P riložen ih je p e t k a r t in sicer geom orfološka (O. S tehlik), k lim atsk a (E. Q uitt), k a r ta k lim atsk ih reg ij (E. Q uitt), k a r ta p rirodn ih biogeocenoz po vege tac ijsk ih stopn jah (J. R aušer), k a r ta h idrogoloških enot (J. Vrba) in p reg led n a topografska k a r ta ČSSR v m erilu 1:1,000.000. K posam eznim po­ g lav jem so uvrščene tu d i navedbe glavne lite ra tu re . K n jiga je vsekako r n e samo rep rezen ta tiv n a in in form ativna, tem več tu d i n a znanstveni višini. Za Jugoslavijo na žalost k a j podobnega še nimamo, saj smo se dokopali, če izvzam em o n ek a j bo lj ali manj posrečenih p riro čn i­ kov učbeniškega znača ja , kom aj do rep rezen ta tivn ih pub likacij tu rističnega ali sta tistično-inform ativnega značaja. Če bi hoteli ob k n jig i ČSA nap isati k ako k ritično pripom bo, bi p oudarili le, da so v k n jig i sicer do neke m ere ana liz irane tud i n o tran je reg ionalne raz like (s poglavjem o geom orfoloških reg ijah , o k lim atsk ih reg ijah , o pedogeografskih reg ijah , o biogeografski reg ionalizaciji, o reg ijah različne stopn je družbenogospodarskega razvo ja itd.). V endar bi si za zares kom pleksno podobo geografskega oko lja in geografske stvarnosti v sekakor želeli tud i p reg leda po k ak o r koli o p red e lje ­ n ih kom pleksn ih reg ijah . Po danem , samo sistem atsko, za celoto, u re jen em razporedu , pa si m ora b ra lec zares kom pleksno geografsko podobo o posa­ m eznih več jih ali m an jših reg ionaln ih enotah ČSSR sproti u s tv a rja ti sam. Z aključene podobe ne dobi n iti o osnovnih ozem eljskih enotah (Češka, Mo­ ravska, Slovaška). V tem, se mi zdi, k n jig a p o n av lja danes na žalost zelo pogoste napake podobnih del, da se -— m orda v strahu p red p reveč encik lo­ pedično in deskrip tivno »klasično« regionalno geografijo — izognejo prav i »regionalni« geografiji sploh. Svetozar Ilešič The A nalysis of Economic Territorial Nuclei of Slovakia. — Analyza ekonomickych lizemnych jedier Slovenska. R edakcija K olom an Ivanička. Acta G eographica U niversitatis C om enianae, Econom ico-geografica N r. 9. S loven­ ske Pedagogicke N ak lad a te l’stvo, B ratislava 1970. S tran i 233, več k a r t v prilogi. V okv iru redne, p rvo tno skupne geografsko-geološke p ub likac ije (Acta Geologica et Geografica) bratislavske univerze so se izdan ja agilne katedre za ekonom sko geografijo pod vodstvom prof. K. I v a n i e k e ja sno oprede­ lila v sam ostojno serijo f»Economico-geographica«). Po treh dosedanjih takih zvezkih, o k a te r ih smo svoj čas posebej poročali in k i so b ili vsak zase posve­ čeni posebni p rob lem atik i (»Teoreticke p roblem y geografie« le ta 1963, »Geo­ g ra fija ra jo n u V ychodoslovenskych železiarni« le ta 196-4 in »A spekty studia reg ionalnej geografickej štru k tu ry « le ta 1966) je zdaj p red nam i nov zvezek, k i skuša obdržati trad ic ijo v tem, da je nap isan v dveh jez ik ih (angleščini in slovaščini) in da enotnost p rob lem atike , k i jo ob ravnavajo različn i p r i­ spevki, podčrta tud i s skupnim naslovom. V zvezku, k i n a j bi — k a k o r podčrtava to skupni naslov — prispeval k »analizi ekonom skih ozem eljskih je d e r Slovaške«, so poleg značilnega uvodnega članka V. A. A n u č i n a z naslovom »Podstata m oderne j geo­ grafie« o b jav ljen e te le razp rave: K. I v a n i č k a , »Priem yselne ja d ra ’Slo­ venska« (»Industrijska je d ra Slovaške«) z barvno k a r to razpored itve in d u ­ strije n a Slovaškem leta 1967 v prilogi. — O. B a š o v s k y , »Prispevok k stud iu cen trälnych m iast Oravy«. — J. Sa b a k a , »Priem yselne spracovanie zem iakov n a Slovensku« (»Industrijska p red e lav a k ro m p irja n a Slovaškem«), — I. K a v e c , »Typy zariad ien i občianskej vybavnosti nadm iestneho vyznam u n a Slovensku« (»Tipi sto ritven ih n ap rav n ad k ra jev n eg a pom ena n a S lova­ škem«), — E. Š i p k a , »G eograficke aspek ty docliädzky do zam estnania v ra jo n e Liptova« (»Geografski spekti po tovan ja na delo v lip tovskem ra ­ jonu«), — A. B e z ä k , »System cen tra lnycli m iest H orneho Pohronia«. — A. B u 11 a , »Prispevok k teo rii a ob lasti cestovneho ruchu« (»Prispevek k te o riji in reg iji cestnega prom eta«). Med drobnim i p rispevk i n a j om enim o spom inski članek ob 75-letniei prof. J. K o r č a k a , p redsedn ika Č eškoslovaškega geografskega d ru štv a in geografskega nacionalnega kom iteja , spom inske besede ob 60-letnici dveh geografov, p r ija te lje v CSSR (prof. A. W rzoseka iz K rakova in I. M. M aergojza iz Moskve, oba sta a v to rja k n jig o CSSR) te r še posebno poročilo o p rvem slovaško-slovenskem geografskem sim poziju s p rob lem atiko »A spekti š tu d ija reg ionalne struk tu re« , k i je bil od 11. do 15. sep tem bra 196" v B ratislav i. Svetozar Ilešič Iz druge inozemske geografske književnosti D enis R iley and Antony Young, World Vegetation. C am bridge U niversity P ress, C am bridge 1968, 96 stran i, 122 črno-belili in 16 b arv n ih fo tog rafij te r ena k a rta . V priču joč i k n jig i sta si ang leška geografa R iley in Young zastavila nalogo čim bolj nazorno p r ik az a ti tipe ra s tja n a svetu. Ta nam en sta do­ segla s pomočjo velikega števila fo tografij in pisano besedo. V besedilu, ki je dokaj zgoščeno, sta za je la b istvene poteze vsakega od glavnih tipov ra s tja , k a r je vse tesno povezano z bogatim slikovnim gradivom. Poleg opisa in razlage fiziognom skih potez razn ih tipov rastja in n jihov ih p re d ­ stavnikov, sta a v to rja v k lju č ila v besedilo tudi celo v rsto defin icij in pojm ov iz b iogeografije, k a te r ih razlago sta tudi, k o liko r je b ilo mogoče, povezala s fo tografijam i. Tako zasnovana k n jig a n a j bi služila k o t pomoč p r i p rouče­ v an ju b iogeografije. P ri opisu in razlag i n as tan k a in raz p ro stran jen o sti g lavnih tipov ra s tja na zem lji iz h a ja ta av to rja s stališča, da ra s tje odraža p rep le tan je vplivov n arav n eg a o k o lja (to d e lu je n a ra s tje s celo vrsto dejavnikov) in vplivov, ki iz h a ja jo iz d e lo v an ja človeka. To ja sno stališče, k i je osnova geografskega p ro u čev an ja ra s tja , im a še posebno vrednost, sa j iz k o n k re tn ih prim erov v k n jig i spoznamo, da ga a v to rja dosledno zastopata p r i raz lag i vseh tipov rastja . V sebina k n jig e je raz d e lje n a na devet poglavij. P rvo pog lav je na k ra tk o prikazu je dejavnike naravnega okolja (physical environm ent) in vpliv člove­ kovih posegov v rastje (anthropogenic factors) te r osnovne življenjske procese rastlin . O stalih osem poglavij je posvečeno osmim glavnim tipom ras tja na zem lji, k a te re a v to rja ra z lik u je ta po fiziognom skih in ekoloških k r ite r ij ih . P ri označitvi vsakega vegetacijskega tipa je zajet tud i videz (life form ) njegovih predstavnikov, ki izvira iz ekoloških pogojev rasti. Od ekoloških faktorjev daje ta av to rja na prvo mesto k lim atske (zlasti srednjo julijsko tem peraturo , količino in razporeditev padav in te r odnos tem pera 'tu ra-ev rapo rac ija -transp i- rac ija ). V eliko pozornost posvečata tud i lastnostim p rs ti (teksturi, reakciji, debelin i, tipu hum usa, vodi v tleh itd.), sa j poleg n jihove v k lju č itv e v kom ­ p leks ekološk ih dejavnikov , ki jih ob rav n av ata v besed ilu še v dodatnem poglav ju , p r ik až e ta p ro file n ek a te rih p rsti, k i so povezane z glavnim i tip i ra s tja našega p laneta. O d drugih ekoloških dejavnikov upoštevata še kam ­ n insko osnovo, obliko po v ršja , ta lno vodo in bio loške de javn ike . G lavni tip i ra s t ja so še n ad a lje razdeljen i. P ri te j delitv i sta se a v to rja v glavnem drža la podnebnih tipov. Tako npr. tip ig lastih gozdov delita na ig laste gozdove sub- a rk tičn eg a (str. 17) in ig laste gozdove zm erno toplega podneb ja (str. 24). D elitev vege tac ijsk ih tipov poizkusita av to rja v sa j delno p rib liža ti fitoceno- loški sistem atik i, ko p išeta, da več rastlin sk ih asociacij tvo ri fo rm acijo in več fo rm acij vegetacijsk i tip (str. 9). V endar to delitev , zlasti po jem asociaci­ ja , v nadaljevan ju malo uporab lja ta , k ar je škoda, ker bi z njeno dosledno izpeljavo lahko n a tan č n e je o p redelila tipe rastja . P rv a tr i pog lav ja so posvečena gozdnim tipom ra s tja : listopadnim , ig la ­ stim (conifers forests) in dežnim gozdovom. Od listopadnih gozdov severne polute so podrobneje obravnavani gozdovi v Evropi in Severni Ameriki, m ed­ tem ko so vzhodnoazijski listopadni gozdovi le omenjeni, čeprav bi zarad i svo­ je razsežnosti (po priloženi k a rti se v grobem njihove površine ujem ajo s po­ vršinam i listopadnih gozdov Severne Amerike) zaslužili večjo pozornost. Kot