Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon nevelja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup enevstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________________ 3 I- S Q_ B (0 LU 2 S i « ï tai peugeot >/ '"1 POOBLAŠČEN ' SERVIS IN PRODAJA VOZIL SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788 40 www.spctopl ak.si V Štajerski Ptuj, petek, 3. maja 2024 Letnik LXXVII • št. 34 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Slovenija, Podravje • Prihodki v javnem zdravstvu v petih letih zrasli skoraj za milijardo evrov Kako se obračajo milijoni v zdravstvu Aktualno Sp. Podravje • Kje je največ alkoholikov in kje predebelih otrok O Strani 2 in 3 Politika Sveta Trojica • Razpoke v harmoniji Županovih 11 O Stran 5 Podjetništvo Podravje • KZ Ptuj v letu 2023 z manjšim dobičkom kot leto prej O Stran 8 Črna kronika Podravje • Vlomi v poslovalnice optik se kar vrstijo O Stran 12 Regijski izbor Dobrotnika leta Izbrali ste kaplana Primoža Lorbka (Nad)standardne ekskurzije ptujskih srednjih šol • Kam vse potujejo dijaki J AROdlTE ŠTAJERSKI TEDNIK SI PRIDOBITE NAGRADO Štajerski radioPTOJ Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. L _______¿' ^___ ____iJ'L Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 2 10 Štajerski Aktualno petek • 3. maja 2024 Podravje, Slovenija • V letu 2023 za javne zdravstvene zavode 3,2 milijarde evrov i zrasliiskorai^a miliiMO evrov V predkoronskem letu 2019 so bolnišnice, zdravstveni domovi in ostali javni zdravstveni zavodi (brez koncesionarjev) za svoje delo prejeli 2,3 milijarde evrov, lani 3,2 milijarde evrov, kar pomeni 40-odstotno rast, kažejo podatki Združenja zdravstvenih zavodov. Slovenije. Foto: S. Švigelj Glavnina denarja je šla za poslovanje bolnišnic, to je 2,3 milijarde evrov. Vsi zdravstveni domovi v državi so gospodarili s 760 milijoni evrov prihodkov, ostali zavodi (NIJZ, NLZOH - Nacionalni labo- ratorij za zdravje, okolje in hrano, ZTM - Zavod za transfuzijsko medicino in Slovenija transplant) pa s 155 milijoni evrov. Z izgubo je poslovalo 22 zavodov, kar je več kot leto prej, ko jih je poslovanje v rde- Če bi se občinam pocedile sline po dobičku zdravstvenih domov ... Ustanoviteljice zdravstvenih domov so občine, katerih blagajne so vedno bolj prazne. Glede na to, da zdravstveni domovi poslujejo dobro in s presežki, bi se lahko kateremu od slovenskih županov utrnila ideja, da bi presežek prelili v občinski proračun. Kako bi se odzvali ob takšni ideji, smo vprašali vodstvo ZD Ptuj in ZD Ormož. „Če bi se občine ustanoviteljice v prihodnje odločile, daje treba presežek iz poslovanja nakazati občinam in ga ne bi usmerile za investicije v zdravstvo, bi to pomenilo zastoj investiranja na primarni ravni," je povedala ptujska direktorica Metka Petek Uhan. Njen ormoški kolega Aljaž Čibej je poudaril: „Glede na uspešno sodelovanje ustanoviteljic z zavodom sem mnenja, da do takšne odločitve ne bo prišlo. V primeru prenosa presežkov v občinski proračun bi zavod težko zagotavljal realizacijo finančnih in investicijskih načrtov. Vsekakor bi takšna odločitev imela vpliv na nadaljnji razvoj zavoda, tako iz naslova investicijskih vlaganj kot tudi razvoja zdravstvene dejavnosti." čih številkah končalo 14. Negativni predznak poslovanja je konec lanskega leta imelo osem zdravstvenih zavodov; predlani z izgubo ni posloval noben. V Združenju ocenjujejo, da so lanski rezultati poslovanja bolnišnic boljši od predlanskih, medtem ko je v zdravstvenih domovih situacija obratna. Lani so poslovali slabše kot predlani. Združenje je primerjalo rast posameznih stroškov poslovanja zavodov med letoma 2019 in 2023. Dobro polovico denarja zavodi potrošijo za plače zaposlenih. Lani je bilo to 1,8 milijarde evrov, pred petimi leti 1,3 milijarde. Za plače v bolnišnicah je lani šlo 1,2 milijarde evrov in za plače v zdravstvenih domovih dobre pol milijarde evrov. Stroški storitev in materiala so se lani v bolnišnicah približali milijardi evrov, v zdravstvenih domovih so znašali blizu 200 milijonov evrov. V bolnišnicah težave z likvidnostjo Prihodki javnih zdravstvenih zavodov so lani v primerjavi s predla- Poslovanje bolnišnic in zdravstvenih domov v Podravju, 2023 Metka Petek Uhan je na čelu ZD Ptuj, ki zaposluje 310 sodelavcev, med njimi 39 zdravnikov in 18 zobozdravnikov. Zavod Prihodki (€) Rezultat (€) UKC Maribor 340.000.000 2.200.000 SB Ptuj 40.000.000 -230.000 PB Ormož 9.900.000 948.000 ZD Maribor 61.000.000 1.500.000 ZD Ptuj 19.000.000 890.000 ZD Ormož 9.700.000 580.000 ZD Slovenska Bistrica 9.500.000 118.000 ZD Lenart 6.700.000 122.000 Vir: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije ni zrasli za slabih devet odstotkov. Zavodi so po oceni stanovskega združenja poslovanje izboljšali. „Na nivoju vseh smo ugotovili konsolidiran presežek v znesku deset milijonov evrov," so navedli v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. „Ne glede na navedeno zbujajo skrb podatki o neporavnanih zapadlih obveznostih na zadnji dan kolesarskega leta. Te so lani znašale 79 milijonov evrov, v glavnem so to neporavnane obveznosti bolnišnic. Tudi podatki o kumulativni izgubi bolnišnic (204 milijone evrov) zbujajo skrb. Posledice so likvidnostne težave, omejene možnosti investiranja, odhajanje kadra, krčenje obsega dela, čakalne dobe, nezadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov. Iz navedenega sklepamo, da bo treba bolnišnični Spodnje Podravje • 32,5 milijona evrov za športno infrastrukturo Občine v nizkem startu čakajo na razpis V Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport maja napoveduje objavo razpisov za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo, za kar v letih 2024 in 2025 predvideva skupno 32,5 milijona evrov. Za denar z razpisa se bo potegovala tudi Slovenska Bistrica, kjer načrtujejo obnovo centra borilnih športov ter nogometnega igrišča in atletske steze. Na Ptuju konkretnih projektov še ne razkrivajo, zagotavljajo pa, da se bodo na razpis prijavili. Gospodarski minister Matjaž Han je pred časom na srečanju z župani slovenskih občin poudaril, da je cilj države z razpisom, ki bo predvidoma objavljen maja, dobiti športne objekte, v katerih se bodo lahko otroci ne glede na socialni status ukvarjali s športom. V Slovenski Bistrici obnovo in dograditev zahtevajo Center borilnih športov, zelenica na nogometnem stadionu in atletska steza. »Ocenjena vrednost obeh projektov je okrog 2,9 milijona evrov,« je povedala Irena Jereb, vodja oddelka za družbene dejavnosti. V občini bi z investicijama zaokrožili niz vlaganj v športno infrastrukturo na območju mesta, ki služi celotni občini in širše. Lani so odprli vrata največjega plezalnega centra pri nas, katerega vrednost je bila okrog 5,2 milijona evrov, obnovili so zelenico z umetno travo, leta 2022 končali prenovo športne dvorane v vrednosti 3,5 milijona evrov, še dve leti prej pa kopalno sezono začeli na obnovljenem mestnem kopališču. Bolj skrivnosti z načrti so v MO Ptuj. Glede projektov obnove oz. izgradnje športne infrastrukture, ki jih nameravajo prijaviti na razpis ministrstva, so aprila odgovorili: »Na najavljeni razpis se bo MO Ptuj zagotovo prijavila. Katere projekte bomo prijavili, pa je odvisno od pogojev razpisa in razpoložljivih sredstev.« Glede na prikazane izvedene projekte pa so v zadnjih treh letih odšteli dober milijon evrov za različno športno infrastrukturo. Iz Ormoža odgovora niso posredovali, pripraviti jim ga ni uspelo niti v Vidmu, kjer pa naj bi se prijavili z obnovo športnega parka. Vsaj tako je bilo slišati na seji, ko je svetnica Urška Hercog opozorila, da je videmsko igrišče, ki ga uporabljajo tudi šolarji, v najslabšem stanju v primerjavi z okoliškimi. Mojca Vtič (T * ^ vw. » * • - \ ■ v - * V^mdr- > * liu^a $ • - ■ • o - ti V t > J. Foto: Mojca Vtič Slovenska Bistrica je lani ob pridobitvi 2,4 milijona evrov državnega denarja zgradila največji plezalni center v Sloveniji z notranjo in zunanjo visoko steno in balvani. Foto: CG Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 3 petek • 3. maja 2024 Aktualno Štajerski 3 dejavnosti posebno skrb nameniti tudi v tem letu, še posebej tistim bolnišnicam, ki poslujejo z izgubo in bodo brez pomoči ustanovitelja težko izšle iz težav pri poslovanju." Podatki o poslovanju zdravstvenih zavodov vključujejo tiste zavode, ki so člani Združenja, to je sicer večina vseh največjih. Slika o prihodkih in stroških zdravstva ni popolnoma celovita, saj manjkajo podatki o koncesionarjih zasebnikih, katerih dejavnost je prav tako financirana z denarjem iz javnih blagajn. Zdravstveni domovi presežke vlagajo v dejavnost Oba zdravstvena domova (ZD) v Spodnjem Podravju, ptujski in ormoški, poslujeta pozitivno, ob tem poslovodstvo obeh ves čas širi Vršilec dolžnosti direktorja ZD Ormož Aljaž Čibej programe, kar pomeni rast delovnih mest in vedno nove investicije, saj je za programe treba zagotoviti prostore in opremo. Ljubljanski UKC z izgubo in neporavnanimi računi Lani je z izgubo poslovalo 12 od 27 bolnišnic, med njimi tudi ptujska, kije pri 40 milijonih evrov prihodkov beležila 230 tisočakov izgube, kar je sicer manj kot odstotek vseh prihodkov. Najvišji delež izgube glede na višino prihodkov sta imeli bolnišnici Trbovlje in Topolšica, 7,8 odstotka. Največja bolnišnica v državi, ljubljanski UKC, je pri 751 milijonih evrov prihodkov pridelala 21 milijonov evrov izgube, konec leta je imela za 59 milijonov evrov neporavnanih obveznosti. UKC Maribor je posloval s 340 milijoni evrov prihodkov, leto so končali na varni strani, z 2,2-milijonskim dobičkom. za gradnjo ali obnove prostorov, nakup reševalnih vozil ali drugih osnovnih sredstev, v skladu s sklepi sveta zavoda. Nakup osnovnih sredstev, kot so medicinska oprema, pohištvo, računalniki, po večini financiramo iz prihodkov - amortizacije v ceni storitve," je navedla direktorica ptujskega ZD. Dodala je, da presežke razporedijo sproti vsako leto, ob obravnavi letnega poročila. „Trenutno jih namenjamo za nadzidavo trakta A v centralnem objektu ZD na Potrčevi cesti." Vršilec dolžnosti direktorja ZD Ormož Aljaž Čibej je dejal, da so v zadnjem desetletju na področju investicij aktivno sodelovali z občinami ustanoviteljicami. Z njihovo pomočjo in sredstvi ministrstva za zdravje so izvedli za 5,7 milijona evrov investicij. ZD Ormož je leta 2018 za nadgradnjo zdravstvenega doma najel 1,3 milijona evrov kredita, ki ga po besedah začasnega direktorja Čibeja namerava letos izplačati. Enako kot Ptujčani tudi Ormožani presežke iz poslovanja sproti namenjajo za investicije v prostore, nakup opreme in reševalnih vozil. V ZD Ormož je zaposlenih 160 sodelavcev, med njimi je 11 zdravnikov specialistov, pet zdravnikov specializantov ter osem zobozdravnikov. Mojca Zemljane Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je pojasnila, da so v zadnjem desetletju izvedli za 7,2 milijona evrov investicij, toliko se je povišala vrednost osnovnih sredstev zavoda. Glavnino investicij, skoraj 90 odstotkov, je ZD izvedel z lastnim denarjem. Vrednost investicij občin ustanoviteljic je bila okoli 900.000 evrov, gre pa v glavnem za urejanje ambulant in opreme na podeželju. „Občine so prostore uredile in nam jih predale v upravljanje," je povedala Metka Petek Uhan. ZD Ptuj poslovanja v rdečih številkah ne pozna. Vsako leto poslujejo s plusom. Razporeditev dobička predlaga vodstvo zavoda, zadnjo in odločujočo besedo pa ima svet zavoda. „Presežek namenimo 51 zdravstvenih domov je lani poslovalo pozitivno, osem pa z izgubo. Vsi zdravstveni domovi v Podravju (Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica, Lenart in Maribor) so pozitivni in izkazujejo solidno poslovanje. Spodnje Podravje • Najvišjo umrljivost na 100.000 prebivalcev beležijo na Destrniku V Podlehniku skoraj 40 odstotkov predebelih otrok Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je predstavil novosti o zdravju po slovenskih občinah. Kot pojasnjujejo, so podatki zbrani na osnovi kazalnikov na letni ravni ali na večletnih povprečjih. Splošna ugotovitev je, da število prebivalcev Slovenije narašča, da nas je torej vsako leto nekaj več in da smo postali še malo starejši. Smo tudi bolj izobraženi in delovno aktivnejši, narašča pa število bolniških odsotnosti z dela. V slovenskem povprečju smo tudi nekoliko shujšali od predhodnih analiz ter znova uspeli zmanjšati vpliv alkohola na naše zdravje. Udeležba v presejalnih programih Zora, Dora in Svit za zgodnje odkrivanje raka se skorajda ni spremenila oziroma se je rahlo zmanjšala. Povedano pod črto, na NIJZ ugotavljajo, da je kazalnikov, ki kažejo na izboljšanje, več kot tistih, ki so se poslabšali. »Bolniške« ostajajo problem Ustavimo se najprej pri bolniških odsotnostih. Slovenci v povprečju zaradi bolezni manjkamo v službi 21,7 dneva, medtem ko statistika za Podravje kaže nekoliko boljšo sliko, in sicer 20,8 dneva. V Spodnjem Podravju so se bolje od tega odrezali le Ptujčani, ki so bili zaradi bolniške odsotnosti odsotni z dela 19,4 dneva. Več pa je občin, kjer delavci veliko zbolevajo; med njimi so se najvišje povzpeli v Svetem Andražu (28,1), Trnovski vasi (27,7) in Podlehniku (27,3). Delež šolskih otrok, ki so se zredili zlasti v času pandemije co- Zdravje po občinah vida-19, je slednjič začel upadati in se vračati k vrednostim izpred nje; število debelih otrok se je zmanjšalo v 196 občinah, 73 jih je bilo lani že boljših od slovenskega povprečja, po katerem ima prekomerno težo 24,9 odstotka otrok. Ta delež je v podravski regiji višji za tri odstotke, pogled na tabelo občin Spodnjega Podravja pa je še manj obetaven, saj velika večina presega ne le slovensko, ampak tudi regijsko povprečje. Neslavna rekorderka je tu občina Podlehnik, kjer je predebelih skoraj 40 odstotkov otrok, sledijo pa jim vrstniki iz Dor-nave in Majšperka. Daleč najbolj vitki so hajdinski otroci, saj je med njimi le 6,5 odstotka pretežkih. Umrljivost na (na 100.000 prebivalcev) Bolniška odsotnost (število dni) Prekomerna prehranjenost otrok (v %) Samomor (na 100.000 prebivalcev) Bolezni zaradi alkohola (na 1.000 prebivalcev) Slovensko povprečje 930 21,7 24,9 18 1,6 Podravska regija 1.020 20,8 27,9 19 1,7 Cirkulane 1.239 24,2 35,8 24 1,3 Destrnik 1.336 22,2 31,2 7 2,4 Dornava 1.072 21,4 37,3 0 2,1 Gorišnica 1.086 25,3 24,3 19 1,9 Hajdina 890 24,2 6,5 4 1,3 Juršinci 1.164 26,8 30,6 37 1,4 Kidričevo 1.033 22,6 29,5 22 1,4 Lenart 1.045 24,7 28,9 22 2,3 Majšperk 1.169 22,5 36,3 33 2,2 Markovci 929 22,0 26,3 9 1,6 Ormož 1.092 22,7 29,4 22 2,1 Podlehnik 969 27,3 39,8 43 2,4 Ptuj 937 19,4 27,2 17 1,7 Središče ob Dravi 1.007 21,9 32,2 19 1,2 Sveta Trojica 1.081 26,5 19,1 27 1,1 Sveti Andraž 1.150 28,1 26,7 28 1,1 Sveti Tomaž 1.168 22,4 31,3 9 4,2 Trnovska vas 1.027 27,7 31,2 39 2,6 Videm 1.256 23,5 35,1 22 2,2 Zavrč 1.114 21,8 35,8 0 2,0 Žetale 1.027 26,9 32,6 0 2,9 Alkoholni rekord Svetega Tomaža Stopnja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter raznih oblik raka se je v slovenskem merilu zmanjšala, prav tako je manj bolezni, ki jih neposredno pripisujemo alkoholu. Slovensko povprečje je 1,6 na 1.000 prebivalcev, regijsko 1,7, pa vendar je prekomerno uživanje alkohola v Spodnjem Podravju še zmeraj velik problem in zaradi pitja zboli še vedno preveč ljudi. S 4,2 primera jih je bilo tokrat daleč največ v Svetem Tomažu, sledijo pa Žetale (2,9) in Trnovska vas (2,6). Precej pod povprečjem so se znašle občine Sveti Andraž, Sveta Trojica, Središče ob Dravi, pa tudi Hajdina, Juršinci in Kidričevo. Splošna umrljivost je v Sloveniji znašala 930, v Podravju pa 1.020 na 100.000 prebivalcev. Dve spodnjepodravski občini sta se znašli na lestvici pod slovenskim povprečjem, in sicer sta to Hajdina (890) in Markovci (929), tik nad njim sta še Ptuj (937) in Podlehnik (969). Medtem so na Destrniku beležili najvišjo umrljivost, in sicer 1.336, neslavno družbo pa mu delata še Videm (1.256) in Cirkulane (1.239). Dobra novica je tudi ta, da se je zmanjšalo število samomorov. Medtem ko se je v Sloveniji zgodilo 18 samomorov na 100.000 prebivalcev, v podravski regiji pa en več, je še vedno nekaj občin, ki v Spodnjem Podravju močno odstopajo navzgor ali navzdol. Najbolj črn je bil samomorilski scenarij v Podlehniku s statistiko 43 samomorov na 100.000 prebivalcev, sledita pa mu Trnovska vas (39) in Juršinci (37). Na drugi strani nobenega samomora niso zabeležili v Dornavi, Zavrču in Žetalah. Senka Dreu Foto: CG Foto: CG Vir: NIJZ Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 4 10 Štajerski Podravje petek • 3. maja 2024 Markovci • Podelitev priznanj in nagrad ob 25. občinskem prazniku Občinski plaketi za Jožico Korošec in Mirka Čuša Občina Markovci letos obeležuje četrt stoletja. Na osrednji občinski proslavi je župan Milan Gabrovec izpostavil številne dosežke občine v tem obdobju. Obiskovalci so si lahko med drugim premierno ogledali novi dokumentarni film pustnih likov, najzaslužnejšim občanom pa so podelili priznanja in nagrade. Dobitnika plaket sta Jožica Korošec iz Zabovcev in Bukovčan Mirko Čuš. Koroščeva je prostovoljka z dušo in srcem, saj je dejavna tako v Občinskem odboru Rdečega križa kot Karitas. Vsako leto pomaga pri organizaciji Drobtinice in Markovega bazarja, prav tako je aktivna v Društvu podeželskih žena in Turističnem društvu občine Markovci. Mirko Čuš je dolgoletni aktivni član Kulturnega društva Bukovci, s svojim delom pa je veliko pripomogel k njegovemu ra- zvoju. Je tudi eden izmed ustanovnih članov Turističnega društva, aktivno pa je deloval v Folklornem društvu Antona-Jožeta Štrafela Markovci, v sekciji Kopjaši. Prav tako vsako leto pomaga pri opravilih v občinskem vinogradu. Listina je tokrat šla v roke Vladu Plohlu, dolgoletnemu članu PGD Sobetinci in veteranu Gasilske zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč. Plohi je bil dolgoletni član vaškega odbora, kjer je prevzel vlogo gospodarja večnamenskega cen- tra. Kljub temu da te funkcije ne opravlja več, še vedno pomaga pri vzdrževanju in čiščenju vasi. Pohvali za gasilce in Prosvetno društvo Prvenci-Strelci Ob 50-Ietnici delovanja je pohvalo letos prejelo Prosvetno društvo Prvenci-Strelci. Njihovi člani se zavedajo poslanstva društva, organizirajo razne dogodke in skrbijo za lepo urejen kulturni dom ter zu- Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje. nanje površine. Med nagrajenci je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Prvenci-Strelci, ki letos obeležuje 40-letnic0 delovanja. Prejemnik županovega priznanja je Miki Prstec iz Bukovcev, in sicer za izjeme športne dosežke TESARSTVO <1M0 30 & Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KROVSKA DELA l/im občmm m ohčauhm zdim ptyétha piazttoWufjb pvazitiJai Občim Mwtkot/tíb. Zaiu/atjujem ie> wyeum itmám to jpodoMdM jMÚkMjm za izhazem zaufm/e. Letošnji nagrajenci ob 25. prazniku občine Markovci z županom Milanom Gabrovcem. Osrednjo občinsko prireditev je z glasbo obogatila domača Pihalna godba. na državnem in mednarodnem nivoju. Župan je tokrat uradno imenoval gospodarja občinskega vinograda. Ta naziv je podelil Francu Brodnjaku, ki sicer to funkcijo uspešno opravlja že vrsto let. Po podelitvi priznanja Javne agencije za varnost prometa, ki so jih pre- jeli OŠ Markovci, Avto-moto društvo Markovci in policist Marjan Vrbnjak, je sledil nastop glasbenih skupin Vox Arsana in domače vokalne skupine PopKORn. Po prijetnih glasbenih nastopih je sledila pogostitev za vse zbrane. Estera Korošec Ptuj • Slovesnost ob dnevu upora in prazniku dela Za vrednote spoštovanja in mir na svetu V Sončnem parku na Ptuju je 27. aprila potekala slovesnost ob državnih praznikih dnevu upora in prazniku dela, 1. maju. Pripravila stajo Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj in MO Ptuj. Na slovesnosti so sodelovali praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij: Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever Maribor, Društva generala Maistra Ptuj, Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj, Kluba brigadirjev Ptuj in Društva vojnih invalidov Ptuj. Slovesnost so začeli s polaganjem venca na spominsko ploščo na zgradbi nekdanjih zaporov. Slavnostna govornica je bila dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije. Pozvala je k praznovanju obeh praznikov z veseljem: „Bodimo veseli, bodimo srečni ob dnevu upora proti okupatorju. Bodimo srečni, da ta upor ni bil samo vojaški upor, ampak je bil tudi politični upor, za novo ureditev, za bolj pravično politično ureditev. Bodimo veseli, da lahko prvi maj praznujemo s kresom, v blagostanju in miru. Zavedajmo se, da so humanost, tovarištvo, solidarnost, medsebojno spoštovanje in spoštovanje človekovega dostojanstva tiste vrednote, ki so prišle k nam skozi vse tiste, ki so preživeli čas po drugi svetovni vojni. To so tiste vrednote, ki jih lahko brez sramu prenesemo na novo, mlado generacijo. Prepričana sem, da nihče od mladih ljudi danes ne bo rekel, da mu je odveč zgodovina. Če bi vedel, da so ključne vrednote, na katerih je zrasla ta zgodovina, pravzaprav vrednote spoštovanja drug drugega." Mir je treba zahtevati povsod v svetu. Vsak človek potrebuje mir, vsakemu človeka je treba dati pot v svobodo. V imenu vseh, ki so doživeli drugo svetovno vojno, in v imenu vseh, ki so se borili v osamosvojitveni vojni, zaradi naše zgodovine, je treba nesti to sporočilo v svet. Veliko krivic je, zlasti za tiste ljudi, ki delajo v proizvodnji. „Danes ne govorimo več samo o našem delavskem razredu, o naših delavcih. Danes imamo v naših tovarnah, podjetjih, gradbenih firmah številne ljudi, ki prihajajo z različnih koncev sveta. To, kar imamo danes v Sloveniji, je mednarodni delavski razred. Ko praznujemo prvi maj, praznik dela, se spomnimo, da ta mednarodni delavski razred danes skrbi tudi za naše blagostanje," je še spomnila slavnostna govornica. Pod scenarij in režijo kulturno--umetniškega programa slovesnosti se je podpisala Branka Bezeljak. Izbor glasbe in pesmi je povezala Slavnostna govornica je bila Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije. s spomini na čase NOB in poiskali sporočila za današnje dni, ko nas je vedno bolj strah novih vojn. Nastopili so: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, združeni moški zbori KD Rogozni-ca, Talum Kidričevo in Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Mihaela Roškarja, ženski pevski zbor Društva prijateljev PMPO pod vodstvom Nenada Petroviča, Plesna skupnost Gea DPD Svoboda Ptuj (koreografija Majda Fridl), avtorska glasba in besedilo Sara Korošec, raperja Aljaž Šešo -Šešmajster in Mišel Ristov - Amo- socialec ter recitatorji Gimnazije Ptuj: Laura Simič Popovič, Neja Gaj-zer, Nik Bombek in Andraž Mršek. Že po tradiciji je osrednji slovesnosti ob dnevu upora sledil tradicionalni pohod v Kicar, kjer je potekala slovesnost Kluba brigadirjev Ptuj. MG Foto: EK Foto: MG Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 5 petek • 3. maja 2024 Podravje Štajerski 5 Sveta Trojica • Rebalans proračuna dobil zeleno luč, a ne zlahka Razpoke v harmoniji Županovih 11 Čeprav smo bili doslej vajeni, da trojiški svetniki, ki vsi prihajajo iz vrst županove NSi, brez večjih razprav dvigujejo roke za predloge občinske uprave, tokrat ni bilo tako. Zataknilo se je namreč pri rebalansu proračuna oziroma dodatnem zadolževanju za 800.000 evrov, ki bi ga odplačali v naslednjih 30 letih. Kot je pojasnil župan David Klobasa, je treba občinske finance zaradi »novih okoliščin« uravnovesiti. Sporno zadolževanje »Načrtovani prihodki se spremenijo na nekaj več kot 4,37 milijona evrov, kar je za skoraj 284.000 evrov manj kot v sprejetem proračunu za leto 2024. Razlog znižanja je sprememba transfernih prihodkov državnega proračuna za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih izrednih dogodkov. Na drugi strani se zato odhodki povečujejo na dobrih pet milijonov evrov, kar je skoraj 330.000 evrov več, kot smo pri sprejemanju proračuna za 2024 načrtovali konec lanskega leta.« Med glavnimi razlogi za povečanje odhodkov je naštel dodatna sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč ter nove projekte, kot so občinska celostna prometna strategija, tehnična posodobitev občinskega prostorskega načrta, program javnih del, projekte v zvezi z oskrbo s pitno vodo in obnovo vodovodnega sistema ter izgradnjo sončne elektrarne. A najbolj sporen je bil, kot rečeno, predlog o najemu novega kredita. Branko Družovec, poleg podžupana Smiljana Fekonja edini svetnik, ki je v občinskem svetu sedel že v prejšnjem mandatu, je kar takoj povedal, da bo glasoval proti rebalansu. Čeprav ima župan David Klobasa v občinskem svetu absolutno večino, so bili svetniki zelo skeptični glede novega zadolževanja. Brez kredita ne bo • , t *» investicij »Z več kot 2,1-milijonskim skupnim dolgom oziroma 965 evri na prebivalca že zdaj spadamo med 20 najbolj zadolženih občin v Sloveniji. Če se ozremo po sosednjih občinah, so te zakreditirane precej manj: Cerkvenjak na primer 300 evrov po občanu, Sveta Ana 200, Sveti Jurij v Slovenskih goricah 108. V primeru najema novega Ptuj • Prometna varnost na Turniščah Nobena mačka tu ne preživi dolgo ... Dolga leta so krajani Turnišč čakali na ureditev ceste Na postajo. Lani so končno v sklopu izgradnje del kolesarske steze tudi uredili. Prometna varnost pa še vedno ni popolnoma zagotovljena, saj nekateri vozniki vozijo bistveno prehitro, na kar občino opozarjajo tamkaj živeči občani. Predlagali so konkretno nižanje najvišje dovoljene hitrosti, na zgolj 30 km/h. Omejitev hitrosti bo kljub pobudam za znižanje ostala nespremenjena. Okrog 220.000 evrov so lani iz občinskega proračuna namenili za ureditev ceste Na postajo. To je bila ena izmed skupaj dveh infrastrukturnih investicij v letu 2023, kar priča o pomenu in nujnosti ureditve. Krajani, ki se po tej cesti vsakodnevno vozijo, pa zdaj upravljavcem in lastnikom ceste predlagajo nekatere spremembe. Eden izmed stanovalcev je opozoril: »Neverjetno veliko voznikov je žal navajenih voziti skozi naselje tudi s 70 in več km/h in to predstavlja hudo nevarnost za kolesarje in pešce. Tudi nobena mačka ne preživi tukaj dalj časa, vse prej ali slej povozijo." Zanimalo ga je, kakšne bodo najvišje dovoljene hitrosti in ali bodo morda nameščene celo kakšne fizične ovire. Predlagal je namestitev merilnika VI VOZITE s prikazom hitrosti in poudaril, da je to možno urediti hitro, saj je električna omarica za napajanje merilnika v neposredni bližini droga: „Zraven elektrike sem pripravljen brezplačno omogočiti dostop do moje Wifi dostopne točke za prenos in analizo podatkov s prikazovalnika." Iz občine so na navedene pobude odgovorili, da bodo o smiselnosti namestitve merilnika VI VOZITE razpravljali v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SPVCP Mestne občine Ptuj. Nižanja hitrosti pa ne bo, najvišja dovoljena hitrost se ne bo spremenila. „ Z uvedbo pomožnih kolesarskih pasov na vozišču hitrost na odseku ostaja enaka, to je 50 km/h, ker gre za lokalno zbirno cesto," so še dodali in zagotovili, da bodo nadzor hitrosti na tem odseku še okrepili, tako redarji kot policija. Oboji so sicer precej pogosto prisotni na tej lokaciji. Kar se tiče četrtne skupnosti Breg-Turnišče, so izjemno frekventne in problematične točke še na Mariborski in Zagrebški cesti. Dženana Kmetec kredita bomo dolžni že skoraj tri milijone evrov oziroma 1.330 evrov na prebivalca in se bomo znašli med tremi najbolj zadolženimi občinami v državi. Samo lani smo za obresti plačali 70.000 evrov, letos jih bomo več kot 100.000, če vzamemo še en kredit, bo obresti že za več kot 200.000 evrov.« Zadolževanje skrbi tudi Anito Robič. »Priznam, da me je predlog o novem kreditu presenetil. Preden se odločim, želim natančno specifikacijo, čemu bo ta denar namenjen.« Klobasa je dejal, da razume pomisleke. »A kredita ne jemljemo zaradi rednega delovanja občine, torej za plače in druge obvezne tekoče stroške, pač za izključno za investicije. Zato navedeni podatki o višini zadolženosti ne držijo, saj se z investicijami dviguje vrednost občine. Dejstvo je, da ob takih povprečninah, ki jih občine prejemajo, ni pričakovati, da bi lah- ko izvajale kakršnekoli investicije brez kreditov.« Finančna struktura za vrtec še ni jasna Robičeva ni bila zadovoljna z odgovorom, zanimalo jo je tudi, ali se jim v primeru gradnje vrtca obeta še eno zadolževanje. Spomnimo, da Občina pri Trojiškem jezeru načrtuje postavitev novega vrtca, ki že od začetka buri duhove, in to tako zaradi lokacije kot načina gradnje. Kljub temu je občinski upravi projekt uspelo pripeljati do sklepne faze, a se je zaradi očitkov lenarške uprave enote o neskladnosti prostorskih aktov ustavilo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. »Če po nekem čudežu dobimo to dovoljenje, bomo potem glasovali o novem kreditu?« je zanimalo svetnico. »Nikakor ne,« ji je odgovoril župan in dodal, da bo »podrobnosti o finančni strukturi vrtca pojasnil na naslednji seji, ko dobim odgovor z ministrstva«. Darja Slivnjak, direktorica občinske uprave, je dodala, da bodo v kratkem odplačali dva večja kredita, zato slika o zadolževanju ni tako črna, kot se morda svetnikom zdi. »Danes so obresti resda še visoke, a napovedi kažejo, da bodo padle.« Janez Rebernik je vprašal, kaj se bo zgodilo, če gradbenega dovoljenja za vrtec ne dobijo ali pa kasneje ne izvajalca del, in izvedel, da kredita, če ga ne rabiš, »pač ne začneš črpati«. Čeprav so svetniki ob koncu razprave z glasom proti in enim vzdržanim potrdili predlagani rebalans, je bilo po njihovih obrazih sodeč očitno, da nad dvigom rok niso bili niti malo navdušeni, saj niso dobili jasnih odgovorov na vsa zastavljena vprašanja. Senka Dreu Promocijsko sporočilo V NKD po najboljše poletne kose iz naravnih materialov za vso družino Poletje je čas za uživanje na soncu, druženja in brezskrbne trenutke, preživete v naravi. Za vse to pa potrebujete primerno garderobo. Obiščite prodajalno NKD v Ocentru Ptuj ter poskrbite za udobna in kakovostna oblačila za vso družino. Poletna oblačila naj bodo izdelana iz naravnih materialov, kot so bombaž, lan in viskoza. Bombaž je idealen in najprijetnejši poletni material. Primeren je tako za majice, bluze, hlače kot tudi srajce, krila in obleke. Je hladen in prijeten na dotik, koža pa v njem z lahkoto diha. Lan je 100 % naravna tkanina, biorazgradljiva in primerna za recikliranje. Zagotovo so lanena oblačila najboljša izbira v vaši poletni garderobi, saj so zelo zračna, prijetno hladna, mehka in koži pri- jazna, hkrati pa jih odlikuje sposobnost vpijanja vlage, zato se v njih ne potimo. Viskoza je izdelana iz lesa, ki ga z več procesi predelajo v vlakno. Oblačila iz viskoze so zračna, se ne mečkajo in so enostavna za vzdrževanje. Za dobro počutje v vročih poletnih dneh torej izbirajte oblačila iz lahkih, naravnih materialov. Kerje konkurenca na trgu velika in močna, si prizadevamo biti najboljši Visoki standardi Ves naš tekstil skrbno testirajo neodvisni in cer-tificirani laboratoriji. Želimo, da nam zaupate v vseh pogledih. Naša povečana uporaba oznak za OEKO-TEX Standard 100 je pomemben sestavni del tega. Pošteni pogoji Zavezani smo nenehnemu izboljševanju in razvoju delovnih in socialnih standardov v naši globalni dobavni verigi. Opazno dobri materiali Naši skrbno izbrani materiali zagotavljajo dobro združljivost s kožo in visoko ravnjo udobja. Glede na izdelek izberemo najprimernejše materiale. Preverjena kakovost Vsak izdelek skrbno preverimo interno in eksterno med proizvodnim procesom od začetka do konca v skladu z jasnimi standardi kakovosti - od izbire materialov do zahtev glede onesnaževalcev in trajnosti. DA za okolje Zavezani smo varovanju okolja z upoštevanjem standardiziranega sistema ravnanja z okoljem. Za nas je to temelj za odgovorno in skrbno ravnanje z viri ter varovanje okolja. Foto: SD Foto: CG Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 6 10 Štajerski V središču petek • 3- maja 2024 Strokovne ekskurzije, ki se izvajajo v skladu z učnimi in letnimi delovnimi načrti šol, so del pouka, zato so za dijake obvezne. Praviloma so te obvezne ekskurzije enodnevne in niso drage, saj se šole - če se le da - poslužujejo rednih avtobusnih linij in železniškega prevoza. Stroški praviloma ne presegajo 30 evrov, kar za večino dijakov oz. njihovih staršev še ne pomeni velikega finančnega bremena. Drugače pa je v primeru nadstandardnih ekskurzij, ki niso del pouka. »Udeležba na nadstandardnih ekskurzijah ne sme biti obvezna. Prav tako šole opozarjamo na racionalnost pri organizaciji, predvsem zato, da ne bi prihajalo do razlik in stisk med dijaki. Tovrstne ekskurzije tudi ne smejo posegati v pouk,« so poudarili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. ■. - - Sife K-V, ".. L,-1. Ptujski gimnazijci so letos obiskali Grčijo. Foto: Gimnazija Ptuj Obvezne strokovne ekskurzije so natančno določene v letnem delovnem načrtu, ki ga sprejme svet šole po pridobljenem mnenju sveta staršev. To pomeni, da imajo tako dijaki kot starši možnost vpliva na njihov obseg in izvedbo. Prav vse ptujske srednje šole pa organizirajo tudi (praviloma večdnevne) nadstandardne ekskurzije, ki so stvar izbire vsakega dijaka oz. njihovih staršev. Te so precej dražje, tako zaradi destinacije kot zaradi trajanja. Organizacijo tovrstnih ekskurzij jim omogoča z Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki pravi, da lahko šola v letnem delovnem načrtu za dijake, ki to želijo, in v soglasju z njihovimi starši, predvidi organizirano izobraževalno delo, ki ni sestavina izobraževalnega programa. Prav to so te t. i. nadstan-dardne strokovne ekskurzije oz. potovanja. Lani je zagovornik načela enakosti obravnaval domnevno diskri- minacijo dijakov, ker je ena izmed slovenskih srednjih šol organizirala obvezno tedensko ekskurzijo v tujino. Prijavitelj diskriminacije je zatrjeval, da so zaradi tega diskri-minirani dijaki, ki si ne morejo privoščiti plačila udeležbe na takšni ekskurziji. Zagovornik v tem primeru sicer diskriminacije ni ugotovil, a le zato, ker je šola skupaj s starši zbrala denar za dijake iz socialno šibkejših družin. Je pa dejstvo, da si marsikateri dijak zaradi slabšega premoženjskega stanja nadstandardnih ekskurzij ne more privoščiti, zato se jim raje odpove. Ob tem najverjetneje občuti stisko, morebiti tudi nemoč, sram. V London le trije odstotki dijakov Ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Rajko Fajt je mnenja, da je udeležba na nadstandar-dnih ekskurzijah vsekakor pozitivna izkušnja za dijake, saj gre za vodene oglede, celoten strošek pa Neobvezne strokovne ekskurzije Elektro in računalniške šole Ptuj, šolsko leto 2023/24: Destinacija Letnik Cena (v evrih) London vsi letniki 5 640 Auschwitz -Krakov vsi letniki S 179 je bistveno nižji, kot če bi potovali individualno. Kar nekaj dijakov se s tovrstnimi potovanji srečuje prvič, prav tako jih veliko še ni potovalo z letalom. Nekateri dijaki varčujejo dlje časa, tudi delajo preko študentskega servisa, nato pa si z zaslužkom omogočijo udeležbo na ekskurziji. Gre torej tudi za pozitivno motivacijo. Omenjena šola podobno kot druge organizira tudi enodnevne obvezne strokovne ekskurzije, praviloma je v vsakem letniku vsaj ena, in sicer v Krapino, Celje, Ljubljano, Gradec ... Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj sicer ekskurzije v tujino ponuja v okviru interesnih dejavnosti, gre za nadstandard, udeležba pa je izbirna. Letos je v London odpoto- Neobvezne strokovne ekskurzije Strojne šole ŠC Ptuj, šolsko leto 2023/24 I Strokovna ekskurzija Letnik Dni Cena (C) I Italija (Firence, podjetje Lamborghini in muzej Ducati vsi letniki S 299 Praga (Škoda, Tehniški muzej) 3. in 4. letnik 2 129 Vir: Strojna šola SC Ptuj Strokovna ekskurzija Gimnazije Ptuj v Berlin Foto: Gimnazija Ptuj Vir: Elektro in računalniška šola SC Ptuj valo 17 dijakov celotne šole oz. tri odstotke vseh dijakov, strošek pa je znašal 640 evrov. Zanimanje za ekskurzijo na Poljsko (Auschwitz, Krakov, rudnik soli Weilicki) je bilo nekoliko večje, saj se je tja sredi marca odpravilo 49 dijakov. Cena je znašala 179 evrov. Dijaki so imeli možnost oba zneska poravnati na obroke. Strojniki gredo v Prago in Italijo Na Strojni šoli se strojni tehniki tretjih in četrtih letnikov v okviru interesnih dejavnosti lahko udeležijo strokovne ekskurzije v Prago, kjer si ogledajo proizvodnjo v tovarni avtomobilov Škoda, Tehniški muzej in kulturne znamenitosti mesta. Cena za dvodnevni program znaša 129 evrov, možno je plačilo na obroke. Dijakom, ki tega zneska ne zmorejo poravnati, pri plačilu pomaga šola, v nekaterih primerih se odzovejo tudi občine, pa tudi učitelji so že zbirali denar. Tisti, ki se omenjene ekskurzije ne morejo udeležiti iz drugih razlogov, pa lahko opravijo nadomestno strokovno ekskurzijo kje bližje. Vsako šolsko leto dijakom vseh letnikov in programov ponudijo eno izbirno strokovno ekskurzijo. Letos jo bodo izvedli v začetku maja, in sicer v Italijo. Dijaki bodo obiskali Firence, podjetje Lamborghini in muzej Ducati, kar stane 299 evrov. Strojna šola ŠC Ptuj v letošnjem šolskem letu načrtuje več kot 10 enodnevnih obveznih strokovnih ekskurzij. Dijaki so si že ogledali TEŠ Šoštanj, Svet energije Krško, Spéculum Trbovlje, MOS Celje, Talum, Reaktorski center Nova Gorica, HE Zlatoličje, Podjetje Vitli Krpan, Unior Zreče. Praviloma se dijaki udeležijo od ene do največ treh obveznih strokovnih ekskurzij na letnik. Dijaki ŠETK letos v Pariz Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj so v letošnjem šolskem letu organizirali izbirno strokovno ekskurzijo v Pariz. Trajala je pet dni, cena je bila nekaj več kot 400 evrov. V decembru pa so dijaki lahko izbirali med ogledi različnih mest: Budimpešte, Zagreba in Gradca. Cene so se gibale od 10 do 50 evrov. Tisti, ki so želeli, so lahko šli tudi samo v Maribor ali po Ptuju. »Ekskurzije v tujino dajo dijakom možnost, da spoznajo druge kulture, da pobliže spoznajo znamenitosti, o katerih se med poukom pogovarjajo, spoznajo navade ljudi v drugih državah in imajo možnost uporabljati tuji jezik. V veliki meri pa tovrstne ekskurzije organiziramo tudi na pobudo dijakov in dijaške skupnosti,« je povedala ravnateljica Darja Harb. Obvezne strokovne ekskurzije pa organizirajo v glavnem po Sloveniji. Zaključni letniki vsako leto obiščejo božično-novoletno Ljubljano ter si ogledajo baletno ali operno predstavo. V času mednarodnega sejma učnih podjetij v Celju imajo dijaki organizirano vodenje po Celju, obiskujejo sejem novomedijske kulture v Trbovljah, Neobvezne strokovne ekskurzije Gimnazije Ptuj v šolskem letu 2023/24: Destinacija Letnik 1 Št. dni 1 Cena(C)_ Grčija 1. letnik 6 598 Rim 2. letnik ■ 4 S85 Pariz 2. in 3. letnik 5 475 Berlin 2.letnik ■ 4 596 Auschwitz Krakov 3.letnik S 172 Vir: Gimnazija Ptuj Na ekskurzijah dijaki spoznajo različne znamenitosti in drugo kulturo. Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 7 petek • 3. maja 2024 V središču Štajerski 7 Dijak se mora udeležiti ekskurzij, ki so del pouka, preostalih ne 17. a-člen Zakona o gimnazijah ter 38. in 46. a-člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju določata, da ima dijak pravico in dolžnost prisostvovati pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole, ki se v skladu z vzgojno-izobraževalnim programom in letnim delovnim načrtom šole izvaja v šoli, na šolskih površinah ali drugje. Torej je ena izmed pravic in dolžnosti dijaka tudi, da se udeležuje strokovnih ekskurzij, ki so del pouka. Nikakor pa to ne velja za nadstandardne oz. neobvezne ekskurzije. Obvezne strokovne ekskurzije so pomemben del izobraževalnega procesa, ki dijakom v srednjih šolah omogočajo neposredno izkušnjo in praktično učenje izven šolskih klopi. Te ekskurzije, ki lahko vključujejo obiske podjetij, institucij, muzejev, raziskovalne centre in druge lokacije, dopolnjujejo učni načrt in omogočajo dijakom, da razširijo svoje znanje ter razvijajo praktične spretnosti. Neobvezne strokovne ekskurzije ŠETK ŠC Ptuj, šol. l. 2023/24 I Destinacija Letnik I Št. dni I Cena (€) I Pariz vsi letniki 5 400 Božično-novoletni izleti vsi letniki 1 10-50 Gardaland vsi letniki 1 82 Arboretum v Volčjem potok ... »Te strokovne ekskurzije so obvezne, saj so organizirane kot medpred-metno povezovanje pri pouku, cene se gibajo med 10 in 20 evri, velikokrat pa za prevoz koristimo železniški prevoz, saj imajo dijaki letne vozovnice,« je še dodala Har-bova. Gimnazija s paleto nadstandardnih ekskurzij Gimnazija Ptuj ima vsako leto velik nabor neobveznih strokovnih ekskurzij, ki se jih lahko dijaki poljubno udeležijo. Dijaki prvih letnikov se lahko odpravijo na zgodovinsko ekskurzijo v Grčijo, ki je tudi najdražja in znaša dobrih 600 evrov. V višjih letnikih pa šola ponuja odhod v Rim, Pariz, Berlin Auschwitz - Krakov. Po besedah ravnatelja Šeruge imajo dijaki, ki ostanejo doma, pouk. Če jih manjka več, je poudarek na utrjevanju in ponavljanju snovi. Običajno se izbirnih ekskurzij udeleži skupina do 40 dijakov. Zaradi velikega interesa so ekskurziji v Grčijo in Rim letos organizirali v dveh terminih. Dijakom iz socialno šibkejših družin lahko šola pomaga pri plačilu, za ta namen so na voljo sredstva šolskega sklada. Vir: SETK SC Ptuj Sicer pa se ptujski gimnazijci v prvem, drugem in tretjem letniku udeležijo vsaj dveh obveznih enodnevnih strokovnih ekskurzij, v četrtem pa ene. Slednje so praviloma povezane z vsebinami, obravnavanimi pri pouku, in pomembno prispevajo k poglobljenemu razumevanju in doživljanju iz učbenikov pridobljenega znanja. »Hkrati so tudi priložnost za spoznavanje, socialno mreženje dijakov iz različnih oddelkov in povezovanje v generaciji,« je povedal Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj. Prvi in tretji letniki so bili v letošnjem šolskem letu v Ljubljani, kjer so si ogledali pomembnejše kulturne in družbene institucije, drugi so si v okviru predmeta umetnostne zgodovine ogledali Celje in Šempeter. Dijaki četrtih letnikov se vsako leto udeležijo obveznih ekskurzij, ki so sestavni del interne ocene na maturi, in sicer pri geografiji, zgodovini in umetnostni zgodovini. Med drugim se odpravijo še na sejem izobraževanja Informativa v Ljubljani. Za dijake od prvega do tretjega letnika so obvezne tudi zaključne strokovne ekskurzije po Sloveniji. Prispevek dijakov znaša v povprečju od 20 do 30 evrov. Estera Korošec I Foto: Gimnazija Ptuj Hajdina, Podravje • Regijski izbor Dobrotnika leta v kampanji Ljudje odprtih rok Izbrali ste hajdinskega kaplana Primoža Bralci Štajerskega tednika in uporabniki spletnega pórtala tedniksvet24.si ste v izboru vseslovenske kampanje Dobrotnik leta - Ljudje odprtih rok največ glasov namenili hajdinskemu kaplanu Primožu Lorbku. Hvaležen je za vsak glas in hkrati vesel, da ljudje spoštujejo delo, ki ga opravlja. „Ko sem prebral članek, v katerem ste predstavili nominirance regijskega izbora, sem čutil ponos, v kako žlahtno družbo so me bralci umestili. Obe nominiranki, Marija Prelog in Marjana Cafuta, sta izjemni humanitarki z dolgoletnimi izkušnjami v prostovoljstvu. Ob njiju sem kar malo zardel, saj imata obe za seboj zelo močno zgodbo. Če so mi bralci namenili največ glasov, očitno beseda še danes nekaj velja in veliko pomeni. Sam ljudem največkrat dam ravno to - svoj čas in besedo. Najlažje je nekomu stisniti 10 evrov ali plačati položnico in si pomagal. Menim, da bi morali več poudarka dati temu, kako ljudi usmeriti in peljati na pot, da bodo samostojni," je poudaril 33-letni kaplan, ki duhovniški poklic opravlja v kar treh župnijah. Predan je delu z mladimi Pri svojem delu se veliko posveča mladim, vse od otrok osnovnošolske starosti ali mlajših do študentov, s katerimi se srečuje v Univerzitetni župniji v Mariboru, ki jo vodi. Župnija je še zelo mlada, ustanovili so jo pred dobrimi petimi leti, z namenom, da bi povezovala študente, ki študirajo v Mariboru. Na srečanja, delavnice, predavanja in bogoslužja prihaja okoli sto mladih. „Naša župnija ni samo zato, da bo zgolj duhovno krepila in oskrbovala študente. Želimo jim ponuditi celostno formacijo za življenje, tako po duhovni dimenziji kot tudi v pogledih na vsakdanje življenje, potrebe, odločitve. Teme delavnic so čisto življenjskega značaja: o ljubezni, partnerstvu, politiki, ekonomiji, finančni pismenosti ... Imamo odličen pevski zbor, ki deluje pod imenom Vdih. S študenti smo se zelo povezali, obiskujemo njihove posamezne župnije in skupaj potujemo," je povedal kaplan Primož. Na vprašanje, s čim najbolj pritegne mlade, je odgovoril: „Dejal bi, da z odprtostjo, preprostostjo in komunikativnostjo. Poskušam razmišljati izven okvirov in stereotipov. Eden takšnih je, da so mladi nezanesljivi. Sam se s tem ne strinjam. Mlademu človeku je treba dati priložnost. Četudi nečesa ne bo naredil, jih je treba vprašati, zakaj je tako. Ne zna, je v stiski, ga je strah, nima časa? Vse to so opravičljivi razlogi. Če pa nečesa ni naredil, ker je len, to ni upravičeno in mu je treba razložiti, kakšne bodo v življenju posledice njegove lenobe. Mlademu človeku je treba Ki «V* - .«■*-V*'* v : ... IJ' n < . .v^j * - *. r > ; Mv 1 ot zmagovalec regijskega izbora se bo Primož Lorbek potegoval za naslov dobrotnika na nacionalnem nivoju. Zanj boste lahko glasovali od torka, 7. maja, ko bomo na spletni strani in v časopisu objavili glasovnice z vsemi regijskim zmagovalci. zaupati, ga voditi, dati nasvet, pohvaliti, pograjati, najti pot, kako nekaj popraviti, skratka mu pomagati. Mislim, da me imajo mladi radi tudi zato, ker sem odprt za njihove ideje - ali v vsebinskem smislu (za delavnice, predavanja, dogodke) ali pa tudi materialnem, če seveda to zmoremo. Vedno jih podprem. Četudi nam gre kaj narobe, to ni nepopravljiva škoda, ampak v življenjskih dimenzijah gledano malenkost, ki jo je moč popraviti." Katere so njegove pozitivne in negativne lastnosti Kaplana Primoža smo vprašali, katero svojo pozitivno in negativno lastnost bi izpostavil. Nasmejal se je, si vzel minuto za razmislek in odgovoril: „Negativna v zadnjih letih zagotovo zamujanje, odlašanje in prelaganje na jutri. Moja slaba stran je tudi nepospravljanje sobe. Sem edinec in razvajen, vedno mi je sobo pospravila mama, to mi je ostalo še iz otroštva in mladosti. Nepospravljeni sobi rečem kreativni nered, a dejansko je to samo izgovor. Med pozitivnimi lastnostmi bi izpostavil odprtost, komunikativnost, pripravljenost poslušati. Sem garač, tudi to je moja pozitivna stran. Ni mi težko Bi napisal knjigo in o čem? „Jo že pišem (smeh), o svojem življenju. Iz knjige bi se lahko vsak nekaj naučil: kaj lahko naredi mladostna nepremišljenost, kaj se iz tega naučimo, kako biti pozoren do drugih, kolikokrat v življenju se srečamo z izdajo in kaj bodo drugi rekli. To bi bil tudi naslov moje knjige: „Kaj bodo drugi rekli?". Kdaj bo izšla, vam ne znam povedati. Nismo še tako daleč, da bi razmišljali o tisku. Ideja je pa resna. Beseda je pečat, ki ga človek pusti v svojem življenju." delati do treh zjutraj ali pa se lotiti kakšnega projekta. S študenti smo si zdaj v Mariboru sami uredili kuhinjo, pri čemer sem veliko obrtniških del opravil sam. Nekaj dni je bilo malo manj spanja, ampak smo naredili." Poleti ga čaka humanitarna odprava v Indijo Primoževa strast so potovanja. Potuje s prijatelji ali z mladimi, s katerimi dela. Na počitnice se lahko odpravi trikrat na leto po en teden. Dva tedna so potovanja, en teden ribolov. Destinacije, ki so jih s prijatelji v zadnjem obdobju obkljukali, so Ciper, Jordanija, Madžarska, Sicilija. Lani so bili na svetovnem srečanju mladih v Lizboni, na poti so bili 14 dni, saj so potovali po celini. Pravkar so Dobrodelnost se bo med Slovenci ohranila! Za dobrodelnost na slovenskih tleh je Primož prepričan, da se bo tudi naslednja desetletja ohranila v obsegu, kot jo poznamo. Ob velikih nesrečah, denimo lanskih poplavah ali tragičnih osebnih zgodbah, smo Slovenci pripravljeni množično pomagati. „Tudi mlade generacije to ohranjajo. Z mladimi sodelujemo pri Karitas in jih moram pohvaliti. Zelo se angažirajo. V Mariboru izključno mladi zbirajo donirano hrano po supermarketih in jo delijo. Veliko mladih animatorjev se vključuje v delo na oratorijih, so prostovoljci na letovanjih otrok ter družin in podobno. Ne bojim se, da bi tradicionalna slovenska dobrodelnost zbledela." se vrnili iz Budimpešte, poleti se bodo najverjetneje odpravili na Ciper, kjer so pred leti spoznali zelo srčno družino. Za jesen načrtujejo Maroko ali Škotsko, od 20. julija do 10. avgusta ga čaka humanitarna odprava v Indijo. Kje bi bila sanjska lokacija za njegovo duhovniško delo Kaplan Primož zelo rad opravlja svoje delo v treh župnijah na relaciji Dravsko polje-Maribor. Z naddekanom Marjanom Feslom vodita župniji na Hajdini in v Star-šah, sam vodi še univerzitetno župnijo v Mariboru. Glede na to, da je bil doslej premeščen še čisto vsak duhovnik, tudi Primoža verjetno enkrat v prihodnje čaka ta neljubi korak. Ker lahko izbira le znotraj območja mariborske nad-škofije, bi njemu ljuba lokacija bila kakšna župnija s cerkvijo na hribu, na Pohorju ali Koroškem. „Je sicer daleč, ampak uživam v naravi. V mestu bi životaril, rad ga imam le z vidika, ker je vse na dosegu roke. Drugače sem človek narave, rad imam okolja, kjer se lahko otroci sproščeno gibajo, igrajo, tekajo, tudi vzklikajo in nikogar ne motijo." Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 8 10 Štajerski Podjetništvo petek • 3. maja 2024 Podravje • Premalo uporabnikov digitalnega svetovanja Info točke zaprte tudi v Podravju Številni so se spraševali, čemu šest milijonov evrov državnega denarja zapraviti za digitalno svetovanje. Očitno so imeli prav, saj se Digi info točke med ljudmi niso najbolje prijele. Marsikdo je mnenja, da gre poleg prenosnikov za še en propadli projekt Ministrstva za digitalno preobrazbo. Foto: CG Na Ptujsko-Ormoškem so svoja vrata zaprle štiri digi info točke. Na območju upravne enote Ptuj in Ormož so se s prvim aprilom zaprle štiri točke, in sicer v Dornavi, Središču ob Dravi, Svetem Tomažu in Vidmu. Gre za točke, ki jih je v petih mesecih delovanja obiskalo manj kot 40 oseb. Kot je znano, je na Ptujsko-Ormoškem koordinator projekta OOZ Ptuj, v občinah Kidričevo, Videm in Majšperk pa je to vlogo prevzela Pošta Slovenije. Za vzpostavitev in delovanje Digi info točk, ki jih upravlja OOZ Ptuj, je bilo po podatkih Ministrstva za digitalno preobrazbo doslej izplačanih 212.000 evrov brez DDV. »Za Digi info točke, ki bodo zaprte, OZS ne bo prejela sredstev. Vrednost celotnega projekta pa bo znižana,« je pred dnevi pojasnila ministrica Emilija Stoj-menova Duh, ki med drugim poudarja, da ne gre za napačno ocenjen projekt ali za težave pri izvedbi, pač pa za pilotni projekt, študijo izvedljivosti. »Naš interes je, da se projekt nadaljuje tudi v prihodnje, zato smo izvedli analizo in ugotovili, da je v nekaterih info točkah pričakovan obisk bistveno večji od načrtovanega, pri drugih pa je bil manjši, zato smo mrežo optimizirali,« je pojasnila. Na zbornici ocenjujejo, da zaradi zaprtja točk ne bodo utrpeli škode. Ljudi so prerazporedili, z nekaterimi pa prekinili sodelovanje, saj so ponekod prostore in kadre za to najemali. S prvim aprilom so sicer po celotni državi ukinili 60 od 222 digi info točk. Analiza je pokazala, da je 60 točk, ki so jih že zaprli, v času od 13. novembra 2023 do 31. marca letos skupno zabeležilo 2.492 svetovanj, kar v povprečju znaša zgolj 41 svetovanj na posamezno točko. EK Sveti Andraž • Gasilci zbrali 11 ton odpadnega železa Trije tisočaki za opremo Člani PGD Vitomarci so v drugi polovici aprila organizirali akcijo zbiranja odpadnega železa in starih akumulatorjev. Foto: PGDV Vitomarški gasilci so z zbranim odpadnim železom zaslužili dobrih 3.000 evrov. Za gasilskim domom so postavili kontejnerje, v katere so lahko občani odložili staro »železno šaro«, ki pogosto jemlje prostor po hišah in zlasti gospodarskih poslopjih, kdor pa ni imel možnosti odpadnega materiala pripeljati sam, so ponj prišli gasilci. Zbiranje je bilo organizirano tudi po vaseh, izkupiček pa več kot dober, kajti zbrali so več kot 11 ton starega železa in akumulatorjev, ki so jih prodali za dobrih 3.000 evrov. Vitomarški gasilci so z rezultatom akcije zelo zadovoljni, zato jo nameravajo ponoviti tudi prihodnje leto. Letos zbrani denar bodo porabili za nakup osebne varovalne opreme prostovoljnih gasilcev, kot je znano, pa si že dolgo želijo tudi nov gasilski dom. Obstoječi je namreč premajhen za njihovo delovanje, saj se v njem dobesedno stiskajo, poleg tega pod streho ne morejo postaviti vseh vozil, zato eno že dlje časa stoji kar na prostem. Ker doma na sedanji lokaciji ni mogoče širiti, bodo morali zgraditi novega, kar pa seveda ne bo šlo brez izdatne pomoči Občine. SD Podravje • KZ Ptuj v letu 2023 s krepko manjšim dobičkom kot leto prej Odkupili več poljščin in manj mleka Posledice lanskoletnih neurij in strmoglavljenih odkupnih cen se kažejo tudi na poslovnih rezultatih kmetijskih zadrug. Medtem ko je leta 2022 ob rekordnih odkupnih in seveda nato prodajnih cenah ptujska zadruga skupno ustvarila 370.000 evrov čistega dobička, seje ta lani zmanjšal za več kot devetkrat, s 370 na slabih 41 tisočakov. Polovico prihodkov zadruge še predstavlja odkup kmetijskih pridelkov, živine ter mleka, in sicer okrog 27,26 milijona evrov. Lani so odkupili 18.210 prašičev, kar je 11 % manj kot v letu 2022, medtem ko 17 % več govedi oz. 6.355 glav. Enako kot Mlekarska zadruga Ptuj so tudi v ptujski kmetijski zadrugi odkupili manj mleka, le da je prva zabeležila zgolj 0,5 % manj zbranega mleka, medtem ko je upad pri kmetijski zadrugi sedemodstoten. Največji upad prihodkov pa so v splošni zadrugi zabeležili na področju poljedelstva, kjer so lani realizirali pet milijonov evrov prihodkov oz. četrtino manj kot leto prej, čeprav so odkupili za dobro tretjino več poljščin. Dobrih 100 tisočakov za hiško v Nerezinah Drugo polovico prihodkov pa predstavlja prodaja v okviru maloprodajne mreže, ki jo sestavlja 39 poslovalnic, od katerih je deset franšiznih poslovalnic z živilskimi proizvodi. Skupaj so trgovine ustvarile 23,9 milijona evrov prihodkov, kar je 0,1 % več kot leto prej. Ob tem je zadruga v letu 2023 za investicije namenila 659.877 evrov. Največja vlaganja v letu 2023 so obsegala opremljanje poslovalnice v Črenšovcih v vrednosti 240.000 evrov, adaptacijo počitniške hiške v Nerezinah v vrednosti 114.408 evrov in postavitev petih sončnih elektrarn, in sicer v centralnem skladišču ter v posloval- Poslovanje KZ Ptuj, ki zaposluje 140 sodelavcev Prihodki 2022 54.486.398 € 370.230 € 2023 52.997.722 € 40.668 € HHHHHuaanu Foto: CG Polovico prihodkov Kmetijske zadruge Ptuj še predstavlja odkup kmetijskih pridelkov, živine ter mleka, in sicer okrog 27,26 milijona evrov. Vir: Ajpes »Leto 2023 bo v zgodovino kmetijstva zapisano kot leto, ko so nas vremenske razmere še posebej preizkušale. Srečevali smo se s številnimi ekstremnimi vremenskimi pojavi - toča, suša, poplave in nenadne temperaturne spremembe, ki so močno vplivali na pridelavo v kmetijstvu,« je dejal direktor zadruge Branko Valenko, ki je spomnil še na pomembne politične in geostrateške spremembe, ki so vplivale na poslovno okolje. nicah Dornava, Juršinci, Kungota in Trnovska vas. Njihova skupna vrednost je znašala 220.000 evrov. Zadruge ustvarijo okrog 900 milijonov evrov prihodkov Kmetijske zadruge, specializirane ali splošne, se povezujejo v Zadružno zvezo Slovenije. Zadruge skupaj letno ustvarijo okrog 900 milijonov evrov prihodkov, z zadružnimi podjetji (Mlekarna Planika, Mlekarna Celea, Oljarna Fram ...) pa krepko čez milijardo evrov. Zadružništvo v Sloveniji zaposluje okrog 2.700 ljudi, od tega 95 % kmetijko-gozdarske zadruge, v ptujski zadrugi je bilo konec lanskega leta zaposlenih 140 ljudi. V Zadružni zvezi so poudarili še pomen 330 zadružnih trgovin in povezovanje s 5.000 kmetijami, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka, 7.000 kmetijami, katerih poglavitna dejavnost je prireja mesa, zadruge sodelujejo še s 400 sadjarskimi oz. zelenjadarskimi kmetijami, pet zadružnih vinski kleti pa povezuje več kot 800 vinogradniških družin. Mojca Vtič Slovenska Bistrica • Digitalizacija nujna za obstoj Impola Papirne naloge zamenjali za mobilne terminale V slovenjebistriškem Impolu, enem največjih slovenskih izvoznikov, so s partnerji dokončali štirimilijonski projekt Indigo - projekt digitalizacije livarne. Poslovili so se od papirnih potnih nalogov, uvedli odčitovalce, tablice ter program, ki zbira oz. nudi podatke na enem mestu vse od začetka pa do konca procesa, torej od sprejema surovine, litja do vzorčenja. »Ta investicija pomeni obstoj v prihodnosti,« je jasen izvršni direktor Andrej Kolmanič. Skupina Impol je v letu 2023 ustvarila slabih 880 milijonov evrov prihodkov in 83 milijonov evrov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo. Kmalu bo slavila 200 let, temelj obstoja pa je razvoj in sledenje zahtevam kupcev. Slednji imajo poleg kakovostnih zahtev tudi trajnostne. Zanima jih, kakšen je delež sekundarnega aluminija, kakšen je ogljični odtis na izdelku. In projekt Indigo jim je omogočil, da za vsako saržo in vsak izdelek vedo, kolikšen delež sekundarnega oz. recikliranega aluminija vsebuje. »Ob tem vsaka digitalizacija pomeni racionalizacijo procesa, varnost za zaposlene, skupini Impol pa omogoča delovanje in izpolnjevanje zahtev na trgih, kjer smo,« je še dodal izvršni direktor Kolmanič. Direktor livarne Jure Čretnik pa je povedal: »S projektom Indigo smo naredili na področju digitalizacije livarništva viden napredek, če ne največjega v zgodovini li-varništva.« Digitalizacija po oceni vodilnih zmanjšuje obseg administrativnega dela, lajša spremljanje celotnega procesa in pregled proizvodnje, tudi zaposlenim lajša proizvodne procese. »Tako ima nekdo, ki zalaga peč, na tablici v viličarju natančne podatke, kaj je v peč založil, kaj še mora, kakšna je kemijska sestava ...,« je primer predstavil Čretnik. Livarni bodo sledile tudi druge družbe Impola Prvi izziv je bil torej razvoj programske opreme in aplikacij, drugi vpeljava novitet v proizvodne procese. »Že vse od začetka smo vključevali vse zaposlene in jih sproti navajali. Sprememba za ljudi, ki so 20 ali 30 let navajeni delati po enem postopku, nato pa v roke prejmejo mobilni terminal, je lahko izjemno stresna. Zaposlenim smo skušali nov način dela predstaviti na prijazen način, gremo korak za korakom,« pa je dejal Denis Špelič, vodja projekta Indigo. S projektom digitalizacije proizvodnje pa se ne bodo ustavili v livarni. »Nadaljevali bomo še v valjarništvu in stiskalni-štvu. Bomo pa znanje, rezultate in rešitve prenesli in uporabili tudi v naših livarnah v Šibeniku in Srbiji.« Impol na ravni skupine trenutno zaposluje 2.379 ljudi, od tega 1.423 v Slovenski Bistrici. Lani so realizirali 212.000 ton proizvodnje, letošnji načrt je 245.000 ton. Cilj je doseči milijardo evrov prihodkov. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Izvršni direktor Andrej Kolmanič pravi, da digitalizacija procesov zagotavlja obstoj Impola v prihodnosti. Impol je bil sicer lani peti največji slovenski izvoznik, je največji proizvajalec izdelkov iz aluminija na Balkanu. Tovarne ima v Slovenski Bistrici, v hrvaškem Šibeniku in srbskem Sevojnem. Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 9 petek • 3■ maja 2024 Podravje Štajerski 9 Trnovska vas • Namesto nove pošte bodo uredili prostor za druženje Osrednji trg z novim župniščem Znova seje izkazalo, kako drži rek, ki pravi, da kadar se zapro ena vrata, se kmalu odpro druga. O gradnji nove logistične pošte v Trnovski vasi smo pisali nadaljevanke, saj so na Pošti Slovenije večkrat spreminjali svoje načrte in jih celo večali ter posledično dokupovali zemljišča, na koncu pa si premislili in sklenili ostati na obstoječi lokaciji zraven občinske stavbe. Napovedane investicije, ki bi zrastla na prostoru ob cerkvi, so se veselili tudi na Občini, ki je delna lastnica zemljišča, zato so nemudoma poskrbeli za komunalno opremljenost in zlasti za ureditev dovozne poti. Za začetek idejna zasnova A iz te moke, kot rečeno, ne bo kruha, bodo pa namesto velike pošte občani dobili osrednji trg, prostor za druženje, ki so ga doslej pogrešali. Ideje zanj so pripravili v ptujskem arhitekturnem biroju Via X, kjer so morali na občutljiv prostor ob cerkvi poleg trga umestiti še novo župnišče. Staro župnišče na drugi strani krožišča v središču občine je namreč staro in dotrajano ter neprimerno za obnovo, zato si župnik Jože Škofič z Destrnika, ki je po odhodu župnika Franca Mlakarja poleg svoje matične fare svetega Urbana prevzel še vodenje bolfenških vernikov, želi novega v Trnovski vasi, ki ga bo tudi financiral. Kot je povedal, v njem potrebuje učilnico za verouk in druga srečanja, manjši gospodarski in skladiščni del, kuhinjo, jedilnico in spalnico, da lahko po potrebi tam tudi prespi. Svetniki so na zadnji seji občinskega sveta na mizo dobili idejne A Idejna zasnova novega osrednjega trga z župniščem, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zrasel ob cerkvi svetega Bolfenka. rešitve za ureditev trga z župniščem. »Naročili smo jih, da dobimo predstavo, kako bi lahko bil videti ta prostor, ki je velik približno pol hektarja. V tej fazi zato nismo dali poudarka, kdo je lastnik katerega dela. Kot vemo, so lastniki trije, in sicer Pošta Slovenije, župnija in Občina,« je v uvodu pojasnil župan Alojz Benko, projektant Damir Omerovič pa je predstavil svoje predloge. Slovo od komaj zgrajenega priključka »Iz tega prostora smo skušali izvleči čim več, pri tem pa smo bili zaradi neposredne bližine cerkve, ki je kulturni spomenik, omejeni s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Trg smo zasnovali kot center dogajanja za razne priredi- tve, na prostem ali pod šotorom, pa tudi za tržnico ali kaj podobnega. Del smo namenili otroškim igralom, predvideli tudi nekaj klopi in zelenih površin. Kako bo s slednjimi, se še bomo posvetovali s krajinskim arhitektom.« Sedanji cestni priključek, ki ga je na svoje stroške že uredila Občina, po njegovem ni več primeren. »Narejen je bil tako, da bi služil logistični pošti, ne pa trgu, zato ga bo treba prestaviti. Za našo idejno rešitev je namreč moteč, saj bi omejeval prosto gibanje po trgu. Poleg tega take lokacije ne želimo kvariti s prometom in kakšnim parkiriščem.« Da osrednjega trga ne delajo za pet, ampak za 50 let, je dodal župan, ki se je že sprijaznil, da se bodo morali odreči obstoječemu priključku in s tem zavreči 25.000 evrov, kolikor so vložili v njegovo ureditev. Svetnikom je bila zasnova trga všeč, zlasti, kot so opozorili, če bo na njem tudi več ozelenitve. Prepričani so, da bo pridobitev predstavljala veliko dodano vrednost, predvsem pa so menili, da bi moral biti osrednji prostor večji, zato so projektantu predlagali, da župnišče pomakne nazaj, kolikor se da proti severu, s čimer se je strinjal tudi župnik Škofič. Pri ureditvi trga Občina računa na sofinanciranje, saj se bo zanj prijavila na zeleni razpis, in to skupaj s pokopališčem, športnim parkom in delom ob večnamenski dvorani, računajo pa, da bi lahko projekt dokončali v prihodnjih dveh letih. Senka Dreu Ptuj • Kako poskrbeti za dostojno prihodnost starostnikov Veliko odprtih vprašanj okrog dolgotrajne oskrbe Cilj dolgotrajne oskrbe je zagotoviti pogoje, da bodo lahko starostniki ob pomoči pristojnih služb čim dlje ostali v domačem okolju. Tistim, ki želijo institucionalno varstvo, pa to tudi (finančno) omogočiti. Okrog dilem in odprtih vprašanj v povezavi s tem so na Ptuju organizirali posvet za akterje, ki delajo na tem področju. „Zakon, dokler je le črka na papirju, ne pomeni nič, zato je toliko bolj pomembno, kako ga udejanjamo. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša centrom za socialno delo pomembno in odgovorno ter tudi zahtevno nalogo in vlogo, postali smo namreč vstopna točka za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe, ne nazadnje pa že vrsto let izvajamo pomoč na domu, ki ima tudi v okviru navedenega zakona pomembno mesto," je izpostavila direktorica Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje Valerija llešič Toš. Posveta, ki ga je organiziral CSD, so se udeležili še direktorica doma upokojencev Vesna Šiplič, predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost, v imenu lokalne skupnosti je spregovorila županja občine Cirkulane Antonija Žumbar, prisotni so bili tudi predstavniki nevladnih organizacij. Predelali so odprta vprašanja glede delovanja sistema dolgotrajne oskrbe in se lotili vprašanj o težavah, s katerimi se srečujejo v praksi. Valerija llešič Toš je dejala, da je veliko odprtih vprašanj oziroma izzivov, tako vsebinskih, strokovnih, organizacijskih, kadrovskih, postopkovnih, finančnih itd.: „Sodelovanje med Implementacija dolgotrajne oskrbe v praksi prinaša mnogo odprtih vprašanj, a izvajalci se strinjajo, da je zelo pomembno, da je zakon sprejet. CSD-ji, občinami oziroma lokalno skupnostjo, izvajalci in drugimi strokovnimi službami je neizbežno in nujno potrebno. Nedvomno je zagotovo, da potrebujemo dolgotrajno oskrbo. Je pa treba stvari doreči, razmejiti in povezati hkrati, konkretizirati, ovrednotiti (strokovno, časovno, finančno ...) in udejanjiti, da bo sistem deloval in bodo (bomo) uporabniki lahko uveljavljali pravice, ki jih zakon prinaša oziroma daje." Tovrstni posveti potekajo po več krajih, namenjeni so reševanju dilem v povezavi z izvajanjem tega izjemno dolgo pričakovanega zakona. Udeleženci posveta so se strinjali, da je sodelovanje med njimi ključno, da se čim bolje pripravijo, da bodo uporabniki lahko čim hitreje dostopali do pravic iz dolgotrajne oskrbe: „Ne nazadnje smo in bomo uporabniki dolgotrajne oskrbe vsi mi." Dženana Kmetec Ormož • Kadrovsko okrepljena očesna ambulanta Prihaja Tadeja Korpič V ZD Ormož so že konec lanskega leta prejeli soglasje za širitev programa očesne ambulante za 0,5 programa. To pomeni, da so pridobili dodatno zunanjo sodelavko, in sicer oftalmo-loginjo Tadejo Korpič, ki se bo maja pridružila Brigiti Cvetko. V ormoški očesni ambulanti bo od maja poleg Brigite Cvetko delala še Tadeja Korpič. »Naš glavni cilj je seveda zagotoviti okulistično zdravstveno oskrbo za naše paciente in skrajšati čakalne dobe,« je povedal v. d. direktorja Aljaž Čibej. Te so se namreč podaljšale zlasti po nenadni smrti ptujske očesne koncesionarke Ljube Neudauer Resnik. Za pridobitev 0,5 dodatnega programa pa so se morali v ZD Ormož pošteno potruditi, zato se je glede na vse večje pomanjkanje zdravnikov zelo veselijo. Kadrovske težave pa imajo tudi na drugih področjih. Zato so aprila razpisali dve kadrovski štipendiji: po eno za študenta medicine in dentalne medicine, kandidatom pa ponudili stimulativno finančno spodbudo v času študija, in sicer 400 evrov na mesec. Kot je znano, jim zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti splošne zdravnice Željke Igrec Blagus trenutno največje preglavice povzroča zagotavljanje nemotene zdravstvene oskrbe v Središču ob Dravi, kar skušajo reševati z nadomeščanji. »Radi bi koga dodatno zaposlili, a kadra ni, da bi tamkajšnji pacienti dobili svojega stalnega zdravnika, iščemo tudi zunanje izvajalce, po zdravnikih se oziramo v tujini, po celotnem območju nekdanje Jugoslavije ..., delamo skratka vse, da nekoga pripeljemo v Ormož.« Središki pacienti so zaradi tega obupani, župan Toni Jelovica pa je napovedal, da bo, če v ZD Ormož ne najdejo nadomestnega zdravnika, občinska uprava primorana poseči po drugih rešitvah in se podati v razpis za koncesionarja. Česar pa si v resnici ne želijo, zato še zmeraj upajo, da bo težava rešena v okviru organizacije zdravstvenega doma. SD Miklavž, Ormož • Kmalu odprtje novega vrtca Malčke čakajo tri svetle igralnice Obnova in širitev vrtca v Miklavžu pri Ormožu sta v sklepni fazi, so zadovoljni v občinski upravi, saj bodo projekt zaključili pred rokom, kije konec junija. Foto: arhiv občine Čez mesec dni se bodo miklavški otroci vrnili v prenovljen in razširjen vrtec. Odprtje 1,5 milijona evrov vredne investicije, ki so jo v celoti poravnali iz občinskega proračuna, napovedujejo za 5. junij, kar je po besedah Mitje Mara, strokovnega sodelavca za gospodarske zadeve na ormoški občini, mesec dni prej od načrtovanega. Postopki v zvezi z novim miklavškim vrtcem so se začeli že leta 2020, ko so zanj naročili projektno dokumentacijo. Naslednje leto so pridobili gradbeno dovoljenje, gradnjo pa nato zaradi drage investicije brez sofinanciranja začeli pred letom dni. Skupaj z dvema podizvajalcema je delo opravilo Komunalno podjetje Ormož. Mar pravi, da je objekt zaključen, čakajo pa še na priključitev elektrike, kar bo opravil Elektro Maribor. S širitvijo obstoječega vrtca bodo pridobili dodatnih 230 pokritih in sto kvadratnih metrov zunanjih površin. Nova stavba bo imela dve nadstropji: v zgornjem bodo knjižnica z manjšim arhivom, hodnik z garderobami, dve učilnici za učence prvega in drugega razreda, sanitarije ter kabinet za učiteljice, v pritličju pa bodo malčke pričakale tri velike in svetle igralnice z izhodi na pokrite zunanje terase. Poleg tega bodo tam še prostor za vzgojiteljice, razdelilna kuhinja, garderobe, shramba ter spremljevalni prostori in skupen večnamenski prostor, ki ga bo mogoče v primeru povečanega vpisa otrok preurediti v še eno igralnico. SD Foto: SD Foto: Via X Foto: CG Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 10 10 Štajerski Kultura petek • 3. maja 2024 Kungota pri Ptuju • Proslavili 70-letnico kulturnega društva in 500 let cerkve Majhna vas z bogato kulturo in zgodovino V Kungoti pri Ptuju so na jurijevo nedeljo proslavili 70 let delovanja kulturnega društva in 500-letnico cerkve sv. Kunigunde. Ljubiteljsko gledališče je tisto, po katerem je društvo prepoznavno, eden najzaslužnejših gledališčnikov pa Janko Vindiš, kije tudi prejemnik častne Linhartove značke za 60 let udejstvovanja v kulturi. Prenovljena dvorana v vaškem domu v Kungoti je bila na praznični dan polna do zadnjega kotička. Predsednik društva Simon Žnider je v nagovoru poudaril, da mu je v čast ob jubileju stati na odru v tej vlogi, ko lahko predstavi bogato zgodovino. „KD Kungota so ustanovili v sezoni 1951 / 52, ustanovitelje je gnala želja po krepitvi kulturnega življenja v skupnosti. Ljubiteljsko gledališče je bilo temeljni gradnik delovanja društva v vseh sedmih desetletjih. Prva igra, ki smo jo uprizorili, sega v leto 1953, naslov je bil Dve nevesti. Prva leta je gledališko skupino vodil Anton Greif, nato pa Janko Vindiš. Gledališka skupina je skupno nastopila na 55 odrih, v 70 letih je v predstavah zaigralo okoli 150 ljubiteljskih igralcev. Iz prve generacije igralcev so danes med nami Marija Dobnik, Marica Požgan in Štefan Kerček. Poleg gledališča je društvo organiziralo številne prireditve, kot so proslave ob dnevu žena, materinskem dnevu in dnevu republike. Sodelovali smo v oddajah Pokaži, kaj znaš ter Svet, znanje in glasba, ki jih je neposredno prenašal Radio Ptuj. Priredili smo velikonočne zajtrke in plesne tečaje, vse to je bogatilo kulturno življenje v kraju. Društvo je bilo prepoznavno tudi po glasbeni plati. Imeli smo tamburaški orkester, moški pevski zbor, skupino harmonikarjev in skupino pevcev ljudskih pesmi. V kraju je delovala krajevna knjižnica. Letos se je v društvo včlanil kvartet Bellissimo, posebno mesto ima tudi naša recitatorska sekcija, ki poskrbi za proslave ob materinskem dnevu in občasno odigra kakšno enodejanko. Za okrasitev vasi poskrbijo članice iz kreativnih delavnic oziroma Šola zdravja Kungota, prav tako nam pomagajo ob vseh prireditvah. V okviru društva imamo še sekciji ljubiteljev starodobnikov in zgodovinarjev." Povezanostjim daje zagon Predsednik Žnider je nekaj besed namenil še prihodnosti. „Smo majhna vas z Tudi o dvorcu Ravno polje V Kungoti je dvorec Ravno polje, od katerega so samo še ruševine. Tudi z njegovo vsebino so se ukvarjali člani kulturnega društva. Leta 2002 so uprizorili monodramo Duh Ravnega polja, režiral jo je Peter Srpčič, igral je Janko Vindiš. Izdali so zbornik o zgodovini gradu, ki ga želijo ponatisniti in v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Kidričevo izdati še drugi del. Predsednik KD Kungota Simon Žnider je dejal, da bi v prihodnje ne temo dvorca pripravili simpozij, na katerega bi povabili gospoda Herbersteina, kije star 97 let in živi v Gradcu, svoje mlade dni pa je preživel prav na gradu Ravno polje. Prejemniki Linhartovih značk u družbi predsednika KD Simona Žniderja bogato kulturo in zgodovino. Verjamem, da nas bo zavezanost h kulturi, dediščini in skupnosti še naprej vodila skozi nove izzive. Ravno ta zavezanost in povezanost nam dajeta zagon, da peljemo društvo in tradicijo naprej. Zahvala vsem, ki ste s predanostjo in trudom omogočili, da kultura v vasi Kungota živi." Članom KD Kungota je čestitke ob jubileju izrekel župan Anton Leskovar. Dejal je, da se vidi, da vas živi, pogon dogajanju daje prav kulturno društvo. Župan je omenil urejenost vaškega doma, pohvalil je entuziazem, ki so ga krajani izkazali ob prenovi vaškega doma, občina pa je pomagala po finančni plati. Dotaknil se je še pomena domoljubja, ki se Utrinek s predstave Dve nevesti skozi delo v kulturnem društvu vsekakor krepi. „Da Slovenci obdržimo svoj jezik in kulturo," je izpostavil Leskovar. Podelili Linhartove značke Gledališčniki KD Kungota so se na praznični prireditvi predstavili z odlomki iz svojih nekdanjih predstav ter poskrbeli za prijetno razvedrilo. Ob koncu prireditve je vodja ptujske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Iva Ferlinc članom društva izročila Linhartove značke za večletno delo na področju ljubiteljske kulture. Častne značke so prejeli Ivan Ser-dinšek ter Kristina in Janko Vindiš. Na svečanosti so se spomnili še 500-le-tnice cerkve sv. Kunigunde, ki daje podobo gmajni sredi vasi, na kateri je tudi vaški dom. Cerkev spada pod hajdinsko župnijo, 500-letnica pa je bila leta 2020, vendar je takrat zaradi epidemije niso proslavili. Zato so nekaj besed jubileju namenili ob praznovanju 70-letnice kulturnega društva. Mojca Zemljarič Trnovska vas • Jubilejni koncert vokalne skupine Simfonija Pesmi slovenskih pokrajin Do zadnjega sedeža zasedeno trnovsko večnamensko dvorano so minulo nedeljo napolnili čudoviti glasovi »Simfonijic« in njihovih gostov. Članice ženskega okteta Simfonija, ki pojejo pod vodstvom Janka Krajnca, so pripravile tradicionalen, letos že deseti koncert slovenskih pesmi z naslovom Pesem pomladi, na katerem poleg njih nastopijo tudi gostje. Pa vendar je bila prireditev tokrat nekoliko drugačna, saj so na njej predstavili slovenske pesmi iz vseh pokrajin, zato so Pesem pomladi podnaslovili s Slovenija, moja dežela. Najprej so bile na vrsti koroške narodne pesmi, ki sta jih voditelja, Janko Krajnc in Aleksandra Papež, pospremila s kratko predstavitvijo Koroške, na tak način pa so sledile še vse ostale slovenske pokrajine. Poleg vokalne skupine Simfonija so pesmi peli vokalna skupina Vox Angelica iz Svete Trojice, mariborski pevec narodno-zabavne in operne glasbe Rudi Šantl, ansambel Opev, katerega člani prihajajo iz Gorišnice, Destrnika, Ptuja in Trnovske vasi, vokalna skupina Avis iz Svetega Andraža in Moška komorna skupina Destrnik. Zadnjo pesem, ponarodelo Slovenija, od kod lepote tvoje, so zapeli vsi nastopajoči skupaj, ob stoječih ovacijah pa jim je glasno pritegnilo tudi občinstvo. SD Tradicionalni koncert Pesem pomladi je tudi letos v večnamensko dvorano v Trnovski vasi privabil množico ljubiteljev slovenske pesmi. Ptuj • Mednarodno tekmovanje mladih plesalcev Ptujski plesalci »razturali« na Hrvaškem Uspeh in napredek plesnih skupin je najbolj optimalno in objektivno ocenjen na mednarodnih tekmovanjih, kjer svoje znanje pokažejo in se medsebojno pomerijo plesalci iz različnih držav. Na zadnjem takšnem tekmovanju na Hrvaškem so ptujski in mariborski plesalci ponovno dosegli odlične rezultate. Pionirska hip-hop formacija si je u Križevcih na Hrvaškem prislužila drugo mesto. Obe ptujski skupini, ki sta se tekmovanja udeležili, sta dosegli odlično drugo mesto, in sicer pionirska hip-hop formacija in tekmovalna pionirska skupina Shadow, obe iz plesne šole Samba. To je izjemen uspeh sploh glede na to, da se doslej njihovi najmlajši plesalci niso udeleževali tekmovanj. Vaja, trud in veliko trdega dela so jih pripeljali do rezultatov, ki so vsekakor zagon za naprej. Trenerka Vanesa Majerič pravi, da ima s to skupino še velike načrte, zato tudi pridno vadijo za naslednja tekmovanja in festivale. Ustanoviteljica plesne šole Samba Natalija Bano-vič je povedala, da vsem zvrstem plesa, ki jih učijo, posvečajo veliko pozornosti. Tudi njihovi plesalci standardnih plesov so prav tako na Hrvaškem, v Virju, dosegli odlične rezultate. Vrnili so se s kar štirimi prvimi mesti: »Na mednarodnem tekmovanju so si prvo mesto prislužili Mija Stojanovič, Klea Eju-pi in Anej Hercog, Julija Verdonik in Nik Krašovec ter Monika Kocbek in Brin Ravter. Seveda smo izjemno ponosni na tako lepe uspehe naših plesalcev.« DK Foto: MZ Foto: MZ Foto: arhiv Foto: SD Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 11 petek • 3. maja 2024 Ljudje in dogodki ŠtajerskiTEDHlK 11 Videm • PGD Sela s sedmo zlato državno medaljo Klara, Eva in Gal ponovno najboljši v državi Člani PGD Sela Klara Potočnik, Eva Vidovič Sitar ter Gal Vidovič so lani kot mladinci, letos kot pripravniki dokazali, da med vsemi gasilskimi ekipami najbolj obvladajo gasilsko teorijo in spretnost. Postali so državni prvaki gasilskega kviza, drugič zapored. Recept za uspeh pa vsem dobro znan - delo, delo in še enkrat delo. Gasilska tekmovanja vsaj v pogledu in razumevanju javnosti niso enako cenjena kot športna, glasbena ali katera druga tekmovanja, pogosto je spregledan tudi pomen dela z mladino. »Ogromno damo na izobraževanje mladine v društvu. In kaj nam je to prineslo? Medtem ko drugi štejejo intervencije, mi štejemo, koliko jih nismo imeli. Gre za preventivno delo,« je poudaril Alojz Auer, dolgoletni gasilec, neutruden mentor, pisec uspehov na tekmovalnem področju domačega društva. Na opazko o podcenjenosti gasilskih tekmovanj pa je odgovoril: »Drži, vendar mi tekmujemo oz. se na tekmovanja pripravljamo zaradi sebe. Po vsakem tekmovanju si domov odnesemo spominsko sliko, spominski zapis na zadnji strani. To ostane za celo življenje, tega nam nihče ne more vzeti.« »Znanje je bogastvo, ki nam ga nihče ne more vzeti« Sredi aprila je v Račah potekal 22. državni kviz gasilske mladine. V znanju in spretnosti seje pomerilo kar 116 ekip, na stopničke pa sta stopili dve ekipi iz Spodnjega Podravja - med pionirji so tretje mesto zasedli člani PGD Središče ob Dravi, v kategoriji pripravnikov so državni prvaki postali člani PGD Sela. Zbrane tekmovalce, ki so prihodnost gasilstva, je nagovorila tudi Janja Kramer Stajnko, namestnica predsednika Gasilske zveze Slovenije: »Znanje, ki ga pridobimo v mladosti, se izkleše v kamen. Je bogastvo in nihče nam ga ne more odvzeti. Zato hodite po svetu odprte glave in vse, česar se naučite, širite med svoje prijatelje, pri vsem tem ne pozabite na naše gasilske vrednote, širite jih in jih živite.« Ne zanašajo se na srečo Nihče človeku ne more vzeti spominov in ne znanja, a slednjega je treba najprej usvojiti. »Gradiva za gasilski kviz je res veliko, dvakrat ga nesemo po stopnicah,« je priznal Gal, dijak drugega letnika srednje zdravstvene šole. In letos so ga imeli še več v primerjavi z lani, saj so zaradi starosti Gala nastopili v konkurenci pripravnikov, kjer pa so bili najmlajša ekipa. »Klara in Eva bi lahko še nastopili med mladinci, vendar smo sklenili, da ostanemo skupaj in se preizkusimo med pripravniki,« je pojasnil Gal. Najprej so se morali soočiti z ekipami na občinskem, nato regijskem nivoju, sredi aprila še na državnem. Foto: PGD Sela Sprejem državnih prvakov v domačem društvu V konkurenci 34 ekip so drugouvr-ščene premagali za deset točk, kar le potrjuje širino znanja in pripravljenost mladih treh Selanov. »Nikoli se ne zanašamo na srečo, vedno le na znanje. Namreč nikoli ne boš dosegel uspeha, če boš čakal, da bo napako naredila nasprotna ekipa,« pravi mentor Alojz Auer, ki je bil nekdaj tudi sam uspešen tekmovalec in državni prvak v gasilskem troboju. »Naš cilj pa nikoli ni bil prvo mesto. Naš cilj je na tekmovanjih pokazati toliko znanja, kot ga pokažemo med pripravami v domačem gasilskem društvu.« Ob tem tudi ni posebnega recepta za neverjetno društveno statistiko usvojenih zlatih medalj na državnih tekmovanjih (sedem od leta 2017). Poleg delavnosti, sestajali so se trikrat na teden po dve uri, morata biti prisotna še motivacija na strani tekmovalcev ter razumevanje gasilstva. »Prvi pogoj je, da tekmovalci spoštujejo gasilske vrednote, te so: marljivost, spoštovanje, delavnost, humanost. Vsak član se mora zavedati svojih dolžnosti do društva,« je dejal Auer, Gal pa je dodal: »Bili smo in smo motivirani, mar nam je za gasilstvo, za naše društvo, sicer pripravam ne bi namenili toliko ur.« Srednješolske urnike so usklajevali z vajami iz ga- Foto: PGD Sela Mentor Alojz Auer, Klara Potočnik, Eva Vidovič Sitar, Gal Vidovič ter društvena maskota medved, imenovan dr. Josip Savinšek, to je ustanovitelj prvega slovenskega gasilskega društva. silskih spretnosti ter učenjem zgodovine gasilstva, organizacije, prve pomoči, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Gradivo za usvojitev širokega znanja pa jim je pripravil mentor. »Pomembno je, da razumejo tematiko, saj le tako lahko odgovorijo na vsako vprašanje. Gradiva pripravljam sam, tudi teste, s katerimi utrjujemo znanje,« je pojasnil Auer. Dolgoletni mentor, ki pravi, da mlade poučuje že več kot 40 let, po profesiji ni pedagog, temveč elektrotehnik. »Imam čin višji gasilski častnik ter 12 specialnosti, kar mi daje široko znanje, sicer pa se držim načina poučevanja, ki je veljal nekdaj -stara šola je stara šola.« Prisotnost telefonov tako sploh ni vprašanje, prav tako ne red in disciplina. »Pomembno je, da je mentor vzor,« je še dodal. In mentorjevo disciplino in predanost cenijo tudi Klara, Eva ter Gal. »Vedno se je prilagodil našim urnikom, na vsako vprašanje je podal odgovor ali ga poiskal do naslednjič.« Sledili so mu, mu zaupali in uspeli. Uspeh ne pride brez dela Selska trojica, ki je osvojila tretje mesto med pionirji ter prvo med mladinci in pripravniki, se ne namerava ustaviti. »Dokler še imamo možnosti skupaj tekmovati, bomo to izkoristili, Zakaj ne, vedno smo lahko še boljši,« je povedal Gal. Čeprav PGD Sela ne sodi med večja društva, ima društvo zaradi vseh svojih dosežkov zagotovo svoje mesto na gasilskem zemljevidu. Klara, Eva in Gal pa so se svojimi uspehi vpisali v zgodovino društva, ob tem pa ne gre spregledati njihovega vpliva na prihodnost. »Mnogi mlajši člani nas sprašujejo, kako nam je uspelo, oz. želijo ponoviti naše uspehe, tako da smo jim tudi neke vrste motivacija, inspiracija. A uspeh ne pride takoj in nikakor ne pride brez dela,« so še dodali mladi selski gasilci. Mojca Vtič Majšperk • Poveljstvo Civilne zaščite prevzel Zlatko Letonja »V štabu imamo ljudi, ki se spoznajo na svoje delo« Vodenje štaba Civilne zaščite Majšperk in s tem koordinacijo, povezovanje intervencijskih in drugih služb je pred dnevi še uradno prevzel Zlatko Letonja, nekdanji poveljnik Gasilske zveze Majšperk ter društva PGD Majšperk - Breg ter v letu 2022 vodja dveh odprav podravskih gasilcev ob posredovanju na Krasu. Izkušenj mu ne gre očitati, in kot je upravičeno samozavestno dejal dosedanji poveljnik Darko Zupanc: »Pomembno je, da imamo v štabu Civilne zaščite ljudi, ki se spoznajo na svoje delo in menim, da mi imamo usposobljene ljudi z znanjem.« Delovanje Civilne zaščite mnogi povezujejo z gasilstvom, kar seveda ni napak, ne drži pa v celoti. Gasilske enote so prve intervencijske enote na terenu, ki opravijo, vsaj na našem območju, glavnino dela oz. pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, a kadar gre za obsežnejše intervencije, ki trajajo dalj časa, ko je potrebna pomoč tudi drugih služb, koordinacijo dela prevzame štab Civilne zaščite. »Gasilci se ukvarjajo izključno z neposrednim posredovanjem, medtem ko za logistiko ob daljših intervencijah, takšen primer je prehrana sodelujočih in pomoč koncesionarjev, ko so potrebni gradbeni stroji, skrbi poveljnik Civilne zaščite. Ob večjih elementarnih nesrečah pa poveljnik Civilne zaščite prevzame koordinacijo intervencije med različnimi službami: gasilci, policijo, nujno medicinsko pomočjo, kon-cesionarji. Koordinira delo med enotami,« je pojasnil Letonja, ki mu je področje in način dela štaba dobro znano, saj je bil doslej član štaba zaradi funkcije poveljnika gasilske zveze. Kot prvi mož občinske Civilne zaščite pa si je med prioritetne naloge zadal pregled ter morebitno prenovo načrtov zaščite in reševanja za različne nesreče, »da imamo dokumentacijsko in papirno zadeve pokrite«, je dodal ter izvedbo tečaja za bolničarje. Pred več kot desetletjem je večdeseturni tečaj za bolničarja, ki laike opremi s širokim znanjem prve pomoči, opravilo skoraj 50 udeležencev. »Veliko od teh se jih je v tem obdobju že izselilo, tako da bi bilo smiselno, da tečaj ponovimo, namreč zaznavamo interes in povpraševanje.« Novo Foto: Mojca Vtič Na fotografiji (od leve) podžupan Dragomir Murko, poveljnik Gasilske zveze Majšperk in Član štaba CZ za področje operative Beno Kamenšek, Član štaba CZ za področje administracije in logistično podporo Darko Rejec, namestnik poveljnika in Član štaba za področje zdravstvene oskrbe Darko Zupanc, poveljnik Civilne zaščite Zlatko Letonja in župan Sašo Kodrič imenovani štab Civilne zaščite sestavljajo izkušeni možje s področja reševanja in zaščite ljudi ter njihovega premoženja. Župan Sašo Kodrič je dejal: »Ste ekipa, ki tudi v praksi zelo dobro pozna zadeve. Zahvala dosedanjemu poveljniku, ki je delo opravljal zavzeto, odgovorno, ter zahvala novemu poveljniku, ki je nalogo sprejel.« Letonja pa je ob primopredaji funkcije dejal: »Verjamem in vem, da bomo tako zavzeto in kakovostno kot doslej delali tudi v prihodnje.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 12 10 Štajerski Črna kronika petek • 3. maja 2024 ') i P Slovenija • Nizek delež preiskanosti velikih tatvin na območju PU Maribor Aprila več vlomov v poslovalnice optik, tudi na Ptuju V zadnjem obdobju smo bili priča večjemu številu ropov poslovalnic optik. Intenziviteta kaznivih dejanj velikih tatvin, kamor se uvrščajo ropi optik, seje po vsej državi, tudi na Štajerskem, to leto še dodatno povečala, posebej izrazito aprila. Pred kratkim so med drugim oropali poslovalnico na Zagrebški cesti na Ptuju. Delež preiskanih kaznivih dejanj velikih tatvin pa je izjemno nizek: na območju PU Maribor znaša le 20,7 odstotka. Foto: S. Bizjak »Vlom se je zgodil ponoči, ob 2.45. Vlomilci so v poslovalnico vdrli skozi steklena vrata in v nekaj minutah odnesli ogromno očal, največ sončnih, nekaj pa tudi korekcijskih. Ukradli so še optične pripomočke oziroma opremo, vse, kar se je dalo. Da je bilo aprila več takšnih vlomov po Sloveniji, smo izvedeli od trgovskih potnikov, šele po tem, ko se je to zgodilo tudi nam. K sreči smo vsaj imeli zavarovano, tako da čakamo odgovor zavarovalnice,« je dejala Teja Babšek, lastnica optike Feniks na Zagrebški cesti (Jager center), ki je bila žrtev vloma konec aprila. Škoda je ocenjena na okrog 30.000 do 35.000 evrov, odnesli so namreč veliko večino zaloge. Teja Babšek pravi, da morajo optiko praktično napolniti na novo. To je posledično povezano tudi z izpadom prometa v tem vmesnem času. »Pet let smo na tej lokaciji, do zdaj k sreči nismo imeli takšnih iz- Koliko stane zavarovanje Na Zavarovalnici Triglav so povedali, da bi premija za zavarovanje očal do 50.000 evrov na zavarovalno vsoto znašala 390 evrov. V vseh primerih je sklenjena zavarovalna pogodba osnova za izplačilo škode. ' J ' I Foto: S. Radej Aprila so bile poslovalnice optik po vsej državi večkrat na udaru tatov. V nekaj minutah so marsikomu povzročili zelo veliko škodo. kušenj. Grozljivo je, kaj se dogaja,« je še dodala lastnica optike Feniks. V zadnjem času vedno več ropov optik Čeprav na policiji ločeno statistike o velikih tatvinah poslovalnic optik ne vodijo, pa je že iz pozivov javnosti in medijskih objav jasno, da so v porastu. Aprila letos še posebej skokovito. Ena večjih tatvin se je v Mariboru zgodila leta 2017, ko so odtujili veliko količino očal. Septembra lani se je zgodil rop optike v Ljubljani, na Celovški cesti, takrat so storilci odtujili denar in blago. Februarja so se spravili na optiko v Mariboru, v bližini Titove ceste, takrat so zahtevali predvsem denar. Prejšnji mesec je bila na udaru optika v Brezovici, storilca sta vlomila skozi vhodna vrata in v pičlih dveh minutah odnesla za okrog 30.000 evrov očal in okvirjev. Sledilo je še več podobnih primerov: v Naklem, na Vrhniki, na Primorskem in tudi na Ptuju, optika Feniks. Zavarovalnice: »Smiselno je imeti račune, fotografije ...« Za lastnike poslovnih objektov, tudi optik, je v primeru ropov, vlomov in kakršnekoli druge škode zavarovanje ključno. Sicer tak dogodek lahko pomeni propad podjetja. V zadnjem obdobju so tudi v Zavarovalnici Triglav opazili porast primerov vlomov v optike. Kot so pojasnili, je zanje, tako poleg ostalih zavarovanj, ki so združena v Triglav podjetniškem kompletu, smiselno skleniti tudi vlomsko zavarovanje. To krije škodo, do katere je prišlo, ker so bile zavarovane stvari odtujene, uničene ali poškodovane pri vlomu, ropu oziroma poskusu teh dejanj, pa tudi na zgradbi ali njenih delih, kot posledico vloma ali ropa. »Rop glede na naše zavarovalne pogoje pomeni odvzem stvari z uporabo sile ali grožnje za življenje ali zdravje zavarovanca oziroma njegovih zaposlenih. Običajno zahtevamo, da so optike, ki jih zavarujemo, varovane s sistemom protiropne in protivlomne elektronske zaščite, dobrodošle so tudi varnostne kamere in povezava s službo za varovanje. Za varnost pred vlomom in ropom lahko posamezniki veliko storijo tudi sami z odgovornim ravnanjem,« so še poudarili v Zavarovalnici Triglav. Ob zavarovalnem primeru zaradi vloma, vlomne tatvine, ropa ali poskusa teh dejanj je zavarovanec dolžan najprej poklicati policijo in navesti, katere stvari so bile uničene, odtujene ali poškodovane. Zavarovanec nato škodo, ki jo popiše skupaj s kriminalisti, prijavi zavarovalnici. »Posamezniki lahko veliko prispevajo k hitrejšemu uveljavljanju in reševanju škode, če bodo za vrednejše predmete imeli shranjene račune in morda tudi fotografije. Obenem svetujemo, da tudi sami fotografirajo nastalo škodo in fotografije priložijo ob prijavi. Zavarovalnica bo raziskala škodni primer in zbrala čim več podatkov, ki ji bodo pomagali ugotoviti višino prijavljene škode,« so o trajanju uveljavljanja škodnega zahtevka povedali na Zavarovalnici Triglav. Dženana Kmetec Foto: S. Radej Delež preiskanosti velikih tatvin le 20-odstoten Statističnih podatkov, ki bi se nanašali na izvršena kazniva dejanja vlomov v optike, na Policijski upravi Maribor ne vodijo ločeno. Razpolagajo zgolj s skupnimi podatki o kaznivih dejanjih zoper premoženje, ki zajemajo 66,7-odstotni delež vseh obravnavanih kaznivih dejanj splošne kriminalitete. To naj bi bilo v okvirih petletnega povprečja. Lani je bilo obravnavanih 4.162 tovrstnih kaznivih dejanj. „Delež preiskanih kaznivih dejanj znaša 33 odstotkov, kar pomeni zaporedno podobnost v deležu preiskanosti," so pojasnili na PU Maribor. Kar se tiče kaznivih dejanj velikih tatvin, kamor sodijo tudi ropi poslovalnic optik, pa je delež preiskanosti še nižji. Rešenih je bilo lani le 20,7 odstotka vseh primerov, torej približno petina. To je še dva odstotka manj kot leto poprej (2022). Lani več ropov Število kaznivih dejanj ropov seje lani v primerjavi z letom 2022 povečalo za kar 53 %. Preiskanost teh dejanj je precej višja kot v primeru velikih tatvin. »Obravnava roparskih tatvin je nad petletnim povprečjem, njihova preiskanost je 71,4-odsto-tna. Obravnavanihje bilo 14 teh kaznivih dejanj, medtem ko je petletno povprečje med 4 in 12 teh kaznivih dejanj,« so pojasnili na PU Maribor. «■♦C? ^ CP- * O < o » o'r o - » Rojstva: Nuša Borko, Obrež 49, Središče ob Dravi - deklica Mia; Alja Doberšek, Stranske Makole 24, Makole - deček Val; Lara Samanta Kolar - deklica Sofia; Lara Kamnik - deklica Hana; Nastja Horvat - deklica Kim Nika; Urška Ačko - deklica Isabela; Sara Radolič - deček Nik; Tajda Španbauer - deček Leo; Urška Krajnc - deklica Izabela; Andreja Šerek - deček Vid; Doris Kovačec - deklica Sofija; Mojca Skrbinšek - deklica Tjaša; Patricija Holc - deček Lovro; Laura Korošec - deček Miha; Larisa Brezovšek - deklica Melissa; Jasmina Popošek - deklica Iza; Katja Lajh - deklica Kaja; Anja Bezjak - deklica Mila. Poroke - Ptuj: Milan Petrovič in Majda Čeh, Zamušani 83d; Marko Mlinarič, Markovci 6a, in Nataša Furek, Pobrežje 20a; Marjan Cizerl in Suzana Breznik, Ptuj, Krambergerjeva pot 13; Milan Cizerl in Renata Pečnik, Nova vas pri Markovcih 35; Matjaž Mohorko, Apače 284, in Ines Čuček, Miklavž na Dravskem polju, Ulica Luke Kruniča 8. * 0= * o -á Cb , O c? o i, o? O** o Saditi fižol na Florjana (4.) je dovolj zarana. Danes se bo nad Sredozemljem zadrževala višinska kaplja hladnega zraka, ki bo vplivala na vreme pri nas. Čez dan nas bo od severa dosegla oslabljena hladna fronta. V petek kaže na oblačno vreme z nekaj dežja. Ta bo bolj verjeten v vzhodnih krajih. Od sobote se bo od zahoda nad Slovenijo znova širilo območje z nestabilno zračno maso. OBETI V soboto in nedeljo se bo verjetnost za padavine nekoliko zmanjšala. Vseeno pa daljšega obdobja s stabilnim vremenom tudi v prvi polovici prihodnjega tedna ne pričakujemo. Jutranje temperature bodo večinoma okoli 10, popoldanske pa od 15 do 20 °C. Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 13 Rokomet Preslaba obramba za presenečenje v Ribnici Stran 14 Rokomet Prednosti pred Krko niso povečale, so jo pa ohranile Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik Nogomet Toča golov, Drava tik pred naslovom prvaka Stran 15 Nogomet Strelci nabrušeni, Ormož se ne ozira nazaj Stran 15 iVoilulajti nat na íuitoutiún íjilztu! RADIOPTUJ tea- djbte&c www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Celjani prvaki, Olimpija in Maribor za drugo mesto Tri kroge pred koncem sezone 2023/24 smo dobili tudi formalno potrditev, da je Celje novi državni prvak. Varovanci trenerja Damirja Krznarja so naslov potrdili na najboljši možni način, z zmago na derbiju proti Olimpiji, ki jo je na stadionu Z'dežele spremljalo več kot 7000 gledalcev (rekord v številu gledalcev na prvenstveni tekmi v Celju). Državni prvaki od leta 2010 naprej: 2010/11 Maribor 2011/12 Maribor 2012/13 Maribor 2013/14 Maribor 2014/15 Maribor 2015/16 Olimpija 2016/17 Maribor 2017/18 Olimpija 2018/19 Maribor 2019/20 Celje 2020/21 Mura 2021/22 Maribor 2022/23 Olimpija 2023/24 Celje Celjani četrta ekipa na tronu v zadnjih štirih letih V zadnjih štirih letih je Celje četrta ekipa na vrhu slovenskega klubskega nogometa, po Muri (trener Ante Šimundža), Mariboru (Radovan Ka-ranovič) in Olimpiji (Albert Riera). So Nogomet • 1. SNL pa grofje na svoj drugi naslov čakali štiri leta, v sezoni 2019/20 so ga prvič v zgodovini kluba iz knežjega mesta osvojili pod vodstvom Dušana Kosiča. Celjani so v letošnji sezoni zmagali na dveh medsebojnih tekmah z Olimpijo, po enkrat pa remizirali in izgubili. Nedeljsko tekmo je z izjemnim zadetkom - z več kot 20 metrov je zadel zgornji kot gola - odločil 21-letni Rus Jegor Prucev, ki v Celju igra kot posojen nogometaš beograjske Crvene zvezde. Vidne vloge so v tej sezoni pri Celju odigrali tudi nekateri nogometaši iz Spodnjega Podravja. Največ tekem je zbral vratar Matjaž Rozman (25), nekaj manj pa Nino Milič (20) in Matic Vrbanec (16). V senci potrjenega naslova prvakov se bosta za drugo mesto med seboj udarili ekipi Olimpije (63) in Maribora (60). Trenutno ju ločijo tri točke na lestvici, čaka pa ju še tudi medsebojni obračun v Ljudskem vrtu v predzadnjem krogu (11. 5., ob 20.15). Ne glede na končni razplet bosta obe ekipi v naslednji sezoni igrali v evropskih pokalih, razlika pa bo, v katerem kvalifikacijskem krogu. V finalu Gorica in Rogaška Četrti slovenski predstavnik v evropskih tekmovanjih v naslednji sezoni bo zmagovalec pokalnega obračuna, kjer se bosta v finalu pomerila Rogaška in Gorica. Varovanci Oskarja Drobneta so na Fazaneriji potrdili dobre igre v spomladanskem delu sezone in se podpisali pod prvi nastop v finalu pokalnega tekmovanja. V drugem polfinalu je v drugoli- Maribor ni kronal premoči Nogometaši Maribora bi se lahko pred zaključnimi tremi krogi povsem približali Olimpiji, a so v Domžalah v zadnjem delu tekme zapravili minimalno prednost, s tem pa izgubili dve točki. Vijoličasti bi lahko tekmo odločili že veliko pred tem, priložnosti jim resnično ni manjkalo. Varovanci trenerja Anteja Šimu-ndže bodo tako poskušali prehiteti Olimpijo po težji poti - v zadnjih treh krogih jih namreč čakajo po vrsti tekme s Celjem, Olimpijo in Koprom (Olimpija bo ob Mariboru igrala še z Muro in Bravom). Ima pa Maribor še vedno vse v svojih rokah: če bodo slavili na vseh treh tekmah do konca sezone, potem bodo na koncu pred Olimpijo (boljši so v medsebojnih tekmah). Pozornost bo vedno bolj usmerjena tudi v spodnji del lestvice, kjer glede izpada še ni dokončne odločitve. Morda bo več jasnega po naslednjem krogu, ko se bosta v medsebojnem obračunu v nedeljo pomerila Kalcer in Rogaška. gaškem obračunu Gorica ugnala zasedbo iz Beltincev. Na obeh tekmah je odločitev padla šele po izvajanju kazenskih strelov. Polfinale: Gorica - Beltinci Klima Tratnjek 6:4 (0:1, 1:1) - po 11 m Mura - Rogaška 6:7 (1:1, 2:2) - po 11 m Šumarji v soboto z Bravom Nogometaši v državnih ligah bodo za razliko od lig MNZ Ptuj konec tedna nadaljevali s prvenstvenimi obračuni. Nogometaše Aluminija čaka domači obračun z Bravom. Z nogometaši iz prestolnice imajo šu-marji v tej sezoni zanimive tekme, po porazu in dveh remijih pa na prvo zmago še čakajo ... Ni treba posebej Nogometaši Celja so v neposrednem obračunu z najbližjimi zasledovalci potrdili naslov prvaka, drugega v zgodovini kluba. poudarjati, kako pomembno bi bilo, da bi jo dosegli v soboto ... M 1. SNL, 34. krog: Aluminij - Bravo Kostel (v soboto, 4. maja, ob 15.00 v Kidričevem) Medsebojne tekme v sezoni: 7. krog: Bravo - Aluminij 2:0 (1:0); Puconja, Trdin; 16. krog: Aluminij - Bravo 1:1 (0:1); Matič; Jakšič; 25. krog: Bravo - Aluminij 0:0. Nogomet • Ženski pokal Ptujčanke dobro v prvem polčasu, nato ... Ljubljana - Drava Ptuj 6:0 (1:0) REZULTATI 33. KROGA: Celje - Olimpija 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Prucev (59.); Domžale - Maribor 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Jakupovič (38.), 1:1 Klemenčič (79.); Bravo Kostel - Kalcer Radomlje 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Pečar (11.), 1:1 Vo-kič (38.); Rogaška - Koper 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Mijič (20.), 1:1 Petriško (45+1.), 2:1 Mijič (49.), 2:2 Jurič (54., z 11 m). Tekma Mura - Aluminij je bila odigrana naknadno. 1. CELJE 33 23 6 4 71:29 75 2. OLIMPIJA 33 18 9 6 68:41 63 3. MARIBOR 33 17 9 7 61:32 60 4. BRAVO KOSTEL 33 11 1210 39:40 45 5. KOPER 33 11 1111 46:45 44 6. DOMŽALE 33 12 3 18 47:55 39 7. MURA 32 10 8 14 37:51 38 8. ROGAŠKA 33 9 6 18 34:58 33 9. KALCER RADOMLJE 33 6 10 17 30:49 28 10. ALUMINIJ 32 7 6 19 30:63 27 JM Nogomet • 2. SNL Primorje resno v igri za napredovanje Nogometaši iz Slovenske Bistrice so v 27. krogu na domačem stadionu z golom Jaša Martinčiča ugnali ekipo iz Beltincev, ki ji v finišu prvenstva počasi pojenjajo moči. Vmes so se trošili še v pokalnem tekmovanju, tako da je njihov padec dokaj razumljiv. Medtem ko so Beltinčani spomladi na devetih tekmah osvojili 14 točk, pa je v tem štetju povsem na vrhu ekipa Brinje Grosuplje - spomladi je vknjižila zavidljivih 22 točk. Sledita Gorica in Primorje (obe 20 točk), vodilna Nafta je pri številki 16. V tem krogu je bil najodmevnejši primorski derbi, ki je na stadion v Novo Gorico privabil več kot 2000 gledalcev. Ti so v zaključku srečanja spremljali pravo dramo: nekdanji igralec Olimpije in Aluminija Haris Kadrič je za domačine izenačil v 91. minuti, a so gostje preko mladega rezervista Vuka Vukoviča v 93. minuti zabili zadnji in hkrati odločilni zadetek na tekmi. Trener Primorja Milan Andelkovič je že lani govoril o naskoku na vrh v letošnji sezoni, očitno so v mestu burje načrt zastavili na trdnih temeljih. V zadnjih krogih bo vsekakor zanimivo tako v boju za napredovanje kot tudi v boju za obstanek. Še posebej zanimive bodo tekme, ko se bodo ekipe iz vrha merile s tistimi iz dna . Presenečenja niso izključena, zanimivost pa je zagotovljena ... REZULTATI 27. KROGA: Nafta 1903 - Rudar Velenje 0:0; Kety Emmi&Impol Bistrica - Beltinci Klima Tratnjek 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Martinčič (52.); Gorica - Primorje eMundia 2:3 (0:0); strelci: 0:1 Babin (46.), 1:1 Mar-janac (72.), 1:2 Zavnik (81.), 2:2 Kadrič (91.), 2:3 Vukovič (93.); Dravinja - Brinje Grosuplje 0:4 (0:3); strelci: 0:1 Brkič (10., z 11 m), 0:2 Piskule (20.), 0:3 Štorman (40.), 0:4 Zalaznik (53.); Ilirija 1911 - Tabor Sežana 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Glavas (11., z 11 m), 2:0 Glavas (66.); Fužinar Sij Ravne Systems - Triglav Kranj 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Va-rešanovič (65.), 0:2 Karamarko (89.); Krka - Tolmin 2:2 (2:1); strelci: 0:1 Marsenič (21.), 1:1 Kovačič (33.), 2:1 Carl (35.), 2:2 Močnik (71.). Rdeči karton: Šalja (62., Krka); Jadran Dekani - Vitanest Bilje 2:2 (0:0); strelci: 0:1 Perko (48.), 0:2 Tri-vunovič (53.), 1:2 Fortuna (63.), 2:2 Gabrič (70., z 11 m). 1. NAFTA 1903 27 17 4 6 53:26 55 2. PRIMORJE E. 27 15 8 4 44:25 53 3. GORICA 27 15 6 6 48:23 51 4. BELTINCI TRATNJEK 27 15 5 7 39:19 50 5. BRINJE GROSUPLJE 27 14 6 7 48:29 48 6. TRIGLAV KRANJ 27 14 6 7 42:27 48 7. K. E. BISTRICA 27 12 5 10 40:38 41 8. RUDAR VELENJE 27 9 6 12 32:44 33 9. VITANEST BILJE 27 8 6 13 41:50 30 10. JADRAN DEKANI 27 7 9 11 30:35 30 11. DRAVINJA 27 8 5 14 27:42 29 12. TKK TOLMIN 27 7 8 12 29:43 29 13. KRKA 27 7 6 14 33:47 27 14. ILIRIJA 1911 27 6 7 14 27:41 25 15. TABOR SEŽANA 27 6 7 14 34:56 25 16. FUŽINAR RAVNE 27 6 6 15 30:52 24 JM STRELKE: 1:0 Mirjam Kastelec (26.), 2:0 Tjaša Tibaut (49.), 3:0 Ka-tjuša Kern (53.), 4:0 Tjaša Tibaut (56.), 5:0 Nika Pintarič (58.), 6:0 Nika Koprivnikar (75.). DRAVA PTUJ: Neža Forštnarič, Tjaša Jasenc Jakop, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Eva Vidovič, Nuša Štumberger (od 76. Marina Kostanjevec), Ines Krajnc, Anja Lončarič, Maša Potočnik, Lana Za-lar, Taja Lončarič, Ela Ušen (od 54. Maša Pogorelec). Trener: Danilo Lončarič. Ekipa Ljubljane je po moči tretja ekipa v Sloveniji, za Mura Nono in Olimpijo, in je v polfinalni tekmi pokala Slovenije pričakovano ugnala ptujsko Dravo. Ptujska vrsta se je prvič prebila do polfinala pokala, do te stopnje je prišla z zmagama proti Ženski pokal, polfinale: Mura Nona - Olimpija 1:0 (1:0); Ljubljana - Drava Ptuj 6:0 (1:0). Finale bo 23. maja v Stožicah. vrstama Krim Hubat (0:2 v Ljubljani) in Cerklje (6:5 po 11-metrovkah na Ptuju). Na igrišču z umetno travo stadiona Ilirije so bile domačinke boljše od samega začetka, a se je gostujoča vrsta v prvem polčasu dobro upirala. Edini gol je v tem delu dosegla Mirjam Kastelec. Gostje so bile celo blizu izenačenju, a je strel Ines Krajnc zaustavila vratnica. V drugem delu so domačinke na samem začetku povišale prednost na 2:0, od takrat dalje pa je na igrišču obstajala samo še ena ekipa. Ljubljana je v desetih minutah zabila še tri gole in bo v finalu izzivala nove/stare državne prvakinje iz Prekmurja. JM Foto: Črtomir Goznik Igralke WFC Drava Ptuj so že z uvrstitvijo v polfinale pokala presegle pričakovanja. Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 14 10 Štajerski Šport petek • 3. maja 2024 Rokomet • Liga NLB, 24. kroga Preslaba obramba za presenečenje v Ribnici Riko Ribnica -Jeruzalem Ormož 35:32 (17:19) RIKO RIBNICA: Braunovic (8 obramb), Dobaj (3 obrambe), Po-gorelec, Planinšek 6 (2), Mihelič, Go-renc, Žagar 7, Ljevar 3, Pirnat, Begic Zbačnik, Skol 4, Cimerman 6, Knavs 8, Zakrajšek, Nosan, Hrastnik 1. Trener: Borut Maček. JERUZALEM ORMOŽ: Ran-fl (9 obramb), Balent (2 obrambi), Zemljič, Munda 5, Sok 8 (2), Vincek, Žuran 3, Hebar 2, Hebar, Šulek 6, Blagotinšek, Pungartnik 5, Krabonja, Kolmančič 3. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Riko Ribnica 4 (2), Jeruzalem Ormož 4 (2); IZKLJUČITVE: Riko Ribnica 6 minut, Jeruzalem Ormož 10 minut; IGRALEC TEKME: Uroš Knavs (Riko Ribnica). Ormožanom v Ribnici ni uspel načrt, ki bi jim prinesel pozitiven rezultat, čeprav je odlično kazalo vse do 51. minute (27:27). Načrt je bil, da s trdno igro v obrambi tekmecem ne dovolijo, da dosežejo več kot 25 zadetkov. A na tekmi sta se obe ekipi od prvega napada naprej spustili v dir in zadetki so padali po tekočem traku. Pr- leki so ob lepi podpori svojih navijačev Ormožanov dobro igrali v napadu, obenem so imeli v golu razpoloženega Filipa Ranfla. Slednji je v 1. polčasu zbral odličnih 8 obramb. V 13. minuti je Teo Šulek povedel Ormožane v vodstvo z dvema zadetkoma (6:8). Ista prednost v prid Jeruzalema je bila tudi še v 18. minuti (9:11). Po seriji 3:0 je v 21. minuti povedla tudi Ribnica (12:11), z isto mero so jim vrnili Štajerci (12:14). Tudi v zaključku 1. polčasa se je igralo zelo hitro. Kot po pravilu so najprej zadeli varovanci trenerja Saša Prapotnika, Ribničani pa so z odlično izvedenimi hitrimi centri takoj kaznovali prepočasno vračanje Ormožanov v obrambo. Na koncu sta ekipi na odmor odšli z rezultatom 17:19. Število doseženih zadetkov obeh ekip je bilo jasno sporočilo, da bodo Ormožani takšen ritem v 2. polčasu težko spremljali, saj so pogrešali pomoč Filipa Jerenca (službeno odsoten) in Tinčka Hebarja (poškodba). Ob tem je obolel nastopil še Gašper Pungartnik, ki pa je stisnil zobe in bil eden boljših posameznikov pri Jeruzalemu. Domača ekipa je takoj na začetku 2. polčasa stisnila z vsemi močmi. Nevarnost pri Ribnici je pretila iz vseh položajev in v 36. minuti je najboljši strelec Lige NLB Uroš Knavs re- Rokomet • 1. B DRL (m), 24. krog Zaslužili bi si vsaj točko Šmartno - Velika Nedelja 28:27 (16:14) VELIKA NEDELJA: Matoševic (13 obramb), Bezjak; Žunič 4, V. Kova-čec, Zorec, Škorjanec, Grabovac 5 (2), Toplak 2, Borko 6 (4), Ude Tkalčec 5, Majhen 1, Sraga 4. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Šmartno 7/7; V. Nedelja 7/6. IZKLJUČITVE: Šmartno 14; V. Nedelja 14 minut. V Šmartnu pri Litiji so gledalci videli čvrsto rokometno predstavo dveh maksimalno motiviranih in borbenih ekip. Domači so iskali zmago za zadržanje visokega 3. mesta, gostje pa so upali na točko, ki bi jim zagotovila 1. B-ligaški status tudi prihodnje leto. Na račun izjemno razpoloženega Luke Rozine (7 zadetkov v 1. polčasu) so tekmo bolje odprli gostitelji (6:3). Gostje so po prihodu v igro kapetana Petra Zorca postajali vse bolj čvrsti v obrambi in to se je hitro poznalo na rezultatu (9:9). V 26. minuti je Žiga Borko izid znova izenačil (12:12) in bilo je pričakovati, da ekipi na odmor odideta poravnani. Žal so mladi bikci znova nespametno odigrali zaključek 1. polčasa: Borko je zapravil žogo v protinapadu, Matevž Žunič si je prislužil izključitev, v napadu z igralcem manj so z nepotrebno podajo do pivota izgubili žoga in sledil je prejet zadetek na prazen gol (16:13) ... Po zaključku igralnega časa je iz devetih metrov preko bloka izjemno zadel Borna Sraga in postavil izid polčasa 16:14. V nadaljevanju je bila igra gostov v obrambi vse boljša, tako jim je uspelo ustaviti Rozina. Žal je škripalo v napadu, predvsem v igri z igralcem več. Kljub vsem težavam v napadu je Veliki Nedelji uspelo v 41. minuti izid znova izenačiti (18:18). Pred tem izenačenjem se je v igro vključil še tretji sodnik oz. delegat Gregor Župič, ki je s svojim dejanjem pokvaril zelo dobro 1. B-ligaško tekmo, vnesel nervo-zo na obe klopi ter - kar je najhuje - v nezavidljiv položaj postavil oba sodnika, Bojana Cankarja in Matica Cestnika, ki sta do tega nepričakovanega trenutka sodila na visokem nivoju. Žal ju je omenjeni dogodek vrgel iz tira in do konca tekme je bilo kar nekaj spornih sodniških odločitev na obeh straneh. zultat poravnal (20:20). V teh trenutkih domačega preobrata je vratar Jagoš Braunovic v 33. in 35. minuti zaustavil dve sedemmetrovki Tadeju Soku. Takšen razplet je dodobra pretresel ekipo Jeruzalema in Rok Skol iz Ribnice je v 44. minuti svojo ekipo popeljal do najvišje prednosti na tekmi (26:22). Ormožani so v nadaljevanju še enkrat več dokazali, da so ekipa, ki se ne predaja kar tako. V 51. minuti je Sok zadel za izenačenje (27:27) in bilo je pričakovati dramatično končnico do zadnjih sekund. Istočasno se V izenačenem srečanju je ob omenjenih spornih sodniških odločitvah v končnici tudi športna sreča obrnila hrbet gostom. Ponujeno so izkušeni igralci Šmartnega, številni tudi z 1. A -igaškimi izkušnjami, izkoristili in povedli za dva (27:25, 28:26). Vrnitve za goste, ki so še enkrat dokazali velik napredek v igri glede na prvi del sezone, več ni bilo. Začelo se je domače veselje in žalost pri gostih, ki bodo točke za obstanek v ligi iskali na domači tekmi proti Mokercu Igu. Tekma bo na sporedu v petek, 17. maja, ob 20.00 pri Veliki Nedelji. Aleš Šmejc, trener Šmartnega: „Priznam, da smo zelo žilave tekmece premagali težje od pričakovanega. Ekipa Velike Nedelje je res lepo napredovala in tokrat bi si glede na željo, borbenost ter prikazano igro zaslužila točko. Res je, tudi športna sreča je bila danes na naši-ligaško sceno zelo kvalitetna tekma: čvrsta, brez popuščanja na eni in drugi strani. Naša želja je, da sezono končamo na 3. mestu, Veliki Nedelji pa želim obstanek v ligi. Si ga tudi zaslužijo po prikazanem v drugem delu prvenstva." Tit Grabovac, Velika Nedelja: „Čeprav smo gostovali pri eni boljših ekip v 1. B-ligi, me veseli, da smo v tekmo krenili z željo po zmagi. Borili smo se po svojih najboljših močeh, a v odločilnih trenutkih zaradi naše mladosti naredili preveč napak. Zdaj se bo treba dobro pripraviti na Mokerc Ig in na domačem igrišču iskati točke za potrditev obstanka v 1. B-ligi." KU 1. B DRL (m) REZULTATI 24. KROGA: Herz Šmartno - Velika Nedelja 28:27, Črnomelj - Radovljica 28:31, Dol TKI Hrastnik - Jadran Hrpelje-Kozina 46:32, Krško - Butan plin Izola 27:21. Tekmi Grosuplje - Moškanjci-Gorišni-ca (11. 5.), in Kočevje - Mokerc-Kig (21.5.) sta bili prestavljeni. Foto: Črtomir Goznik Toni Matoševič (Velika Nedelja) 1. KRŠKO 21 19 1 1 39 2. RADOVLJICA 22 17 2 3 36 3. HERZ ŠMARTNO 22 15 1 6 31 4. MOKERC-KIG 21 14 1 6 29 5. BUTAN PLIN IZOLA 22 14 0 8 28 6. DOL TKI HRASTNIK 22 12 1 9 25 7. GROSUPLJE 22 10 4 8 24 8. VELIKA NEDEUA 22 8 0 14 16 9. AJDOVŠČINA 22 7 1 14 15 10. ČRN0MEU 23 6 2 15 14 11. KOČEVJE 19 6 0 13 12 12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 21 5 1 15 11 13. JADRAN HRPELJE - KOZINA21 0 0 21 0 je od daleč videlo, da je Jeruzalemu v zadnjih minutah enostavno zmanjkalo goriva. Ribnica je skozi celo tekmo narekovala močan tempo igre, ki je tekmeca popolnoma zlomil v končnici tekme. V 57. minuti (31:28) je Braunovic dobil še en dvoboj s Sokom in vprašanje zmagovalca je bilo odločeno. Na koncu je bila pomembna tudi končna razlika (35:32), saj imata ekipi lahko ob koncu sezone isto število točk. Tu so boljši Prleki, ki so na Har-deku dobili tekmo s petimi goli prednosti (30:25). Poraz je ekipo Jeruzalema nekoliko oddaljil od želenega 4. mesta in Rokomet • 1. A DRL, od 5. do 8. mesta Prednosti pred Krko niso povečale, so jo pa ohranile Krka - Žiher hiše Ptuj-Ormož 25:25 (13:15) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: T. Trip-kovic (+1), Korpar (+7); M. Kolen-ko 10(3), Petrovič 4, L. Kolenko 3, Krasnič 2, Štelcer 2, Luknjar 2, Puž 1, A. Tripkovič 1, Šemrl, Grnjak. Trener: Neno Potočnjak. SEDEMMETROVKE: Krka 3/2; Ptuj-Ormož 4/3. IZKLJUČITVE: Krka 16 minut; Ptuj--Ormož 16 minut. Ptujsko-ormoška ekipa Žiher hiše se je po dolgem, več kot enomesečnem tekmovalnem premoru (vmes so potekale olimpijske kvalifikacije, v katerih si je slovenska izbrana vrsta priigrala zgodovinsko uvrstitev na OI v Parizu), znova podala na prvenstveno tekmo, v Novo mesto. V tako dolgem premoru je bilo zelo težko ohranjati fokus, zato je vsak nov začetek nepredvidljiv. Ne glede na to, so imele Štajerke na Dolenj- Liga NLB REZULTATI 24. KROGA: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož 35:32 (17:19), Celje Pivovarna Laško - LL Grosist Slovan 27:32 (16:14), Gorenje Velenje - Urbanscape Loka 33:27 (17:14), Koper - Slovenj Gradec 30:29 (15:14), Sviš Ivančna Gorica - Trimo Trebnje 22:29 (11:15), Dobova - Krka 25:35 (8:20), Ljubljana - Škofljica 27:30 (16:14). Foto: Črtomir Goznik 1. TRIMO TREBNJE 24 20 2 2 42 2. GORENJE VELENJE 23 19 3 1 41 3. CELJE PIVO. LAŠKO 24 18 1 5 37 4. KRKA 24 13 4 7 30 5. JERUZALEM ORMOŽ 24 13 4 7 30 6. RIKO RIBNICA 24 13 2 9 28 7. KOPER 24 14 0 10 28 8. SLOVENJ GRADEC 24 10 2 12 22 9. LL GROSIST SLOVAN 24 9 1 14 19 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 24 7 3 14 17 11. URBANSCAPE LOKA 24 6 3 15 15 12. ŠKOFLJICA 24 6 1 17 13 13. LJUBLJANA 24 3 0 21 6 14. DOBOVA 23 3 0 20 6 Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na fotografiji je Teo Šulek) imajo pred zadnjima dvema krogoma, ko se bodo pomerili s Celjem in Gorenjem, še vedno možnosti za osvojitev želenega 4. mesta. Evrope. Zdaj bo treba do konca prvenstva 2023/24 dobiti obe tekmi, in to tekmi proti Celju Pivovarni Laško in Gorenju Velenju! Tekma 25. kroga Jeruzalema in Celja bo na sporedu v soboto, 18. maja, na Hardeku ob 19.30. Od aktivnega igranja rokometa se bo poslovil Rok Žuran. Pred člansko tekmo se bodo skozi cel dan predstavile tudi vse mlajše ormoške selekcije. Stene trdnjave Hardek bodo spet pokale pod čustvi igralcev in ljubiteljev ormoškega rokometa ... Uroš Knavs, Riko Ribnica: „Ve-deli smo, kaj nas čaka, saj Ormož ni zastonj na četrtem ali petem mestu. Želeli in upali smo na kakšen gol več skem en sam cilj - zmago. V uvodnih minutah so z vodstvom 0:3 to tudi potrdile, a so gostje kmalu izenačile (3:3). To je bil v nadaljevanju scenarij, ki se je ponavljal skozi celotno srečanje, vse do zadnje minute: Štajerke so povedle, Dolenjke pa so jih vztrajno lovile. Najvišjo prednost so si gostje priigrale v 21. minuti, ko so vodile s +5 (7:12). Še v 29. minuti je bilo +4 (11:15), nato pa so domačinke z boljšim zaključkom prvega polčasa ujele priključek (13:15). Identična zgodba se je ponovila v drugem delu tekme, ko je prednost zasedbe trenerja Nena Potočnjaka največ znašala tri gole (15:18). V dramatično končnico so gostje vstopile z minimalno prednostjo (22:23 v 54. minuti). Ob nekaj izključitvah in spornih sodniških odločitvah je več-minutno strelski mrk v 58. minuti (ob igralki manj na parketu) prekinila Lo-rela Kolenko z golom za +2 (22:24). A domače igralke, ki so v končnico se- Foto: Črtomir Goznik Lorela Kolenko (ZRK Žiher hiše Ptuj-Ormož) je opravila pomemben del nalog tako v obrambi kot napadu. razlike, zaradi medsebojnega izkupička, vendar šteje zmaga in gremo naprej." Gašper Hebar, Jeruzalem Ormož: „Tekma v Ribnici je bila težka in izenačena. Dobro smo krenili v tekmo, vodili skozi celoten prvi polčas in še vse tja do 40. minute. Potem se je nekaj časa igralo gol za gol, nakar je Ribnica ušla na 4 gole, a smo se zopet približali. Na koncu zmaga Ribnice, zato jim lahko samo čestitamo. Enostavno smo bili za uspeh v Ribnici preslabi v obrambi. Zahvala našim navijačem, da so nas prišli spodbujat na tako oddaljeno gostovanje. Moramo se zbrati in poskusiti presenetiti Celjane." Uroš Krstič 1. A DRL (ž), od 1. do 4. mesta REZULTATI 3. KROGA: Litija -Z'Dežele 23:22 (13:12), Mlinotest Ajdovščina - Krim Mercator 17:34 (9:15). 1. KRIM MERCATOR 3 3 0 0 12(6) 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 3 1 0 2 6(4) 3. LITIJA 4 2 0 2 4(0) 4. Z'DEŽELE 2 0 0 2 2(2) Od 5. do 8. mesta REZULTATI 3. KROGA: Krka - Ži-her hiše Ptuj-Ormož 25:25 (13:15), Trgo ABC Izola - Velenje 24:25 (11:12). 5. VELENJE 3 3 0 0 12(6) 6. I ZOLA 3 2 0 1 8(4) 7. PTUJ-ORMOŽ 3 0 1 2 3(2) 8. KRKA 3 0 1 2 1(0) zone vstopile okrepljene (priključili sta se jim Sara Borišek in Tia Robida, z 8 in 7 zadetki najboljši strelki), so uspele izid poravnati na 24:24. Minea Kolenko je v 59. minuti s sedemme-trovke znova povedla svojo ekipo v vodstvo (24:25), ki pa znova ni dolgo vzdržalo (25:25). Minea je v zadnji minuti prevzela odgovornost in izsilila novo 7-metrovko, katero pa ji je domača vratarka Lea Beličev ubranila, kakor tudi odbitek, ki je končal v Mineinih rokah ... Nekaj sekund so imele za zadnji napad še Dolenjke, a so Štajerke blokirale njihov strel. Neno Potočnjak, trener ŽRK Ptuj-Ormož: „Dolg tekmovalni premor nam je pobral del pripravljenosti, ki smo jo imeli pred njim, ob tem se še naprej soočamo s poškodbami in boleznimi v ekipi. Domače igralke so nas poskušale presenetiti z obrambo 5-1, ki so jo igrale skozi celotno tekmo, a smo bili na to pripravljeni. Najpomembnejše je dejstvo, da domačinke niti enkrat na tekmi niso povedle in da smo kontrolirali tekmo. Igra v obrambi je bila na dobrem nivoju, tukaj so dekleta opravila pomembno delo, kakor tudi vratarki, Kaja Korpar v prvem in Tajda Tripko-vič v drugem polčasu. V napadu je bila pomemben člen Lorela Kolenko, kije ob doseženih golih priigrala še nekaj sedemmetrovk. Žal nam je zamujene priložnosti za zmago, a še naprej imamo vse v svojih rokah. Konec tedna nas čaka tekma z Velenjem v gosteh, kjer bomo poskušali presenetiti in si predčasno zagotoviti obstanek." M Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 15 Šport, rekreacija štajerski is petek • 3. maja 2024 Nogomet • 3. SNL - vzhod Toča golov, Drava tik pred naslovom prvaka 30 doseženih zadetkov v 3. ligi -vzhod je bilo v posameznih krogih preseženo že nekajkrat v tej sezoni, tokratnih 35 pa je drugi najboljši dosežek (več le v 11. krogu - 36). Nov odločen korak proti 2. ligi je tokrat naredila Drava, ki je v derbiju ambicioznih ekip ugnala Krško. „Veseli smo zaslužene zmage, do katere smo prišli z dobro igro. Smo na pravi poti do naslova prvaka, a moramo ostati zbrani do zadnjega kroga," je po tekmi dejal trener Jura Arsic. Pravo goliado so videli gledalci v Zavrču in Ljutomeru, kjer so domačini ugnali Hajdinčane oz. Dravograjča-ne. Šampion in Korotan izkoriščata navajenost na igranje na umetni travi, ki pa je v obeh krajih zaradi izrabljenosti že na robu regularnosti. V edinem nedeljskem dvoboju so Videmčani na svojem igrišču iz rok izpustili naslednji točki, tokrat so re-mizirali s Šmartnim. Drava Ptuj - Krško 5:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Zakrajšek (24.), 0:2 Regvar (30.), 1:2 Janežič (45.), 2:2 Er-hatič (58., z 11 m), 3:2 Erhatič (66., z 11 m), 4:2 Lovenjak (70., z 11 m), 5:2 Kmetec (79.), 5:3 Gorenc (82.). DRAVA PTUJ: Lampret, Vidovič (od 57. Čuš), Janežič (od 82. Penič), Rec, Satler, Erhatič, Lovenjak, Rogi-na, Doplihar (od 46. Kmetec), Šalamun (od 74. Debelak), Mlakar (od 74. Sakač). Trener: Jura Arsic. Na Mestnem stadionu sta se pred približno 250 gledalci v derbiju kroga pomerila kandidata za najvišja mesta. Domačini so takoj prevzeli pobudo in nizali priložnosti, do 20. minute so jih imeli Šalamun (strel mimo gola), Erhatič in Rogina (obrambi vratarja). Krško je na drugi strani pretilo le iz prekinitev, prav iz teh pa tudi povedlo. Po podaji iz kota je najprej v 24. minuti z glavo zadel kapetan Tomaž Zakrajšek (0:1), šest minut kasneje pa po izbiti žogi še Ti- Super liga Pet tekem, 33 doseženih golov - to je izkupiček 14. kroga, ki je seveda rekorden v tej sezoni (doslej je bil najvišji 23 golov v 8. krogu). Strelci so dobesedno eksplodirali in zadevali kot po tekočem traku. Štirje najboljši strelci lige - Luka Kirič (Ormož), Klemen Zlatnik (Gorišnica), Metod Majcen (Grajena) in Klemen Jakl (Središče) - so v tem krogu sku- mon Regvar - 0:2. V obdobju premoči Drave so bili Krčani blizu povišanja vodstva, a je 100 % priložnost zgrešil Niki Radovič. Dravaši so tik pred odhodom na odmor dosegli izjemno pomemben zadetek, po podaji ka-petana Nika Erhatiča je Filip Janežič z glavo vendarle zadel v polno - 1:2. „To je bil pomemben gol za priključek, ki nam je tudi dal zagona za drugi del. V slačilnici smo se dogovorili, da moramo vztrajati v napadalni igri," je dejal strelec prvega zadetka za Dravo. V drugem delu so domačini stopnjevali pritisk, nato pa so v razmiku dobrih desetih minut izkoristili nekaj zaporednih nesmotrnih prekrškov gostov v kazenskem prostoru (v prvem primeru nad Janežičem, v drugem nad Rogino, v tretjem nad Kmetcem), po katerih je sodnik Matej Kapun brez razmišljanja pokazal na penale. Prva dva je v gola pretvoril Erhatič, tretjega pa Luka Lovenjak - 4:2. V 79. minuti je sledila še najlepša akcija tekme, v kateri so sodelovali štirje igralci Drave, na koncu pa je Tai Kmetec iz bližine žogo potisnil v gol - 5:2. Za preobrat ob 0:2 do 5:2 so igralci Drave skupaj potrebovali 25 minut igre ... Gostje so po številnih menjavah na obeh straneh v zaključku izkoristili nekaj nezbranosti v igri domačinov ter ublažili poraz, kaj več pa jim ni uspelo. Filip Janežič, Drava Ptuj: „V srečanje smo šli kot favoriti, kljub dobremu začetku pa smo se po dveh prekinitvah znašli v zaostanku. Ni nas zajela panika, in da nem je uspelo obrniti rezultat v naš prid, je dokaz, da smo prava ekipa. Najpomembnejše so na koncu tri točke, po katerih lahko samo rečem: 2. liga, prihajamo!" Jura Arsic, trener Drave: „Derbi je upravičil pričakovanja, šlo je za dvoboj ekip, ki kažeta največ ambicij po napredovanju v 2. ligo. Kljub zaostanku smo vztrajali pri svoji igri, sledili smo svojemu načrtu. Zavedali smo se, da smo boljši tekmec in da bomo v pravem trenutku tekmo obr- paj zabili kar 13 golov! Prvi trije so dosegli hat-tricke, Jakl je k temu dodal še enega za dobro mero . Ormožani so tokrat odpravili Bu-kovčane in suvereno korakajo proti naslovu prvakov. Naslov lahko z zmago potrdijo že v naslednjem krogu ... Ob Ormožanih je najbolj vroča ekipa pomladi Grajena, ki je tokrat slavila v Gerečji vasi. Grajenčani so na petih tekmah pomladi trikrat zmagali in dvakrat remizirali. REZULTATI 22. KROGA: Drava Ptuj - Krško 5:3 (1:2), Zavrč - Hajdi-na 4:3 (1:1), Korotan Prevalje - IBLO Podvinci 2:0 (0:0), ZASE Videm -Šmartno 1928 3:3 (1:2), Avto Rajh Ljutomer - Koroška Dravograd 5:2 (3:0), Šampion - Premium Dobrovce 3:0 (0:0), Rače - Brežice 1919 Terme Čatež 2:0 (1:0). 1. DRAVA PTUJ 22 16 3 3 69:21 51 2. ZASE VIDEM 22 12 5 5 43:32 41 3. KRŠKO 22 11 5 6 71:36 38 4. KOROTAN PREVALJE 22 11 5 6 43:30 38 5. BREŽICE ČATEŽ 22 12 1 9 60:45 37 6. ŠAMPION 22 10 3 9 41:47 33 7. IBLO PODVINCI 22 9 5 8 42:34 32 8. ZAVRČ 22 9 5 8 39:34 32 9. A. RAJH LJUTOMER 22 9 3 10 41:49 30 10. HAJDINA 22 9 2 11 37:38 29 11. RAČE 22 7 5 10 28:32 26 12. ŠMARTNO 1928 22 7 3 12 30:51 24 13. PREM. DOBROVCE 22 6 4 12 23:45 22 14. K. DRAVOGRAD 22 1 1 20 14:87 4 nili v naš prid, kar nam je tudi uspelo. To je bil za nas pomemben korak k uresničitvi ciljev, še vedno pa moramo ohraniti zmagovalno miselnost." Zavrč - Hajdina 4:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Petek (27.), 1:1 Petri-nec (41.), 2:1 Kukovec (48.), 3:1 Zorko (57.), 3:2 I. Emeršič (60.), 3:3 Ljubec (76.), 4:3 Zorko (77.). ZAVRČ: Maroh, Bojnec. Koren, Draškovič, Kukovec, Petrinec (od 64. Kajzer), Potočnik (od 84. Tursano-vic), Letonja, Jambriško, Predikaka, Zorko (od 92. Kelc Vnuk). Trener: Robert Hojnik. HAJDINA: Zupanič, Tomanič, Horvat, Rajh, R. Medved (od 54. Vogri-nec), Drevenšek (od 70. Bojnec), Pal (od 54. I. Emeršič), Lipavšek, Petek (od 80. Cep), N. Medved, Ljubec. Trener: Miran Emeršič. Derbi moštev iz MNZ Ptuj je bil tokrat odigran v Zavrču, kjer je gostovala ekipa Hajdine. Ta je v zadnjih dveh krogih ugnala favorizirani ekipi Vidma in Drave, na tretji zaporedni tekmi z lokalnimi rivali pa vendarle klonila. A ne brez borbe, do zadnje minute je tudi v Halozah iskala poti do vsaj remija. Junak domače zasedbe je bil z dvema goloma Rok Zorko, ki je pri skupno osmih zadetkih v sezoni (pri istem številu golov sta iz njegove ekipe tudi Gregor Predikaka in Denis Potočnik). Robert Hojnik, trener Zavrča: „V prvem polčasu se je na igrišču odvi- Gorišnica je bila v Poljčanah v manjših težavah, saj so še v 65. minuti zaostajali, nato pa so stopili na plin in v desetih minutah zadeli štirikrat. Popoln razpad sistema so v Središču doživeli Markovčani, ki so si dva gola zabili kar sami. Točke se je v gosteh veselila zadnje uvrščena zasedba iz Apač, ki je za nameček celoten drugi polčas igrala z igralcem manj. REZULTAT114. KROGA: Ormož - Bukovci 4:1 (3:0); strelci: 1:0 Kirič (9.), 2:0 Kosec (13.), 3:0 Kirič (26.), 3:1 Vajda (65.), 4:1 Kirič (88.); Boč Poljčane - Gorišnica 3:5 (0:1); strelci: 0:1 Zlatnik (10.), 1:1 Tič (51.), 2:1 Turšič (61.), 2:2 Zlatnik (66.), 2:3 Roškar (68.), 2:4 Zlatnik (71., z 11 m), 2:5 Coričan (76.), 3:5 Topič (81., z 11 m); Središče - Markovci 8:2 (3:1); strelci: 0:1 Hozjan (3.), 1:1 D. Kepe (4.), 2:1 Matjašič (27., ag.), 3:1 Jaki (28.), 4:1 Jaki (54., z 11 m), 5:1 Jaki (66.), 6:1 Jaki (67.), 7:1 Simič (77., ag.), 8:1 Sakelšek (84.), 8:2 Hozjan (86.); Cerečja vas - Grajena ANpro 3:5 (1:1); strelci: 0:1 Tominc (25.), 1:1 Pi-šek Svenšek (33.), 1:2 Majcen (62.), 1:3 Majcen (73.), 1:4 Sluga (77.), 2:4 Nahberger (80.), 3:4 Rozman (86., z 11 m), 3:5 Majcen (88.); Stojnci - Apače 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Žgeč (35.), 1:1 Meznarič (37.). Rdeči karton: Pišek (48., Apače). jala 'šahovska partija', po zaostanku pa nam je uspelo izenačiti še pred odmorom. Drugi polčas smo začeli odlično, povedli 3:1, nato pa z dvema individualnima napakama v obrambi omogočili gostom izenačenje. Na srečo smo se odlično odzvali in še v isti minuti znova prišli do vodstva. Z zaprtjem formacije smo to obdržali in osvojili tri točke." Miran Emeršič, trener Hajdine: »V prvem polčasu smo igrali dobro, do izenačujočega gola Zavrča smo bili boljši. V drugem delu nas je najprej presekal hiter gol domačinov, nato smo uspeli izenačiti na 3:3, a smo še enkrat hitro prejeli nespameten gol. Točke so nam odnesle lastne napake, s štirimi prejetimi goli ne moreš računati na zmago.« Korotan Prevalje - IBLO Podvinci 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Buljubašic (34.), 2:0 Bijol (93., z 11 m). IBLO PODVINCI: Cajnko, T. Šalamun, Ramšak, Dumbovic (od 93. Kirbiš), J. Cesar, Akanni, Osterc, An-žel, Zamuda Horvat (od 64. Modric), Orovič, Zajko. Trener: Aleš Čeh. RDEČI KARTON: Pipuš (86., Koro-tan). Na umetni travi na Prevaljah so nogometaši obeh ekip prikazali slabo nogometno predstavo, celoten 1. ORMOŽ 14 11 2 1 43:14 35 2. GORIŠNICA 14 8 2 4 29:15 26 3. STOJNCI 14 8 2 4 23:19 26 4. GRAJENA ANPRO 14 7 3 4 37:29 24 5. BUKOVCI 14 6 3 5 22:17 21 6. SREDIŠČE 14 6 2 6 30:32 20 7. MARKOVCI 14 5 1 8 25:33 16 8. GEREČJA VAS 14 4 1 9 18:36 13 9. BOČ POLJČANE 14 2 3 9 16:30 9 10. APAČE 14 1 5 8 19:37 8 1. liga MNZ Ptuj: Makolčanom zdrsnilo V boju za vrh tabele in napredovanje v super ligo je v izenačenem troboju vsaka tekma pomembna. Tokrat si je spodrsljaj „privoščila" ekipa iz Makol, ki je v Dornavi iztržila remi. Za domače je iz dveh penalov zadel Mitja Zagoršek, enega so imeli na voljo tudi gostje (Borut Šket). Končni remi je postavil Luka Kenda. Tržec in Rogoznica sta na gostovanjih prišla do zmag, prvi s tremi goli v drugem polčasu, druga pa s tremi goli v prvem polčasu. V lokalnem derbiju v Skorbi so nepričakovano domačini izgubili, za nameček pa tekmo končali z desetimi igralci na igrišču. Pri gostih sta skupaj štiri gole dosegla Jan (3) in Samo (1) Šimenko. REZULTATI 13. KROGA: Dornava Digitalpartner.si - Ma-kole Bar Miha 2:2 (1:0); strelci: 1:0 M. Zagoršek (29., z 11 m), 1:1 Šket (63., z 11 m), 2:1 M. Zagoršek (71., z 11 m), 2:2 Kenda (82.); Pragersko - Rogoznica 1:3 (0:3); strelci: 0:1 A. Krajnc (31.), 0:2 M. Krajnc (34.), 0:3 Prestreši (38., ag.), 1:3 Jeršič (48.); izkupiček pa so po dveh „podarje-nih" zadetkih gostov vpisali domačini. V polno sta zadela Faris Buljuba-šic v prvem in Andraž Bijol v drugem polčasu. Tekma sicer ni mogla zadovoljiti ljubiteljev nogometa, napake v obliki izgubljenih žog in napačnih podaj so se na obeh straneh kar vrstile. Aleš Čeh, trener Podvincev: „To je bila brez dileme naša najslabša predstava spomladi, tokrat nismo bili niti blizu tega, kar ta ekipa zmore. Resda se na obupno slabi igralni površini - ki je bolj podobna tepihu kot umetni travi - niti ni dalo kaj dosti igrati, a pogoji so bili enaki za obe moštvi. Domačini so bili boljši za ta dva gola, a bi mi kljub vsemu lahko z malo boljšo koncentracijo na koncu izvlekli točko." ZASE Videm - Šmartno 1928 3:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Pranjič (12., z 11 m), 1:1 Kurež (34.), 1:2 Sojč (45.), 2:2 Kurež (58.), 3:2 Buran (61.), 3:3 Omerovič (83.). ZASE VIDEM: Zajc, Mesarič, Zdovc, Ferčec (od 74. A. Plajnšek), Petek (od 57. Buran), Ž. Krušič (od 57. Fridl), Krajnc, B. Cesar, K. Kelc, Ploj (od 89. Vidovič), Kurež (od 74. Žižek). Trener: Luka Gajšek. Nogometaši Vidma od poraza z Dravo ne najdejo več svoje pre- Podlehnik - Tržec 0:3 (0:0); strelci: 0:1 M. Pečnik (63.), 0:2 M. Pečnik (78.), 0:3 Hliš (80.); Skorba - Hajdoše 2:5 (0:1); strelci: 0:1 J. Šimenko (2.), 0:2 S. Šimenko (66.), 1:2 Leljak (70.), 1:3 J. Šimenko (75.), 1:4 J. Šimenko (81.), 1:5 Novak (86.), 2:5 Leljak (87.). Rdeči karton: Lešnik (74., Skorba). 1. MAKOLE MIHA 13 9 2 2 32:19 29 2.TRŽEC 13 9 1 3 29:14 2 OO 3. ROGOZNICA 13 8 3 2 32:14 27 4. SKORBA 13 6 0 7 28:37 18 5. DORNAVA 13 4 2 7 33:42 14 6. PODLEHNIK 13 3 4 6 17:23 13 7. PRAGERSKO 13 3 1 9 30:35 10 8. HAJDOŠE 13 3 1 9 15:32 10 2. liga MNZ Ptuj: Slovenja vas v zaključku do točke REZULTATI 12. KROGA: Slovenja vas SMS sanacija - Cirku-lane 3:3 (1:2); strelci: 1:0 Mašic (24.), 1:1 Šrajner (38.), 1:2 Brlek (45., z 11 m), 1:3 Šrajner (55.), 2:3 Muhič (90.), 3:3 Svenšek (92.); Oplotnica - Leskovec 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Koletnik (9,), 1:1 M. Pučnik (27.), 2:1 Hren (79.). Rdeči karton: D. Fridauer (89., Leskovec); Polskava avtop. Grobelnik - Zgornja Polskava 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Smogavc (14.), 0:2 Kotnik (33.), 1:2 Kos (75.). Rdeči karton: T. Sagadin (61., Polskava Grobelnik). 1. ZG. POLSKAVA 12 9 0 3 36:19 27 2. CIRKULANE 12 6 5 1 24:21 23 3. OPLOTNICA SENICA 12 7 1 4 32:17 22 4. SLOVENJA VAS 12 3 4 5 25:40 13 5. POLSKAVA G. 12 2 2 8 14:25 8 6. LESKOVEC 12 1 4 7 25:34 7 poznavne igre, posledica so štirje porazi (Drava, Zavrč, Hajdina, Krško), zmaga (Dravograd) in tokrat remi s Šmartnim. „Sem pa zadovoljen vsaj s tem, kako so se fantje odzvali po bolečem porazu v Krškem v prejšnjem krogu (6:2, op. a.)," je dejal trener Luka Gajšek. Videm je takoj prevzel pobudo, do prednosti pa so prvi prišli gostje, ki so izkoristili napako v sredini in prišli do penala (ob tem je gostujoči igralec Jure Zapušek staknil hudo poškodbo rame). Po nekaj zapravljenih priložnostih Vidma je Kurež vendarle zadel in izenačil izid na 1:1. Ko je drugi gol Vidma visel v zraku, so iz prekinitve tik pred odmorom znova povedli gostje - 1:2. Drugi del so bolje odprli domačini, za katere sta Robert Kurež in Nejc Buran obrnila izid v njihov prid - 3:2. Ko so domačini za trenutek zastali in jim ni uspelo povečati prednosti, so v zaključku gostje znova izenačili - še enkrat iz prekinitve . Luka Gajšek, trener Vidma: „Jese-ni nas je krasila odlična obramba ob prekinitvah, spomladi je to naša slabost, jeseni smo z igrivo igro izkoriščali priložnosti, ki smo si jih priigrali, spomladi se mučimo za vsak gol ... Na treningih smo poskušali že vse mogoče, a nikakor ne najdemo poti iz tega labirinta. Že v petek nas proti Brežicam znova čaka težko delo." Jože Mohorič Veteranske lige +35 vzhod REZULTATI 11. KROGA: Dornava AAS - Markovci 2:3, Grajena - Središče 3:0. 1. PODVINCI 10 8 2 0 42:4 26 2. SREDIŠČE 11 6 0 5 23:17 18 3. GORIŠNICA 10 6 0 4 25:24 18 4. DORNAVA AAS 11 5 2 4 24:21 17 5. ROGOZNICA M. 10 4 2 4 12:17 14 6. MARKOVCI 11 3 4 4 22:27 13 7. CIRKULANE 10 2 2 6 13:27 8 8. GRAJENA 11 2 0 9 15:39 5 9. PODLEHNIK 0 0 0 0 0:0 0 +35 zahod REZULTATI 11. KROGA: Hajdina - Skorba 2:2, Apače - Tržec 3:3, Mons Claudius - Podlehnik 3:0, Gerečja vas - Pragersko 2:0. 1. SKORBA 11 8 2 1 47:18 26 2. MONS CLAUDIUS 11 7 3 1 31:11 24 3. PRAGERSKO 11 6 2 3 29:17 20 4. HAJDINA 11 5 3 3 31:22 18 5. GEREČJA VAS 10 5 0 5 17:28 15 6. APAČE 11 3 1 7 27:40 10 7. TRŽEC 10 1 2 7 17:46 5 8. PODLEHNIK 11 1 1 9 10:27 4 +40 REZULTATI 11. KROGA: Videm - Mladinec veterani 40 4:2, Spodnja Polskava - Ormož 3:3, Majšperk - Hajdoše veterani 1:2, Zgornja Polska- va - Pohorje Oplotnica 0:0. 1. POH. OPLOTNICA 11 9 2 0 21:2 29 2. VIDEM 10 7 0 3 26:12 21 3. SP. POLSKAVA 10 5 4 1 22:11 19 4. MLADINEC 11 6 1 4 25:15 19 5. MAJŠPERK 11 2 3 6 8:17 9 6. ORMOŽ 11 2 3 6 15:26 9 7. HAJDOŠE 11 2 2 7 13:36 8 8. ZG. POLSKAVA 11 2 1 8 12:23 7 JM Foto: Črtomir Goznik Tekma z najmanj zadetki je bila v 14. krogu super lige odigrana v Stojncih, ekipi sta si razdelili izkupiček. Nogomet • Lige MNZ Ptuj Strelci nabrušeni, Ormož se ne ozira nazaj Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 16 10 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 3. maja 2024 Šolski šport • Odbojka, učenci Cirkovčani območni prvaki V športni dvorani OŠ Kajetana Ko-viča Poljčane je potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v mali odbojki za učence letnika 2011 in mlaj- še. Nastopili sta po dve ekipi iz širšega ptujskega in bistriškega območja. Polfinalnih zmag sta se veselili moštvi domače šole in Cirkovc, ki sta nato v finalnem dvoboju med seboj odločali o območnem prvaku. To je uspelo Cirkovčanom pod vodstvom športnega pedagoga Simona Vido-viča. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: polfinale: OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Gorišnica 2:0, OŠ Cir-kovce - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 2:1; tekma za 3. mesto: OŠ Poh. odreda Sl. Bistrica - OŠ Gorišnica 0:2; tekma za 1. mesto: OŠ Cirkovce -OŠ Kajetana Koviča Poljčane 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Cirkovce 2. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 3. OŠ Gorišnica 4. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica UR Futsal • Meteorplast Šic bar Bronasti kolajni dodali še srebro Zaključujejo se državna prvenstva za mlajše selekcije v futsalu. Odlične rezultate beležijo tudi ekipe ljutomerskega Meteorplasta SIC bara. Po osvojeni bronasti kolajni selekcije U13 in 5. mestu selekcije U17 se je naslova državnega podprvaka razveselila selekcija U15. V igri za visoka mesta ostaja selekcija U19. Selekcija U15 s trenerjema Gregorjem Frumnom in Mariom Hošplom se je v velikem finalu merila z ekipo Slovenskih goric iz Voli-čine. Prvo finalno tekmo v Ljutomeru so Slovenske gorice dobile s 6:3, povratna finalna tekma v Voličini pa se je končala z neodločenim izidom 6:6. Državni naslov je tako pripadel ekipi iz Voličine, futsalerji ljutomerske ekipe pa so si nadeli srebrno kolajno. Člani ekipe: Julian Šalamun, Daniel Pivljakovič, Jakob Dolamič (vratarji), Dino Semenič, Valentin Vukovič Kosi, Najboljši strelci ekipe so bili: Valentin Vukovič Kosi (29 zadetkov), Dino Semenič in Domen Antolin (po 17) ter Jan Kolar, Domen Antolin, Matic Rito- Jan Kolar (16). nja, Alen Balažic, Mai Stojko, Nal Zver, David Makoter, Matic Babič in Jan Fras. Ekipa Meteorplast ŠIC bar U-15 je osvojila naslov podprvaka Slovenije. Šah • Kadetska liga Sp. Podravje V tretjem krogu Ptujčanom kar 12 medalj Po nekaj odpovedih zaradi prenatrpanega tekmovalnega šahovskega programa je bil v drugi polovici aprila končno izveden 3. krog tekmovanja v kadetski ligi Spodnjega Podravja. Tokrat je bila udeležba nekoliko skromnejša, vendar kakovostno na izredno visoki ravni. Med prejemniki medalj se je najbolj izkazala mlada Ajda Špec, članica ŠD Ptuj, ki je v absolutni konkurenci do devet let osvojila tretje mesto, med dekleti pa je bila prva. Skupno je nastopilo 39 mladih ša-histk in šahistov iz enajstih osnovnih šol oziroma šahovskih klubov in društev. Najštevilčnejše je bilo ponovno zastopstvo OŠ Gorišnica, ki je na tekmovanje poslala 15 mladih šahistk in šahistov, ki so bili še posebej uspešni med dekleti, saj so v konkurenci do 12 let kar tri osvojile prva tri mesta. Za nameček pa je za izredno presenečenje poskrbel še njihov učenec Anže Pintarič, ki je v najmočnejši skupini do 12 let osvojil tretje mesto. Turnir je bil izredno kakovosten, saj so na njem nastopili štirje nosilci medalj z mladinskega državnega prvenstva, ki je potekalo v organizaciji ŠD Ptuj konec februarja v Ankaranu. Med njimi je bil državni prvak do 8 let Jaša Vreg, pa druga z državnega prvenstva v konkurenci deklet do 8 let Aida Špec in Aleksander Konopat-skyi v konkurenci do 10 let ter tretji v konkurenci do 12 let Maksim Kaiser, vsi štirje v hitropoteznem šahu. Jaša, Ajda in Maksim so tudi člani ŠD Ptuj. Nekoliko okrnjena je bila tokrat udeležba v konkurenci do 15 let, saj je nastopilo le pet šahistov in ena šahistka. Slednja se je dokaj enakovredno kosala s starejšimi kolegi in v 4. kolu celo premagala prvega nosilca in kasnejšega zmagovalca. Člani ŠD Ptuj, ki so zastopali različne osnovne šole, so ponovno dokazali, da se strokovno delo v društvu in krožkih na nekaterih šolah pod mentorstvom glavnega trenerja, MM Danila Polajžerja, odraža pri njihovih standardno dobrih rezultatih. Če bi v ligi za posamezne starostne kategorije fantom podeljevali posebej medalje absolutno in posebej v konkurenci fantov, bi številka osvojenih medalj »Ptujčanov« bila še višja (dodatno 1 zlata, 2 srebrni, 2 bronasti). Do konca lige so ostala še štiri kola, ki jih bo organizator, ŠD Ptuj Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 34. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Aluminij - Bravo Kos-tel; OB 17.30: Koper - Domžale; OB 20.15: Maribor - Celje; V NEDELH-JO OB 15.00: Kalcer Radomlje - Rogaška; OB 17.30: Olimpija - Mura. 2. SNL RAZPORED 28. KROGA, V PETEK OB 17.30: Triglav Kranj - Nafta 1903; V SOBOTO OB 17.00: Brinje Grosuplje - Krka, Tabor Sežana - Gorica, Vitanest Bilje - Dravinja; OB18.00: Rudar Velenje-Jadran Dekani; V NEDELJO OB 17.00: Beltinci Klima Tratnjek - Ilirija 1911, TKK Tolmin - Kety Emmi&lmpol Bistrica, Primorje eMundia - Fužinar SIJ Ravne Systems. 3. SNL-vzhod RAZPORED 23. KROGA, V PETEK OB 18.30: Krško - Zavrč; OB 19.00: Brežice 1919 Terme Čatež - ZASE Videm; V SOBOTO OB 17.00: IBLO Podvinci - Rače, Hajdina - Koroška Dravograd, Šampion - Avto Rajh Ljutomer; OB 18.00: Premium Dobrovce - Korotan Prevalje; V NEDELJO OB 17.00: Šmartno 1928 - Drava Ptuj. Rokomet • i. A DRL (ž), od 5. do 9. mesta 4. KROG: Velenje - ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož (v soboto ob 19.00). JM Šport Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ekipa OŠ Cirkovce je osvojila naslov območnih prvakov v odbojki. Ekipa OŠ Kajetana Koviča Poljčane je zasedla 2. mesto. Občine pozor, v maju razpis za športno infrastrukturo NS Na voljo bo 32,4 milijona evrov Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo predvidoma v prvi polovici maja objavilo javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v tem letu. Upravičenke do sofinanciranja investicij bodo občine, skupaj pa bo na voljo dobrih 32,4 milijona evrov sredstev. Višina sredstev, ki bodo namenjena letos, je 22,4 milijona evrov. Zaradi narave investicij, priprav in izvedbe gradbenih del, pa ministrstvo načrtuje sredstva tudi za prihodnje leto v višini desetih milijonov evrov. Ker bo rok za prijave kratek, ministrstvo že vnaprej obvešča o ključnih pogojih predvidenega javnega razpisa. Denar bo namenjen za obnovo, novogradnjo in rekonstrukcijo javnih športnih objektov, posodobitev ali vzpostavitev novih zunanjih športnih površin, ureditev dostopnosti za funkcionalno ovirane ter protipoplavno zaščito in zaščito proti plazovom. Zbiranje predlogov za sofinanciranje po tem javnem razpisu bo potekalo v dveh različnih sklopih. V prvem bodo investicije v obnovo, novogradnjo in rekonstrukcijo javnih športnih objektov, v drugem pa posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin. Ureditev dostopnosti za funkcionalno ovirane ter protipoplavna in zaščita proti plazovom se bo sofinancirala v okviru sklopa dveh sklopov, so navedli na ministrstvu. Prijavile se bodo lahko občine, ki so oziroma bodo lastnice objektov (za prvi sklop to velja samo v primeru novogradnje), ali pa bodo na nepremičnini izkazale drugo dolgoročno pravico, ki je pridobljena najmanj za čas celotne amortizacije predmeta investicije. Stfl Ajda Špec (ŠD Ptuj) Foto: Luka R¡feIj poskušal izvesti do sredine junija, ko je planiran svečan zaključek s podelitvijo nagrad tudi najboljšim trem skozi celotno ligo po starostnih kategorijah. Vrstni red U9 (14): 1. (9.) Oskar Napast (OŠ Cirkovce) 5,5 točke, 2. (1.) Žan Bajde (OŠ Kidričevo) 5,5, 3. (13.) Ajda Špec (OŠ Jožeta Pučnika Poljčane) 5 (najboljša med dekleti), 4. (14) in 3. med fanti Jaša Vreg (OŠ Breg) 4,5 točke (vsi štirje člani ŠD Ptuj) ... Vrstni red U12 (19): 1. (1.) Ale-ksandr Konopatskyi (OŠ Angela Besednjaka MB) 7 točk, 2. (2.) Anej Borovinšek (ŠK Branik MB) 6, 3. (14.) Anže Pintarič (OŠ Gorišnica, ŠD Ptuj) 5 točk ... Vrstni red dekleta U12: 1. Meta Vodušek, 2. Nika Korez, 3. Ajda Vo-dušek (vse OŠ Gorišnica, ŠD Ptuj) po 3 točke ... Vrstni red U15 (6): 1. (1.) Gašper Drevenšek (OŠ Angela Besednjaka MB) 3,5 točke, 2. (3.) Elias Bender (OŠ Mladika) 3,5, 3. (4.) Maksim Kaiser (OŠ Kidričevo) 3 ... 5. (6.) Alisa Beranič (OŠ Kidričevo) 1,5 točke (zmagovalka med dekleti; zadnji trije člani ŠD Ptuj) ... Silva Razlag Planinski kotiček Planinsko-kolesarski izlet po Primorski 18. in 19. maj 2024 Istra in Kras sodita med najlepše pokrajine Slovenije. Njuna lega ob Jadranskem morju in valovita pokrajina so kot nalašč za planinarjenje in kolesarjenje. Prvi dan bomo kolesarili po Krasu, drugi dan pa proti Trstu in po Slovenski Istri. Udeleženci izleta na Primorsko se zberemo v soboto, 18. maja, ob 6.45 na železniški postaji Ptuj. Z direktnim vlakom se bomo popeljali do Divače, od koder nas bo pot vodila naprej skozi Lipico in Bazovico po Tržaškem Krasu. Sledila bo vožnja proti Kozini, kjer bomo prvi dan zaključili pot ter prenočili v hotelu Admiral. V nedeljo se bomo po zajtrku podali proti Trstu in se po Parenza-ni popeljali v Slovensko Istro. Za hrabre bo sledilo kopanje v morju. Popoldan sledi vrnitev z vlakom proti Ljubljani, Pragerskemu in Ptuju oziroma Mariboru. Opremite se planinsko in ustrezno za kolesarjenje. Priporočamo normalno kolo z običajnimi gumami. Obvezna je kolesarska čelada. Hrana v hotelu in iz nahrbtnika. Strošek izleta znaša 84 EUR in vključuje polpenzion v hotelu Admiral ter organizacijo. Vsi, starejši od 65 let oziroma upokojenci, lahko še vedno koristite brezplačno vozovnico za vlak (doplačilo za IC vlak 3 EUR in enako za kolo, v vsako smer 1,5 EUR, direktno pri sprevodniku v vlaku). Vsi drugi udeleženci izleta si IJPP vozovnico kupite sami. Strošek izleta se vplača ob prijavi. TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 2024051819, namen kolesarjenje. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do srede, 15. maja, oz. do zasedbe prostih mest izleta. Na naš priljubljeni izlet se bomo tudi letos odpravili z vlakom IC Pohorje. Pohitite s prijavo, saj je število oseb omejeno. Več informacij v pisarni PD Ptuj. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. Foto: NS Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 17 petek • 3. maja 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj i bomo t danes jedli SOBOTA piščančji paprikaš, Vf , I m široki rezanci NEDELJA porova kremna juha, nadevana svinjska ribica, pečen krompir, zelena solata PONEDELJEK dušen riž z grahom, piščančji ražnjiči, rdeča pesa TOREK kremna špinača, pire krompir, hrenovke SREDA pašta fižol, biskvit s karameliziranimi bananami ČETRTEK pražena svinjska jetrca, krompir v kockah, dušeno kislo zelje PETEK korenčkova kremna juha, testenine s tunino omako, motovilec v solati Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Nadevana svinjska ribica w z * • 200 g prekajene slanine • 1 tanek kos svinjske ribice • 40 g masla • 1 žlička soli • 1 žlička popra • 1 žlička sladke rdeče paprike • 1 žlička origana • 1 žlička česna v prahu • 2 čebuli • 200 g šampinjonov • 50 g smetane za kuhanje • 100 g sira Odtrgajte kos alu folije, ki je malo daljši od kosa svinjske ribice in nanjo položite še peki papir. Slanino narežite na tanke kose in kose položite na peki papir, drugega ob drugem, da se malo prekrivajo. Svinjsko ribico po dolžini zarežite do polovice debeline. Zmehčano maslo s čopičem premažite po svinjski ribici, v prerezanem delu in zunaj. Sol, poper, rdečo papriko, origano in česen v prahu v posodici dobro premešajte in z mešanico natrite svinjsko ribico z vseh strani. Položite jo na slanino. Čebuli narežite na trakce in jih v ponvi popražite, dodajte na manjše koščke narezane šampinjone. Pražite, da se šampinjoni zmehčajo, nato pa dodajte smetano za kuhanje in dobro premešajte. Nadevajte v prerezan del svinjske ribice. Sir narežite na koščke in ga položite na nadev. Prekritje s slanino, nato pa dobro zavijte v peki papir in alu folijo. Pecite pri 180 °C 60 minut, potem pa na vrhu odprite peki papir in folijo in pecite še toliko, da se na vrhu lepo zapeče. Biskvit s karameliziranimi bananami • 3 banane • 20 g masla • 1 žlica sladkorja (rjavega ali belega) • testo: • 1 jajce • 50 g sladkorja • 8 g vanilijinega sladkorja • 50 ml olja • 100 ml mleka • 130 g mok • 20 g kakava v prahu • 8 g pecilnega praška Banane po dolgem prerežite na pol. V nižji ponvi na maslu ob stalnem mešanju karamelizirajte sladkor in vanj položite banane s prerezano stranjo navzdol. Ponev umaknite z vročine. Posebej v posodi zmešajte jajce, sladkor in vanilijin sladkor, primešajte olje in mleko, nazadnje dodajte še moko, pomešano s pecilnim praškom in kakavom. S to mešanico prelijte karamelizi-rane banane, vklopite kuhalno ploščo, pokrijte ponev in pecite na plošči pri nizki temperaturi približno 20-25 minut (ali je pecivo pečeno, preverite z zobotrebcem). Sladico zvrnite na krožnik, da so banane na vrhu. Razrežite na poljubne koščke ter postrezite s sladoledom in/ali stepeno sladko smetano. Markovci • Številne prireditve ob 25. občinskem prazniku Letos prvič bolšji sejem »Podarimo, česar ne potrebujemo, in vzemimo, kar potrebujemo.« To je bil moto prvega bolšjega sejma v Markovcih, ki so ga na pobudo župana organizirale članice Društva podeželskih žena. Njihova želja je, da bi dogodek postal tradicionalen. Tokrat so večino stvari za bolšji sejem prispevale članice same, nekaj jih je prinesel tudi župan Milan Gabrovec. Večinoma so prevladovali razni tekstilni izdelki, pa slike in knjige ter otroške stvari. Skozi popoldne je prišlo nekaj občanov in občank, opravili so zamenjavo, vendar večjega navala ni bilo. Sejem so organizirali prvič, zato veliko ljudi najverjetneje zanj ni vedelo. Marsikdo pa je ostal doma zaradi slabega vremena. »Tovrstni sejmi niso samo aktualni, ampak prispevajo k ohranjanju okolja in spodbujajo ponovno uporabo. Me se trenutno še učimo, kako vse skupaj organizirati. V prihodnje si želimo, da bi ljudje prišli v večjem številu in da bi zamenjava res stekla. Letos smo začele, drugo leto pa bomo dogajanje še nadgradile in popestrile,« je povedala tajnica društva Slavica Strelec in dodala, da je njihovo društvo aktivno tudi na področju ponovne predelave Članice Društva podeželskih žena Markovci so prvič organizirale bolšji sejem. Druženje v šolski jedilnici ob preizkušanju jedi na žlico in uporabe. Njihove članice so se nedavno udeležile delavnice recikliranja oblačil. Iz zavrženih srajc so na primer izdelale nakupovalne vrečke, stare kavbojke so bile primerne za lične torbice. »Takšne delavnice so zelo zanimive in poučne. Seveda pa je treba imeti kar nekaj idej, volje in smisla, da lahko izde- laš neko novo oblačilo ali modni dodatek,« je še dejala sogovornica. Na isti dan so članice društva v jedilnici osnovne šole organizirale še kulinarični dogodek jedi na žlico. Sprva so nameravale kuhati v šolski kuhinji, nato pa so raje vse jedi že vnaprej pripravile na svojih domačih štedilnikih. Med seboj so se povezale po vaseh. Iz velikih loncev je omamno dišalo po fižo-lovem golažu, pa joti, pasulju in piščančji obari. Z domačimi dobrotami so med drugim pogostile tudi ekipo županov in ekipo marko-vskih veteranov, ki so se pred tem pomerili v nogometni tekmi. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 18 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 3. maja 2024 Ormož • Plenum Gasilske zveze Slovenije s predsednico države V pripravi kar 100.000 operativnih gasilcev V ormoški kulturni dvorani seje sredi aprila bleščalo od elegantnih uniform - visoki predstavniki gasilskih zvez so se namreč zbrali na plenumu, ki velja za najvišji organ Gasilske zveze Slovenije (GZS) med dvema kongresoma. Člani Godbe veteranov Štajerske so premierno zaigrali uradno gasilsko koračnico Gasilska moč. Poleg delegatov z glasovalno pravico in brez nje iz 121 slovenskih gasilskih zvez, ki so se seznanili s poročilom o delu v preteklem letu in potrdili načrte za letošnje, so se plenuma udeležili visoki gostje s predsednico države Natašo Pirc Musar na čelu. V svojem slavnostnem nagovoru se je gasilcem zahvalila za njihovo nesebično pomoč, s katero so, kot je dejala, neštetokrat dokazali, da so vsestranski in se znajdejo v vseh situacijah, pa naj gre za žled, požar, industrijsko ali prometno nesrečo, sušo ali poplave. Tradicija in prostovoljnost - unikum v svetu »Letos obeležujemo 155 let organiziranega gasilstva v Sloveniji, prostovoljna gasilska društva pa povezujejo več kot 170.000 članic in članov, med katerimi je kar 100.000 operativnih gasilcev. Edinstvena obletnica in številčnost članstva izkazujeta velik pomen tradicije in prostovoljnosti te plemenite dejavnosti,« je dodala in poudarila, da sta tradicija in prostovoljnost unikum v svetu. »To sta neprecenljiva temelja, ki omogočata obstoj gasilstva v nepogrešljivi obliki, kot ga poznamo. Zato ju moramo stalno in trajno negovati. Na našem prostoru je imelo gasilstvo že od svojih začetkov poseben družbeni in narodnostni pomen. Tkalo je jezikovne in kulturne vezi, ljudem vlivalo zaupanje in občutek varnosti. Prispevalo je k izgradnji vrednot, poguma, povezovanja, solidarnosti, požrtvovalnosti, srčnosti ter krepitve identitete slovenskega naroda. In tako os- Čemu so služili gasilski stolpi V Miklavžu pri Ormožu so leta 2009 odprli gasilski muzej. Letos bodo miklavški gasilci muzejsko opremili še stolp domačega gasilskega doma. »Stolp je pravzaprav edini ohranjeni del izvirnega gasilskega doma iz leta 1938. V zgornjih treh podestih bomo prikazali, kako so naši predniki sušili cevi, spodaj pa bomo postavili razstavo iz obdobja 1970-1980, kije bilo za slovensko gasilstvo prelomno, saj smo takrat začeli kupovati specializirane avtomobile in brizgalne, torej opremo, kije nadomestila vozove in ročne brizgalne,« je povedal vodja muzeja Mirko Fekonja. Pojasnil pa je tudi, čemu so služili stolpi, ki so bili nekoč del vsakega gasilskega doma. »Cevi so bile v preteklosti platnene, zato niso smele biti zvite, dokler so bile mokre. Zato so jih gasilci sušili v stolpu, uporabljali pa so ga tudi trobentači ob požarnem alarmu. Povzpeli so se na vrh stolpa in z ročno sireno opozarjali na požar.« taja vse do danes. Spoštovanje in hvaležnost ljudi vas umeščata na sam vrh zaupanja vrednih organizacij v državi. Tak ugled je upravičen in hkrati pridobljen z znojem, z dnevnim izpostavljanjem nevarnostim in vsakim posamičnim primerom reševanja ter pomoči.« Gasilci so dobili svojo koračnico Poleg tega, da so pregledali delo za nazaj in začrtali tistega za naprej, je bila prva seja plenu-ma tudi priložnost za razglasitev prejemnikov najvišjih gasilskih priznanj. Tako so podelili 37 odlikovanj za hrabrost, priznanja GZS, štiri plakete in štiri kipce gasilca, priznanje Matevža Haceta pa je šlo v roke Francija Petka, do lani dolgoletnega poveljnika GZS. Gostiti takšno srečanje je bila po besedah predsednika Gasilske zveze Ormož Dejana Jurkoviča velika čast, še posebej zato, ker se bo plenum v gasilski anale zapisal kot tisti, na katerem so slo- venski gasilci prvič v zgodovini dobili svojo koračnico. »Na naših prireditvah so doslej igrale različne koračnice, ob zvokih katerih smo korakali ter dvigali in spuščali zastave, a doslej še nismo imeli take, ki bi bila samo naša, gasilska. Note za koračnico Gasilska moč je v arhivu KUD Pošta Maribor, v okviru katere pod taktirko Ervina Hartmana deluje Godba veteranov Štajerske, našel njen član Slavko Petek, sicer dolgoletni ravnatelj ormoške glasbene šole. Za zdaj vemo le, da je bila napisana leta 1969, in to na roko, ne pa tudi, kdo je njen avtor.« Koračnico Gasilska moč so delegati na ormoškem plenumu potrdili kot svojo uradno, premierno pa jo je zaigrala Godba veteranov Štajerske, ki je pred začetkom srečanja pred kulturnim domom izvedla promenadni koncert. V kulturnem programu sta nastopila še Ženski pevski zbor Gasilske zveze Ormož in prleški kantavtor Tadej Vesenjak. SenkciDreu Na plenumu GZS so podelili najvišja gasilska priznanja, med njimi tudi 37 odlikovanj za hrabrost. Z najstarejšim festivalom narodno-zabavne glasbe Slovenije so povezane številne zgodbe glasbenikov in tudi občinstva. Svojevrstno je lani spisal Boris Lah s svojimi glasbenimi in pevskimi prijatelji. Le-ti nas bodo v tem letu ponovno navduševali. Predvsem pa bodo njihovi nastopi še en ogromen poklon Avsenikovi glasbi. Za Borisa Laha pa se začenja tudi novo obdobje glasbenega ustvarjanja in nastopanja. Pravi, da bo leto 2024 kar neka prelomnica. Foto: osebni arhiv Lanske katastrofalne poplave so se vas zelo dotaknile, močno ste se angažirali pri pomoči prizadetim ljudem. Danes je občutek, kot bi bili pozabljeni, skorajda nič več se ne govori o njihovih stiskah. „Res je. V lanskih poplavah sva se z ženo Branko močno angažirala pri pomoči poplavljenim. Že v prvih dneh je začela Branka prati perilo in obleke, skoraj 24 ur dnevno, poplavljenim Prijateljem in njihovim prijateljem. Kaj kmalu sem ugotovil, da je ogromno pralnih strojev uničenih, zato sem se odločil narediti zbiralno akcijo, ki seje razvila v pet tednov neprekinjenega in trdega dela. Najprej sem posnel video, kjer sem poskušal prikazati nastalo situacijo, s solzami v očeh sem v prvi fazi prosil za finančno pomoč predvsem moje Prijatelje in znance v Švici, ki so se hitro in velikodušno odzvali. Celoten potek zbiralne akcije sem sproti objavljal na socialnih omrežjih, ker sem želel, da bo vse transparentno. Naenkrat se je oglasilo tudi ogromno ljudi iz Slovenije, ki so mi izkazali zaupanje in prispevali svoj delež v tej zbiralni akciji. S skupnimi močmi smo zbrali skoraj 35.000 evrov, za 145 pralnih strojev pa sem porabil 39.150 evrov. Manjkajoči znesek sva z Branko prispevala iz družinskega proračuna. Kljub temu da so se našli tudi taki, ki so me po moje iz čistega ljubosumja blatili na socialnih omrežjih, mi ni žal, da sem storil, kar sem. Naj povem še to, da me je zaradi anonimne prijave obiskala na domu tudi policija. V petih minutah so videli dovolj dokazov (vsak cent donacij, vsak cent plačil pralnih strojev in vsi naslovi in fotografije prejemnikov pralnih strojev), da so preiskavo nemudoma prekinili in obtožbe zavrnili. Še enkrat bi se rad v svojem kot tudi v imenu poplavljenih zahvalil vsem, ki so prispevali v tej akciji, tudi bralci Štajerskega tednika so bili med njimi." Zanimalo nas je, kaj vse pripravlja, ne samo v glasbi, temveč tudi na poslovnem področju, saj je še zmeraj povezan s Švico, kjer zastopa manjše podjetje in se podaja v vode farmacije. Še vedno pa najde čas tudi za golf, z ženo Branko pa se rada podata tudi na kašen daljši sprehod s psom. Kot glasbenik in predvsem kot človek pa je vselej imel posluh tudi za ljudi, ki so se znašli v težavah. Z ženo Branko sta se lani močno angažirala pri zbiranju pomoči za prizadete po katastrofalnih poplavah. Kaj je prineslo novo leto 2024 v življenje in delo priznanega harmonikarja, glasbenika, športnika, podjetnika Borisa Laha? „Z našim ansamblom Lah-ov Boris s Prijatelji (Prijatelje pišem z veliko, ker jih je v življenju premalo) smo se odločili, da našo ljubezen do Avsenikove glasbe predstavimo tudi v živo in ne samo na socialnih omrežjih. Priredili bomo samostojne koncerte. Pričenjamo z 'En lep večer skrbno izbrane Avsenikove glasbe', ki bo 24. septembra v Žalcu. Trenutno se dogovarjamo za naslednji datum v novembru, po vsej verjetnosti bomo organizirali še po enega v oktobru in decembru. V osnovi si nisem želel več na oder, ampak po ptujskem festivalu me je spet napadel odrski virus. Zelo ponosen sem tudi, da smem sodelovati z Alfi-jem Nipičem, dogovarjava se, da bi po skladbi Če prideš nazaj, ki bo skupaj z ostalimi skladbami izdana na LP vinilu, posnela še kakšno dodatno priredbo. Naj povem, da mi je Alfi Nipič pred mnogimi leti, takrat kot petletnemu fantu, po koncertu z Edvinom Fliser-jem na Pragerskem poklonil in podpisal njegovo ploščo. Verjamem, da mi je prav on, oz. njegovo sodelovanje z Avseniki v tistih otroških časih dalo dodatno motivacijo k poslušanju in igranju te glasbe, ki sem jo res vzljubil. Pot me je pozneje odpeljala v tujino, kjer sem igral kot profesionalni glasbenik, vendar predvsem klaviature. Pri tridesetih letih sem se poslovil od profesionalnega igranja, tako rekoč sem glasbo čez noč obesil na klin in Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 19 petek • 3. maja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Foto: zasebni arhiv Ansambel Lah-ov Boris s Prijatelji, lanskoletni zmagovalci 54. festivala NZG Ptuj 2023 med kvinteti. postal profesionalni golfist, šele pozneje pa tudi podjetnik. Harmonika me je ponovno prevzela šele v času zaprtja v naše domove zaradi korone. Sedaj jo igram več ali manj dnevno. Preko socialnih omrežij mi je uspelo najti en velik krog sledil-cev, glasbenikov, sploh prijateljev glasbe, sedaj pa lahko že rečem, da sem našel tudi tiste, ta prave Prijatelje. Zelo sem ponosen, da sem našel izvrstne glasbenike in odlične pevce. Najbolj sem pa vesel, da se tudi ob našem skupnem ustvarjanju izredno dobro razumemo." Lani ste bili s svojimi glasbenimi prijatelji zmagovalni kvintet na 54. festivalu NZG Ptuj 2023, občinstvo ste navdušili s skladbo, polko Za Prijatelje. Se boste za podoben nastop odločili tudi letos? „Lanski ptujski festival mi oz. nam je dal ogromno. Ne gre za zmago, dal nam je več, mislim, da brez ptujskega festivala ne bi bilo našega ansambla. Bom kar razložil, zakaj. Že sama odločitev, da bomo nastopili, je zgodba zase. Na socialnih omrežjih sem napisal pripombo na ptujski festival 2022: 'A to je to, kar je ostalo od ptujskega festivala?!' S tem sem sprožil nemalo reakcij, ena od njih je prispela od Domna Hrena, češ, da sedim na kavču z daljincem in komentiram, namesto da bi sodeloval in tudi sam kaj prispeval. Seveda sem se z njegovo izjavo strinjal in jo istočasno vzel kot izziv. Še isto popoldne sem vprašal Matjaža Mraka, ali bi šel z mano na oder na ptujskem festivalu. Z njegovim da je padla tudi odločitev. Takoj za tem sem preko socialnih omrežjih začel iskati pevke in glasbenike. Še v istem tednu sem napisal tudi glasbo in tekst naše avtorske skladbe, nadaljevanje že poznate. Kljub temu da smo se sestavili zgolj za nastop na ptujskem festivalu, se naša zgodba, predvsem zaradi našega prijateljstva in skupne ljubezni do Avseni-kove glasbe, sedaj nadaljuje. Ker smo vsi člani in brez izjeme zelo angažirani, bodisi v delu, igranju, poučevanju itd., smo se odločili, da naše časovne zmogljivosti posvetimo predvsem pripravi izvedb in uigranosti za naše koncerte, zato se letos ne bomo prijavljali na festivale. Vleče me tudi v studio, ker sem vmes pripravil že nekaj avtorskih del." Imate morda kakšno posebno sporočilo ljubiteljem narodno-za-bavne glasbe in Slovencem sploh? „Imam. Poslušajte jo, prisluhnite tekstom, predvsem pa, zaželite si jo na radijskih in televizijskih sprejemnikih, preden nas brez izjeme poplavijo z novodobnimi izvedbami. Da ne bo nesporazuma, prav je, da se glasba razvija, prav pa je tudi, da nas, ki imamo radi že pred leti ustvarjeno kakovostno glasbo, mediji povsem ne pozabijo. Zavedajmo se, da je prav narodno-za-bavna glasba tudi del naše kulture, zato je prav, da ji prisluhnemo. V mojem oz. našem primeru pa je prav, da jo še naprej izvajamo, in to v najboljši možni kakovosti." MG Foto: zasebni arhiv Boris Lah je harmoniko vzljubil že v otroštvu. Zavrč • MK Poštejaki Haloze-Zagorje združuje slovenske in hrvaške motoriste Završki motoristi so dejavni tudi v j lokalnem okolju Za promocijo občine Zavrč in čezmejno sodelovanje že vrsto skrbijo tudi motoristi. Začetki organiziranega druženja segajo v leto 2008, ko so začeli razmišljati o ustanovitvi kluba. Kmalu zatem so se začeli družiti na skupnih vožnjah in drugih dogodkih ter oblikovali logotip oz. svoj zaščitni znak. Pred tremi leti so tudi uradno registrirali Motoristični klub (MK) Poštejaki Haloze-Zagorje. Završki motoristi se skozi leto odpravijo vsaj na tri daljše ture. Njegova največja posebnost je ta, da združuje motoriste tako s slovenske kot hrvaške strani. Na logotipu in telovniku sta zato upodobljeni zastavi obeh držav. Pobudnika organiziranega motorističnega druženja v teh obmejnih krajih sta bila sedanji predsednik kluba Jožef Težak in Josip Vincek. V prvih letih je na skupna srečanja prihajalo 18 motoristov, večinoma prijateljev, ki so gojili strast do motociklizma. Klub je bila sprva samo prostor za druženje, izmenjavo izkušenj in organizacijo skupnih dogodkov. Z leti pa je prerasel v skupnost, ki združuje ljudi s skupnimi interesi. Za završke motoriste predstavlja članstvo v klubu več kot le logotip na telovniku ali hobi ob vikendih. Med njimi so se oblikovali tesni in spoštljivi odnosi, ki temeljijo na zaupanju, podpori in solidarnosti. Klub kot druga družina Za marsikoga je motoristični klub kot druga družina. »Od 18 članov, ki smo sodelovali v prvih letih delovanja, nas je ostalo istih še devet. Trenutno nas je 25, kar je zgornji limit članov, koga novega bi sprejeli zgolj še izjemoma oz. na posebno priporočilo. Eno izmed naših pravil je tudi, da žensk v naš klub ne sprejemamo,« je povedal predsednik Težak in dodal, da pa se jim na nekaterih vožnjah kot sopotnice pridružijo tudi žene in partnerke. Njihovi člani so lahko samo tisti motoristi, ki se zavedajo odgovornosti do vseh udeležencev v prometu, so družabni, predvsem pa pošteni, kot je zapisano že v njihovem imenu. Prav tako morajo spoštovati posebnosti in tradicijo kluba. »Ko se vozimo v koloni, ni prehitevanja in divjanja. Varnost naših članov je vedno na prvem mestu. Prav tako si prizadevamo, da bi se pred začetkom sezone v čim večjem številu udeležili tečajev varne vožnje in osvežili motoristično znanje,« je dejal sogovornik. Prvo otvoritveno vožnjo praviloma organizirajo v aprilu, letos so nameravali v Koper, vendar jim je zagodlo slabo vreme. So pa bili zato veliko bolj aktivni v času prvomajskih praznikov, ko so obiskali prijateljski klub v Bosni in Hercegovini, se peljali do Novega Sada, v Zrenjaninu, čez Tuzlo do Omiša in nazaj domov. Skupaj z ženami oz. partnerkami bodo tri dni preživeli v hrvaški Istri. Skozi leto organizirajo vsaj tri daljše ture, ob vikendih pa izbirajo zelo različne destinacije tako v Sloveniji kot tujini (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Romunija, Avstrija, Italija ...). Prav tako so tudi redni obiskovalci moto zborov. Motorist krepkih oblin in poštenega videza Završki motoristi so zelo ponosni na svoj logotip, ki predstavlja motorista krepkih oblin in poštenega videza, vedno pripravljenega pomagati. Telovnik je mojstrovina krojača in motorista Andreja Lilije, skupaj z logotipom pa je izdelan iz enega kosa usnja. Njihova baza je že vse od ustanovitve Bikers caffe, tik ob trgovini Tuš v Goričaku. Lani so s skupnimi močmi vseh članov uredili teraso na zadnji strani in pridobili dovolj velik prostor za druženje. Posodobili so tudi škarpo, jo utrdili in zasadili z okrasnim grmičevjem. Večino sredstev za delovanje pridobijo od članarin, nekaj pa tudi od sponzorjev, veseli so podpore domače občine in širše lokalne skupnosti ter sosednje občine Cestica. Estera Korošec Jožef Težak, predsednik MK Poštejaki Haloze-Zagorje, je bil pred skoraj 20 leti pobudnik organiziranega druženja motoristov v občini Zavrč in Cestica. Letos 3. motoristično srečanje MK Poštejaki Haloze-Zagorje so v letu 2022 organizirali prvo srečanje motoristov v Zavrču, in sicer v okviru občinskega praznika. Lani je bila njihova prireditev ena izmed bolj obiskanih. Letos bodo dogajanje še nadgradili, tretje motoristično srečanje pa bo 13. in 14. septembra v velikem prireditvenem šotoru v športnem parku Zavrč. Pri tovrstnih dogodkih jim priskočijo na pomoč njihove boljše polovice. Tudi sicer pa so člani kluba izjemno dejavni na raznih lokalnih prireditvah. Letos so se udeležili čistilne akcije, dobro pa sodelujejo tudi z drugimi društvi v občini. Foto: EK Foto: EK Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 20 10 Štajerski Za kratek čas petek • 3- maja 2024 avtor: marjan grabner pesniška puščica „„,., nekdanji LASMJN« "AKEDON. finvFili P0LITIK ä.u. tupur- 6lavi kovski romarska pot nad novo gorico naprava za pretvarjanje Škodljivih izp. plinov visoko in dolgo arabsko pogorje pogovorni izraz za lepilo hkratna izstrelitev iz vseh 0r02ij drobne, afriški trajno veletok zalikane - gube skladatelj na blagu pahor petra kercmar ribiška vrvica ameriški novelist levin sodrug usmerjeno gibanje elektronov azijska ameriški divja igralec koza pacino vrednostni papir obrambni stolp francosko vinsko žganje dionizova palica 0mre2na razpe-uava igralka winslet verdijeva opera pode ob (rti igrišča luka na jz jemna olga kacjan predel ob rami človeku plin, ki podobna nas ščiti azijska pred uv opic« sevanjem stanje brez reda surov mesto človek v severni nekd.it. dalmacui nogometaš (christian) izčrpen spis o kaki zadevbi svetloba od svetila elektroda za dovod el.toka srednji zlog v besedi košara metžoge k soigralcu naš igralec (primož) slikar kokoschka obvodna vrba čebelje bivališče prebivalci kambodže kraj med mengšem in vodicami rihard jakopič umetno gianna narejen NANNINI ZLLBZA NANNINI spuSfANJE __materiala deskar košir nat fotograf (milan) pritr-dilnica zevsov sin, ajak prostor v cerkvi goveja, gobova, kisla? bogdan norčič indijski šahist (višva-natan) najhujša pros-tostna kazen tv voditeljica in pevka stevič ribič, ki lovi ribe na trnek Cerkev svete Trojice se nahaja na hribu pri Frankolovem. Pobudo za njeno lokacijo je dal domačin, ko je v letih 1837 do 1839 zatrjeval, da občasno ponoči na hribu vidi v vrhovih smrek bleščečo svetlobo. Leta 1841 so pričeli zidati prezbiterij in zakristijo. Leta 1848 so dozidali ladjo, leta 1852 pa še oba zvonika, ki dajeta danes zunanjščini baročno podobo. Petdeset let pozneje, leta 1893, je bila cerkev z dvema zvonikoma posvečena. V notranjščini ima preprosto rezbarsko opremo, delo domačina Jožefa Brenka. Tedenski horoskop J OVEN (21. S. - 20. 4.) Iskre sreče se bodo veselo netile v ljubezni. Umirili se boste in pokazali retorične sposobnosti. Blesteli boste v govornem izražanju, toda ne boste se smeli prehitevati. Na delovnem mestu se vam bo vrnilo nekaj iz preteklosti in popolnoma od vas bo odvisno, ali boste to sprejeli ali ne. BIK (21. 4. - 20. 5.) Začetek tedna bo poln upanja, podarili vam bo ugodne iztočnice. Končno boste tudi sami morali znati reči bobu bob. Čeprav se boste nekoliko obremenjevali, se odločite, kaj vas veseli. Nekaj nejasnosti bo v povezavi z denarjem. Ä Dokazali boste, da se znate zelo dobro preleviti. Srčni izvoljenec vam bo podal roko in tako boste našli tudi notranjo moč in upanje. Vikend bo primeren za nakupe in odločitev, kaj vas veseli in kaj ne. Sprehod po gozdu vas bo spomnil na preteklost. Zapišite svoje občutke. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) TEHTNICA ^ (23. 9. - 23. 10.) Prav gotovo ne boste imeli lahkega dela. Problemi iz preteklosti se bodo kopičili in vaša naloga bo, da najdete rešitev. Resnica je, da lažjih poti ni in so zgolj zavajajoča iluzija. Ravnovesje in diplomacija bosta šla z roko v roki. Rešitev vam bo ponudil srčni izvoljenec. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Pogumno boste stopali po svoji poti. Uvideli boste tudi dobre priložnosti in uspehe. Nekaj zdrave previdnosti kljub temu ne bo odveč v pogledu partnerskega življenja. V ljubezni bo na delu Amorjeva puščica. Sreča čaka samske in vezane. Iz majhnega raste veliko. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo pokazali pravo pot. Želeli si boste drugačnosti in po tem stremeli. Toda vse se zgodi ob pravem času. Tako tudi dogodkov ne gre prehitevati. Romantika in kreativnost bosta šli z roko v roki. Nove priložnosti. PLOTUN - istočasna izstrelitev iz vseh orožij ali enote, TIRS - z bršljanom ovita in olepšana Dionizova palica, VIERI, Christian - nekdanji italijanski nogometaš Gerečja vas • Pevsko obarvan popoldan Za konec zapeli V dolini tihi V Gerečji vasi so se ponovno družili ljubitelji zborovskega petja. V organizaciji tamkajšnjega Društva žena in deklet je potekala prireditev Pesem druži nas. Da pesem res povezuje, priča udeležba sodelujočih - z druge strani Drave so prišli pevci iz Markovcev, z druge strani meje pa vokalna skupina iz Vinice na Hrvaškem. Predsednica Društva žena in deklet Magda Intihar je z izvedbo letošnjega koncerta zelo zadovoljna. Vse je bilo odlično, je ocenila. Uvod v prijeten pevski popoldan so naredili domači pevci - člani mešanega pevskega zbora pod taktirko zborovodje Petra Krajnca. Na odru dvorane v Gerečji vasi so se nato predstavili pevci Orači Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci, pevke ženske vokalne skupine Leluja (Lilija) iz Vinice, moški pevski zbor PGD Hajdoše ter instrumentali-sta Matej Panikvar s frajtonarico in Uroš Cebek z baritonom. Oba fanta sta devetošolca. Medtem ko se Uroš igranja baritona uči šele pol leta, je Matej na harmoniki že pravi mali virtuoz. Za njim je sedem učnih let, nedavno je prejel zlato Avsenikovo nagrado. Za vsemi gosti so na oder še enkrat stopili gostitelji srečanja - mešani pevski zbor Gerečja vas. „Bilo je šest glasbenih nastopov, na koncu smo vsi skupaj, tudi JI Nastop domačinov - mešanega pevskega zbora, ki deluje od leta 2002. Foto: Magda Intihar s publiko, zapeli ljudsko oziroma Slakovo V dolini tihi. Zelo sem zadovoljna, kako smo izpeljali koncert. Zahvala in čestitke vsem, ki so sodelovali," je povedala In-tiharjeva ter dodala rek, ki so ga zapisali tudi v knjigi ob 20-Ietnici delovanja društva: „Ko čudoviti vokali napolnijo našo dvorano, besede izgubijo ves pomen." Prvo pevsko srečanje v Gerečji vasi je bilo leta 2009, do danes so jih organizirali 13, med epidemijo v letih 2020 in 2021 sta dva koncerta odpadla. Gerečani so mešani pevski zbor ustanovili leta 2002, ko je občina Hajdina za občinskega kletarja imenovala njihovega sovaščana Stanka Žni-darja. Zbor ima bogato zgodovino nastopov, posneli so tudi dve zgoščenki in videospot. MZ RAK 7 ¿J (21. 6. - 22. 7.) Hiteli boste po svoji poti. Imeli boste polne roke dela in opravil. Pravzaprav vam bo v tem času zelo dobro služila intuicija in zdi se, da se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu bo vse tako, kot mora biti. Izpolnitev in srečo boste našli v svetu duhovnosti. m i v/ LEV (23. 7. - 22. B.) Sledili boste tistim navdihom, ki so vam pomembni že dolgo. Naredili boste korak naprej in uvideli, kaj vas veseli v pogledu službe. Iz preteklosti bo nekaj nerazrešenih zadev in tako bo čas, da daste stvari na svoje mesto. Prosti čas boste namenili umetniškim dejavnostim. tli DEVICA (23.8.-22.9.) Iskali boste svoje sanje. Blesteli boste v svojih retoričnih sposobnostih. Če boste v tem tednu imeli kakšen pomemben sestanek, bo to priložnost, da se izkažete. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in vnaprej si boste morali postaviti meje. Odločno boste šli naprej po svoji poti. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Jasno in glasno se boste znali postaviti zase. Od tistega, kar menite, da je pravilno, ne boste odstopali. Praviloma najdete smisel in se poglobite v tisto, kar vam pričara izziv. Čeprav boste želeli izstopati, se omenjeno ne bo zgodilo. Bolje bi bilo, da se v ljubezni spremenite. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Želeli boste oditi naprej po svoji poti. Pred tem boste razrešili nekaj, kar je vezano na preteklost. Bremen ne bo dobro prelagati, ampak se bo treba odločiti. V pomoč vam bo partner. Koristne iztočnice bosta imela narava in sveži zrak. Pogovori so ključ do uspeha. RIBI (1S. 2. - 20. S.) Naredili boste osebno spremembo in se prilagodili duhu časa. V tem tednu bo veliko pozitivne energije in volje. Na delovnem mestu se boste znali obračati tako, da se bodo koristi odvijale same od sebe. Blizu vam bodo trenutki tišine in notranjega miru. Bodite ustvarjalni! Štajerski TEDNIK petek, B. S. 2024 COLOR CM K stran 21 petek • 3■ maja 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 kmetijska zadruga _ AKCIJA VELJA OD 24.4. DO 20.5.2024 oz. do razpt^aje zalof^ m 2 PAPRIKA RUMENA | SADIKE ZEUE IBABURA BAG0LY FI S RDEČE 9/1 www.kz-ptuj.si l^flucJ PARADIŽNIK RANI-"i KUMARE SDLATNE | Iarleta n 6/i iS harinas BUČKE GOLDEN ZUCCHINI VI POSEBEJ UGODNO DNEVI DIŠAVNIC IN SOLATNIC 24.-29.4.2024 NA SADIKE DIŠAVNIC IN SOLAT -10% DNEVI KUMAR IN BUČK 29.4.-3.5.2024 NA SADIKE KUMAR IN BUČK -10% DNEVI PAPRIK 0.-10.5.2024 NA SADIKE PAPRIK-10% DNEVI PARADIŽNIKA 13.-17.5.2024 NA SADIKE PARADIŽNIKA -10% KOSA MOTORNA STIHI FS 38 + DARILO (nitka+1dcl olja) enostavni osnovni model za zasebne uporabnike; za ureianjevkiain okolice; z okroglim rocaiem; preprosto poinieiue kosilne glave i novo vitk3; [ prostornina [[m'] rti mo£(kwa:m,).l!/0i težaikgri ~ / BIO PLANTELLA ZEMUA ZA PARADIŽNIKE 501 Plante ZEMLMPAMDtŽNIKE plUIVtt f miMBt» EÜ ti! 1 STIH L A uaIJiS™ u, V/l LONEC CVETLIČNI DVOJNI 25X25X46,5 že od Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Rače - Fram K- v \ in Osnovno šolo Fram vabi na prireditev LONEC CVETLIČNI 28X50 že od OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Fram. Vidimo se v četrtek, 9. maja, ob 18. uri v dvorani DTV Partizan Fram. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. KOSILNICA BENCINSKA Villager'^ UDCU ECE D MOTOR BENCINSKI; TIP POGONA SAMOHODNI vnon jjj n ^pmoidri*vsritopcmiSiiukoSnjeisoom1 PROSTORNINA MOTORJI lSICIlP MOC MOTORIA 2J KW (2800 RPM)3,5 KM Širina koSnje 506 mm VlSlNAKOSNJE 25-75 MM |6NIWIEV) PREMER KOIESSPREDAI/ZADAI200 MM/300 MM TIP ohišja jekleno; PROSTORNINA KOSA 65 L ^ MASA 34 KG 3 leta GARANCIJE SuUtku tWVàlhlà ŠKROPILNICA V0LPI V.BLACK ELEKTRIČNA NAHRBTNA MODEL VITA 16 L * Nahrbtna baterijska škropilnica VITA 161 * Litijeva polnilna baterija, zmogljivost baterij,0 Jih / * Največji tlak 5 barov. NBR tesnila. * Polnilec baterij. * Standa rdrto oblazinjene na ramnice in hrbni: v * Nastavljiva medeninasta šoba za pršenje * Material rezervoarja:polipropilen. * Zmogljiva membranska črpalka. * Teleskopska medeninasta/aluminijasta palica, * Elektronska pložfa z nadzorom napetosti, ki vzdržuje stalen tlak. * Teža prazne Škropilnice z baterijo; 3,2 kg_ radioPTUJ Štajerski radio celje novi tednik Dobrodošli doma w uiunpen XXXI i Vent Smart ventilation KOMUNALA PTUJ AROCITE STAJERSKI TEDNI f IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli: - tlačno škropilnico s prostornino rezervoarja 8 litrov - univerzalno tekoče gnojilo ■ * «t - tekoče gnojilo za citruse - koncentrat, naravni insekticid Jprave Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. ZIVEX Vse za zunanjo ureditev Več informadj: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 22 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3. maja 2024 Mali oglasi nniiri IN POSLUŠALCI Radia-Tedniko Ptuj -vabljeni na vikend oddih v nasi družbi 1. dan: v zgodnjil jutranjih urah vožnja proti Piranu, kjer si bomo ogledali staro mestr i jedro in Tartinijev trg s spomenikom Giuseppeja Tartinija. Proti doplačilu možnost obiska Akvarija Piran, kjer lahko spoznate bogastvo morskega sveta Jadranskega morja. Po želji tudi možnost sp ehoda po promenadi Piran-Portorož. Popoldne vožnja in nastanitev v Adria Ankarar Hotel & Resojjt 4*, prosto za kopanje in uživanje ob obali. Večerja in nočitev. 2. dan: po zajtrku sledi obisk Strunjana, cerkvice sv. Klementa, sprehod po Mesečeverr zalivu in uživanje v ču-iovitih morskih razgledih. Popoldan vožnja proti hotelu v Ankaran, pros to za uživanje ob morju. Več^ ia in nočitev. 3. dan. po zajtrku prosti čas za sprehnd in kavico >b morju, nato pa pot proti Izoli, kjsr sh&omo ogledali Muzej solinarstva, pridobivanje soli, cerkev sv. Mauro ter „e sprehodili po slikoviti obmorski promenadi V poznih popoldanskih oziroma zgodnjih večernih urah odhod domov. (ggglß ©kM Informacije in rezervacije: TURISTIČNA AGENCIJA PLAYA, Puhova ulica 21, 2250 Ptuj Tel. 02 292 60 04 ¡nfo@agencija-playa.si www.agencija-playa.si Cena vključuje: • avtobusni prevoz po programu, 2 x polpenzion (zajtrk in večerja) v hotelu Adria Ankaran 4*, • voden ogled Pirana (vse glavne znamenitosti), • sprehod in raziskovanje čudovitega Mesečevega zaliva (Strunjan), • obisk Muzeja solinarstva, • obisk mondenega Portoroža, • spremstvo, vodenje in organizacijo izleta. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM 150 kg bikca, pašnega. Tel. 041 893 594. PRODAM 6 odojkov. Tel.02 755 31 21. NESNICE, rjave, grahaste, v začetku nesnosti, in bele kokoši, težke 4 kg, prodajamo. Kmetijas Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. NEPREMIČNINE PRODAMO - 3 sobno stanovanje z garažnim in parkirnim mestom (2021), Ptuj, Rabelčja vas, delno opremljeno, 113,4 + 37,2 m2, Cena: 239.000,00 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816 RE/MAX poerovio www.re-max.si/Poetovio OSAMLJEN moški z dežele brez obveznosti z lastnim domom, avtom, želi spoznati osamljeno prijateljico z resnim namenom od 60 do 72 let. Tel. 071 453 668. Iloua Relta www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, I VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik I Stajerskitednik Na podlagi 32., 33., 34. in 35. člena Zakona o zavodih Uradni list RS -stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 -ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 -ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94-odi. US, 8/96, 31/00-ZP-L, 36/00 -ZPDZC in 127/06 -ZJZP) ter 21., 22. in 23. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Javni zavod Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/2023) svet zavoda razpisuje prosto delovno mesto za: Direktorja m/ž Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - ima doseženo visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje) / visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) / magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja), - ima najmanj sedem let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih, - strokovno pozna področje dela zavoda, - ima sposobnosti za organiziranje in vodenje dela v kolektivu, - obvladati slovenski knjižni jezik, - poznavanje vsaj angleškega ¡ezika, - predloži program dela ter razvoja zavoda za mandatno obdobje. Opis del in nalog direktorja: direktor organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Direktor opravlja tudi strokovno delo s področja dela zavoda. Direktor ima naslednje pristojnosti in opravlja naslednje naloge: - načrtuje, organizira in vodi delo zavoda, - pripravi Strategijo delovanja zavoda za obdobje pet let, ki se posodablja na vsaki dve leti, - pripravi program dela zavoda in finančni načrt, - sprejme akt o sistemizaciji delovnih mest, - sprejme akt o organizaciji dela, - sprejme kadrovski načrt, - odloča o potrebi po delavcih, izbiri delavcev in razporejanju delavcev na delovna mesta, - pooblašča posamezne delavce za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja, - organizira strokovni nadzor in izdaja strokovna navodila, - sprejme načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, - sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda, - poroča ustanoviteljici in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje ¡avnega zavoda, - pripravi letno poročilo, - opravlja druge naloge, določene z zakonom in ustanovitvenim aktom in statutom zavoda. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovitve mandata. Kandidat mora predložiti k prijavi: 1. program dela ter razvoja zavoda za njegovo mandatno obdobje, 2. življenjepis, 3. dokazila o izpolnjevanju pogojev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z označbo: »Ne odpiraj - Javni razpis za direktorja Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj« na naslov Javni zavod Ptuj, Svet zavoda, Mestni trg 4, 2250 Ptuj, v roku 15 dni od dneva objave. Dodatne informacije v zvezi s postopkom javnega razpisa lahko kandidati pridobijo preko elektronske pošte: romana@visitptuj.eu. Prijava se upošteva kot pravočasna, če ¡e oddana na pošto priporočeno, in sicer najkasneje zadnji dan roka za prijavo. Izbranemu kandidatu bo izdan sklep o imenovanju, neizbrani kandidati pa bodo prejeli pisno obvestilo o neizbiri, in sicer v roku osem dni po sprejetju sklepa o imenovanju. V razpisu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. Svet zavoda Javnega zavoda Ptuj www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041650914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj STIKI Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 23 petek • 3. maja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Umrli so: Boris Hrašan, Dolič 26, roj. 1955 - umrl 17. aprila 2024; Anton Dolenc, Majšperk 14, roj. 1938 - umrl 18. aprila 2024; Stanislav Cafuta, Skorba 57, roj. 1938 - umrl 19. aprila 2024; Neža Bombek, roj. Horvat, Spuhlja 112, roj. 1927 - umrla 19. aprila 2024; Rudolf Šketa, Biš 45, roj. 1942 - umrl 20. aprila 2024; Stanislav Cvetko, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 3, roj. 1938 - umrl 21. aprila 2024; Jožef Furek, Lovrenc na Dravskem polju 54, roj. 1942 - umrl 21. aprila 2024; Janez Korez, Stogovci 22, roj. 1931 - umrl 21. aprila 2024; Jožef Bedrač, Repišče 3, roj. 1931 - umrl 23. aprila 2024; Franc Janžekovič, Mezgovci ob Pesnici 14, roj. 1944 - umrl 24. aprila 2024. Marija 1936-2014 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN Donaj Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vajini najdražji Mirko 1936-2013 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki. so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno Zarito podarite v Štajerski Ni te več med nami, ne v svoji hiši. Nikjer več tvojega glasu se ne sliši. Ob tem nastalo grenko je spoznanje, da nikoli več te ne bo, ker za vedno vzel si slovo. ZAHVALA Boris Hrašan 2. 9. 1955-17. 4. 2024 IZ DOLIČA 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, PP Komunala Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Do cilja si imel strmo življenjsko pot. SPOMIN Minilo je 10 let, odkar smo mnogo prehitro izgubili našega dobrega atija, brata, dedija, prijatelja ... Mirka Gojkoška Žalostni s hvaležnostjo, da smo ga imeli, se spominjamo njegovega bogatega in plemenitega življenja. Hvala vsem, ki z molitvijo, svečko ali lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. A a sezona 1u. projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem na 2 šolske prireditve, f Dan po prireditvi (ob 19.00) bomo na Facebook in | YouTube profilih Radia Ptuj ter na spletni strani objavili kratke izseke nastopov, na koncu posnetka bodo objavljeni tudi zmagovalci. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK petek, 3. 5. 2024 COLOR CM K stran 24 10 Štajerski Tednikov mozaik petek • 3. maja 2024 Markovci • Nova prelomnica za MoPZ KD Alojza Štrafela Po več kot 50 letih bi zbor skoraj ugasnil Občina Markovci je daleč naokoli poznana po številnih pevskih zborih. Najdaljšo tradicijo ima Moški pevski zbor (MoPZ) Kulturnega društva (KD) Alojza Štrafela, kije lani skoraj prenehal delovati. Dolgoletni zborovodja Uroš Sagadinje namreč napovedal svoj odhod, nadomestila zanj pa sprva niso našli. Foto: MOPZ Markovci Pevci moškega pevskega zbora Markovci so v domači cerkvi pripravili prvi koncert pod vodstvom Tomaža M.o-horka. Poimenovali so ga Nova doba. Ptuj • Umetniški projekt dijakov Elektro in računalniške šole »Na krilih lastovk« Steno enega izmed hodnikov Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj krasijo krila lastovke. Gre za dolgoletni simbol šole, ob katerem se bodo lahko dijaki fotografirali ob začetku in zaključku šolanja. Pobudnica projekta je Nataša Vidovič, lastovičja krila pa so na steno narisali Klemen Unuk, Luka Krajnčič in Patrik Kmet. Dijaki prvega letnika so v izdelavo vložili veliko truda, s končnim izdelkom pa so bili nadvse zadovoljni. Poslikavo so izvedli s pomočjo projektorja, s katerim so na steno projicirali krila. Najprej so jih obrabili s svinčnikom, nato pobarvali in na koncu obrobili še s črno barvo. Pri likovnem ustvarjanju jim je bila v veliko pomoč mentorica Valerija Kuhar, ki se je zahvalila vodstvu šole za podporo pri umetniških projektih. Poudarila je, da je kar nekaj časa preučevala lastovke, njihova krila, barve ... Sledila je priprava skic in iskanje primernega prostora, torej dovolj velike prazne stene. Velikost kril so prilagodili višini dija- Dijaki se bodo ob krilih lastovke fotografirali ob začetku in zaključku šolanja na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj. kov. »Zelo sem ponosna na vse tri dijake, saj so ustvarjalni, tehnično spretni in umetniško nadarjeni. Slikanje pa so vzeli zelo resno,« je ob uradnem odprtju povedala Valerija Kuhar. Dijake je nagovoril tudi ravnatelj Rajko Fajt in jim predstavil nekaj zanimivosti o simbolu šole, lastovkah, avtorja Franca Milošiča. Lastovke šolo spremljajo že četrt stoletja, simbolizirajo pa delo in življenje v ptujski Elektro in računalniški šoli. EK Konec avgusta lani je še vse kazalo na to, da bo moški zbor po več kot 50 letih neprekinjenega delovanja ugasnil. V zadnji sestavi je ostalo nekaj pevcev, med njimi tudi Marko Kunčnik, sicer predsednik KD Alojza Štrafela Markovci, ki se je zelo trudil, da bi jim vendarle uspelo najti novega zborovodja. Njegova prizadevanja so bila uspešna, saj se je povabilu odzval izkušen in strokovno podkovan zborovodja Tomaž Mohorko iz Ptuja. Z njim so v preteklosti že sodelovali na intenzivnih pevskih vajah. Ker so poznali njegov način dela, so se v kratkem času zelo dobro ujeli, aprila letos pa v markovski cerkvi že pripravili prvi koncert pod vodstvom novega zborovodja z naslovom Nova doba. To ime so izbrali zato, ker se z novim zborovodjem, začenja za zbor novo obdobje. »Gre vsekakor za pomembno prelomnico našega zbora. S ponosom nadaljujemo delo prejšnjih generacij in ohranjamo bogato tradicijo zborovskega petja. Sedaj imamo še večji zagon in motivacijo,« je povedal Kunčnik. S prvim skupnim koncertom so bili zadovoljni tako pevci kot številni obiskovalci. »Številne pohvale, ki smo jih prejeli po koncertu, nam vsem ogromno pomenijo in nam dajejo zagon tudi za vnaprej.« Včasih je bilo v zboru več kot 30 pevcev, kar jih je uvrščalo med večje zbore v občini. Leta 2018, ko so obeležili 50-letnico delovanja, je zbor množično zapustilo več pevcev starejše generacije. »Najtežje je privabiti mlade, saj bi sodelovali samo takrat, ko imajo voljo in čas. Sodelovanje v zboru pa ni samo prijetno druženje in zabava, treba je namreč tudi redno hoditi na vaje in prevzeti določeno mero odgovornosti ter se včasih tudi čemu odpovedati,« je dodal sogovornik. Danes je v zboru 19 pevcev tako iz domače občine kot tudi od drugod, so izjemno zagnani, delovni, predvsem pa radi prepevajo. Estera Korošec j * * * . deležen samo Od.o^semU^ zrel za slušni aparat, l- o kako po telejoi Prejšnji teden sem snsal zen ^ ^ p„pe, mrzlih prh O OKNA, VRATA & -J GARAŽNA www.naitors.si NAITORSDoo Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 204 GoriSnica 1. Gorišnica , ta Storil zA*1" t)a še muki ne I „^kesok^^trofci. * * * Odkar je ie delničar, se pódela na prazmi ,\k dela. Prav nic m\ ne dišijo časi,