A ne samo na svoje osebne prijatelje v zahodni Evropi, marveč tudi na vrsto tujih pisateljev, ki so poznali Tuirgenjeva zgolj iz njegovih spisov, je napravil močan vtisk. Bistvo tega vpliva je bilo v tem: V usodnem trenotku, ko je književnost prekinila z roman.tizmom in je jela tavati po stranpoteh naturalizma, ji je Turgenjev pokazal smer resničnega umetniškega realizma. Prav v tem si je zagotovil častno mesto v panteonu svetovne književnosti.
VPRAŠANJE
VIDA      TAUFER
C    |h, zakaj ne pišeš ^-^pisma, dragi; ne pozdravljaš solnca nad vodo? Ti je morda zmanjkalo črnila? Si mogoče ranil si roko? Oh, napiši! Piši prav počasi! Pa napravi samo črn križ! Veš, da šepetajo v naši vasi, da si romal z drugo v paradiž.
ŽENA
VIDA     TAUFER
Jaz sem le trta, a ti si drevo, kako bi te vsega ovila; jaz sem le zemlja, a ti si nebo, kako bi brez tebe molila.
Sence boleče ječijo z menoj, na tebi se solnce leskeče; zvezde velike zvenijo s teboj, na meni Še cvetje trepeče.
587
Jaz sem le trta,
a ti si drevo,
kako bi te vsega ovila;
jaz sem le zemlja,
a ti si nebo,
kako bi brez tebe molila.
NOČ OB POTOKU
VIDA    TAUFER V ^e vedno sem s teboj.
V moji duši
bedi tvoj obraz,
na mojih ustnah
spijo tvoje besede . ..
Mesec je razgrnil
svoje srebrno telo,
vrbe ječijo.
Ti si daleč tam,
kjer je severna stran.
Vate strmijo
trde lobanje
in prazne kosti.
Samo včasih dvigneš
svoje pojoče roke,
da zvenijo zame.
MLADOST
(Odlomki iz knjige „Moja pot", zbirka Slovenske poti) FRANCE    KRALJ
J^ravica." . . . Pol klanca nas je ločilo od stare matere. Vmes poslopja
>-*¦ *-„boternih" in „botrinih".   Kolikor se spominjam, je nosil brat že
suknjič in hlačke. Uporabljali so ga že za nekatera dela in opravila, Še
posebno za mojega varuha, Takrat sem nosil še suknjico, krilce. Tudi
nisem imel svojega pokrivala; nosil sem bratovo, že povaljano in po-
588