23. številka.
Ljabljana, v ponedeljek 28. jannvarja
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan neier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemali za avatrij sk o-ogerake dežele za vne leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vne leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun:i no po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Doplai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništ v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka atolba". U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   ■   50 „
9 četrt leta....... 3   „   30 „
„ jeden mesec...... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za VBe leto........ 15 gld. — kr.
n pol leta........ 8   „   — „
„ Četrt leta....... 4   „   — „
„ jeden mesec....... I   „   40 „
Vpravriištvo   Slov. Naroda'*.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 26. januvarja.
Dr. Edvard Gregr je s svojim govorom celo v našem že blaziranein zboru naredil nepričakovano globok utis. Njegov glas je souoreri, da se po vsej dvorani dobro sliši, vsaka beseda premišljena, izgovor cist, ne prenagljen, kar je na primer o svojem času pri Giskri, ki je bil jeden najboljših govornikov, motno motilo. Njemu bo še stenografi teško sledili, a pri Gregru jim gotovo nobena beseda ni izginila. Dr. Gregr je sicer imel pred Bedaj koncept govora, a služil mu je le bolj, da ni prišel iz tira. In še zaradi tega je tako močno uplival na poslušalce, ker se mu je poznalo, da ii- njega govori globoko notranje prepričanje, vroča ljubezen do svojega naroda, katerega srečnejšo prikodnjost pa le vidi v napredku in svobodi.
Če je grof Wurmbrand svoj dolgi govor kou-čal z elegičnim izrekom, da je pri vBtopu v zbornico upal, da se bode ustvarjala liberalna stranka iz vseh narodov, a ta up mu je splaval po vodi in odslej ne ostaue druzega, nego da se Nemci kot izkljufiivo nemško-narodna strauka organizujejo, goji
dr. Gregr ravno nasprotno živo nado, da tudi v tem zboru morajo jedenkrat zmagati prava liberalna načela, resnična ravnopravnost, pa ta liberalna stranka se bode sestavila iz povsem družin mož, nego tistih, ki se zdaj zovejo liberalce.
Čehi se smejo veseliti, da ho dobili v Gregru tako izreden govorniški talent v zbornico. Čuditi se le moramo, da se temu možu, v katerega govoru nesmo slišali nobene ekstravagance, še celo ustop v češki klub hoteli zabraniti. Sicer pa so Čehi sami bili iznenađeni, saj tisti, ki so Gregra slikali kot fanatika, s katerim se ne da shajati, da se je pri prvem nastopu tako mirno in državniško obnašal.
Po govoru so Gregru od vseh stranij čestitali, ne le njegovi bližnji somišljeniki, tudi grof Clam, Rieger, Lichtenstein so mu prišli roko stisnit, in celo grof Wurmbrand, katerega predlog je Gregr tako neusmiljeno bičal, prišel je k njemu in priznal, da je v mnozih stvareh ž njim jedne misli.
Denašnji listi se obširno pečajo z Gregrovim govorom in celo liberalni, da si z grenkim obrazom priznajo velik utis govora na celo zbornico.
Za Gregrom imel je dr. Magg teško stanje. Poslanci so dvorano večinoma zapustili, kajti vsak je čutil, da je z Gregrovim govorom stvar dognana, in da njemu odgovoriti, in si pridobiti pozornih slušateljev, bi celo korifejom leviške stranke bilo težavno, ne še le uru. Maggu, ki je že znan kot dolgočasen, suhopureu govornik. Magg je skušal z malenkostno polemiko izbrisati utis predgovora, a kaj tacega ni mogoče.
Za njim bi se moral na vrsto priti Hausner, kateri slovi zarad svojega govorništva že dolgo let. Dasi še ni bilo pozno, se mu ni zljubilo poprijeti besedo, ker je čutil, da bi po današnjem govoru Gregroveni teško našel novih zanimivih toček v toliko premlačenem predmetu, in se ni hotel izpostaviti kritiki mej seboj in Gregrom. Predsednik je tedaj sklenil sejo in določil nadaljevanje na ponedeljek. Eksekutivni odbor pa je določil, da se bode tačas precej za Hausnerjem debata končala in da dobita le še glavna govornika besedo in sicer bo izbran na desni knez Čartorisky, na levici pa Plener.
V ponedeljek bo tedaj glasovanje in kakor kaže, bo predlog Groholskega dobil večino. V Coro-ninijevem klubu  so se po dolgem posvetovanji zje-
dinili na neko reaoluc jo, s katero pa bode ta klub osamljen ostal. Soluograška trojica Lienbacber-Fuchs-Neumajer ima tudi svoj posebni predlog. Vlada se dozdaj ni oglasila, pa menda bo v prihodnji seji grof Tttaffe, najnovejši nemški svetnik, kakor ga je Gregr krstil, ponavljal izjavo, katero poznamo iz odsekovega poročila.
Položaj Slovakov.
m.
Pri tolikem zatiranji slovaške cerkve in šole ne more sicer procvetati slovaška literatura in znanost, tem manj, ker vlada marljivo pazi za vsakim njenim korakom, in jo je ne glede na ustavno svobodo tiska, umela postaviti v take pogoje, da more samo životariti.
Na čelu slovaškega časnikarstva stoje „Slovenske Narodne No vin v , ki izbajajo trikrat na teden v Turčanskem Svetem Martinu. Ureduje jih Petor, sodelujejo pa S. Hurbao, J. Škulj, J. Čajda in nekaj drugih slovaških rodoljubov in pisateljev. Ta časopis ima blizu 1000 naročnikov, — res neznatno število, pa vender zaaobtno v tako težavnih razmerah slovaškega društvenega življenja. Po svojem zapopadku in meri predstavljajo Narodne No-viny, ne glede na svoj mali obseg, jako znameniti pojav, ue le v življenji Slovakov, temveč sploh v življenji zapadnih Slovanov, in zaslužijo polno so-čuvstvo in podporo.
V podobi priloge k N. Novinam izdaja ravno ta Petor še časopis „Naroduy Illaanik", ki izhaja po jeden pot na mesec in je namenjen za kmetsko ljudstvo, mej katerim ima blizu 2O0O naročnikov. Blizu v tem narodnem duhu in v tej meri uradu -jejo se ost h slovaški časopisi, kakeršni ho: humoristični mesečnik „Čmoknižniku, dvumeaečnik „Slovenske Pohladytt, otroški mesečnik „Včelka", gospodarski list „Obzor", ternovske „Katoličko Novioy" in nekaj drugih. Izjemo dela jeden sam časopis „Svoruost", ki se tiska v Banski Bistrici na vladne stroške pod uredništvom madjarskegu podžupana, Bele Grumvalda, kateri je i^ral ulogo ovaduha proti Slovaškej Matici. Renegatsvo tega časopisa je že vsem znano tako, da nema naročnikov mej Slovaki, a bo le usiljuje raznim uradom, šolam itd.
„Letopis„ slovenske Matice izdajal je še nekaj
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Dalje.)
Ali mi je treba praviti, kaj obsega oglasnik? Večo ali manjšo, časih in po nekaterih velikanskih časopisih nebrojuo vrsto raznih oznanil, u vrst k i (inserati) imenovanih. Kar je bilo v obče rečeno o reklami, velja po večem tudi ouvrstkih. Sprva neso bili posebno mnogobrojni — novoj stvari Be ljudje le počasi privadijo — ter so po gostem urednikom močno ugajali, zlasti fe jim je trda predla za gradivo, kot je to nekdaj bilo pri ljubeznjivi naši „Edinosti" v Trstu. V takem slučaji ni gledal toli na prostor, temveč stavcu in u reditelj u stavka je celo namigoval, da sta uvrstitke debelo in široko stavila, da so mesto primanjkujočega mu berila in špeha pokrivali več prostora. Poslej so se pa uvrstki naglomu množili ter dajali zalagatelju časopisa mnogo novcev, preobilo dobička. Sedaj je jel zategadelj skopariti s prostorom, uvrstkom odločenim, ter ga je drago prodajal ne po vatlih ali sežnjib, ampak
po milimetrih in centimetrih. Slovenski Časopisi (razen jednega) še neso tako daleč zagazili, kar dotični uredniki — če so h kratu tudi njih lastniki — najbolj obžalujejo. In tako bode pač ostalo, dokler se Slovenci toliko ne namnože, da jih bode toli milijonov kot jih je sedaj sto tisoči.
Ko bi podlistkar hotel krasti iz francoske enciklopedije, povedal bi, kako velikanske dobičke so že s prva dajali veliki francoski časopisi. Zelo razširjen »Siecle" je na leto in dan dobival za uvrstke pol milijona frankov, „Patrie" 300.000 itd. Kogar pa zanima tako velikansko podjetje, naj se zaleti v kakov nemški naučni slovnik (francoski tako le slabo robkamo posamični, razen učenega našega poslanca v zadnjem deželnem zboru!) ter naj vsake take stvari iz njega pokrade. A dosta ozbiljne šale, da se podlistkar ne zameri potrpnemu čitatelju I Leta 1873 pri svetovnej razstavi v Beči ni zanimala podlistkarja nobena stvar toliko, kolikor ravno razni izdelki, razne iznajdbe, razni napredki v tiskarstvu. Občudoval je zlasti velikansko podjetje Slovanom toli sovražne Dunajske „Neue Freie Presse", ki je v posebnem paviljonu bila nastanovila celo svoje nove  stroje  tiskalnice. A
pasle se neso le oči na tem rednem, za las pravilnem delovanji, ampak tudi prebujeni duh je lehko ustrezal največjej radovednosti. Lastoika rešenega časopisa sta bila o njem prijavila vse mogoče podatke v posebnej knjigi z naslovom : „Geschicht-liche und Statistische Skizzen". Po tej knjigi naročnina mnogobrojnih naročnikov nikakor ne pokriva troškov predragega časopisa, a ta veli-kansk izgubek (primanjkljaj) pokrivajo popolnem uvrstki, ter dajo lastnikom celo velikansk dobiček.
Izrecno pač ni treba poudarjati, da vsi časopisi iz naravnih uzrokov ne odkrivajo takih stvarij iz upravne njih kuhinje. Žito razen dotičnih oseb ne more nikdo povedati, koliko ravno uvrstki neso kakemu časopisu. Prevažni so za njegov obstanek, prevažni tudi za njegovega lastnika. Zato pisatelj tega podlistka iz srca privošči vsem slovenskim časopisom obilo — in dobro plačanih uvrstkov.
Upravniku ali lastniku lista je oglasnik popolnem kupčijsko podjetje, vsem odprta prodajalnica, v katerej se očitnost prodaja. In ravna se pri tem po načelih suhoparne kupčije. Pošten kupec kupuje pošteno, umazan sleparsk kupec pa umazano in sleparsko.   Tak umazan in sle-
čas* prejšnji urednik, neutrudljivi pater Sasinek; 8 1882 leta prenehal je končno izhajati, in zdaj pa v sredi 3 milijonega slovaškega prebivalstva, z njegovo staro in dosti mnogoštevilno, pa poJavljeno ali pomadjarjeno inteligenco, ni nobenega na učnega perijodičnega izdanja! Pa tudi nikakih knjig učenega zapopadka skoraj ne pride na svitlo. Slovaki, kateri dobe kako stolico v višjih učnih zavodih, prisiljeni so pisati po madjarski, da se obdrže na svojih mestih. Tako je poleg časnikarjev mej njimi le še nekoliko belestristov, kakeršoi so: Svet IIurban, pišoč o prozi in vezani besedi pod psevdoime-nom Vajanskega, Pavel Orsag, pišoč pod imenom llvezdoslava; Gustav Izaak, izdajatelj „Biblijoteke Romanov", Pavelj Dobčinski izdaja „Slovenske Po-viesti" (8 zvezkov), in nekoliko drugih.
Veliko koristi prinaša narodu „ Delniška tiskarna" v Turčanskeiu Sv. Martinu; pa sredstva so preveč neznatna, na bi mogla zadostiti vsem potre bam narodnega čitauja in srednje pa tudi višje izobraženosti v narodnem smislu. Tako je bilo začeto — prekrasno delo „Slovensko Spevyu z melodijami, pa moglo je prenehati s 0 zvezkom zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev za izdajo bogatega nabranega gradiva.
Politični razgled.
\ol r;inj<' dežele.
V Ljubljani 28. jauuvarja
V budgetnem oaseku «lr>.;«vno^a zbora
je min ster bogotastja in natika ob|avil, da bode v deželnih zborih vlada piodložila predlogo, da se v vseh realkah in gimnazijah upelje nemščina za obligatni predmat. Levičarji so se takoj uprli temu predlogu, ker se boje, da ne bi se potem prej ali Blej na Češkem in Moravskem po istem pravu v nemških srednjih šolah za obligatni predmet upeljala češčina.
Zbornica |Oslancev bode neki danes končala debato o jezikovnej predlogi. Kakor dunajski listi poročajo, bode danes govoril samo še gosp. llausner, potem pa generalna govornika C/artoryski in Plener. Coronim bi potem tie dobil več besede in moral bi svoj predlog le pismeno predložiti predsedstvu, da se bode giusovalo o njem. Njegov predlog se bode neki tako le glasil: Vladi se naroča, da uredi rabo jezikov pri BOdnijah in uradih, pri čemer naj ne ohrani rabo nemškega jezika, kolikor bi se pokazalo to j potrebno pri BOdnijah in uradih. Nam Slovencem ta | predlog nikakor ue ugaja, ker odpira preširoka vrata nemščini, če se pomisli, da bi naši hirokratje vse sile napeli, da dokažejo povsod potrebo nemškega jezika.
Govor mladočeskega poslanca Oregra je napravil jako ugoden utis v vseh čeških krogih, vsi listi m t ado- in staročeski ga hvalijo.
Vnuiije tlržcive.
Prvotne volitve po deželi v Srbiji izpale so Bkoraj vse vladi ugodno, nikjer iieso izbrani radikalni možje. Liberalci neki hudo agitujejo. Bel-gradski občinski zbor izdal je volilni oklic, ki vabi volilce k obilnej udeležitvi.
„Moskovskija Vjednosti" pišejo, da so poročila inozemskih listov o pripravi državnih reform v Itu-sljl neresnična. Dalje pravi omenjeni list, da bi se tu moralo odločiti, ali hoće Rusija ostati Iiusi|a s svojo cerkvijo in državnim pravom, ali se pa boče upeljati kaj novega, tujega. Carska samovlada mora ostati nedotakljiva tako mislijo vsi pametno misleči. Čas je pregmti pošasti j nekaterih drugih avtokracij,
katere ae vedno bolj polastujejo dežele. Zato pa ni treba nikakega posebnega prizadevanja, treba je samo izvesti institucije, katere je ustvarila dejanst-veno Rusija in spraviti jib v soglasje z ruskim državnim pravom; še le potem bomo zamogli ceniti dobrodelni smoter reform, katere je upeljala prejšnja vlada. — „Novoje Vremja" prinaša nek nov diplo-matičen komentar k Giersovemu potovanju v Beč Odgovarja namreč dobro poučeni ruski list iunaj-skej oricijoznej „Montags-Revueu takole: Nek Dunajski list opisuje Dunajski pohod našega ministra v jako previdno pisanem članku, v katerem se pa vender skrivajo nekatere nrsli, katere zaslužijo našo pozornost. List se veseli, da zdaj potovanje ruskega ministra ni vzbudilo nikakih „predrznib in fantastičnih" kombinacij po časopisih, list pravi dalje, da so konservativne ideje, ki so podlaga avstro-nemškej zvezi bile poskušene na stališči, katero je zavzela Rusija. Ta fraza — pravi ruski list —je ali brez vsega pomena, ali pa hoče reči, da je Rusija se zadnji čas postavila na kako novo stališče nasproti Avstriji, ko le je prepričala, da je bolj ugodno sporazum ljenje z obema sosednima državama, kakor vse kombinacije. Iz te izjave sledi, da je ruski minister GierB potoval na Dunaj, da sklene kake mejnarodne kombinacije. Pa nič takega se ni prigodilo, in se že zato prigo-diti ni moglo, ker posledji čas neso bili dani nobeni novi dokazi za konservativni značaj nemško-avstrijske zveze. Ko je Giers obiskal kneza Bismarcka v Frid-lichsruhe, se je javno izjavljala bojazen, da bi sni denje obeh ministrov utegnilo slabiti nemško-avstrij-sko prijateljstvo. Radi te bojazni bil je obisk Giersa na Duuaji neobhodno potrebeu. Treba je bilo preprečiti vsako krivo in sovražno razlaganje snidenja gospoda Giersa s knezom B^marckom. Kakih posebnih posledic pa ta Dunajski pohod ne bode imel. Stvar je jako priprosta. Ko je v Berolinu ruski kabinet razdrl vero v razne pripovedke o vojnih namenih, hotel je tudi na Dunaji to doseči. Ta hvale vredna svrha pa nema nič opraviti z konservativnim značajem nemško-avstrijske zveze. — Petrogradska vlada je dovolila Armencem, da smejo zdaj sami voliti najvišjega pastirja svoje cerkve; dozdaj so pa Armenci smeli samo iz treh kandidatov, katere jim je predložila vlada, izbrati jednega. Misli se, da bode izvoljen monsignore Neus. — Govori se, da se bode državnemu sovetu kmalu predložil načrt o nadome stitvi glavnina s povišanjem državnih davkov in načrt o upeljavi osobnega davka. Ta davek bi znašal na leto 50 kopek, in morali bi ga plačevati od 18. do 54, leta vsi možki ruski podaniki in inozemci, ki bo že več kakor jedno leto v Rusiji stalno naseljeni Oproščeni tega davka bodo: vojaki, duhovniki in kitni neso zmožni delati.
FrancoHkl minister pomorstva dobil je iz Ha-Noia 19 t. m. telegram, da so močna regno-sciranja proti Bac-Ninhu pokazala, da je to mesto močno zasedeno. Dežela okrog Sontay-a in zapadne provincije so mirne. B'okada Tongkingskih bregov je še vedno potrebna, da se zabrani vojno tihotapstvo. — Po poročilih Reuterjevega Bureaua iz Hoi-toua bili so nabiti plakati, ki šuntaio proti inozem cem. Nek inozemec je že moral pred razdraženim ljudstvom bežati v angleški konzulat. Kitajci so uveli stroge naredbe, da zabranijo daljše izgrede. — Kakor javljajo poročila iz Londona je "VVaddington Objavil lordu Granvillu, da francoska vlada ne bode več občevala z marqu zom Tzengom zaradi njegove izjave v „Deutsche Itevneu, ter bode čakala, kako se končajo dogodki v Tonkingu, potem bode se pa neposredno pogajala z centralDO kitajsko vlado v Pekingu.
Turška vlada je neki poslala srbskej vladi neko noto, v katerej se pritožuje, da se ne drže določbe zakona o odškodovanji mohamedanskih izseljencev. — Rusija neki sili Turčijo, da izplača ostanek vojne odškodnine. Po dogodbi, ki se je o tem sklenila, morala bi turška vlada vsako leto
350.000 funtov sterlingov plačati iz desetin, ko bi pa te ne zadostovale, se pa mora ostanek v gotovini pokriti. Prvi obrok bil je 31. dec. m. I. a plačana je še le jedna tretjjna, RuBija pa sili, da se takoj izplačati ostali dve tretjini.
Ko je Angleška odposlala generala Gordona v Efflpet, se je sploh mislilo, da namerava začeti vojsko za varstvo Sudana, če bo treba. Zdaj se pa sliši, da ima ta general samo nalog, izprazniti ne le Chartum, ampak ves Sudan in skušati oteti Char-turosko posadko, če je še mogoče. — Dopisnik „Standarda" govoril je o Mahdiji s tuniškim bejem, ter iz tega pogovora se prepričal, da o Mahdijevem uplivu ni sledu v severnej Afriki. Ime Mahdi je jedva znano v Tunisu. „Kaj pa misli opraviti ta slepar iz Dondole," povprašujejo tuniški pismouki, „zginil bode, kakor so vsi goljufi pred njim.u Drugače bi pa bilo, ko bi ustal „tuniški prorok" šejk Senussi. Ta mož ima že zdaj velik upliv in si že pridevlje Mahdija naslov, ter ima zveze skoraj z vsem mohamedanskim svetom. Ustaja Senussija bila bi vsekako uevarna za kalifa, po mnenji bejevim. Ta dopisnik je tudi govoril z nemškim potnikom dr. Nachtigallom, kateri je znan z razmerami v srednjej Afriki. Ta je rekel, da Mahdi ne toliko nevaren Egiptu samemu, kakor angleškej trgovini.
Dopisi.
Z Dunaja 26. januvarja. [Izv. dop.] Umor detektiva Blochla v Florisdorfu je močno prestrašil naše vladne kroge in Bploh občinstvo. V kratkem času je umorjen drug policijski organ in zraven roparski umor Eisertov in njegovih dveh otrok ter grozovita Schenkova hudodelstva. Socijalno vprašanje trka z grozovitimi čini na vrata posedujočih in vladajočih. Kaj se more V8e goditi pod površjem, o čemer se mirnemu državljanu še ne sanja, kaže se iz fanatizma morilca, katerega so k sreči zgrabili, a ne da bi ne bil prej hudo ranil jednega tistih delalcev, ki so ga prijeli. Kdo se ne spominja nihil stov, ako sliši, da je morilec seboj nosil cel arsenal orožja, in da je cHo sebe in spremljevalce skušal uničiti z dinamitom? In kdo je ta grozni fanatik, ki je vesel svojega zločina in se le kesa, da se mu ni z dinamitom posrečilo ? Nikdo ga ne pozna; nikdo ne ve, odkod je prišel, kje da je dozdaj prebival. On sem pa molči in le svoje 80cijalističue in teroristične teorije pred preiskovalnim sodnikom razpravlja, in le to pove, da je svoj zločin izvršil na povelje stranke, tajnega odbora, ki je bil Blochla na smrt obBodil. Po njegovem izgovoru sodijo, da je Saksonec ali Prus.
V vladnih krogih se začne misl ti na izjemne naredbo proti socijalistični stranki. V Fiorisdorf je odšla kompanija vojakov, da tam s policijo vred straži in pazi na delavce, kajti tam, pravijo, da je gnjezdo najbol) rudečih socijali&tov. Izjemne naredbe pak ne bodo rešile socijalnega vprašanja, ampak treba je, da se resno loti vlada in postavodaja /boljšati materijalno stanje delavcev in obraniti pred propadom srednji stan v mestih in kmetski stan.
S spodnjega Štafcrja 25. januvarja. [Izvirni dopis.] Nam sovražni listi prinašajo zaporedoma članke s spodnjega Štajerskega, v katerih se na najostudnejši način ščuva, tako proti posamičnim osobam. kakor celim stanovom. Nalik strupenim gadom sikajo in pikajo ti ljudje okoli sebe ter svojo ogabno peno bruhajo na vse strani. In zakaj vse to? Zato ker slovenski Štajer še ni čisto ponemčen,
parsk kupec nema niti vesti, osebne pošteuosti in časti, ampak poslužuje se tudi najhujših in najgrših sredstev, da mu kupčija le nese, da kupovalca ali prodajalca le ocigaui. Čitatelj je že zadel, na katero stran merijo te besede; merijo namreč na nepošteno, na nesramno prodajanje očitnosti po naših uvrstkih. Pri reklami (ne v naučnem slovniku, ampak v nekem prejšnjem podlistku!) je bilo povedano, kako vestni in natančni bi morali biti Časo pisni uredniki, lastniki in upravniki pri sprejemanji in nabiranji reklam in razuih uvrstkov. Če ne delajo pošteno, ampak pri tem strežejo le lačnemu želodcu al pa lakomnosti, pomagajo „uvrstiteljemu (zlatega konja za dobro besedo!) slepariti občinstvo ter se zakrive grdega tujega greha. In kako lehko-verni 80 v obče ljudje! Ker stoji v listu tiskano Črno na belem (pri nekem slovenskem časopisu pa na silno grdem, umazanem papirji), mislijo ljudje, da je vse čista, zlata resnica. Dajo se opehariti, ter trpe veliko izgubo na duši in telesu, na denarjih in zdravji. Nemogoče mi je z dovolj ostrimi besedami poudarjati, kako se po časopisih v oglasnikih naj-grša, najočituiša sleparija šopiri v> podpira. Nek pošten lastnik italijanskega lista, — če se he BM tim, — izrazil se je; „Dajte mi .;<.).000 frankov in
mej svet čem vam spraviti največjo neumnost in sleparijo. Kdo bi se potem čudil, da je glasoviti Lassalle (učenjaki, le hitro v naučni slovnik!) naravnost zahteval postavo, po katerej bi ne smel nobeden časopis priobčevati uvrstkov, oglasnika. Hudo, prehudo bi bila to za slovenske liste; a ta stiska jih nikakor ne sme zapeljevati na pota nepoštenosti in sleparije.
In kolika je ta sleparija, če jo lačen časnikar podpira še z reklamo! Pa dosti o uvrstkih, ker včerajšnja „Edinost" iz Trsta pričuje, da so njej kar do kosti segale podlistkarjeve besede o reklami. In vender jih jo podlistkar tako mirno govoril, tako trezno nabiral, tako zmerno in z lepa iz-razoval, da mu vsak le malečko objektiven čitatelj mora pritegniti, da jih je pisal Bine ira et studio. Najčudovitejša pa je v dotičnej številki „Edinost i" nje obramba, nje zagovor. Prav otročji je: „Francek in Tonček sta klatila medene češplje. Kar prilete mati. Tonček se je še o pravem času umaknil v varen kot, Francka so pa mati ugrabili ter ga dobro peste. Francek se kremži in hudo kriči- Tonček jih je tudi klatil! Tonček! Tonček jib •.. iudi krepeljal!" Tako se izgovarja ljubeznjiva r I d u , s t!" Potem pa ta „Edinost" toži, da jej
Slovenci delajo „teža v no stanje''. Sama „Edinost", sama si napravlja težavno stanje; — naj le pregleda vse one slučaje, ki so jo zadnja tri leta po njenej kratkovidnosti, po njenej strasti tirale v grdo blato. — Kje je podliskar trdil, da ste onega H. lovili zarad uvrstka in sleparske reklame? Druga laž. Trop da zčle, a premalo premisleka! In take zvijače in sleparije še odobrujejo članovi političnega društva Edinosti? Zakrivili ste se s tem istega tujega greha, katerega se je zakrivil urednik »Edinosti. Gospoda, mirno premislite in pritrdili mi bo-dete do zadnje pičice!
Ko bi naučni slovniki učenjakov tržaške „Edi-nosti" dovolj obširno obdelovali uvrstke, povedali bi na dolgo in široko, kako nevestno, kako nepošteno so časnikarski podjetniki pomagali občinstvo slepariti raznim sleparjem, ki so jim za uvrstke plačevali skoro neverjetno visoke denarje. Vsak se gotovo še spominja razupitega dunajskega bankirja „P 1 ac h ta", kije tudi po Slovenskem močno plahtal ljudi in mej temi celo odvetnike in notarje. Da je mogel denarje dobro fruktificirati, nalagati s 50 do 100 °/o in časih še bolj visokimi obresti, plačeval je zlasti nemškim avstrijskim listom predrage uvrstke in še dražje reklame, ki ao a la „Edinost" v slu-
ker se še vedno rode slovenski otroci, ker je ljudstvo tako predrzno, da de govori ali celo bere Blovenski; zato ker se božja služba le slovenski opravlja, in ker se iz naših, že itak več ko do pol ponemćenib narodnih šol, slovenščina še ni popolnem izbacnila. Vse to našim nasprotnikom hudo preseda. Od tod njih besno divjanje, njih z oboo obrekovanje; to je uztok, da vrišče* in kriče, kakor da bi jih kdo žive drl.
Najhuje se zaganjajo v olikane in zavedne Slovence, ki so jim namreč najnevarnejši, ker ljudstvo svarijo pred temi lažipreroki, ker mu odkrivajo njih zlobne skrivne in pogubne namene. Tako se je „Tagespost" z dne 17. januvarja zopet prav znosila nad razn<mi stanovi v Slovencih, povedavši vsakemu, kar mu gre. Jedini uamen takih člankov je, da bi se ljudstvo naščuvalo, da se del« razdražba, da se podko-pava avtoriteta in spoštovanje do posamičnih mej ljudstvom delujočih stanov, in da se dosledno ruSi in omaja red, na katerem počiva vsa človeška družba. Kam bodo ljudstva pri tem uničevanji in zanikanji vsake avtoritete prišlo, se tu :n tam že kaže in mi nasprotnike samo svarimo, da pazijo, da se meč, katerega za nas tako hlastno brusijo, tudi nad njimi zavihtel ne bo.
Prvi, katerim je v omenjenem članku iti skozi šibe, so »nesrečne eksistence", to so dijaki svojih študij neso dvršili; ko bi se bili ti dijaki svojemu ljudstvu i/neverili, ne bili bi nikake „nesrečne eksistence" temveč zvali bi jih „mtiuner des fortsehrittes und der aufkliirung". Sicer pa recimo: „poinetajte pred svojim pragom". Da se kateri slovenskih dijakov izgubi, je istina, in čuditi se je le, da je njih število primeroma malo, ako premislimo, s kolikimi težavami se jim je zlasti na vseučiliščih bojevati. Nemški dijaki navadno ne vedo, ka| se reče, kruh s solzami jesti, in vender je pri njih število „ueBrećnih eksistenc" zdatnejše nego pn nas. Uzroki morajo tedaj čisto drugi biti V!
Slovensko učiteljstvo jim je jeden tistih trnov v peti, ki najhujše skeli. Zato izsipavajo nanj ves svoj žolčevi gnjev. Imenujejo jih ščuvarje, uevedneže, ničle iti kar je še več takih prisrčnosti, ter si tako prizadevajo, jih pri ljudstvu spraviti ob spoštovanje, ter jim otežko< iti njih že itako težavno stanje in posel. In zakaj vse to? Ah morebiti slovensko učiteljstvo politikuje in ljudstvo bujska, kakor šulve-reinski prvak Nagele in njegovi pajdaši? Tega slovenski učitelji ne store, temveč ravno nasprotno ljubijo mir. Ako pa jih kdo krivično napade, bodo se vender braniti smeli! Jedini uzrok, da liberalni Nemci slovensko učiteljstvo tako grozno sovražijo, je ta, ker se jim ui slepo udalo, ker se še ni popolnem izneverilo ljudstvu, od katerega in mej katerim je vzrastlo, zato ker ne zaničuje naroda, kojega kruh je; zato ker se drži načela, katero so izrekli vsi pedagogi, mej njimi cela vrsta Nemcev, ki bo v pedagogiki kaj pisali, načela namreč, da vsa narodua omika sloni na maternem jeziku, da je le v tem jeziku mogoče ljudstvo v elementarnih naukih temeljito poučiti, ter je tako po-uzdigniti do prave človeške zavednosti; da je le v tem jeziku mogoče odkazati pot, po katerem se je vsakemu mogoče še nadalje izobraževati. Vse to pa so v očeh naših nasprotnikov v nebo  upijoči grehi.
Oni namreč ne marajo za višjo omiko našega ljudstva, ker i njo raste nehote tudi narodna zavest, kar so se že dovolj prepričali; jim je ljubše, da ljudstvo niti ne ve do 5 iteti, samo da pokorno stopa za ovni, kakor nekdaj, ko je nemška gospoda slovenskega kmeta pitala z raznimi psovkami, kmet pa je miren s klobukom pod parduho poslušal „gnod-Ijivega gospoda." Tedaj slovenski kmet naj bo bedak, neumnež; s takim je ložej gospodovati, nego pa s človekom prebrisane in umne glave. Zabraniti tedaj večjo omiko ljudstva je jeden prvih namenov teh razsvetljenih „fortschrittlarjev 19. veka. In kako to doseči? No, s primočjo nemškega jezika. Ako se v ljudskoj šoli Že od 2. leta naprej uči nemščina, tedaj se mora pač mnogo drugih za življenje potrebnih predmetov pustiti v nemar, kajti je jasno kakor beli dan, da je po vsem nemogoče, ravno tisti učni cilj doseči v Blovenskej šoli, v katerej se učita dva jezika, kakor v nemškej, v katerej se uči le jeden. Kolik je bil lansko leto krik v nemškem Izraelu, ko se je po Šolskej noveli učni načrt za ljudske šole malo skrčil, koliko se je pisalo in govorilo o reakciji, o „berabsetzung der volksbildung" itd.
Mi Slovenci pa smo vse to že popred imeli, m imamo še sedaj, in to v čisto drugej meri nego Nemci. Pa za nas je vse prav, in bolje je, da je tako, vsaj tako hočejo imeti naši liberalni prijatelji šolstva in liudske omike. Ako bi šlo po vsem po njih volji, teduj zavržejo na prvi mah celi učni načrt, Bamo da se upelje in uči povsod le nemSČina. Kaj jim je mar, se li naši otroci kaj naufe ali ne, kaj se brigajo za blaginjo našega ljudstva, ako le, nalik neumnej živini slepo gre za svojimi oemško-l;-beralnimi voditelji. Ker se pa slovensko učiteljstvo temu terorizmu po vsej pravici upira, zato lete nanj pušice. Tudi jim z jedne strani očitaju grdo nehva-ležnost. češ da so jih oni rešili i?p<>d starega jarma, z druge strani pa jih s prav hinavsko priliznjenostio vabijo v svoj tabor. Kar se tiče prenaredeb pri šolstvu, pač mislimo da so naj več storile časovne razmere, in da bi bili tudi drogi poslanci Šolstvo ravno tako, ako ne bolje, uredili; koliko pa je nj<h prijaznost vredna, naj dejansko pokažemo. Ko se je leta 1873 o gračkem deželnem zboru obravnaval zakon o učiteljskih plačah na Štajerskem, je dotični poročevalec le 3 plačilne rede nasvetoval, pa „klerikal-nacijonalni" vitez Carneri storil je nasvet, da se upeljejo 4 plačilni redi, kar je tudi obveljalo, i In komu so 4. plačilni red tako prav iz srca pri-| voščili? Učiteljem po slov. Štajerskem, kajti ve-( lika večina spodnještajerskih šol je v zadnjem plačilnem razredu. L. 1882 pa so svojo milost še pri-krčili, porinovši še nekatere šole iz višjega v nižji plačilni razred. Tako poučujejo slovenski učitelji pri primeroma slabejem plačilu. (Konoc prih.)
Domače stvari.
— (Pogreb kuezoškofa Pogačar-ja.) zvršil se je danes dopoludne z jako veliko slavno-stjo. Po ulicah, koder je šel sprevod bile so vse prodajalnice zaprte in plinove svetilnice gorele bo povsod. V noči zapali sneg je mestui magistrat po dotičnih ulicah, koder je sprevod gel po množini delavcev z vsega prizuanja vredno hitrostjo potrebil. Sprevod se je pomikal iz škofije po spit Uskih uli-
čaji Hut proslavljale uvrstke ter s prsti kazale na Plachtovo blagonosno podjetje. Le dunajskim listom je jedito samo leto za uvrstke iu reklame plačal 155000 goldinarjev! To pa ni povzeto iz naučnih slovnikov „Ediuostnih" učenjakov, ampak iz poročila sodne obravnave zoper reče-nega Plachta pred dunajskim sodiščem. Komu se bi sline ne cedile po toli mastnem zaslužku? — pa pipe in pape trebuje vsak dan več! Naš od slavne deželne vlade sedaj podkrepljeni »Slovenec" se bode najbrže močno veselil, da se je po istem potu dragih uvrstkov in še dražjih reklam katoliciziral (pozlačenega konja za dober izraz: katoiičil se mi zdi neprimeren) kapital v Dachauer Danki, katero je ustanovila in vodila pobožna in nedolžna gospica Spitzeder. Imela je najetih mnogo listov za pohvalne uvrstke in priporočilne reklame, najetih je imela več izključno katoliških pisateljev, še več pa lačnih in lakomnih protestantovskih, ki so njeno banko v zvezde kovali. In takih slavnih in očitnih slučajev najgrfie sleparije v oglasniku bi podiistkar vedel še premnogo našteti, a potrpni čitatelj se jih sam najbolje spominja.
Ko  bi   hotel  dalje prepisovati  iz   slo v ni k a EdiuostnihJ učenjakov, povedal bi podiistkar, kako
se ustanovljajo razna podjetja, celo društva, ki lahkoverno in nerazsodno občinstvo po uvrstkih in reklamah molzejo; ravno pri teb se šopiri največa brezvestnost, najbujča umazanost, najsurovejše na-silstvo in prav peklenska zvijača. Pojasnil bi dalje na drobno, kako uvrstki, umuzana dobičkahlepuost uplivajo na razne časopise. Tukaj ne mislim na prostor, katerega uvrstki premnogokrat kratijo političnemu ali poučnemu berilu. Mislim pa na upliv uvrstkov, na upliv denarja, na zadržaj dotičnega časopisa. A mesto dolgega pojasnila naj pokažem le na ljubeznjivo „Edinost" v H. slučaji. Da je uvrstek bolj olepšala, da je v reklami nanj kaza-joči, lože povzdigovala rečenega podjetnika ter ljudi bolj slepila, napadala je celo naše narodne poslance v državnem zborn — in to brez najmanjšega razloga, — le zarad mastnejšega umazanega zaslužka. Tako se ravna. Druge zanimljive stvari o uvrstkih — in takih je še mnogo — pa naj blagi čitatelj poišče sam v slovniku glasovitih učenjakov tržaške „LMiuosti".
O posamičnih listih slovenskih pa dolgočasni podiistkar ne bode govoril, ne da ne imel' povedati nič zanimljivega, ampak zatone, ker 80 se ti podlistki že tako brez konca in kraja mi-
cah mimo frančiškanov, po gledaliških in gosposkih ulicah, čez Turjaški trg. Ilradeckvjev most, po "velikem trgu v stolno cerkev. Za križem šli so sirote deklice in  dečki, učenci in  učenke vseh mestnih ljudskih šol, Mahrov zavod, možko  in žensko učiteljsko izobraževališče, realka,   gimnazija, katoliško društvo za Kranjsko, katoliško rokodelsko društvo veteransko društvo, z zastavami.   Za tem so vrstili nosilec črne zastave, nosilci   krasnih vencev, mej katerimi je bil najlepši oni: Slovenskih državnih poslancev, razven tega isti kranjskega deželnega zbora, mestnega zastopa  ljubljanskega,   venec deželnega predsednika baron \Vinkler-ja, rodovine vitez Schnei-dove in z Štajerskega: „ 1'reblagenm dobrotniku, pc| žarna bramba na Rečici". Za tem so šli sluge kranj-> akih plemenitažev, vsi  z goročimi svečami, potem je nesel sluga pogrebnega zavoda redove umrlega; čestiti očetje frančiškani in  kapucini iz Ljubljane, Kamniku, Krškega,   Novega mssta in Škofje Loke, za njimi bogoslovci,   130 kranjskih   duhovnikov iz raznih krajev dežele, gg. bogoslovski profesorji, bogoslovski pevci, pomnoženi z mnogimi gospodi duhovniki pevci  z dežele,  kateri so kaj izvrstno peli „Miserere", za tem je  prišel z črnim Horom oviti kapitelski križ, potem  novomeški kapitel zastopan po gg. kanonikih Frank in Hočevar,   potem ljubljanski stolni kapitel, častni korarji mej njimi dekan Toman iz Moravč, tržaška kanonika dr. Ster k in dr. Sn si , potem z beti mi mitrami na glavi in gorečimi  bakljami,   katere so njim nosili bogoslovci, stolni dekan ljubljanski g. Zupan, prost gosp. dr. J ar c, novomeški prost gosp  P. Urh, mariborski knezoškof dr. Stepišnek, tržaški   škof dr. Glavina in slddnič  goriški nadškof dr. Zorn v mnogem duhovnem spremstvu.   Krsta, ki je bila obložena z mnogimi krasnimi venci nesli so gg. duhovniki, ob obeh straneh  pa  so svetili z baklami vsi gg. kranjski dekani.   Za kr.ito so šli knezjčkofovi domači kaplami in njih sorodniki, dežilni predsednik baron Winkler   v  uniformi z dvornim svetnikom grofom Chorinskv-jern iu vladnim svetnikom baron Paskotiui-Juriškuvičem , mnogo   druzih uradnikov cesarkse   krralj.     vlade,    iioančne    direkcije iu prokurature, deželue sodnije iu državnega pravduištvu, deželni  glavar grof Tuurn z deželnimi odborniki M urnik, Detela, Dežinan,   mnogo  deželnih po-Blaucev, mej njimi i baron Abfultrern,   mestni podžupan   gospod Fort u na,   z   mnogimi mestnimi odborniki    z    magistrutn mi    uradniki, predsednik  kupčijske   zbornice   kranjske gospod Kuš>ar z  mnogimi svetovalci,  predsednik  c. kr. notarske kamorc dr Zupan ec in dr. pa mnogo občinstva, potem usmiljene sestre \i Ljubljane in Begunj. V cerkvi je čakulo veliko gg. častnikov,  na čelu jim FML. pl. Miiller, general G-roller pl. Mildenseo, polkovnik  domačega kranjskega   polka g. Fux in mnogo gg. častnikov od 17. pešpolka. Ko so truplo umrlega knezoškofa prinesli v cerkev,   postavili ho krsto na za to  pripravljen katafdk iu  pottin je služil goriški nadškof dr. Zorn črno sv mašo. Po maši je pridigoval   mariborski (knezoškof dr. Stt-pidnik o ranjkem knezoškofu se ve da nemški, kratko   opisal  življenje  ranjkega   vladike   in ga hvalil,   da   je   bil   vsekdar   delaven   na svojem mestu.  Po pridigi so se vršile eksekviju in potem
kopičili. Kogar bi kaj posebnega o njih mikalo, naj pa pri imenu dotičnega lista pokuka v vsevedni slovnik „Edinostnih" učenjakov. O „Ljudskem Glasu", katerega so na4i uemškutarji in zagrizeni Nemci vzeli na pašo, stoji v rečenem učenjnškem slovniku premalo, zato mu je bil naš zbadljivi „Škratu ubral lepše glasove:
„Ljudski glas"
Vsaki čas
Velik špas
Za nas!
Zdaj se spravi nad klobase, Potem i  i  bunke za se, Kjer bi hlapec in šivilja Dobivala posojila, Ino sploh vsaka stranka, Dokler ima kaj šu banku.
Ko bi se podiistkar hotel šaliti, kazal bi na „Edinostne" veljake, ki so tam v Trstu snovali jednako banko! Osnovali pa jo baje neso, vsaj „Edinostu ni nikdar prijavila primernega uvrstka! V obče pa drobna pesnica — baje v drugej številki lanskega „S k r a t a " predobro znači raznovrstno delovanje ljubeznjivo „EdinostiM!
(Konec prih.)
bo po'o>ili truplo ranjkega kne2o$kofa dra. Pojja-carja v rake v poleg ranjkega knezoškof« Antona Aiojii, - Wolfa, v liru t; i kapeli u a desui strani od vrat kakor si je ž"lel sam. Vsh opravilo traialo je do 12. ure dopoludne. Na tisoče ljutstva je gledalo sprevod, vender je bil red na ulicah in v stolni cerkvi, vzdržno po mestuem redarstvu, izvrsten, kar zasluži vse priznanje.
— (O prevzviSenem knezoškof u dru. Pogačarju) pridigoval je včeraj popoludne v sv. Jakoba cerkvi gospod kaplan Žlogar in opisa -val res lepo in resnično življenje raojcega vladike. Posebno pa nas je veselilo slišati, kako uzorno in navdušeno je slikal g. Žlogar mnogobrojnomu ve--čiioma kmetskomu občinstvu zasluge ranjcega vladike, za razvitek slovenskega jezika in njegovo ljubezen sa slovenski narod, kateremu je koristil posebno z vzgojo toliko odličnih mož v Alojzijevisči, ki kot duhovni ali pa v drugem poklicu na vzvišenih mestih delujejo slovenskemu narodu v obče in ožje) domovini kranJBkej na korist. Tako izvrstne pridige še nesmo čuli. Vso hvalo in čast!
— (Slovenski državni poslanci) naro-čili so po g. M. A. krasen venec s črnimi trakovi, katerega so pred krsto nosili.
— (Narodna požarna hramba na Rečici) pri Mozirji na štajerskem položila je včeraj popoludne po gosp. V. L. na rakev premilostnega ranjkega gosp. knezoSkofa dra. Zlatousta Pogačarja krasen venec z svilnimi rudečimi trakovi in napisom: „Preblagomu dobrotniku — Požarna bramba na Rečici."
— (Iz Šmarija pri Jelšah) se nam piše o včerajšnjem zboru: Slovensko društvo je danes tu zborovalo. Predsedoval je gosp. dr. Gre goreč, ter predstavil gosp. kandidata Božidara Raiča, kateri je bil pri nastopu od več nego 200 mož bro-ječega naroda navdušeno vzprejet. G. Raič razvija potem v daljšem govoru svoj program, kateremu narod z živahnimi živioklici pritrjuje. Volilci vsi navdušeni za Raiča. Volili ga bodo tukaj vsi brez izjeme. — Nasprotni kandidat Loschoig je bil tudi na danes popoludne ob 1. uri napovedal shod. A ni Bi upal na svetlo in jo je baje na tihem popihal, akoravno je dal pri cerkvi oznaniti. Nemčurji so v sled te blamaže vsi potrti.
— (,T r i b tt n eu ) znano avtonomistic.no glasilo na Dunaji je prenehala. Naročniki bodo za dobo svoje naročnine dobivali pražko „Politik*. Odkar je umrl Skrejšovski, ki je bil duša listu, ni bilo več upanja, da se „Tribune" ohrani, kajti po omenjenej smrti prestale so vse zveze z višjimi krogi, z zvezami pa tudi neobhodno potrebne podpore.
— (Obrtnim nadzornikom) za Štajersko Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo je uradno proglašen gosp. dr. Valentin Pogačnik, uradni svetovalec pri mestnem zboru v Dunajskem Novem mestu. Mi nemarno časti, osobno poznati tega gospoda, a če se ne motimo, je rodom iz Tržiča. Kako bode brez tehničnega in sploh strokovnega znanja zadostoval svojemu poslu, nam ni umevno.
— (Društvo  zdravnikov  na Kranjskem) imelo je 23. t. m. prvo sejo v letu 1884. Navzočnih bilo je 12 udov. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri.   Potem naznani  predsednik prof. dr. Sch ffrer pristop polkovnega zdravnika dr. Bah-ner-ja in izstop dra. Schindler ja,  kateri je premeščen v Gradec.   Zahvali se v imenu društva cesarskemu svetniku dru. Eisl-u  za darovanje mnozih knjig v korist društveni knjižnici.  Potem se preide na dnevni red:   Vladni svetnik prof. dr. Val en ta kaže vsestransko premakljiv aparat za parne kopeli, katerega je on izumil. Soparica bo spušča lahko na sleherni del života.   Izumitelj  priporoča ta aparat kolegom v poskušajo in jih naprosi, da izrazijo potem svoje mnenje. Zobni zdravnik Paichel demonstrira  Telschow-a  aparat za razsvitljavo ust in ■ otline pri zobnih operacijah.  Porodišne klinike asistent dr. Gregorič predava o kateterizacij i maternice sosebno kot sredstvo za zboljšanje popadkov,  da  ovrže izraze nekaterih pisateljev, ki krive ta čin, da pospešuje bolezni v otročji postelji in navajale take operacije na tukajšnjej porodišni kliniki, katere so izvrstno  izpale.   Prof. dr. Va-lenta opomni,  da ni imel prilike opazovati, da ni imel prilike opazovati v svoji dolgoletni praksi nobenih neugodnih slučajev, kateri bi sledili tej operaciji. Predavanje dra. Gregoriča, katero je vzbudilo občno odobravanje, tiskano bode v strokovnja-škem listu. Dr. —i—.
— (Slovensko dramatično društvo) v Ljubljani je t* dni začelo razpo;iIjnti „Sloveusko Talijo* za 1882 Int..
— (Slovensku posojilnica na Ptuji) prične svoje uVlovauje s 1. dmin februarja.
— (Koledar inkažipotpoTrstu 188 4) dobili smo včeraj in sicer za zdaj prvi del. Cena mu je 50 kr. Ko bi bila ta knjižica ostala svojemu naslovu bolj zvesta in bila res samo koledar in kažipot, in da bi še več praktične vrednost. V sedanjej sestavi in uredbi pa nam ni po godu, zakaj ? povemo prihodnjič.
— (Vipava.) Na Svečnico 2. februvarja t. I. ob 7. uri zvečer priredi že 20 let obstoječa Čitalnica v Vipavi veselico. Spored je: Igra „Bog vas sprimi kdaj pojdete (lomov, petje in ples. K tej veselici se tudi ueudje   naj uljudneje vabijo.
Odbor.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 28. januvarja. Hausner govoril z velikim učinkom. Potem se je vzprejel konec debate s 171 proti 169 glasovom. Glavna govornika Plener in Czartoriskv.
Meteorologično poročilo.
o	Čas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
26. jan.	7. zjutraj 2. pop. H. zvečer	736"76 um. 735-23 nn. 735 98 nn.	— 9'0'C r>o*c — 5 6" C	al. avz. si. avz. al. svz.	jas. jaB. jao.	0-00 mm. snega.
s' '7 R	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73104 mm. 727-58 mm. 726 96 mm.	— 3-8° C + 2*8*0 + 0*4° C	al. vzh. al. zah. si. zah.	obi. obi. Bnež.	ll'70ra. d. in an. 1
Srednja temperatura obeh dnij je znašala — 4-9* in 0-2°, za 3-3° pod in 1-2° nad normalom.
dnć 28. januvarja t. I.
(izvin:«) telegratieno porodilo.)
Papirna renta  ...                   ... 79 gld. 95
Srebrna renta ....                   .   . 80 P 4.0
Zlata renta......                                        . 100 \ 50
59/0 marčna renta......... 94 , 95
Akcije narodne bank-                  ... 848 , —
Kreditue akcije    .       .... 308 , 50
London   .           . 121 , 35
Srebro .......... —
Napol .......... t l 62 V,
C. kr. cekini.       .          ... * „ 71
Nemške mark«- * 9 40
4°/0 državne srećke iz I. 1854   250 gld. 123 „ 50
Državne srečke iz 1. 1S64.         100 gld. 170 „ 25
4°/o avstr. zlata renta, davka prostri.   . 100 , 45
Ogrska zlatu renta 6°/,...... 121 „ »JO
i*'            .       .   . 89 „ 70
„     panirna renta 5"/0..... 87 „ 55
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. ,   . 104 „ —
Dunava reg. srečke 5°/8    .   .   100 gld. 115 „ 50
Zemlj. obč. avstr. 4l/8n/0 zlati zast. listi . 119 „ 75
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 105 „ 50
Pri-jr. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ —
Kreditne srečke......100 gld. 170 , 25
Kudolfove srečke  ....         10   „ 20 „ 25
Akcije angio-avstr. banke .   .   120   „ 116 „ —
Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a. v. 227 „ 25
Praktikanta
iz dobre hiše, kateri je dovršil spodnji gimnazij ali spodnjo realko in ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče Blovenaka tvrdka v Trstu.
Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: P. S. poste restante v Trstu. (60—3)
Prodaj alnica
tik cerkve v Rociakein trgu v Gornji SmIujnIcI dolini se takoj v najem odda. Več pove
Janez Sinodi«,
(G6—2) posestnik v Ročici, pošta Mozirje.
Izumil!!!
)o neutrudljivih študijah se je dru. pl. Ben-den-u posrečilo napraviti
za laseP
o katerej se po vse| pravici trditi sme, da zadostuje svojemu namenu. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izumitelj jamci za gotov yspeh.
Coua lončku ~ gid.
Pristna se dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji samem, dru. pl. Beudenu, Prag, Salmgasse 7. (56—3)
Dr. IVAN TAVČAR
odprl je
(54—4)
aflvokatursko pisarno
V  I ju I ►! j;» ni.
Gosposke ulice štev. 12,
tile i\n «• x i»-^ :. dvora«
3000 2 (788-11)
w ostankov preprćg-«
(po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po » gld. *JO kr.
Ij. St o i Tli. t-,varnik v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zameniti.
V „NARODNI TISKARNI"
v JhJhI> ljo.it i
jo izšel in se dobiva Turgenjeva roman: 1TOV. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr.
Wa\ znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Zivotopisje, spisal Bajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega : Erazem Tatenbah, izvirn povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr*
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, fran-. coski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Ilostnik. Velja.................25 kr.
VT. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Beviere, poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr.
I
Izdatelj in odgovorni urednik Makso ArmiČ.
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepreaežno izvrstno zdravilo topel vse bolezni v želod« i,
in nepresežno zoper noslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdočo sapo, naplb.no-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da »e ne nareja pesek in pieno in ilez, zoper zlatenico, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), Koper krč v želodci, preobloženjo želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrab. in zoper zlato žilo.
Glavna *.t\ 1 oyf«.: Lekar C. ISnulj. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
FretTre ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem m c s i n : leltama Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironooli. V Ajdovščini: 9ekaxja Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kunferachmied. VKranj: lekar D r a g. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: Vkar A Roblek. V Sežani: Ivkar Ph. Ritschel VČrnomlji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: iekar Karol Fabiani.
Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupino samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Ecbte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dosrnl — Apotheker, Bklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utianeno sod-nijsko spravljeno varstveno zimnaenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zuaane-njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaj o teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodnijaki kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—124)
LaBtnina in tisk „Narodne Tiskarne".
I