260. fctevilka
Ljubljana, v torek 13. novembra.
XXVil. Ih«. V U.
latiaja v*ak dan k»e*er, isimii nedelje m prasnil* n, ter vulja po potiti prejeman sa a v ■ t r o - o ge r s k e deželo aa vae leto 15 gld., ca pol teta W jjlđl, ao <>trt It-tn 4 ^ld. za jeden Maser l jjld, 40 kr. — Za Ljubljano h res pošiljanja na dom r.a vse leti« 13 gld., ta ćetrt leta H g!d. 30 kr.   aa jeden meneč l pld  10 kr. Za pošiljanje »a dom računa te po 10 kr
na mesec, po 30 kr, aa cei rt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor postnimi znaša. Za osna nt I a plačuje ae od cetiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oananilo jedenkrat tiska, po •> kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., <v se trikrat aIi več krni tlaka Dopisi naj se ir.vol6 frankirati. — Rokopisi is ne vračajo. — Uredništvo in n prav m »t vi. je na Kongresnem trgu ftt. 1% Upravni it vu naj se blagovolijo poAiljati naročnine, reklamacije, osoamla, t. j. vse administrativne t-(vari.
■■■ml    ii   "l. J ■ -.  . i.-i-N-!-•--i-----:-.-:-.-i—-_-m
Shod zaupnih mož v Ljubljani.
m
(Konec.)
Slovenci pa imamo poleg domačih nasprotnikov, ki so nas v novejšem času motiti jeli pri našem narodnem delu, stare sosede, ki ud nekdaj prej« na to, kako bi nas odtujili nadi narodnosti in skrčili domovinsko našo posest. Ti nemški in laški sosedje nadkriljujejo naa po številu in gmotnih sredstvih ter vseskozi stojo na narodnem stališči, in sicer ne, da bi samih seb« in svojo narodnost varovali proti nam, nego ua ekspanzivnom narodnem stališči. Mej temi Nemci in Lahi ni razlike v tem oziru: bodi liberalec ali klerikalec, bodi radikalec ali konservativec, vsi 86 jednako potegujejo za svoie narodae interese, vsi ■e z isto odločnostjo hote zajesti v slovenski naš zivelj in s potujčevanjem izpodriniti ga. Današnji dan so bolj organizovani v ta namen proti nam Slovencem, kakor so le kedaj bili. Tem Bvetejša je naloga sedai, da bo vsi pravi Slovenci zberemo mož ob možu na zaupniškem shodu in pomenimo, kako nam je stražiti svojo naravno poieet in se boriti za svoje pravice proti vnanjim napadom.
Te razuarodujofte nakane naših sosedov podpira prej ko slej vladni sistem. Krati ae nam raba našega tezika v uradih, oporeka se nam materin-B ina kakor učni jezik v šoii, čeravno izhajajo te pravice iz naravnih razmer in jasnih zakonov. Na ■hodu zaupnih mož torej hočemo novega duška dati svojemu prepričauju, da se čutimo tu oškodovane, zatirane, izreči hočemo, da nad vse plemenita družba sv. Cirila in Metoda opravlja delo za druge in da to, kar ona sedaj vrši po narodni požrtvovalnosti, )e dolžno8t drugih javnih faktorjev. Obsojati hočemo na shodu, d» Ne društva, mereča naravnost na naše ramarodenje, favonzujejo iz visokih mest,(da zasnove tega društva pozdravjajo iz naroda samega, in njegovega zaupanja izišli dostojanstveniki. Svojo sodbo bode pa tudi izreči in stališče zaupnih mož označiti osobito nasproti sedanjemu notranjemu političnemu položaju in č« je le nekaj te naše nevolje pokazala radnja, notranjska volitev, smemo se zanašati, da je narod na pravi poti, da obsoja one, kateri tlako delajo našim najzagrizenejšim nasprotnikom a tem, da so se z njimi združili in sicer v to, da je zapo-
staviti velika politična vprašanja in da moramo molčati o naš h narodnih pravicah. Nemci se svetu bahajo, kako bh jim dobro godi pod koalicijo — saj se menda ni prezrlo poročilo o shodu nemških zaupnib mož v Brnu, — sami na svoie oči pa tudi vidimo, kako mej nami glave dvigajo, kako bh jačijo isti Nemci; — a poslanci slovanskega naroda so tisti, kateri j i m v to pomagajo, kateri ae z njimi vežejo v varstvo oj h >vega „posestnega b'anja". To naj ume kdor more, — Slovenci, ki nikake poseuti nimamo, tega umeti ne moremo.
Potrebe in povoda torej dovolj, braniti narodnost našo in se slovesno okleniti narodnega načela I Toda pri besedi in naj bi bila še tako Boglasna, oetati ne sme! Narodni somišljeniki morajo se tudi na uhodu zaupnih mož zavezati in složiti v trezno in dosledno delovanje , da se resolucijam, katere v obrambo naših narodnih pravic skleuejo, pripomore do veljave. Z jedno besedo: na shodu zaupnih mož bude treba položiti temelj pred vaem naši narodni organizaciji na Kran skem. Predno je počil razkol na Kranjskem, tega ni bilo treba: bili smo poprej složni, poznali miw na Kranjskem samo Nemca kakor političnega nasprotnika. A to je danes drugače. Ni ga sedaj upanja na združenje, vsako ponudbo od naše strani odklanjajo naši domači nasprotniki, Btereotipno kazaje na katoliški s^ud tu zahtevajoč, da'so pod vržemo, da kapitulu-o, češ, potem smo jedini. Nimamo za to razloga, mi se držimo tega, kar ss je od nekdaj za nau ka kor rešilno spoznavalo, držimo bo starega in na sbodu poslancev 2. oktobra 1890. potrjenega programa, kojega tudi aa shodu zaupnih mož potrdimo, programa, pri katerem bo Bodelovali tudi oni sami, kateri nam kažejo danes drug program. Priznanje zahtevajo od nas, da smo se motili, da bo je mutil oče BleivveiB, da so se motili vsi Slovenci do leta 1892. in da bo jim je še le tedaj prižgala tu v Liubljaoi luč resnice. Tega prepričanja ne dosežejo od nns to tem manj, ker danes z izrecno besedo emičuo izjavljajo, k.ir so poprej v dejaiji kaza!1, da jim namreč narodno načelo ni neobhodno potrebno vodilo za slovensko politiko Zategadelj naroduo-mialečim S ovencem naKranJBkem ne preostajedrugega, kakor da Hi sami svoje narodno delovanje uredimo, da st> kakor stranka javno j>roglasimo in organuu
jemo. Zato pa je treba jedinstva mej nami, treba, da v to organizacijo ji r i s t o p i vBakdo, ki 86 Šteje narodnega, treba, da mine mej nami narodnjaki samimi stran-karstvo, da je vse na K r a u j a k e ni združeno pod zastavo narodne straoke. — Mogoče naj bode prosto mišljeuie, btari in mladi ne bodo nikdar imeli i k L h nazorov o iat h rečeh, a v bistvenih narodnih je treba jedinstva, da bode naša borba čedalie unpešoiša. Da ista misel prešine tudi shod zaupnih mož, ni dvoma, ker so se tudi v osno-valnem njegovem odboiu našli možje, ki doslej niuo prpadali k isti stranki, a bo sedaj različne svoje misli i ustili v nemar, Batno da se prične složno delovanje po smis'u označenih načel Potrebna je seveda ta organizacija samo za kmnisko deželo. V diuge, pokrapne slovenske, hvala I' mi. ni prodrl razpor vil« d narodnega načela A boj ki ga po teh pokraj nah bi jejo Slovenci za svoie narodne pravica proti Nemcem in Italijanom, ta boi imeti mora na Kranjskem neomahljivo zaslombo, katero more dati le term-In m narodnega uačela zaBnovana in organi-zovana ttranka.
Državni zbor.
Na lMinaji. 12. novembra.
V današnji seji je posl. dr. Kramar nujno predlagal, naj se prameni volilni re.J in naj se določi, da izgubi poslanec mandat, če stopi v državno bIuždo. Pri debati je ostro udrihal po levici in po grofu Stiirgkhu. Zbornica je nuinost odklonila in se potem bavila z zakonom o okrajšanem obravnavanju civilnopravduega reda. V debato je posegel tudi posl. dr. F e r j a n č i č in s tehtnimi razlogi utemeljeval svoje negativno stališče.
Začetkom seje predlagajo dr. Kramar in tovariši nujno, naj se premeni zakon z 2 aprila 1873 v toliko, da se postavi vanj določba: »Poslanci, kateri b e imenujejo administrativnimi državnimi uradniki, zgube z imenovanjem mandat.
Posl. dr. Kramar utemeljuje svoj predlog in pravi: Ko so ae pred nekaterimi tedni valovi javnega mnenja glede Celja najbolj penili, se je nanje hkrati vlilo kaj čudno olje. l).a poslanca sta se imenovala jeden dvornim svetnikom, drugi minister-
LISTEK.
Lady Hilda.
(Roman, angleAki apiaala Ouida.) (Dalje) XIII.
Jutrodau jo bila pepelmca.
Madame Mila ho prepozno vzbudi, da bi šla v cerkev in očuti posledice te preburjene moči. Zapustila je z nadvojvodinjo ples šele v jutro, ko ju je že soluce pozdravljalo in zlatilo reke in hribe na okrog.
Mila zdebne nekolikrat, popije malo čaja, da se razvedri in jame zdaj premišljati, kako je ta postni čas grozen in kaj bode rekla danes na izpovedi. Odloči, storiti skrušeno pokoro za svoje grehe; da bode pohajala same muzikalične zabave, da ne bode več nosila globoko izrezanega zobunca, da ne bode dvakrat v tednu postila itd. Ako to vse izpolni, ne more niti najstrožji izpovednik od nje zahtevati, da se odreče Mauricea.
Ubogi Mr urice I nasmehne se zevaje; kako
vdano jo ljubi, saj >. vi samo na njenib prsih; da ga ona zanemarja, otrova) bi se z absintom. Ona je to v rtsnici mislila, a niti sanjalo ji se ni, d« Miurice, ta njen rob, išče utehe v tem robatvu in da je ravno tačaa gledal v oči najdražestnejšemu umetniškemu modelu v Florenci.
B ia je torej pepelnica, katero je oznanjevalo zvonjenje z vseh zvonikov daleč na okolo. M.»lame Mila bila je pri čaju nad vso mero skrušena in spokorjena. L'stonoša ji je prinesel tri debela pisma, a v pismih bile so menice. V -ujma vsota, ki je bila potrebna, je iznašala kakih šestdeaeltiHoč frankov — kako da vzmore ta tuli dražestno, drobna gospa toliku denarja ali tudi sumo deseti del te vsote, ko je že potrošila ves svoj četrtletni dohodek! A Spi-ridijon ne bude odprl roošniička — on itak mora plačevati dosti menic svoje liub.ee. Maurice ue more, on je v igri redno zgubljal več, negu je imel, kakor je bil že običaj pri takih kavaLrjih. Madame Mila, ki je bila zares v velikih skrbeh, bila je pripravljena, obljubiti bog zna kako pokoro, če se ji mej tem postom posreči, da pride do te vsote. „Če le pomislim, kako Beni jaz neumnica tekala okrog v tem predpasniku  iz muBelina in nabirala za siromake"
take misli bo ji zdaj rojile po glavi in pri tem je mislila, kako jo je nebo slabo nagradam za uieno dobrotljivost. „Na v«ak načiu moram Ilildo prositi, ona mi je zmerom dala, kadarkoli nem jo naprosila — samo če ji ta človek tega ne zabrani."
Šampanjec, krinka in veliko veselje duše branilo je Mili, da opazi kakega razločka v občevanju svoje Beatnčine z della Rocco, a ko je šel z lože koj za iMdo, mislila je, da sta vkupe odšla, in kako bi tudi moglo biti drugače? .Moram Ilildo prositi, da mi posodi", aklene v sebi in pošlje sobarico čez mostovž k Hildi z vprašanjem, kdaj sme k nji priti
Sobarica se vrne z nezapečatenim pisemcem, ki ga je oBtavila latly Hilda, da se izroči madame Mili, kadar vstane. Pismo je glasilo: „Šla sem za nekaj tednov v Um, draga Mila; piši mi na angleško poslanstvo, če kaj potrebuješ".
BBog, kaj se je vender zgodilo 1" kliče Mila skrajno začudena. „Gotovo sta se sinoč skregala". Jame zdaj v hotelu povpraševati, da bi kaj več zvedela glede Hildinega odhoda. Zvedela je, da je Hilda z jutranjim vlakom odpotovala "in da je vzela Beboj jezdne konje m da Sa obdrži Hi.be, ki jih ima
ikim Bvetoiknm z naslovom dvornega svetnika. Vai časopisi so pripovedovali, da so odpovesta   ta dva gospoda mandatu   M moli so pa že tedni, a zgoddo He to še   vedno  ni in zato je tieba sprožiti stvar v parlamentu.    Za jednega teh poslancev se je vedelo, da zgine ali v zalogi tabaka, ali v zalogi šolskih knjig, o tem ni več govoriti, pač pa o drugem. Svoj čas je  bil podtajnik v nsučnem ministerstvu in nič slabega se ni o njem pripovedovalo. Kot poslanec je živel mirno in nihče ga ni opazil, odlikoval se je le v tem, da je verno stopical za načelnikom svojega kluba. Hkrati je postal dvorni svetnik v naučnom ministerstvu.   Službe mu ne zavidamo ali izročil se mu  je  jeden najvsžnejših referatov, namreč referat o srednjih šolah.   Imenovan pa ni bil zaradi posebne svoje sposobnosti, nego zaradi svoje   politike,  ker je  poslanec štajerskega vele jMiseBtva, da se varuje politična posest.   Na mesto, katero sta zavzemala Bimtz in Exaer, kjer gre z* najvažnejša šolska vprašanja, se je postavila politična oseba, ki nima nikake posebne sposobnosti in ta naj vodi ta važni leferat. Tak" razmere v upravi n so zdrave. In kako mora to uplivati ua uradnike? Talentirani ljudje morajo mnogo delati in se mučiti, da bo nekoliko višje povzpnejo, tu pa je zadostovalo triletno tiho poBlančevanje in  bivši podtajnik jn postal dvorni svetnik.   Da je prišel na to mesto mož, slaven po svojem znanju in ves udan svojemu poklicu, ne bi ugovarjali,  tudi če  bi  bil dottčuik politična oBeba, zakaj vedeli bi, da njegova ljubezen . \ stvar jamči za njegovo nepristranost.   0 • pa se katerikoli poslanec  postavi  na  tako   važno mesto, tako to ni zdrava upravna politika. (Posl. dr. Va-šaty: Za koalicijo je pa zdravo!) Parlament mira izreči, da takih rečij ne dopusti.   Kaj se zgodi, če se bod.j politična vprašanja na tak uačm reševala? Političnemu „streberstvu" se odpro vrata na stežaj. Najprej se je Celisko vprašanje na ta način rešilo, zd»j pride na vrsto Piransko.   Kadar pride volilna rt forma na vrsto,  pustauejo   morda  vsi parlamen tarni dvorni svetniki pravi dvorni svetniki. Za časa bivše desnice se je tu z največjo ogorčenostjo govorilo o luogo di traftico.   Takrat pa bo se dajale šole in učiteljska mesta, torei nekaj, kar jo splošno koristno.   Sedal se dajajo mesta dvornih svetnikov i i povišania v visoke dijetne razrede.
Poni dr. Lueger se strinja ■ predlogom in pravi, da je o tej stvari govoril že na voblskih »hodib, da diakredituje svoje prijatelje levičarje, lam je rekel, da se mu zdi koabcja kakor svatba, za katero se isčeio družice. Imenovana dva dvoma Bvetnika sta ti družici. Na urednike narede take dogodbe jako slab utis. Parlament ne Bme postati preskrbovališča za ponesrečene politike, naj bo Nemci ali Slovani. Parlament ne sme postati valeče, kjer bodo iz parlamentarnih jajc lezli dvorni svetniki.
Posl. dr. Russ ugovarja, da bi bila mej Oljskim vprašanjem in imenovanjem levičarja Stiirgkha kaka zveza. Levičarn ao avoje stališče ftlede Celja že opetovano dokumentovali. Imeno-vaaje nai zagovarja mmisterBtvo, vem pa, da odloži imenovanec svoj mandat. Storil tega še ni iz po Bebu ti razlogov, ii ozirov na svoie volilce.
Posl. dr. Vaša t y govori za Krama* iv predlog >n  peati grofa Sllirgkha.
Posl. dr. Dareutbor izjavi v imeni nemških nacijonalcev, da bodo glasovali za nujnost, ker je treba zavarovati neodvisnost poslancev.
Naučni minister Madeyaki pravi, da vlada nima povoda precizovati sedaj svoje stališče glede inkompatibilitete, zato odklanja nujnoBt. Glede trditve, da sta imenovanji v zvezi z gotovimi političnimi vprašanji, odgovarja v imeni vlade, da take zveze ni!
Posl. dr. Kramar: Ministrovo izjavo h) sodilo javno mnenje, imponirala ne bo nikomur in javno mnenje bo pritrdilo nam.
Posl. Ram mer je predlagal konec debate, kateri predlog je zbornica vzprejela.
Posl. dr. Russ je izjavil, da bo niegova stranka glasovala samo zoper nujnost KramaFevega predloga, ne pa zoper njega vsebino.
Pri glasovanju se odkloni nujnost Krama fevega predloga in ho predlog odkaže volilnemu odaeku.
Zbornica je potem razpravljala o zakonskem načrtu glede, okrajšanega obravnavanja civilnopravd-nega reda.
Poročevalec dr. Biirnreitber je priporočal predlogo.
Posl. dr. Dyk se je izrekel zoper skrajšanje, ker se s tem omsj6 ustavne pravice poslancev.
Posl- dr. Fanderlik se izreče za predlogo, češ, da drugače ni moči rešiti načrta.
Posl. dr. Ferjančič pravi, da bo glasoval zoper predlogo Povdarja, da ni nasprotnik reforme civilnopravdnega reda, in prizna, da hi bilo okrajšano obravnavanje umestno, da se prepreči napovedana obstrukcija, vzlc temu se ne more izreči za tako okrajšanie, zakaj predležeči zakon s* nanaša na načrte, katerih poslanska zbornica n ti ne pozna, tako na troje uvajalnih zakonov in na sodno instrukcijo, v kateri -e nshaja velevažna določba o rabi deželnonavadmh jezikov pri sodiščih. To je uzrok, da mora govornik uasprotovati zakonu o okrajšanem obravnavanju civilnopravdnega reda.
Ko je govoril še posl. dr. D v k zoper predlogo, se je zaključila razprava.
PobI. dr. Slama je zahteval, naj se postavi na dnevni red predlog o obligatornem zavarovanju, kar pa je predsednik odklonil, češ, da predloži vlada sama tak načrt. — Pritodnja aeia bo v aredo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 13 novembra. Deželni »bori se skličejo (.redi meseca decembra. Gališki dež. odbor |6 že dobil oOvHstilo, da sh skliče gališki deželni zbor na dan 17 decembra. Državni zbor sklene jesenski del zaaedania 10. ali 12. decembra in se snide zopet tj. februvarja.
Volilna reforma. Kakor Brno že včeraj javili, je bila v nedeljo popolulne v ministerstvu notram h del konf sreuciia glede vladoega načrta volilne reforme Navzočni so bili ministri, načelniki koaliranih strank in kot za upni inož|e koaliranih klubov poslane: grof Stad-n i c k i , grof Piuinski in Rutowski, za pohski klub, Klun in M o r a e y za Hohenwartov klub in grof Khuenburg in Chlumecky za levičarski klub O iz i<t u tega p (»svetovanja se še nič ae v L. N^katerniki pač trde, da se je doseglo   popolno   porazumljenje,   v parlamentarnih
v lot-iiu. Druzega ji niso vedeli povedati. „Ona je jako nestanovitna in neznosna", pomisli madame M la razjarjena. .Vsak drugi bi bil mene vprašal, če ne grem morebiti tudi jaz ž o|im J
V glavo ji šine misel, pošlje htšino, da vpraša, je li vojvoda della It cca v Firenci. V njegovi pa-lai so ji rekli, da je doma.
„Nemara pojde i on za njo. A jaz ne vem, temu ona vse to tako taji in Čemu je tako oprezna-V mm j ji ne bi nobeden ničeBar oponašal, ona sme delati kar ji dragu, dokler ima svoje premoženje, a d< kler se nt* omoži, ga ne more izgubiti". Mila vaegA tega ni mogla zapopasti, n)eno svetovno iz-LuV.vo jo je uverjalo, da bi njena sestrična mogla imeti della U ceo ali pa koga mu drago nepreBtano pri sebi, samo če ona tega zaželi, pa da ji nobeden ne hi rekel ni besedice — dokler dolgo ima to og'omno imetje.
Jezila se je v duši, da lady Uilda tako ž njo postopa, da jo tako zapostavlja, da ji ni vbo htvar zuupaia, ker bi jo bila inače prav gotovo pozvala s seboj v Rim na svoje troške. „Ililda je tako kupr-cnozna in tako egoistična", sikne in piše pismo ua unghško poslanstvo, polno nožnih in ljubeznivih
fraz in patosa s končno jako ponižno in prilizljivo prošnio, da ji p »sodi teh šestdesettisoč frankov.
Najraje bi bila sama odšla v Rim, dobro vedoč, da se pisane prošnie rajše odbijajo nego ustne. A ravno sedaj ni imela novcev, svoj četrtletni dohodek je Že zaigrala, odkar je bila v Florenci, še toliko ni imela, da bi mogla poplačati račun v hotelu, dokler ji Boprog ne pošlje več denarja, a on je šel s svojo raetreso v Pireneja ua medvede, a kadar je imel pri sebi ta le stvor, je zmeraj kasno odgovarjal na taka pisma, pa najsi je bilo medvedov ali pa tudi ne, a naravno, izgovarjal se je vedno na medvede.
V taki Btiski in nepriliki zastoka od bridkoBti io pade v omotico; Bobarice so brzo skočile po vonjaluo sklenžčico z eterom in po vicomte de Gom-roeiaa. Do obeda pa se je vender v toliko osvestila, da je mogla pojesti dva ducata ostrig, pol jastoga in omeletlo „au\ tint h herbes" s steklenico zlate kapljice „Veuve cliquot" — obed brez dvoma jako zmeren, a poleg vsega tega ji je bilo strašno pri duši, tako da je bila prav v tisti duševui dispoziciji, kakor jo je cerkev za ta dan nji nalaga'a.
(Dalje prlh.)
krogih pa se govori, da vlada neče ugoditi želji P.lijakov, naj bi deželni zbori llutoftttf; ah nnj voli nova delavska kurija direktno ali indirektno in to domnevanje potrjuje okolnost, da se je včeraj mej sejo drž: zbora vlada zop»t dolgo posvetovala z za-u|»uimi možmi poljskega klubs. Da bo ti s predlogo zadovoljni, hi ne b<lo treba tega posvetovanja. Isterske demonstracije. * O tem, da so bile vbo demonstracije v raznih isterskih mestih jednotno uprizorjene, o tem ni več nikakega dvoma. Vrh-ivno vodstvo je pa najbrž v inozemstvu, v sosedni Italiji. Znani iredentovski po* slanci Barsilai, Imbriani itd. so izdali poseben oklic na narod, v katerem protestujejo (!) zoper naredbo avstrijske vlade glede primorskih napisov. Zanimivo je, da so ta oklic podpisali razni odlični neireden-tovski poslanci in senatorji. Uspeh tega oklica je bil ta, da so hoteli iredentovci naskočiti avstrijsko poslaništvo v Rimu, vsled česar je vlada morala izdatno pomuožiti straže, kateri je uaročeno varstvo poslaništva. Dunaiska vlada ve dobro, da se isterske demonstracije vodno iz Italije, posiala je zategadelj več detektivov v Genovo, Milan, Neapol in Rim, da nadzorujejo ondotne iredentovce. Do I. 1891. je bilo v Italiji nad trideset takih detektivov, a takrat bo vsled zahtevanja Crispijevega morali zapustiti Italijo, v katero so se zdaj spet vrnili. Korumpiranost »litovskega časopisja.
V predzadnii seji posl. zbornice je posl. Gesa-mann mterpeliral vlado, ali ji je snano, da je dobivala „Nt?ue Freie Presse' za čaaa, ko je Stambu-lov vladal Bolgarsko, na leto 12C00 frankov za to, da je pisala v zmislu Stambulovljevem. „N. Kr. Pr." se zoper to očitanje silno brani in je poklicala na pomoč Koburftana, ministerskega predsednika Stojlova, ministra Načoviča in bolgarskega zastopnika na Duuaji Minčoviča. Vsi ti potrjuieio, da ai stara Židinja nikdar prejela groša za svoje delovanje. Verjemi to, kdor more. Koburžan je iuteresovau, da se ne iz*e reanca in takisto tudi sedanja njegova vlada, saj je sam Načovič koj po odstopu Sfambu-lova pisal v „N Fr. Pr." „privatna pisma". Ti torej gotovo ne bodo povedali resnice tem manj, ker se jim nasprotje ne da lahko dokazati. Vzhc temu pa je ves svet uverjen, da je bila unetoat „N. Fr. Pr." za Stambutova tako plačana kakor je plačana ms unetoBt za Stojlnva. Podkupljivost v Beg a nemškega časopisja v Avstriji je notončna in zato se tudi lahko ponaša, da je v civilizovanem svetu, ziasti na Angleškem in na Ruskem tako zaničevana, kakor nobeno drugo časopisje.
% nanje ttržave.
Pogreb Aleksandra III.
V soboto so v Moskvi naznanjali posebni glasniki, da se pripelje v nedeljo ob 10 uri truplo rajnega ruskega carja. M iskva je bila krasno dekorirana. Vse v črnih zastavah, vse hiše črno dra-pirane, ceste posute z zelenjem. V nedeljo dopoludne je pripeljal posebni vlak rajnega carja. Sprevod' a kolodvora v Arbasgeljako cerkev se je vrš 1 po določenem redu in je bil velikausk. Na ulicah je bilo skoro milijon ljudij. Danes se je carjevo truplo pripeljalo v Peterburg.
Kitajska premagana. Kitajska je popolnoma pob ti. Japonska vojska je brez težkot zavzela Kinču in Taljen van. Kitajski vojski no zbežali, čim so ae nasprotniki prikazali. Kitajski dvor je v zbeganosti svoji salenil zapustiti Peking in bežati v Sinjan-fu v provinci|i Kjangsu. Port-Artur je kitajski general z več|im delom vojsko zapustil na lad e in Londonskim listom se že javlja, da so Japonci zavzeli to važno trdnjavo, ne da bi se jim bili Kukici upirali.
Dopisi.
I« Sv. Petra na Krasu, 10. novembra.
j I/.v. dop ] V „Slovencu" z dne 8. t m , štev. 256 le neki „Pivčan" tukajšnjo narodno-napredno stranko radi miaole volitve  za deželni zbor pred zavednim kmetskim ljudstvom nesramno napadel. Njegov dopia nas ni prav n Č užalil, kar Brno hoteli,  to smo do* segli, in dopis   v »Slovencu*  nas žali  tem manj, ker dotični dopisnik nima prav nikake pravice lastiti si naše pošteno ime Pivčan.  Svetujemo mu, naj ao seje v občini prepira; oaj raje pred svojim pragom pometa, pa bo povsod Čisto.   Grešnik naj se izpove svojih grehov, o tujih naj pa molči, da se mu ao vrne š lo za ognjilo.   Ljudje, ki bo svoje pristaše huiskali na nasprotnike, č« š, nasprotniki so luterani in brezverci, ljudie, ki groze tistim, ki ne hodijo i njimi, da jih bodo tožili za dolgove, taki naj pač kar molče.   Vrhunec nesramnosti pa je, da to, kar „Sk»veoec"  pravi, da bomo mi storili, to bo ža storili njegovi somišljeniki.   Začeli ste kmeta „katerihtežnie poznate" preganjati radi dolgov! Fej! — Našteli ste nekaj našib agitatorjev, a dasi   jih  je bilo   malo,   dobili ao veuder od „Slovence ve" stranke  razne  odliko valno priimke. Ako niso lepi, so pa saj na .katoliški podlagi" ter se jih že zato n • smemo sramovati. Prav umestno je bilo tudi, da je klerikalna stranka, ki
zastopa — zal — tukajšnjo kmetijsko družbo, svoje člane, kateri se z živinorejo pečajo, nesramno psovala.   Lepo napredujete!   Kateri kmet naj Vade društvo podpira, ko dobi najbrž namesto pomoči ne sramne psovke ?  Poglejte malo v avoje zrcalo, mogoče, da zapazite velike pege na Vaši stranki, morda spoznate, da se nikakor ne smete imenovali pošteno stranko! Naših agitatorjev je bilo malo , Vaših pa mnogo, mnogo več.   Našteli smo jih nad dvajset. Izmej teh agitatorjev smemo nekatere imenovati Imeli ste na razpolaganje dva duhovnika strastna agitatorja ter Bledeče sicer „znane* pa pri vsem tem nezdatne osebice: Nagajivi ,Viktorček", ki še niti volile« ni; klerikalni .Rtdivov* sinček, ki prsvi, da je narodno napreden in gleda zaupno v prihodnjoat, da mu do-neae   županski   stol,   ako  bo  zamogla klerikalna stranka, da mu ga primakne; dobro znane „Francke" mož ; Selaki kutni, kateri je svoje podložne Selčane in corpore zhohnal k volit vi; L ški „C ril**, kateri je v „Slovencu" obetal l,udem densr za poplafenje dolgov — seveda če hi ga imel. Nadalje so se poganjali   za  Vaše  kandidate:   .Ž-oiu M ha", .Oie Povh" in mogočni „Oraški Matua".   Petelinaka ro-govileža, ki ne vesta, kaj je črno in kaj je belo in takih jednHcih, katerih imena imamo zabeležena, je bilo pa šo več.   Za trditev, da so vsi ti agitatorji noč in dan od hiše do h se letali, imamo dovolj prič Že od dne 16   oktobra, ko so zvedeii iz  ,zanesljivega vira", da je volitev uradno ovržena,  izdal je neki agitator na „svoje*  prs aid  .oklic", da naj gredo na delo, ker volitev je ovržena!   Koliko ste dosegli z Vaš m .oklicem?"   Ako se ne bi obrnili na volilce iz Slavinske župnije v S^lce, propadli bi bili še bolj sramotno,  kakor ate.   Iz svojih župnij Vam lahko Vaše volilce, ki so bili „Vašega srca", na prste seštejemo,  akoravuo je volilo  razun S le še devet druzih podobčin, od katerih ste dobili mogoče deset  mož.   Selčani ho se udeležili volitve in COrpotO,  ker jim je prešičia pečenka in 400 litrov vina dišalo bolj, nego blagor njih aoBeske. Vender pa je mnogo „Vsšib" hladilo Bi srca pri nas, ter trkalo se na prsa:  .gospod, odpusti mi,  Baj nisem vedel, kaj delam!" Bdo Vas te res veliko, tako, da ste nam ponujali 10 „Vsšib", a kmalo Vas  je minula preširnost, ko ste videli, da so še celo „Vaši* z našo nnrodno-napredno kmetsko atranko volili same „kmete" volilnimi možmi.   Djvolj je, propadli ste, zmaga   je naša in punktum!   Tako upamo,  da bo tudi v prihodnje,  ter se držimo gesla:  „Kdor je z nami, ta je naš !" Nekdo.
Domače stvari.
— (Osobne   vesti )   Poštnimi  asistenti v okrožii Tržaškega poštnega ravnateljstva bo im» no vani in sic>t: poštna praktikanta A ojzij Slavina in Alojzij \Vernig, poštar Peter ti i II v  in poštni ekspeditor Adolf H a u H.
— (Slovensko gledališče ) Zirad priprav za novo opero „Polju b", ki se poje prvikrat v četrtek dne 15 trn. ni danes gledal ške predstave. O tej krasni Smetauovi operi, ki se je s takim uspehom |>redstavljala tudi na dvornem opernem gledališči na Dunaji, spregovorim) obšir neje v jutrišnji številki.
— (Koncert .Glasbene Matice") sinoči je napolnil redutno dvorano z odličnem občinstvom iz mesta in deželo. Program ae je izvajal v splošno, popolno zadovoljnoat. Oceno vsega pre lepega glasbenega večera smo morali odložiti za jutrišnji list.
— (Šent j a k o bako•Trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) imela bo v nedeljo dno 18 novembra letos v prostorih hotela „Lloyd", Sv. Petra cesta Št. 9, bvoj redni občni zbor z običajnim vzporedom, pri katerem sodeluje iz posebne prijaznosti slavni tsmburaški zbor .Sokolov* in pevsko društvo „L:ubijana". Začetek ob 6. uri zvečer.
— (Izpred sodišča.) Včeraj se je prodajalo pri deželnem sodišči Ljubljanskem posestvo nekega kmeta iz Ilovice. Prišli so razni dražitelji, mej njimi tudi Človekoljub A. T., ki sicer jako rad hodi v cerkev. Kmetic pa, kojemu so zemljišče prodajali, zamudil je to 2. dražbo ter se je njegovo posestvo že omenjenemu človekoljubu (nekaj pod ce-nilom) prilrknilo. Ni bil še zapisnik podpisan, tu pribiti v polni sapi eksekut, da bi plačal zvršitelja in tako ustavil dražbo. Revež prišel je za par minut prekasno; najbrže je iskal posojila po mestu za U8tavljenje prodaje. Reklo se mu je, naj zdražitelja
preprosi, da b> odstopil od kapnih pravic. Kusekut I prosi joka c, toda brumni človekoljub ostane trd in se ne da omehčati. Videč pa, da bi se dala dobra kupčija napraviti, vleče revnega kmetica iz sodne dvorane na hodnik. Ondi se pogodita, kmetic seveda v silni stiski, da zdražitelj odstopi od svojih pravic, takoj odšteje za ta odstop zdražitelju poštenjaku ogromni znesek 50 gld. — S tem oderuškim plačilom povrne se zdražitelj, kakor da se ni nič posebnega pripetilo, v dvorano in se še nekoliko na videz pomišljuje ali bi odstopil ali ne od kupa. Slednjič podpiše izjavo, da odstopi od kupljenih pravic vesedeč se v neusmiljenem srci tako lahko in hitro napravljenega dobička 50 gld. — za pot k sodišču in ljubezen do bližnjega. Toda človek obrača, Bog im obrne. Nek tukajšnji odvetnik in nekaj druzega občinstva zvedeli so koj, kaj se je zgodilo. Seveda )e vse padlo po tem vrlem človekoljubu m rad ali nerad pod Damoklejevim mečem kazenBke ovadbe |e poštenjak T. štel nazaj teh 50 gld. revnemu kme-tiču ter prišel tako ob svoj oderuški zaslužek. In jtrav se mu je zgodilo, ko je poleg primorane vrnitve 50 gld. doletelo ga splošno zasmehovanie zbranega občinstva kot očita in zaslužena kazen V primeren vzgled vsem jednakim oeusmiljencem bodi ta slučaj javno ožigosan !
— (Šolska vest.) Na drugi mestni deški šoli v Ljubljani se je zadnje dni pojavila vratna bo lecen smumps". Zaradi epidem'Čnega značaja te bo lezoi se je po nasvetu mestnega fkikata ustavilo poučevanje na tej šoli do vštetega 27. novembra. Do sedsj obolelo je v prvem razredu 20 dečkov, v drugih razredih pa so se pokazali le poBamezni slučaji.
— (Samoovadba.) PriBiljenec Fran Rozman, ki je 11 e 18 avgusta ušel z dvema tovarišema iz Ljubljanske prisilne delavnice, kakor smo
svoječasno poročali, se je te dni javil sam pri orožn ški postaji. Bižkone ga je Bila prignala nazaj.
— (Smrkavost pri vojaških konjih) Mej konii tukajšnjega tojiničarskega polka poiavila se je Bmrkavost. Do sedaj ustreljen h je bilo devet kom. Sumljivi konji izoliraui so v poBeb-n-Mi hlevu tako zvane Nušakove voiašnice ter so se storili potrebui koraki, da Be ta nevarna kužaa bolezen ne rasširi.
— (Vpis firme)   Deželno kut trgovinsko »■■odišče v L ubijani  je vpisalo v zadružni register firmo  .Delavsko  konsumno  društvo rud nika Zagorje,  registrovana zadruga z omejenim poroštvom".
— (Tujci.) V Bohinjski B strici je bilo v m nulem poletji 200 tujcev, mej n|imi 20 iuozeracev, v hiši za turiste ob Bohinjskem jezeru pa 120 tujcev, mej mirni 10 inozemcev. V gorovje v okolici Triglava je naredio 97 osob ;>•*. izletov.
— (Zdravatveno stanje.) V Naklem se je pojavila vratca, kaaor se poroča iz Kranja.
— (Za izobrazbo delavcev) namerava Tržaško delavsko, izobraževalno, pravovarstveno in podporuo društvo uveati v zimskih mesecih pouk o važnosti izobraževalo h delavskih društev, o delavski organizaciji, o obrtnem zakonu, o uredbi delavskega vprašania n kar je še drugih takih važnih vjirašan]. Predavatelji gg. F Podgornik, KamušJtč in Dolenc. Ta pouk utegne postati jako velikega pomena za slovenske delavce v Trstu. Doalej so bili brez prave organizacije, vsled česar zlasti za svoj materijelni položaj niso mogli storiti tega, kar bi se dalo, pa tudi v političnem in v narodnem oziru so zaostajali. Želimo, da bi imel pouk prav lepih uspebov in hvaležni smo rečenim trem gospodom, da bo te lotili tega sicer težavnega ali važnega dela.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro) ženska podružnica v Kastvu priredi v nedeljo dno 25. t. m. v proslorih .Narodnega doma" v Kastvu zabavo, katere čisti dohodek je namenjen rečeni družbi. Vstopnina za osebo 1 gld., za obitelj 1 gld 50 kr. Preplačila se boio hvaležuo vzprejemala. Začetek ob 7 uri zvečer. Program je jako mnogovrsten.
— (Isterska iredenta) pripravlja uove demonstracije in izgrede. Izdala se je parola, da je gotov dan zamazati aii pa odatraniti vse dvojezične napise.
— (Razpisana služba.) Pri deželnem bo-dišči v Ljubljani mesto jetniškega paznika s plačo 300 gld., 25% akti vitel no priklado in prosto uradno obleko.   Prošnje do dne 15. decembra predsedstvu
deželnega audičča v Ljubljani.
Darila:
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Avgust Petri č pravnik v Postopni 13 kron, nabrane v družb', pri .Martinovcu" v domačem krogu sv. Martina slaveči; darovali bo: goap Fran Jurca, trgovec 3 krone; gospa Frančiška Jurca, gospica Rššilra Jurca, g. Avgust Petrič vsak 2 kroni; gg. J. Gnezda, uradnik, K hm! Šeber, lastn k tiskarne, Maks Šeber, fotograf, Adolf batnes, knjigovodja, vsak 1 krono. — G. Ivan Nabergoj v Ložah pri Vi-jiavi 1 krono. — Skupaj 1 4 k r o n. — Živeli rodoljubni darovalci  in darovalke in njih nasledniki!
Za „Narodni dom" v Ljubljani: G Antoniia K a d i v e c v Ljubljani 10 kron. — G. Ivan Nabergoj v Ložah pri Vipavi 1 krono. — Skupaj 11 kron. — Živela rodoljubna daro-valka in darovalec in nju nasledniki!
KnJl±eirnost.
— .Slovanski Svet44 ima v št. 21 naslednjo vsebino: Aleksander III Aleksandrov ć; — Politika peščenih zrn; — Barvinaki o Malurusih; — Izdajalčeva duša v peklu; — Kraftki soneti; — Is Gregorčičevih poezij; — II mu DragoŠću; — Iza sna; — Sniite mrtvi; — Maci; — Vaegda, VBegda ljubit; — Ziboravleni grob; — Letoij dožd; — Poslovicy; — DopiBi; — Ru>ke d robi niče; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost.
— .Vienac" ima v št 45 naslednjo vsebino: K. SolveJKs: Crveno ruho; — A. Jirasek: Raj Bvijeta; — O i Zagreba do mora; — Tolstoj o Maupassantu ; — Pabirci po kaikavekoj literaturi; — I. Kapic: Lstovi. — Listak. — Ilustracije: Aleksander lil.; — Srirmski dom Romanova u Moskvi; — Carski dvorac u Lvadiji.
Trst 13. novembra. V sinočni seji občinskega sveta je dr. Spadoni nesramno napadal Slovence. Dolenc mu je krepko odgovarjal. Po seji so se pred mestno palačo primerile Velike demonstracije. Zbrani Italijani so upili .Abasso gli Slavi! Morte ai Slavi!" Slovenci, katerih je bilo blizu šeststo, so odgovarjali z ,Živio Slovenci! Živela Avstrija! Živio Franc Jožef!44 Nastala je nepopisna zmešnjava, malo da ni nastal boj. Policija se je z vso silo zagnala na Slovence. Zaprla je šest Slovencev, Italijana nobenega. Razburjenost mej Slovani je velikanska.
Dunaj 13. novembra. Pogajanja mej koaliranimi strankami glede volilne reforme še niso končana. Poljaki nečejo odnehati. Zahtevajo, naj se da v peti kuriji volilna pravica ne samo delavcem, ampak tudi tistim, ki sedaj ne plačujejo dovelj davka, da bi imeli volilno pravico. Za četrtek je novo posvetovanje določeno.
Dunaj 13. novembra. Klub nemške levice je >olil v načelstvo poslance: dr. Russ, Kuenburg, Dumreicher, Biirnreiter, Kxner, Halhvicb, Marchet, Menger in Weeber.
Dunaj 13. novembra. Črnogorski knez je dospel sem in se od tod odpelje v Peterburg k pogrebu ruskega carja.
Peterburg 13. novembra. Car Nikolaj je izdal poseben manifest na Fince, v katerem obljublja, da potrdi osnovne deželne zakone in vse privilegije ter pravice.
Peterburg1 13. novembra. Poroka carja Nikolaja s princezinjo Marijo Feodorovno je določena na dan 26. t. m.
Po Dolenjskem se širi govorica, da se mislim jaz potegovati za državuozborski mandat, katerega bn.e v kratkem odloži gospod dvorni svetnik Šuklje, ter da sem zaradi tega zadu|o nedeljo bil ua potu v NuVo imsto. Poroča se mi celo, da je v Novem mestu bilo posvetovame o stališči, katero bi bilo zavzeti glede na to mojo kandidaturo.
Da se ne bo motilo javno mnenje in zlasti, da Be moj pribod v Novo mesto ne bo tolmačil ua-pačuo, izjavljati moram, da jaz nikomur nisem izrazil kake misli o svoji kaudidaturi, da nanio tudi mislil niaem, ter da je to naravnost izkliučeno. Nobeden se takšni govorici bolj ne čudi, kakor jaz.
V Ljubljani, 13. novembra 1894.
Dr. Danilo Majuron.
Poslano.
Z ozirom na interpelacijo, ktero je stavil gospod Heilinger v mestni odborovi seji Celovški rine* 0. t. m. in z ozirom na odgovor, kterega je na njo dal go*p. župan dr. Pose h, čuti se pred-HtojmAtvo Bkatoliško• političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" primorano, da objavi sledeče :
O shodu slovenskih zaupnih mož dne 24 vi notoka t. 1. )n bojda „Agramer Tagblatt* prinesel jooročilo, v katerem so pravi, da je bil Celovec tisti dan v ZHstavah. Proti temu je protestiral najprej gospod II e i 1 i n g e> r in potem gospod dr. Ponch, kten se je posluži! še izrazov, kakor „ hudobne narodne iziave" (nhtiouale bo*bafte Ernanatio-nen), n posto panje neke konično neoznaČ-11 i v e stranke" (niner nicht \votor ijualili-.ier • baren 1'artei) in drugih
Temu nasproti konstatujemn :
1. Omenjeno (»oročilo v listu „Agramer T« gblstt " sa ni [lisalo ne naravnost, ne pontracako po žH|nh voditeljstva slovenske stranke, toliko manje na po velje tega vodstva; t'sti clopi« izv ra ud zasebnika, i u le tisti je zani odgovoren Proti politični do sto| u osti pa je, ako se skuša, za kako tako pomčln odgovorno storiti celo atranko, ki se giblje strogo v meiah postavno st i.
2 Pri nekolikem prevdarku in poznanju čas-nikarskib razmer ni bilo težko sprevideti, da je tiBto poročilo ali prazno pisarenje nevednega časnikaria, ali j>a da se ie v omenjeni časoik zaleglo kukavično j-tjce iz nasprotnega tabora, kakor na pr lansko into, ko se je iz Celovca v jioliaki lint BCzas" liti-b itapiio lažniivo poročilo o podp^aoem deželnem poslancu in župniku Gregorju Einspielerju.
Z nevoljo torej zavračaraorazžaljive be8C<ie gospoda župana dr. Poneha.
V Celovcu, <lne 10. listopada 1894
y.<t odbor Jitttiilishi^-pnlitihiftfi in gospodarskega dru-štra zo S/orrtire na Kornšktin" :
Vekoslav Legi- I r      Gregor Einspieler 1. r
podpredsednik
predsednik.
Avstrijska ipecljallteta. Na istodoil bolehajoči m ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Moll ave^a Keidlitz-I raška", ki je pronktideno domare zdravilo in upliva oh ialodee krepimo ter pospullluo hh prebavljeni« in sicer t iStoAim uspehom. Škntljica 1 gld. Po poAfneni povzetji razpošilja to 'idravilo vank dnn lekarnar A. MOL L, cm kr. • ivoUoi /.ala^Htelj, DUNAJ. Tuchluubon 8. V* lekarnah na ■leteli Skbtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan v. varnostno znamko in a podpisom. 5 (lb' — 12)
D ni ril no v  L< jot»l j«tatt
let,
II.   novembra:  Elizabeta  Sare, posastnlca, <" st« v mestni  lot? st. It.
19 novemOra: Marija KraSovie, zasebnica, 79 let, Pred Skotijo »t 14 — Franći*ka Donuk, delavčeva hči, 8 im sučev, S t r. -11 s k. • • ulice st 11.
Meteorologično poročilo.
3 m
Ca* opazovanja
Stanjo barometru v mm
Temperatura
Ve trovt
Neb...
Mokri na mm.
1 7. Ejntraj i8f> 8 on. 3*4" C j brezv. ] megla 1 1*30«m. —   2. pojjoi. . i.'l:"> f> nm. ; 8 4* C    si, zuh. obl.
2 9. zvečer    735 o m.  1 7 8° C    al. zah.   obl. dežja. I               I                I I i I
Srednja temperatur* tf'5", za "JI" pod normalnoj.
JDuna'3ka borza
doe lđ novembra t i
bkvpni državni dolg v notab..... P »i gld. — kr
^'auoni državni dolg v srebrn   .... 100   B — ,
K /atrijska zlata rt-uta....... l"J4    , 60 ,
Avstrijska kronska renta 411 „..... ^9    „ f>5 ,
0<?erbka zlata renta 4" ,..... \'JL'A    , • ,
Ogeraka kroiibka renta 40/0    .... Vfl    , . O ,
nvstro-ogsrske panfins delnicu   ... 1040   „ ,
Kreditne delnice......... 3'.M
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 umik
2o mark..... .   .   . .
frankov..... .   . .
li.ilijanski bankovci......
<!. kr. ivkini..... .    . .
l M ril
12 IK
.'» i DO 17' 38 9 i 10
i kosmotC
CremeVenus''
PinslFedek k zušlprliir-iii jiloli.
Tekutypudrjugsnie"
H te kute ličidlojiipie' I Pudr„Euge;iie"
vbiić,i'iizi-.,r* akremovR barve.
Barva na viasy Kavlcazkff'
essenze na kni>y.
Glavno zalogo za Kranjsko
ima {\'AX3— 3)
FRAN STAMPFEL
Kongresni trg  „Tonhalle"  Kongresni trg.
Učenec
se tMlcoJ viprejme v trgovini s Špecerijskim blagom, žganjem in Vino U IT t*. Ol*«?&l<»* v I.(iiI>I|miiI. im Sv. l*e:ra vvmti nt. 9. 1288 1)
Pliiss Staufer
je nar i. .i ] i,- zn  I <>|>1        j<-  y.l<> ml |t-nilk prod« metov,   knkor  steklo,   porcelan,   poaodje,   les  itd. Itd« Pristno le v kupi ali  po 20 in 30 kr. pri Franu Kolliiiauii-n v Ljubljani. (7U > —11)
A
no nt uro 8e i)u""j'•   rredinet »e da (>r*tv IjGlIlUl d  Jhj^o ra/peCati.   Velik zaslužek. Evontnvelno stalna plaea. S.- rudi lahko »Drnv ii;i kot pni rar ski pdsttl Pot odbe pud ,,Artikel'1
opravništvu ,HloKenskfKH Nirodii".      (1213—'A
Nov izvrsten
potem  l*roMC»k.itr.  Xirol«kc   in «lriign vinu« linvarNko erno pivo Itd.
priporoča prav po ceni (1244—6)
Paulinova kranjska vinarna
v Ljubljani, Slonove ulice št. 52.
11
Lekarna Trnkćczv, Dunaj, V.
n —
K
Bi
l,]Q
b -
1 U
fi^
A 9 v H
fr
i i BI
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, pljučn in kašljev sok
imenovan, prirejt-rt iz
planinskih zollič ln  lahko raztopljl-vega vapnenega železa.
Stekbnica t. navodiluttl n \> rabi •"»(» kr., 12 > tek b* u c ■> ^M.
Dobiva se pri (1230 3,
i i».u Triik6czy«jai
lekarnarju v Ljubljani.
I'*isil)lt  MC  I.  iiliriilnii   po M o.
I
M t
\\
BI I
ffl
Lekarna Trnk6czy v Gradci
C_lr. glavno ravnateljstvo avsir. jrž. žejenlc.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od X. oktobra l.©9-4.
NMtopno orasiijanl prihajal >l in oatia)atnl 6aa( oanaoenl ao * ir>rfriJc«Tii|i«kcm rami. 8radoJeerropaki čan Ju kraiuninu oaaa » Iijnk-Ijam as 9 minuti naprej.
Odhod ls LJubljane  jnž. kol.).
Oh IV. Mri li mia. j<« noti oaahni Tlak ▼ Trli o., fnutahiil, Haljak Otr lovec, Krauaenifeate, LjtOmu, u>a Selatlial v An«ne«, I,. ],i Oman-den, Kolunurail,  I.Kinl O.mirm, m« JnT.eru, St i-yr. Lina, Uudejorioe
Plaenj, Marijlue vare, K^er, Karlove vare, Kraliunvo vare, Prago Tjlpiljo, Dunaj via Amatetten.
W> H. uri 7 mitt. tjiitml maiani vlak v Novo meato, Knisovje.
Ob 7. uri Ht min. rhttr<ij melinl vlak t Trhli, Pomahal, Haljah, O«, loveo, Kranzenafeate, lajuhuo, Dunaj, oea Sni/.t h hI v Soluograit, Dunaj via Atnatftttnn.
Ob it. url 41 Haln, titt}tolutin* mainnl vl.ik v Novo meato, Kočevje.
Ob ti. uri SO >(•<*». </'»rolnil,,- im.-Lili Tlak v Trhla, 1'outabel, linijah, Oelovev, Krauienafeate, Ijjubiio, Sulztlial, DuiikJ
Ob 4. uri t4 min. pu^mlutlnm oaflhni Tlak v Trbla, HoUak, Gelove«, l.iuhnii, cea Srl. ih.il v Snlitoi^rail, I ,.n.l i; »^t.-i n, Ztl1 na jeaeru, Ino-iii'»ht. Hreifnio, Onrili, Onnero, Paril, Stnyr, I.lna, Ornumlen, lealil, Rutlejevice, PUenj, Marijine vare, H.u.ir, Krauunve vare, Karlove vare, Prano, Upako, Dunaj via Amatntten.
Ob H. uri HO tnin. zrrčrr metani vlak t Novo meito, Kočevja.
Prihod v Iajnhljano (jrt?., kol.).
<>h s. uri lUt ml»  mjulmf oaebni  vlak a Dunaja via Araitelten, Olp
•ije, PraKe, Krancovili varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih varov Pianja, Dudejevlo, Holnograiia, I.inan, Bterra, Oniuuilena, Iiohla, Ani, ■eea, /ollt na Jeaeru, lieuil-Uantoiiie, I.jhI.ihiki, Oelovoa, Haljaha-Krnnaeiiafeatf Trhiaa
Oh H. url H min. xh>ti<tj metani vluk ia Kočevja, Novega meita.
tih li. url v7 tnin. </(i;.n/ui/ii« oaelmi vlak a Dunaja via Amatettan, l.ipaije, Pra^e, Kranuovih varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih varov, Plsnja, Hmlejevla, Holuo^railit, Lilnua, Sii-jra, 1'ariaa, Oiiiiot«, Ouriha, liretfuhte, Iiiuuiimta, /.nlla na jeaeru, heml-ilaitnina, Lijubnega, Oelovoa, Ijienaa, Poutabla, Trbiia.
O* IV. url 4H tnin. jtfjmhtilnr ineiani vlak ia Kočavju, Novega maata
tih 4. uri 4H »tira. ;.i.;..i/u.Oir enohni vlak a I)uua)», iajubiiega, 8alithala>. Heli» ha, O lovca, Krauteiiafnate, Poiitahla, Trhita
Ob H. url 34 min. *v*r*r metani vlak ia Kočevja, Novega Meata.
Oh ff. url it t min. «*w<"*r oaehnl vlak a Duuaja preho Amatettena Iti. Ljuhueg*, Heljaka, Oalovua, Pontahla, Trbita.
Odhod 1% LJubljane (dr«..
7. uri V.i tntn   mjutrtt) v Kamnik,
t*.    ,    OS      „     t'"l"'l,: '""  n n «.    .    SO ,
kol /
Prihod v LJubljano  drž. kol.).
0. Mri Sti min. q)utrnj        ia Kamnika II.    ,     iS      „      rfiipdfmfnr    , ,,
•    ■■   vo    ,, «r»"Of»r
(4-257)
Zahvala in priporočilo.
Čast mi je, velesjmstovaneniu p. n. (ibelttStV0| kaiero mi je izkazu valu uvojo naklonjenoHt h leni, tla ine je podpiralo » avojimi naročili v moji mesnici v Aolakem drevoreda, izreči tem potom avojo iihj ur »rotiejSo zalivalo, ter ob jetlnem naznanjati, da snu otvoril
mesnico
v Lingarjevih ulicah v Kordinovi hiši št. 2, nasproti gostilne št. 3.
Z zagotovilom, <la s» bodtin,  kakor do sedaj, tudi v pnh idnjo veitob prizadeval, ugoditi vsem za ht vam cunjenib svojib odjemalcev in priinečza mnogobrojno oblikovanje beležim z velespoštovmijein
l,4k4l|M»lll   SUM Sil,
(1286- 1)
m e ■ a r.
I I
t
I
I I I
I » 9 I B I I » I
0
S h
■M «M
IA 0
>
C
ctJ
ca
a. co
1-«
co
C
o
t_
-ra
Trgovsk pomočnik
7. nsibnlit*' mi Hprifev a 11 iš«-«* sIii/Im- v k»lci veb\\ trgovini z m - t n i itt blagom — Ponlldbe pod ..H. .M. lliJi" uiiravmAtvu „Sb>v  Nni-oda1*.     ;l_87—1)
Najvišje priznanje Njene c in kr. visokosti prejasne gospe* cesaričinje-vdove nadvojvodinje Štefanije.
Zobne kapljice
prvino \ nite
I.
J:.
lekarne PICCOLI ..pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Nekoliko kapljic se kane na bombaž in se dene v votli zob; kakor bi trenil, mine potem najhujša zobobol.
Steklenica ILO Icr. (1283—i)
■HlO 20. liovnilhld lW»-t ob 10. uri dopoludm; s« bodo vrsihi pri |»osailKini bolnici $jtf T v Cjiradci, lokal šl. !l> (1228-.D
poiSIte obravnava radi dajatve kuhinjskega
2a vojaške zdravstvene zavode v področji c. in kr. 3. voja.
Natančneji pogoji razvidni so v razglasu, ki se bode objavil, in so na vpogled pri vseli vojaških sanitarnih zavodih konioga področja.
Upravna komisija
c. in kr. garnizijske bolnice št. 7 v Gradci.
I dHjA'elj tu . i'.^mVo. i.   utoduik: j >. n i p N o 11 i.
Laatuiua in Liak .Naroilue TiMkarne'*.
M27