnosti pri nas, korak, ki pomeni nedvomno prelom' z nekdanjo prakso prirejanja umetniških razstav in ki ga je treba odkrito pozdraviti. Priredilo je vrsto umetniških razstav po vseh večjih krajih Slovenije: v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Kranju, Novem mestu, Kočevju in Črnomlju. V Ljubljani je priredilo veliko reprezentativno razstavo vseh svojih članov v prostorih Jakopičevega paviljona. To je prvi veliki skupni na stop naših upodabljajočih umetnikov po osvoboditvi. Pri njem sodeluje 57 sllksrjev in kiparjev —vsi naši živeči upodabljajoči umetniki od Ferda Vesela in Matije Jame pa do najmlajših. Tudi ta široki in enotni nastop nsših upodabljajočih umetnikov je pomemben korak, kakor ga doslej nismo bili vajeni in ki ga je treba prav tako odkrito pozdraviti. Tako velikemu številu sodelujočih je Jakopičev paviljon komaj da lahko nudil streho. Zato se je vsakdo od njih omejil le na dve, tri svojg najznačilnejša dela. Tako je razstava ne samo Izrecno bogata ln pestrs, ampak priča tudi o lepem splošnem nivoju naše sodobne upodabljajoče umetnosti. V soboto, 2. febr. dopoldne je bila razstava Društva upodabljajočih umetnikov, v navzočnosti predstavnikov oblasti in kulturnih ustanov ter številnega občinstva odprta. Nekaj načelnih misli je k otvoritvi spregovoril predsednik društva, France UrŠič. Podčrtal Je pomen prvega skupnega nastopa upodabljajočih umetnikov po osvoboditvi in globoko Človeško in idejno vrednost Prešernovega izročila kot temeljnega kamna celotne slqvenske kulture. Kot zastopnik prosvetnega ministrstva je razstavo pozdravil in odprl Janez Logar. —Po L. P. Brazilski delavci proti Francu Rio de Janeiro. — ONA. — Pristaniščni delavci v mestu Santos so sklenili, da bodo podpirali odločitev delavcev v Rio de Janeiru, ter da ne bodo nato-vorili nobene španske ladjet dokler "ostane na vladi diktator Francisco Franco. Braziljanska unija je poslala tudi unijam pristaniščnih delavcev v Uruguayju in Argentini predlog, da nastopijo na sličen način. Razni mali oglasi SEWING MACHINE MECHANIC AND FOREMAN ' Small burlap shop t 5 day Week Good starting salary with advancement tr J i Permanent job Seeley 6466 janitresses Steady night work See Mr. Johneon Room 1206 h i Marshall Field Annex Bldg. 25 Ea.t Washington St. Runi mali oglasi SEND FLOWERS HERE'S HOW You con be an early , owner of the ^ NEW 1946 De Solo or Plymouth Trade Yout Car NOW at TODAYS Hkfh Price It May Be Worth Cash Plus a NEW CAR C. R. Diedrich Mtr. AUTM DE SOTO OR PLYMOUTH DEALER 3111 N. CLARK 1UC OPEN EVENINGS It 10 JANITORS Steady night work See Mr. Jqlpaon Room 1206 r-__ Marshall Field Annex Bldg. 25 East Washington St. RADIO delo dobi 200 deklet in zen ss naš produktivni program SE NE ZAHTEVA IZKUSENOSTI 71c takoj od začetka 76c po 4 tednih Automatično povišanje do 94c Stalno delo motorola Galvin Manufacturing Corporation 4545. Augusta Blvd. Razni mali oglasi DIE MAKERS EXCELLENT OPPORTUNITY PROGRESSIVE AND COMPOUND DIES TINGSTOL CO. 14«! West Grand Ave. WOMEN for Wiring and Racking Experience not necessary Day or Night Shifts CHROME-RITE CO. 4534 West North Ave. YOUNG SLOVENE BOY For OFFICE U CLERICAL WORK Excellent working conditions GRAYBAR ELECTRIC CO. MR. SISULAK Webster 2800 SOS SO. CLINTON WOODWORKERS CABINET MAKERS 48 Hour Week - Dvertime Top Hourly Rate VICTORY CABINET CO. 528 N. Noble ČETRTEK, 21. MARPA , * Raznljtgitli ogl^j GIRLS WANTED^ Label Machine Operator, Bolt Machine Operators - Bottle r Packers - Sorters Good working condition, Dupli-Color Products Co i 2440 S. Michigan AveJ < PORTERS AND HANDYU HEAVY WORkHI PAINT & PACKING FACTC Apply DUPLI-COLOR PRODUCTS 2440 So. Michigan Ave' GIRLS AND WOMEN Good-paying jobs. Clean, light v No exj>erience necessary Full or part time FARM CREST BAKER1E 4580 W. Jackson Blvd TAILORS and SHAPER 1st BASTER Good Pay Apply REEDS QUALITY CLOTH _70 W. Lake St. WOMEN FINISHERS wanted on 1st class Coats. Good starting salary with opportunity for advancement. Excellent working conditions. Apply CAMPBELL EISELE it POLICH LTD., 8 S. Michigan, Room 405 or call State 5386. HIŠNICE (Janitresses) Za čiščenje zdravniških uradov Nočno delo Najvišja plača od ure POWERS BUILDING 4010 West Madison Street - Vprašajte za Mr. Lee MEN WANTED^ For light work on repairing old niture. Steady work. Good Excellent conditions. Apply J. MACKEVICH & SON 713 W. 13th Street ■■ Tel Canal 0411 MAlbS $107.00 Ter Month Uniforms furnished Excellent working conditic Sherman Hotel CLARK fc RANDOLPH GIRLS and WOMEN Permanent work. Clean light assembly work in modern, well lighted factory. No experience necessary. 85c per hour to start. Rapid advancement, paid vacation, sickness, hospitalisation and other benefits. Ideally located. Good transportation. Work with your friends. A. B. T. MFG. CORP. 715 N. Kedzie Ave. AQITIRAJTE ZA PR08VET01 Noticed ___ rp—enrr 17 to 25 If you want a steady and interei employment, why not look look for it by us? Experience not necessary No sewing Good conditions Chicago Embroider Company 1715 West Ohio St. GIRL-CLERK for Bookkeeping Departmei Steady work Place near Union Station • Good Pay Call A. Bachini WEB. 2800 Graybar Electric ( GIRLS—WOMEN NO EXPERIENCE NECESSARY Light Factory Work in Pleasant Surroundings Oood chance to learn a trade Full or pari E. EDELMANN & CO. _2332 LOGAN BLVD._ MEN & EX.SERVICEMEN! LIGHT FACTORY WORK - NO EXPERIENCE NECESSi 48 hour week, time and half over 40 hours. Attractive Pay Apply AUTO PARTS & MFG. CO., inc. _1>20 8. MICHIGAN___ National Scientific Products Compa . ' 1 „...T —.........-I...-li . .-------------;-----M--- Offers unusual opportunities in our modern plant LIGHT ASSEMBLY WORK NO EXPERIENCE KEQUIJ Good starting rate with automatic InfcH Paid vacation and many company tienett (Apply employment office) 5013 North Kedzie Avenue MEN! - WOMEN Mlacellaneoua work ln Bakery Work during tha day 0 Paid vacatlona and other convenience« Apply at A.,<& P. BAKERY 2S22 N. PULASKI RD. Employment office on 2nd floor All Podpirajte svoj listi Slovene Men, we need you at once TOOL AND DYE MAKERS LATHE AND MILLING MACHINE OPERATORS American Can Company North Chicago. 111. _ ^ I offers steady work—49 hour week . Excellent working conditions plus many company Apply r AMERICAN CAN COMPANY Fourteenth Street and Sheridan R°»d NORTH CHICAGO. ILUHOI«