Stev. 42 V Ljubljani, sreda 21. februarja 1940 Leto V Poitnlna platana v gotovini Po unlčenfu 18. rdeče divlzife se obeta Fincem nova zmaga: 164. sovjetska divizija obkoljena Po finskih uradmh vesteh včeraj razen letalskih bo;ev ni bilo posebnih dogodkov Helsinki, 21. febr. o. Snočnje uradno poročilo finskega poveljstva: Na Karelijski ožini je sovražnik nadaljeval z napadi med Finskim zalivom in jezerom Muola. Napadi so bili odbiti. Na vzhodnem delu Karelijske ožine so Sovjeti poskušali napredovati pri Sovantu in pri Volossuli čez ledeno ravan. Naše čete so mu prizadele hude izgube in ga zavrnile. Pri reki Taj-pale so naši oddelki odbili močan napad in prizadeli sovražniku veliko škodo. Severnovzhodno od Ladoškega jezera smo čistili postojanke, vzete sovražniku in zavrnili vse protinapade. Pri Kuhmi so bili boji s posamičnimi sovražnimi oddelki. Tam smo zavzeli nekaj važnih postojank. Drugod na kopnem ni bilo nič posebnega. Naše obrežne baterije so razpršile sovražne oddelke, ki so s podporo tankov in sani, katere gonijo letalski motorji, skušale podreti po ledu_ od izliva reke Tajpale na Ladoškem jezeru. Sovražnik je pobegnil in pustil 200 mrtvih, 1 tank in ene motorne sani. Na severovzhodnem delu jezera Ladoga je naša obrežna obramba uničila skladišče sovražnega topniškega streliva. Naše letalske sile so nadaljevale z nočnimi napadi na sovražne kolone in na taborišča sovjetske vojske, na katere so zmetale veliko bomb. Izvedle so tudi ogledniške polete z dobrimi uspehi. Nad vojnim predelom in nad zaledjem je bilo več letalskih bitk. Sovražnik je bil v zraku izredno živahen. Bombardiranih je bilo nekaj manjših krajev. Zaradi naše obrambe in varnostnih ukrepov se izgube omejujejo na sedem mrtvih in 6 ranjenih. Tudi tvarna škoda se ne da primerjati _ niti zdaleč s številom bomb, ki so jih vrgli Sovjeti. Po potrjenih poročilih smo sestrelili 6 sovražnih letal, za o drugih pa še ni potrdila Pogreb L!uba Davidoviča v Belgradu Belgrad, 21. febr. m. Ves včerajšnji dan so ve-like množice prihajale v cerkev rv. Save kropit pokojnega voditelja Demokratske stranke Ljubomirja Davidoviča. Izredno mnogo prijateljev in spošto-valcev pokojnika ter veliko zastopnikov demokratskih organizacij s podeželja je položilo na oder lepe vence« Vseh vencev je več kot 400. Danes ob 8 so se začeli v cerkvi cerkveni obredi pred pogrebom. Med številnimi odličniki so bili navzočni predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec, podpredsednik vlade dr. Maček, vsi ministri, vsi člani glavnega odbora Demokratske stranke, številni zastopniki demokratskih organizacij in zastopniki raznih kulturnih, narodno obrambnih in gospodarskih organizacij« Ko to poročamo, cerkvene svečanosti še trajajo. Po pogrebu se bodo vsi člani demokratskega glavnega odbora zbrali t Davidovičevem stanovanju in bodo sprejeli važne sklepe o nadaljnjem delovanju Demokratske stranke. Italijanski prosvetni minister v Belgradu Belgrad, 21. febr. Danes dopoldne je dopotoval v Belgrad italijanski prosvetni minister Bottai, ki bo jutri odprl italijanski kulturni zavod. Na postaji je gosta sprejel prosvetni minister Boža Maksimovič. Napovedi o morebitnem odstopu švedskega kralja Stockholm, 21. febr. o. V švedski politični javnosti je zavladalo močno razburjenje, odkar je švedska vlada uradno odklonila finsko prošnjo po vojaški pomoči. To odklonitev je potrdil tudi kralj v svojem zadnjem govoru. Navzlic odločitvi vlade in kralja pa je ogromna večina švedskega ljudstva prepričana, da mora Švedska dejansko pomagati Finski, če hoče zavarovati sama sebe. Nihče se ne slepi z utvaro, da bodo Sovjeti pustili Švedsko nedotaknjeno, če se jim posreči streti Fince. Zaradi tega nasprotja med javnostjo in vlado se utegne razviti politična kriza, ki bo vlado prisilila, da ustreže zahtevam ljudstva brez ozira na levo in na desno. Ker se je pa pri tem vprašanju izpostavil tudi kraj, napovedujejo, da bi politična kriza zaradi Finske utegnila privesti tudi do tega, da bi kralj Gustav odstopil. Precej odločilen bo v tem pogledu posvet skandinavskih držav te dni v Ko-penhagenu. Izgube španskih nacionalistov ¥ državljanski vo|ni Madrid, 21. febr. AA. Havas. Po uradnih podatkih španske vlade so imele nacionalistične čete za državljanske vojne 70.000 padlih ter 7000 drugih mrtvih, ki so umrli na bojišču na raznih boleznih. v to število niso vračunani mrtvi, ki so padli na ozemlju, ki je bilo v rokah marksističnih čet. Zgornje številke izgub se nanašajo edino na padle in mrtve na nacionalistični strani, katerih identiteto so ugotovili ter jih pokopali. Pariška policija je včeraj obkolila sedež skrivne trockistične organizacije ter 'iriiela 16 ljudi, med njimi 7 žensk ter ogromno prevratnega materijala, iz katerega j t razvidna, da tud. trockisti, kljub svojemu navideznemu nasprot-stvu do komunistov, v Franciji organizirajo enako prevratno propagando, kakor to delajo po nalogu iz Moskve in Berlina francoski komunisti. Napori sovjetskega poveljstva, da bi olajšalo položaj 164. diviziji, ki ima prerezane vse zveze in se zato obupno poskuša reševati \ bližini Kitele, so se do sedaj izjalovili. Ta divizija trpi silno pomanjkanje hrane in streliva in je zato njen odpor močno oslabljen. Uničenje 18. sovjetske divizije je še bolj očitno in pomembno z ozirom na razmerje sil med nasprotniki. Finski^ častnik, ki se je teh operacij udeleževal, je izjavil, da so bile sile v razmerju 1:70. V bojih na Karelijski ožini sovjetski tanki napadajo na Mannerheimovo črto brez podpore pehote. Helsinki je doživel včeraj svoj najhujši dan, ker je bilo dano šestkrat alarmno znamenje. V Munkimijemiju, zahodno od Helsinkija, se je spustilo sedem sovražnih padalcev. Vlak, ki vozi med Abom in Helsinki jem, je bil bombardiran od sovjetskih letal 40 km od Helsinkija. Vlak se je ustavil, pomiki pa so se skrili v gozdove ob progi. Od razbitih stekel sta bila dva potnika lažje ranjena. Prav tako je bila napadena železniška postaja Karis. Sovjetska letala so blizu Hels;nkija podpirala tudi sovjetska lovska letala. Pri'lo je do več bojev v zraku med sovjetskimi in finskimi letali. Izve se, da sta bili dve sovjetski letali zbiti. Tudi nad Viborgom je bilo več zračnih napadov. Ob včerajšnjem napadu sovjetskih letal na Helsinki je ogenj finskega protiletalskega topništva ter nastop finskih lovskih letal onemogočil sovjetskim bombnikom dospeti nad središče mesta. Zato pa so tembolj bombardirali predmestja. Samo nad enim predmestjem je bilo vrženih najmanj 60 bomb. Uradno pojasnilo Turčije ob razburljivih govoricah zadn ega časa Turčija bo stopila v vojno, če napade kdo njo ali pa Balkan Vesti 21. februaria Carigrad, 21. febr. m. Predsednik republike Ismet Ineni bo v kratkem obiskal še vse tiste okraje vzdolž rusko-turške meje. katerih pri prejšnjih nadzorstvenih potovanjih še ni pregledal. Po vsej Turčiji so se razširile vesti, da se bo vojna v najkrajšem času razširila tudi na Turčijo. Spričo teh vesti pa turški aradni krogi izjavljajo, da so turške obveznosti določne in jasne. Turčija je podpisala pogodbo, ki jo lahko potegne v spor s Sovjetsko Rusijo. Med Turčijo in Sovjetsko Rusijo pa lahko pride do za-pletljajev samo, če bo Sovjetska Rusija Turčijo napadla. Druga možnost za vstop Turčije v vojno.pa bi bil,če bi kdo — tudi posredno napadel Balkan. i Včeraj se je v Ankari sešel turški vrhovni vojni svet pod predsedstvom načelnika generalnega štaba maršala Čakmaka. Obenem sporočajo, da bo vlada uporabila nekatera dana ji izredna pooblastila za zagotovitev varnosti v državi. Razen tega je bil včeraj uveljavljen tudi zakon o obrambni pripravljenosti države. London, 21. febr. o. Po angleški sodbi je vojna delavnost na bližnjem Vzhodu dosegla višek s prihodom angleškega generala Wawella v Palestino. General Wawell bo kot vrhovni poveljnik angleške vojske v prednji Aziji nadzoroval avstralske čete, ki so te dni dospele iz Egipta v Palestino ter predstavljajo močno ojačenje zavezniške vojske na bližnjem Vzhodu. Pred novimi nastopi angleškega brodovja ob severni norveški obali? London, 21. febr. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain je imel včeraj v poslanski zbornici redno tedensko poročilo, ki je bilo to pot posvečeno dogodku z nemško pomožno vojno ladjo »Altmark«. Predsednik je ugotovil, da je »Altmark« pomožna vojna ladja, ki je prevzela posadke z angleških ladij, katere je potapljala križarka »Admiral von Spee«. Predsednik je čestital angleški mornarici, da je napadla nemško ladjo v norveških vodah in rešila z nje ujetnike. Obsodil je norveško vlado, ki ni parnika preiskala in bi bila omogočila, da »Altmark« prepelje ujetnike v Nemčijo, če ne bi bile angleške bojne ladje tega preprečile. To dokazuje, da ja norveški vladi vseeno, kaj počenjajo nemške ladie v nienih vodah. Anglija pa ne bo do- pustila, da bi si nemške bojne ladje in nemški parniki ustvarili v angleških vodaih poseben položaj. Oslo, 21. febr. o. Včeraj ao pred najsevernejšo luko Kirkenesom, ki je oddaljena 40 km od finskega zaliva Petsama, opazili angleško križarko. Razen tega je ugotovljeno, da angleške vojne ladje križarijo ob vsej severnovzhodni norveški obali, kar t norveških krogih vzbuja precejšnjo skrb. Domnevajo, da misli angleško brodovje izvesti kake nove akcije proti nemškim trgovskim parnikom, ki so do sedaj neovirano pluli po norveških obalnih vodah. S tem bi prišlo do nove kršitve norveške nevtralnosti in se boje, da ne bi taki dogodki polagoma potegnili skandinavskih držav v vojno. Predsednik vlade za belgrajske tramvajske delavce Belgrad, 20. febr. AA. V zvezi s sporom med tramvajskimi delavci in mestnim poglavarstvom je inšpektor za delo inž. Jokič takoj stopil v stik s predstavniki tramvajskih delavcev in izvedel za vse njihove zahteve, o katerih je bil obveščen tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Cvetkovič je takoj dal nalog, da se glede dekretne pristojbine ustreže zahtevam delavcev glede na splošne razmere. Prav tako je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič dal nalog inž. Jo-kiču, da stori vse potrebno pri mestnem poglavarstvu, da se pravilno uredi to vprašanje. V zvezi z zgornjimi zahtevami je delegacija tramvajskih delavcev obiskala včeraj predsednika vlade in ga prosila, da bi bile njihove zahteve takoj izpolnjene. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je izjavil, da se bo potrudil, da bodo vse zahteve tramvajskih delavcev sprejete, v kolikor so upravičene. Srbijanski kmetje pri dr. Mačku Belgrad, 20. febr. b. Večia skupina poljedelcev iz okrožij predvojne Srbije je obiskala danes pod vodstvom kmetijskega ministra dr. Čubriloviča in prvaka zemljoradniške stranke dr. Tupanjanina, podpredsednika vlade dr. Mačka. Dr. Čubrilovič in dr. Tupanjanin sta predstavila podpredsedniku vlade dr. Mačku kmete ter povedala težave, ki so za kmeta nastale ob novi trošarinski uredbi na vino in žganje, vsled česar cene vinu in žganju naglo padajo. Dodatek k nesreči v Kranju Kranj, 20. febr. K našemu poročilu o težki obrtni nezgodi, ki se je pripetila v Jugoslovanski tvomici gume v Kranju in katere žrtev je postal delavec Leopold Oman, moramo pripisati, da ne zadene krivda nikogar, kot bi kdo morda utegnil napačno iz našega poročila razbrati Nezgodo je pripisati samo nesrečnemu slučaju. Stanje ponesrečenega 6e je orecei nonravilo in uoamo. da bo kmalu okreval I Vesti iz Belgrada Belgrad, 20. febr. m. Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Belgradu, bo imela svoj redni letni občni zbor v soboto, 24. februarja ob 20 v prostorih Prosvetnega društva v Garašani-novi ulici 19 v Belgradu. Vabljeni so vsi člani. Posebno opozorilo vinskim trgovcem je izdalo finančno ministrstvo v zvezi z uvedbo nove državne trošarine na vse alkoholne pijače. Dejansko se trošarina ni nič povišala, le poenostavljena je, ker jo odslej pobira zgolj država, ne pa banovine. Takoj ko je bila trošarina vpeljana, so dvignili veli'k hrup trgovci z vinom in žganjem, med pridelovalci vina in vinogradniki pa so se pojavile govorice, da bo ta nova vladna uredba uničila sedanje cene. Trgovci so vešče izkoristili razmere in začeli zbijati cene vinu. Po drugi strani pa so oblasti na več krajih ugotovile, da so se prodajne cene vina povišale. Dejansko so trgovci umetno začeli zbijati cene vina, da bi na ta način razburili vinogradnike, ki naj bi potem protestirali pri oblasteh, da bi se nova trošarinska ureditev ukinila. Finančno ministrstvo je zaradi tega opozorilo davčne uprave, naj na take dogodke pazijo in poskrbe, da se ne bodo ponavljali. Po drugi strani pa bo Privilegirana izvozna družba takoj začela odkupovati velike množine vina in žganja po starih cenah in bo skušala na ta način iztrgati vinogradnike iz rok izžemovalcev. Med nemškim in angleškim tiskom se }: za':el hud boj i zakonitem in nezakonitem nastopanju obeh mornaric Nemci očitajo Angležem dogodek z ladjo »Altmark«, Angleži pa navajajo, kakor so Nemci v nasprotju z mednarodnim pravom na debelo potapljali neobero ;-*ne trgovske ii potniške ladje nevtralnih držav. Eni kakor drugi tudi trdijo, da 60 nasnrrrtne oodmomice in letala streljala na potnike in mornarje v rešilnih čolnih ob potopu raznih ladij. Holandska vlada je ostro protestirala pri nemški vladi zaradi potopitve 8000 tonske trgovske in potniške ladje »Arendskerk«. Holandija zahteva za neutemeljeno potopitev od Nemčije od-škodnio. Ameriški zunanji minister Hull je včeraj izjavil časnikarjem, da bodo ameriške države /sak primer kršenja nevtralnosti obravnavale posebej in se ravnale vedno po okoliščinah. V zadnjih petih mesecih je Sovjetska Rusija na- nakupila v Združenih državah za 33 mili j. dolarjev vojnega materiala, pravi neko ameriško uradno poročilo Francosko vojaško sodišče je obsodilo na smrt dva vojaka, ki sta ropala po zapuščenih hišah v vojnem predelu. 455.000 izvodov Irancoskc Rumene knjige, ki popisuje, kako je prišlo do sedanje vojne, je bilo prodanih doslej. Založba pa ima še 840.000 novih naročil. Londonska občina bo priredila v petek pojedino na čast 160 častnikom in mornarjem križark »Ajax« in »Exeter«, ki sta se udeležili pomorske bitke ob ustju Ria de la Plata proti nemški križarki »Admiral v. Spee«. V Belgiji se nadaljuje akcija proti komunistične- mu rovarjenju. Včeraj je bil aretiran znani komunistični agitator Louis Drugman. Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brau-chitsch se bo sestal v nekem poljskem obmejnem kraju z vrhovnim poveljnikom rdeče vojske Vorošilovim, da se bosta posvetovala o morebitnem skupnem vojaškem nastopu Nemčije in Sovjetov proti skandinavskim državam, če bi Sovjeti res premagali Fince. Za ta primer si hoče Nemčija zagotoviti svoj delež pri švedskih rudah. Tako ugibajo francoski listi ob potovanju nemškega poveljnika v Gdansk. Spor ined Madžarsko in Romunijo je mogoče poravnati samo, če se Madžarska in Romunija združita v eno državo ali pa, če stopita v Podonavsko federacijo, kakršno sta predlagala francoska državnika Briand in Tardieu, sodi madžarski tisk ob obisku romunskega ministra Sidorovicija v Rimu. Francoska poslanska zbornica je včeraj soglasno sprejela zakon, s katerim je 60 komunističnim poslancem vzet mandat, ker 'e dokazano, da je komunistična stranka po navodilih iz Moskve in iz Nemčije organizirala vohunstvo in prevratno propagando na škodo vojskujoče ee domovine. Nemški bombniki so včeraj napadli večje število tovornih in ribiških angleških ladij blizu oba- - le. To je odgovor na dogodek z nemškim parnikom »Altmark«. Misliti, da so Sovjeti v sedanji vojni nevtralni, je 'utvara. Rusija dejansko pomaga Nainčiji v vojni s tem, da skuša streti Finsko ter druge skandinavske države. Da so te odklonile vojaško pomoč za Finsko, kaže, da se prav malo zavedajo nevarnosti, ki jim grozi od nemške zaveznice Rusije. V tem smislu piše francoski tisk, ko razpravlja o švedski odklonitvi finske prošnje za pomoč. Nevtralnost Švedske in Norveške ogražata samo zahodni demokraciji, trdi nemško časopisje ob zadnjih dogodkih. Angleški tisk pa pravi, da Anglija in Francija nista potopili še nobene nevtralne ladje, kakor jih je Nemčija na desetine. Zadnji uradni angleški seznam o potopljenih angleških in nevtralnih ladjah kaže, da je bilo pretekli teden potopljenih največ ladij od začetka sedanje vojne. Skupna izguba angleških, francoskih in nevtralnih ladij znaša 1,060.000 ton. 0 včerajšnjem pomembnem spopadu na zahodnem bojišču pri Niedu pravi nemško poročilo, da je nemška patrola vdrla daleč za francoske obrambne črte, tam zadela na francoski oddelek, ga z ročnimi granatami pobila ter se s precejšnjim plenom vrnila v svoje zavetje čez vse francoske linije. Francosko poročilo pa pravi, da se je poročnik, ki bi moral s svojimi vojaki na dveh avtomobilih zamenjati prednjo stražo, zmotil in zabredel v nemško črto, kjer so ga Nemci obkolili in je zmoto plačal z glavo. 400 angleških letal pojde v kratkem na Finsko, poroča časopisje nevtralnih držav. 'Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj na nekem torpednem rušilcu pregledal obrambne naprave ob Panamskem prekopu. Bataljon sovjetskih vojakov na sovjetsko-turški meji je pred nekaj dnevi pobegnil na turško ozemlje. Tam so ga razorožili in poklicali Sovjete, naj prevzamejo orožje. Po orožje so poslali oddelek rdeče konjenice. Ko pa je ta prišel čez mejo, je izjavil, da ne pojde več ✓ nazaj. Stvar je vzbudila veliko pozornost, ker priča o pravem razpoloženju v rdeči vojski. Norveške oblasti so v mestecu Haparandi na severni meji med Finsko in Norveško odkrile ko* munistično zaroto, katero je vodil poseben odbor, ki je sam sebi dal ime »Norveška ljudska revolucionarna vlada«. Odbor je po navodilih tz Moskve pripravljal nerede in bi ga Sovjeti imenovali za »norveško vlado«, brž ko bi po zavzetju Finske prišli na norveško mejo. Norveške oblasti so izdale obsežne varnostne ukrepe ter poslale v Haparando neko vojno ladjo. Belgijski general Bardoux, ki je kot strokovnjak sodeloval pri ureditvi finske Mannerheimove črte, je-izjavil, da bo finska vojska držala tudi po morebitnem padcu Viborga, ker poteka nova obrambna čita, urejena po začetku sedanje vojne, severovzhodno od tega mesta pa do severnega konca Ladoškega jezera. General Bardoux bo te dni odpotoval na Finsko, da prevzame vodstvo utrjevalnih del Španski finančni minister Ventqsa je poslal španski falangi pismo, v katerem ostro obsoja vse poskuse za uvedbo avtarhičnega gospodarstva v Španiji. Po njegovi sodbi je gospodarska rešitev Španije samo v svobodnem gospodarstvu, ki bo omogočalo potrebno izmeno s tujino. V Nemčiji so obglavili včeraj pet ljudi, in sicer v Berlinu dva moška, ki sta goljufala na škodo vojakov, tretji jo poneveril denar neke dobrodelne organizacije. V Kolnu pa so odsekali glavo dvema fantoma, ki sla med običajno zatemnitvijo nekaj ukradla. Angleški poslanci so včeraj v zbornici napadali ministra za gospodarsko vojno, zakaj Anglija dovoljuje, da lahko Italija v holandskih pristaniščih prevzema nemški premog in ga neovirano vozi domov. Bolgarski kralj Boris je sprejel novega bolgarskega zunanjega ministra dr. Popova Preračunska seja ljubljanskega mestnega sveta Ljubljana, 21. februarja. Ob petih popoldne je včeraj pričela preratun-ska seja mestnega sveta ljubljanskega. Navzočni »o bili prav številni občinski svetniki, iefi mestnih uradov, načelniki oddelkov ter ravnatelji mestnih podjetij. Sejo je pričel župan dr. Aalešič, ki je v svojem govoru podaril, da je bilo zaradi sedanjih težkih časov treba upoštevati zmogljivost davkoplačevalcev. Ustanovljen je bil possben zaščitni UTad, ki naj varuje interese vseh slojev. Uredba o zaščiti je naložila občini ogromne naloge, ki jim bo v polnem obsegu kos le s finančno podporo države. Vendar pa so bili izvedeni vsi ukrepi za zavarovanje vodovoda, elektrarne in plinarne. Zupan je nadalje govoril o draginji in 6 tem v zveza o zvišanju plač uslužbencem. Pri nas so statistiki izračunali, da je indeks cen narasel za 12 odstotkov, indeks življenjskih stroškov pa za 15 odstotkov. Mestni uslužbenci »o postavili predlog, naj bi vsak službenec dobil 800 din mesečne draginjske doklade, podvojitev sedanje draginjske doklade za otroke na 300 din ter novo draginjsko doklado za žene po 300 din na me- sec. Te zahteve bi pomenile petdesetodstotno povišanje plač, indeks življenjskih cen pa 6e je zvišal le za 15%. Ljubljar znižali mestni dolgovi za časa 6edanje občinske uprave, in to kljub temu, da je ta uprava najela za 28 milijonov 400.000 din novih posojil. Vse anuitete se zdaj plačujejo sproti; v zadnjem letu so znašala odplačila dolgov 21,535.000 din. Novi dolgovi so plo-donosna investicija, saj je šel denar za nakup nepremičnin ter za graditev najvažnejših prosvetnih ter socialnih institucij. Veliko postavko ima gradbena skupina (12 milijonov din), socialna stroka se je povečala letos za 400.000, v zadnjih štirih letih pa za 3,000 000 din. Podjetja so uravnovešena, specialni preračuni (14,000.000 din) pa krijejo sami sebe. Treba pa je dobiti kritje za 78 milijonov din administrativnega preračuna. Občina ima od trošarine in mitnine 26,000.000 din dohodkov, od vode 10 milijonov, od kadalske pristojbine 3 milijone, od elektrarne 5 milijonov, od doklad na državne davke 10, od raznih talt6 pa 20 milijonov dinarjev. Po poročilu dr. Ažmana 6e je oglasil najprej inšpektor Wester, ki je govoril o kulturnih postavkah v letošnjem preračunu. Omenil je, da je postavka »štipendije in subvencije« letos dejansko manjša kakor lani, pohvalil je podporo 50.000 din Akademiji znanosti in umetnosti, 10.000 din za zgodovinsko monografijo Ljubljane, 20.000 din za podporo Ciril-Metodovi družbi. Hvalevredna je postavka 50.000 din za mestno knjižnico ter čitalnico. V letošnjem preračunu je tudi postavka 40.000 din za likovne nagrade ter nakup umetnin. Literarne nagrade so bile zvišane od 10.000 na 15.000 din. Govornik želi, da bi imelo razsodišče prihodnje leto večjo izbiro pri presojanju, katero delo zasluži nagrado. Letos je razsodišče postopalo povsem korektno, stvarno in nepristransko in je svoje sklejA napravilo soglasno. K tej izjavi, ki se posredno tiče naših pripomb o podelitvi nagrad, ugotavljamo, da so n. pr. bile na razpolago štiri zbirke pesmi, a je nagrado dobila najslahša med njimi Če so bili vsi sklepi sprejeti soglasno, je to znamenje, da se razsodišče soglasno ni zavedalo odgovornosti, katero je prevzelo v sedanjih časih nase s tem, da je literarno nagrado slovenske prestolnice podelilo levičarskemu propagandnemu, na prikrojenih in potvorjenih zgodovinskih dejstvih slonečemu delu — ko je bilo na raz- polago drugo, umetniško in nazorsko neoporečna ter visokovredna knjiga! Občina mnogo prispeva za državno bolnišnico (800.000 din), treba bo poskrbeti, da bo Ljubljana dobila svojo lastno mestno bolnišnico. Podžupan dr. Ravnihar se je prav utemeljeno zavzel za to, da se mu letošnja postavka osebnih izdatkov nikakor ne zdi previsoka. Dalje je govoril še o 350-letnici rojstva Jakoba Petelina-Galluaa ter se zavzel za čim- prejšnjo ustanovitev lastnega mestnega protituber-kulpznega dispanzerja. K besedi se je oglasil še dr. Debevec, za njim pa dr. Ažman, čigar izvajanja glede zaposlovanja mlade breasposelne inteligence pa so učinkovala kaj malo vzpodbudno, tako da jih niti njegova misel, da mestna občina ni socialna ustanova, ni mogla postaviti v prikupnejšo luč. — Nato 6ta bila preračun in pravilnik sprejeta soglasno. Izvoljen je bil na predlog personalno-prav-nega odbora gradbeni odbor, prebrana pa je bila tudi resolucija sv. Vončine, vprašanje predvojnih avstr »ogrskih rent, ki jih je po prevratu prevzela naša država. Ta potrebna resolucija je bila sprejeta soglasno, nato pa je župan dr. Adlešič zaključil ob četrt na devet proračunsko sejo. Ljubljana od včeraj do danes Včeraj smo zapisali, kako nenadoma smo dobil odjugo in da zdaj vse že kaže, da se bomo zime in hudega mraza kaj naglo iznebili. In res je včerajšnji dan odnehalo tako, da se je začela naglo taliti celo debela ledena ploskev, ki pokriva Ljubljanico. Ledena skorja je počila in spet se je prikazala voda. Ker je tako odjenjulo, smo na mestnih ulicah popoldne zagledali celo trumo mestnih delavcev, ki so s krampi in lopatami urno spravljali v kraj ter nakladali na vozove prej skrepenelo in trdo snežno nesnago, kolikor je ie še ostalo po cestah. Dan je bil zelo lep, človeku se je zdelo celo kar gorko po velikem mrazu, ki smo ga bili vajeni prejšnje dni. Popoldne je marsikoga izvabilo iz zakurjene sobe na prosto, na sprehod. Zdaj se tam zunaj, po gozdovih in lokah, že kar začenja čutiti, da se bodo časi kmalu obrnili in da ne bo dolgo, ko bo sneg moral za letos pobrati šila in topita ter se umakniti pomladanskemu zelenju. Včeraj je bilo po poteh in stezah naših bližnjih mestnih sprehajališč vse polno ljudi, kakor zdaj že lep čas ne, razen ob nedeljah. — Proti večeru pa se je vreme nenadoma spet spremenilo, kar na naglem se je pojavil sever, ki je pritisnil krepko ter kaj kmalu očistil nebo oblakov in meglic. Tako lepe noči, kakor se je potem snoči napravila, že dolgo časa nismo imeli. Še celo tole naše prozaično mesto je v mesečini, odeto s snegom, dobilo nekaj poetičnega, zunaj mesta pa je bila noč prav nebeško lepa. Davi je spet ob jasnem jutru pritisnil občutnejši mraz, tako da smo v Ljubljani v mestu namerili —11.3° Celzija, na letališču pa celo —19.3° C. Kakor običajno, je seveda z mrazom hotel spet biti na odličnem mestu Maribor, kjer so namerili davi —17° C. Čez dan pa nam mraz že ne bo utegnil posebno škodovati, prav gotovo se bo moral umakniti veselim solnčnim žarkom, ki zdaj od dne do dne postajajo gorkejši. Dan je zdaj že dolg, prav zgodaj je že svetlo, in šele kasno se stemni zvečer. Zdaj kmalu tudi tisti, ki se močno zgodaj odpravljajo zjutraj zdoma, ne bodo več žgali luči, ker se bodo videli na- praviti že ob dnevni svetlobi. Takole poinalem jemljemo slovo od zime in od februarja, ki ga imamo še dober teden. Marec pa /e po imenu zveni tako nekam spomladansko. Kmalu bodo zimske skrbi v kraju, konec bo z mrazom in veselo se bomo spet podali ven v spomladansko prirodo. Upajmo, da bo ta pomlad tudi tako vesela, kukor je bila prejšnja, upajmo, da nas ne bo razočarala. Ljudje spet tožijo o prehladu Čudno vreme zadnjih dni, te nagle spremembe, so spet prinesle, kakor vselej, s seboj dobršno zalogo nadlog. Ob takem vremenu, ko imamo danes n. pr. še —20° C, jutri pa kar čez noč +3° C ter prihodnji dan nov mraz z —12° C, ni prav nič čudno, če se človek prehladi. Zadnje dni so začeli ljudje spet tarnati o prehladu, glavobol, vročina, kašelj — to so še najznosnejše oblike. Zdaj radi tudi malo potrpimo, saj vemo, da te nadloge ne bodo več mogle dolgo trajati. Čudna pot krogle Na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice so pred nekaj dnevi sprejeli nekega kmečkega fanta, ki je imel rano od strela iz orožniškega samokresa na desnem stegnu. Rana je precej močno krvavela, zato so zdravniki nemudoma podvzeli operacijo, da bi odstranili kroglo, ki po vsem videzu ni predrla stegna. Toda mesto krogle so našli zmečkan dinarski novec, krogle pa niso mogli najti. Tudi rentgenska slika stegna ni pokazala, kje je ostala krogla. Nato so rentgenizirali še koleno m tu so slednjič zagledali kroglo v kolenskem sklepu pod pogačico. Krogla je namreč zadela fanta dobro ped nad kolenom, kjer se končuje hlačni žep, v katerem je imel fant nekaj kovanega drobiža. Krogla je zadela v dinarski novec, ga potisnila v meso, se nato od njega odbila, spremenila smer za 90 stopinj in se zarila v kolenski sklep pod pogačico, kjer je obstala. Operacija, ki jo bodo morali zdaj opraviti, je zelo težka in nevarna, zlasti zaradi morebitne infekcije, vendar zdravniki upajo, da se jim bo posrečila. Vlak povozil premikala Jesenice, 21. februarja. Težka in naporna je služba premikačev pri tovornih vlakih. V zimskem času, ko so tla snežna in poledenela, je pa še posebno nevarna in velikokrat vzrok smrtnih nesreč. Posebno na jeseniški postaji je polno premikov podnevi in ponoči. Tako se je v ponedeljek pred polnočjo ponesrečil pre-mikač Smolej Maks, doma iz Kranjske gore, star 38 let. Med premikom je hotel skočiti k zavori, pri tem mu je spodrsnilo in padel je pod kolesje vagonov. Bil je takoj mrtev. Kolesje mu je strlo prsni koš in odrezalo obe nogi. Truplo ponesrečenega železničarja so prepeljali v mrtvašnico jeseniškega pokopališča. Križeva pot Luka Orešnika Ime Luke Orešnika je postalo pri nas znano med letošnjim božičem, ko je pribežal s svojo ženo in otroci iz Finsko v Jugoslavijo. Luka Orešnik je doma iz okolice Slovenjgradca. Po poklicu je mehanik. Imel je nemirno živl,enje, prepotoval je pol sveta ter si je ustvaril že lepo eksistenco na Kitajskem, odkoder ga je pregnala državljanska vojna. Potem se je ustalil na Finskem v Helsinkih, kjer je začel trgovino ter si spet pomagal na noge. Zopet pa ga je zadela vojna ter ga z družino vred pognala v svet. Zatekel se je v domovino, kjer si je mislil ustvariti novo bodočnost. Po prihodu v našo državo pa je uvidel, kako težko se je pri nas postaviti na lastne noge in kako malo je pri nas volje in pripravljenosti, da bi pomagali v bedo in skrb padlemu rojaku. V Mariboru je hotel začeli kot avtoizvošček, pa je naletel na ovire. Svetovali so mu, naj se poda v Ljubljano. Poskusil je tam, pa zaman, ter so mu svetovali, naj gre naprej v Belgrad. Sredstva, ki jih je prinesel s seboj, so mu pošla, pa je bil prisiljen, da je prodal svoj avto, luksuzni ameriški voz Packard, ki stane pri nas svojih 200.000 dinarjev, dobil pa je zanj 15.000 din. S tem denarjem se je napotil v Belgrad. Tam se je zatekel na razna ministrstva. Pomagali so mu samo v to- liko, da so mu dovolili prost uvoz njegovega avtomobila, tako da mu ni bilo treba plačati zanj carine. Poleg tega je dobil v Belgradu še priporočilno pismo na bana dr. Natlačena, ki mu je zopet dal priporočilo za mariborskega župana dr. Juvana. Tako se je Orešnik spet znašel s svojci v Mariboru, kjer je pričel svoje žalostno romanje po Jugoslaviji. Sedaj se bori v Mariboru, da bi vendarle dobil kakšno majhno koncesijo, ali irafiko ali avtoivoščkovo obrt, da bi lahko svojce in sebe pošteno preživel. V zaboju ga je hotel spraviti čez mejo Maribor, 20. februarja. Zanimivo dogodivščino so imeli te dni orožniki v Crni pri Dravogradu. Nekega dne poti večeru je Pongrac Merkač iz Mežice naložil na voz, last posestnika Franca Buhnarja, velik zaboj, zapregel in nato odpeljal mimo orožniške postaje proti Mežici. Čim je bil voz mimo postaje, pa je orožniški kaplar Brkljačič izvedel, da je v zaboju skrit neki Oto Hrobath, sin gostilničarja v Črni, ki je pred nedavnim nezakonito iz Nemčije prišel na obisk k svojim staršem. Ker ni imel urejenih listin, bi ga bile naše oblasti prijele, pa se je zato skušal nezakonito pretihotapiti čez mejo. Merkač je dobil nalogo, Hrobatha v zaboju spraviti v bližino mej'e, odkoder bi se mogel z lahkoto spraviti čez mejo. Ko je orožnik to izvedel, je seveda takoj začel zasledovati voznika. Ko je ta videl, da mu orožnik z vso naglico sledi, je voznik udaril po konjih in z veliko naglico oddirjal. Da bi se iznebil orožnikovega zasledovanja, je z glavne ceste krenil na stransko pot. Kljub temu pa ga je orožnik dohitel, vendar je bil Merkač toliko previden, da je bil na mestu, kjer ga orožnik ni mogel opazovati, odprl zaboj in iz njega izpustil skritega Hrobatha. Tedaj je Merkač zagrešil še drug greh. Ko je orožnik hotel pregledati zaboj, je voznik, ki je bil močno vinjen, zgrabil za bič in z njim začel udrihati po orožniku. Temu je kmalu prihitel na pomoč njegov tovariš. Obema se je posrečilo razbesnelega voznika ukrotiti in ga ukleniti, nato pa odpeljati v občinski zapor, kjer se je kmalu streznil in se potem izgovarjal, da ni vedel, kaj dela, ker da je bil Vsako povišanfe cen ie treba prej prijaviti banski upravi Ljubljana, 21. februarja. Ministrstvo za trgovino in industrijo je v sporazumu z ministrstvi za socialno politiko in ljudsko zdravje, za kmetijstvo, za finance in za notranje posle predpisalo uredbo o kontroli cen, ki je bila objavljena v Službenih novinah kr. Jugoslavije dne 14. februarja t. 1. in je tega dne dobila obvezno moč. Od tega dne dalje ne smejo v smislu čl. 2 uredbe uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci (predelovalci) povišati cene blaga v notranjem prometu brez predhodnega odobrenja kralj, banske uprave. Prijava, ki je lahko posamezna ali pa skupna za več podjetij dotične stroke, mora biti opremljena z dokazi, s katerimi se upravičuje nameravano povišanje cen. Skupne prijave se morajo predložiti preko pristojnega prisilnega združenja. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dalje v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in ljudsko zdravje izdalo odredbo po čl. 1. uredbe o kontroli cen, po kateri za sedaj spada pod to uredbo sledeče blago: kruh, moka (izvzemši Ogg), otrobi, domače testenine, riž, kava in njeni surogati, čaj, jedilno olje (razen v steklenicah in ročkah do 5 kg), sveče vseh vrst, parafin, drva, premog, mo-lino, srbsko platno, bombažno platno beljeno, pravi gradi obeh najcenejših vrst, kreton obeh najcenejših vrst, bombažna preja, sukanec od 200 do 1000 yardov (vse vrste razen svilenega), flanela in par-hent za obleke, sukno, volna za pletenje in vezenje, lopate, kose, srpi in motike. Pod predpise uredbe o kontroli cen pa v smislu čl. 1. ne spada prodaja lastnih proizvodov poljedelcev. — Banska uprava dravske banovine Skozi vezna vrata ustrelil človeka Maribor, 19. februarja. Pred mali senat mariborskega okrožnega sodišča so privedli danes dopoldne pazniki tri obtožence, ki se nahajajo zaradi uboja v preiskovalnem zaj>orii. So to 21 letni Ivan Zalar iz Žero-vincev, 22 letni Jožef Prelog iz Žerovincev ter 22 letni Franc Novak iz Mihalovcev. Kakor smo svoj čas poročali, so dne 19. novembra lanskega leta pri posestniku Novaku v Mihalovcih obrezovali rejx>. Zbralo se je tedaj tam večje število mladih ljudi, ki so med delom pili in peli ter se šalili. Proti polnoči pa so postali že vsi vinjeni in tedaj se je fantom razburkala kri ter so začeli drug drugega izzivati. Nastali sta dve skupini, med katerima je bil hud spor zaradi plesalk ter se je zadeva končala tako, da je ena skupina fantov odšla na dvorišče, druga pa je ostala v hiši ter se zaklenila. Obe skupini pa sta dru«a drugo izzivali. Fantje, ki so bili zunaj, so zaceli trgati late s plota ter iskati kole ter so se tako oboroževali, nato pa so začeli razbijati po vratih. Tisti, ki so bili pa v hiši, so se bali, da bi prišlo do spopada, pa se Je zato Prelog odločil ter je stopil na • vežni prag in ustrelil iz svoje pištole v zrak, da bi one zunaj oplašil. Ti pa so napadali naprej ter so kmalu omajali vežna vrata, ki so se začela vdajati. Tedaj je gospodarjev sin Franc Novak prinesel iz sobe očetov revolver, ki je bil nabit s 4 kroglami. Sam ni hotel streljati ter ga je dal Žalarju, kateremu je pokazal, kako se orožje sproži. Žalar je j>otem stopil proti vratom ter skozi nje dvakrat ustrelil. Oba strela pa sta pogodila zunaj pred vrati slo-ječega Avgusta Hedžeta v prsi ter mu Je ena krogla prebila srce. Zgrudil se je na mestu mHev, nakar so se ostali fantje razbežali Litija Litija, 20. februarja. Prometna nesreča (..vernega vlaka. Včeraj je vozil tovorni vlak od^ Zidanega mosta v smeri proti Ljubljani. Ko je včeraj popoldanski tovorni vlak okrog 1 popoldne vozil mimo litijske postaje, se je pri nekem vagonu zlomila os. Dva vagona sta se iztirila. Ker je vlak vozil s precejšnjo brzino, se je 15 m od mesta, kjer se je zlomila os, zadnjih 8 voz odtrgalo od vlaka. Odbijači so se zarili v stene vagonov, tako močan je bii sunek. Na mestu, kjer se je nesreča zgodila, je proga občutno poškodovana, zlasti železniški pragi so na drobno razklani. Iz vagona, ki se m11 i® zlomila os, so se vsule suhe slive, ki so bile za radovedne otroke prava skušnjava. Bogat obračun. Prostovoljna gasilska četa v Litiji je imel.' v nedeljo 18. t. m. svoje redni občni zbor. Občni zbor je pričel in vodil predsednik gasilske čete g. Anton Lindner. I o poročilih četnih funkcionarjev je bil izvoljen nov odbor z g. Božidarjem Brillijem na čelu. Dosedanji predsednik g. Anton Lindner pa je bil izvoljen za častnega predsednika čete. Dejstvo, da obstoja gasilska četa v Litiji že 53 let, pa še nima svojega doma, med lem ko ga ima že vsaka hribovska gasilska čela, litijskega gasilstva no postavlja v svetlo luč. močno pijan. Orožniki označujejo Merkača kot nasilneža, sumijo ga j>a tudi, -što v zalivu, je priplula do Djenoviča in hotela na odprtem morju sprejeti pošto. K njej se je približal od obale čoln, na katerem je bilo tudi 14 potnikov. Nenadoma pa je velik val zgrabil čoln in ga prevrnil. Nekateri so začeli plavati proti ladji, drugi pa proti obrežju. Le eden, ki ni znal plavati, bi skoraj utonil, če ne bi eden od mornarjev skočil v mrzlo vodo, ga zgrabil za lase in ga tako privlekel do ladje. Tako k sreči ni bilo nobene človeške žrtve. Čudne žcnitovnnjske zgodbe se dnevno dogajajo med našimi muslimani. Nedavno se je dogodil v Mitroviči zanimiv primer: Jetulah 'šelimovič se je bil pogodil z Jusufom Rahma-manovičem, da mu bo slednji dal svojo hčerko Ajeto za šest tisočakov, ki jih mora Jetulah plačevati v mesečnih obrokih po 200 dinarjev. Jetulah je plačal štiri jurje, ostalega pa ni zmogel več. l edaj je dekletov oče sklenil novo kupčijo in dobil starca Salija, ki je odkupil 15 letno Ajeto. Jetulah je tedaj zahteval nazaj svoje jur.i®- Ker ni prišlo do sprave, so stopili skupaj vaški starci in razglusili sledečo razsodbo: Starec dobi mlado Ajeto. Jetulah pa Rahmanovičevo drugo hčerko Ramizo. Jetulah je bil s tem zadovoljen, stvar pa se je nanovo zapletla, ko je Ajeta zapustila starca in pobegnila k Jetulahu. J ako je imel Jetulah kar dve ženi, pravo Ramizo in pribeglo Ajeto. Spet so posredovali starci in nazadnje se je spor končal tako, da je starec Salija vzel Jetulahovo 40-letno mačeho. Jetulah pa se še ni mogel odločiti, katero od obeh žena bo obdržal. Ob materini krsti sc je poročil Živko Ilič 'z Kratova. Kant si je izprosil dekle v 20 kilometrov oddaljenem kraju. V soboto zvečer je s svati krenil po nevesto, medlem pa je njegovo mater zadela kap. Ljudje so naslednjega dne položili materino truplo v krsto in jo od-premili v cerkev, ne da bi obvestili sina o nesreči. Kmalu nato pa so prišli vriskaje skozi vas do cerkve svati z ženinom in nevesto^ Ko so stopili v cerkev, so našli tam krsto z ženinovo materjo. Poroka je bila vseeno opravljena, toda takoj nato je mlada žena odšla na Živkov dom, sin pa je pokopal svojo mater. Dogodek pu je mlado ženo tuko pretresel, da je zbolela in že naslednji dan umrla. Da pa bi bila kupa nesreče zvrhano polna, pa je od žalosti in strahu zbolela tudi Živkova teta, ki je bivala stalno v njegovi hiši, in čez nekaj dni tudi umrla. BENJAMIN GIGLI najslavnejši tenorist sveta, v natnovejšem pevskem filmu napete vsebine I kinounion,tei.22-2i Melodija noži rhengrin« in lepe napolitanske pesmi J Ob 16., 19. in 21. uri Poje arije iz oper »Afričanka«, »Romeo in Julia«, »Lohengrir Celjski mestni proračun soglasno sprejet Dohodkov bo 194613.477 din, prav toliko tud. izdatkov Celje,, 21. februarja. Snoči je bila na mestnem poglavarstvu v posvetovalnici preračunska seja celjskega mestnega sveta. Udeležil se je kot zastopnik g. bana okrajni podnačelnik g. dr. Zobec Ivan, vodil pa jo je predsednik g. dr. Voršič Alojzij. Današnja preračunska seja je že peta jx> združitvi obeh celjskih občin. Pred poročilom o preračunu so podali svoje jmročilo predsednik g. dr. Voršič, g. dr. Skoberne za zdravstveni odbor in finančni referent g. ravnatelj Oskar Černelč. Za uvoznino zemeljskega plina se bo zaračunalo pri kg 10 par. Prošnja Združenja gostilničarjev v Celju za znizanje užitnine na meso, veseličnega davka, trošarine na vino in žganje, občinske davščine na prenočišča in vodarine, sc odkloni. O preračunu je poročal finančni referent g. ravnatelj Černelč Oskar. Zaradi naraščajoče draginje je mestni svet zvišal v seji 24. II. 1939. minimalno mezdo delavcem ter uvedel izredne draginjske doklade za urne mezde od 25 do 50 par, uradništvu pa v odstotkih po višini plače in to šibkejšim 15% do največ 5%. To obremenjuje mestno občino za 3S2.558, na mestna podjetja pa odpade 87.270 din. Vkljub uvedbi te izredne draginjske doklade ni bilo treba iskati novih virov dohodkov. Mestna občina je v minuli jeseni pričela z urejevanjem Vodnikove ul. ter odkupila od zakoncev Gradt del hiše in vrta zaradi regulacije. Za izvedbo modernizacije te ulice predvideva predloženi preračun vsoto 300.000 din. Razen modernizacije Vodnikove ul. je v gradbeni stroki predvidena ureditev hodnika v Gaberjih, za kar je vstavljenih v preračun 150.000 din. — Mestna klavnica s hladilnimi napravami je za povečano mesto pretesna in je tudi v predloženem preračunu predvidena delna modernizacija v znesku 105.000 din. — V zvezi z gradnjo sodne palače na Glaziji bo morala mestna občina dokupiti del stavbišča. Urediti bo potrebno tudi nadomestno športno igrišče za SK Celje in Sokola, ki imata dosedaj v zakupu Glazijo za letno priznalnino 10 din, četudi bo mestno občino stala preureditev teh športnih prostorov 180.000 din Nujno je potrebno uvesti akcijo cenejših stanovanj z gradnjo večje delavske kolonije. Občina je v ta namen že kupila primerna stavbišča ter vstavila v izredni preračun 300.000 din. Pod silo razmer se je pridružila še potreba po zaščiti mesta, za kar se je zaenkrat predvidita vsota skoraj 3 in pol milijona din. Vsi našteti problemi se bodo morali postopno rešiti in bo treba misliti na najetje večjega j>osojila, ki bo sicer povečalo anuitetno službo, razdelila pa se bodo bremena na daljšo dobo. Izdatki in dohodki novega preračuna so predvideni v iznosu 19,613.473 din ter so za 921.400 din višji od prejšnjega leta in to zaradi navedenih potreb. Dohodki so prilično isti kakor v minulem letu ter je pričakovati zaradi višje osnove državnih nej>osrednih davkov večji donos občinskih doklad. Važen je sklep današnje seje, da bodo morala vsa kulturna, prosvetna in telesnovzgojna društva, ki prejmejo od mestne občine 500 din ali več jx>d-pore, poročati o svojem delovanju. Po zakonu je morala mestna občina uvesti obvezno telesno vzgojo ljudstva. Ker pa ne razpolaga s telovadnimi in športnimi igrišči v zadostni meri, se bo omejilo izplačilo podpor športnim društvom na pismen pristanek, da dovolijo mestni občini ob potrebi ujKirabo njihovih naprav. Nato je sledila razprava o drugih postavkah preračuna. Seja je bila ob 10. uri zaključena, nakar je sledila tajna seja. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Bivši komunistični in JNS poslanec Mravlje obtožen krive prisege Ljubljana, 21. februarja. Mali kazenski senat, ki mu predseduje s. o. s. g. Ivan Brelih, bo danes ves dan razpravljal o veliki krivoprisežniški kazenski aferi, ki sega v poglavje znamenitega šenčurskega procesa, vršečega se leta 1933 pred državnim sodiščem za zaščito države v Belgradu. To je že drugi proces pred ljubljanskim okrožnim sodiščem, ko obravnavajo krivoprisežništvo odnosno krivo pričevanje v omenjenem velikem političnem procesu. Danes sedi na zatožni klopi bivši jns-arski narodni poslanec in vodja tako imenovanih »samostojnih kmetijcev« geometer Milan Mravlje, ki je bil rojen 30. oktobra 1893 v Lukovici, občina Log, in stanuje v Ljubljani. Obtožnica navaja pri njem kot poklic geometer — novinar. Za ta proces vlada splošno veliko zanimanje, kajti je dalekosežnega pomena. Sodni senat tvorijo: Ivan Brelih kot predsednik, kot sosodnika pa Ivan Kralj in Rajko Leder-has. Obtožnico zastopa državni tožilec Lendovšek, obtoženca zagovarja odvetnik dr. Cepuder, zasebnega udeleženca dekana Matija Škrbca pa odvetnik dr. Vladimir Pegan. Omeniti je treba, da je bil 7. maja 1938. pred sodnikom poedincem pri okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi krivega pričevanja v šenčurskem procesu obsojen priča Jože Prešeren in sicer na osem mesecev strogega zapora. Sodba je bila pozneje od višjega sodišča potrjena. Obtožen zaradi zloč r^ krive prisege Po končanih uvodnih procesualnih formalnostih je državni tožilec g. Bogdan Lendovšek prečital prav obširno obtožnico, ki obtožuje obtoženca Milana Mravljeta, da je 25. februarja 1933 v Belgradu na glavni razpravi državnega sodišča za zaščito države v kazenski zadevi zoper Janeza Brodarja in tovariše med drugim pod prisego izpovedal, da je Matija Škrbec na njegovem shodu dne 22. maja 1932 v Primskovem zaklical: »Živela samostojna Slovenija!« (rabil je še drug medklic) — torej pred sodiščem lažno izpovedal pod prisego. Zakrivil je s tem zločinstvo zoper pravosodje (zločinstvo krive prisege) po § 144/11 k. z. in naj se kaznuje po istem zakonitem določilu. Ozadje in osnova obtožnice V razlogih, ki so zelo obširni in temeljiti, na-g vaja obtožnica naslednje: S sodbo državnega sodišča za zaščito države z dne 6. marca 1933 je bil dekan Matija Škrbec spoznan za krivega, da je dne 22. maja 1932 na shodu takratnega poslanca Milana Mravljeta na Primskovem, ko je odhajal s shoda, zaklical gori »omenjene vzklike, s čemur je zkrivil zločinstvo po členu 3 zakona o zaščiti javnega reda in varnosti v državi. Obsojen je bil zaradi tega na 1 leto strogega zapora, katero kazen je potem tudi prestal. Sodba državnega sodišča v razlogih navaja: Obloženi Škrbec Matija zamka, da bi na shodu poslanca Mravljeta Milana 22. maja 1932 zaklical navedene vzklike. Brani se s tem, da jo potem, ko je službujoči narednik Franc Dolšina shod razpustil, stopil na stopnice pred podijem in pozval ljudstvo v dvorani, da se razide, ker »mi spoštujemo zakon in oblasti« in je na ta način zaključil z besedami »Živela Slovenija!«, čeravno je mislil zaklicati »Živeli Slovencil« Omenjena sodba nadalje temeljito razglablja pričevanje Milana Mravljeta, ki je priredil shod na Primskovem v dvorani gasilskega doma. Sklicatelj shoda je bil Ivan Lokar. Sodba državnega sodišča se je opirala na edino pričevanje Milana Mravljeta, ki je dosledno izpovedoval tako pred preiskovalnim sodnikom, kakor tudi pred državnim sodiščem v Belgradu. Kazenska ovadba zoper Mravljeta Dekan Matija Škrbec je 2. marca 1939 vložil zojier Milana Mravljeta ovadbo, v kateri je zatrjeval, da je bilo Mravljetovo pričevanje zavestno laino in je predlagal, da se zoper obtoženca uvede kazensko postopanje, da se dožene, v koliko je ta s svojim pričevanjem zakrivil zločinstvo krive prisege. Kraj Barometer-sko stanje Tempe ratura v r* eo a u ► - K ~ bi — K ■e 'L O C •O -x — .a J O Veter (smer. In kost Pada- vine »o 'ši a « E 5 Ž vrsta Ljubljana 776*8 Vi -tl"6 :0 1 E, — Maribor 777-7 1-6 -17*1) 30 0 0 — — Zagreb 764-1 0-6 -5*. 90 10 0 — — Belgrad 761T -1-0 -8-t 76 10 w, — — Sarajevo 765-4 o-o -15-0 91 10 — — Vis 759-7 4-0 2-0 90 8 NNW, — — Split 759-6 8-0 2-0 50 6 NEj — Kumbor 7576 10-0 3-0 76 8 N- — — Žirje 76 j-č 6-0 1-0 ;o 6 SSE, — Ouc roo n i b 757-9 120 3-0 00 10 NEj — — Vremenska napoved: Občutno mrzlo, stanovitno in večinoma jasno vreme. Najnižja toplota zraka na letališču —19.3° C. Mravlje zanika Milan Mravlje je bil tozadevno v preiskavi zaslišan. Zanikal je vsako krivdo in se zagovarjal, da je bil njegov politični shod v dvorani gasilskega doma na Primskovem zelo buren, ker je bilo na njem zbranih mnogo njegovih političnih nasprotnikov. Na shodu je bil tudi dekan Matija Škrbec, ki je sedel, gledano z odra proti dvorani, na levi strani v prvi vrsti. Vodil je skupino demonstrantov, ki je glasno vzklikala: »Ubijte ga! Ven ž njim!« Takoj po otvoritvi shoda je namreč nastalo v dvorani tako prerekanje in vpitje, da se shod v redu ne bi mogel končati. Sklicatelj shoda Ivan Lokar je zato zborovanje takoj zaključil, nakar so orožniki stopili preko odra v dvorano in jo začeli izpraznjevati. Dekan Škrbec je šel počasi z leve strani ob odru proti izhodu. Stopil je na stopnice, se obrni) proti publiki in pričel sprva bolj tiho govoriti. Izgovoril je najprej nekaj nerazumljivih stavkov, nato pa jo z močnejšim glasom zaklical omenjene vzklike. Obtožnica dalje poudarja, da je zagovor obtoženca sicer odločen in dosleden, vzbuja pa tehtne pomisleke baš spričo olcolnosti, da ni zasledili niti v poročilih varnostnih oblastev, niti v izpovedbah katere koli priče, ki jih je bila ogromna množina zaslišanih, da bi kdo od navzočih, ki so vendar stali v neposredni bližini Matije Škrbca in kateri navzoči niso bili samo njegovi pristaši, slišal, da bi bil Škrbec Matija tako vzklikal, kakor to trdi obtoženec. Noben orožnik ni slišal Posebno je še poudariti, omenja obiožnica v nadaljnjih izvajanjih, da tudi noben orožnik in noben javni funkcionar ni slišal, da bi bil Matija Škrbec napravil lake vzklike, in to kljub temu, da so bile te besede po zatrjevanju Milana Mravljeta izgovorjene z močnim in povzdignjenim glasom. Na drugi strani pa je tudi čisto neverjetno in nelogično, da bi Matija Škrbec kot ugleden duhovnik že z ozirom na svojo neoporečeno preteklost in politično delovanje delal take neumestne vzklike zoper državo in njeno pravno ureditev. Mravljetovo pričevanje v celoti ovrženo V nadaljnjih uteineljitvenih izvajanjih poudarja: Pričevanje Milana Mravljeta pa je tudi v celoti ovrženo po izpovedbah zaslišanih prič, ki naravnost izključujejo, da bi bil Matija Škrbec napravil dotične vzklike, in sicer so to priče, zaslišane v kazenskem spisu VIII Kzp 1321/37 okrožnega sodišča v Ljubljani, glasom katerega so se vodile kazenske poizvedbe zoper Milana Mravljeta. Obiožnica nato izčrpno navaja izpovedbe vseh v tej zadevi zaslišanih prič, tako Matije Škrbca, Jožka Zabreta, Franceta Trefalta, Franceta Sajovica, Viktorja Opeke, Ilije Janeza Kerna, Aniona Eržena, orožniškega komandirja Franceta Dolšine, Ivana Lokarja, takratnega predsednika JNS na Primskovem, dr. Karla Borna in drugih prič. Nobena priča ni slišala, da bi bil Matija Škrbec napravil vzklike, kakor jih je navajal obtoženi Mravlje pred državnim sodiščem za zaščito države v Belgradu. Kaj omenja Ivan Urek Obtožnica citira zanimivo izpovedbo bivšega poslanca Ivana Ureka, ki je omenil, da so se ob priliki šenčurskega procesa bivši slovenski poslanci v Belgradu razgovarjali v klubski sobi o poteku procesa. Med debato je prišel v klub tudi Milan Mravlje, ki se je vpletel v razgovor. Urek mu je pripomnil: »To je vendar čudno, da si samo ti slišal te besede! Jaz sem prepričan, da si lagal in krivo pričal. Obtoženec je odgovoril: »Ne gre za krivo ali nekrivo pričevanje, nego za to, da se klerikalce uniči/« Glasbeno matinejo za dijaštvo srednjih šol priredi Društvo ljubljanskih Uonservatoristov v nedeljo 25. februarja ob 10.30 v frančiškanski dvorani. Spored obsega: Tartini, Sonata; J. S. Bach, Suita za violino-solo; Koncert v a-molu; Mozart, Sonata; Mozrat, Fantazija za klavir. Izvajata Marko Sever (violina) in Jože Osana (klavir). Sf>ored (kot vstopnice) so v predprodaji v Matični knjigarni; cena 3 din. Klavir »Bliithner«. Koledar Danes, sreda, 21. februarja: Eleonora. Četrtek, 22. februarja: Marjeta K. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. BakarčiČ, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Žalna seja na univerzi. V torek, dne 20. februarja 1940, sp je univerzitetni senat polnoštevilno zbral k žalni seji za pokojnim ministrom Ljubo Davidovičem. Rektor univerze dr. Matija Slavič se je v toplih besedah sjmminjal velikih zaslug, ki jih ima pokojni minister Davidovič za ustanovitev ljubljanske univerze. Poudarjal je zlasti, kako pravilno je veliki pokojnik dojel pomen univerze za slovenski narod in s kakšno požrtvovalnostjo, odločnostjo in ljubeznijo je vodil borbo za ustanovitev najvišje slovenske prosvetne ustanove. Vsa univerza mu dolguje neminljivo zahvalo za njegova nesebična prizadevanja. Zato je senat soglasno sklenil, da da tej svoji hvaležnosti vidno znamenje na univerzi sami. Ljudska univerza, mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg. Danes, dne 21. t. m., bo ob 20. predaval g. dr. L. M. Škerjanec o snovi: »Razvojni pogoji slovenske umetne glasbe.« Vstop prost. Meseca februarja vsakega leta se spominjamo smrti našega naj večjega pesnika Franceta Prešerna. In v februarju letošnjega leta, ob devetdeseti obletnici pesnikove smrti, bo prva glasbena izvedba njegove najlepše pesnitve: Sonetni venec. V njem se zrcali vsa pesnikova duša in pa tudi lepota in ubranost našega jezika. Sonetni venec je komponiral pred dvema letoma skladatelj Lucijan Marija Škerjanc in Glasbena Matica, ki je skoraj vsa pomembnejša dela naše literature prvič javno izvajala, bo izvajala tudi to pomembno delo naše najnovejše literature. Izvedba, ki zahteva precejšen aparat: pet solistov, moški zbor in veliki orkester, bo pod vodstvom ravnatelja Poliča v ponedeljek, dne 26. t. m., v veliki Unionski dvorani. Ker bo skoraj gotovo samo ena izvedba tega dela, opozarjamo občinstvo, da si pravočasno jireskrbi vstopnice, ki se dobe v knjigarni Glas-nene Matice na Kongresnem trgu. Ne pozabite, da bo koncert v ponedeljek. 26. t. m., ob 20 uri v veliki Unionski dvorani. Odkritje posebnega pralnega sredstva za volno in svilo. Brezplačno poskusno pranje s senzacionalnim novim sredstvom »Čistinit« se vrši vsak popoldan v trgovini Lavrič. Celovška cesta 28 (poleg pivovarne Union). Prinesite s seboj volnene ali svilene stvari. Prosvetno društvo sv. Krištof priredi v četrtek, dne 22 t tri. ob pol 8 zvečer prosvetni večer. Predaval bo gosp. Kržišnik o naši narodni obrambi v zgodovinskem trenutku. Vsled aktualnosti predavanja, ki bo brez dvoma zelo zanimivo in važno, pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Liubllansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Sreda, 21. fjbruarja: Na prisojni strani. Red '..-v,« Četrtek, 22. februarja: Asmodrj. Premiera Premierski abonma. Petek, 23. februarja: Zaprto Sobota, 24. februarja: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPERA. - Začetek ob 20. Sreda, 21 februarja: Jolanta .Balet Hrestač. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 22. februarja: Lumpaciu6 Vagabundus. Red Četrtek. Petek, 23. februarja ob 15; Gorenjski slavček. Dijaška prsdstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din nazdol. Zlate Gjungjenčev: in Josipa Gostiča. »Asmodcj« ja družabna slika iz sodobnega življenja na nekem gradu v Landih. Asmodej je duh, ki odkriva hišam 6trehe in opazuje življenje ljudi. Ta 6tran Asmodeja je pakazana v osebi mladega Angleža, ki stanuje kot gost na gradu in je nehote priča domačih konfliktov. Te povzroča vzgojitelj Blazij, v katerem je poosebljena druga komponenta Asmodeja: da 6eja spor. Psihološko zanimivo delo 6tavlja igralce pred zelo odgovorne naloge. Igrali bodo: glavno moško vlogo Sever, glavno žensko vlogo pa Šaričeva, nadalje igrajo: Simčičeva, Ga-brijelčičeva, Jan, Lipah, Presetnik, J. Boltarjeva in Starič. Eežiser: Milan Skrbinšek. V petek popoldne se bo uprizorila kot dijaška predstava po globoko znižanih cenah prikupna A. Foersterjeva opera »Gorenjski slavček« z Ribičevo, Franclom, Španovo, Anžlovarjem, Barbičevo, J. Rusom, Dolničarjem in Orlom Dirigent: A. Neffat, režiser: D. Zupan Petdesetič kot Violeta v Verdijevi »Traviati« bo nastopila v soboto na našem odru gospa Zlata Gjungjenac, ki je pri na6 ustvarila že nešteto najodličnejših kreacij. Med vsemi obsežnimi partijami pa je pri našem občinstvu dosegla največji uspeh prav z nepozabno Violeto, v kateri je z nedosežno prepričljivostjo znala prikazati trpljenje in bol ubogega ženskega srca. Istočasno z odlično oevko bo pri sobotni predstavi gostoval še Josip Gostič kot Alfred. Režiser in dirigent: Niko Štritof. Mariborsko gledališče Sreda, 21. februarja: Zaprto. Četrtek, 22. februarja ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«. Premiera. Red B. POPRAVI! V naše včerajšnje poročilo ob osmrtnici prof. Emilijana Lileka se je vrinila napaka, ki jo na tem mestu popravljamo. Prof. Lileka za častnega člana ni izvolila »Legija koroških borcev«, ampak »Klub koroških Slovencev*. Finska kot športni narod Še preden je bil ustanovljen prvi boksarski klub leta 1920., je bilo zanimanje za to panogo športa veliko in za katerega so imeli Finci vse prednosti. Finska narava jih je usposobila predvsem zaradi njihove odpornosti, bolj kakor pa zaradi njihove tehnične sposobnosti. Med vsemi je bil najbolj mednarodno znan Barlund, ki je postal leta 1924. evropski prvak in je pozneje svojemu stricu Samsu, ki je bil njegov menager, napolnjeval blagajne; za njim je bil slaven tudi Ahlbert, ki si je na olimpiadi v Los Angelesu priboril bronasto kolajno ter v isti panogi Suvio na berlinski olimpiadi leta 1936., ko je postal olimpijski zmagovalec ... Mnogo bolj kakor boksarski šport pa je udomačena lahka atletika, da ne govorimo o njihovem narodnem športu — smučanju, o katerem je znano, da so severnjaki mojstri in Finci ne zadnji med njimi. * v Ni ga športa, ki bi mlado finsko državo v vsem civiliziranem svetu napravil tako slavno, kakor lahka atletika. Veliki lahkoatletski uspehi Fincev so zadivili in opozorili nase milijone ljudi, ki so prišli do prepričanja, da so veliki uspehi ne le samo sad lahkoatletskih zmožnosti, ampak tudi kulturne izobrazbe, ki zasluži, da se jo ohrani. Sjjom-nimo se pri tej priliki na ustvaritve Sillanpaa, Nobelovega nagrajenca za literaturo in na genialnega skladatelja glasbenika Sibeliusa, mojstra velikega formata, kakršen še pri nas ni bil rojen. Njihova ustvariteljska volja pride do izraza še pri zgradbah mesta Helsinkija samega. Med mnogoštevilnimi zgradbami so občudovanja vredne stavbe tega mesta in to predvsem poslopje železniške postaje, katere graditelj je Eliel Saarinen in je s tem svojim delom postal svetovno znan. Prav tako kakor je postal svetovno znan parlament s svojimi vitkimi in svetlimi stebri, katerega je zgradil J. S. Siren. Ako bežno pogledamo zgodovino finske lahko-atletike, vidimo, da segajo njeni slavni začetki že v osemdeseto leto prejšnjega stoletja. Tudi telovadna društva tistega časa so se začela ukvarjati z lahko atletiko, katere namen je bil predvsem fizična vzgoja naroda. Zaradi tega je povsem razumljivo, da so stopili mnogoboji pri njih v ospredje. V začetku je bil peteroboj, kasneje pa deseteroboj vzet na program telovadnih nastopov. Vsekakor so mogli tudi njihovi organizatorji uporabiti gradivo šegavega Wilhelma Buscha v tem, da so razpisali tekmovanje za klasične vaje v počepova-nju. Z neumornimi vajami je zmagovalec Kuulu-maki v letu 1893 opisal 214 vzornih talnih vaj in s tem postavil svetovni rekord, pred katerim je ostrmel tudi ameriški prvak Baumhocker. Šele leta 1904. je bil za lahkoatletske trenerje predpisan strokovni izpit. Obsegal je: skok v višino, daljino, met krogle, tek na 100, 1000 m itd. Med tem so se ustanovila nekatera lahkoatletska društva, kakor Suomin Ljiseoiden Urheilijat, Akademski klub, kateremu je načeloval prof. Ivar Wi!skman. Wi!skmana tudi s polno pravico smatramo za očeta lahkoatletike; kot glavnemu uredniku se je posrečilo s svojim najstarejšim športnim časopisom (ustanov. 1. 1898.) svoje ideje razširiti med široke plasti naroda. Velike važnosti je bilo tudi njegovo poznanstvo s švedskim generalom V. Balkom, ki se je za iste ideale boril na Švedskem. Kakor Balk, tako je tudi Wilskman spisal obsežno športno literaturo, med katero je najvažnejše delo: »Zgodovina finskega športa«, ki obsega štiri knjige. Moderno športno orodje je bilo prevzeto od Švedov, tako tudi novodobno kopje. Prej so metali na Finskem dva metra dolgo kopje, ki je bilo ha obeh straneh okovano. Tega so metali v utrjeni cilj, sedaj pa so ga začeli metati v daljavo. Leto 1906. pomeni mejnik v zgodovini finskega športa. V tem letu je bilo odposlano izbrano moštvo Finske v inozemstvo, in sicer na olimpiado v Atene. Takrat si je priboril, danes legendarni junak Werner Jarvinen, oče svetovno znanih sinov Kallea, Akillesa in Maftija, zlato kolajno v antičnem metanju diska. Jarvinenov klasični met diska se lahko primerja z osvobodilnim strelom Tella, ker je ta zmaga v zasužnjeni domovini sprožila idejo svobode. Stockholmska olimpiada leta 1912. je prinesla zaželjeni uspeh. V začetku so hoteli Kusi, da bi Finci tekmovali za njihove barve in šele po dolgih pregovarjanjih se je posrečilo Fincem, da so se smeli boriti pod svojo zastavo. Finci so tod postali za USA drugi lahkoatletski narod. Kot svetla zvezda je zablestel na teh igrah Han- nes Kolehmainen. Uspelo mu je, da je zmagal na progi 5000, 8000 in 10.000 m in zboljšal je tudi svetovni rekord na progi 3000 m. Njegove zmage so na Finskem vzbudile val oboževanja, ki je pritegnil tudi takrat šele 15 let starega Nurmija, njegovega vrednega naslednika. Nurmi je leta 1924. jx>stavil znamenite svetovne rekorde na srednje in dolge proge. Amsterdamska olimpiada mu je prinesla tri zlate kolajne. Kot najboljšemu tekaču vseli časov so mu postavili, še živečemu, v Helsinkiju spomenik. Med znamenitimi tekmovalci so omembe vredni: Albin Steroos, Ville Ritola, Harri Larva, Olma-ri Salmien, Erkki Tamila, Taisto Maki, Kauko Pekuri in še cela vrsta jih je. Urlio Karhumaki je v romanu: »Yrjo-tekač<, ki je dobil književno nagrado, opisal življenje tega finskega tekača na dolge proge. Slog te knjige je klasičen in kot izklesan. Na kratkih progah pa se Finci niso povzpeli do mednarodnega razreda. Nasprotno pa je uspelo v maratonskem teku tekačem: Beng Šjostedt. Erik Willen in še nekaterim zasesti prva mesta. Vilho Tuulos in R. Rajasaari sta zaslovela v troskoku, prav tako pa so s skokom v višino postali znani Kalevi Kotkas, Veiko Perasalo in Lauri Ka-lima. Ti vsi so preskočili preko 2 m. V metu diska so se odlikovali Jarvinen, Niklander in Tajpale. Svetovni rekorderji v metanju kopja so bili Saai-risto, Peltonen, Penttila M. Jarvinen in nazadnje Y. Nikanen. V metu krogle so si priborili dostop v mednarodni razred Niklander, Porhfila in drugi. Prav tako je ves svet ostrmel pri uspehih v metu kladiva. Od nekdaj sem je imel na Finskem velike prednosti mnogoboj. Tako sta bila znamenita de-seteroborca: Akille Jarvinen in Yrjola. Slednji je bil svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec. Tudi sedanji slavni lahkoatletski trener Arma Val-ste spada v gardo mnogoborcev. Narod, ki ima v svojih vrstah toliko svetovno znanih imen, narod s toliko energije in sposobnosti ne sme propasti, ne sme utoniti v hrumečih valovih ruske ekspanzivnosti! Vojna in trgovska pota pota Komaj so bili dobro postavljeni prvi križi, se že pripravljajo novi Okoli spomenika vojakom, padlim v zadnji vojni na francosko-nemškem bojišču, se raztezajo žičnate obrambne črte sedanje vojne. Neredko so vojne razmere ukazovale nbva za splošen razvoj na posameznih področjih človeškega življenja, ali pa poživile tempo že potekajočega razvoja. Klasičen primer je v zadnji človeški dobi odvračanje mednarodnega denarnega prometa od prestolnice, Londona, potem ko je angleška vlada v svetovni vojni — da bi škodovala Nemčiji — prepovedala pravico azila za privatne vrednostne vloge. To, kar se je tedaj zgodilo na denarnem in kapitalnem trgu in kar se je nadaljevalo v povojni dobi, dobiva obrise tudi v sedanji vojni na jmdročju trgovskega prometa. Popolnoma jasno je, da si hoče nevtralna trgovina poiskati novih poti. To seveda ne pomeni, da bi se 10.000 km dolga kontinentalna pot lahko nadejala velike bodočnosti, toda britanska blokada je odpravila močno oviranje pomorskega prometa ter dosegla, da so lahko takšni prevozi ne samo varnejši, temveč tudi krajši in jx>d takšnimi okolno6tmi celo cenejši. O tem seveda odloča f>ovsein naravno kvota izgub v pomorskem prometu. Treba je dodati, da področja, kjer je trgovina šele v povojih, kot je na pr. sovjetsko-pacifiška obal, vzdržujejo mnogo živahnejši promet z lastno državo in manjši promet v obratni smeri ter lahko prevzemajo blago tudi tedaj, če njega doprema daje tudi neznatne prednosti. Mnogo važnejša pa so prizadevanja, da se medevropski blagovni transporti v čim večjem obsegu izvršijo sedaj po morju, ki ni več svobodno, v reke ter na železnice, odkoder naj se pošljejo v namembne postojanke. Še preden je Velika Britanija naj>ovedala vojno Nemčiji dne 3. septembra 1939, so se jxxionavske države strinjale v tem, da bi širokopotezna zgradba prirod-nih vodnih poti in zgraditev dovodnih kanalov odgovarjala skupnim potrebam. V nemško-romun-ski gospodarski pogodbi z dne 23. marca pripisujeta obe državi veliko važnost ureditvi Donave za vodno pot. Ena izmed največjih ovir v tem pogledu je bil v zadnjem desetletju obstoj mnogih držav vzdolž Donave, oziroma napetost, nezaupanje in ljubosumnost, ki so vladale med ^donavskimi državami. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji, po protektoratu nad Češko in Moravsko in po uvedbi prijateljskih odnosov med Nemčijo in Slovaško, je bilo zelo poenostavljeno In olajšano v tem oziru potrebno sodelovanje. Izgotovitev najvažnejše vodne poti: Rena—Marne—Donave kanala, ureditev gornjega in srednjega toka Donave do madžarsko meje in zgraditev zveznega kanala med Donavo in Odro, je le še vprašanje kratkega časa. Dovozne težave, na katerih zelo trpe države na spodnjem toku Donave zlasti v sedanji vojni, kakor tudi vedno jasnejše spoznanje, da noben drug dobavitelj in kupec ne more prevzeti 50% delež Nemčije v zunanji trgovini jugovzhodnih evropskih držav, so spremenile mišljenje številnih ljudi, ki so se do sedaj bali prevzeti daljnosežne obveznosti. Od celotnega nemškega blagovnega prometa z državami, ki ležijo ob spodnjem toku Donave, je šla ena četrtina, torej 1.25 do 5 milij. ton, po Donavi, neznaten del po železnici, ostalo j>a po morski poti čez Sredozemsko morje. Vrednost Donave kot prometne žile cenijo danes na kaka dva milij. ton letno. V sedanji zimi, ko se zaradi mraza po Donavi promet ni mogel razvijati, se je važnost te prometne žile še bolj pokazala. Med zainteresiranimi državami vlada soglasje o tem, da je treba vrednost Donave potrojiti in njen letni promet {»višati na 6.75 milij. ton. čeprav je jasno, da med vojno zgraditev srednje- in jugoevropske združitve vodne poti lahko le počasi napreduje, je vendarle za ta dela zaril prvo lopato v zeniljo Hitlerjev namestnik Hess, ki je s tem pričem dela pri gradnji kanala Odra—Donava, kar je dokaz, da v teh delih ne bo zastoja. Pa tudi v severo-evTOpskih državah vedno bolj uvidevajo, kako važnega pomena bodo za zunanjo trgovino vodne poti, ki bodo vezale jug in sever Evrope. »Butterfly« — klasični prsni stil plavačev Ko se poča6i poslavljamo od najhujše zime in mislimo na vroče poletje in bistre vode, koder bomo uživali »vodne« radosti, va6 bo morda zanimalo, odkod »metuljčkov« stil, toliko razširjen med tekmo-valci-plavači. Pa poglejmo: Ne ve se, kdo prav za prav je »iznašel metuljčkov« način plavanja. Kar nekega dne je bil prenesen iz Amerike in kmalu nato so se z njim seznanila vsa evropska kopališča. Amerikanci so temu načinu plavanja rekli »Dutterfly« (torej »metuljček«), s čemer so vse metulje prav gotovo — užalili Le predstavljajte si metulja, ki frfota ve« lahkoživ v svetlih sončnih žarkih preko zelenih trat, pa plavača, ki se bori z valovi, od napora izbuljenih oči in pljuvajoč vodo. Kakšna primera! Res težko bi bilo vzporejati takega plavača z nežnim metuljčkom, v kolikor ne bi oba imela nekih podobnih gibov. Plavalčeve roke, s katerimi si pomaga pri tem 6tilu, spominja na frfo-tanje metuljčka. Čudno pa je, da so Amerikanci dali ime temu plavanju po metuljčku in ne po kaki drugi živalici. Seveda so drugi narodi besedo »metuljček« kar prevzeli, ne da bi pri tem pomislili, kaj pomenja. V Nemčiji »metuljček« prav za prav ni bil nobena novost. Plavači so tam plavali tako, da bi pokazali svojo »iznajdljivost« in v zabavo gledalcev. Če bi ti — in njihovi ameriški kolegi — vsaj enkrat pogledali v pravila FINE (Mednarodne plavalne zveze) — bi sc lahko prepričali, da je v tem pravilniku dovoljen tudi »metuljčkov« stil, ki je bil zraven pomanjkljivo opisanega prsnega plavanja tudi omenjen. Ampak Amerikanci so dejali da so »butterfly« oni »odkrili« in tako je »metuljčkovo jajce« zaplavalo iz Amerike v Evropo. Sedaj 62 mnogo be6ed izgublja okoli zelenih miz med strokovnjaki, da bi določila razliko med »me-, tuljčkom« in prsnim plavanjem. Predvsem se je pokazalo, da novi »metuljček« mnogo bolj »leži« pla-vačem, ki se p~«lužujejo »cravvla«, kako: onim, ki plavajo prsno. Glavni pogon pri »metuljčku« je — kakor tudi pri prostem stilu — v rokah; pri prsnih plavačih pa v nogah Dejstvo je tudi, da je plavač na krajše proge z »metuljčkom« precej hitrejši kot prsni plavač. Posledica tega je bila da so crawlisti, uporabljajoči metuljčka, začeli naenkrat triumfirati v prsnem plavanju na kratke proge, zato pa sc »pogoreli« na 200 m. Vsi rekorderji te proge (200 m) plavajo v 6vojem pisnem stilu, samo zadnjih 25 ali 50 metrov »stisnejo metuljčka« Radovedni pa smo, ali bodo kdaj plavali tudi progo 200 m in 400 m v »metuljčku«, a v dobrem času. Tudi ta etil se počasi razvija, kakor je pri cravvlu dolgo trajalo, da so dosegli današnjo brzino. Nekaj pa je, kar je nepobitno- stil »metuljčka« je zelo neekonomičen in porablja preveč moči Pri tem je cravvl mnogo bolj ekonomičen in nima prav za prav 6 prsnim plavanjem nič skupnega. Zato je potrebno postopati športno in »metodjčkarje« sploh ne pripuščati med »normalne«. E£ek$r‘čna roka 2e v pradavnih ča6ib je človek prišel do spoznanja, da mu ne zadostujejo samo roke za obvladovanje številnih zaprek, ki so se mu postavljale na pot v njegovem dnevnem delu, kakor tudi ne za dogotovitev vseh del, ki so mu bila potrebna v dnevnem življenju. Sprevidel je na primer, da mu je že 6am kamen, spretno oblikovan kakor orodje, v veliki meri olajšal delo. Pri tem je tudi spoznal, da je za posamezna dela potrebna vselej drugačna oblika kamna. Tako mu je postopno uspelo najti vedno nove in boljše vrste kamenitega orodja. Da bi mu pa to orodje še boljše služilo, ga je nasadil na lesen ročaj. Tako je človek dobil orodje, iz katerega so se razvila v bakreni in železni dobi tista orodja in pripomočki, brez katerih si dane« človeškega dela sploh misliti ni Ti pripomočki so postopoma postali njegovi pomočniki pri vsakem delu, ker jih je sposobil, da delajo in stvarjajo zanj. Šele v dvajsetem stoletju je električni tok omogočil izdelovanje takšnega orodja, ki je bolj ali manj neodvisen od človeške roke in deluje samostojno Čeprav mora človeška roka tudi tu večinoma ravnati s samim orodjem, vendar pa je električno orodje v tem primeru mnogo več kakor navaden prenašalec človeške sile. Z njegovo pomočjo človek ne samo lažje in hitrejše dela, temveč lahko tudi popolnoma nadomesti delo rok. Tako se je iz nekdanjega kamenitega orodja ali pa iz lesenega, koščenega in kovinastega, končno razvila tudi današnja električna roka Danes že po vsem 6vetu uporabljajo take električne priprave. Z njimi lahko človek vrta les, kovino in kamen, jih uporablja kot dleto, z njimi teše. brusi in polira najbolj občutljive predmete pritrjuje vijake, kleše najbolj trd kamen, jih rabi za pile in končno kot kladivo. Elektrotehnika je tako za vsako porabo sestavila majhne priprave na električni pogon: te pomagajo človeku opravljati najtežja in najbolj 6urova in pa tudi najfinejša dela. In sicer hitro, čisto in brez velikega napora. Ta električna orodja so tehnični čudeži posebne vrste. Najvažnejše pa je tole: to orodje ni le poceni, temveč dela tudi z najmanjšimi stroški Danes si ni mogoče misliti industrije in obrti brez njih, prav gotovo pa ne v sedanjem težkem času, ko se vsak dan znova pojavljajo dokazi za njihovo neizogibno potrebnost, ker so ne samo praktična pri delu, temveč so tudi gospodarna in štedljiva in 6e na ta način nabavni stroški v kratkem času povrnejo. Naročajte in širite Slovenski dom! It. L. Stevenson: Na Južnem morju Pregrada deli po vsej’ dolžini spalnico na dva dela; morda kje najdeš pisano obleko na klinu, ali lično svetilko, ali pa VVhitejev šivalni stroj; to pa so tudi edini znaki civilizacije. Nekje v zatišju gori zunaj na terasi lep ogenj; na drugem koncu je navadno svinjak, drugo pa je namenjeno večernemu posedanju stanovalcev, prav pogosto pa tudi služi kot pripraven prostor za ples in za pojedine. K nekim hišam celo priteka po bambusovih ceveh prav z gora imenitna voda. Da bi voda ostala lepo sveža in hladna, so te cevi prav spretno zavarovane pred prehudo sončno pripeko. Na vsaki terasi živi močno krdelo sorodnikov in služabnikov. V mraku, ko gori ogenj in ko v ozračju visi duh po kuhanem kruhovcu ter med hišnimi stebri že brli svetilka, sede stanovalci, možje, žene in otroci molče pri večerji, psi in svinje pa se preganjajo po stopnicah ter kakor za slavo otepajo z repki. Kaj naglo so domačini že vabili tujce z ladje, naj s prsti posegajo v lesene sklede, naj srebajo mleko iz kokosovih orehov, naj kade pipo, ki roma od ust do ust ter se vneto menijo o lopovščinah Francozov, o Panamskem prekopu ali pa o zemljepisni legi San Francisca ali New Yo’koja. Zgodilo se je, da sem celo v samotni gorski vasici, daleč vstran od območja, kolikor ga navadno oblegajo turisti, naletel na isto preprosto in dostojanstveno gostoljubnost. Večina Polinezijcev se vede odlično vendar so Markezanci na vsak nač:n tudi v tem pogledu posebnost zase; zbegati znajo in mikati, divji so n plašni in dobro vzgo;eni. Ce jih človek obdaruje, se delajo kakor bi bili m to pozabili, in kadar se človek odpravlja od n’ih preč. jih mora še enkrat obdarovati; svojevrstna formalnost, ki je nisem doslej srečal nikier drug'e. En sam namig zadostuje, da »e oddalji posameznik ali pa tudi celo krdelo. Vsi so prav do divjosti ponosni, pri tem pa vendarle skromni, medtem ko drugi, resda ljubeznivejši, toda iz tršega lesa napravljeni otočani tujca kar oblegajo, tako da se jih mora človek otepati kakor muh — z enako majhnim uspehom. Zdi se, da žalitve ali hude besede Marke-zanec ne more nikdar pozabiti. Neki dah sem se na cesti pogovarjal s svojim prijateljem Hoko, ko se mi je kar na lepem zazdelo, da so se mu zabliskale oči in da se je njegova postava nekako spotegnila. Neki belec je na konju pridirjal z gora, in ko se mimogrede ustavil, da bi me pozdravil, sem opazil, da se je Hoka še vedno držal nekam ošabno in se napenjal kakor petelin", ki se pripravlja na boj. Ta belec je bil Francoz, ki ga je bil pred leti ozmerjal s »cocHon sauvage«. Popolnoma razumljivo je, da so pri občevanju s tako slovesnim in tako občutljivim ljudstvom nam zelencem prav pogosto uhajale vsakovrstne nerodnosti. Hoka je pri nekem obisku na ladji kar na vsem lepem nenadoma obmolknil in čez nekaj časa odšel s presenetljivo hladno vljudnostjo. Ko sva se potem spet dobro razumela, mi je spretno in razločno pojasnil moj prestopek: prosil sem ga bil, naj nam proda kaj kokosovih orehov, v Hokovih očeh pa so bila živila reči, ki jih gentleman sicer lahko podari, nikakor pa jih ne sme prodajati, najmanj pa še prijatelju. Ob neki drugi priliki sem ladijsko posadko pogostil z zajutrkom, s čokolado in s keksi Pri tej priliki pa sem se pregrešil proti nekemu določilu etikete, proti kateremu, še danes ne vem; čeprav so se mi za darilo skopo in suhoparno zahvalili, so vendar pustili moje darove na obali, ne da bi se jih dotaknili. Naša najhujša napaka pa je bila vsekakor tista, ki smo jo zagrešili nad Tomo, Hokovim adoptivnim očetom, in po njegovem mnenju, edinim pranim poglavarjem v Anahoju. Prvič ca nismo obiskali v njegovi lepi. novi, evropski hiši — edini v vsej vasi — kakor bi bili nemara morali storiti. Drugič pa je bil Toma tisti sijajno grajeni, krasno tetovirani možak, ki smo ga na poti k Taipi-Kikinoju, nje- govemu staremu tekmecu, ustavili z vprašanjem; »Kje je poglavar?« »Kateri poglavar?« je vprašal Toma in nam obrnil hrbet. Nikoli nam ni odpustil. Hoka se je pri nas oglašal dan za dnem, menim pa, da sta bila na daleč in na široko Toma ter njegova žena edina, ki nista nikdar stopila na krov »Casce«. Kakšni izkušn javi'sta se morala pri tem upirati, tega prav gotovo ne bi mogel preceniti noben Evropejec. Če bi se bilo leteče mesto Laputa je za 14 dni usidrala v St. James-Parku, to še ni bi bila nikakršna primerjava, saj moramo vedeti, da ima Londončan na razpolago še cel kup najrazličnejših razvedril, zabav in znamenitosti, medtem ko je »Casco« Markezancu, ki živi svoje dni v pusti enoličnosti prav do groba, pomenila naravnost neverjetno skušnjavo v svoji edinstvenosti. Popoldne pred tistim dnem, ki smo ga bili izbrali za odhod, nas je Za slovo obiskala večja družba: devet naših posebnih prijateljev, bogato otovorjenih z darili ter oblečenih kakor ob največjem prazniku. Hoke, glavnega plesalca in pevca, kakor tudi največjega dandyja v vsem Anahu in prav gotovo enega najčednejših fantov na svetu — trmastega, kljubovalnega, bahatega, dramatičnega, lahkega kakor pero in močnega kakor medveda, pri tej priliki skoraj ni bilo moč sf>oznati, ko je sedel sklonjen, molčeč in kazal žalostno, pepelnato sivo lice. Čuden občutek je obhajal Človeka, ko je videl, kako močno si je jemal k srcu, še bolj čuden pa, ko je spoznal v njegovem zadnjem darilu redkost tega otoka, redkost, katero so na dan našega prihoda zavračali, in se zavedel, da je naš slovesno oblečeni prijatelj, ki go je slovo od nas tako močno potrlo, član polnage tolpe, ki nas je ob našem prihodu oblegala in žalila: še bolj čuden pa prav gotovo, ko je v tistem lepo rezljanem ročaju pahljače pre-jroznal zadnjo redkost prvega dneva, redkost, s katero so nas v vmesnem času lastniki že vsi sami od sebe obdarili — njihov glavni tržni predmet, s katerim so nas ob prihodu hoteli ogolju- fati, dokler smo si bili še tuji, in ki so nam ga zdaj, ko smo se bili »prijateljici, hoteli na vsak način vsiliti. Zadnjega obiska nismo raztezavali v nedogled. Drug za drugim so nam segali v roko in stopali v kanoe, pri čemer nam je Hoka v hipu obrnil hrbet, tako da nismo več mogli videti njegovega obraza. Taipi pa je ostal z obrazom obrnjen proti nam, se ustavil jn mahal na res ljudo-mil način v slovo, in ko je kapitan Otis povesil ■zastavo, je vsa družba dvignila pokrivala v pozdrav. To je bilo slovo; epizoda našega obiska v Anahoju je veljala za končano, in čeprav je bila »Casco« zasidrana še dobrih štirideset ur, se nihče več ni vrnil na krov, jn zdi se mi kakor bi se bili celo obrežja ogibali. Ta zadržanost in to dostojanstvo sta nemara najponosnejši potezi v značaju Markezanca. Tari Sarg — izobčenec Nad votlino na otoku Anahoju je živel star, melanholičen, sivolas mož, ki mu je bilo ime Tari (Charlie) Sarg. Bil je rojen v Oahuju na otokih Sandwich ter se je bil v mladosti podal z nekim ameriškim kitolovskim parnikom na morje. Ta okoliščina mu je dala ime, angleščino in vzhodnjaški naglas kakor tudi nesrečo, ki mu je jx>-kvarila nedolžno življenje. Kajti neki kapitan, ki se je bil odpeljal iz New Bedforda, ga je vlekel v Nukahivo ter ga je tam izkrcal pri ljudožreih Vzrok, ki je bil kapitana navedel k temu dejanju, je bil nepopisno sramoten in ničeven; plača ubogega Tarija, zaslužek, ki je bil na ta način prihranjen, prav gotovo ne bi bil mogel omajati kredita newbedfordskih podjetnikov, dejanje samo pa je bilo jasen umor. Tarijevo življenje je skraja brez dvoma viselo nekaj časa prav na lasu. V grozotah in v strahu, ki ga je moral tiste čase prestajati, se mu je najbrž zmešalo, in še vedno ga kdaj pa kdaj spet obide norost; nemara ga je vzljubil kak Otrok, ki si je izprosil, da so mu ga pustili pri miru. (Nadalievanie.l Za !n«»«l<»van»kfl tbkarnc . Ljubllanl: 1«** Kramarič - Izdajatelj Inl lote Sodja - Urednik Mirk* Javornik - R..k«pl»o» or vračam« ....................................................... »Slovenski dom« izhaja vsak delovnik ek li. Mesečna naročnina 12 din, aa inozemstvo 26 din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 8/111 Telefon 4001 do 4005 Uprava; Kopitarjeva ulica