155. Številka. Ljubljana, soboto 10. julija. XIII. leto, 1880. NAROD m J* * i ♦ A°y ,Ayiemr}1 P0™e*ejj.ke m dneve po praznikih, ter velja po po* ti pnjeman za avstro- odrske dežele za celo leto 16 gt. za pol leta H «rf. V fletrt lo*R 4 llTuT Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 Kl.l., za četrt leta 3 Kld. 30 kr., za en mesec 1 M 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr za moscc, 30 kr. za četrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospod« učitelje na ljudskih Šolah in ■sv dijake velja »nižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 K»d. BO kr., po posti prejeinan za četrt leta 3 Kold. — Za oznanila se plačuje od cetimtopne petit-vrste 6 kr., će se oznaniio enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukin-.ti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 8 gledališka stolba". uprav ni s tvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiSi. Nemško ščuvanje zoper kranjskega deželnega predsednika. Dunajski veliki časopisi, katere avstrijskim nemškim liberalcem sami j udje pišejo, začeli bo hujskati na kranjskega deželnega predsednika Winklerja, to se ve vsled ten-dencijozno ali lažnjlvo zavitih poročil ljubljanskih dopisnikov. Poleg rDeutsche Ztg.u se nova in stara „Presse" repenčita, da \Vin-kler nij branil uradnikov ali okrajnih glavarjev, ko Bta jih zlasti S vetec in dr. V oš n jak V kranjskem deželnem zboru napadala, da so bolj politični agitatorji nemškutarske stranke nego li upravni uradniki. Nemško-judovski listi to stvar tako zavijajo, kakor da bi bili kranjskega zbora slovenski poslanci uradnike kot take, uradnike kot izvrševatelje postave napadli. V tem slučaji bi jih bil pač vsak deželni predsednik karati smel in bi jih bil tudi g. Winkler gotovo karal, ker vsa njegova moška preteklost je vendar uradniška, torej bi on ne puščal opravičene avtoritete uradnikov napadati. Te avtoritete pa tudi nihče v kranjskem zboru napadal nij. Svetec in Vošnjak sta pač grajala nezakonita dejanja litijskega glavarja Vesten eck a in tacih mož kakor je Vesteneck, Pravičnega uradnika, okrajnega glavarja, ki se zakona in javne dostojnosti drži, nij nihče in ne bode nihče napadal. Ustavo-verci pa mislijo, da je uradniku bilo vse dovoljeno, tudi nepostavnosti; samo da je „usta-voveren" bil, potem so te morali od vladne Btrani vsi njegovi grehi zagovarjati. To pa je vendar napačna in zelo neliberalno razumljena avtoritetska disciplina. Sicer so se pa grajane nepostavnosti in samovolje Vesteneckove in tovarišev godile večinoma pod prejšnjo vlado, kako jo more torej zdanje vlade zastopnik braniti, sosebno če mora slišati dejanja, katerih opovreči Dih6e ne moreV Tudi prejšnji predsednik Kal-lina je moral samo poslušati nepostavna dejanja in celo vrsto nelegalnostij, pod katerimi se je leta 1877 ta famozni kranjski deželni zbor skrpal v zda njej monstroznosti. Kal-lina nij hotel zagovarjati \Vidmanovih in Ve-steneekovih dejanj, ker jih nij mogel. Nemško-ustavovernim predsednikom, ki so Ilohenvvartu služili, se je od nemške strani v veliko hvalo štelo, da po Hohemvartovem padci nijso njegove vlade in njegovih dejanj več hvalili. Kako, da ustavovercl od zdanje vlade zastopnikov terjajo zagovarjanja zlodejstev pr ej šnj e vlude organov ? Kar se pa tiče začetega morda „sistematičnega" napadanja dunajskih novinna c. kr. kranjskega deželnega predsednika, menimo po izkustvih zadnjih let, da nij tako nevarno, kakor si morda nemški hujskači domišljajo. Isti nemški listi dunajski so leta in leta jednako in še bolj surovo zabavljali na dalmatinskega namestnika Rodica, ali nijso ga premaknili, temuč cesar ga je še prav posebno odličil. Ravno tako so obe „Presse" in druge nemške novine več let zabavljale na Ta a Hej a kot tirolskega namestnika. Vspeh je bil le, da ga je cesar z največjim zaupanjem počastil. In kakor pravijo stari, da oslovski glas ne sega do nebes, tako se menda tudi kmalu judovsko-nemški glas ne bode tako visoko cul, kot včasi. Nemški poznavalci naših razmer. Graška „Tugespost", list, ki je tudi po Slovenskem zeld razširjen, piše v večernem listu od dne 3. julija to le: „Y kranjskem deželnem zboru je dr. Bleivveis interpeliral deželnega predsednika, da li mu je znano, da se ne spoštujejo naredbe pravosodnega minister-stva in političnih oblastev zarad rabljenja slovenščine kot uradnega jezika v občenji s slovenskimi strankami, in ali je namenjen, v smislu onih naredeb postopati. Kdor razmere na Kranjskem le nekoliko pozna, ta ve, da je ta interpelacija brez vsega temelja, ker vse kranjske gospodske s Slovenci samo slovenski občujejo. Dr. Bleivveis najbrž to ravno tako dobro ve, kakor kdo drugi; torej je šlo samo za prazno demonstracijo, kakor so jo „prvaki" zmirom ljubili. V slovenskih prebivalcih na Kranjskem se naj s tem umetno vzbudi vera, da so tlačeni, in za ta namen je dovoljen tudi navidezni manever, ker le kot kaj tacega moremo I31ei\veisovo interpelacijo smatrati.1* — Tako piše nemški graški list, ki je resen organ ustavovercev. In to ne v prvič, teinuč uže večkrat smo v „Tagesposti" •skoro z istimi besedami Čitali trditev, da se pri nas vse slovenski uraduje, in da so naše dotične tožbe le prazne. Tu je le dvojno mogoče. Ali je graški »list tako hudoben, da svojo nemške bralce nalašč vara in se z vednostno lažjo smelo postavlja na stališče „dobrega poznavalca1' razmer; ali pa nemški organ naših razmer nič ne pozni in brblja tja v en dan lehkomišljeno bona lide. Ne vemo, katera teh dveh možnostij je bolj resnici podobna. Obe sta pa krivi. V obeh slučajih „Tagespost" ne stoji na stališči resnice in dobrega poznanja razmer. Če se hoče podučiti, naj se obrne do prvega avskul-tanta, ki je na slovenskoj zemlji služil in povedal bode, da hribovski slovenski kmet, ki niti črke nemščine ne ume, dobiva svoje pravde iz sodnij samo v neznanem nemškem jeziku rešene. To je enkrat faktum, mi bi veseli bili, da bi ne bilo. Ako je „Tagesposti" ko- likaj do resnice, more se o tem prepričati. Ce nam obljubi, da bode ponehala 8 svojimi neresnicami o Slovencih, postrežemo jej mi sami z dokazi, Črno na belem, z originali tacih odlokov, in teh moremo na stotino nabrati v naglici. Ali nam se uže davnaj vidi, da novinarjem graškega nemškega lista nij za resnico. Oni varajo sebe in svoj publikum radi; vse jim je dobro, kar bi Blužilo za razširjenje nemštva. Ko bi jim bilo za istino, veudar bi v tem laganji uže samo premislek zadržaval jih, da kar vsi slovenski poslanci kranjskega zbora vendar ne morejo tako lehko-mišljeni biti, da bi podpisali dotično interpelacijo, če bi neresnična bila. Vendar bi se jim volilci smijali, Če bi poslanci javno in pismeno nekaj trdili, kar res nij! Ali namesto tega jih volilci ravno zarad resničnih tacih interpelacij volijo od leta do leta bolj jednoglasno. — Torej prosimo nemški organ, naj polemizira zoper slovenske terjatve malo menj neumno. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (9. seja dne 7. julija.) Ko se prebere zapisnik zadnje seje, oglasi se vitez Vesteneck in reče, da nij bil cel Čas v dvorani navzočen, ko se je zapisnik bral, tedaj ne ve, ali je tudi ona opazka v zapisniku, katero je v časnikih bral, da je dr. Vošnjak njemu klical „to je laž". Vesteneck pravi, da tega klica nij slišal, sicer bi bil zahteval, da se dr. Vošnjak pozove k redu. (Nu pač, sicer je pa Vesteneck uže zelo vajen na laž postavljen biti. Ur.) Deželni glavar odgovori, da tega klice nij v zapisniku. Dr. P oklu kar nasvetuje, da se prošnja radovljiškega cestnega odbora zaradi naprave mitnice na Iileškem mostu izroči deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanji o njej ro-roča. Ta predlog podpira grof Thurn; poslanec Luckman pa se mu protivi in prav , da naj se reši prošnja še v tej sesiji od gospodarskega odseka. Sprejme se pa potlej dr. Poklukarjev predlog. Dr. Bleiweis in tovariši predlagajo zakonsko osnovo, po katerej bi imeli župani pravico, osobam, katere so na slabem glasu i n brez premoženja, ž e n i t o v a n j s k e pravice odrekati. Na dnevnem redu je poročilo gospodarskega odseka o občinskih zadevah, kakor so opisano v poročilu deželnega odbora. O tem poroča „večni poročevalec" nemške večine vitez Vesteneck in stavi sledeče nasvete: Deželnemu odboru se naroča, da kolikor mo- goče hitro izvede zakon od 1. 18fi0 o velicih občinah, ali združenje malih občin v velike če tudi za zdaj samo za ene okraje. Nadalje nasvetuje, da se c. kr. okrajna glavarstva pozovejo na to gledati, da se ne bodo pobirale nepravilne občinske takse in slednjič, da ima deželni odbor pravico poklicati c. kr. okrajna glavarstva na pomoč, da bodo župane pripravili do tega, da v pravem času zgotove In predlože občinske račune. Prične se generalna debata o teh predlogih. Grof Tli ur n opo-oruje, da bi bil uže vendar enkrat čas, razdeliti občinske pašnike. Razdelitvi se protivijo jedino le bogatejši člani občine, kateri imajo na škodo menj premožnih mnogo živine. Koliko bi se pridelalo več žita, več krme in več sadja, ko bi bili pašniki razdeljeni in kultivirani. Tudi v narodnogospodarskem smislu bi dežela mnogo pridobila, narasel bi jej tudi realni kredit za mnogo milijonov, kajti na pašne pravice ne posodi nobeden Človek nič okroglega. Poslanec L u c k man pravi, da dtžela uže 18 let teško čaka, da bi se občinski pašniki razdelili in nasvetuje, naj se si. vlada naprosi, izdatni pripomočki: privezane so občine na vrvi politične in deželne oblasti, ki je hitro pripravljena zadrgniti vrv, če občina kaj pregreši. Kar se tiče gospodarstva z občinskimi denarji, tudi sedanja postava po mojem mnenji popolnoma zadostuje: po § fifi občinske postave mora župan letne račune in preudarke skozi 14 dnij v občinskej pisarni vsakemu na ogled razpoložene imeti, sklenene občinske pri-klade mora po § 83 javno razglasiti in zastran pobiranja doklad po davkariji se mora v po-sebnej prošnji za privoljenje obrniti do c. kr. okrajnega glavarstva, katero potem — če vse v redu m.jde — naroči davkariji občinske doklade pobirati, če pa doklade presežejo 15%, mora po § 79 deželni odbor to privoljenje dati. Čemu tedaj proti občinam kovati nove verige, 5e sedanje popolnoma zadostujejo? Čemu samo občinam izreči nezaupnico, če jo zaslužijo v večjej meri nekatera c. kr. okrajna glavarstva? Meni je na razpolaganje dovolj materijala, iz katerega se razvidi, da se nahaja c. kr. okrajno glavarstvo, ki javne zadeve razsoja iz strankarskega stališča, (Čujte!) ter na ta način avtoriteto občine po- da v prihodnjem zasedanji predloži postavo o dira, v čegar dokaz sledeči slučaj. Neko žu- razdeljenji občinski pašnikov. Deželni predsednik W in kler pravi, da je to vprašanje jako velike važnosti, kajti ako se občinski pašniki razdele, bode se pridelek mnogo zvišal. Govornik pravi, da se je uže prejšnja leta mnogo bavil s tem vprašanjem, še ko je bil deželni poslanec goriški, kajti tudi tam se je važnost tega vprašanja uže več let pripoznala in se je na pr. na Krasu uže mnogo občinskih pašnikov razdelilo. Kot poslanec goriškega deželnega zbora je uže 1. 1863 izdelal postavo za razdeljenje občinskih pašnikov, katera pa nij dobila cesarskega po-trjenja, toda ne zato, kakor da bi se ne bila vlada za stvar zanimala, ampak, ker je vlada mislila, da je jako teško nastaviti tista občna načela pri tem vprašanji, ki so za vse kraje pravična. So pač v raznih krajih razni odno-šaji, razne pravice itd. Kar enej občini ugaja, to drugej nij prav. Zato je vlada priporočala deželnemu zboru goriškemu, naj za vsak slučaj, kakor to občinska postava dovoli, sklene posebno postavo o razdeljenji pašnikov teh ali drugih občin. Tudi za kranjsko deželo bode teško najti občna za vse veljavna pravila vladi kakor tudi deželnemu zboru. Gospod deželni predsednik pravi končno, da se bode s tem vprašanjem na tanko pečal in ako se mu posreči najti taka pravila, katera bi ustre zala vsem v obče, bode se postavni načrt predložil deželnemu zboru. Do tačas pa se pač priporoča, da se za vsak slučaj posebe sklepa 0 razdeljenji občinskih pašnikov. Poslanec Pfeife r: Ko sem površno pregledal poročilo gospodarskega odseka, nijsem se mogel načuditi nasvetom, ki jih stavi odsek na drugej strani poročila (priloga 74), ki po mojem mnenji na vsakega prostomislečega in za avtonomijo občine vnetega napravijo vtis, da se namerava posamezne občine staviti še bolj nego do sedaj pod policijsko nadzorstvo okrajnih glavarstev in jim vzeti zadnji ostanek avtonomije. Ako bi odse-kovi nasveti dejansko obveljali, gotovo nobeden sposoben neodvisen človek ne bi več pre-V el častnega mesta županskega, ker si poleg tega, da to težavno službo opravljajo brezplačno, gotovo ne želi vedno za hrtom imeti policaja. Zoper malomarne občine se nahajajo v sedanjej občinskej postavi § 89 do § 99 panstvo je v smislu gubernijalne določbe dno 17. avgusta 1839 fit. 18869 naročilo mesarjem, da imajo 24 ur prej ko živinče zakoljejo, to naznaniti županstvu oziroma inesogledniku; proti tej določbi so se mesarji uprli in jeden teh mesarjev se je v svojej surovosti predrznil, da je vročevalni listek v kri pomočil in v občinsko pisarno vrgel, dobro vedoč, da najde zavetja pri c. kr. okrajnem glavarstvu Vsled tega ga je županstvo obsodilo na 5 gld globe, katero razsodbo je ovrglo c. kr. okrajno glavarstvo in deželna vlada, kar je županstvo prisililo, priziv (rekurs) vložiti do ministerstva, kateri rekurs je pa vračalo c. kr. okrajno gla- govoriti, kajti, ti bi Župane neprestano policijsko šikanirali. To avtonomijo občin, katera se je po mnogih bojih izvojevala, pravi govornik, treba je vendar, da ohranimo deželi in našim potomcem. Dr. S c ha f fer pravi, da bi bil deželni odbor uže predložil postavni nacrt o razdeljenji pašnikov, ko bi mu ne bilo prišlo na znanje, da bode državni zbor uže v prihodnjem zasedanji sklenil postavo o tej zadevi, katere občna vodila bodo potem podlaga za deželno postavo. Dr. Po kl u kar: Razdelitev občinskih pašnikov je skoraj v vsakem zasedanji deželnega zbora, pa tudi pri vsakej skupščini c. kr. kmetijske družbe na dnevnem redu. Ako se razdele občinski pašniki, bi kranjska dežela blizu za dva milijona več pridelala, kakor do zdaj, kajti na mesto pustih pašnikov nastale b« rodovitne senožeti, njive in vrti. Za zdaj je pa treba počakati, da določi državni zbor o občnih pravilih, na katerih podlogi se bode sklenila deželna postava. Do tačas je pa posluževati se teh sredstev, katere je nas veto val gospod c. kr. deželni predsednik, namreč za vsak slučaj skleniti posebno postavo. Baron Apfaltrern reče, da nema mnogo upanja na postavo o komasaciji, dokler bode dovoljeno posestva deliti. Dobrote komasacije se bodo po svobodnej delitvi posestev takoj uničile. — S tem se konča generalna debata. Tržaški deželni zbor. Iz Trsta 8. julija. [Izv. dop.] V včerajšnjej seji tržaškega mestnega kot deželnega zbora se je pripetilo, da je slovenski poslanec Nabergoj, ko je klican bil, namesto v laščini v slovenskem ijeziku rekel „tukaj". Kakor bi bil blisk švignil, pogledovali so se laški poslanci, strah jih je obšel pred malo slovensko besedico! Ko pa potem varstvo z opazko, da se proti dvema jednakima j pri predlogu o noveli, reklamacije glede kaznij razsodbama ne more višje rekurirati. Da žu- J magistratovib, do tega pride, da se glasuje po panstvo brani svojo avtoriteto, poslalo je imenih, je slovenski poslanec-Gorj up iz Pro-potem rekurs naravnost do ministerstva, ka- seka po slovenski rekel „new. Zdajci je tero je z odlokom dne IG. julija 1878 št. 5554 laškega poslanca Artellija ta mala slovenska tako-le spoznalo: „Die Krkenntnisse derBezirks- besedica tako silno zbodla, da je kar od stola hauptmannschaft N. und der krainiscuen Landes- odletel in žaljivo surovo zabavljal na Naber- regierung vverden als lllegral niuiullrt, jenes des Gemeindevorstehers dagegen vvieder in Kraft gesetzt". Če tedaj nekatere občine nepovoljno opravljajo svojo službo, se utegne to v prihodnje še bolj pogosto zgoditi, če obveljajo predlogi, ki jih nasvetuje upravni odsek. Kot prijatelj prave avtonomije in prave svobode, glasujem proti tum biro-kratičnim nasvetom, iskreno želeč, da bi svojega posla zmožne občine bolj dolgo živele kot c. kr. okrajna glavarstva v sedanjej organizaciji. (Dobro! Dobro !) Grof Thurn priporoča, da bi se vendar enkrat ustanovile glavne občine. Ne obeta si od njih sicer zlatih gradov, a vendar misli, da bode potlej bolje, nego je zdaj, ko male občine ne morejo opravljati velikega natvezenega si posla. Posebno govori pa se- stališča, da bi se začele uže vendar enkrat izvrševati mnoge koristne postave, katere so do zdaj še zmirom na papirji, ker manjka tistega, kateri bi jim dal življenja. Krajno ali lokalno policijo bodo občine v prihodnje itak dosti ložje opravljale, kajti po nove j policijskoj kazenskej postavi, ki pride kmalu v državnem zboru v obravnavo, bode mnogo slučajev prišlo v pravosodje c. kr. sod nij. Zoper ponovljeno uvedenje komisarja to v goja, da se drzne slovenski govoriti, ko je vendar Trst italijansk. Nabergoj nij Artelliju nič dolžan ostal. Glasno in neustrašljivo je rekel, da lehko govori svoj materini jezik, kateremu ustava in postava zagotovljata vse pravice. Vroči italijanski levičar Artelli se je potem do deželnega glavarja obrnil, zakaj da ne pozove Nabergoja „k redu", zakaj ga pusti govoriti v jeziku, kateri nij naš pravi poslovni jezik v „italijanskem" Trstu. Da je laško kulturo bolj označil, poslužil se je psovalne besede, kot naj zadnji fakin na Slovana zabavlja, dejal je „ščavo". Pa Nabergoj ga je precej podučil, daje „ščavo" samo surova psovka, ki provocira. Pri drugem glasovanji, to se ve, da se Slovenca nijsta pustila v kozji rog ugnati, ni Gorjup niti ne Nabergoj. Pri klicanji svojih imen sta odločno rekla spet slovenski „nel", na kar je nastal na galeriji velik hrup, poslanci lahoni pa so razburjeni zapustili dvorano in nij se moglo ničesa dalje skleniti. Vsa laška svojat iz galerije in tudi levičarji so tekali po trgu okrog, da bi mogli koga dobiti, ki bi jim pomagal demonstrirati proti slovenskim okoličanom, pa ostali so na cedilu in to je za nje najbolje. Torej tako daleč je prišlo, da Laha „irredentovca", ki škilita preko pa pravi govornik, da mora on odločno proti \ Adrije, uže jedna sama besedica zvesto a v- atrijskega Slovenca vzburi. Slovani imamo silno sovražnikov povsod, jeden hujši kot drugi, jeden netolerantnejši kot drugi! Okoličani! Treba je zdaj kak korak storiti, da se začno priprave delati, kako bi se dala slovenska okolica od mesta ločiti, da ne bodemo služili za nakovalo, na katerem bi irredentovsko lahonsko železo kovali naši nasprotniki. Tržaško okolje je slovenska zemlja in kdor drugače misli in govori, ta je izdajica Avstrije. Politično dru-tvo „p]dinostu mora ukreniti pri prvem občnem zboru na to, da se napravi v tržaškej okolici tabor, pri katerem bode tržaška okolica izrekla se za politično ločitev od Trsta in od naših tlačiteljev jn zaničevalcev. Včeraj se je konstituiral odbor delavskega podpornega društva ter je uže sklenil priprave delati, da priredi to društvo v zvezi vseh slovanskih društev slavnost tisočletnice vpeljave slovanskega jezika v cerkev. Politični razgled. V Ljubljani 9. julija. Bivša minlsl ni Horst in Stremnvr sta ee odpovedala državnemu poslanstvu. Namesto Horsta kandiduje v bukovinskem velikem pO sestvu zdanji trgovinski minister K r e m e r, namestu Stremavra pa pravosodni minister baron Streit. V zgornjeavstrijskem velikem posestvu pa baje kandidujeta ministra C o n-rad in VVelsersheimb. V štajerskem Orudcl so bili napravili te dni nemški agitatorji in vodje banket na £ast štajerskim ustavovernim državnim poslancem. Deželni poslanec dr. Schloffer je govoril razdražljivo zoper zdanjo vlado in dejal: „Le mi Nemci moremo biti voditelji Avstrije, le nam gre hegemonija!" — Poslanca Heilsberg in \V urin bran d pak sta tako strastno govorila zoper vlado in zoper Slovane, da je bila „Deutsche Zeitung" konfiscirana, ki je njiju govore prines'a. In kakor beremo, nemških listov v Avstriji ne konfiscirajo tako brž. To se je z nami pod prejšnjo vlado vse drugače ravnalo! OallMki deželni predsednik grof Potočki je naznanil klubu poljskih deželnih poslancev, da želi cesar, naj bi dežela ne pro-uzročevala si nikakih stroškov za njegov sprejem na Gališkem. Kljubu temu je pa deželni zbor gališki na predlog G r o h o 1 s k e g a soglasno sklenil, da se za sprejem cesarjev porabi 20 000 gld. Briiikl novi župan WinterhoIler je včeraj prisegel v navzočnosti namestnika Kalline. Winterholler je pri tej priliki naglašal posebno nemško svoje stališče in nemški obraz glavnega moravskega mesta Brna; potem pa se še čudijo in jeze beški Časopisi, da ga je vlada odstavila kot poročevalca v šolskih zadevah pri moravskem namestništvu! VilUiiJ«* dE-iuve. Preko Pariza so javlja 7. t. m., da so Crnogrorci pustili svoje pozicije in marširali proti Tuši in Podgorici, kjer so se pa Albanci utrdili. Mej kristijani Tandeskimi in Turki je bil krvav boj, ker so Turki učinili na kristjanih raznih grozovitostij. Več Turkov je bilo ubitih. Trideset veljavnih iiialiodon.Hkili 15oli».irov je angleškemu zastopniku mej-narodhe komisije za reforme izročilo prošnjo, v katerej naglašajo svojo narodnost ter svoje veroi/.povedanje, tožijo, da nesreča za Bolgare so Turki in Albanci, ter zahtevajo, da se krščanski Bolgari makedonski združijo vsi v jedno ozemlje, sicer da vse reforme ne bodo nič koristile. Iz Belgrada poroča „P. C.-, da Hasan paša, guverner iiovoimziir.slti. čegar smrt so beguni naznanili, nij mrtev, nego je ranjen in je prišel v Belgrad zdravit se. V ani; lo.šlioj spodnjej zbornici je iz javil Gladstone, da bi bilo z ozirom na dozdanja izkustva krivično in nečastno za porto, misliti, da bi se Turčija ustavljala soglasnemu sklepu evropskih vlastij. Na ■•p;»n<'o«*l4«'in jo pustilo zdaj uže nad sto državnih pravdniknv službe, ker ne-hčejo izvajati marčnih dekretov zoper nepooblaščene duhovenske rede. Zbornica je sprejela komisijski predlog o amnestiji s popravkom Libiehejevim. Dopisi. I* Utlje 8. julija. [Izv. dopis.) Da bi Litijčani ne bili zadnji mej onimi, ki nabirajo darila, pomagati nekoliko po toči unesrečenim Dolenjcem, priredili so v nedeljo 3. julija tombolo v gostilni obče štovanega g. župana Vekoslava Koblerja. Začetek je bil ob 7. uri zvečer, ko je uže dnevna vročina nekoliko ponehala ter nastopil prijetni večerni hlad. Ljudstva se je udeležilo mnogo iz okolice ter tudi iz bližnjega Šmartna. Predno se je jelo igrati, zapeli so litijski pevei „Tam kjer beli so snežniki" ter hoteli s tem oveseliti drage nam goste. Tudi mej tombolo se je prepevalo; najbolj se je dopadala zbranemu občinstvu „V tihej noči". Po igri nas iznenadi naenkrat bengalični ogenj, kojega je napravil g. Tora. Sedaj pa nastopi prečastni g. notar Svetec, pove da je 170 gl. čistega dohodka ter izreče ljudstvu z ginjenimi besedami najtoplejšo zahvalo. Prva hvala gre seveda ravno imenovanemu gospodu, potem pa gospe H. Bevk in gospici L. Roblek, kajti ti so bili ustanovitelji te povsod posnemanja vredne veselice. Dalje bodi srčna hvala gospe Pleško, kneginji Windisch-griitz, grofinji Abfaltrern ter gospodom Koblerju. Langerju in Wehrhanu, ki so darovali lepih, v to potrebnih dobitkov. Po tomboli je ostalo vse občinstvo še dalje časa zbrano, kati vsak se je veselil, ka je po moči pomagal unesreče-nemu sobratu. X llleda 7. julija. [Izv. dop. | Hrvatje so torej bili obiskali naš romantični Bled. Zadovoljni smo in ponosni na naš slavni Bled, da je še Bled! Še se spominjam, da so ta naš Bled pred par leti Nemci in naši nemšku-tarji ogledovali in ga hoteli kar na mah h Germa nij i pripeti. Veleizdajski nemški verzi v spomeniškej knjigi na blejskem otoku živo pričajo, da resnico govorim! In ko so to čuli nekateri „ritterji" na Bledu in njih somišljeniki, so kar na vs i usta dokazovali našemu kmetu, da Bled z vsem Kranjskim, bode skoro nemški. Hipoma so jeli silno germanizirati Bled. Od najmogočnejšega „ritterja" gori, notri doli do poslednjega „burša", se je vse v nemščini urilo. Kmetom so pridigovali, da še le tisti-krat bodo srečni, kadar ne bodo govorili „grđega" kranjskega jezika. Nemci nas bodo potem radi imeli in trosili nemške „tolarje" mej nas, tako so kričali, itd. In vse to je mirno poslušal naš hribovski Slovenec, oral svoja polja, redil živino, nabiral jagode in maline po gozdih in jih prodajal tem silovitim germani-zatorjem. — In tako z njimi v dotiki je vjel kako nemško besedo, na priliko „verflufte kerl", s katero je doma burke uganjal. Lepo se je zdelo torej našemu hribovskemu kmetu, ko je -26 t m. na Bledu odlična gospoda govorila v njegovem slovenskem jeziku. Strmel je, ko j« Čul, da ta jezik slovenski je krasen, da ga govori drugih 80 inilijoniv njemu sorodnih narodov itd. — Zamislil se je globoko in milejši bil mu je Bled, jel je ponosen postajati, da je Slovenec in Slovan. Šel je na svoj dom, pripovedoval doma kar je videl in čul in denes ga veseli, da sme čuvati svoj biser, krasni slovenski Bled! — In zdaj, ko pase Živino po pašnikih visokih gora, ko kosi peščene travnike z zadovoljstvom zre na blejsko jezero, kjer je, žal, le jedne trenotke preživel mej viteškimi brati Hrvati in nikoli ne bode pozabil, da je Slovenec, Slovan! — ■z l*tfu1a 7. julija. [Izv. dop.| Naš okraj ima vedno jako mnogo nezgod prestati. Prete-čeno leto pobrala je v nekaterih krajih kuga jako mnogo govedi. Pomladi letos je mraz učinil zopet mnogo Škode na trti in so-fivji in sedaj nam vedno glasi prihajajo iz celega okraja letos o toči. V nekaterih krajih je letos toča uže vse pokončala in živinska kuga je zopet tu. Če bode dalje tako šlo, moramo priti v kratkem vsi na nič in dača izter-juje se vedno na naj stroge j ši način. Se ve, kaj je beda c. kr. davkariji mar, — včasih se tudi kaka zasluga hitro dobi. — Razglasi so glede' kuge tudi v slovenščini razglašeni. To sicer z veseljem konstatiramo, akopram imamo pravico kaj jednacega terjati, ali ti razglasi, smeli bi pač v boljšej slovenščini pisani biti nego so. Vsa pisava je tako nekako posiljena in vidi se, da se je prestavljavec strogo nemškega teksta držal, a da se slovenske gramatike nij dovolj učil. Kaj bi Nemci rekli, če bi se jim z jednako nemščino prišlo V Boljše slovenščine želimo. Domače stvari. — (Iz kranjskega deželnega zbora.) Včeraj je deželni zbor imel 5l/2 ure dolgo tajno sejo o reorganizaciji deželnih uradov, torej so bile debate obširne, a ker tajne, ne moremo o njih poročati. Denes je zopet seja. — (Izleta v Kamenik) v nedeljo zjutraj se bode razen ljubljanskih narodnih društev Čitalnice (preko 30 pevcev), „Sokola" (40) in Dramatičnega društva udeležilo tudi mnogo narodnjakov iz Ljubljane in ljubljanske okolice. — („Deutsche Sitte".) Organ dunajskih „fortšritlerjev", „Deutsche Ztg." piše v Članku: „Kariera gospoda Winklerja je unikum v zgodovini našega birokratstva; v zdanjem državnem zboru je stopil na federa-listiško stran. Temu smo se čudili, potem pa je bil imenovan deželnim predsednikom na Kranjskem, poslan v ono deželo, kjer se morejo Nemci samo z velikim trudom ubraniti napadov od Slovencev, on se kaže Slovenca, ki zahtevanja tega ljudstva podpira v svojih nagovorih in vladnih činih u Iz prvega dela tega napada na našega deželnega predsednika se razvida nemška zavist iz druzega pa nemška znana „griindlichkeit". „D. Ztg." bi morala vendar vedeti, da na Kranjskem razen Kočevarjev, ki so pa po ondanšnjej „N. fr. Pr." potomci Van dalo v, nikjer nij Nemcev, Nemcev takih, kar ta pojem izraža; torej so tudi „napadi Slovencev na Nemce" pri nas samo grozna halucinacija dunajskih židovskih novin. — („Tukeju.) Nemška „Triester Ztg.u od 8. t. m. prinaša pod naslovom „Tukeju moden članek, ki govori o malostnej sceni v tržaškem zboru, katero poročamo tudi mi denes na drugem mestu. Nemški tržaški list pa graja, to se ve, le Slovenca Nabergoja, da je „provokater", za Italijane, ki so se osmešili s svojim strahom pred rnalo besedico slovensko, nema nobene graje. Liberalni Nemec z vsacim vleče, kdor bo na Slovana psoval. — (Iz Gradca se nam piše: Literarno zabavno slovensko društvo „Triglav" ima ▼ soboto 10. julija pri starej „Ilieniuelle" svoje redno zborovanje. Spored: 1. Čita se zapisnik. 2. Poročilo tajnikovo. 8. Poročilo blagajnikovo. 4. Posamezni predlogi. Začetek ob 1 ,0. uri zvečer. Gosti dobro došli! — (llrzojavna postaja) na ISlcilu, ki se je odprla doslej samo vsako poletje, se je premonila z dnem 7. t. m. v stalno brzojavno postajo z omejeno službo. — (Na celj s kej gimnaziji) so — kakor „Gosp." poroča — izmej 14 ostnošoleev 6, skoraj polovico, zvrgli pri maturskej sku-Snji. Tacim slabim vspehom so tudi krivi tuji nemški profesorji, zatorej terjamo naj se nastavijo domačini. — (Ponarejeni „srebrni" goldinarji) iz svinca, prav dobro uliti, krožijo uže tudi po Kranjskem. Te dni smo jednega takega v rokah imeli, ki se mu je pa poznalo, da je na kmetih užc skozi mnoge roke šel nespoznan. — (Škodo po toči storj on o) v okolici mariborskoj morajo ceniti, ker jo finančno ministerstvo uslišalo prošnjo Slivnićanov in tovarišev vsled rekurza narejeno po vrlem poslanci g. dr. ltadaji. — (Tatje) so v Vojniku ob svitlem dnevi vlomili in krčmarju g. Pergerju škode napravili za 307 gl. — (Ogersko- francoska delniška zavarovala družba) jo v mesecu juniju t. 1. prejela 354 ponudeb za zavarovanje življenja, katerih zavarovalna glavnica iznaša 847.COO gld. ter je izgotovila 334 polic z glavnico preko 742.100 gld. Odkar je začela zavarovati življenje, namreč od dno 1. februarja t. 1., je dobila 1502 ponudbe z zavarovalnino 3,770.700 gold. ter je izgotovila 1258 polic, glasečih se na preko 3,140.300 gld. Kazne vestu *' (Ustreljen.) V Lauphcimu je dne 0. t. ni. ustrelil mladi lletzclor svojega očeta. OČe in vsa rodbina je zapazila, da so večkrat tatje poskušali ulomiti v produjalnico; zato jo naročil oče svojemu sinu, če kedaj kaj opazi, naj kar streli. Dno G. t. m. pa se oče vrne preko 10. ure zvečer domov. Sin je slišal, da Bpoduj pred hišo negdo uže dolgo časa hodi, stopi k oknu, in ustreli. Pogodil je tako dobro, da je oče na hip bil mrtev. Sin se je sam javil sodniji. * (Usmrtena) sta bila 8. t. m. na dvorišči Lvovske sodnije dva ulanca, ker sta umorila četovodjo Scbiitza zato, ker je ta strogo žujima postopal. Oba sla bila vojaka 8. iilau-skoga polka. * (T r g o v i n s k a p u 1 j s k a 1 a d i j a) „Unio ne" se je utopila na afriškej gninejskej obali Neki glavar mu rov je prisvojil si, kar je ostalo te Indije, pomorščake pa je ujel; francoski konzul v Lagosu pa je vse pomorščake rešil še o pravem časi. Tujci. 7. julija: Pri Slonu: Hozra i/. Trati. — Liebsclinr i7 (JraiL-a. — llartnsg.d, Nopan i a Zagreba. _ Wolten u Dunaja. — Sabanos iz Kima. 1'ri LoOS il Dunaja. — Plauinok i/ Idrijo — Hiris, Btoinberg li Donaja. - Bertorl i/, iz Gradca. — Deuteob, vvrntsrholIST, VVeiser, Non mami '■/. Dunaju. — Kisbek iz Zagreb*, — Kasim K lin i/. Dunaja. - \VaUl iz (Jrailca. — Frou« iz Dunaja. Dunajska borza 9. julija. (Izvirno telografično poroćilo.) finotnl drž. dolg v bankovcih . . 7ii gld. 90 k. r£ notni drl. dolg v srebru . . . 73 „ 70 „ £lata roma.........87 „ 1)6 , 1860 drl posojilo......133 w — „ Akcne n&rodno banko .... 886 n — * Kreditne akcije.......2«! »59 ■ London..........H7 ■ *»» t »Jrobro..........— «7" « Napol...........9 " f ? * U. kr. cekini........•> » ,r,;' » Državne marke.......67 „ 70 a I rn li ulj o (10"»—5) (plosnato gliBto) prežene d.r. DBlooli na 13-u.n.ajI, PniterBtrasMu 42, tudi pismeno. Franjo Thomann, pozlntar, v Ljubljani, sv. Petra cesta h. št. 17, priporoča ho proč. duliovenetvu in dfcia.]o-n-lm. predotojnikom, /.a izdelovanju posla-tankih del, pronovljenje altarjev, taberna-klov, prižnio, križevpotov, različnih podob, kriiov oi okvirov. Tudi ls novega se vsa ta dela izgotav-ijajo v vsakem slogu prav okusno za dolgotrajnost iu po nlzkej ceni. Vsa naročila ho brzo, lepo iu po nizkoj ceni izvrfiujejo. (312—1) Velika zaloga pOHubno dobrega 1m»I«'k» ali viMoko rile^rg« kranjskega dolenjskega vina po nl«l. 5.50 vf«ler proti pošiljal \ i posode, kakor -pra/vl vinski ocet (jesili) po «l«l. I.— v«>«l«»r pri (2UU-3) A. Cvenkeljnu v Ne« niri (l/.chteinvald) Štajersko. Za čiščenje in izboljšanje vina najbolj fte, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo jo a«*- prava francoska žolča. To, kakor tudi prosti uivod, kako se rubi, dobi ho ziu ioni z osobnim ali poštnim naročilom pri A. lin il iiiiiuuu t l.jiibljiinl. v Luka T avta rje ve j hiši. (273—tt) NiijsijajnejSi vspt li ziigotovljamo. Troski 7.a Oličenje znašajo za vsak hektoliter 11/« kr. Vellkostransko Izrečenim željam in vprašujem kupovajočega občiiiHtvu vstreči, hoio z imunom „Slovenska narodna W novo vrHto BUrogatne kave kupčiji podali, katera Ne jednako odlikuju po svojem prijatnom okusu, kakor po nlskej oenl In po priletne] v nanje j opravi. Tu b poHebno pozornostjo izdelan Hiirognt, ki ho d,,biva po vneli večjih špecerijskih produjalnieab, moremo vhciii dru/.iiiam, katere \nu'in> bodejo gospodariti, najgorkeje priporočati, — prepričani, di al bo ta izdelek znvolj svojih dobrih lasfnostij pri vseli, ki hočejo /. njim po- skušnjo napraviti, največjo hvulo iu odločno prednost pridobil pred podobnimi tujimi izdelki. (301—3) Aug. Tschinkel-novi sinovi, jfj rt & p* ■v > c ^4 _ 'S M o I ~ p. u »2 K/J tj w 8*8 «e ? g 3 *tt5! g p > o 9 *B p- 4nI cd ■-- - ^ m Bi . -i .§ «T S' c ■S'B 2, 2 f. ■ —. p 'c a I "• B Radgostski in rožnovski malio-rastlinsti celtlifti, pnportičajo ho 11 • " ino za vso, (udi m zastarane bolezni na pljiuali, za srčne, prsno in vratne bolečine, posebno za sušico, zeloilčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko štovilo priznanskili piHom razpolagajo so v prepričanje. Javna zahvala. Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rož-novi v Kadgostskem. Čestiti goapodt Po dost.moiu nevarnem pljnČnem vnetji mučil me je celo tri lot;i Hiibi kaSelj in ponavljajoča so bripavoHt. Protečeno jonen postalo je mojo žalostno stanju tako budo, da houi celo kosce Strjene krvi izkasljal in trpel soui pri tom zarad pnibavljanja in telesno slabosti, inr/.iice in ponočneni me jako slaboooui Kotenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — onittatiral ju začetno jotikol lo dolgem brozvspošnom zdravenji poskusil h.mu vsled svota mojega zdravnika kot zadnji pripomoček Va$ Kadgostski univoraalni čaj, kateicimi 80 zahvaljujejo užo oinogi v namili mestu za zopet pridobljeno zdravjo, ter rabim za olajšanje suhega iu žgečoga kailjanj.i Vaše K ižuovsku f.e tličko. V kratkej dobi zboljfialc so Jo mojo brezupno »tanje t,ko, da se čudijo vsi moji znanol, kakor tudi moj zdravnik, kateri nikakortaoga ozdravljenja nij upaL Kasijanjo nehalo jo popolnem, ravno tako nijseiu već kri pljuval in nehalo je tudi ponoćno potenju, povrnil so jo zopet tek in močnejši kot poprej, in tako pridobilo jo mojo slikbo tolo SOpet poprejšnjo krepost in oiasticiteio. Komaj po štlritednom uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem tvojo ozdravljenje poleg Bogu Jedino le Vastm pripomočkom. Trosim Vafie blagorodju uiojej starej materi,katera u>.o itiri lota trpi ni srčnem ho- denji iu teukoui dihanji, pripoilatl proti poit-nemu pov/etku ilva paketa tega ćaja in ravno toliko Skutljie iu.iho-raHt.lin»kih eo tličkov, in želim iz srca. da bi ta uvrslni lek in no drago liišuo zdravilo stadlužoiui splošno prip iznanjo j ndobilo, ter ostajam s posebnim ipoltovanjem Vašemu blagorodju hvaležni (47—3) Ivan €'tl<>ryn, kaplan. V (Jer kovici (na 0 'škuiuj. Od tega po zdravniškoj rasloibl iu ]>red-pisih luipravljeni čaj, vejii za 1 (dnevno rabo pripravljeni pukut s nakazom o rabi 1 kI«I. mi. v. Jedna originalna h\atlja RoinoVtfkih uialio-iastliiiskih ooltltokov >">o kr. /. i kolek in zavijanju pa IO kr. pusobo. UiMiKoMMUi uiiiv«>r#.uliil fa\ in Itui-uuiHki mulio-iHNlliiiHkl v, Ulitki dobivajo so )«-«iin,» io v lekarni J. M«'ii'k«>rtw v ito/iioii na Uoravskem), m raspoliijajo so iiitiočila na Vhe sirani proti poštnemu po-v z ulju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročni«, imajo tudi zail< go nudeči lekarni: \V. Mayr v l.j u Uljani, VV. K. tili i g v II i. i i Itoi u. S. Mittoiliaeh in J. Cejbok v Kagrohu, li a r m h o rs i g o DrUder in A. Medved v 4.i-u4i«'i, A. stare k m J. K u p f o r h e h m i u d v <•«% hitro iu tiiijno /.Ur.ivlja punko, trganje po mhh m vuaku VrStS SlSUuSl v živcih m kitali, l/,virna Sklenioa ?0 kr. »v. v., /a kolik in zavoj IO kr. več. 1'mii ho dobi n»iiio nuruv- noNt i/, lekarne v Hoinavi (Moravska/, •ledna originalna steklenica /. navodom, kako i*k rabiti, statiu 7« kr., /,a kolek iu tavuj io in*, ved. Pravu taksna voda hi dobiva buuio uepuaroduo v lokami roluovskoj, Izdate^ in urednik Makuo Armič. Lastnina m tisk .Narodne tiskarne11.