Št 101.
V Ljubljani, nedelja dne 12. junija 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : ■JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K l-—, z dostavljanjem na dom K l-20; s pošto celoletno K18*—, polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje.
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulld št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se "ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Pranjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Naš Trst.
»V Ljubljano gravitiramo tržaški Slovenci !“ Tako je zaklical pred tremi leti o priliki razvitja zastave pevskega društva ■Ilirije* pri Sv. Jakobu v Trstu glavni urednik .Edinosti*; zgodilo se je to prav onega znamenitega dne, ko je stopil tržaški Slovenec v ogromnih masah s težkim, bojevitim korakom na ulični tlak in si takorekoč osi-gural pravo na ulico svojo lastno fizično silo. Aktiven tržaško-slovenski politik pa vstane in pove zavojevalcem, v katerih je še slednji živec vibriral vsled dejanskega napada na predpoldanski sprevod 25. augusta od strani ital. mazzinijancev, po večini visoko-šolcev: „Gravitiramo v Ljubljano!* Čemu se je bolj čuditi: ali genijalnosti fraze, ali svinčeno težkemu patosu?!
Niti ena sama politična nit ni držala iz slovenskega osrčja v Trst, niti ena sama intelektualna vez ni vplivala iz Ljubljane na tržaško slovensko življenje v duševnem oziru, saj so se najbolji svojega časa, dasi ne politiki, vrgli z bolečino in sarkazmom slovenski metropoli in njenemu ozračju cel6 po robu, z eno besedo: individualnost slovenskega Trsta je skozi in skozi samonikla in neodvisna, in vendar: Gravitiramo v Ljubljano! Morda zato, ker jih je oficijelna Ljubljana, kakor tudi ofic. Kranjska ironizirala, smešila in jim od časa do časa celo pretila? V resnici: čvrsti, življenja in boja željni mladi slovenski Tret, ki se je zagibal 14. maja 1907. z odločno, dotlej neobičajno kretnjo, strahovanj iz slov. osrčja ni zaslužil, toda oni, v sredi majhnih potez in boječih gibljajev vzgojeni ter iz ozkosrčnosti vzrastli starejši slov. Trst prav gotovo! Naj se le povdarja, da je tržaško Slovenstvo manj vezano, svobodneje kot v vsaki ostalih slov. provinc, gotovo je, da je to nov duh, ki doslej še ni in tudi ne more preplaviti ončga starejšega s karakteristikonom, da prosta beseda ne sme v svoj prosti tir, temveč vedno le v boječe preračunani, vsaj nevtralni kolovoz. Res je, da zraste samozavest še le tedaj, ko se kdo zave svoje moči in ugodnosti bojnih pozicij, a res je tudi, da preide gibanje v neprestanih malenkostnih razmerah v meso in kri na ta način, da povzroča odrevenelost, da vstvarja okostenelost, ki omejuje svobodo tudi tedaj, ko bi se moglo in moralo nastopati brezobzirno. To ni teorija; dejstva dokazujejo, da se starejši slov. Trst z vsem svojim nesvobodnim, omejenim bistvom povzpenja nad novi duh, nad mlada, širja naziranja, ne strašeč se svoje lastne reakcionarnosti, ne boječ se najnižjih sredstev. Kar je^ bilo svoj čas slovens. vete-ranstvo v tržaških avstrijsko-patrijotičnrh slavnostih, to je prosluli »Edinostni* članek v sedanji dobi; čim je tržaški politični dnevnik priobčil smešno bojeviti članek vice-admirala Chiaria in »Danzer Armeezeitung*, v onem trenotku se je spustil nizko doli na stališče penzioniranega orožnika. Z moder-
nim veteranstvom proč! Veteranstvo je bilo mogoče kdaj na mestu, mi tega ne vemo, toda zdaj je anahronizem večji kot kdaj prej. Ali res ne vidite toka, ki drevi dan za dnem v Trst iz slovenskega zaledja, onega toka, kateremu edino se imajo slov. tržaški politiki zahvaliti na svojih uspehih? Sama rastejo tla pod nogami, same se korenine zajedajo v globino, edino smer je treba pokazati, val se s človeško silo ne da več vstaviti; nikakršnih dalekovidnih strategov ne dokazujejo triumfi tržaških Slovencev v onih osebah, ki stoje v ospredju. Osebe so irelevantne, ugodni pogoji so vse. Naravni proces je, da se ljudstvo izseljuje z dežele v mesto, živec kapitalistične dobe je, ki od-trguje s svojo zahtevo po delavskih močeh moža in družino z rodne grude ter mu ustvarja nove domove. Kapitalizem postavlja delavca v vrvenje velemesta: evo ramen in pleč onemu, ki ima največ energije, zmožnosti in priložnosti povzpeti se na nje ter biti masam glasnik in eksekutivni organ.
Kolikokrat se je trdilo v nasprotnem časopisju: invazija! in vendar invazija obstoji, naj se je slovenski dnevnik tudi nadalje brani; topogledo je od nasprotnikov le to, da vidijo v invaziji nekaj umetnega, nenaravnega. Priznajmo enkrat že, da se tudi novodobna ljudstva gibljejo, da imajo svojo ekspanzivno silo; to ni sramota, če priznavamo svojo življenjsko silo; dekadenčno pleme nima vendar nič od tega, če nas negira.
Ne iredenta in tudi ne „madre com-piuta* nam ne boste vračale Trsta; tisoči mišičnatih rok, tisoči žuljavih dlani nam ga izroče. Ne moremo reči tfdaj, vemo pa, da v gotovi uri, določeni skoro z matematično natančnostjo po naravnem procesu. Numerične slovenske pozicije rasto v Trstu same ob sebi, rasto nevidno z vsakim trenotkom: to nam je znano, zato pa se čisto nič ne čudimo, če najdemo naše moči ojačene, kadar od časa do časa preštejemo vrste bojevnikov, zato pa je smer tržaške slov. politike lahko decidirana, proste vsakršne bojazni, samozavestna in ponosna. Če pa je temelj širok in trden ter se vedno bolj utrjuje, potem ni moško, če se voditelj poslužuje takih nizkih sredstev, kakršno je gonja proti tržaškim .veleizdajalcem*; višje mora stati ljudski tribun po svoji moralni kvaliteti, plemenit naj bo tudi takrat, ko ima orožje in moč v svojih rokah, vzor naj bo onim, ki so se mu izročili. Šele potem pride čas, ko bo izginilo iz italijanskega tržaškega meščanstva mnenje, da je vsakteri trž. Slovenec, uradnik še posebno, tajni avstrijski policijski agent. Mladi Trst narašča: razveseljivo znamenje; v N. D. O. se izraža nov duh, Iti koplje grobnico, kamor se bo položila nevesela tradicija ie trž. polpreteklosti. Z novim sokom v življu raste mladi slovenski Trst, zato pa ne more imeti čuta za preperelo tradicijo brezpogojne uslužnosti nasproti cerkveni aristokraciji
in birokraciji monarhije, zato nima smisla za melanholično kunktatorstvo, ki meni doseči ugleda in vspehov z obzirnostjo in skrajnim obotavljanjem, temveč računa s svojo jastno močjo in nastopa s ponosno dvignjeno glavo. Upajmo, da se ta zdravi ponos ne da nikdar več upogniti in da je malikovalstvo birokratu in kleriku zadušeno. Nikakršnih idejnih gravitiranj, nobenih poniževalnih laviranj, naravno gravitacijsko težišče delavstva, ki tvori po ogromni večini moč Slovenstva v Trstu samem, je delavstvo samo sebi; njegov interes je identičen z interesom napredka Slovencev v mestu. Kam vodi tedaj pot, vidimo. In ker je po zaslugi moderne družbe ravno delavski del tako brezpraven, je cilj tolikanj hvaležnejši; učiti pa delavstvo pasje ponižnosti in zajarmljen tilnik potom vohunstva in denuncijanstva, to je nedopustno, to je zločin, da se mu ranja zdrav, nedotaknjeni mozeg ter se mu ohromljajo zdrave sile. Naj ostane inficirano bolno, toda sveže moči v vedno večjem obsegu zastrupljati nikar! Časnikar ustvarja javno mnenje, toda raje nikakoršnega javnega mnenja, kakor pa tako! In končno, Trst je velemesto z velemestno dušo, z velemestnim miljejem —-mislimo slovenski Trst. Kar je v provinci še v povojih, to je tu že razvito, kar se na deželi šele pričenja, to je v velikem mestu že premagano stališče; medtem, ko je v mali naselbini še vse mirno, je stopilo velemesto z ogromnimi koraki naprej ter rešilo zgodovinsko važna vprašanja. Prebivalec mesta je dovzetnejši za višje smotre in sposobnejši za važnejše naloge. Naj vzame merodajno uredništvo v Trstu Ratz-lovp »Antropogeografijo* v roke in naj si ogleda poglavje o velikih naselbinah! Drugačna mora biti vzgoja mas, drugačna in ne policijska, drugače je fteba negovati onega, ki ima pred seboj velike naloge! Starejši slov. Trst se sicer s svojim nesvobodnim bistvom povzpenja mnogokdaj nad novi duh, toda ta je nesoroden z duhom nekdanjega autohtonega slov. tržaškega oto-čiča; .Edinost* je padla v svojem XXXV. letniku gfcpet na nivd policijske žurnalistike: Živelo slovensko nepolicijsko časopisje I _____ Prometej.
Iz slovenskih krajev.
Novo mesto.
Novo stavbeno podjetje. Špacapan & Comp. se je pri nas popolnoma udomačilo. Pred par leti imeli smo še znanega Italijana Olivota, ki je izsesal v Novem mestu nebroj tisočakov, a danes ga je domača slovenska tvrdka popolnoma izpodrinila. Dolenjci so vendar enkrat odprli oči in izprevideli so, da so na boljšem, ako ostane denar na domačih tleh, kakor pa, da se nosi. na Laško in tam s slovenskim denarjem podpira .Lego nazionale*. In
tako je prav! Saj je nova tvrdka veliko cenejša in solidnejša, kakor pa Olivo. Če primerjamo samo njih dela, najdemo velikansko razliko. G. Špacapan in drugi so goriški Slovenci in jih radi tega in stroge solidnosti kar najtopljeje priporočamo.
Kaj je z novim gimnazijskem poslopjem? O tem perečem vprašanju raz-
Eravljalo se je že leta in leta, a vedno rezuspešno. Vlada je že zdavnej dovolila za novo stavbo 400.000 K potrebnega kapitala, tudi načrti so že zdavnaj izdelani in odobreni; z zidanjem se pa vendar še vedno ne prične. Svet, ki ga je kupila občina novomeška za veliko svoto denarja, je že parceliran in oddan zopet za eno leto v najem in s tem smo zopet za letošnjo stavbeno sezono prikrajšani. V starem poslopju, v katerem se z ljudskošolskimi učenci vred šola ničmanj kot čez 400 dijakov, preti nevarnost, da se zgodi v kratkem nekaj sličnega, kakor še je z godilo z okrajno sodnijo v Kranjski gori. Konferenčna soba, ravnateljeva pisarna in risalna dvorana podprta je z lesenimi stebri, ker se je bilo že okrog Božiča bati, da se gimnazijci pobratijo s šolarji. In vsega tega država ne vidi! Smo pač na slovenskih tleh! Kočevarji, ki so od celega sveta popolnoma pozabljeni, imajo lepo, moderno urejeno novo gimnazijo. Na tej gimnaziji je samo 80 dijakov, torej petkrat manj kot na novomeški, a imajo svoje novo poslopje. Nujno potrebno je res, da se naši poslanci z vso vnemo lote tega prepotrebnega dela; ali oni se ne zavedajo svojih dolžnosti!
Ravno tako je z novomeško pošto.
V	Novem mestu — metropoli Dolenjski — pa država nima za pošto lastnega poslopja, temveč ima od občine v najemu nek majhen, za urad veliko premajhen in neprikladen lokal, v katerem uraduju 20—22 moči. Novomeška občina je pravcati, državni tlačan. Prepričani smo, da država takoj gradi svoje poslopjo, kakor hitro novomeško županstvo isti odpove prostor za n^daljne uradovanje.
Postojna.
Mladinska oskrba pri sodišču. Sodišča imajo važno in hvalevredno nalogo, brigati se za zapuščeno mladino. Vedno čitamo po časopisih, koliko se stori po drugih krajih za nežno toda revno deco. Ne tako v Postojni. Ne oziraje se na to, da tukaj še sedaj ni ustanovljeno društvo za varstvo mladine, da bi se sodnija uradoma brigala za otroke, še hujše je; če pride kdo prosit k sodišču pomoči, se ga z lepo ali z grdo odpravi. V Zalogu pri Postojni živi brez vseh sredstev žena z dvema majhnima otrokoma v največji bedi, mož pa služi že drugo leto pri vojakih v Trstu. Par se je namreč poročil v Ameriki, predno je ženin zadostil vojaški službi. Po povratku iz Amerike so moža vzeli za 4 leta k vojakom, družina pa sedaj strada doma. Možev oče ima
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
[4]
Roman iz rimske zgodovine.
»Ušla ti je, ni dvoma	... Ah, vražji menih . . .“
»Srečala sva mladega	razbojnika,* je nadaljeval dom
Garconio, brez ugovarjanja, „ki je i?zval prepir ter planil z mečem v roki name ... In med tem je bela ptica odletela ...»
• ? »Prokl.etstvo! • • • In	ta človek ... ta lopov ... kje
1	'a ' i>aiise ie zgodilo	z njim? Ali si tudi njega izgubil
izpred oči, strahopezdljivec?*
»Nikakor ne! Opazoval sem ga oddaleč ... Ta hip obeduje mož v gostilni „prj Vilicah", dvajset minut od tega kraja . . .“
»Na pot!* je zarjul papežev sin ter zasadil zlate ostroge v boke svojega konja, ki je planil naprej.
.Sodba Francozova se mi zdi zapisana!* je zamrmral tnenih^zase.
Četa jezdecev je v svojem peklenskem galopu kmalo pridrevila pred gostilno, ki jo je bil menih naznačil.
Bila je to slaba gostilna, krčma slabše vrste, kjer upehan popotnik ni našel drugega osvežila kakor nekoliko slabega vina in mlačne vode. Pred to kočo se je ob cesti razprostiral vrt, ki ga ni ločil od nje niti jarek, niti plot. Na tem vrtu se je dvigalo nekaj, kar se je z zelo dvomljivo pravico imenovalo hladnica.
In zares, pod to hladnico — bila je pokrita s platnom, ker ni bilo zelenja, da bi se vzpenjalo po njej — je obedoval vitez de Ragastens.
Ragastens je dobro spoznal meniha, in nemudoma, brez vznemirjenja, si je popravil pas, na katerem je visel njegov meč, in ki ga je bil odpel. Nato, ko je z bistrim očesom premotril družbo, je spoznal tudi še nekoga drugega. In ta drugi je bil Cezar Borgia!
»Vraga!* je zamrmral vitez med zobmi, »srečanje je čudovito. Ali se prav grdo motim, ali pa mi je moja dobra zvezda pripravila srečno presenečenje . .
Toda Borgia se je bil obrnil k mladim gospodom, ki so ga obdajali, in je dejal enemu izmed njih s porogljivim glasom:
.Kakšen se ti zdi velemožni gospod, ki obeduje v tej palači? Govori odkrito, Astorra.*
Vite« ni preslišal niti enega zloga v tem vprašanju in je razumel njegov zaničljivi pomen.
„Ej, zlomka", si je dejal na tihem, »zdi se, to Srečanje mi ne prinaša nikake sreče, in moja dobra zvezda nima z njim nobenega opravka ..."
Gospod, ki se je Borgia obrnil k njemu, je stopil nekaj korakov naprej.
Bil je mož svojih tridesetih let, orjaške rasti, bikovega tilnika in krvavih oči . . . Ves Rim ga je poznal kot strašnega pretepača; vseh petnajst dvobojev, ki jih je imel, se je končalo s smrtjo nasprotnika.
Velikan je nekaj hipov gledal viteza; nato se je debelo zagrohotal.
■Menim", je dejal, „da bi dejal temu slavnemu neznancu naslov čevljarja, ki krpa škornje mojih služabnikov
Vse je bušilo v smeh. Edini Borgia je ostal resen, toda je neopazno namignil Astorri. Ta pa je bil s svojo iznajdljivostjo že pri kraju. Zadovoljil se je s tem, da je ponovil isto šalo:
.Dati mu hočem tudi naslov krojača, da zašije njegov jopič ..."
Stopil je še bolj naprej.
.Hej, gospod . . . rad, bi vam storil uslugo . . . kajti vaše lice mi je povšejii< . .“
Zdaj je vstal tudi vitez de Ragastens in stopil naprej rekoč:
»Kakšno u^ugo, gospod? Ali mi hočete nemara posoditi nekoliko tiste bistroumnosti, ki se iskri v vaših besedah?"
,Ne,“ je odgovoril Astorra, ki ga ni razumel. »Toda, če se hočete potruditi k meni ... Zdi se mi, moj sluga je odložil svojo zadnjo obleko ... Ukazal mu bom, da naj vam jo podari . . . kajti Vaša se mi vidi v slabem stanju",
■Nedvomno, gospod, namigavate na številne zašitke, ki krasč moj jopič? . . .“
.Uganili ste na prvi mah!"
»Hm, potem bi vam dejal . . . Ti moda, ki jo hočem vdomačiti v Italiji . . zelo nevšečno, da je vaš jopič nepoškodovan, in moj namen je, napraviti vanj istotoliko zarez, kolikor je na mojem za-šitkov ..."
»Pa s čim, izvolite?" se je rogal orjak.
»S tem!" je odgovoril vitez.
V	istem hipu je potegnil svoj meč. Tudi Astorra je skočil s konja in potegnil.
»Gospod", je dejal, »jaz sem baron Astorra od dvor-' janske garde, na dobrem glasu po vsem rimskem mestu."
zašitki so nova In zato mi je
precej premoženja, pa je zapravljivec in se za sinaho in vnuke nič ne briga. Ženin oče je šepav in prileten žernadnik pri Kroni v Postojni, kjer stanujeta tudi sodnik in komisar z modro krvjo. Ta dninar je vprašal najprvo za svet komisarja, ki ga je napotil na sodnijo. Tukaj pa mu je sodnik povedal, da sodnija ne more ničesar pomagati in mož je žalosten odšel. Nastane tedaj vprašanje: Ali dotični sodnik ni hotel delati, ker bi tako delo nič ne »neslo*, ali pa ne pozna § 143. obč. drž. zak., ki pravi, da morajo stari stariši skrbeti za vnuke, ako stariši ne morejo. Tako postopanje je graje vredno. Sicer pa bomo o nezdravih razmerah pri tej sodniji še govorili.
Splošni pregled.
Češko-nemške spravne razmere.
Ministrski predsednik baron Bienerth je poslal vsem voditeljem posameznih strank obvestila, da se vsled sklepa in predloga čeških agrarcev glede novega jezikovnega zakona napovedane spravne konference in dogovori ne morejo vršiti, ker bi bili isti popolnoma brezpomembni. Češki agrarci namreč vstrajajo na svojem stališču, ki so ga izrekli v svoji zakonski predlogi, ki jo Nemci odločno odklanjajo, ker s tem preti velika nevarnost, da izgubi nemščina svojo veljavo kot edino zveličavni državni jezik. Sicer Bienerth še upa, da se kdaj doseže sporazum med Nemci in Čehi, a to je prav težko verjetno! Slovani se nikakor ne morejo ogrevati za vladno jezikovno predlogo, ki je skrajno pomanjkljiva in pušča deželne manjšine na milost in nemilost Nemcev, a ti gotovo ne priznajo zakona, ki bi Slovanom dal istih pravic, ki so sicer zajamčene po zakonu, a jih nemška prepotenca tišči ob tlal Tako se bo še vnaprej igrala ta slepa igra med Nemci in Čehi na eni, a med istimi in vlado na drugi strani 1 Seveda, Nemci uživajo v tem nemoteno svoje predpravice na Škodo Slovanov! No, pa saj to je čisto avstrijsko. ______________
Dnevne vesti.
Nekaj za »Edinost*, ki misli, da smo Slovenci v Avstriji sloboden (!) narod. Neka občina na Koroškem dobi od c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani — nemški dopis. Župan te občine je zaveden Slovenec in je hotel zvedeti, ako pri ljubljanskem c. kr. deželnem sodišču znajo slovensko. Vrne dopis z opombo, da je poslovni jezik občine slovenski in da zahteva slovenski dopis. Toda glej, sodišče v Ljubljani, namesto da bi ugodilo upravičeni zahtevi, se je obrnilo naravnost na dotično okrajno glavarstvo ter zahtevalo, naj to pritisne na županstvo, da sprejme nemški dopisi Ali nam Slovencem se v Avstriji tako dobro godi, da lahko govorimo s pomilovanjem o — beneških Slovencih, ki so že 44 let italijanski sužnji, od takrat, odkar so bili odtrgani od blažene Avstrije, kjer smo Slovenci tako srečni in kjer imamo vse kar nam srce poželi!
Pazi, kdor gre v »Union*. Goste, ki zahajajo v „Union“ opozarjamo v njih lastnem interesu na že znani dogodek z umazano servijeto. Nek vnanji narodnjak je namreč dobil v „ Unionu“ tako servijeto, da se je nad njo škandaliziral in jo prinesel kot »corpus delicti* v naše uredništvo. Od tedaj so začeli nemški natakarji z Bračičem in plačilnim natakarjem vred strogo paziti na goste. Teden pozneje se je dogodil zaradi servijete — tako namreč Bračič sedaj sam trdi — tolovajski napad na našega odgovornega urednika. Dasi je sedel blizo policijskega komisarja Jančigaja in gotovo ni šel za to v »Union", da bi tam servijete kradel, ga je Bračič osumil ter svojim uslužbencem naročil, da naj ga preiščejo in — drugo je znano, kaj se je še zgodilo. Ta sum nad .gosti, ki zahajajo v »Union", kakor čujemo, še ni odstranjen. Zato kdor zahaja v »Union", naj pazi, da se mu kaj takega ne pripeti, kakor se je zgodilo to z našim odgovornim urednikom. To je; najprvo ga osumijo kot tatu, potem ga s silo vizitirajo in nazadnje malone ubijejo. Tako se je že enkrat zgodilo v Grand hotelu ,Union* pod ravnateljstvom Bračiča.
Narodnogospodarski boj. Iz krogov ljubljanskega uradništva se nam piše: Pred kratkim ste v „Jutru“ opisali mučno epizodo pri nekem tukajšnjem dežnikarju Slovencu, kjer so bili baje z dvema damama zelo surovi, ter ste izvajali načelo: »Slovenski obrtnik in slovenski trgovec občuj že iz narodnogospodarskih razlogov s strankami čim najbolj vljudno"! Gotova resnica je, da znajo biti Nemci vse bolj prijazni in uslužni kakor nekateri Slovenci; saj pa prijaznost sploh ni posebno razvita čednost Slovencev. Kmečka ošabnost in prevzetija poganja baš v Ljubljani in po vseh slovenskih mestih prav čudne cvetke. Nikjer ne vidiš toliko nadutosti in odurne ošabnosti ko med Slovenci, dasi ni za to prav nobene opravičenosti. Zato je v Ljubljani tako prekleto socijalno življenje; drug opravlja drugega,
nikjer odkritosrčnosti in iskrene ljubeznjivosti, vsakdo bi potopil vsakoga v žlici vode in nihče ne privošči nikomur česa dobrega, pač pa privošči vsakdo vsakemu le vse slabo. Izjem je prebito malo. K vsej te socialni ljubljanski mizeriji prispevajo še politični strankarski boji in časopisni napadi. Kdor ni popolna ničla, v Ljubljani nima miru. Gotovo je bilo že vsaj 50°/o Ljubljančanov v tem ali onem časniku na sramotnem odru. A kako znajo naši časopisi blatiti in sramotiti, to vemo. Ako bi se razpisala konkurenca v najgršem časnikarskem napadanju in psovanju, bi naši listi med vsemi evropskimi prav gotovo dobili prvo darilo. Tako škandaloznega polemiziranja, kakor v nekaterih naših listih, sploh ni najti v svetovni žurnalistiki. Zato pa je v Slovencih vse življenje zastrupljeno, otrpčeno in ogorčeno.
V	takem miljeju je seveda težko, če ne že nemogoče najti vesele ljubeznjivosti in prisrčne prijaznosti. In ker so naši obrtniki in trgovci tudi ljudje, ne morejo biti drugačni, kakor so drugi. V narodnogospodarskem boju pa je nevljudnost grobokop vsakega uspeha, in omikan Slovenec bo vzlk vsej svoji narodni zavednosti rajši kupoval pri ljubeznjivem in uslužnem Nemcu, kakor pri slovenskem ošabnežu in odurnežu. V narodnogospodarskem boju pa odločujeta tudi kvaliteta in cena blaga. Zato bo ekonomičen Slovenec kupoval rajši pri Nemcu, ki mu prijazno postreže z dobrim blagom za primerno ceno, kakor pa pri Slovencu, ki si domišlja, da mora rojak kupiti tudi slabše blago za neprimerno višjo ceno. Pri žepu se namreč preneha vsaka narodnost in idealnost. Narodno gospodarstvo je pač narodno, ljudsko, ne pa trgovsko in obrtno. Konsument je pri tem še važnejši ko producent ali razpečevalec. Narodnogospodarski boj ima le tedaj uspehe, ako je domača konkurenca v cenah in kvaliteti vsaj enaka tuji. V nasprotnem slučaju je tak boj nesmisel. A tudi konsumentom treba povedati resnico. Res je predvsem, da nam vse tuje bolj imponira ko domače, in da nima med nami domač človek, domače delo nikake cene. Toda še nekaj je, kar nam ubija domačo obrt in trgovino: to je jemanje „na puf“, kupovanje na dolg. O tem vedo naši ti*govci povedati strašne stvari. In žrtve teh »pufov* so le domači trgovci in obrtniki. Marsikatera dama jemlje blago več let »na vero"., a plača ga šele tedaj, ko dobi soprog tožbo. To kreditiranje pa ubija naše, zlasti mlade in male trgovce. V Ljubljani marsikdo živi daleč preko svojih sredstev; dolgov je ogromno. V razkošju tekmuje vse, a tekmuje tudi v dolgeh. Naši trgovci imajo od tega navadno le veliko izgubo. Tudi to je narodnogospodarsko huda bolezen, ki se bo maščevala nad vsem mestom. Vsakdo hoče biti »kavalir" in vsaka »milostiva". Kakor otroci smo! V takih razmerah mora ostati narodnogospodarski boj le žalostna karikatura. Manjka nam solidnosti, resnobe, ekonomske vzgoje. Odtod vsa mizerija.
Žrtev logaške »Hofrichterije". Kakor se nam ob zaključku lista poroča, je postal neki jetničarski paznik v Ljubljani žrtev logaške »Hofrichterije". Ne namenoma, ampak vsled neprevidnosti je to žrtev baje zakrivil preiskovalni sodnik g. pl. Grasselli. Več o tem še poročamo.
Aljažev dom. Stavba novega Aljaževega doma vrlo napreduje. Izdelavajo se že notranji prostori, v prvem nadstropju je sedem sobic že popolnoma prirejenih in vsi prostori se izgotove, kakor je zanesljivo pričakovati do konca tega meseca. Na praznik Sv. Petra in Pavla in sploh od 1. julija naprej bode Aljažev dom popolnoma oskrbovan; za sedaj je pa tudi provizorično oskrbljen s pijačo in mrzlimi jestvinami in tudi prenočevati je že mogoče v stari Aljaževi koči in v nekaterih sobicah nove stavbe.
Tečaj za gozdne in lovske čuvaje.
Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo priredilo bo v mesecih julij-avgust 1910 v Radovljici šesttedenski tečaj za gozdne in enotedenski tečaj za lovske čuvaje v slovenskem učnem jeziku. V ta tečaj se bodo sprejemali izključno le na Kranjsko pristojni in v prvi vrsti taki prosilci, ki že služijo kot gozdni ali lovski čuvaji. Podelilo se bo obiskovalcem šesttedenskega gozdarskega tečaja 8 podpor po 70 kron in obiskovalcem enotedenskega tečaja za lovsko pazništvo 10 podpor po 20 kron. Prošnje, ki se morajo vložiti najpoznejše do 20. junija 1910 pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani, morajo biti lastnoročno pisane od prosilca samega in ima prosilec v njih dokazati: 1. da je dopolnil 18. leto: 2. da je dovršil ljudsko šolo in da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi; 3. ima doprinesti nravnostno spričevalo; 4. od gospodarja (pri katerem je vslužben), izdano spričevalo o dosedanji gozdarski ali lovski službi; 5. zdravniško spričevalo o sposobnosti za službovanje v goratih krajih, poslednje velja pa le za one prosilce, ki dosedaj še niso v gozdarski ali v lovski službi; 6. potrjeno ubožno spričevalo v slučaju; da nameravajo prositi za podporo; 7. od vseh teh prosilcev brez izjeme se pa zahteva od c. kr. notarja ali od občinskega urada poverjen reverz, s katerim se zaveže
prosilec, da se bo preživljal za dobo tečaja na lastne stroške. Šesttedenski tečaj za gozdne paznike se prične z 18. julijem 1910 in enotedenski tečaj za lovske paznike z 22. avgustom 1910 v Radovljici.
Odpovedan shod. Ker je g. dr. Kukovec zadržan, se je shod narodne stranke, sklican za danes v Hrastnik, odložil na nedoločen čas.
Brez vsakega komentarja. Ljubljanska slovenska (!) tvrdka Grobelnik piše v Mokronog, kjer ni nobenega Nemca — nemška pisma!
Klerikalci v Mostah pridno beračijo denar za »Katoliški dom*. Za šolo se, naravno, ne brigajo, ker tam bi se vzgajali otroci in potem ne bi bilo več takih divjakov, kot sta predsednik in podpredsednik tamošnjega čukarskega društva, ki sta napadla mirnega človeka in bila za to obsojena: prvi na tri in drugi na štiri dni zapora. Taki ljudje so klerikalcem potrebni in za to beračijo za »Katoliški dom*, kjer se bodo taki ljudje vzgajali.
Zakon mora biti za vse enak! Na Poljanski cesti je trgovina pod imenom Iv. Kregar. Dobro bi bilo vprašati tega moža, ako zanj ne velja zakon o nedeljskem počitku, ker on dela ob nedeljah večjo kupčijo kot ob delavnikih, seveda, skozi zadnja vrata. To ne bi smelo biti.
„Kralnische Baugesellschaft.“ Prijatelj lista nam javlja: Te dni sem šel po res lepi poti od »Ceste na Rožnik* proti Rožni dolini. Pot je res lepa, ker je čista prahu in se Človek navžije svežega in čistega zraka. Ali težko je prebaviti (za Slovenca namreč) napis v blaženi nemščini »Krainische Baugesellschaft* za ograjo proti južni železnici. Ali gospodje pri »Kranjski stavbni družbi* ne znajo slovensko?
Nanovo angaževanl so pri slovenskem gledališču vsi domači igralci in igralke ter vse domače pevke, med temi tudi gdč. T. Thalerjeva in gdč. Mara Peršlo \ a. Čujemo, da bo gostovalo v bodoči sezoni več tujih umetnikov ter debitovalo nekaj domačih pevk, ki so nastopile dozdaj le pri koncertih. Nova pevka je gdč. Cecilija Šmidova, bivša koloraterka Narodnega divadla v Pragi.
Gdč. subreta Hadrbolčeva. Iz Prage nam poročajo: Praški listi so prinesli vest, da je gdč. Hadrbolčeva smrtnonevarno obolela. Informirali smo se ter zvedeli, da je to resnica. Subreta slovenske operete v Liubljani je ležala več tednov zaradi vnetja pljuč in trebušne mrene ter je bilo njeno stanje že skoraj obupno. Nekaj dni je bila le kratke hipe pri polni zavesti. .Zdravnikom pa se je posrečilo, gdč. Hadrbolčevo rešiti ter je zdaj. že toliko boljša, da je začela vstajati s postelje. Nadjati se je, da do pričetka sezone popolnoma okreva.
Nogometna tekma se bo vršila danes ob polu 6. uri popoldne ob lepem vremenu med dijaki obeh slovenskih gimnazij. Mo-dro-beli stranki tvorijo dijaki II. gimn., a tekmovalno moštvo I. gimn., ki je zadnjič pobilo nemške tekmovalce ima belo-rdečo obleko. Ker obljublja biti tekma vsled dobrega in elegantnega igranja Slovencev zanimiva, opozarjamo nanjo občinstvo.
Toča v mirnopeški okolici. Iz mir-nopeške okolice se nam poroča, da je dne 5. t. m. popoldan med 4. in 5. uro huda, gosta toča in debela kot orehi padala ter provzročila velikansko škodo, ki se ceni na več tisoč kron. Najbolj prizadete vasi so: Dol. in Sr. Globodol, gora Grivrh pri Goriški vasi in Vrh ]za Globodolom deloma tudi Golobinjek. Trtje po vinogradih je vse popolnoma uničeno, kakor tudi žito in razni poljski pridelki, ki so pokončani tako, da ni za jesen ni kakega užitka pričakovati. Prizadeti prebivalci trpijo sedaj velikansko škodo, po zimi bodo trpeliJpa glad, ker ne bodo imeli ničesar spraviti s polja.
Strela ubila, ko je »oblačico ob-zvanjal". Ko je v ponedeljek 15 letni J. Gorjanec, mežnarjev sin iz Malega Črnela pri Zatičini v zvoniku »oblačico obzvanjal", da bi prepodil hudourne oblake, je udarila strela v zvonik in fanta na mestu ubila. — Cerkovniki bodo zdaj gotovo pač raje »po
toči zvonili*.	.
Izgubljena je bila v Ljubljani, na poti od glavne pošte po Dunajski in Marije Terezije cesti do državnega kolodvora zlata ženska remontoir-ura s kratko zlato verižico, na kateri je bil medaljon s sliko. Pošten najditelj se naproša, da prinese isto v uredništvo »Jutra*, kjer dobi primerno nagrado.
V	Ljubljanico je padel pri Polakovi tovarni neki vojak, Bošnjak, ki je prideljen k tukajšnjim pijonirskim vajam. Hotel je izstopiti iz čolna na breg Ljubljanice, med tem pa je njegov tovariš odrinil čoln od brega. Vojak pa, ki je stopil z eno nogo že iz čolna, je omahnil, zgubil ravnotežje in cmoknil v Ljubljanico. Ker je izvrsten pla-vač, se mu je posrečilo nekoliko nižje ves premočen izkobacati na suho.
Vreme. Vremenskega čudeža včeraj ni bilo, pač pa se je uresničilo vsaj v bistvu to, kar se je po predvčerajšnjih znakih moglo zgoditi. Sreča je bila za gotove kraje, da se je »koncert" to pot že zgodaj pričel, vsled česar so se razstrelilne sile porazdelile, tako, da so dotični kraji imeli le manjše
nevihte, drugi pa le zmerno padavino. Jutri: Obvelja včerajšnja prognoza. Nestalno, k lokalnim nevihtam nagnjeno vreme. One, ki hočejo imeti na vsak način lepo vreme tolažimo zopet le: z vremenskim čudežem. Sicer se pa naj ravnajo po včerajšnji natančni prognozi.
Več delavcev dobi delo pri zgradbi novega poslopja za »Učiteljsko tiskarno". Kdor želi dobiti delo, naj se zglasi na stavbišču v Frančiškanski ulici št. 8.
Opozarjamo na današnji oglas cesarja Franc-Jožefa jubilejne zavarovalnice na življenje.
Društvene vesti.
Sprevod sokolske župe Ljubljana I.
se vrši danes v nedeljo 12. t. m. po že naznanjenih ulicah po sledečem redu: godba, župno predsedstvo, župna zastava z dvema sabljačema, reprezentančna četa, tro-bentaški zbor, Sokol Ribnica z odsekom, Lašče in Sodražica, Sokol Šmartno-Litija z odsekom Vače, Sokol Kamnik, Sokol Št. Vid, Sokol II. in Sokol I. iz Ljubljane.
Ljubljanska sokolska župa, to je župa, ki obsega sokolska društva v Ljubljani, vDomžalah, Igu, Šiški, Viču in Vrhniki ter »Žensko telovadno društvo" v Ljubljani, psiredi drugo nedeljo, dne 19. junija t. 1. svoj I. župni zlet, ki bo spojen s tekmo naraščaja, veliko javno telovadbo in običajno kresno veselico. Vsa prireditev se bo vršila na dirkališču ob Latermanovem drevoredu. Natančen spored priobčimo prihodnje dni.
Viški Sokol priredi danes, v nedeljo, pri svojem odseku v Notranjih Goricah veliko veselico z javno telovadbo. Priprave so v najlepšem tiru, tako da bo ta veselica v vsakem oziru sijajno uspela. Viški Sokol odkoraka točno ob polu 1. popoldne iz telovadnice. Vsi prijatelji Sokola danes v Notranje Gorice.
Strahopetci bi bili kmalu postali vsi šišenski šacokopci in le šišenski grobokop jih je pregovoril, da so se zopet opogumili in šli sinoči gledat, če se je šac za vedno udrl, ali če še kaj gori in svetlika. Po od-svitu sodeč ukrenili so modri in stari možje šišenske dežele, da se šac z neomejeno silo dviga na površje zemlje in da ga ne peklenske sile, ki so se prikazale na gospodov dan, dne 5., 6., 10., ne morejo obdržati v temnem zemlje krili. Po natančnem matematičnem računu bo šac na francoskih šan-cah najbrže že v soboto toliko blizu površju, da se bo v nedeljo, dne 12. t. m. popolnoma razgorel. Šišenski modrci celo ve-dežujejo, da bo lepše gorel in blestel ter se dal lažje izkopati, ker pošasti in hudiči ne bodo imeli več toliko moči do njega, kot pred tednom. Vsled tega so šacokopi sklenili, da zberejo ves svoj pogum, se po-dado danes, 12. junija, že ob 3. uri pop. na francoske šance nad Šiško ter po običajnih formah in postavah čakajo trenotka, ko bo šac zagorel. Radi podtika in dobrih svetov raznih coprnic in modrijanov se jim bo mogoče posrečilo — če ne bodo zajcem bratci rekli.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi danes, dne 12. t. m. rodbinski izlet na Brdo na Viču. Zanimanje za izlet je vsestransko, ker uživa društvo posebne simpatije in ker leži kraj nad vse idilično. Krasna planjava, plesišče na prostem, okoli zabavnega prostora senčnat gozd. Tamburaši, pevci, harmonika. Preskrbljeno je tudi za dobro postrežbo. Do Brda je le pičla ura počasnega hoda. Zbirališče točno ob 2. popoldne v gostilni pri »Franceljnu na Tržaški cesti, približno 100 korakov naprej od mitnice.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug priredi v četrtek, 30. junija t. 1. ob 9. uri dopoldan v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani važen skupni sestanek zastopnikov vseh obrtnih zadrug na Kranjskem. Posvetovalo se bo o obrtno-nadaljevalnih šolah, o zavarovanju za osta-relost, deželnem obrtnem pospeševalnem uradu, bodočem deželnem obrtnem svetu i. t. d. Sestanek se bo vršil samo, ako se zglasi zadostno število zastopnikov posameznih zadrug.
Zborovanje podružnice slovenskega trgovskega društva »Merkur* v Kranju.
V	četrtek, 9. tm. je sklical odbor podružnice slovenskega trgovskega društva »Merkur* v Kranju svoje člane k sestanku, na katerem naj bi se dogovorilo o enotnem zapiranju ter odpiranju trgovin v Kranju. Prostorna zborovalna soba »Pri novi pošti* je bila docela polna, ko je podružnični predsednik, starosta kranjskih trgovcev, g. Fran Omersa st., otvoril zborovanje ter pozdravil navzoča odposlanca glavnega odbora. V imenu osrednjega odbora »Merkur* v Ljubljani je pozdravil zborovalce tajnik g. Golob ter apeliral na navzoče naj po vzgledu ljubljanskih trgovcev in sotrudnikov, ki so združeni v »Merkurju*, tudi kranjski trgovci in trgovski sotrudniki v sporazumljenju določijo na tem sestanku čas, da se bodo trgovine enotno odpirale in zapirale. Nato je g. dr. Marn v poljubnih besedah razložil tozadevni državni zakon z dne 4. februarja 1910, ki je stopil 4. maja t. 1. v veljavo in urejuje delavni čas trgovskih uslužbencev
in zapiranje trgovin, kakor tudi zakon z dne 2. maja t. 1. o delavnem času v trafikah. Po daljši debati so se soglasno sklenili sklepi glede enotnega zapiranja in odpiranja trgovin v Kranju, ki jih podružnični odbor predloži deželni vladi.
N^jnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Italijansko vseučillško vprašanje.
Dunaj, 11. junija. Kot utopljenec se oprimlje Bienerth za vsako slamico, ki jo mu kdo ponudi! Povsem odločno se trdi, da se vlada zavzame za predlog nemškega nacijonalca Waldnerja, ki je predložil Gorico kot sedež italijanske pravne fakultete. Bienerth pričakuje samo še konference italijanskih poslancev, da se izrazijo o tem predlogu, potem pa začne takoj pogajanja z drugimi strankami o tem vprašanju 1 Baje Italijani ne nasprotujejo temu predlogu, samo zahtevajo Gorico kot provizorično mesto! Ta predlog je za Slovane osobito še za Jugoslovane veliko manj sprejemljiv nego italijanska zahteva, ker je Gorica veliko manj italijansko mesto nego Trst. Kot je vaš poročevalec zvedel iz kroga, ki so jako zanesljivi, ni vladi posebno nesimpatičen predlog Nemcev, ki so ga stavili vladi v zadnji konferenci nemških voditeljev z ministrskim predsednikom, da naj vlada namreč izposluje v parlamentu dovoljenje, da določi odredbenim potom ustanovitev italijanske pravne fakultete v kraju, ki se bo zdel vladi primeren. Ako se sedaj Bienerth zanima za Gorico, je nevarnost, da vlada oktroira ustanovitev italijanske pravne fakultete v Gorici, kar bi izzvalo v jugoslovanskih krogih skrajno ogorčenje in provzročilo najhujši boj proti Bienerthovi vladi. Vprašanje o italijanskem vseučilišču je sedaj najvažnejše politično vprašanje, ker od rešitve tega je odvisna usoda proračuna, Bienerthovega kabineta in žnjim v skrajnem slučaju tudi parlamenta 1
Rezultat ogrskih volitev.
Budimpešta, 11. junija. Volitve na Ogrskem so končane, izvoljenih je 248 kandidatov Khuenove vlade, 47 Kossuthovcev, 37 Justhovih kandidatov, 13 ljudske stranke, 5 Rumunov, 3 Slovaki, 17 divjakov, 6 pristašev stranke 1.1848., 2 socialista, 3 kmetske stranke in 1 krščanski socijalist. Potrebno je še 21 ožjih volitev. Interesanten je pregled, kako so propadale stranke vsled Khuenovih nasilstev: Kossuthovci so izgubili 59 mandatov, Justhovci 109, ljudska stranka 22, narodnosti so izgubile 17 mandatov, demokrati so izgubili en mandat kot tudi krščanski socialisti! — Tak je torej rezultat ogrskih volitev, ki so jih v avstrijskem parlamentu tako vneto zagovarjali razni ministri! Khuen je pač lahko hvaležen avstrijski vladi, da mu je priskočila v pomoč s svojo armado, ki je izvedla take volitve, ki so v sramoto XX. stoletja!
Srbski crkvenl kongres.
Sremski Karlovci, 11. junija. V srbskem crkvenem kongresu se je začela debata o izjavah kraljevskega emisarja in patrijarha: Ko je Svetozar Pribičevič, vodja sedanje večine, opozarjal, da se mora reorganizirati delo kongresa, ker je dosedanja večina delala le v škodo srbskemu elementu, je manjšina očitala samostalcem, da so se zvezali s Khuenom, kar je Pribičevič odločno odklonil! Na njegov predlog je vzela večina izjavo kraljevskega emisarja in patrijarha na znanje.
Finls Finlandiae.
Petrograd, 11. junija. Ruska duma je danes z veliko večino glasov sprejela vladno predlogo o Finski, ki pomenja konec finske avtonomije in zgodovinskih pravic dežele, ki so ji trije carji podelili svobodo. Ko je predsednik razglasil rezultat glasovanja, je vskliknil poslanec Puriškevič: Finis Finlandiae! V tukajšnjih dobro informiranih krogih se pričakuje, da prebudi izid tega glasovanja nevoljo v Finski, ki je najodločnejše odklonila to kruto predlogo! Pričakovati je velikih nemirov, zlasti, ker se je zyedelo, da se je napotilo že veliko ruskih teroristov v Finsko. Vlada hoče s skrajnimi sredstvi udušiti vsako revolucionarno gibanje v Finski!
Spopad na turško-črnogorskl meji.
♦n.iio ^etinie> H. junija. Večja turška pači ii	*0liač!la črn°gorsko mejo, za-
A	i črnogorska straža, ki je
začela streljati. Turki so se umaknili do obmejne stražnice utrdbe Pevič, ki so io Črnogorci hoteli zavzeti, boj je trajal nad dve uri, ker pa je prihajala Turkom na pomoč večja četa, so se Črnogorci brez vsake izgube umaknili; v turški patrulji je padel že na črnogorskih tleh nek častnik ter dva vojaka, izgube, ki so jih zadobili Turki v utrdbi niso znane. — Sploh so zadnje čase konflikti na turško-črnogorsk meji jako pogosti, vsled česar je črnogorska vlada precej pomnožila svoje obmejne straže.
Ruska in Japonska.
London, 11. junija. Tukajšnji listi pišejo, da se je dosegel med Rusijo in Japonsko popolen sporazum glede vseh vzhodnoazijskih vprašanj. Namiguje se tudi, da je Nemčija intrigirala proti temu sporazumu, a ji ni uspelo, ker je Japonska uvidela, da je nje razvitek na gospodarskem polju v Mandžuriji le takrat mogoč, ako živi s svojim sosedom v miru in prijateljstvu.
Princ Jurij v inozemstvu.
Pariz, 11. junija. V kopališče Vichy je dospel srbski princ Jurij, kjer ostane par mesecev na letovišču! Simpatična oseba je vzbudila splošno pozornost med letoviščarji.
Političen umor v Carigradu.
Carigrad, 11. junija. Ker se je bilo bati, da nastanejo pri pogrebu ustreljenega staroturškega urednika Ahmed Sanina demonstracije, je policija z velikimi kordoni zaprla vse ulice okoli hiše, kjer je stanoval ter niso pustili sorodnikom, da prirede javen pogreb. Med sorodniki in policijo je nastal konflikt; policija je nato s silo vzela krsto, naložila jo na voz, odpeljalo jo ter pokopala brez vsakih ceremonij. Med Staro-turki vlada radi tega nasilja policije veliko razburjenje! List „Sadai Vileta“ povdarja, da tudi s tako nečloveškimi sredstvi mlado-turški režim ne uduši opozicije in kontrole, ki je zadnje dni, ko igra v kretskem vprašanju mladoturški komite tako čudno ulogo, skrajno potrebna!
Loterijske številke. Dunaj 11. junija: 14, 34, 28, 40, 82.
T7 v za slabokrvne in prebolele
1^ 11 je zdravniško priporočeno črno dal-LA V/ matinskovinoKuČnajboljšesredstvo.
5 kg franko K 4-—.
Br. IVovakovič, Ljubljana..
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. — Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Za oddati ste dve lepo opremljeni sobi, .even-tuelno s hrano. Stari trg 24. II. nad.	57/3—3
Triletnica Tišje dekliške šole išče primerue službe. Nastopi lahko julija ali avgusta. Naslov pove .Jutro*.	63/4—1
Odda se še nekaj
poletnih stanovanj
v Medvodah
ob gorenjski železnici s sobnimi, kuhinjskimi in miznimi opravami, lepimi senčnatimi napravami, rečnimi in peščenatimi kopelmi, športnimi prostori itd.
Lastnik Franc Jarc.
Specialna trgovina
Toni Jager
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje
Sprejme se takoj oziroma za juli:
Rlsnamipsirl/a zanesljiva, vešča tudi Dldydjllllsdl Iva nekaj knjigovodstva.
Trg. pomočnik
ber prodajalec.
Učenec
s primerno šolsko naobrazbo. Sprejme se za september:
Trg. pomočnik 2eleznina, Prodajalka špecerije 2 “£n°
A. Sušnik,
Zaloška cesta.
Koncerti
,Slov. filharmonije4
so vsak dan
do 15. septembra
v hotelu Tivoli
ob delavnikih ob 3. pop, in 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob '/210. dop. ob 3. pop. in ob 7. zvečer.
Vstop prost.
i
3
I
0
K
0
3
104—5
Fran Krapeš.
52—8
trg*©TTl:n.a
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — IPerilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšetov. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in :■	panama	klobuke	1
GOI« ceneje
v »Angleškem skladišču oblek"
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Naznanilo.
Cesarja Franc-Jožefa jubilejna zavarovalnica na življenje in rente
je z junijem 1910 razširila svoj delokrog tudi na Kranjsko. Glavno zastopstvo v Sodnijski ulici št. 1 daje pojasnila: o zavarovanju na življenje, o pogrebnem zavarovanju, o starostnem zavarovanju i. t. d. Ker je javen zavod, je varnost zajamčena.
a bo
Osebe, ki bi rade sodelovale pri imenovanem podjetju, naj pošljejo svoje oferte na gori navedeno zastopstvo.
Društvo za zgradbo »Sokolskega doma" v Šiški.
Gozdna veselica
na šišenskih francoskih šancah
se vrši danes 12. junija.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo gostilniško obrtjo ter prevzel in popolnoma preuredil
gostilno »pri Kroni“
? Ljubljani, Gradišče štev. 7.
Točil bom le dobra domača dolenjska in štajerska vina kakor tudi vedno sveže pivo.
Preuredil sem tudi kegljišče z električno razsvetljavo, ki je cenj. gostom vedno na razpolago; kegljišče je oddati tudi še za nekaj dni v tednu. — Sprejmo se abonenti na hrano.
Proseč obilnega obiska bilježim z odličnim spoštovanjem
T-
Kavarna „Prešeren“
ima vsak dan svež
= sladoled =
vseh vrst in
ledeno kavo.
Odda se v najem
prostor
za trgovin« ali kako delavnico;
Poizve se v Spod. Šiški št. 79.
Telefon štev. 121.
.o
'5*
o
m
S
JSL
•sr
cn
Velik senčnat vrt za 10.000 ljudi,
popolnoma prirejen za koncerte, ljudske veselice itd. Edini te vrste v Ljubljani in okolici, Slovencem na razpolago. Samo par minut oddaljeno
od mesta.
Gostilna je pod novim, spretnim in izkušenim vodstvom.
Priporoča se slavnemu občinstvu in slavnim društvom za prirejanje veselic in družinskih zabav.
Točim bela in rudeča dolenjska, bela štajerska in črna istrska vina; dalje točim mengeško dvojno marčno pivo, radi velikega prometa vedno najsvežeje.
Okusna jedila vseh vrst vedno po želji na izbiro, d
Cena abonma na hrano: kosilo in večerja v popolno zadovoljnost & 40 vinarjev.
Najtopleje se priporočata
F. M. BALIJA
Glince št. 3
—11	ex gostilna pri Travnu.------------------
crq
-»
p
3
p
7T
*n
O
°S.
Gugalnica za deco. Električni gramofon.
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
\
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
52—9
at exxtlxa,xxl
strešnik-zakrivač
s pošervno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola".
Brez odprtin navzgor!	Streha	popolnoma	varna	pred	nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
mm
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi.
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-111 . 1 ljejo v račun. —
Delniška glavnica: K 3,000.000.
301-46
Ljubljanska kreditna banka Ljubljani,
Rezervni fond:
K 400.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
		
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
 .................«**•	•""•'•"H........ ....................111.111.11,|
       ......................................................................
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|0.