STARA PR AI
MjCŠO I.
Tednih e>a #ioren#fia vprašanja
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava; Ljubljana, Breg štev. 12 — Račun poštne hranilnice štev. 13.763
Cena; letno Din 36, polletno Din 18, mesečno Din 3, inozemstvo: letno Din 70, polletno Din 36, mesečno Din 6.
Štev* 7
In še vprašujemo
V zadnji številki smo naslovili na tovariše, nekdanje sobojevnike, ki, se zdi, hodijo sedaj po drugih potih, poziv k svobodnemu razgovoru. Do danes oni na poziv niso odgovorili. Najvažnejše vprašanje tega trenotka, vprašanje nadaljnih poti slovenske politike, vprašanje, ob katerem! trepeta vsako slovensko srce, pa bo izbruhnilo prej ali slej z vso silo na dan. In takrat sc ne bo mogel nihče izogniti javnemu in jasnemu odgovoru, takrat se ne bo mogel nihče skrivati za nekdanja pooblastila.
Toda četudi danes še ni svobodnega razgovora o nadaljnih Poteh slovenske politike in o možnosti nove slovenske politike v obliki slovenske ljudske fronte, je vprašanje že tako zgovorno
postavljeno, tla SO ,,SloVCUČeVC“
kolone polne bolj ali manj tihe, bolj ali manj vidne polemike z nami. Tudi članek „Da ne bo zmede o ,Ljudski fronti, “ v nedeljskem „Slovencu“ spada sem. Članek je naslovljen na „Delavsko Pravico11, glasilo krščansko-soci-alnega delavstva. Odgovor na ta članek prepuščamo »Delavski Pravici". V njem mrgoli netočnosti in neresnic, ki jih beremo v „Slovencu“, kadar je govora o snujoči se slovenski skupnosti. Ne manjka niti v agitatorskem žargonu iznešenega očitka o nesloven-stvu na vse, kar ne soada v Slo-venčev“ miselni krog.
V prsih „Slovenčevih“ dopisnikov pa se borita dve duši. Ista številka „Slovenca“ — posvečena proslavi Antona Martina Slomška — prinaša na uvodnem mestu besede, ki izpovedujejo vero v obstoj in potrebo slovenske skupnosti preko vseh razlik svetovnega nazora. Naj bodo tam nanisane misli
o	pomenu Prešerna in Slomška še tako sporne, nadvse jasna je ugotovitev obstoja in potrebe vseob-jemajoče slovenske skupnosti. In k tej skupnosti se špet vračamo!
V zadnji številki smo omenili veliki noizkus združenja vseh slovenskih skupin, katerega je napravila univerzitetna mladina v letu 1931/32. Ta poizkus ni mogel pokazati vseh svojih sadov iz vzrokov, na katere se ob prvi priliki vrnemo. Pri tem poskusu so pokazali prav člani katoliških društev toliko vneme, bili so tako osvobojeni vseh predsodkov, da iz spoštovanja do njih ne dvomimo, da so sodelovali iz srčne potrebe in ne iz taktike.
V	gluhi lozi takratnega režima je bil nastop univerzitetne mladine prvi signal, da slovenski narod nedeljen in enodušen hoče svojo slovensko politiko. Danes omenjamo drug dogodek, drugo dejanje, ki je pretreslo takratno ozračje malodušja in tudi odprtega izdajstva.
Ali se spominjate izpovedi slovenskega književnika, ki je v imenu svoje skupine napisal, da je njegova skupina „morala, mora in bo morala pri vseh velikih odločitvah dušiti glas svojega svetovnega nazora in slediti glasu svoje krvi in narave, svoji kulturni volji in osnovnemu zakonu svoje duše, ki mu veli stati na strani slovenstva pa bodisi z ljudmi, od katerih ga tako nepre-
magljivo deli svetovni nazor.“?
Ali ste kdaj prej ali kdaj pozneje dosegli tako priznanje, kakor ste ga za svoj takratni politični boj dosegli s -temi besedami? Toda takratni politični boj je objemal ves slovenski narod in je zajemal vse njegove politične sile.
Lahko bi našteli še druge primere iz zadnjih let, ko je zahteva po skupnem političnem nastopu vsega slovenskega naroda privrela z vso silo na dan. Toda saj jih poznate, saj jie bil vaš delež v taki ali drugačni obliki vedno velik. Ta vaš delež je bil tak, da je Slovenska ljudska stranka dejansko že bila Slovenska ljudska fronta.
Zakaj torej danes vzplamtite, če slišite govoriti o slovenski fronti? Ali je krivda onih, ki so ostali zvesti starim bojem, da se vam danes poudarjanje slovenstva zdi nagajivost? Dr. Joža Vilfan.
Resnica o ljudskih frontah
Pri nas smo že kur navajeni, da beremo po časopisju o različnih političnih gibanjih ali političnih strankah pri raznih tujih narodih netočna poročila ali pa celo potvorbe. Vsak časopis jih •skuša izrabiti v svoje namene. Če pa mu ne prijajo, jih preprosto potvori, da bi j Mi pri tem spravil ob ugled pred slovenkim ljudstvom.
Nekaj takega se godi v teh dneh s takoimenovanimi ljudskimi frontami.
V	Španiji in Franciji so imeli v zadnjih mesecih volitve. Gospodarski položaj je bil v obeli državah v zadnjih letih čimdalje slabši. Najbogatejši sloji,	to	so	industrijci in	velepo-
sestniki, tovarnarji, bankirji in kapitalisti so vse bolj izkoriščali ljudstvo; zato so se vse tiste stranke, ki so na volitvah zastopale koristi ljudstva, združile	in	se	dogovorile za	enoten
program, ki	ga	bodo izvedle,	če jim
ljudstvo	zaupa	na volitvah vlado v
državi. Najjasnejši primer tega je se-dunja F'rancija. Tam so se združile za volitve, ki so bile v aprilu in maju, v glavnem sledeče štiri stranke: radikalna, ki je sestavljena iz meščanskih slojev, podeželskih bogatašev, celo tovarnarjev, velikih trgovcev itd., dve socialistični stranki, ki se med seboj nekoliko ločita, ki pa zastopata obe koristi delavskega in kmečkega stanu in komunistična stranka. Že lani spomladi. torej pred enim letom, so te stranke odločile, da bodo na prihodnjih volitvah nastopile skupno z enotnim programom. Tu program je obsegal nekatere zelo važne točke, ki so se tikale na eni strani naj bogatejših francoskih slojev, na drugi pa delavskega in kmečkega stanu. Ugotovile so, da je ogromna večina francoskega narodnega
premoženja v rokah samo kakih 200 družin, za katerih dobičke dela vse ostalo francosko ljudstvo. Teh 200 družin ima najvišja mesta v državi* vso veliko francosko industrijo, vso veliko trgovino, vsa najvišja mesta v vojski in med duhovščino. Francija je bila od nekdaj sama bogata dežela, poleg tega pa ima še svoje kolonije, ki ji dona-šajo velikih koristi. Po dobljeni svetovni vojni si je ustvarila v Evropi tako gospodujoč položaj, da bi moralo živeti francosko ljudstvo res v pravem izobilju. Toda kljub teinu ima Francija pol milijona brezposelnih, sorazmerno slabo plačano delavstvo in obubožanega kmeta. Delavec, kmet in povprečen meščan delajo le za dobičke veleindustrije in velebank. In temu hočejo napraviti konec stranke, ki sestavljajo ljudsko fronto.
Po njih mislih bi se razmere v Franciji bistveno izboljšale, če bi francoski parlament in vlada sprejela nekatere zakone, ki bi izpremenili ta položaj. Glavne teh izprememb so sledeče: podržavi nuj se vojna industrija, ki danes v času nuj večjih vojnih pri-pruv v Evropi največ nese in tudi najbolj izkorišča delavstvo; izpremeni naj se zakon o francoski narodni banki, ki naj ne daje denarja samo najbogatej-šim, kot se je godilo doslej, ampak vsemu ljudstvu, predvsem kmečkemu prebivalstvu, da bo izboljšalo in moderniziralo način obdelovanja polja; delavstvu pa nuj se zagotove najnižje še dopustne plače, da letni plačani dopust in pravico strokovnega orgunizi-ranja, du bo moglo odslej brez nevur-nosti odpustitve iz tovarne nastopati zn svoje pravice. To je ves program ljudskih front, ki je čisto sličen v Španiji
in Franciji. Ogromne množice volilcev obeh držav so spoznale, kako neizmernih koristi bi prinesla ljudstvu njegova izvedba, in so zato glasovale zanj.
Tako imamo danes v Franciji in v Španiji vludo ljudskih front in v obeh držuvali že naglo izvajajo dogovorjene izpremembe. Vse se vrši v popolnem miru in redu in ob silnem veselju francoskega in španskega ljudstva nud doseženimi političnimi uspehi. Zuveda-ta se, da bosta s takim pozitivnim delom največ koristila sebi in evropskemu miru, ki si ga vsi tako želimo. Kajti poleg notranjih reform je pri obeh novih vladah najvažnejša njih zunanja politika, ki dela za mir v Evropi.
Tak je stvarno in nepristransko orisan položuj v nuši zuvezniški Frunciji in njeni sosedi Špuniji. Mislili bi, da more pri nas sleherni človek samo pozdraviti francosko ljudstvo, ki je tuko zrelo nastopilo za svoje pravice in mu čestitati k uspehu. T< da temu ni tako. Že nekaj časa sem opažamo v delu našega čusopisja ljute napade na francosko in špansko ljudstvo, ki se je odločilo, da na volitvah podpre akcijo ljudskih front. Mi smo revni in ni-mamo nobenih velekapitalistov in si ne bi mogli misliti, da so pri nas ljudje, ki bi jih hoteli podpirati v | njihovem boju proti upravičenim zahtevam ljudstva. Toda je že tako pri nas, da mora dobiti vse neko pokvarjeno podobo.
VSE NAROČNIKE OPOZARJAMO, da bomo nehali pošiljati list tistim, ki ga v najkrajšem času ne bodo plačali ali pa naročili z dopisnico.
Kaj je resnice na tem?
Kot smo videli sestavljajo ljudsko fronto poleg nekaj manjših, štiri velike francoske stranke, tako meščanske kot delavske. Stranka skrajne levice ima v parlumentu od 400 poslancev ljudske fronte 70 svojih, kar znaša torej le dobro petino. Ko so sestavljali novo vlado, ki ji načeljuje socialistični voditelj kot šef stranke, ki je dobila na svobodnih volitvah največje število glasov, je skrajna levica izjavila, da bo podpirala z vso svojo moralno silo vlado, da pa ne vstopa vanjo, zato da ne bo dala naprotnikom prilike za napade na vlado. Zunanje politični položaj da je tako težak, da se mornjo vsi dobri Francozje združiti k skupnemu delu. Kot vidimo iz časopisnih poročil, ni niti v Franciji niti v Španiji nika-kih krvoprelitij, nikakih umorov, o katerih tako rad govori naš „SIove-nec“, ampak, da francoska vlada, to je francoska ljudska fronta, z velikimi uspehi izvaja svoj program.
Tn du bodo tudi nuši ljudje vedeli, kako gleda na ta program francoski
katolik, naj povemo mi, ko to ni napravilo naše dnevno časopisje, da je sam pariški nadškof, kardinal Verdier pred dnevi javno odobril program ljudskih front, ki se nanaša na potrebo
izboljšanja razmer delavskega in krneč-skega stanu, češ, da je pravičen.
In kaj hoče naš „dobri“ „Slovenec“ še več?
Iz notranje politike
»Borbaši« in demokracija v Sremski Mitroviči.
,yPlave srajce" ali „Jugoslo venska narodna stranka" Svetislava Hodjere, so imele v nedeljo 21. junija v Sremski Mitroviči zborovanje.
Pod vplivam vsega tega je dr. Keselje-vič, veliki vodja splavih srajc11,
imel ognjevit govor za demokracijo, svobodo govora, tiska in svobodne volitve. 'Končal je z zanosno ugotovitvijo, da vse omenjeno zahtevajo „plave srajce" ravno talko kot dr. Maček, Davidovič, zemljoradniki, Aca Stanojevič. Izgleda, ■da so plave srajce prišle do tega evangelija šele pod. blagodejnim vplivom zgoraj omenjenih dobrot. Na visokih, pred gnilimi jajci zavarovanih sedežih bi na vse to pozabili.
Dr. Kramer pri Jevtiču.
Včeraj je začel v Belgradu kongres JNS. Uvod v kongres je bil sestanek poslancev in senatorjev, iki se prištevajo JNS. Ta sestanek .je vodil dr. Kramer. Po sestanku je dr. Kramer obiskal Jevtiča.
To potrjujejo vesti, o katerih smo tudi mi poročali, da se sprti jugosloven-ski bratci združujejo. Viprašanje pred-sedništva, za katero nekateri predlagajo Uzunov.iča, drugi pa Živkoviča, hočejo tako rešiti, da bi Uzunovič postal dosmrtni častni predsednik, Živkovič pa dejanski predsednik stranke. Ta rešitev bi predstavljala zmago skrajnega krila.
Pred sodišče fašiste!
Proti poslancu Arnavtoviču, ki je streljal na ministrskega predsednika, je sedaj preiskava zaključena. Državni tožilec je že vložil obtožnico. Z Annavto-vičem bo prišlo na zatožno klop še nekaj njegovih tovarišev.
Obsojen pa je bil na 5 let robije in trajno zgubo častnih pravic nacionalistični študent Nedeljkovič, ki je ipri zadnji stavki na belgrajski univerzi zaklal svojega tovariša.
Občinske volitve.
V	ponedeljek so se vršile občinske volitve	v	Rajhenburgu,	Senovem,	v
Prečni	in	pri Sv. Petru.	V vseli	štirih
občinah so ibile postavljene dvojne liste, vladna	in	pa opozicijska.	Volitve	so	se
vršile po	starem volilnem	zakonu	in	je
povsod zmagala vladna lista. V teh štirih oibčinah je 2607 volilcev. Volitev se jih ji udeležilo 1721, za vladne liste jih je glasovalo 1317, itorej nekaj nad polovico. Velika abstinenca, Iki gre 'gotovo na rovaš opozicije, kaže, da slovenski opoziciji še manjka organizacija.
Ministrska uradna potovanja.
Minister za socijalno politiko Dragiša Cvetkovič je pred tednom odrinil na uradno potovanje v Bosansko Krajino. Preko znanega letovišča Plitvičikih jezer je iprispel tudi v Bihač. Kot poročajo listi, je pregledal bolnico, ki je v zelo slabem stanju, in bihačke zapore.
Nove tovarne po neslovenskih pokrajinah.
Preteklo nedeljo je bil v Zenici položen temeljni kamen za veliko tovarno, ki bo izdelovala vse od žice in pločevine pa do železniških tračnic in traverz za gradnjo. Radi tega je bilo odpovedano na Jesenicah, ki izdelujejo iste stvari, 300 delavcem, ki so delali na novih in dopolnitvenih delih jeseniške tovarne. Nova tovarna, ki naj bi se gradila v Hrenovici, pa bo postavljena v Bosni.
V	Boru bo postavljena tovarna za čiščenje bakra, v Dalmaciji pa tovarna za aluminij.
Dobimo Kmetijske zbornice.
Vlada je izdelala načrt za Kmetijske zbornice. Po načrtu naj bi zbornice, v vsaki banovini po ena, imele posvetovalno in deloma poljedelsiko-tehnično nalogo. Člani bi bili lastniki posestev in zakupniki, kmečki delavci pa samo v toliko, v'kolikor bi bili zaposleni v eni in isti občini že tri leta in ne spadajo pod delavsko zavarovanje. Z 21 leti bi pridobili volilno pravico v svet. Razen izvoljenih članov bi bili tudi člani, katere bi imenovali nekatere revizijske zadružne zveze in nelkatera osrednja kmetijska društva. Stroške zborničnega urada in druge stroške bi krila posebna doklada na zemljarino.
„Slovenec“ kritizira vladni načrt in pravi, da je premalo stanovščinarski. Kakor znano je stanovščinarstvo vpeljano v Italiji.
Kaj je z Združeno opozicijo?
Belgrajska ..Politika1* je 26. t. m. prinesla članek, v katerem poroča, da je Kmečko-demokra ts ka koalicija prekinila vse zveze s srbskim delom opozicije na eni strani in da so nastali nesporazumi v kmečko-demokratski koaliciji sami. Dr. Maček je sam v „Hrvatskem dnevniku" pobi! te izjave. „Hrvatski devnik" piše: „Kakor do sedaj ni uspelo razbiti kmečko-demokratske koalicije, ki je postala trdna in neraadružljiva, tako upa-
mo, da ne bo uspelo raztbiti Združene opozicije. Najboljši doikaz za to, kako je močna in trdna kniečko-demokratska koalicija, je, da do danes iz vsemi intrigami in poizkusi od katerekoli strani, ni uspelo vreči jabolko prepira v vodstvo kmečko-demokratske koalicije in da nasprotno ni bilo mogoče postaviti vprašanja, v katerem vsi člani KDK ne bi bili složni. Tudi g. Vilder, vodilni zastopnik demokratov v KDK, je vesti ..Politike" označil za- ceneno senzacijo. Med drugim je rekel: Kar se tiče Združene opozicije... je treba stvar postaviti na pravo mesto. Združena oipozicija je nastala pred volitvami 5. maja 1936., ko je dr. Vladko Maček pristal na to, da postane nosilec državne kandidatne liste. Od tedaj datira bližje sodelovanje dr. Maflka in vodstva KDK s srbskimi opozicionalnimi politiki. Samo ob sebi razumljivo je, da se ni takoj prvi dan moglo ustvariti enako gledanje na razmere v državi, posebno ne na rešitev hrvatskega vprašanja, s katerim so v zvezi vsi drugi problemi v tej državi. Razumljivo je, da bo še treba razgovorov in dogovorov s predstavniki posameznih članov Združene opozicije in njenega odbora, ki se je .dosedaj nekoliko-krat sestal... Kadar bodo ustvarjeni skupni vidiki, bo šele mogoče preiti na formalne predloge in reševanja. To pa bodo mogli storiti le ipravi ljudski zastopniki, katerih ne more biti brez svobodnih volitev.1*
Znižanja...
Navodila za nov .proračun zahtevajo, da uradi znižajo postavke za plače za 10%, kar pomenja, da morajo predlagati odpustitev posameznih uradniških moči.
Tudi stvarni izdatki morajo biti znižani, in sicer kar za 20%. V novi proračun ne smejo biti predlagane nobene nove državne stavbe.
Srbski demokrati se organizirajo.
Srbski demokrati izdelujejo nov program, ki bo iprirejen za sedanje razmere. Pričeli bodo v kratkem ludi izdajati svoje glasilo „Odjek", ki bo dnevnik.
Zaplenjeni listi.
Državno tožilstvo v Zagrebu 'e na podlagi jugoslovanskega tiskovnega zakona zabranilo razširjanje in prodajanje ..Hrvatskega dnevnika1* od 18. junija, časopisa „Radničke novine" od 19. junija in tednika „Koprive“ od 17. junija.
Politika po svetu
V	francoski zbornici in senatu je
viada Ljudske fronte dala izjavo o svoji zunanji politiki. Poudarila je, da ostaja Francija zvesta Zvezi narodov, skupni organizaciji miru in postopni nadzorovani razorožitvi. Na teh osnovah predlaga francoska vlada nujne odločitve, ki bi takoj učinkovale in pripomogle zagotovitvi miru. Glede sankcij spoznava francoska vlada, da bi pomenila zdaj ohranitev sankcij te simbolično gesto. Zlasti po angleški odločitvi, o kateri smo poročali v zadnji številki, je gotovo, da bo večina držav proti sankcijam. Zato je v tem položaju tudi Francija zato. Ioda francoska vlada z vsem prevdarkom izjavlja, da Francija ne bo niti po porazu Abesinije zapustila poraženih. Z vsemi silami bo francoska vlada delala na to, da se ustvari varnost narodov in s tem prepreči naipad. Zato je treba dopolniti paikt Zveze narodov in poostriti določbe
o sankcijah ter slkleniti pokrajinske pogodbe o medsebojni pomoči (podonavski, lokarnski, sredozemski pakt). V prvi vrsti pa predlaga francoska vlada javnost in kontrolo oboroževanja kot .prvi ikorak k postopnemu razoroževanju. — Po vladni zunanjepolitični izjavi se je vršila velika debata in se je izglasovala vladi Ljudske fronte z veliko večino zaupnica.
V	angleškem parlamentu je opozicio-nalna delavska stranka predlagala nezaupnico vladi, češ da ni pokazala dovolj odločnosti in škodovala ugledu države. Toda nezaupnico je vladna večina odklonila in odobrila vladno odločitev.
Francoska vlada Ljudske fronte je
predložila zbornici štiri nove gospodarske zakone, s katerimi hoče zlasti zavarovati državni kredit in uvaje težje kazni za vse one, ki ne prijavijo svojega pre-
moženja v inozemstvu. Od tega imetja se mora namreč plačati davek. Drugi zakoni dajejo vladi pooblastilo za preureditev Narodne banke in državnega računovodstva, ki mora postati javno, enostavno in naglo.
V Parizu se je vršila konferenca Mednarodnega združenja za mir. Zastopniki 19 držav so razpravljali o mednarodnem kongresu za obrambo miru in proti fašizmu, ki se bo vršil meseca septembra v Parizu.
Francija se uradno ne bo udeležila olimpijskih iger v Berlinu, pač pa velikih delavskih športnih prireditev v Barceloni.
Dardanelslia konferenca v Montreju je začela svoje deio, toda se je po nekaj dneh razpravljanja preložila na poznejši čas. Zastopane države v načelu priznavajo ipotrebo nove ureditve obrambe Dardanel, toda nastala so ostra nasprotja med Angleško in Sovjetsko zvezo. Kakor nekoč si hoče Angleška zagotoviti čim večji vpliv nad Dardanelami.
Arabci v Palestini nadaljujejo svojo borbo. Prišlo je do prave bitke pri Tul-karenni med angleško vojsko in policijo ter Arabci. V tem spopadu, ki je trajal neikaj ur, so sodelovala celo letala. To je bil doslej največji spopad v času zadnjih palestinskih nemirov. Vlada je izdala stroge naredbe, da se kaznuje vsakdo, pri katerem se najde orožje, z ječo najmanj 5 let. Napadi na javna ob-lastva ali na posamezne osebe pa se bodo kaznovali brezpogojno s smrtjo.
Nemška vlada je razpisala notranje posojilo 700 milijonov mark s 4% obrestmi in z odplačilnim rokom 12 let. V času poldrugega leta zdaj že četrtič najema nemška vlada notranje posojilo. Uiavni vzrok za novo posojilo je ta, da se pokrije primanjkljaj v državni blagajni.
V Zedinjenih državah ameriških se
že pripravljajo na nove predsedniške volitve, ki se bode vršile meseca novembra. Največji stranki sta demokratska in republikanska, ki sc nekako izmenjujeta na vladi. Sedanji predsednik Ruizvelt je demokrat in bo gotovo ostal tudi za prihodnje volitve demokratski kandidat, čeprav je del demokratske stranke nastopil proti njemu. Republikanci pa so postavili za kandidata guvernerja ene izmed držav Landona, ki pripada struji mlajših republikancev. Ta struja je prevladala starejšo in njenega predstavnika Huvra, nekdanjega predsednika, ki je nameraval letos znova kandidirati.
Na Poljskem se je mudilo odposlanstvo francoske Lige za človeške pravice. To odposlanstvo je prišlo na Poljsko, da si ogleda kraje, kjer so se vršili v zadnjem času spopadi med delavci in policijo. Toda poljska oblastva so to komisijo izgnala. #
Dobički oboroževalne Industrije. Ško-dovi zavodi na Cehoslovaškem, ki so največje podjetje za izdelovanja v Srednji Evropi, objavljajo bilanco za minulo leto in ugotavljajo 39,6 milijona kron (t. j. okoli 71 milijonov dinarjev) čistega dobička, in sicer je ta dobiček za 28,4 milijonov kron (t. j. okoli 50 milijonov dinarjev) večji od čistega dobička v letu 1934 — navzlic krizi, ki je pa Škodovi zavodi ne poznajo.
V Nemčijo potuje italijanski podtajnik za ziraikoplovstvo in v diplomatskih krogih napovedujejo, da se bo oh tem obisku sklenil letalski pakt med Nemčijo^ in Italijo.
Listi 'pišejo:
»Delavska Pravica«
25.	junija 1936.
„Zadnje čase se v časopisih in na raznih zborovanjih pogosto čuje beseda, da so v naši državi na dela neke sile, ki streme za tem, da se industrija v Sloveniji — demontira. To se pravi po naše, da se industrija ustavi in odpravi. Misli se pri tem na rudarstvo, posebno na premogovne rudnike in na železarsko in sploh kovinsko industrijo.
Razvoj gre pri nas v Sloveniji že nekaj let sem v tej smeri. Še preden sta bili na vrsti rudarska m kovinska industrija, so se že pred leti ustavile pri nas steklarske tovarne in deloma tudi kemične in druge tovarne ali pa so skrčile obrat. In začelo se je preseljevanje na jug. Sedaj je razvoj demontaže v polnem razmahu glede slovenskih premogovnikov. Pisati o vzrokh tega od nekih sil v naši državi hotenega in z železno doslednostjo vodenega razvoja —-je težko. Naše mneje je, da bo pri dosedanjih naših notranje-politič-nih razmerah šel razvoj po nakazani črti strumno dalje. Mi mislimo, da je to že nekako stvarno dejstvo, pred katerim si slovensko ljudstvo, zlasti pa prizadeto delavstvo, ne more več zapirati oči in se tolažiti z upi in nadami v razne veljake našega dosedanjega javnega življenja. Slovensko delovno ljudstvo čuti. kako klavrne so vloge vseh teh ljudi. V enakem položaju kot so danes rudarji, bodo prav kmalu, če vsi znaki ne varajo, tudi naše kovinarji.
Ne pišemo tega v strahu za dividende kapitalistov, ki je naložen v teh industrijah po Sloveniji. Ta si bo že znal pomagati preko vseh zakonov in ‘meja do novih plodnih naložb. Nas skrbi že bližnja prihodnost desettisočev delavskega življa. Nas je strah dneva, ko bodo v Trbovljah, v Zagorju, na Jesenicah in drugje prenehali brneti stroji, ko bodo ti kraji tihi kot pokopališča in kot kamenite puščave. Kdo nam more biti danes trden porok, da se to ne bo zgodilo? ...
To je tista strašna skrb, ki zme-rom silneje trapi vsega slovenskega malega človeka. Prav vse enako mori: delavce, kmete, obrtnike, uradnike — vsi samo s strahom mislijo na dni, ko bodo morali njihovi otroci iskati dela in kruha. In vsi že danes trdno verujemo, da se bo dalo tu nekaj zares preokreniti samo s temeljitim ozdravljenjem vsega našega javnega in s tem tudi gospodarskega življenja. Kje in kdo so tiste sile, ki naj izvrše to prepotrebno in zgodovinsko delo, je vprašanje nas samih, to se pravi vprašanje in naloga slovenskih delovnih stanov.'4
V svobodni državi — svobodni kmetje!
Milijoni hektarjev razlaščene zemlje — gozd v državno, polje v zasebno lastnino — 300.000 zakupnikov postanejo samostojni kmetje.
Češkoslovaški zakoni iz let 1919 in 1920 so določali, da se razlasti :o vsa veleposestva, ki obsegajo več kot 150 ha (260 johov) obdelovalne zemlje (njiv, travnikov, vrtov, sadonosnikov) ali 250 ha (440 johov) celokupne zemlje (z gozdovi, pašniki in neplodno zemljo vred). Odškodnina za razlaščeno zemljo je bila določena na predvojno vrednost zemlje, dejanski pa je znašala Ys do Vz predvojne vrednosti in je bila torej
tako malenkostna, da se je razlastitev kaj malo razločevala od brezplačne zaplembe zemlje. Z zakonom je bilo tudi določeno, — kakor smo zadnjič videli — kako odškodovati delavce in nameščence, dosedaj zaposlene na veleposestvih.
Kako se je izvajala agrarna reforma? „Zemljiški urad“, čigar pravica in dolžnost je bila, da uresniči določbe zakona in izvede agrarno reformo, je razlastil:
Na Češkem . . na Moravskem . v Šlcziji . . . v Slovaški . .
1,574.500 ha ali	30.2%	vse	površine	Češke	zemlje
638.100 ha ali	28.6%	vse	moravske	zemlje
135.800 ha ali 1,614.700 ha ali
30.7 % vse šlezijske zemlje 26.2% vse slovaške zemlje.
Skupno je bilo v Češkoslovaški državi razlaščenih okoli 4,000.00 ha ali 28.2% vse češkoslov. zemlje!
Kdo je dobil razlaščeno veleposestniško zemljo? Oblast, ki je izvajala agrarno reformo, se je v svojem velikanskem in korenitem delu ozirala samo na zahteve ljud-; stva in na koristi splošnosti. Rav-j no ozir na splošno korist pa ji je nalagal previdnost, da zemlje ni delila vsakomur, ki bi se za njo potegoval in jo brezkoristno in narodnemu gospodarstvu škodljivo izkoriščal. Iz tega razloga je predvsem
podržavila razlaščene gozdove
v obsegu kakih 2 milj. ha in jih v tej novi lastninski obliki stavila narodnemu gospodarstvu in narodu na razpolago. Kajti nesmotre-no izsekavanje razlaščenih gozdov — razdeljenih na majhne parcele — bi bilo v večjo škodo kakor korist. Le majhen odstotek razlaščenih gozdov je prešel v last posameznih občin (do 1. 1926 samo 19.833 ha) in prav tako majhen odstotek v zasebno last (do
1.	1925 okoli 100.000 ha).
Brez dvoma pa je bil izpeljan največji prevrat z razdelitvijo
razlaščene obdelovalne zemlje,
ki je obsegala v vsej državi okoli 1,229.700 ha. Kdo se je mogel predvsem potegovati za dodelitev razlaščene zemlje? Država tukaj ni prišla vpoštev in sc za zemljo tudi ni potegovala, ker je bilo pač v interesu malega kmečkega človeka, da dobi obdelovalno zemljo v svojo last in to prav nič ne more škoditi splošni koristi. Zato je imela državna oblast, ki je obdelovalno zemljo delila, pred seboj smoter, da ustvari nove samostojne kmetije, ki bi obsegale 6—10 ha, pa tudi do 15 ha. Po zakonu o dodelitvi zemlje z dne 30. januarja 1920 so se mogli potegovati za zemljo legijonarji, invalidi in njihovi svojci, dosedanji mali zakupniki veleposestniške zemlje, mali
kmetje in kočarji, mali obrtniki, delavci in nameščenci na razlaščenih veleposestvih in osebe brez zemlje sploh. Za dodelitev zemlje pa so prihajale v poštev tudi noltedelske nroizvodne zadruge, konzumne zadruge, pašniške zadruge, katerih člani so bili največ mali kmetje.
Izmed velikega števila onih, ki so se potegovali za zemljo, so največ dobili dosedanji zakupniki. Že zakon z dne 27. maja 1919 je dajal zakupnikom, ki so obdelovali do 8 ha (14 johov) lastne in zakunni-ške zemlje, mavico, da pridobijo
v	svojo last zemljo, ki jo imajo oni sami ali njihove družine v zakupu od 1. 1901. Pri tem pa se obvežejo, da iste ne bodo prodali tekom 10 let. Če se zakupnik in dosedanji lastnik ne moreta zediniti na ceni, jo določa sodišče no ceni zemlje iz 1. 1913. Tako so dobili dosedanji zakupniki na podla"! tega zakona po "rostovoljni prodaji od veleposestnikov in no posredovanju »zemljiškega urada“ nad 200.000 ha. »Zemljiški urad“ pa je razdelil do 1. 1928. 500.000 ha zemlje.
Od tega je bilo ustanovljenih samo 1679 čisto novih kmetij po 16 ha, ostalo zemljo pa je dobilo nad 300.000 zakupnikov, malih kmetov in kočarjev. Zelo majhen odstotek razlaščene zemlje so dobili prejšnji uslužbenci na veleposestvih (37.000 ha), legionarji, država in zadruge.
Od 2209 tovarniških obratov, ki so predelovali poljske in gozdne proizvode (pivovarne, tovarne sladkorja, lesne žage) in ki so bile last veleposestnikov in z veleposestvi vred razlaščeni, na je večina prešla v zadružne roke.
Češko in slovaško kmetsko ljudstvo je na svobodni svoji zemlji zaživelo drugo življenje. Iz prejšnjih tlačanov in mezdnih delavcev so postali samostojni kmetje in uživali sami plodove zemlje, katero so obdelovali.
fPo knjigi Agrarna revolucija,
A.	Sering, Berlin).	J.	B.
»Slovenija«
26.	junija 1936.
 Občutek manjvrednosti in
majhnosti ni lastnost slovenskega ljudstva, temveč lastnost majhnih njegovih voditeljev. Zaradi svoje duševne manjvredtiosi ne vidijo v svojem narodu nič drugega kot njegovo majhno število, kot da bi bil kateri narod v svojih
početkih takoj mnogoštevilen. In zaradi tega omejenega in malo-dušnega gledanja na svoj narod so ti povojni voditelji vse svoje javno delo usmerjali tako, da je bilo tega naroda res zmerom manj, ne samo ieritorijalno, temveč tudi po njegovi kulturni, gospodarski in politični veljavi...
... Rod neustrašenosti, ki se zaveda veličine svojega naroda, za katerega je treba darovati tudi svoje življenje, ni izumrl... in živi dalje v današnji mladini. Ta pa ve, da je danes fronta slovenskega naroda pomaknjena z literarnega in jezikovnega na politično in gospodarsko bojišče."
Od tedna do tedna
Ob 350 letnici Trubarjeve smrti so mladi slovenski intelektualci priredili v Ljubljani skromno svečanost. Pretekli petek so se zbrali pred Trubarjevim spomenikom in položili lavorjev venec s slovenskim trakom. Dr. Tomaž Furlan je izpregovoril spominske besede. Trubar, ki ga ni dosegel še noben slovenski pisatelj ne po plodovitosti ne po zvestobi svojemu narodu, počiva danes v Nemčiji in ne vemo, kje ima grob. Toda Trubar, ustanovitelj slovenske kn jige, nam bo po svojem boju za pravico in resnico večni vzor, vzor pravega slovenstva.
Velikanske svečanosti na čast škofa Antona Martina Slomška so se vršile v nedeljo in ponedeljek v Mariboru. Svečanostim so prisostvovali slovenski škofi in zastopniki vlade. Za vlado sta bila pred vsem oba ministra Slovenca, dr. Korošec in dr. Krek. Smisel svečanosti je bil, da Slovenci pokažejo željo, da bi Cerkev proglasila Slomška za svetnika. »Slovencem izven Jugoslavije bi bilo v veliko tolažbo, uko bi smeli slovenskemu svetniku na čast postavljati oltarje in cerkve... Proglasitev škofa Slomška za svetnika bo več koristila Slovencem, kakor katerokoli drugo slavljenje našega imena", je rekel mariborski škof Tomažič. Dr. Korošec je izročil mariborskemu škofu prošnjo s 400.000 podpisi za proglasitev Slomška za svetnika.
V	Ljubljani pa so v nedeljo razvili prostovoljci, ki so med vojno prestopili na stran Antante in se borili proti Avstroogrski, svoj prvi prapor v Sloveniji. Kralj je podaril praporu poseben trak.
Slovanski železničarji so imeli kongres v Belgradu. Po kongresu so obiskali tudi Slovenijo. V Ljubljani so bili svečano sprejeti. Gostje so položili pred Prešernovim spomenikom venec s slovenskim trakom.
Največja dražba v Sloveniji se bo vršila 24. 8. t. 1. in naslednje dni na Bledu. Na dražbo bodo prišle vse nepremičnine Ivana in Marije Kenda. Ivan in Marija Kenda sta bila največja posestnika na Bledu. Njihova last so bili Blejski grad. Blejsko jezero, hoteli in zdravilišče. Vse te nepremičnine so cenjene na Din 31,186.816. Izklicevati se bo pričelo pri ceni Din 18,921.704.50. Seveda najbrže ne bo nihče kupil vsega skupaj. Kdor bi hotel to napraviti, bi moral položiti za čez tri iniljone varščine.
Nov vrelec so odkrili v Laškem pri velikem preurejevanju dosedanjega kopališča.
Dva moška je ubila strela pretekli teden nad Središčem. V kamniških planinah pa je izginil osmošolec Srečko Vavpetič.
Večja družba ameriških Slovencev
je te dni prišla na obisk v Slovenijo.
Pri gledališčih ne bodo po načrtu prosvetnega ministra nastavljali več novih stalnih moči na izpraznjena mesta, temveč samo pogodbene in dnevničarje. Na ta način upa minister doseči prebitek. Samo 60% tega morebitnega prihranka pa bo naknadno razdeljenega na osobje. Ostalih 40% pa bo porabljenih za druge gledališke potrebe. Tako igralci ne bodo več sarno igrali, temveč bodo še vz,državali gledališča.
Za nadzorstvo svojega gospodarstva bodo gledališča dobila po dva banovinska uradnika.
Kmetska samopomoč
Za gospodarsko osamosvojitev slovenskega kmeta. Med slovenskimi kmeti raste vedno bolj prepričanje, da morajo združno seči po samopomoči, če hočejo še nadalje živeti. S tem prepričanjem se slovenski kmet vedno bolj (»prijemlje zadruge »Sloge", 'ki se danes kljub velikim oviram, katere ji na vsakem koraku postavljajo, širi po vseh, tudi najbolj oddaljenih kotičkih slovenskega ozemlja v Jugoslaviji. Danes razpravljajo slovenski kmetje o najrazličnejših krajevnih in splošnih potrebah, ki naj se z organiziranim nastopom v »Slogi" odpravijo. Tega ne morejo preprečiti niti današnje težke prilike, ko so širša posvetovanja med kmeti nemogoča.
„Stara Pravda" je že na začetku po-vdarjala, da bo „Sloga‘‘ postala le takrat trdna gospodarska organizacija slovenskega kmeta in močna opora slovenskega naroda v njegovem boju za obstoj in enakopravnost — če bomo pri tem pomagali vsi, ki smo slovenske krvi in hočemo slovenskemu narodu dobro. Ta potreba se z vsakim dnem bolj kaže. Zlasti nujno je pri tem sodelovanje kmeta in delavca, t. j. sodelovanje med »Slogo" in delavskimi in obrtniškimi gospodarskimi in sindikalnimi organizacijami. Žal, zadeva to prepričanje ponekod še vedno na nezaupanje in nerazumevanje. Predstavniki nekaterih organizacij kažejo na nekatere pojave hrvatskem političnem življenju in na „razbijaško“ delo hrvatskega političnega vodstva med hrvatskim delavstvom oziroma njegovimi organizacijami.
Ni naša naloga in namen, pisati in razpravljati o teh pojavih v današnjem hrvatskem političnem življenju. Povda-riti hočemo pri tem samo to, kar prihaja za nas Slovence v poštev: Slovenska „Sloga“ je samostojna slovenska kmečka organizacaja. „Sloga“ hoče gospodarsko organizirati slovenskega kmeta in ustvariti tudi gospodarsko zvezo med njim in delavcem. To delo narekuje danes korist enega in drugega, v prvi vrsti pa ogroženi položaj slovenskega naroda. „Sloga“ nima in ne sme imeti nobenih razbijaških namenov. Tega ne more in ne sme imeti nobeno resnično kmečko, svobodno in demokratično gibanje. Smatramo za potrebno in nujno, da vodstva „Sloge‘‘ in delavskih gospodarskih organizacij stopijo čimpreje v stike in odstranijo vse ovire in nezaupanja, ki se v tem pogledu še kjerkoli porajajo. To je nujno, če se hoče resnično odpraviti poguben sistem verižništva in parazitskih posredovalcev, kateri pobirajo danes smetano, kmetu in delavcu pa p us tč ničvredno sirotko.
Naša želja je, da se o tem vprašanju vodi tudi javen razgovor v kmečkih in delavskih glasilih in ob vsaki priliki, kjer se razpravlja o kmetskih ali delavskih interesih. Z dobro voljo na eni in na drugi strani se bo to življenjsko vprašanje slovenskega naroda ugodno rešilo. „Stara Pravda" bo za ta vprašanja vedno na razpolago.
Rekli smo že, da so širša posvetovanja med kmeti, zadrugarji »Sloge", nemogoča. Zato je tem bolj potrebno, da poleg dela od moža do moža redno poročate v „Stari IPravdi" o vseh stvareh in vprašanjih, ki se v vašem kraju porajajo v zvezi s »Slogo". Imejte vedno pred očmi težave, v katerih se danes slovenski kmet nahaja, in težave, ki jili je treba odpraviti v vašem kraju. Razmišljajte o tem in posvetujte se z ostalimi 'kmeti v vašem kraju. Plod teh misli in posvetovanj pa sporočite nam v obliki doipisa. Tako bomo skupno vsaj deloma
(in v kolikor tudi mi ne bi bili ovirani) nadomestili javna posvetovanja.
Prihodnjič bomo prinesli članek o vprašanju letošnje prodaje žitaric in navodilo za delo na organizaciji »Sloge". Sporočite nam svoje želje glede pisanja v zvezi s »Slogo"!
Predstavniki hrvatske Gospod. „Sh>-ge“ pri dr. Mačku. Prejšnji teden so obiskali predstavniki hrvatske „Sloge" dr. Toth, Pavlič, dr. Bičanič in tajnik dr. Mačka dr. Jelašič dr. Mačka na Ku-pinou. Sestanek se je vršil v zvezi s skupščino hrvatske zadruge, ki je bila sklicana za nedeljo 28. junija. O poteku skupščine prihodnjič.
Srbska „Sloga“. V nedeljo 21. junija se je vršilo v Belgradu v prostorih „Se-la“ zborovanje, na katerem je bila ustanovljena »Zemljoradnička privredna za-
Prinašamo naslednji članek kot donos k vprašanju kmečke zaščite. Želimo spoznati tudi druga mnenja, zlasti to, kar o tem mislijo slovenski kmetje. Prosimo naše bralce, da nam o tem pišejo.
Leto 1932. je razgibalo množice zadolženega kmečkega ljudstva. Bilo je tik pred tem, da prodado tisoče zadolženih kmečkih domačij, čemur bi sledila še vsa težja dejanja. Oblasti so bile prisiljene izdati prvo uredbo o kmečki za-zaščiti.
Stališča.
Dolžniki so zahtevali črtanje dolgov ali vsaj, da se znižajo za toliko, kolikor je padla vrednost kmečkih pridelkov, zemlje, živine itd. Nadalje: popolno črtanje obresti in odgoditev vseh plačil za vso dobo krize. Upniki, predvsem pa denarni zavodi, ki so se zavzemali za vlagatelje, so smatrali za vzrok zadolžitvam nemarnost, slabo gospodarjenje in zapravljivost. Denarni zavodi, posebno banke, katere imajo glavno besedo pri vprašanju ureditve dolgov, so se sklicevali na male vlagatelje, na kmečko in ostalo delovno ljudstvo, ki je garalo in zbiralo skromne prihranke in ki bi trpelo, če se dolgovi drugače urede, kakor hočejo to banke. Vse dosedanje uredbe so v celoti unoštevale to stališče bank, čeprav še danes ne vemo, koliko denarnih prihrankov so naložili mali vlagatelji.
Kako je z dolgovi?
To vprašanje so raziskovale banke, razne družbe in oblastva preko občin. Odgovori si hudo nasprotujejo. Posebno pomanjklji-
vi	pa so v tem, ker ne povedo točno, kako so bile uporabljene ' dolžne vsote. Najbližje dejstvom
druga" („Poljedelslka gospodarska zadruga"). Nova zadruga zasleduje iste cilje za srbskega kmeta kot h mitska ati slovenska. „Sloga“ za svojega. Zadružna pravila, ki so bila na zborovanja sprejeta, predvidevajo ustanavljanje posebnih vaških svetov. Sveti tvorijo organizacijo zadruge po srbskih vaseh, podobno kot hrvatska in slovenska zadružna zastopništva. Ustanovitelji izadruge so 'pripadniki srbske zemljoradniške stranke.
Za dvig cenam pšenice. V Vinkovciih se je vršila v ponedeljek 29. junija konferenca pridelovalcev žita in zaupnikov Gospodarske „Sloge“ iz vseh krajev Slavonije, Srema in Vojvodine. Povabljeni so bili tudi predstavniki poljedelskih društev in zadružne zveze iz glavnih žitorodnih krajev v Jugoslaviji. Konferenca je bila sklicana z namenom, da se prizadeti pogovore, o dvigu cenam pšenice in da se prepreči špekulacija žitnih veletrgovcev z nizkimi cenami takoj po žetvi. Več o tem prihodnjič.
so podatki zbrani na občinah. Ti povedo:
1. da jle polovica slovenskih kmečkih gospodarstev zadolženih in to v prvi vrsti mala gospodarstva (eno desetino brez zemlje, sedem desetin le do 10 ha), kjer je sorazmerno največ ljudi, predvsem otrok;
2. da slovenski kmečki dolgovi znašajo eno milijardo dvesto milijonov. Od tega dolgujejo slovenski kmetje petsto milijonov (sko-ro polovico!) zasebnikom: trgovcem, obrtnikom, kmetom itd., v prvi vrsti za potrebščine v gospodarstvu, za prehrano in obleko;
3. da je večina dolgov izrabljena tako, da ni donašala obresti. (Dolgovani denar je bil uporabljen za prehrano, obleko, vzdrževanje in nonravilo doma, za nezgode in nesreče, v manjši meri pa tudi radi zapravljivosti). Za tako izra^“ ljene vsote od vsega početka dolžnik ni zmogel obresti in odplačila; če pa je plačeval, pa je denar za obresti in odplačila črpal iz ostalega gospodarstva. Pri večini zadolženih gospodarstev so obresti večale dolžne vsote. Le manjši del posojil je služil izboljšanju gospodarstva, nakupu zemlje itd. Rekli bi, da je le manjši del izrabljen koristno, t. j. tako, da dolžnik v normalnih razmerah lahko krije obveznosti, če hoče:
4. da so mala gospodarstva mnogo bolj zadolžena kakor večja, saj odpade tu na 1 ha zemlje povprečno štiri in večkrat toliko dolga, kakor na 1 ha zemlje pri velikem gospodarstvu. Zato pa tudi obresti in odplačila malo go-snodarstvo bolj obremenjujejo, četudi je ravno tu največ dolgov porabljenih za vsakdanje potrebe, ki jih dohodki iz premalo zemlje niso mogli kriti.
Ni torej za vsa zadolžena gospodarstva vprašanja dolgov enako postavljati. Pri rešitvi se je ozirati predvsem na velikost. Mala gospodarstva so namreč mnogo bolj prizadeta.	(Dalje	prih.)
J- K-
Še o tekstilni industriji
V	zadnji številki smo primerjali pro-cvitanje tekstilne industrije in propadanje tekstilnega delavstva pri nas. Ugotovili smo, da so osnove dobičkov tekstilne industrije nizke mezde in podpora, katero daje država v obliki zaščitnih carin. V štirih letih od 1930—1934. je tekstilna industrija izplačala za okoli 1 miljardo dinarjev mezd. To številko smo dobili tako, da je bilo 4000 delavcev, t. j. povprečno število tekstilnega delavstva v teh štirih letih, zaposlenih 300 dni v letu za .povprečno' dnevno mezdo 23 Din. Od te milj and e dinarjev izdanih za mezde je država vrnila tekstilni industriji 685 'milijonov Din. Toliko ije namreč država izgubila radi padanja uvoza tekstilnih izdelkov v !. 1930—1934.
Kakšne koristi ima tedaj naše gospodarstvo od tako zaščitene in privilegirane tekstilne industrije? Ce odštejemo gornjo izgubo pri uvoznih carinah, tedaj ostane borih 300 milijonov, ki ostanejo v državi. To v razdobju štirih let! Na leto torej komaj 80 milijonov Din! In če od-teh odštejemo še čisti dobiček, ki gre v obliki dividend večinoma v inozemstvo, saj je 80% tekstilne industrije pri nas v rokah tujega kapitala, nemškega in češkega, koliko ostane tedaj v državi? L. 1934. je samo 49 naj večjih podjetij izkazalo v svojih bilancah 12 milijonov Din čistega dobička. Tekstilnih podjetij je pa v državi 490 in vsa skušajo svoje dobičke utajiti! Lahko rečemo, da gre 50 in še več milijonov čistega dobička letno v inozemstvo. Korist, ki jo ima gospodarstvo od tekstilne industrije pri današnjem stanju, je tedaj enaka ničli. Ves dobiček gre v inozemstvo. Kolikor izplača tekstilna industrija mezd, ji država večinama vrne z izgubami, ki jih inta radi zaščitnih carin. Davki vržejo komaj par deset milijonov. To ne more preplačati življenj tisočev delavcev, ki jih mizerne mezde in naporno delo izčrpavajo, saj niti za hrano dovolj ne zaslužijo.
Zaščitena s tako visokimi carinami ima tekstilna industrija v državi monopolu' položaj in drži cene svojili proizvodov daleko nad ,p rodukciijskiiirtii stroški. Tako končno tekstilna industrija izžema tudi konsumente, ki so primorani kupovati po visokih cenah blago, ki bi ga pri inoizemski konkurenci dobili lahko za polovico bolj poceni.
Tako visoke uvozne carine za tekstilne izdelke so bile na mestu, dokler se je tekstilna industrija pri nas šele izgrajevala. Drugače ne bi vzdržala konkurence inozemskih podjetij. Danes je tekstilna industrija pri nas že toliko napredovala, da skoro krije potrebe notranjega trga. Bfez nevarnosti za njen obstoj bi se te carine lahko sedaj znatno znižale. Povečala bi se s tem konkurenca in cene tekstilnih izdelkov bi padale. Obenem bi se zvišali radi povečanega uvoza tekstilnih izdelkov carinski dohodki države.
Drugo, kar opažamo pri današnjem stanju in dosedanjem razvoju tekstilne industrije pri nas, je, da se ni nič ukrenilo, da bi se tekstilna industrija zalagala z domačimi sirovinami. S tem bi padel uvoz tekstilnih sirovim, ki stalno narašča (v desetih letih za 119%). Obenem bi si opomoglo naše poljedelstvo, ki bi našlo doma močnega komsumenta. Sosedna Bolgarska je začela pridelovati
delavskih v
50 naročnikov
nam mora dnevno plačati list, če hočemo, da ho redno izhajal. Doslej pa se nam jih je povprečno odzvalo le 25! Cenite naše napore in plačujte! Če Slovenci ne homo mogli vzdržati niti svojega tiska, kako homo odrekli takrat, kadar ho zgodovina terjala večjih žrtev od nas!
Kako je s kmečkimi dolgovi?
| Anton Slodnjaki
m «	ta
Veličino in pristnost Trubarjevega slovstvenega dela nam najlepše dokazuje to, da je ves njegov književni rod ostal samo glasnik njegovih misli in izvrševalec njegovih zasnutkov. Edino skrivnostna osebnost mladega je-tičnika Sebastijana Krelja hoče hoditi v pismu in jeziku svoja pota. Toda tudi Krelj izhaja v svojem pravopisnem in jezikovnem reformatorstvu iz Trubarjeve ljubezni do Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Slovanov sploh. Trubar mora pisati v nemški pisavi in v domači govorici ne samo zato, da bi ga slovenski človek razumel, ampak tudi zato, da bi po nemško vzgojeni pastor in plemič mogla prebirati njegove spise slovenskim tlačanom. Krelj in njegova jezikovna učenca Bohorič in Dalmatin pa mislijo že na kratko, toda precej močno izročilo, ki jim dovoljuje, da lepo dovršijo in izpopolnijo Trubarjeve zasnutke.
Med protestantskim slovenskim plemstvom in meščanstvom je vzklila nenadoma neka zavest, ki jo je prvi izrekel Trubar ter sta jo pogumno ponovila za njim Bohorič in Dalmatin. Zavest namreč, da »slovanski jezik ni skrit v kakem kotu, ampak je danes v razmahu po mogočnih in mnogih kraljevinah, čeprav razdeljen v nekaj dialektov; kajti danes govore slovanski jezik ne samo tisti, ki prebivajo na vsem Kranjskem, Spodnještajerskem, Koroškem in v sosednih deželah, kakor na Hr-vatskem, v Dalmaciji in Slovenski marki, na Krasu, v Metliki in v Istri, ampak tudi Čehi, Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Vlahi in skoro večji del ljudstev, ki jih je naš dedni sovražni Turek odtrgal od krščanstva, tako da je celo na turškem dvoru poleg drugih jezikov, ki so v Turčiji na splošno in tudi v pisarnah v rabi, slovanski jezik med glavnimi. (Dalmatin v Bibliji 1. 1584).“
-A učenci
Zemljepisna lega slovenskih in južnoslovanskih dežel in njena politična pomembnost daje našim protestantom veliko vrednost v takratnem evropskem političnem življenju. Habsburžanom se svita* da je njihova priženjena in priro-pana posest izgubljena, če se nemškemu protestantizmu posreči, da si pridobi slovensko, hrvaško in srbsko zemljo. Zato so se vrgli s tako vnemo na zator pro-testantstva v naših deželah.
Človek pa se ne more ubraniti začudenja, da je naša reformacija propadla v nekaj letih skoro brez sledu. Gibanje, ki so ga vodili tako delavni ljudje, navdani s toliko ljubeznijo do ljudstva in misli, gibanje, ki je bilo po svojem bistvu tako ustrezajoče našemu narodnemu geniju, se je zrušilo kakor trhla stavba od sunka treh proti-reformacijskih komisij, križajočih našo zemljo in našega človeka konec 16. stoletja.
Res je bilo naše protestantstvo mlado, vendar je bilo spet že tako ostarelo, da ni poganjalo novih mladik, temveč je živelo od Trubarjevih misli. Sožitje med slovensko protestantsko duhovniško inteligenco in nemškim fevdalnim plemstvom je bilo, izvzemši redke primere, tako nenaravno v narodnem in socialnem oziru (čeprav mogoče ne v kulturnem pogledu), da je moral kmalu utihniti obnavljajoči tok med izobraženstvom in ljudstvom. Zaradi svoje zveze z osovraženimi lutrskimi grajščaki so postali slovenski predikanti suhe veje na narodnem drevesu ter so odpadle v prvem viharju. Toda njihova misel ni umrla ž njimi, razkrojila se je v narodovem osrčju in pognala novo silje.
Poleg Trubarja in prezgodaj ugaslega Krelja sta najsijajnejši osebnosti slovenske reformacije: Adam Bohorič in Jurij Dalmatin.
Prvi nam razodeva v luči svojega slovstvenega in šolniškega dela — poteze slovenkega in slo-
vanskega humanista. Bližji je misli narodovega kakor verskega preroda. Prebujanje in zedinjevanje zapadnih in južnih narodov na podlagi grškega in rimskega sveta in filozofskega, socialnega in nacionalnega individualizma naj po Bohoriču zagrabi zdaj v viharju verskih bojev tudi Slovane. Val človeške kulture in civilizacije je tedaj že skoro dosegel svojo najbolj zapadno mejo ter se je valil spet v svoja vzhodna izhodišča. Ustavil se je za hip tudi nad slovensko zemljo in Bohorič ga je hotel v svoji slovnici simbolno ujeti in pokazati rojakom.
Dalmatin je najbolj Bogu in njegovi besedi izročena osebnost slovenske reformacije, vendar ne more tudi on zatajiti, da je Trubarjev in Bohoričev učenec. Svoje življenje je posvetil prevodu sv. pisma. Vse njegovo dejanje in nehanje izvira iz te posvetitve. V teološki izobrazbi in v jezikovnem mojstrstvu je bil enako pripravljen. Bogu in narodu bi rad služil iz globine svojega prepolnega srca. Da, tudi narodu. Ne samo v tem, da bi mu poustvaril čisto božjo besedo v njegovem zaničevanem, ali vendar tako krepkem in prožnem jeziku, temveč tudi v narodnem in socialnem pogledu. Tu in tam zažari v njegovih delih iskra ljubezni do slovenskega naroda. Tudi Hrvatom in Srbom hoče služiti s svojo slovensko besedo.
Bohoričev slovanski žar navdaja tudi Dalmatina. Ves slovenski protestantski rod je res prvi glasnik slovenskega narodnega preporoda. Ne zaradi verske vneme, temveč zaradi ljubezni do jezika in naroda je ustvaril prva gesla o slovenski narodni in individualni svobodi.
50.000	lir za slavospev fašizmu.
Bolgarsko „Slovo“ piše: Opozarjamo vse književnike, da 30. junija poteče rok za prijavo k tekmi za nagrado 50.000 lir, katero bo Tekmovalni odbor v San Remu prisodil tistemu tujemu književniku, ki bo najboljše prikazal vpliv današnje Italije izven italijan. mej.
doma bombaž in krije danes že skoro Popolnoma potrebe svoje tekstilne industrije po sirovinah. Pri nas bi bilo to tudi mogoče. V Južni Srbiji že danes pridelujejo tudi bombaž vendar v neznatnih množinah. Enako je s pridelovanjem volne. Kako bi se opomoglo s tem naše poljedelstvo, naj pokaže samo dejstvo, da smo samo v letih 1932—1934. uvozili za 72 milijonov kg bombaža, za katerega smo plačali 1 milijardo 410 milijonov Din. S tem denarjem bi lahko plačali doma pridelani bombaž. S 'tem bi obenem naše zaostalo poljedelstvo prešlo h gojenju 'industrijskih rastlin, kar bi pomenilo močan napredek.
Tretja mera, kj jo zahteva stanje tekstilne industrije, je takojšna določitev minimalnih mezd v tej industriji. Ce premotrimo stanje teh mezd, katerih najmanjše znašajo 70 para na uro, naj-večje pa Din 6 na uro, moramo ugotoviti, da sta tekstilna industrija in tuji kapital prišla ik nam zato, da izrabita to stanje pri nas in iz žuljev naših delavcev črpata milijonske dobičke. Tekstilni delavec je pri nas še ipo ogromni večini, do 90%, na svoji zemlji živeči maili kmet, ki ga krpa zemlja, ki jo ima, ne more preživljati. Zato hodi v tovarno 10 dol4 km daleč za vsaiko ceno. Tak polkmet, poldelavec nima še nobene delavske zavesti in nobenih skušenj. Ni organiziran in je .tako proti organiziranemu kapitalu popolnoma neodporen. To je glavni vzrok nizkih mezd v teikstilni industriji pri nasi. Omogočiti in ipospeševiati je toraj treba ustanavljanje svobodnih strokovnih organizacij med tekstilnim delavstvom in z njihovim sodelovanjem določiti minimalne mezde v tej industriji.
To so mere, ki ji narekuje današnje stanje v tekstilni industriji. Ce vztrajamo pri tem stanju, bo imel koristi le tuji kapital, domače delavstvo pa nepopravljivo l>cmi*5irji-»položaj delavstva v tek-stilni industriji je človeka nevreden in za državo sramoten!	Dr.	K.
Najhitrejši električni vlak imajo na Švedskem. Prevozil je 1007 km dolgo pot iz Malmoja v Aange v
16	urah, ne da bi bilo treba izmenjati lokomotivo. Prejšnji rekord so imeli Američani, ki so z električnim vlakom prevozili 710 km, ne da bi izmenjali lokomotivo.
_________________ i
7 Prežihov Voranc
Jirs in Bavli
(Ponatis po neodvisni slovenski reviji „Sodobnost“).
„Torej je le res ...“
Ozke stene, strop, zamreženo okence, vse je odgovorilo:
„Resnica, tovariš ...“
Vseh deset parov oči mu je potrdilo:
„Nobenega dvoma ni, prijatelj ...“
Tilove oči so se umaknile zoprni sliki. V celici je bilo tiho, jetniki, čepeči na pogradu in po tleh, so bili še pod vplivom njegovega gorečega pripovedovanja. Strast njegovega glasu, iz katerega je plamtel upor, blisk njegovih oči, dih njegovih ust jih je še priklepal na sicer enolično storijo in jih presajal ven iz ozkih sten v življenje, v prošlost* mladostnih doživetij, pokopano pod plastjo življenjskih bojev.
»Zakaj pa ste vi tukaj ?“ je tedaj vprašal, kakor bi se mu bile prsi odprle.
„Mi smo zadelj politike ...“ so odgovorili politični.
„Kaj ste storili...?“
Potem je razširil oči:
„To ste vi...!“
Senca napornih misli je pokrila njegovo rosno čelo; čez nekaj časa pa so se mu zakresale oči in krčevit glas je planil:
»Potem tudi jaz nisem ubija-vec...!“
Nenadoma ga je objel topel čut, skrivnostna nagnjenost in zaupanje. Ozke stene so stopile v ozadje, namesto njih pa je vstala podoba doslej nepoznanih, neizrekljivih slutenj...
»Povej do konca ..
3.
Zakaj sem vam od kraja vse tako na dolgo in široko pripovedoval? Zato, da boste lažje razumeli drugi del moje štorije. To, kar človek doživlja v mladih letih, kar se kali skozi dušo otrokovo, to ostane odločilno pri odraslem, iz tega rastejo nagibi, dejanja. Če se ti v mladih letih dg česarkoli vsodi ljubezen ali pa I
sovraštvo v srce, to ostane in se pozneje vedno v taki ali drugi obliki pokaže. Kar se človek pozneje priuči, to raste najrajši na temelju tega, kar si je osvojil v mladosti.
Ne smete misliti, da sem kak pismar. V šolo sem res hodil šest let, ali pozneje nisem imel časa • baviti se s knjigami, ker je pri nas bilo trdo delo doma. Oče je dobival v farovžu tednik, dokler smo imeli denar, ali zdaj smo že dve leti brez časopisa. Mogoče bi se bil pozneje izobrazil kakor drugi, ki so odšli v fabriko delat, ko so odrasli, toda jaz sem odraščal ravno tedaj, ko se je začela gospodarska kriza. Zato sem moral ostati doma in še zadovoljen sem moral biti s tem, kar nam je huba dala. Zato sem, kakršen sem.
Po vojni so prišli k nam agenti iz mesta in so nam razlagali, da bomo dobili hubo v last, ako se bomo pri njih organizirali. Oče se je organiziral pri agrarni družbi, kamor je pet let plačeval pri-
I	spevke. Zato smo dobili tudi le-
take. Ta leta smo živeli v nepretrganem upanju, da bomo dobili hubo v last. Oče je le nerad plačeval najemnino, zanemarjali smo grofovsko delo in delali rajši na svojo roko tam, kjer smo več zaslužili, oskrbnika in lovce pa smo grdo gledali, kadar so odkod prišli. Takrat so bili tudi zelo ponižni; pozneje pa, ko ni hotelo nič biti z delitvijo, so zopet začeli glave pokoncu nositi. Čez pet let pa so ravno nekateri voditelji taiste organizacije začeli pobirati podpise zato, da najemniki rajši ostanejo najemniki, ker bi zemlje itak ne mogli plačati. Eden izmed tistih je potem dve leti sekal v grofovih gozdih in ko so korupcijo na občini odpravili, je bil imenovan za župana.
Mi in še več drugih najemnikov se ni podpisalo; vsi so dejali:
»Kaj nam koristi huba. ako jo moramo plačati. Na ta način ne bo nikdar moja. Obresti bodo več znesle, kakor pa najemnina...“ Mi smo krizo zelo zgodaj začutili. Kmalu smo začeli zaostajati z najemnino, dela po gozdovih je
Po pisani zemlji
Razumne živali
Doktor Voronov, znan po svojih bioloških eksperimentih, je pravkar izdal v Parizu knjigo, v kateri govori o inteligenci živali. Med drugim pripoveduje:
Takrat, ko so v Parizu omnibuse vlekli še konji, so na krajih, kjer se je cesta prehitro vzpenjala, vpregli vedno tretjega konja. Tako tudi v omnibus, ki je vozil skozi Ulico mučencev. Na določenih mestih so vedno stali trije konji, pripravljeni za pomožno vprego. Stali so drug poleg drugega, voznik je vpregel konja, ki je stal na desni in ko je izpeljal strmino, ga je postavil na levo. Vse je šlo
v	redu. Naenkrat pa so opazili, da en konj ni nikdar vprežen. Nikdar ni prišel na vrsto. Dognali so, da se je konj sam, takoj ko je zagledal omnibus, vedno postavil na skrajno levico.
Brezdvoma so opice najinteli-gentnejše živali. Predvsem šimpanzi. Šimpanzi govore na svoj način. V mnogih primerih sem se prepričal, da imajo šimpanzi svoj, čeprav zelo reven jezik. Pa saj i
naši primitivni predniki niso imeli dosti večjega besednega zaklada in njih jezik je obsegal samo izraze, ki se tičejo najnavadnejših življenjskih potreb. Šimpanzi imajo različne glasove s katerimi izražajo veselje, žalost, strah, jezo, nežnost za samico, prijateljstvo do človeka, zahtevo po hrani. Zelo so radovedni, kar je znamenje vzbujenega razuma. Oni nas ne posnemajo kar tja v en dan, posnemajo nas, da opravijo delo pri katerem so nas opazovali.
Ena mojih opic, Vidal, ki je svobodno živela v mojem laboratoriju na College de France, je opazovala slugo, ki je vrtal luknjo v desko. Vidal je pograbil orodje, ki ga je uporabljal sluga. Pričel je udarjati s kladivom po svedru, kakor je videl slugo. Mislil sem najprej, da samo posnema slugove kretnje. Kako sem bil presenečen, ko sem videl, da med delom neprestano tipa z roko po spodnji strani deske, da bi videl, ali je luknja že gotova. Sluga pa ni niti enkrat napravil te kretnje.
Akrobat vlomilec
Jimmy Earight je bil že od nekdaj predrzen fant. Posrečilo se mu je, da je prišel celo do pisarne kinematografskega magnata, ki sicer ni nikogar sprejel. Pisarna se je nahajala v 12. nadstropju nekega nebotičnika.
„Iščem zaposlenja kot stunt man,“ je Jimmy pojasnil. (Stunt men so tisti akrobati, ki pri vratolomnih vajah, n. pr. pri padcu iz zrakoplova, avtomobilski nesreči, skoku v globino, nadomeščajo prave filmske zvezdnike.)
„Še poklicnih stunt men-ov imamo preveč,“ mu je odgovoril magnat. „Amaterjev ne potrebu-jemo.“
2e prav, mu je odgovoril Jim-my, in odšel skozi... okno. Mirno, brezbrižno je korakal po zu-
nanji strani okna in se po strelovodu spustil do okna v 11. nadstropju. Na ulici so se pričeli ustavljati mimoidoči, stražniki so migali, naj neha. Magnat je prc-drzneža poklical nazaj. „Nastav-Ijcni ste,“ mu je rekel.
Jimmy je postal izvrsten stunt man. Ta posel nejgovih talentov ni dovolj zaposljeval. Našel si je stranski poklic. Plazil se je v tuja stanovanja, kradel denar, srebrnino. Raztegnil je svojo delavnost na velike hotele in bil s svojim poslom zelo zadovoljen.
Samo nekaj je bilo neprijetnega na tem poklicu. Neprestano se je moral seliti, da je ušel policiji... Obiskal je skoro vsa večja mesta Združenih držav. Končno se je
odločil, da bo izvrševal svojo umetnost na Angleškem.
Prispel je v London kot bogat Avstralec, si najel vilo v najele-gantnejšem okraju mesta in navezal stike z visoko družbo. Policija je prejemala vedno nova poročila o vlomih, a vlomilca ni bilo mogoče izslediti.
Ponosen nad samim seboj je Jimmy napisal svoj življenjepis in ga prodal nekemu časopisu za
390.000	Din. V življenjepisu se je Jimmy strašno norčeval iz londonske policije Scotland Yarda. Policija je postala pozorna in avtorja na podlagi opisanih doživljajev izsledila.
Ko je bil Jimmy na poslu v gradu nekega bogataša, so ga detektivi vjeli v trenutku, ko se je spuščal preko zidu in držal v roki svoje čevlje in šatuljo z dragulji.
Sibirsko mesto Tjumen je praznovalo 350 letnico obstoja. Prvotno se je na ozemlju mesta Tjumen nahajala tatarska naselbina Čin-ga, ki jo je 1581. 1. razdejal kozak Erman. 1586. 1. pa je na njenih razvalinah vojvoda Sukin zgradil trdnjavo Tjumen. Tri stoletja je Tjumen služil kot mesto-ječa in postajališče za vse robijaše, ki so romali v Sibirijo. V 75 letih je romalo skozi Tjumenj 908.000 robi-jašev.
Prva cerkev je bila zgrajena v Tjumenju leta 1596. Prva šola pa šele 231 let pozneje. 1825. leta je štel 8000 duš, leta 1914. pa 42.000. Danes je Tjumenj izpremenjen v industrijski center in šteje 85.000 prebivalcev.
Eskimi ne poznajo bolezni,
sladkorne bolezni, raka, poapnenja žil. In vendar jedo skoro samo meso. Eskimo poje na dan 2 K- do 5 kg mesa severnih jelenov, tjulenja, mroža ali kita. Najbolj priljubljena jed Eskimov so jelenovi vampi na tjulenji masti. Zelo radi imajo jetra tjulenja, ne prenesejo pa jeter severnega medveda. Kitovo olje zanje ni užitno. Ta hrana daje organizmu Eskima vse masti, ki jih potrebuje. Od belega kruha, ki ga jemo Evropci, Eskimi obole.
Dokler jih belokožci ne okužijo, Eskimi bolezni ne poznajo.
Ves svet v blaznosti. Neki angleški zdravnik je po podatkih uradnih zdravnikov izračunal, d^ bo leta 2139. vse človeštvo... blazno. Leta 1859. je prišel en blaznež na 535 zdravih ljudi. 1897. 1. se je položaj že poslabšal: 1 blaznež je prišel na 312 normalnih ljudi. 1926. 1. je razmerje padlo na 1 blazneža na 150 ljudi. Zdravnik je izračunal, da bo 1. 1977., če bo šlo tako naprej, prišel 1 norec na 100 zdravih in 2139. leta bodo vsi ljudje ob pamet. Bogve na kateri planet bo treba iti po strežaje, da bodo pozaprli uboge norce, če sc bodo računi tega moža uresničili.
Čudežen lov. V Novi Škotski v Kanadi je vasica Wreck Cove. To zimo so divjali v njeni okolici strašni snežni zameti, ki so jo popolnoma odrezali od ostalega sveta. Ostal je en sam vir prehrane: lov v motornih čolnih. V VVreck Cove-u kurijo samo z oljem in olja za razsvetljavo in motorje je kaj hitro zmanjkalo. Nekega jutra je odšel na lov zadnji ribič. Naenkrat je opazil cel vlak ogromnih „himer“, posebne vrste morskih PS°v. Zavil je proti vlaku rib, da bi jih preplašil in tako zapodil proti obrežju. Posrečilo se mu je. Ribiči so prihiteli k bregu in vjeli 40 himer v dolžini 5 metrov. Iz jeter teh himer so dobili olje, ki jim je svetilo do spomladi, ko se je sneg odtajal.
Če ima oče 47 otrok. V Bagdadu je umrl senator Nur Jasri v starosti 80 let. Še predno je krsta zapustila hišo, se je 22 sinov in ^5 hčera pričelo prepirati za dediščino. Pričel se je pretep, v katerega so se vmešali še služabniki. Na koncu je obležalo 7 mrtvih in
17	ranjenih. Med mrtvimi so bili trije senatorjevi sinovi.
Serum za pomlajevanje sta iznašla moskovska zdravnika Bo-molec in Baktorov. Ta serum, ki se vbrizgne pod kožo, uničuje bolne Staniče in pospeši delovanje žlez. Poizkusi na konjih so uspeli.
bilo vedno manj.- Naposled smo obviseli tudi na davkariji, pri novici, pri trgovcu. Potem |e začela padati živina in kmalu smo izračunali, da živina ne more pokriti dolgov.
Udajali smo se v usodo:
„Ako nas pustijo na hubah, bomo že živeli...“
Čutili smo, da bi mogoče kaj dosegli, ako bi držali skupaj, ali tega ni bilo.
Za najemniki in kajžarji je začelo pritiskati tudi kmete. Dokler nam je še nekako šlo, med nami ni bilo nobene skupnosti. Ko pa nas je začela kuzla lizati, je počasi vstal med nami ta duh.
Bili smo vedno bolj nezadovoljni, ali pomagati si nismo mogli. Nekateri so vlekli še vedno za nekimi voditelji, dasiravno prave vere nihče ni imel, vsi pa smo spoznavali, da manjka nekoga, ki bi nam pokazal pot, ki je nekje, ali pa je mi ne vidimo... ne dosežemo..'.
Od kraja nas je bilo strah pred razmerami, vsak je skrival svoje težave, vsak kmet se je sramoval
svojih dolgov. Toda ta sramežljivost in ta strah sta polagoma izginjala. Pri cerkvi smo s prezirom in z nekakim zadoščenjem poslušali vedno daljše izklicevanje zaplemb in rubežev.
„Na Rebri številka pet krava s teletom, številka enajst bik, številka dvajset junec!... Na Pristavi številka ena kočija, dve, konj, pet, voz, šest, svinja s pras-ci, deset šivalni stroj... V Hudem grabnu številka sedem, tri polov-njake mošta, devet, seno in slama, trinajst, dva para volov ...“ Poslušavci so se zagrizeno režali:
„Hej, Babin, ali je pri tebi številka pet?...“
„Pri meni so junci, da veste...“ To pa je bilo le toliko časa, dokler je bila množica skupaj; ko pa so se ljudje razšli, so postajali poparjeni: Kaj bo? ...
Kakor bi bilo vse dogovorjeno, se nihče ni udeleževal razprodaj. Ali nihče tega ni pripravljal, nihče se ni dogovarjal, vse se je godilo samo od sebe. Vsa fara se je škodoželjno režala za biriči, ki so
z dolgimi nosovi odhajali. Kljub temu je rastla skrb:
„Kaj bo...? Vsak je slutil, da tako ne more ostati. Vsak je slutil, da moraj priti nekaj, kar bo to razsekalo...
„Država mora imeti denar!" to je vsak vedel. Ali nihče ga ni imel.
Potem je prišlo še drugo in še večje iznenadenje. Neke nedelje je imel župnik čudno pridigo. Najprej je govoril o hudih časih, potem pa je začel razlagati, da upniki potrebujejo denar, da je taka postava, da dolžniki svoje obveznosti do soseske izpolnjujejo, ker bi se sicer svet na glavo postavil in bi že na tej zemlji pravi pekel nastal. Pozval je vse farane, naj poskušajo drug drugemu pomagati s potrpežljivostjo in naj gledajo, da dado cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je božjega.
Posledica je bila, da so nekateri postali še bolj poparjeni, rekoč:
„Zdaj je še ta prišel...“ Nekateri pa so na tihem začeli mašiti luknje. Ali kdo je danes temu kos?
Izklicevanje pri cerkvi se je ponavljalo kakor hudo leto, da že nihče ni več poslušal. A tudi bojkot je trajal. Nato so posestniki dobili izlpiskc iz zemljiške knjige, upniki so se začeli vknjiževati. To je nekatere raztogotilo, druge pa razgibalo, da so začeli na skrivnem plačevati. Tako se je vleklo leto dni. Koristi pa od tega ni bilo, ker je vse ostalo na papirju.
Nenadoma pa je butnilo po soseski:	.
„Na Gmajni je nekdo kupil...“
Nihče ni vpraševal, kaj je do-tični kupil, kar je bilo prodano. Tudi to ni bilo važno, da je krava šla za tretjino cene. Zadostovalo je:
„Kupil je ...“
Nepopisno sovraštvo se je dvignilo proti kupcu,' bolj kakor proti gonilcu.
»Ta je začel...“
Kupec je bil neki podrepnik iz sosedne občine, čez dober teden je hodil z obvezano glavo okrog, toda storilcev še do danes niso našli.	(Dalje	prih.)
Za naše žene
Francoska učiteljica z dežele piše vladi.
7. junija je na Zimskem velodromu pred poslušalci, ki so navdušeno pozdravljali zastopnike nove vlade, stopila žena, katere obraza niso poznali. Bila je. Suzana Lacore, državna podtajnica v ministrstvu za zaščito dece. Izra^-zila je svoje ganotje in bojazen, ko po tridesetih letih učiteljske službe na kmetih stopa na to vazno mesto.
Dejstvo, da je bila skromna podeželska učiteljica izbrana, da brani pravice otroka, je znanilo novih časov. Ne prihaja do oblasti posuta s častmi in visokodoneči-mi naslovi, ampak samo z bogato izkušnjo preprostega življenja, ki ga je posvetila otroku, katerega potrebe, bedo in trpljenje pozna boljše kot kdo drugi.
Še pred nedavnim časom so nam ženam odrekli volilno pravico. Danes so tri žene na čelu države. Velik korak naprej je storjen.
Danes lahko upravičeno upamo. Prisotnost teh žena v vladi pomeni zmago nad predsodki in za nas gotovost bodoče zmage.
L. Legrand.
Gospodinja, pozor!
Kadar šivaš na stroj, se drži ravno. Hrbet naj bo upognjen na spodnjem delu hrbtenice. Slaba drža sili rame naprej, stiska pljuča in želodec, kar povzroča slab krvni obtok, slabo dihanje, različne bolezni kot povešanje organov itd.
Kadar stojiš pred štedilnikom, se držiš zelo slabo. Trebuh držiš naprej, prsa nazaj. Popravi slabo držo! Potegni trebuh k sebi, naravnaj hrbtenico.
Najboljša drža, kadar dvigaš težke predmete, je: Razkorači se, upogni noge narahlo v kolenih. V trenutku, ko dvigneš predmet, naj se kolena pomaknejo nekoliko naprej. Na ta način se napor razdeli na vse mišičevje, sicer pa trpe samo trebušne mišice, ki so pri mnogih ženah prešibke.
Praktičen nasvet:
Kadar hočeš očistiti žimnato omelo, ga pomoči v milnico, kateri si dodala sode. Nato ga speri v mrzli vodi in obesi ali pa posta-
vi	ob odprto okno tako, da je žima zgoraj. Sirkovo metlo pa peri v gorki vodi, kateri si dodala nekaj amonijaka.
Korupcioniste pred puške
pravijo nekateri, ko pišejo o vele-poslaniku-tihotapcu in njegovih pajdaših. Naša želja je bolj ponižna :,vsai v.zauor z njimi! Kajti gospa veleposlanikova in njen ta-kozvani bratranec Nečajev se sprehajata po belgrajskih ulicah.
V	zapor in pošteno kazen! Bel-grajska »Politika11 je še preteklo sredo prinesla poleg slike pritihotapljenega zlatega jedilnega orodja za 24 oseb tudi sliko Nečajeva, ki obilno kosi v restavraciji bel-grajskega pristanišča.
Gospod veleposlanik je izginil. Vse, kar je ostalo za njim, so nečedne afere, ki v čim dalje večjem številu prihajajo na dan. Ni bil samo specialist za tihotapljenje. Trgoval je n. pr. tudi z intervencijami v ministrstvu. S tem poslom se je bavil celo na oddihu na Bledu, kjer so trepetajočih in upajočih src hodili k njemu Blejčani.
Vrana vrani ne izkljuje oči. Zato gospod veleposlanik ni iskal žrtev
med sebi enakimi. Ubog argentinski izseljenec Jovanovič, opora narodnega gibanja med izseljenci, mu jc posodil nekaj stotisočev v upanju, da mu bo preskrbel službo. Gospod Bodi je pogoltnil denar in — „častno“ besedo, kljub temu, da se je tako svečano zaklel: „Ja vam to garantujem maj-činim mlekom in grobom svoje majke.“
Dopisujte v »Staro pravdo«! »Stara pravda« naj bo izraz pred vsem tejja, kar mislijo in čutijo njeni naročniki in bralci. Zato dopisujte vanjo! Poročajte o vsem, kar se dogaja pri Vas in kar vidite okoli sebe. Pišite o političnem življenju v svoji občini, o njenih gospodarskih težavah, pa tudi o vseh važnejših dogodkih.
Barake brez oken . . .
„Nebotičniik“ v »Sibiriji" nima dvigala ne uniformiranega sluge, ki bi vas uslužno dvlignil do nadstropja, kamor želite. Ne pričakujte, da bo med vratmi stal prijazen natakar v belem jopiču, s servijeto čez roko, pripravljen, da vam postreže, s čimerkoli želite.
V	„sibirskem“ »nebotičniku" boste videli obešene stare delavske srajce, tki so .morda nekoč bile bele, zdaj so rumene in pokrpane. Morali bi nadzidati vsaj Se tri nadstropja, da bi imeli prostora vsi, ki zdaj gostujejo v njem.
*
Vem, da ste dobrega srca in da vam bo hudo, ko vam bom nekaj .povedala o teh ljudeh, ki jih .ob popoldnevih, ko se sprehajate ob Ljubljanici, tako radi opazujete.
Ničesar ne veste o baraki v Ašlker-čevii ulici, ne o starem majstoru Balastu Mihalu, ne o mestnih barakah v »Sibi-riji“. Ko vam jih bom opisala, se boste morda nejeverno spogledali in dejali:
—	Mi smo pa mislili, da je pri nas v Ljubljani vse v redu! —
O ne, v Ljubljani še zdaleč ni vse v redu!
*
Množite, prosim! Dvajset postelj v sohi, ikj-er se kuha. Ne .navadnih .postelj, bodisi železnih ali lesenih, z belimi rjuhami in brez mrčesa. .Dvajset iz desk zbitih zabojev, natlačenih s slamo, polno mrčesa: na vsaki teh postelj spita istočasno po dva fanta iz Zlatar-Bistrice. Vsak .plača po 40 Din mesečno. V drugi sobi je dobrih 15 postelj, na vsaki spita
istočasno po dva. — Torej dvakrat po 40 Din Ikrat 15! Pa to je le še polovica. Lastnik Ibarake se gotovo utrudi, ko vsakega prvega v mesecu množi ljudi in postelje in sprejema denar.
Tako je v baraki v Aškerčevi, nasproti srednje tehnične šole. Fižol raste okrog nje.
Dobrodušno se smejejo fantje iz Zla-tar-Bistrice:
— Šta čete, mi smo se borili za tih 25 para! — Po štrajku jim je 'bila plača zvišana po 25 par na uro.
S tem se pač ne da napraviti drugega kot še naprej spa^i po dva v zaboju v leseni, s fižolom obrasli .baraki v Aškerčevi ulici.
*
Oprostite Balastu Mihalu, da se je danes napil! Vi, milostiva, ki ste .morda prišli po vašega fanta, ne zamerite Balastu Mihalu, da tako vpije.
Prestrašeno ste o.bstali na nasipu pred leseno barako in vprašali:
— Kaj pa ta norec .tako vpije? —
Ne, gospa, to ni norec. To je dobri
mojster Balast Mihal, kateremu se je zgodila krivica. Toda on si .ne da delati krivic, verjamite!
Balast Mihal je doma iz Criikvenice in govori šest jezikov.
Kaj .mislite, gospa, čemu neki stoji ta lesena baraka tu ob Ljubljanica? — Nad 15 fantov, zaposlenih pri regulaciji Ljubljanice, spi v njej, kljub temu, da nima niti enega okna. Ljudje spijo na slami, streseni po tleh, brez rjuh, brez vzglavja.
Balast Mihal, ki je eden teh petnajstih, že ve, zakaj pije.
— Ja imam ženikuu—eee... ženu, deecue... eheee... gladnu... cvili zunaj, sredi dečkov v kopalnih hlačah.
*
Lepe so te eno, dvonadstropne hiše ob robu mesta. Mnogo vrtnic cvete ob njih. Miše imajo podstrešja. Čisto navadna podstrešja sicer, na njih je poleti neznosna vročina, pozimi neznosen mraz. Na enem takih podstrešij sem vi-
dela štiri postelje z umazanimi rjuhami. Na teh štirih posteljah spi osem delavcev, vsak plača po 40 Din mesečno za »stanovanj e“.
Dva metra široka baraka na travniku. Blato je pred njo. Zunaj pred vrati kup starih cunj, nekaj drv, stol. V baraki — težko je povedati, kaj vse je v baraki. Postelja pač in nad njo božje jaslice — edina slika na lesenih stenah. Pred posteljo ogrodje nečesa, kar bi moralo biti štedilnik. Še kaj? Nekaj cunj in nekaj loncev, decimeter široko, zaprto okno in med drugo steno in posteljo decimeter širok prazen prostor — edini prazni prostor v baraki — v kateri sta-.iuje pet oseb!
*
Hodite počasi in .glejte skozi odprta vrata barak! Poglejte, kako žive vaši prijatelji iz Ljubljanice. Napravili so vam tromostje, očistili so dno struge, sezidali zid ob njenih bregovih. Oni stanujejo v »Sibiriji**, v lesenih barakah. Mnogo otrok so porodile njihove žene. Eni se je zgodila nesreča: na zadnjem porodu sta bila dvojčka. Lenčka spi v vozičku, bratec pa brca na materinih rokah. Tako je zdaj v družini naenkrat osem otrok.
Žena godrnja, da ni še nič pospravila, pa bomo vseeno pogledali noter.
Dva pregrajena prostora v obsegu 0.5Xl m. V enem so drva in cunje, v drugem različna ropotija. Nato kuhinja.
Uboga žena, ki se opravičuje, da še ni pospravila! Kakor da bi se v tej kuhinji, kjer se nahaja istočasno več stvari na istem prostoru, sploh moglo pospraviti! Stari, oguljeni arhangel visi. nad eno izmed postelj. Nad drugo posteljo deli Kristus otrokom hostije.
Ljubljana, ki ima svoj pravi nebotičnik, svoj delavski dom, kina in kavarne — mora imeti tudi barake, kakor je ta-Ie, kaj ne?
Dve dolgi vrsti barak sta v »Sibiriji11, samo vsaka druga je pobeljena in komaj pod vsako druga cvetejo vrtnice. Samo v vsaki drugi je življenje kolikor toliko znosno. Pa še v teh morda ne ...
Katarina Špur.
Po slovenski zemlji
Slovenci pod Italijo
V	tržaških cerkvah je prepovedan slovenski jezik. Odkar so politične oblasti v Trstu prepovedale slovensko pridigo in slovensko molitev v tržaških oerk-vah, so cerkve prazne. To tako porazno vpliva na fašiste, da skušajo na vse načine prisiliti vernike k italijanski pridigi. Groze z zaporom, z odslovitvijo iz služb itd. Po nekaterih krajih so najeli slavne italijanske pridigarje, a cerkve so ostale prazne. Celo procesije, katerih se je prej udeleževalo vse prebivalstvo, so silno klaverne. Spredaj koraka deček z italijansko državno zastavo. V procesiji je videti samo člane balilskih organizacij in je skrajno malo domačih vernikov. Prej tako verno ljudstvo je sedaj obupano, kajti cerkvene oblasti teh naredb prav nič ne skušajo omiliti.
Slovenski kmet na Krasu gradi italijanske vojaške ceste. Mnogokrat se zgodi, da kak Slovenec iz Jugoslavije v avtomobilu prevozi slovensko Primorje in, ko se vrne, pravi: »Našim slovenskim Primorcem se že ni treba pritoževati, da jim gre pod Italijo slabo. Kakšne lepe asfaltirane ceste imajo!1* Gospodje ne vedo, da so ravno asfaltirane ceste našega kmeta upropastile. Davki so naviti tako visoko, da v par letih poženejo vsakega gospodarja iz posestva. Bolje
bi bilo, da bi Italijani olajšale davke ali pa iz Krasa izkopali kamen, da bi kmet lahko sejal pšenico.
Ilirska Bistrica. Tukajšnja domača tvornica Pelkatete je zaprla obrat. Tovarna je zaposljevala lepo število delavcev. Zadnje čase je bil sicer obrat zelo skrčen, kljub temu pa je bilo zaposleno še vse delavstvo. Polovica delavstva je delala 15 dni, druga polovica pa ostalih 15 dni v mesecu. Z ustavitvijo obrata je zadan Ilirski Bistrici hud udarec.
Sobota.
Zgodba o nosovih, napredku in javnih delih. Sobota se lepo razviju. Nedvomno bi se še bolj, če je ne bi tlačila ravnoista mora kot druge slovenske trge in mesta. Pa vendar se še gradi. V jeseni bo sredino Aleksandrove ulice krasila lepa dvonadstropna stavba. Po napisu sodeč bi naj to bil Delavski dom. Kdo in kaj bo vse v tem domu, se zaenkrat še ne ve. Določeni so prostori zu borzo dela, okrajno načelstvo in baje tudi za katastrsko upravo. Z Aleksandrovo ulico uspešno tekmuje Lendavska. Vendar pa ima svoje posebnosti. Okna na Aleksandrovi ce-
sli so odprta, prebivalci kaj radi zlasti ob večerih gledajo ven na ulico. Lendavska okna pa so lepo zaprta z. zelenimi pol k ni, roletami, stanovalci se skrivajo za zavesami. Ulica namreč čisto preprosto smrdi. V njej ima g. Benko tovarno mesnih izdelkov. Znana je po vseh večjih slovenskih krajih in tudi tja doli po Hrvatskem do Zagreba, kjer se prodaja klobas izpremeni v prodajalno avtomobilov. Ko so tovarno zidali, ni nihče mislil na hermetično zaprto zbirališče krvi in menda tudi razne komisije ne. Pri današnjem velikem prometu tovarne je menda zato še manj časa. Stanovalci Lendavske ulice in razni nesrečniki, ki jih pot semkaj pripelje, si morajo pač pomagati s tiščanjem nosov. Kdo se pa danes bode z močnejšim! Potrpljenje je božja must! V ulici stanuje tudi g. župan, mnogo uglednih ljudi, tu se nu-haja pošta in žandarmerija.
Ne ravno daleč za tovarno smo dobili moderno kopališče in športni stadion, ki bo v nedeljo z velikimi slovesnostmi odprt in pod visokim pokroviteljstvom. V častnem predsedstvu je tudi g. Benko. Dasi ni najavljeno, smo vendar skoruj prepričani, da bo imel na slavnosti tudi g. Benko lep govor o telesni in splošni narodni kulturi in higijeni. O govoru bomo po možnosti poročali prihodnjič.
V	bližini kopališča in stadiona, za tovarno, se nahaja velik travnik. Nekdaj je bil last grofa Szaparvja, danes, ko se je tudi pri nas izvedla agrarna reforma, pa je last g. Benka. Na tem travniku izhlupeva v lepih solnčnih dneh razlita kri, povzroča pravljičen smrad, vabi cele oblake muh. Vse za boljše zdravje športnikov, kopalcev in bolnikov zdravstvenega doma, ki meji na travnik. Če bi tuko gnojil kuk ubog in higijensko nenaobražen kmet, bi ga merodajni že davno podučili, kuko je treba gnojiti. Dvomimo, da bi svojo krpico travnika dolgo v miru gnojil. Pa mi danes ne pripovedujemo te zgodbe zaradi v gnojenju neukega kmeta, niti samo radi zdravja v bližini stanujočih revežev! Nimamo sploh nikakih prevratnih namenov pri tem! Videli smo nekega odličnika, ki se je nemo in ponižno prijel za nos in junaško pobrisal mimo travnika, ludi za boljše nosove gre.
Delavska zbornica je pred pratkim razposlala prošnje na vse strokovnjake, ročne in duševne delavce, naj predlagajo javna dela z ozirom na krajevne potrebe, da se bo uspešneje pobijala brezposelnost. Graditev odvodnega kanala in očiščevalnih naprav, potrebnih tvornici Benko, bi brez dvoma zaposlila mnogo delavcev. G. Benko, ki je znan kot širokogruden človek (neoziraje se na to, da mu kot dolgoletnemu poslancu ležijo interesi Prekmurja na srcu), ne bo imel ničesar proti gruditvi kanala, ki bo sicer privatno delo, pa je zanj vendar krajevna potreba in tiha želja vseh občanov. Glasilo g. Benka, ki neumorno skrbi, da se odpravi vsak nedostatek, ki še kazi našo Soboto, zlasti pa nudi mnogo prostora športnim in higienskim vprašanjem Sobote, bo naš predlog pri g. Benku gotovo podprla.
Zagorje ob Savi.
Dragi urednik! Ker prihaja ..Stara Pravda" tudi v našo dolino, Te prosimo, da nam odstopiš košček prostora.
Zagorska dolina je bila pred nekaj leti drugačno. Tu vam je bilo živahnega vrenja na pretek. Tu so imeli steklarji, rudarji, apnenčarji, steklobrusi in še drugi svoj kruh in svoj zaslužek. Pa je prišla v našo dolino tista grda pošast s
sedmimi glavami, ki jo nekateri imenujejo krizo, ki pa je tudi zapostavljenost Slovenije. Zagorski steklarji so se morali preseliti na jug in razkropiti. Tudi rudarji so šli v tujino s trebuhom za kruhom. Danes se vračajo velih lic in praznih rok. Marsikdo od teh siromakov se se vrne z nado v srcu. da je kriza že odšla. A pošast je še vedno tu, žre delavske plače, žre naročila, eksistenco malih obrtnikov, cene kmečkim pridelkom.
Leta 1932.—33. je TPD izvedla v Zagorju velike redukcije. Vzrok: pomanjkanje naročil. Res je, da je nekaj starejših rudarjev dobilo najskromnejšo pokojnino. Večina pa je ostala na cesti.
Po preteku par let so se rudarska polja izčrpala... Treba je bilo pripraviti nova. TPD je oddala to delo v najem podjetju Dukič. Podjetje je najelo okrog 35 brezposelnih rudarjev, seveda za manjšo plačo, kot jo imajo rudarji pri TPD; večinoma 24—26 Din. Med njimi je precej družinskih očetov, ki morajo preživljati 5 do 7 člansko družino. Od tega zaslužka se mlajšim kopačem odtegne 90, kopačem pa 11C Din. Naknadno pa jim mesečno odtegnejo še 20 do 30 Din, a ne vedo zakaj. Ze velikokrat so vprašali delovodjo za informacije, a on odgovarja, da je to najbrže pomota, da bodo dobili pri drugi plači povrnjeno. Do sedaj so tako odtegnili že pri 5 plačah, a povrnjenega še nismo dobili nič. Delo je zelo naporno. Globoko pod zemljo, v slabem zraku. Ne manjka priganjačev in petoliznikov, katerim je kriza požrla značaj.
Še več takih kričečih primerov imamo. Trboveljska družba ima peč za apno. Pri tem delu so bili zaposleni stari delavci s kopaško kategorijo 37 Din. Vsi so imeli od 10 do 20 let službene dobe. Leta 1935. so bili reducirani z izgovorom, da ni naročil za apno. Po 3 mesecih so bili zopet sprejeti na delo za plačo 27 Din. Taka je pač usoda delavca. Ako pa hočemo, da se take krivice odpravijo, pa se moramo združiti, kajti le v slogi je moč, kolikor moči, toliko pravice.	Rudar.
Stari trg pri Rakeku.
Težko se kmet pripravi k pisanju, toda razmere nas silijo, da tudi mi spregovorimo. Ne bomo ponavljali, kakšne so razmere, saj vsi dobro vemo. Bolj
Koliko vojakov je danes na svetu?
Po podatkih ,»Vojaškega letopisa«, ki ga izdaja Društvo narodov, je bilo koncem leta 1934 na svetu pod zastavo 7,500.000 rednih mirnodobskih vojakov. V teni številu niso vračunani mornarji in letalci, ki jih cenijo približno na 750.000.
Največje število aktivne vojske ima Evropa, kar je izraz politične napetosti, ki vlada tu. Na K v roj K) odpade več ko polovica aktivnih vojakov, to je okoli 4 milijone. Obsega za Evropa le 9,70 milijonov km*. — Za Evropo je Azija, ki ima 2,900.000 vojakov na površini 43 milijonov kvadratnih kilometrov. Amerika pa ima na svojih 42 milijonih km* le 550.000 vojakov. — Tri afriške države (Egipt, Abesinija in Južno-afriška unija) so imele koncem leta 1934 60.000 mož redne vojske. Avstralija ima pa
30.000	vojakov.
V	Evropi je danes še več redne vojske, če upoštevamo uvedbo
važno se mi zdi razmišljanje, kako priti iz krize, v katero smo zagazili tudi po naši krivdi, ker smo se premalo zavedali svoje moči.
Ravno sedaj se snuje po Sloveniji •kmetska organizacija »Gospodarska Sloga", katere smoter je izboljšati obupni položaj slovenskega kmeta. Stopajmo v j organizacijo, ne stojmo ob strani, ko se drugi trudijo, ne čakajmo na sadove dela drugih.
Naša naloga je tudi, da očistimo kmetske domove raznega časopisja, ki je tako nesramno, da nam očita razvajenost in nam priporoča, da nosimo obleko iz raševine, češ, ta je kmetskemu stanu primerna. Drznejo se nam očitati košček mesa, ki si ga kmet privošči včasih za praznike, češ, za kmeta je vendar dobra koruza. Menda ne bo dolgo, pa nam bodo še priporočali travo.
Proč s takim časopisjem! Imamo svoj časopis „Staro Pravdo". Naj ne bo kmetske in delavske hiše, niti obrtniške delavnice brez „Stare Pravde". Le tako bomo začeli enkrat samostojno misliti in slediti klicu našega kmečkega mučenika Matije Gubca. „Vsi v boj za staro pravdo"!	—	kmet	—
Lucova v Prekmurju.
Pred Borzo dela v Murski Soboti stoji vsak dan 100 do 150 ljudi, ki bi šli radi v Francijo. Redko koga vzamejo. Ženske vzamejo samo tiste, ki so debele in močne. Pri nas na Goričkem pa imamo večinoma slabe ženske, ker je naša zemlja ilovnata in taka zemlja naše ženske cera.
Toda na Borzi dela ne pomislijo, da te zdelane ženske znajo delati in da bi že po par tednih v Franciji ne bile več tako suhe. Ker francoska hrana je menda nekaj boljša od naše prekmurske goričke paipe.
Še enkrat naj spomnim na pobiranje nagrad za potovanje v Francijo. Dobro mi je znan neki manjši posestnik iz Šu-lincev, ki že več let vodi ljudi v Francijo na 7 mesečno delo. Ze po novem letu prihajajo k njemu ljudje s polnimi steklenicami in drugimi dobrotami. In marsikateremu se zgodi, da kljub dobrotam ostane doma.
Oblastva naj bi na take ljudi pazila in tako nabiranje nagrad prepovedala.
Kmet.
vojne obveznosti v Nemčiji in pa italijansko mobilizacijo.
Računajo, da hi v slučaju vojne moglo 45 držav, ki so v Društvu narodov, mobilizirati 320 milijonov vojakov.
Na račun politikov...
G. Hodžera je radi kopalne sezone izposloval pri svojih volilcih do septembra meseca premirje. Ta zahteva je popolnoma strateške narave, ker so julija iti avgusta paradižniki in kumare po ceni.
Odhod g. Bodila iz Rima. Vse vesti, da se bivši belgrajski poslanik v Moskvi nahaja v Rimu, so netočne. G. Bodi je odšel iz Italije, takoj ko so v londonskih uradnih krogih pričeli govoriti, da bodo sankcije ukinjene in so nadaljnje instruk-cije gospoda Bodija o tihotapljenju, postale nepotrebne.
Trije politiki sede za mizo:
— Sedaj vidim, da naše državi škodi, da nimamo diplomatskih odnosov s Sovjetsko Rusijo.
— Zakaj?
— Ker bi bil sedaj Bodi v Moskvi in ne v Beogradu. (Po Ošišanem ježu.)
Uprava sporoča
Naš lokal sc nahaja v Ljubljani, Breg 10II. Odprt je dnevno od 9. do 12. ure in 4. do 6. ure, razen sobote popoldne.
Plačujte v zneskih 3, 6, 9, 18 in 35 Din, da nam olajšate knjiženje!
Položnice smo priložiti 4. številki.
Vse naročnike, ki v najkrajšem času ue bodo plačali lista ali pa ga naročili z dopisnico, opozarjamo, da jim bomo pošiljanje lista ustavili.
Naročniki v inozemstvu in izven Slovenije! Poravnajte naročnino do 15. jidija, sicer vam lista ue bomo pošiljali več.
Na ogled pošljemo številko osebam, katerih imena so nam poslali njih znanci. Opozarjamo jih, da jim botno poslali številko le dvakrat na ogled, če je po drugi številki ne naroče ali ne plačajo, jim jo bomo ustavili.
Zaupniki na delu
Na prvem mestu je zaupnik G. J. iz Trbovelj, ki nam je dosedaj poslal 460 Din za naročnino in kolportažo časopisja.
Najvestnejši so naročniki pošte Gradac v Beli krajini, kjer vsak nov naročnik v najkrajšem času tudi plača naročnino. To je posledica dobrega zaupniškega dela!
Iz Kragujevca v Srbi-j i, smo dobili to-le pismo: Sem naročnik »Stare Pravde". Od 1. julija pošljite 10 izvodov »Stare Pravde" na moj naslov. Celokupno naročnino poravnam 15. julija, ko dobim plačo. Zgoraj naročene »Stare Pravde“bom razpečal med tukajšnjimi Slovenci. Prepričan sem, da bomo le z združenim narodnim odporom premagali združene izžemalce naroda. Nekaj poizkusnih številk pošljite na naslove I. I.
Dopisnik iz J. nam sporoča: Pošiljam Vam ... novih naslovov. Še vam jih bom poslal. Oni iz seznama, ki ste mi ga poslali, bodo s k o -rovsiodpadli. — Zaupniki, ta zadnji stavek vain kaže, kako potrebno je vaše delo. Ali ni škoda, da list pošiljamo ljudem, ki ga slabo ali sploh ne berejo, med tem ko drugi željno čakajo nanj?
Z. L. Vaše obširno poročilo prejeli. Kljub žalostnim novicam smo se ga razveselili, ker nam podaja pravo sliko položaja Vašega kraja. In to nam je nadvse potrebno.
B.	M. Št. .Jernej. Vaš dopis prejeli. Na svidenje!
Ureja in za uredništvo odgovarja dr. Joža Vilfan. - Izdaja konzorcij »Stare pravde". Predstavnik Stane Vidmar. - Tisk J. Blas-nika nasl.. Univerzitetna tiskarna li litografija, d. d. v Ljubljani. - Odgovoren L. Mikuš.