St. 136
NMm mtajna Mi cmirttmi
v Trstu, v srido, 9. junija 192«.
Posamezna številka 2d stot.
LetfllK LI
List lzhflja vsak dan zjutraj raz 3 mesacc L 22.—, pol lete L 3 t 6 60 več. — Posamezne v Širo kosti l kotooe smrtnice, zahvale.
Mali
J^eljka. Naročnina: za 1 mestck & Spi leto L 70.—, v ta- - * ^ — O^iasn? > e in ob v oglate o.

EDINOST
Uredništvo in npravsklitro: Trat (3), ulica S. Francesco d'Aasiai 20. T*« lelon 11-57. Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost' Poduredništvo v Gorici: ulica Glosue Carducci 5t. 7, L n. — Teief. SL 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Kerenskfcojlusili in bolIšeVtStvu
V poročilu iz Pariza pripoveduje publicist Karel Benedek o razgovoru, ki ga je imel z Alekso Kerenskim o razvoju stvari v sedanji Rusiji. Ze po dejstvu, da je ta politična oseba igrala vodilno vlogo v času dogodkov, ki so zrušili caristično vladavino, so izjave Kercnskega velike pomembnosti. Ke-renski je bil pravi povzročitelj velike ruske revolucije in potem predsednik kraikodobne demokratske republike V Rusiji. Bil je neposredni predhodnik Leninov. Pa tudi po svoji vsebini so* izjave Kcrenskega velezanimiv prispevek za presojanje današnjega položaja v Rusiji. Čeprav moramo pri tem upoštevati tudi verjetnost, da riše z nekoliko pretemnimi barvami radi dejstva, že gori omenjenega: da je namreč Kerenski odpiral poti drugim, ki so ga pregnali in jim ni prijatelj in somišljenik.
Kerenski ugotavlja, da je socijalist, a ne marksist, ker Marks da je živel v drugačnih časih in se zato njegova na-ziranja ne morejo prilagoditi današnjim razmeram. Sicer pa je Marks sam, v poznejših letih — ko je dozorel in se izbistri! — vedno ponavljal, da socija-lizem more uspevati edino le v zraku politične demokracije. Diktatura in ti-ranstvo sta torej — naglaša Kerenski — v kričečem nasprotstvu z nauki Marks a! «Jaz nisem — nadaljuje Kerenski — človek doktrin. Vsaka teorija je okostenela, ker je življenje elastično in spremenljivo. Tudi marksisti morajo svoje doktrine prilagojevati razvoju. Svetovna vojna je izpreme-nila takorekoč vse naše življenje in nemški socijalisti n. pr. že začenjajo izvajati posledice iz naukov svetovne vojne.»
Kerenski trdi, da boljševiki nimajo nič opraviti z Marksom in socijalizmom. Marks ni niti teoretičen predhodnik Lenina. Nato je izvajal Kerenski: «Revolucija, ki smo jo jaz in moji pristaši dovedli do zmage, ni bila nikaka predhodnica boljševiškega prevrata. Mi smo hoteli ustvariti demokratsko rusko republiko in prava krivda na boljševištvu zadeva tiste, ki so se uprli našim stremljenjem dolgih let. Že ob izbruhu vojne sem jaz prerokoval, da svetovna vojna potisne Rusijo v najstrašnejše notranje zmešnjave, če se bo vlada upirala potrebnim dalekosežnim reformam«. — On da je hotel izvesti demokratsko zemljiško reformo, kar pa so ustvarili boljševiki, da ni agrarna reforma, marveč agrarna anarhija. «Srednjeevropejci — je naglašal Kerenski — niti ne slutijo, kaj se v resnici dogaja v Rusiji. Tam ni nikakega socijalizma in nikakega komunizma in prav nič sličnega. Pravo tolmačenje boljševiškega sistema bi bilo morda: organizirano razpadanje. Takoimeno-vani čisti leninizem je že davno prišel v konkurz, na tega niti v Moskvi ne mislijo več».
Nato zatrjuje Kerenski, da ne fašizem, ne najhujša reakcija se ne dasta nrimerjati z razmerami v sedanji Rusiji. «Jaz sem bil zagrizen sovražnik carizma in sem ga zrušil, vendar vam pravim: car je bil liberalen in demokratski vladaj1 v primeri z današnjimi mogotci v Rusiji. Rusija je edina dežela na svetu, kjer ni nikake opozicije.
V	tej deželi ni nikakega tiska, razen vladnega, nobene stranke razen vladne stranke. Kdor bi se drznil imeti drugačno mnenje, je ob glavo. Ravnokar čitam v danes došlih moskovskih listtti, da je bil zopet ustreljen neki revolu-cijonarni socijalist, ker je bil v letu 1918., za časa oboroženih intervencij, član nekake turkestanske protiboljše-viške vlade. Ko je ta protirevolucijo-narni poizkus ponesrečil, se je povrnil rečeni sodrug k svoji ženi v Rusijo, kjer je potem sedem let mirno živel ori svojem delu in se izogibal vsake politike. Radi neke anonimne ovadbe so ga radi njegovega delovanja v letu 1918 sedaj naenkrat zaprli in ga postavili ob steno. Tako so pomorili ljudi kupoma.
V	najhujših Časih carskega gospodstva ni bila Sibirija tako prepolna političnih deportirancev, kakor v času komuni-
govori dejstvos da boljševiki obletajo vse bankirje vse Evrope, ker morajo že daVno živeti le še od milosti inozemskega kapitalizma. Res je sicer, da je bila caristična Rusija zadolžena. Toda ta posojila so bila investirana in so bila plodna* Sedaj nima dežela nikakega premoženja in narodno imetje se je v teku enega desetletja skrčilo na desetino. Gospodarski red boljše-vikov pomeni smrt.»
Kerenski ne more napovedovati, koliko desetletij ali koliko dni se bodo bolj še viški diktatorji še držali, gotovo pa da je, da tendenca časa deluje proti njim. Na mestu pogubljene industrije da se opaža neki nov in povsem primitiven kapitalizem. Kerenski je uverjen, da se bo ta novi kapitalizem razvijal in od dneva do dneva napredujoča gospodarska obnova da izsili, poleg gospodarskih, tudi politične svobode. To pa ravno zato, ker se gospodarstvo ne more razvijati brez svobode. Sedanja pasivna vztrpnost ruskih mas, po mnenju Kerenskega nič ne dokazuje. «Razumljivo je, da so se nižji sloji iz početka navduševali za boljševike, ka-.kor je bila razumljiva Leninova zmaga proti meni Med krvavo vojno, v največji bedi, v razburjeni atmosferi u-spešnih državljanskih revolucij — ko je bil zrahljan vsak red, vsaka disciplina in varnostna služba — je začel kup demagogov propovedovati ljudstvu, da odslej ne bo več nikakega vojaštva, nobenega plačevanja davkov, »da bo vsakdo lahko jemal, kar bo hotel: zemljo, hiše, denar — vse da pripada vsem! Ob takih razmerah bi bil Lenin v katerisibodi državi, tudi v Parizu ali Londonu, dosegel isti uspeh. Ko pa je prišlo do obračuna: delo, plačevanje davkov, stradanje, rdeča straža, rdeča vojska, rdeča disciplina — je postajala stvar znatno neprijetne j ša. In danes ga ni nobenega inteligentnega človeka, ki bi se mu ne bilo še omrzilo boljševiško gospodstvo. Celo industrijski proletarijat je po velikem delu prešel v protirevolucijonarni tabor.«
Na vprašanje, ali ni kmetstvo zadovoljno sedaj, ko orje lastno zemljo in živi baje v blagostanju, se je Kerenski skliceval na govor Buharina na komunističnem strankinem shodu dne 26. januarja, kjer je govornik naglašal, da največji problem Rusije je preob-ljudenjc s kmetskim prebivalstvom. Kerenski vzklika: «Kako krvava ironija. Na neobdelanih ruskih poljih z redkim prebivalstvom bega šestnajst do osemnajst milijonov gladujočih brezposelnih kmetov (tako je rekel Bu-harin sam!), ker ne morejo obdelovati zemlje radi pomanjkanja kapitala, semena in orodja. In sedaj odhajajo v krdelih v Sibirijo, kjer iščejo novih možnosti... Te podrobnosti posnemam iz bolj še viških listov.»
Na tozadevno nadaljnje vprašanje je izjavil Kerenski: «Svetovna vojna je sicer izzvala notranjo krizo v kapitalizmu, ne pa krize kapitalizma. Evropsko denarno gospodarstvo trpi sicer še vedno in težko pod posledicami svetovne vojne. Tem bolj ojačano pa je izšlo iz vojne vihre n. pr. ameriško. V današnjem svetu je evropska celina komaj več nego provinca in če bi hoteli Evropo smatrati kot zaključeno celoto, bi bilo to naravnost provincijalno naziranje.»
Izpraševalec je pripomnil, da si take kratkovidnosti ne more domnevati niti pri komunistih, ki tirajo z vnemo svojo propagando v vseh delih sveta. Če bi bil položaj tako slab, ne bi trošili milijonov za tako povsem brez-nadno stvar. Kerenski je odgovoril: «Oklepajo se vsake biljke. Najboljši primer za to daje sedaj slučaj z Zinov-jevim. Bil je največji gorečnež svetovne revolucije. Razočaral je in odžagali so ga. Naslednjega dne je izbruhnila generalna stavka v Angliji in Zinovjev je bil točno zopet na pozorišču, ker so se v Moskvi nadejali: sedaj pa začenja prevrat, angleški kapitalizem bo skoro odpravljen — so se radovali. Zinovjev je menda vendar prav imel! Tudi v drugih delih sveta ne gre boljše s propagando svetovne revolucije. Ponavlja se vedno isto dogajanje. Boljševiki se
stične vlade. Oglejte si ornipraciio' Ni postavljajo za vsako nacijonalistično podobna ne madžarski, ne katerisibodi revoluciio. da crredo takorekoč v žer-
drugi — recimo po veliki francoski revoluciji. Nista pobegnila samo aristokracija in veliki kapital, marveč tudi vsa ruska inteligenca, posebno pa vsi elementi naprednega mišljenja. Vsi, ki so se borili proti carizma in gladili pot revoluciji, so morali bežati, da so se odtegnili nasilni smrti.*
Na vprašanje publicista, kako bi se mogel zrušiti boljševizem, je odgovoril Kerenski: «Tri dni svobode, da bi mogli v Moskvi govoriti pred ljudstvom. Bistvo boljševištva je tiranstvo. Ker pa se narodno gospodarstvo ne more razvijati brez svobode, potiskajo boljševiki razvoj Rusije za petdeset let nazaj. Pred vojno je imela Rusija že znatno industrijo. Sedaj je vse upro-paščeno, je le še par žalostnih ostankov. Financijelni položaj Rusije je, če
revolucijo, da gredo takorekoč v javico po kostanj zanjo. Nacijonalisti v svoji stiski sprejemajo prav radi boljševiško pomoč. Toda čim so preko prvih težav, nočejo imeti nič več opraviti s komunizmom.)*
Kerenski izjavlja, da je bil tudi v zmagovitih dneh Lenina uverjen, da boljševiška propaganda ne more zavoje vati sveta ter da boljševištvo ne odpravi sedanjega kapitalističnega svetovnega reda...!
Senat o vpraiaflju cest
RIM, 8. Ob otvoritvi današnje seje je predsednik sporočil, da se bo jutri ot> 16. uri senat sestal k tajni seji. Razpravljal bo o notranjem proračunu in o poročilu komisije za verificiranje imenovanj novih senatorjev.
Po prečitanju nekaterih predloženih zakonskih predlogov je senat prešel na razpravo o proračunu ministrstva za javna dela. Sen. Bevione je razpravljal o vprašanju vzdrževanja cest; zakon Carnazza iz 1. 1923. dosedaj še ni bil izvajan in odgovornost za vzdrževanje cest je na nejasen in negotov način porazdeljena med državo, pokrajine in občine.
Postavke v sedanjem proračunu predvidevajo za ceste samo 100 milijonov, medtem ko je lani ministrstvo za javna dela razpolagalo v isto svrho s 120 milijoni. Za izvedbo zakona iz leta 1923 pa bi bilo treba določiti za ceste 200 milijonov. Fašistovska vlada ni v tem oziru prinesla nikakega izboljšanja.
Sen. Dallolio Alfredo je poudarjal potrebo ureditve vprašanja železnic v Julijski in Tridentinski Benečiji, ki so tudi v strategičnem oziru velikega pomena.
Govorilo je še par drugih senatorjev, nakar je minister za javna dela Giu-riati povedal, da je za ceste določenih 130 milijonov lir, kar pa seveda še ni dovolj. Statistika cest v Italiji ne obstoja, pa bo treba tudi to stvar urediti. Ustanovilo se bo posebno glavno ravnateljstvo za ceste, ki se bo pečalo tudi z deli v pristaniščih.
Senat je proračun odobril.
Pričetek razprav« o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo
Senat je prešel nato na razpravo o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo. Sen. Ciccotti je omenil nekatere strani trgovinske bilance, ki niso nikakor dobre; rekel je pa, da bi se trgovinska bilanca Italije gotovo dala izboljšati, ko bi se dalo večjo pobudo izvozu in omejilo uvoz. Treba bo skrbeti za večji razmah poljedelstva, živinoreje, sviloreje in to posebno v južnih krajih države. Industrijo bo treba tehnično bolje organizirati in sploh bo treba še marsikaj drugega storiti za izboljšanje trgovinske bilance.
Seja je bila nato zaključena Prihodnja javna seja senata se bo vršila v četrtek.	_
Razpelo v univerzitetnih dvoranah
RIM, 8. V skladu s tem, kar je bilo že storjenega na šolah, je naučni minister z novo odredbo določil, da se ima v vseh učnih dvoranah kr. univerz, visokih Šol in umetniških akademij razobesiti razpelo.
Balugdžić v avdijend pil kralju
RIM, 8. Nj. Vel. kra^j je včeraj ob 10.30 sprejel v svečani avdijenci g. I. Balugdžića, polnomočnega zastopnika kraljevine SHS, ki mu je predložil po-verilne listine.
Novi perzijski poslanik ▼ Rimu
tRIM, 8. Nj. Vel. kralj je sprejel včeraj v svečani avdijenci nj. eks. Abel-ghacena Hamida, novega perzijskega poslanika, ki mu je predložil poverilne listine.
Rastignae pri milanskem «Secolu»
MILAN, 8. «Secolo» objavlja: Z današnjim dnem zapušča dr. Italo Zin-garelli ravnateljstvo lista, katero prevzame sen. Vincenzo Morello (Rastignae).
Gibanje italijanskih deialžkih družb v maju
MILAN, 8. Fašistovska bankarska zveza sporoča sledeče o gibanju italijanskih delniških družb v preteklem me§ecu: Ustanovilo se je 149 novih družb z glavnico 47,191.150 L, drugih 194 je zvišalo glavnico za skupno 423,509.291 L. Vsota vseh investicij je znašala tako 470,700.441 L. .Nasproti temu je bilo zabeleženih 60 likvidacij za skupno 62,065.250 L in 43 glavniških redukcij za 135,079.079 L. Skupna vsota desinvesticij je znašala torej 197 milijonov 144.329 L. Tako ostane čistih investicij v mesecu maju za 273.556.112 L.
Zmede aa Kitajskem
PEKING, 8. Širijo se vesti, da so generala Vupejfuja na potu v Peking, kjer se je hotel pograjati z maršalom Čangtsolinom, zajele lastne čete.
PARIZ, 8. Zunanje ministrstvo je prejelo poročila, da so izbruhnili na južnem Kitajskem resni nemiri. Veliko število franco-
skih misijonarjev in naselbin je bilo ople-
možno, še slabši. Glasnejše nego besede njenih.
Grčije odklonile zahteve Jugoslavije
ATENE, 8. Grška vlada je odklonila zahteve, ki jih je stavila Jugoslavija. Šlo je za gradnjo drugega Železniškega tira iz Gjevgjelije v Solun, ki naj bi bil služil izključno jugoslovenskemu prometu, kakor tudi zato, da ne bi smel noben grški vlak več voziti v jugoslovensko prosto cono v Solunu. Grčija bo zahtevala od Bolgarije, Romunije in Jugoslavije, da ji zagotovijo telefonski priključek iz Aten v Sofijo, Beograd ter preko Beograda v Bukarešto, Dunaj, Rim in Pariz.
Nadaljevanje ruske - francoskih pogajanj
PARIZ, 8. Včeraj so se zastopniki Francije in Rusije sestali k plenarni seji. Po proučitvi dosedanjega dela posameznih sekcij so zastopniki ugotovili, da se pogajanja lahko normalnim potom nadaljujejo.
Obtožnica proti Zaniboniju in tovarišem
radi nameravanega atentata na on* Mussolinija — Razprava se bo pričela meseca Julija?
RIM, 8. Kakor poroča «Tribuna», je bila te dni predana obtožbeni sekciji obtožnica generalnega državnega pravdnika za sodno postopanje proti krivcem nameravanega atentata na osebo ministrskega predsednika Mussolinija. V obtožnici je razen bivšega poslanca Tita Zaniboni in generala Cappello navedenih še 12 oseb, in sicer: Ulisse Ducci, Ferruccio Nicoloso, Cesare Padovani, Samuele Cesar Be non, Ugo Riva, Alessandro Tornada Luigi Calligaro, Ezio Celotti, Lucia Paoluzzi, Angelo Urselle in Domizio Torrigiani. Imenovani so obdplženi da so dne 4. novembra 1925 v Rimu kfakor tudi prej drugod, pripravljali in snovali dejanja, ki naj bi nasilnim potom dovedla do izpremembe obstoje čega državnega reda in vladnega siste ma, pri čemer so se posluževali tajne propagande in z njo hu j skali proti vladi in državnim ustanovam. Obdolženi so tudi, da so s tem zločinskim name nom nabirali finančna sredstva, da so nameravali umoriti nekatere izmec najbolj izpostavljenih voditeljev fašizma ter da so pripravljali atentat na življenje ministrskega predsednika tMussolinija. Tega nameravanega aten tata, kateremu je imel slediti splošen prevratni pokret, je v glavnem obdol žen Zaniboni, ostali obtoženci so pa obdolženi sokrivde pri nameravanem umoru.
Obtožnica končno zahteva, da morajo Zaniboni, Cappello, Ducci, Nicolosi in Urselle, ki je pa odsoten, priti pred sodišče. Razprava se bo najbrž pričela meseca julija.
Izpremembe v klufcu HSS
Pavle Radič predsednik kluba
BEOGRAD, 8. (Izv.) Danes popoldne je imel radičevski klub sejo, na kateri se je nanovo konstituiral. Radičevci opravičujejo izpremembo s tem, da je dosedanji predsednik kluba K. Kova-čević odstopil iz zdravstvenih razlogov
Za novega predsednika je bil izvoljen Pavle Radić, podpredsednika pa £ta Nikola Pernar in K. Kovačević.
Kandidat za II. podpredsednika narodne skupščine še ni bil določen in zato se bo jutri spet vršila seja kluba. Klub bo za to mesto predlagal najbrž K. Kovačeviča in zdi se, da vesti o njegovi bolezni ne odgovarjajo resnici. V političnih krogih pravijo, da je Kovačević moral odstopiti od predsedništva kluba najbrž zato, ker je na to mesto hotel priti Pavle Radić, ki bi pri bodočih kombinacijah rad prišel v po-štev.	_
Trgovinska pogodba z Italijo pride danes pred Jugoslov. nar. skupščino
BEOGRAD, 8. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine so nekateri ministri odgovarjali na razna vprašanja poslancev. Izglasovane so bile nekatere izpremembe finančnega zakona, ki se nanašajo na invalidnino.
Skupščina bo jutri razpravljala o ratifikaciji trgovinske in plovne pogodbe z Italijo ter o veterinarskih konvencijah.
Novinar pred Sodiščem
BEOGRAD, 8. (Izv.) Pred beograjskim sodiščem se je danes dopoldne vršila razprava o tožbi dr. Žerjava proti novinarju Momćilu Ivaniću radi obrekovanja v listu «Radikal», kjer je Ivanić pisal, da je dr. Žerjav sklenil pogodbo z neko zagrebško lesno družbo, ki je oškodovala državo za 30 milijonov in pol dinarjev. Ivanić je v svojo obrambo držal govor, ki je trajal nad 2 uri. Dr. Žerjav je bil pri razpravi osebno navzoč. Razsodba bo proglašena jutri. _
Francoski izletniki v Ljubljani
LJUBLJANA, 8. (Izv.) Popoldne je iz Beograda preko Zagreba prispelo v Ljubljano 280 francoskih parlamentarcev, pevcev in industrijalcev. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki raznih korporacij in velikanska n^ožica občinstva. Pred magistratom jih je oficijelno pozdravil gerent dr. Puc. Nato so gostje odšli v «Zvezdo«, kjer so priredili javen koncert. Ogledali so si nato mesto in se povrnili nato na kolodvor, kjer se je vršila poslovilna večerja. Pel je «Ljubljanski Zvon« in svirala je godba. Prisrčno pozdravljeni so nato gostje odšli. Odnesli so iz Ljubljane najlepši vtis. ^^
Portugalski generali hočejo posnemati Mussolinija
LONDON, 8. Poročevalcu lista «Dai-ly Mail« je portugalski general Gomez Gosta izjavil, da bo vpeljal sistem vladanja po zgledu Mussolinija in gen. Prima de Rivera.
Vprašanje odpravnine nenfikiin knezom
Pismo predsednika Hindenburga
BERLIN, 8. Vprašanje referenduma za razlastitev bivših nemških knezov je stopilo v akuten štadij zavoljo pisma državnega predsednika Hindenburga, ki ga je včeraj objavil « Lokal-anzeiger». V tem pismu pravi Hinden-burg med drugim, da smatra omenjeni referendum osebno za veliko krivičnost .in za obsojanja vredno pomanjkanje nacionalnega čuta in hvaležnosti. Referendum da krši načelo morale in pravičnosti ter odpira nemški državi pot do prepada. V republikanskih krogih je vzbudila ta izjava velikanski vtis in socijalisti državnega predsednika ostro napadajo. Njih vodstvo je vložilo v državnem zboru interpelacijo. Ker se sedaj najbrže ne bodo zdržali glasovanja, ko poj de za sprejem ali odklonitev vladnega kompromisnega! načrta, ki naj bi izjalovil referendum, je pričakovati krize v državnem predsedstvu. Če socijalisti glasujejo proti temu načrtu, ki hoče rešiti vprašanje pdškodnine bivšim knezom, ostane vlada v manjšini.
Pogajanja med Francijo in Španijo
za ureditev maroškega vprašanja
PARIZ, 8. «Matinu» poročajo iz Madrida, da bo španski general Jordana dospel dne 12. junija v Pariz, kjer se bodo nadaljevale razprave o Maroku, predvsem glede vprašanja uprava španskega območja. Španska vlada jo baje trdno odločena, da zasede Rif; mesto Scesciauen, versko središče podvrženih rodov, naj bi postalo glavno Špansko oporišče. Po rešitvi osnovnih vprašanj se bodo francoski in španski delegati dogovorili o upravi pomirjenih pokrajin. Baje bo v obeh conah u-vedenai enaka politična uprava. Pri določitvi mej bo treba upoštevati stra-tegični položaj.
Brazilija bo izstopila iz Družbe narodov
PARIZ, 8. Neka vest iz Rio de Ja-. neira sporoča, da se je Brazilija odločila izstopiti iz Družbe narodov, ker se je Svet Družbe narodov uprl zahtevi Brazilije po stalnem sedežu v Družbi. Med tem je bilo odločeno, da se brazilski zastopniki ne bodo udeleževali dela plenarne seje Družbe narodov, ki se bo vršila v septembru. Brazilska vlada bo poslala v bližnjem času v Ženevo posebno noto z uradno izjavo o svojem odstopu.
Program nove švedske vlade
STOCKHOLM, 8. Člani novega kabineta so včeraj pred vladarjem položili prisego.
Ministrski predsednik je v zbornici prečital vladno deklaracijo. Vlada si bo še nadalje prizadevala, da sporazumno z drugimi državami utrdi svetovni mir in se bo v tem pogledu držala smernic, katere so bile že več let merodajne za švedsko zunanjo politiko.
Kar se notranje politike tiče, bo nova vlada nadaljevala reforme po liberalnih načelih.	_
Turčija ratificirala mosulsko pogodbo
ANGORA, 8. Narodna skupščina je ratificirala mosulsko pogodbo, sklenjeno med Anglijo in Turčijo. Ratificirala je tudi turško-sirijski dogovor.
Novi litvanskl predsednik
KOVNO, 8. Novi predsednik litvanske republike Kazys Grinius, ki so ga včeraj izvolili, je danes nastopil svoje mesto. Rodil se je 1. 1867. in se je že v rani mladosti udeleževal gibanja za ošvobojenje litvanskega naroda. Znan je kot organizator in publicist in je eden izmed ustanoviteljev in vodij kmetske stranke. Bil je član litvanske zbornice v vseh legislaturah in ministrski predsednik od 13. junija 1920. do 2. februarja 1922.
Gavrilović pri Pangalosu
/\TENE, 8. Predsednik Pangalos se je vrnil v Atene, potem ko je posetil Epir, kjer ga je prebivalstvo sprejelo z navdušenjem. Jugoslovenski poslanik Gavrilović je imel z njim razgovor, nakar ■je odpotoval v Beograd.
Eksplozijska nesreča na Grškem
ATENE, 8. V neki tovarni dinamita Lavziju, kjer so poskušali nov bali-stični proces, se je zgodila eksplozija, ki je ubila ravnatelja, nekega kemika n nekega delovodjo.
Nevihto in poplave na Nemlkem
BERLIN, 8. Nad Berlinom sta včeraj divjali dve nevihti, ki sta skoraj v vseh mestnih delih mesta škodovali prometu.
nižjih delih mesta so nastala prava jezera. Na treh delih mesta je udarila v vod električne železnice strela, iti pa ni poškodovala nikogar. V neki banki je nastal ra-. di strele požar, ker se je vnel telefonski tabel. Gasilsko pomoč so potrebovali na 300 krajih.
Pri mestu Halle se je utrgal oblak in popolnoma žalil premogovnik. Računajo, da je pri tem prišlo več rudarjev ob življenje. O nevihtah poročajo tudi iz Saksonske
Švice.
n.
csvurom
V Trstu, dne 9. junije
DNEVNE VESTI
Ka| je s poteStati?
42	11	7
56	17	10
72	33	21
08	37	28
80	49	37
79	51	35
85	58	45
H8	33	2«
8«	58	49
85	58	49
t;9	38	28
Ste v nm#u mesecu so napovedovale vesti i* Rima, da bodo povodom obletnice ustave, ki se >e proslavila na svečan način preteklo nedeljo, imenovani poteštati za one kraje, kjer jih ni Se. Med kraje brez poteštatov spada tudi Goriška. Oh finski sveti — oz. občinski komisarji bodo torej za nekaj Časa še životarili po naših občinah na Goriškem. Kakor se sliši, priprave v notranjem ministrstvu za imenovanje novih poteštatov niso bile še končane do obletnice ustave in zato se ni moglo izvršiti napovedano imenovanje. Ker je postal nekak običaj, da se imenujejo poteštati samo povodom slovesnejših obletnic, se lahko sklepa, da se bo odgo-ditev zategnila do kake druge take obletnice (Prvi poteštati so bili imenovani, kaT kor znano, 21. aprila, t j. povodom obletnice ustanovitve Rima, drugi povodom obletnice napovedi vojne 124. maja). Prihodnje zgodovinske obletnice bodo 20. septembra (zavzetje Rima), 28. oktobra (obletnica pohoda na Rim) in potem 4. novembra. dan posvečen proslavi zmage.
Ob eni teh obletnic bodo torej skoro gotovo imenovani tudi poteštati za Goriško. Če bi se vladi mudilo, bi se zgodilo to lahko že 20. septembra.
Koliko analfobetoo le o Italiji ?
Milanski «Secolo» od preteklega pone-delja se bavi v posebnem Članku z vprašanjem nepismenosti v Italiji (stare pokrajine). Iz tega članka posnc-mljemo sledeče številke, ki kažejo, kako je bila v posameznih deželah Italije razširjena nepjs-menost v zadnjih 50 letih (od 1. 1871. do .1921., ko se je vršilo zadnje ljudsko štetje). Od vsakih 100 prebivalcev jih ni znalo ne brati ne pisati:
1871 1911 1921
Pijemont Ligurija Emilija Toskana Umbrija Marche Abruci Lacij Sardinija Sicilija Italija
Kakor se vidi. so najbolj zaostale Sar-, dimja, Sicilija in Abruci. Po ljudskem Btetju iz leta 1921. znaša odstotek analfa-betov v Julijski Krajini 15%, a na Triden-tinskein samo 2%. Razlika znaša torej 13, oziroma celo 24! Clankar v «Secolu» pa se tolaži, da je bila I. 1923 ta razlika mnogo manjša, kajti v tem letu da od 100 novo-poročencev samo 15 jih ni znalo podpisati zapisnika o svoji poroki. To število pa seveda ne dokazuje nič, kajti vzeti je treba vse prebivalstvo v starosti nad 6 let in ne samo poročne pare. Tako ostane dejstvo, da so nove pokrajine glede pismenosti svojih prebivalcev daleč pred starimi pokrajinami razen Pijemonta in Ligurije.
Prota nespodobni modi
Preteklo nedeljo se je čitala v Niči na Francoskem odredba tamkajšnjega škofa glede sedanje ženske mode. Škof pravi v svoji poslanici, t*a je sedanja moda pohujš-ljiva, da je nemoralna, nevarna za zdravje in obenem škodljiva tudi v gmotnem pogledu, ker zahteva ogromne denarne žrtve. Cerkveni dostojanstvenik zahteva od žen in mladenk, da morajo odklanjati tako modo in sprejemali le spodobna oblačila. Vsaki ženski, ki pride v cerkev nespodobno dekoltirana, s prozorno obleko ali brez rokavov, naj se odreče obhajilo. Ravno tako naj se zavrne tudi nevesta, ako pride sama ali pa kaka ženska iz njenega spremstva v cerkev v taki obleki, ki žali dostojanstvo sakramenta, in naj se ji odreče poroka. Sploh naj se prepove vstop v cerkev in prisostvovanje pri službi božji vsem onim osebam, ki niso spodobno oblečene.
KAKO UMIRAJO NAŠI IZSELJENCI
V TUJINI?
Dobili smo poročilo, da so v noči od 30. maja eksplodirali v predoru za železnico v Lagaro (pokrajina Bologna) podzemeljski plini. Več oseb je bilo več ali manj nevarno ranjenih. Ker je pri tem delu zaposlenih več naših fantov in mož, zaznamujemo tudi mi pri tej nesreči svoje žrtve Mrtev je ostal z razbito črepinjo Uršič Alojzij iz Banjšic. Imel je tudi zelo lep pogreb, ki so se ga udeležili vsi rojaki, tu zaposleni. Med ranjenci so Pertovt Jožef in Kofol Stanislav, oba z Banjšic in Gorju p Ivan iz Avč. Po večini so težko ranjeni, a bodo polagoma okrevali. Komaj iz takih vesti izvemo, kod vse se potikajo naši ljudje, služeč si s trdim delom svoj vsakdanji kruh, ki ga niso dobili na domači rojstni zemlji.
TEKMA V STRADANJU
Dandanes tekmuje vse. V vseh panogah človeškega uveljavljanja so se uvedle borbe za prvenstvo. Jutri v četrtek pa se začne tu v Trstu tekma posebne vrste — namreč za prvenstvo v prostovoljnem stradanju. Ugolina Ruggieri in Feodor No-body bosta poskusila svoje moči, da poka-žeta, kdo se bo dlje časa postil. Za gledalce pa bo sviral orkester in na razpolago jim bo tudi bogato založen bufet. Tekma se bo vršila v dvorani restavracije «A1 Lido», Viale XX Settembre (Akvedot) in se začne točno ob 17. uri.
— Na katoliškem pokopališču pri Sr.
Ani se je včeraj popoldne zastrupila s kar-bolno kislino stara, do sedaj Se neznana ,ženska. Okoli 18. ure jo je našel neki mestni stražnik, ki je pohitel ▼ vratarjev urad, da bi telefoniral na rešilno postajo. Ker je pa slučajno stal pred vbodom pokopališča neki zasebni avto, je stražnik pozval šoferja, naj prepelje zastrupljenko v mestno bolnišnico. To se je tudi zgodilo. V bolnišnici je zdravnik izpral starki želodec, toda ta operacija je bila zaman; ob 18.20 je nesrečn starka po hudih mukah izdihnila. Vzrok samomora ni znan.
Se ubila pri skok« s tramvaja.
76-letna zasebnica Pera Trkulja, stanujoča v ul. Foscolo št. 38, je hotela včeraj popoldne skočiti na Korzu V. E. III. s tramvaja, ki je bil še v teku. Pri tem je padla tako nesrečno, da je zadobila hude poškodbe na glavi, katerim je kmalu potem podlegla v mestni bolnišnici.
Traftiina usoda dveh otrok
Se oddaljila od matere, ki je poslušala godbo na trgu Unita, in izginila. - Tru-pelce mlajšega otroka najdeno v morju.
Med množico, ki je slušala godbo na trgu Unita, se je predsinočnjim okoli 21. ure nahajala tudi 42-letna brezposelna kuharica Marija Schoendoner, rodom iz Ober-reuterbacha v Avstriji, stanujoča pri družini Buda v ulici Udine št. 47. Imela je s seboj svoja otroka, 3-letnega Josipa in 10-letno Marijo. Medtem ko je ženska sledila godbi, sta se otroka igrala v njeni bližini. Cez nekaj časa je Schoendonerjeva nenadoma zapazila, da sta otroka izginila. Meneč, da sta se otroka pri igri oddaljila in izgubila med množico, ju je šla mati vznemirjena iskat. Prehodila je križem ves trg in bližnje ulice, šla pogledat na bližnje obrežje, preiskala sleherni kot in klicala otroka po imenu, a vse zaman; o otrokih ni bilo ne duha ne sluha. Tudi ljudje, ki jih je Schoendonerjeva popraševala, ali so mogoče videli, kam sta se otroka obrnila, ji niso znali o tem ničesar povedati. Naposled se je nesrečna mati domislila, da je mogoče kdo našel izgubljena otroka in ju začasno izročil v varstvo kakemu orožniku ali mestnemu stražniku. Ker sta otroka govorila le nemški in radi tega ne bi znala povedati, kje sta pustila mater, je bila ta domneva zelo verjetna. S tem upanjem se je Schoendonerjeva naposled podala na kvesturo, a ker tudi tam ni nič zvedela, se je nato podala na razne policijske komisarijate in orožniške postaje.
Uspeh je bil povsod isti; nikjer ji niso vedeli ničesar povedati o njenih otrokihi Nesrečni materi je preostajalo le edino upanje, da je kdo vzel otroka s seboj na dom, zato je sklenila, da počaka do naslednjega dne. Toda reva se je varala v svojem upanju in pač ni slutila, kakšen udarec jo čaka.
Včeraj zjutraj je bila uganka o usod? pogrešanih otrok deloma rešena, a tragična? je bila ta rešitev. Okoli 7. ure so pomorščaki na krovu parnika pristaniškega ka-pitanata «Audax» zapazili blizu pomola «Audace» v morju trupelce otroka. Ko so se prepričali, da se ne motijo, so pripluli s parnikom bliže, potegnili utopljenca, približno 3-letnega dečka, iz vode in ga prepeljali na pomol «Fratelli Bandiera». — Neki finačni stražnik, ki se je tedaj mudil na pomolu, je hitel obvestit o dogodku orožnike. Pozneje se je podala na lice mesta sodna komisija, nakar je bilo trupelce prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. —
Kmalu potem, ko je njen otrok že ležal v mrtvašnici, je Schondenerjeva prišla na policijski komisarijat na pomolu «Bersa-glieri» in vsa prepadena vprašala tamošnjega komisarja, ali je mogoče Že kaj zvedel o njenih otrokih. Ko mu je žena povedala svojo žalostno zgodbo, se je komisar spomnil na malega utopljenca, ki so ga prej potegnili iz vode. Ni mu bilo težko dognati tragično resnico, da je utopljeni otrok pogrešani sinček Schoendonerjeve, Komisar je z Vso obzirnostjo sporočil nesrečni materi pretresljivo novico. Ko se je Schoendonerjeva nekoliko pomirila, so jo spremili v mrtvašnico mestne bolnišnice. Ko so ji tam pokazali trupelce, je revo objel pretresljiv jok, kajti spoznala je, da je mali utopljenec res njen pogrešani otrok.
Toda s tem je bil tragični dogodek le deloma pojasnjen. Kam je izginila hčerka Schoendonerjeve? Mari je tudi njo doletela ista žalostna usoda? Na to vprašanja je pač težko odgovoriti. Domneva se, in ta domneva je žalibog zelo verjetna, da se je deklica podala z bratcem na kraj obrežja, kjer sta oba padla v vodo in utonila. Vendar pa je pri tem zelo Čudno, da nihče ni zapazil nesreče, dasi je obrežje na tistem mestu prav dobro razsvetljeno in se tam do pozne ure sprehajajo ljudje. Najbrž sta otroka zdrknila v morje s stopnic, ki se nahajajo pred trgom Unita in segajo tik do vode, zato ni bilo slišati pljuska. Trupla deklice do pozne ure niso še našli, čeprav so pomorščaki pristaniškega kapi-tanata včeraj natančno pregledali vso površino vode okoli pomolov, svetilnika in valoloma.
Iz triaSkega Uvijanja
Dva samomora.
Predpreteklo noč so železničarji osebnega vlaka št. 1051 zapazili pod predorom na Železniški progi med Barkovljami in Trstom truplo finančnega stražnika, ki je ležalo na bližnjem tiru. Ko je vlak dospel v Miramar, je bil obveščen o dogodku tamošnji postajenačelnik, ki je takoj sporočil vest orožnikom. Pri izvidu na licu mesta so orožniki dognali, da je stražnik najbrž skočil pod brzovlak, ki je privozil v Trst okoli 24. uri; kolesa so nesrečniku odrezala glavo nad rameni.
Samomorilec je bil spoznan za 22-letnega Ferdinanda Greci, dodeljenega oddelku finančnih stražnikov pri Sv. Andreju. — Vzrok groznemu samomoru Je bila baje nesrečna ljubezen..
Od začetka Živahnejše črešnjeve sezone pa do danes je bilo pripeljanih na goriški trg okoli 14 tisoč kvintalov črešenj. Najvišja cena jim je bila prav od začetka 1000 lir kvintal, najnižja pa okoli 40 lir, srednja cena se je zibala okoli 220 lir kvintal. Nočemo navesti povprečne vrednosti, ki jo je predstavljala množina dosedaj pripeljanih črešenj na trg. Davčnemu organu bi se morda takoj poostrila ušesa. Vemo pa, da so one stotine liric, izkupljene za prodane črešnje, šle pri večini posestnikov na zastale obroke davkov, za plačilo dolgov radi nakupa galice, živil v kolonijalni trgovini itd.
— Pojavile so se danes na trgu prve hruške drobnice, v malenkostni količini, v ostrašljivih cenah. V kratkem, tekom desetih dni bomo imeli na trgu marelice, katerih je letos posebno mnogo v vipavski
jejo, čemu tolika zavlačevanja. Naj bi se Že enkrat razsvetlile vse okolSčioe, radi katerih je nastopila smrt. Nejasnost le škodi ugledu oblastev. —
IDRIJA.
- Nesreča v rudniku.
V petek 4. t. m. dopoldne se je zgodila v našem rudniku delavcu Likarju Antonu težka nesreča. Ko je omenjeni vrtal skalo z zračnim kladivom, je zadel s svedrom ob dinamitno patrono, ki je ostala v neki luknji od prejšnje dnine. Patrbna je eksplodirala in kamenje je obsulo nesrečnega rudarja; zlomilo mu je nogo in ga tudi drugače več ali manj težko ranilo po drugih delih telesa. Ponesrečenec se nahaja v oskrbi tukajšnje bolnišnice.
Sprejem novih rudarjev.
Pretekli teden je bilo na novo sprejetih
Vesli z Goriškega
Goriške mestne vesti
Čreinjev Izvozni trg v torek dna 8 maja.
Cene so jbile na goriškem izvoznem trgu sledeče:
Črešnje cepljenke (vipavke) 1.80—2.20, črešnje črne 2.—2.40, grah 0.90—1.00, šparglji 2.00—2.40, krompir 0.70—0.80.
Na trg je bilo pripeljanih okoli 300 kv. črešenj.
Vipavke pojenjavajo. Blago so pokupili po veČini eksporterji ter niso mogli dobiti Žveplarji, ki so pričakovali znižanja cen, blaga zase. Pričakuje se zato najbrže za danes in za prihodnje dni zvišanje cen, najmanj pa vzdržanje na dosedanji višini.
Ermin^ki trg je nudil te dni in v splošnem celo letošnjo sezono kaj žalostno sliko. Ona trojica ali četvorica glavnih kupcev ni, sporazumno med seboj, poznala konkurence, zato so bile cene po večini nižje od goriških. Jako pametno so zato ukrenili mnogi Brici, ki so pripeljali svoje črešnje v Gorico. Vedno bolj se vidi in doznava, koliko več so trpele briške črešnje kot pa vipavske. Posebno one iz zapadnih Brd so nudile kaj žalostno sliko.
d^ini- Tudi cena se jim obeta dobra. v rudniško delo 37 fantov Idrijčanov. Spre
^ l i jem nj jj|j veg tako enostaven kakor prejš-jija leta, temveč je moral vsak prosilec, vložiti pismeno prošnjo na vodstvo rudnika, opremljeno s krstnim listom, potrdilom o družinskem stanju in spričevalom o vedenju. Vseh prošenj je bilo vloženih menda nad 400, kar dokazuje o veliki brezposelnosti, ki vlada v našem mestu. Z go-riomenjenim številom sicer ni veliko pomagano, dasi je s tem vsaj narejen en korak naprej, kajti od konca vojne pa do danes je rudnik sprejel silno malo novih delavcev. Govori se, da se bo čez nekaj mesecev vršil zopet nov sprejem delavcev k rudniku, kar hi bilo želeti z ozirom na veliko brezposelnost, ki vlada pri nas kakor tudi z ozirom na število rudarjev, ki je po vojni padlo od 1300 na 930.
Praznik ustave
se je tudi v Idriji praznoval z veliko slovesnostjo. Na glavnem trgu je bil narejen oder za zastopnike raznih oblasti, pred
Smokve kažejo tudi dobro. O breskvah, katere sicer kažejo jako dobro, je pa nemogoče prorokovati, ker stopijo ravno sedaj ob času debeljenja v glavno preizkušnjo, ko po navadi dobršna polovica sadežev odleti.
— Še dober teden bo treba neprestano podkladati nenasitnim sviloprejkam (ka-valirjem). I letos, je premalo murvovega listja. Cena listju je zato previsoka. Za listje z vejami je dosegla cena že okoli 100 lir kvintal, za osmukano pa seveda še več. Posebno furlanski kmetje ga pridno pobirajo s kamjoni po naši deželi.
Urednik «Goriike Straže* zopet pred sodiščem
«Goriška Straža« z dne 2. junija 1926 št. 41 je priobčila uvodni članek « O pravem Času- in na pravem mestu», kjer nanizava člankar o priliki znanega Besednjakoveg^ govora svoje razmišljevanje o razočaranju našega ljudstva, ker se mu je kljub zago
lahko,, kako težak je položaj, posebno malega čebelarja, ki mora svojo pičico meda. prodati za vsako ceno, nasprotno pa kur povati čebelarske potrebščine po najvISJifi cenah. V zadrugah je mogoče izboljSatS' take gospodarske razmere — za večje količine medu se lažje najde kupec — večja naročila orodja so cenejša.
Poleg tega čebelarji s 50 ali več pan^ lahko izkoriščajo oddaljene paše, medtem ko ni to dano čebelarju z 10 panji, ker se mu ne izplača, ker ne zmore prevoznih stroškov. Zadruga bo imela to nalogo, %da bodo tudi mali čebelarji deležni tet* dobrot s tem, da jim bo preskrbela prostore in skupne prevoze.
In druge ugodnosti: Čitajte v letošnji 2. Številki «Gosp. Vestnika* uvodni članett g. J. Furlana pod naslovom »Naloga naših zadrug« in uvideli boste, koliko vara lahko nudi zadruga. — Kje pa so še pre-potrebna predavanja umnega čebelarstva, katere lahko vzdržuje zdruga?
Čebelarji reške pokrajine, strnite se v eno vrsto in bodite pripravljeni, da boste prisostvovali vsi na poziv odbora občnemu zboru, ki se bo vršil po možnosti že tekom tega leta.
Eventuelne informacije in vprašanja lahko začnete pošiljati takoj na imenovana poverjenika. Za odgovor priložite pristojne znamke.	M. L.
tovilom najvišjih oseb v draavi odvzelo« katerimi je defiliralo vojaštvo tukajšnje poučevanje lastnega jezika. Dotična števil- ; posadke; vršila se je tudi slovesna prisega ka «Straže» je bila zaplenjena kot tudi po- vojaštva. Gospodične pa so po mestu prožnejša petkova Številka. Politična oblast se ! da'ale cvetlice v prid jetičnih. Zvečer je je zadovoljila s sekvestrom ne pa tako drž. bila v dvorani Didičevega hotela veselica
To in ono
Gladovanje — dobičlianosen posel.
Graški dijak Fred Ellern je potolkel vse dosedanje rekorde v stradanju, ker se mu je posrečilo zdržati 47 dni brez jedi in pijače. Ko so odprli stekleno kletko, v kateri je bil ta Čas zaprt, so mu naznanili, da si je z gladovanjem zaslužil akoli 2H0.000 lir v našem denarju in so ga prepeljali v — bolnišnico.
pravnik, ki je obdolžil odgovornega urednika «Straže» ščuvanja proti državnim institucijam. Razpisana je bila obravnava za pondeljek 7. junija t. m. Obrambnemu zagovorniku se je posrečilo odgoditev razprave v svrho zaslišbe raznih prič. Zaslišan bo i poslanec Besednjak. O razpravi, katera utegne biti zanimiva, bomo poročali obširneje.
s plesom kakor običajno ob takih prilikah.
LOŽE
O tatvini nam še pišejo: Na praznik v četrtek na petek dne 4. t. m. je bilo pri gosp. Josipu Svagelj, trgovcu in gostilničarju v Ložah pri Vipavi, več raznih stvari ukradenih. Razen tobaka, jestvin itd. je bila vzeta tudi srebrna ura «Remontoir» z verižico. Verižica ima na
1Mm	eni strani podobo papeža Pija X., na drugi
O priliki vehkega romanja vseh ljudskih j pa nQfd ta obesek podobo Kristusa kot šol Julijske Krajine v Redipuljo je bil na j dobrega pastirja. Dalje je bilo ukradeno licu mesta tudi odelek goriikega Zelenega j veCje gtevilo razglednic z napisom «Po-
križa z enim avtomobilom in osobjem in sicer vse tri dni 24., 26. in 30. maja. Pr«;i dan je bilo malo slučajev, v katerih je nudil Zeleni križ svojo pomoč. Samo 20 otrokom je bilo slabo. Dva dni pozneje se je zvišalo število že na 105 slučajev, v nedeljo pa celo na 203 slučaje. 28 otrok se ie pripeljalo na postajo, odkoder so se spravili domov.
O izmenjavi umetnin med Italijo in Jugoslavijo
Anton Morassi, iz znane goriške družine Morassijev, sedaj pri intendanci za lepe umetnosti za trentinsko pokrajino je pisal ravnatelju «Corriere della Sera» g. Ugu Ojetti-ju, priznanemu umetnostnemu kritiku odprto pismo v katerem se pritožuje, kako da ni mogoče doseči od Jugoslavije vrnitev 11 zabojev umetnin, odpeljanih na varno ob izbruhu vojne iz Gorice v Ljubljano. Pritožuje se, da v Ljubljani neupravičeno zadržujejo poleg risb Tiepola, lesenega kipa sv. Floriana tudi razne druge umetnine, stare dokumente, zvone last Gorice ter pergamenske listine goriških grofov.
Kot smo doznali iz tukajšnjih goriških krogov ljubiteljev umetnosti, ne obstoje od strani ljubljanskega muzeja posebni
zdrav iz Lož». Nekatere pa «LoŽe pri Vi pavi - gostilna Švagelj». — Listnica, ki je bila vzeta z obleko, je približno 20 cm dolga, Iz rumenkastega usnja. V listnici so se nahajale razne slike glaseče se n^i ime Jos. Svagelj, ki so vse od kr. karabi-nerjev podpisane.
Prosi se tedaj cenj. občinstvo, če opazi kaj sumljivega, da blagovoli naznaniti to nemudoma najbližnji orožniški postaji.
Reika pokrajina
D££OV!
Mesto cvetja na grob Srečka Kosovela, daruje Stanko Svagelj L 20 šolskemu dri* štvu. — Srčna hvala!
Borzna porotHa,
Milan, 8. junija. London 133, Pariz 79.70, Švica 527.50, Berlin (»53, Praga 80.90, Beograd 48.25, Amsterdam 10.95, Bruselj 81, Madrid 408, New York 27.35, Bukarešt 10.85. Vojnodškodninske obveznice 09.07
MALI OGLASI
DEDI ITT HMl via Torre bia«ca 21. pouk in EEnL! I £"jinUuL prevodi v vseh jezikih. (789
BABICA, izkušena, sprejema Ulica Chiozza 50, pritličja.
noseče
na dom. 904
KROJAŠKEGA pomočnika za večje delo, skozi vse leto, v tržaškem okraju, iščem. Naslov pri upravništvu.	903
BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Amcrschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64.
800
IL Bistrica. - Delovanje državne nstanove za vojne pohabljence.
Kakor so čitatelji «Edinosti» razvideli že iz več vesti, se delovanje omenjene ustanove in njenib sekcij v Reki oziroma v II. Bistrici še precej živali no giblje v splošno zadovoljnost vojnih pohabljencev.
Te dni je dobil zopet znatno podporo v naravi pohabljenec I. razreda Ciril Uršiđ ij®® iz Bistrice, kateremu je bil brezplačno podeljen ročni voziček najnovejšega modela, tako da se bo revež lahko gibal. Razen tega bodo vsi pohabljenci, ki so potrebni, dobili nove proteze najnovejšega sistema, katere so se že začele razdeljevati. _ _ _________Posebne zasluge za dobro delovanje
zadržki' Vprašanje vrnitve teh umetnin p* j omenjene ustanove gredo deželnemu od-*	_ . . - - -	i poslaniku g. Arnaldu Violi, predsedniku
GLYCOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibah na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le «Glycol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7'20. Za celo zdravljenje zadostuje 3 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castcllanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob).	836
BABICA, avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
Govori 668
:a®3
da spada v celotni okvir sploh vsega problema o izmenjavi umetnin med Italijo in Jugoslavijo, ker baje i Jugoslavija od svoje strani zahteva vrnitev arhivov in umetnin kateri so bili odnešeni svoječaspo bodisi za Časa beneške republike bodisi jasneje v novejSih časih iz raznih dalmatinskih mest v muzejske palače ter zasebne hiše Trsta in Benetk.
Dragocen umetnin goriškemu mnzejn
Vnuk znanega portretista Jožefa Tomin-za je daroval okoli 60 risb svojega slavnega deda, ki je deloval tudi med Slovenci goriškemu muzeju. _
ANHOVO
Na tukajšnji postaji «Salon d'Isonzo» je v nedeljo zvečer ob 10. uri skočila iz tira lokomotiva tovornega vlaka. Promet je zastal, dokler niso delavci in uslužbenci lokomotive spravili zopet na tračnice. Posebna Škoda se ne zaznamuje.
SOLKAN
Razžaljeni komisar. • Kaj Je s preiskavo?
Naš komisar Mozetič se je čutil užalje-nego po besedah mesarja Nibranta, češ da ga je razžalil kot javnega funkcijonarja. Za tožil ga je sodni ji. Sodnik pa ni obsodil Nibranta* češ da dokazi Mozetiča o žaljenju niso dovolj močni.
— Radi smrti Jakinke ni baje preiskava dognala pravilnega. Ljudje se povprašu-
reške sekcije Karlu Colussi in delegatu za II. Bistrico, g. Ettore Moroni.
G. Uršič Ciril nas naproša, da tu izrazimo njegovo javno zahvalo za ročni voziček.
IL. BISTRICA Čebelarjem reške pokrajine.
Na povabilo gosp. Antona Žnideršiča, velečebelarja v II. Bistrici, se je sestala v nedeljo 23. maja dvanajstorica bližnjih Čebelarjev v svrho ustanovitve Čebelarski zadruge za reško pokrajino. Imenoval se je odbor za proučitev te zadeve. Vodstvo je poverjeno g. S. Šuligoju v Knežaku; tajništvo g. Milanu LiČanu iz II. Bistrice.
Čebelarji reške pokrajine, obvestite svev-je tovariše o tem namenu! Spoznali ste
Zobozdravnik
mi. o. dr. s. MM
specijalist za ustna in zobiiebolezm
perfekcijouiran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU liia M. R. imbriani 16, i. (PfejUia i. bmm\)
od 9-12 in od 3-7 *>G
i
		
		
	»3*1 «flHB3MB»aiSBt7.^	wm—MM—g sa«
KRONE
po L 2.10 komad
Zlato, bnljaote, platin. ZO-kiA zlata kimal'
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urarna
Trati Via Mani nI 46 605
"A T L A
MILAN
Italijanska zavarovalna družba Delniška glavnica 15.000.000
H a aa BkB	Sedež Via Torino 51
I Ba f« N	Lastna palača Via F. Corridoni 39
PosJuje v panogah: Življenje — Požar — Tatvina -- lndlviduelna civilna odgovornost. Predsednik : E. cav. di Gran Croce senator ing. Cesare Nava. Odbornik delegat glavni ravnatelj Grand' Ufi. Aldo Annoni. AGENCIJE PO VSE] KRALJEVINI Oficijelna zavarovafeljica MILANSKEGA SE1MA GLAVNA AGENCIJA V TRSTU: Piazza Garibaldi 4	611
PODLISTEK
JULES VERNE:
(59)
Skrivnostni otok
Iz previdnosti je Harbert naložil na žival nekaj velikih obrežnih kamnov, kar se je Nabu zdelo odveč. Nato sta se lovca vračala proti domu ob nizkem obrežju, ki je bilo zdaj ob oseki odkrito. Harbert, ki je hotel Pencroffa presenetiti, ni za sedftj niti zinil o «krasni želvi«, ki Jo je na pesku obrnil, toda Črez dve uri pozneje se je vrnil z Nabom na ono mesto, kjer sta pustila žival, takrat pa z vozom, da jo odpeljeta.
Nab in Harbert sta se začudeno spogledala, nato pa se ozrla okrog sebe. Bila sta gotova, da sta pustila Želvo na tistem mestu. Mladenič je spoznal celo kamenje, s katerim je žival obremenil, in se torej ni motil glede kraja.
•Aha, je rekel Nab, ta korenjak se zna vendar obrniti?
— Zdi se, je odgovoril s potrtim glasom
Harbert. Ni si vedel tega razložiti, toda kamenje je ležalo tam okrog.
—	Pencroff ne bo baš vesel tega.
—	A gospod Smith bo morda v zadregi, ker ne bo znal razložiti, kako je želva iz-« ginila.
—	Dobro, je predlagal Nab, ki je hotel, da bi zamolčala ta neuspeh, potem pa oe poveva nikomur nič o tem.
—	Nasprotno, je odgovoril Harbert, vse morava povedati.
Oba sta vlekla proti domu voz, ki sta ga zaman vzela s seboj.
Ko sta prišla do tesarnice, kjer sta mornar in inženir pridno delala, je Harbert povedal, kaj se jima je pripetilo.
« Oh, nerodna lovca, je vpil mornar, da pustita zbežati najmanj petdeset skled juhe! .
—	Toda, Pencroff, je rekel Nab, midva nisva zakrivila, da je žival ugla, zakaj zagotavljam ti, da sva jo položila na hrbet.
—	Pa de premalo, je odgovoril mornar V Sali in se ni dal prevariti.
«Haha, premalo! se je zasmejal Harbert in pristavil, da je iz previdnosti obložil želvo s kamenjem.
—	Potem se je zgodil čudež! je izjavil Pencroff.
—	Kedno sem mislil, gospod Cir, je rekel Harbert, da se želva ne more obrniti na noge, če io obrneš na hrbet, posebno pa ne tako velike vrste želv?
—	To je tudi resnično, otrok, je odgovoril Cir Smith.
—	Kako pa se je potem zgodilo...
—	Kako daleč od morja sta pustila ležati Žival? je vprašal inženir, ki je prenehal z delom, da bi pojasnil čudni dogodek.
—	Največ petnajst čevljev daleč, je odgovoril Harbert.
—	In ob nizki vodi?
—	Da, gospod Cir.
—	Tu imaš, je rekel inženir. Cesar ni mogla želva na pesku, se ji je posrečilo v vodi. Ko je voda narastla, se je obrnila in šla v morje.
—	Aj, kakšna tepca sva bila! je rekel Nab.
—	To sem hotel tudi jaz reči!» se j« norčeval Pencroff.
Cir Smith je dal pojasnilo, ki j* verjetno. Toda ali je bil sam prepriča i. je tako? — To je bilo težko verjetno