Poštnina plačana t gotovini Leto VIII, št. 247 Ljubljana, torek 18. oktobra 1927 Cena 2 Din — lahaja ob 4. tjutrij. ca Stane mesečno Din >5'—; za ino> rematvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon št. tof* in 1804; ponoči tudi it, >034. Rokopisi ■« mo vračajo. UpmaSft*: ubea it 54. — Telefon It. 1 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Radia pri pettavi laaa it. uJu - ] Ljubljana, 17. oktobra. Italijanski poslanik v Beogradu, gospod Bodrero, je protestiral v našem vnanjem ministrstvu zoper pisavo našega časopisja, ki se je izražalo v komentarjih o priliki zadnjih atentatov, osobito pa po praškem umoru, zelo ostro proti Italiji. , Leip protest to. ki ga izreka Italija. Gospod Marinkovič je odgovoril gospodu Bodreru kakor se spodobi Ta signo-re očividno zamenjava svojo državo z našo, ker misli, da zadostuje, kakor v Rimu, migljaj fašistične komande in vesoljna Italija mora hvaliti, kar hvali vlada in grajati, kar grajajo visoki fašistični gospodje v Rimu. Mi barbari z Balkana smo drugače ustvarjeni, mi poznamo svobodo, osobito svobodo misli in besede, zato nam ni mar, kaj bi želelo naše vnanje ministrstvo pisanega o Italiji. Ako se želje vlade in pisanje časopisja kljub temu ujemajo, nas to seveda veseli, ali če bi se ne ujemale, bi to na nas ne moglo vplivati. Zato pa je naše časopisje glede vnanje politike zares izraz javnega mnenja in kot odgovor na svoj protest nam blagovoli gospod Bodrero sporočiti v Rim. da je naziranje o atentatih, kakor ga bere v naših časopisih, zares mišljenje prebivalstva in da ne bo spremenilo pisanje listov, dokler so zanj isti stvarni razlogi, kakor so dosedaj. Iz italijanskega časopisja zrcali barbarska tiranija fašistične vlade, ne pa mišljenje italijanskega naroda, iz našega pa govori vsa resnična Jugoslavija, kakor misli in sodi. Italijanski narod bi protestiral, če bi mogel, zoper pisavo lastnega časopisja. Ako je gospod Bodrero izrekel^ protest svoje vlade zoper pisavo naših listov, zakaj pa ni rimska vlada poslala enakega protesta proti ogromni množini evropskih časopisov zaradi slične pisave o Italiji o priliki zadnjih atentatov. Gospoda v Rimu je mogla čitati iste očitke na naslov Italije v čeških listih, morda v manjšem obsegu, ali po vsebini •nič manj določno. In v listih Nemčije se čita prav taka presoja italijanske vloge v sedanjih balkanskih aferah in tudi nekateri dunajski listi niso mileje pisali o Italiji kot mi. Švica je gotovo najnev-tralnejša med evropskimi državami kar se tiče balkanskih zadev, a vendar je priobčila te dni «Neue Ziircker Zei-tung» uvodnik o obnovljeni komitaški akciji, v katerem naglasa, da bi se balkanski narodi kakor v preteklosti, tako tudi sedaj brž sporazumeli, ako ne bi velesile podžigale in vzdrževale medsebojnih nasprotij. Nekdaj sta opravljali delo intrigantstva na Balkanu v prvi vrsti Avstro-Ogrska in Rusija, danes Italija ne da Balkanu, da sam poravna svoje spore in si uredi svoj balkanski Locarno. Ali naj gospodu Bodreru naštejemo še druge liste, ne le po Franciji, marveč tudi drugod; rimska vlada naj naroči svojim poslanikom, da povsod protestira, kjer so o fašistični vlogi na Balkanu pisali tako kot mi, in italijanski diplomati bodo imeli o protestiranju toliko posla, da bodo pri tem pozabili na druge svoje posle. Ne, ljubi sosedje, — vsa Evropa pozna današnjo Italijo in njeno neslavno delo, presoja pravilno balkansko situacijo in se zaveda, da bi utihnili revolverji in nehale pokati bombe, ako ne bi imela nad njimi veselja intrigantska rimska zahrbtnost. Poznamo dobro organizacijo makedonstvujuščih in tudi Evropa jo pozna do dobra; vemo, da se ne bo sprijaznila z nami. Toda njeno zločinsko delo bi prenehalo, ako ne bi ta dražba našla zaščite in podpore pri našem ljubem zapadnem sosedu, ki ji dela iluzije za bodočnost in ji obeta pno, česar ji nista mogli dati Avstro-Ogrska in Nemčija niti 1. 1913.—1914., niti 1915.—1918. Med nami in Albanci so se zasnovali prijateljski odnošaji, ki bi ostali dobri do danes in še naprej, da ni pričela Italija z zlohotnimi intervencijami in si s svojim denarjem osnovala v deželi izhodišča za zoper nas naperjena podjetja. Interna balkanska vprašanja bi se naglo in uspešno rešila, da ni Italija ponudila vsem reakcijonarnim elementom svoje zaščite in podpore. Kadar nas bo zadržanje Italije prepričalo, da je njeno intrigantstvo na Balkanu nehalo, bomo pisali o njej drugače, brez Bodrerovih protestov. Dokler pa ostane fašistični Rim napram nam tak, kakor je sedaj, bo gospod Bodrero čital v naših listih naše točno in verno naziranje o vlogi Italije na Balkanu. Rakovski v Berlinu Berlin, 17. oktobra, s. Danes je dospel semkaj bivši sovjetski poslanik v Parizu Rakovski. Umor angleškega novinarja na Kitajskem Peking. 17. oktobra. 0>e.) Angleški novi* nar Riley je bil umorjen. Pariška razstava avtomobilov Pariz, 17. oktobra, (pa.) Včeraj se je za« ključila razstava avtomobilov, katero j« posetilo 1,000.000 ljudi. Dohodki razstave andajo 6,000.000 findem Fašisti zadeti v živo Fašistični emisarji v inozemstvu, ki delujejo po navodilih iz Rima, so nezadovoljni z razkritjem rimskih načrtov. — Zveza med fašisti in makedonstvujuščimi. — Stroga kontrola v Švici. Mussolini se dogovarja s Protogerovom, — Značilna brzojavka poslaniku Cena begu Ženeva, 17. oktobra, p. V tukajšnjih fašističnih organizacijah, ki imajo nalogo, da dajejo navodila bolgarskim revolucijonarjem v Ženevi, in to po direktivah iz Rima, je opažati veliko nezadovoljstvo zaradi neuspele akcije bolgarskih emisarjev v inozemstvu in bolgarskih komi tov v Južni Srbiji. Mesto rimskega projekta in načrtov sofijskega odbora makedonstvujuščih, da bi se prikazali nemiri v Južni Srbiji kot znak nezadovoljstva tamošnjega prebivalstva in s tem omogočila akcija za mednarodno anketo, ki naj bi preiskala tkzv. makedonsko vprašanje, je dobil ves zunanji svet vtis, da potekajo vsi ti atentati in napadi od zunaj, dočim so večje teroristične akcije v Južni Srbiji sploh onemogočene. Poleg tega pa evropsko javno mnenje v komentarjih o teh dogodkih javno obdolžuje makedonski odbor in neprikrito aludira na Italijo kot voditeljico te akcije, izrekajoč istočasno p .nanje jugoslovenski vladi za njeno sKiJtaci zmerno stališče napram Bolgariji, 'naglašajoč, da se pošiljajo atentatorji in teroristi baš iz Bolgarije v Jugoslavijo in Grčijo. Razkritje najnovejših načrtov glede atentatov v raznih evropskih centrih in celo v Društvu narodov je nezadovoljstvo fašistov še povečalo, ker je s tem v veliki meri nazadovala akcija Italije za pokrenitev razprave o »narodnih manjšinah« v Južni Srbiji, obenem pa mnogo trpel italijanski prestiž, ki že itak doslej ni bil na močnih nogah. Med fašisti in makedonstvujuščimi je prišlo zaradi teh neuspehov do ostrih sporov, vendar pa naglašajo makedonstvujušči, da sedaj na pol pota ne morejo in ne smejo več obstati, marveč morajo iti do konca. Uspeli atentat na Cena bega v Pragi jih je v tem prepričanju le še potrdil. Razkritja o nameravanih atentatih v Ženevi je izzvalo v krogih Društva narodov veliko pozornost in je zlasti glavno tajništvo začelo zbirati vse tozadevne podatke, dia informira o tem vse svoje člane in podvzame primerno akcijo, da se napravi temu zločinskemu podjetju energičen konec. Švicarske oblasti so začele vršiti kontrolo med tujci, ki prihajajo iz Makedonije ali Bolgarije, pa tudi Italijanom posvečajo večjo pozornost . . . Ženevska policija je stopila v stike z glavnim tajništvom Društva narodov zaradi varnostnih ukrepov v poslopju Društva narodov in povečanja osebne varnosti posameznih funikcijonarjev. Pariz, 17. oktobra, p. »Corriere degli Italiani« poroča, da so v zadnjem času ponovno prispeli v Rim delegati makedonskega odbora. Vselej so se posluževali izključno le letal. Med drugimi se je mudil v Rimu tudi general Pro-togerov, s katerim je imel Mussodim daljše razgovore. Beograd, 17. oktobra, p. Najmlajši brat umorjenega albanskega poslanika Cena bega, učenec 1. razreda beograjske gimnazije, Saiti beg, je bil med prvimi obveščen o prihodu atentatorja iz Rima. Čim je sprejel to obvestilo, je poslal svojemu bratu v Prago dne 8. oktobra ob 8.22 nastopno brzojavko, M je dospela v Prago ob 23.10 in je bila takoj dbstavljena naslovljencu: Neki fant, star 18 let, rodom iz El-basana, je prispel v Beograd, da Te ubije. Oče Sulejmain mi pravi, da je prišel k Tebi, da izvrši posel. Za boga Te prosim, čuvaj se! Pisma z dokumenti Ti pošljem jutri. — Saiti. Napad bolgarskih komitov na našo smodnišnico Štirje bolgarski komitaši so hoteli razstreliti veliko municijsko skladišče pri Zaječaru. — Bili so v zadnjem hipu prepodeni, — Posrečilo se jim je pobegniti preko meje Beograd, 17. oktobra, p. Listi so prejeli danes opoldne iz Zaječira nastopno brzo> javko: Danes ponoči okoli 2. so se tri ose= be, oborožene s puškami in bombami, p ris bližane depoju artiljerijske municije v smodmišnici v Kraljeviči. Stražar jih je pra« vočasno opazil ter jih pozval, naj obstoje. Na ta poziv straže so zlikovci odgovorili z ognjem iz pušk ter težko ranili vojaka n* nogi. Na streljanje je prihitela na po« moč ostala straža, nakar so napadalci po« begnili proti bolgarski meji. Odrejeno je bilo takoj zasledovanje, ki pa je ostalo do« slej brezuspešno. Po vseh znakih je ta atentat delo bolgarske trojke, ki ji je uspe« lo priti na naše ozemlje. Žafečar, 17. oktobra, p. Današnji ponoč« ni atentat na smodnišnico je izzval pri me« ščanstvu ogromno razburjenje. Na lice me« sta je takoj odšel veliki župan, da s poli« cijskimi oblastvi izvrši preiskavo. Kolikor se je moglo dognati, so se približali napa« dalci smodnišnici po poti med vasicama Suvi dol in Mali Izvor. O dogodku je bilo obvešče-.o notranje ministrstvo. Beograd, 17. oktobra, p. Na uradnem mestu potrjujejo vest o atentatu na smod» nišnic^ v Kraljeviči. Beograd, 17. oktobra, p. Nocoj je vaš do« pisnik telefonično govoril z zaječarskim velikim županom, ki je takoj po atentatu odšel na lice mesta. Veliki župan je izja« vil, da so se štiri osebe približale smodni« šnici. Stražarju so se takoj zdele sumljive. Na poziv straže napadalci niso obstali, marveč so streljali na stražarja, ki je nato odgovoril z ognjem StražaT je bil ranjen. Napadalcev doslej ni bilo mogoče izslediti in zdi se, da se jim je posrečilo pobegniti na bolgarsko ozemlje. Oriaška stavka v Nemčiji Včeraj je izbruhnila v srednji Nemčiji velika stavka v premogovnikih. — Možnost razširjenja stavke na industrijo Berlin, 17. oktobra, d. Kot uvod k stavki v srednjenemških premogovnikih, ki se je danes pričela, se je vršilo včeraj okoli sto delavskih zborovanj, na katerih so zastopniki rudarskih zvez poročali o brezuspešnih pogajanjih v Berlinu. Poročila so delavstvo zelo razburila in je bil sklep delavskih funk cijonarjev, da se stopi v pondeljek v stavko, sprejet z viharnim odobravanjem. Berlin, 17. oktobra, s. Danes je v srednje-nemškem premogovnem* revirju izbruhnila napovedana stavka. V večini premogovnikov počiva delo, v nekaterih se deloma še vrši obrat, vendar stavkajoči delavoljnih ne pripuščajo k delu. Vsled stavke je ogražena tudi razsvetljava Berlina in je zato mestna uprava že odredila omejitev iste. Oblasti ne mislijo nastopati proti stavki, dokler se bo Zmaga socijalistično-komunističnega bloka pri občinskih volitvah v Pragi Nemški socijalni demokrati in nemški klerikalci brez mandata! Velika razcepljenost v Bratislavi Bratislava, 17. oktobra, s. Občinske volitve so glasom uradne objave izpadle tako-le: češkoslovaški narodni socijalisti 2, narodni gibala v zakonitih mejah. Berlin, 17. oktobra, (be.) V Gladbaehu pri Monakovem stavka 60.000 tekstilnih delavcev. Berlin, 17. oktobra, d. Število stavkajočih znaša okoli 100.000. Proglas za stavko je podpisan ne le od socijalnih demokratov, ampak tudi od krščanskih rudarjev in drugih strokovnih zvez kakor tudi od Velezve-ze rudarjev Nemčije. Po stavki so prizadete tudi kemične tovarne in velike električne centrale v srednji Nemčiji. V slučaju daljšega trajanja stavke bodo zaradi pomanjkanja premoga tudi druge industrije prisiljene ustaviti obrat, tako da preti splošna industrijska stavka v srednji Nemčiji in na Saksonskem. Praga, 17. oktobra, s. Volilni rezultati v velikopraški občini so nastopni: češkoslovaški narodni socijalisti 23, komunisti 17, nestrankarska gospodarska skupina 2, češkoslovaška obrtna stranka 6, češkoslovaški socijalni demokrati 12, republikanci 3, narodna stranka dela 3, slovanski narodni socijalisti (Stfibrny) 2, katoliška ljudska stranka 6, narodni meščanski blok (fašisti) 2, hišni posestniki 2, nemška demokratska stranka 3, židje 2, narodni demokrati 17 in nemški nacijcmalci 1 mandat. demokrati 2, komunisti 8, nemški socijalni demokrati 2, narodna stranka dela 3, nemška mestna skupina 2, češkoslovaški sodjal-ni demokrati 6, slovaška ljudska stranka 3, nemška gospodarska skupina 2, madžarski krščanski socijalci 11, nemSke združene stranke 1, narodna gospodarska zveza 3, židovska stranka 3 mandate. Razkritje komunistične v Bolgariji zarote Sofija, 17. oktobra, (be.) V Vami je bila raakrita boljševiSka organizacija, ki je ho« tela zsrevolucijonrrati v zvezi s komunisti6> no organizacijo na Dunaju, v Carigradu in v Rumuniji vre Balkan. Mednarodni kongres za zračno plovbo Rim, 17. oktobra, o. 24. t. m. se bo prv. čel u mednargdni kongres za zračno pfov« bo, ki se ga bo udeležilo nad 50 držav. Do« slej je prijavljenih nad 700 udeležencev. Prvič se udeleže tega kongresa tudi biv§e sovražne države. Radikali zahtevajo od Burna seja radikalskega kluba, proti demokratom. — Današnja prošnjo g. Vukičeviča je bila Beograd, 17. .oktobra, p. Danes dopoldne se je vršila seja radikalnega poslanskega kluba. (Službeni komunike o seji prinašamo na drugem mestu. Op. ur.) Kakor doznava vaš dopisnik, je bila se^a zelo burna ter pomenja brez-dvomno pričetek obračunavanja ne samo med radikali, temveč tudi med radikali in demokrati. Razmere med koali-ranima strankama se ne le niso zbolj-šale, temveč se vedno bolj zaostrujejo. Dosedaj se je v javnosti obračala večja pozornost na nezadovoljstvo demokratov z današnjo vladno koalicijo, danes pa se je pokazalo, da obstoji tudi pri radikalih veliko nezadovoljstvo proti demokratom. To dokazuje očividno inspirirani ogorčeni govor dr. Laze Markoviča, ki je ostro napadal demokrate, češ da so nelojalni zavezniki, ki so vstopili v volilno vlado edinole zato. da bi se kot vladna stranka pri volitvah ojačili. Samo oni so imeli od volitev dobiček, zdaj pa napadajo radikale zaradi volilne politike, za katero nosijo enako odgovornost kakor radikali. Nelojalni sO bili tudi v verifikacij- demokratov odločitve — Oster govor dr. Markoviča situacija je nevzdržna. — Na politična debata odgodena skem odboru, kjer so večkrat glasovali z opozicijo. Bil je topot prvi slučaj, da so predlogi vladne večine ostali v manjšini in da je edini mandat, ki je razveljavljen radikalni mandat, a dva mandata, ki sta pod anketo istotako radikalna. Dr. Markovič je zaključil svoja izvajanja z zahtevo, da se odnošaji z demokrati razčistijo. Ne gre, da je kaka stranka obenem v opoziciji in v vladi. Demokrati nam morajo dati jamstva, da hočejo popolnoma podpirati današnjo vlado. V nasprotnem slučaju treba današnjo kombinacijo razbiti, da se bo mogla poiskati nova kombinacija. Predsednik vlade g. Vukičevič je dr. Markoviču odgovoril, da v resnici ta vprašanja še niso rešena, vendar pa upa, da bodo v najkrajšem času. On misli, da se bodo aktualna politična vprašanja razčistila v toku tega tedna ter prosi klub, naj ne insistira na tem, da se že danes vrši debata o političnem položaju. Obljubil je, da bo v najkrajšem času klubu lojalno poročal o politični situaciji. Potek seje radikalskega kluba Službeni komunike gg. Vukičeviča in dr. Markoviča. — Nastop in demonstrativni odhod g. Nastasa Petroviča. — Njegova izključitev iz stranke. — Kako utemeljuje svoj nastop volitve. Te volitve so prinesle demokratski stranki največ koristi in je zato njena dolžnost, da skupno z radikali brani in zajo- Beograd, 17. oktobra p. Po seji radikalskega kluba je prečital dr. Laza Markovič v navzočnosti ministrskega predsednika g. Vukičeviča novinarjem sledeči komunike: »Sejo kluba je otvoril podipredsed^k Ste-van Jankovič, z izjavo, da je na dnevnem redu razgovor o verifikacijski debati v parlamentu. G. Vukičevič je nato podal izjavo, v kateri naglaša, da obžaluje, da zaenkrat še ne more dati celotnega poročila o notranjepolitičnem položaju in prosi klub, da še par dni počaka, sedaj pa da je najpotrebnejše, da se klub dogovori o kompaktnem nastopu v verifikacijski debati v Narodni skupščini. Poslanec Milan Kostič je nato reasumiral vse napade na radikalno stranko, češ da je vršila teror in da ie policija volila radikal-ske poslance, zahtevajoč da klub to odločno demantira. Nato ie govoril e. Nastas Petrovič, ki je zelo zameril, da se že ni prej vršila debata o volitvah in da niso dobili ra-dikalski člani verifikacijskega odbora t.Tca-kih instrukcij. Ugotavljal je, da bo o tem govoril tudi v Narodni skupščini, zlasti glede moravskega okrožja. Nato je g. Nastas Petrovič odšel iz dvorane. Po ugotovitvi predsedujočega Steva Jan-koviča, da so bili radikalski člani /srifika-cijskega odbora v stalnih stikih z vlado je poslanec Sveto Kobasica obširno orisal potek verifikacijske debate. Minister Velja Popovič je obžalujoč odhod Nastasa Petroviča konstatiral, da v moravskem okrožju ni bilo nikakega pritiska s strani opasti, pač pa da je nasprotno Nastas Petrovič kupoval glasove. Nato so govorili še gg. Ceda Radovič, Mihajlo Rankovid, Toma Popovič, Joco Selič i Tešman Nikolič, ki so nagl.tšili potTebo sloge v klubu in zamerjali Nastasu Petroviču njegovo postopanje. Izrazili so mnenje, da se ie Petrovič s svojo izjavo in s svojim prejšnjim postopanjem ponovno oddvojil od radikalskega kluba. Nato je govoril anketirani poslanec bi-haškega okrožja Boško Zeljkovič, ki ie pokazal lepak zemljoradniške stranke, ki objavlja parole naperjene proti celokupnemu današnjemu pravnemu in socijalnemu redu Dr. Laza Matkovič je v svojem govoru naglasi! potrebo, da obe koalirani skupini enot no nastopita v verifikacijski debati v Narodni skupščini, ker sta tudi skupno vodili varja volilno politiko. Če radikali na jutrišnji seji Narodne skupščine ne bodo dobili večine, bodo morali zavzeti drugo stališče. Ministrski predsednik g. Vukičevič je nato izjavil, da so de-mokratje podpisali poročilo verifikacijskega odbora in da nima vzroka, da bi dvomil v njihovo lojalnost. Klub je nato določil kot svoja glavna govornika v verifikacijski debati poslanca dr Bogdana Milašinoviča in ministrskega predsednika g. Vukičeviča. Poleg teh dveh glavnih govornikov bodo govorili še zastopniki poe*iinih pokrajin, med njimi poslanci Stepo Kobasica, Ceda Radovič, Jovan Antiparmakovič in drugi. Klub je nato razpravljal o zadevi g. Nastasa Petroviča ter sprejel sklep, da ga ni več smatrati za člana radikalskega poslan, skega kluba. Nato ie kandidacijski odbor, ki se je med tem posvetoval v stranski sobi predlagal, r.aj se izvoli za stalnega predsednika dosedanji začasni predsednik dr. Ninko Perič, za tajnika pa poslanec Stevo Kobasica. Predlog ie bil sprejet. Poslanec Kobasica je končno izjavil, da ne sprejme te kandidature. Seja je bila nato zaključena« G. Nastas Petrovič ie kake poi ure po otvoritvi seje zapustil sejno dvorano. Novinarjem, ki so čakali pred klubom, je podal daljšo izjavo, v kateri med drugim na-glaša: »Lahko objavite, da sem na današnji seji kluba podal kategorično izjavo, da so se vršile volitve dne 11. septembra pod strahovitim terorjem ter da kot star radikal in pravi demokrat ne morem iti preko tega. ne da bi v Narodni skupščini javno nastopil proti takemu terorju. Govoril bom o vseh nasiljih, da ščitim prave radikale pred očitkom, da odobravajo nasilje sedanjega režima. Po tei izjavi sem demonstrativno zapustil sejo kluba.« Končno je g. Petrovič še naglasH, da se smatra slej ko prej za člana radikalskega kluba. Kakor se ie pozneje zvedelo, je po govoru Nastasa Petroviča mnogo poslancev ploskalo ter da je napravil nlegov govor v klubu globok utis, v vrstah VukičevičevSt pristašev pa povzročil veliko vznemirjenje. Pospešena verifikacijska debata v Narodni skupščini Dogovor šefov parlamentarnih skupin. — Debata bo trajala le dva dni in bo v sredo zvečer končana. — Demokratski klub odobril postopanje svojih delegatov. — Posvetovanja opozici- jonalnih klubov Beograd, 17. oktobra p. Danes se je vršila v pisarni skupščinskega predsednika seja šefov parlamentarnih skupin. Dr. Perič je obvestil šefe, da se mora v smislu ustave sestati Narodna skupščina dne 30. oktobra, da se definitivno konstituira, da torej ostaneta za veTefikacijsko debato dva dneva torek in sreda. Zaradi tega je predlagal, naj se jutri razpravlja o mandatih, ki flh je verifikacijski odbor odobril. Debata naj se prične dopoldne ob 9. in na} se nepretrgoma nadaljuje do polnoči. V sredo maj se razpravlja o spornih mandatih, t. I. o mandatu «taa ministrskega predsednika in o mandatih v sarajevskem in bihačkem okrožju. Debata o teh treh slučajih bi morala končati do sTede ob 8. zvečer. Do takrat bi se morali tudi poslanci, ki so bili izvedeni na več mestih, izjavi fl, kateri mandat bodo obdržali, da sa bodo mogli nato pozvati njihovi namestniki. Poleg tega bodo morali poslanci v sredo zvečer položiti tudi prisego, nakar bo sedanje zasedanje zaključeno s irstovfea ukazom, v četrtek pe redno zasedanje. Po kratki debati so šefi parlamentarnih skupin sprejeli te predloge. Beograd, 17. oktobra p. Nocoj se je vTŠila važna seja demokratskega poslanskega klu ba. Zastopniki demokratske stranke v verifikacijskem odboru so poročali o delu odbora ter pri tej priliki omenjali svoje sodelovanje z opozicijo. Zanimivo je, da je demokratski klub pa je soglasno sprejel to poročilo na znanje, ter odobri) postopanje svojih poslancev v verifikacij, odboru. Tako bodo demokrati na seji Narodne skupščine glasovali na enak način, kakor so njihovi zastopniki v verifikacijskem odboru. Beograd, 17. oktobra p. Danes popoldne sc je vršila seja poslanskega kluba samostojne demokratske stranke, na kateri se je razpravljalo o postopanju pri verifikacijski debati v skupščini. Glavni govornik 9DS bo Joraj Demetrovič, po potrebi pa bo povzel besedo tudi Svetozar Pribičevič. Istočasno sta se vršfli seji poslancev HSS in zemljo- Bitka za Zbornico TOI se je pričela Brezuspešno zadnje posredovanje industrijcev, — Pogajanja med vodstvi SLS in SDS. — Zakaj odklanjajo organizirani gospodarski krogi g. Jelačina. — Nečuveno postopanje volilne komisije. — Poziv organiziranim obrtnikom in trgovcem Pogajanja med SDS in SLS Kakor znano, se je pri »Zvezi industrijcev« dosegel sporazum za postavitev enotne kandidatne liste za volitve v Zbornico TOI, ni pa se doseglo enotnih list niti za trgovski, niti za obrtniški odsek, ker zastopniki organiziranega trgovstva m organiziranega obrtništva niso mogli pristati na pretirane, naravnost ponižujoče zahteve g. Jelačina in drugih eksponentov SLS. Da bi se v zadtojem trenotku vendarle še preprečil boj tudi v trgovski in obrtni sekciji, je izšla iz »Zveze industrijcev« inicijativa za sestanek političnih zastopnikov SLS in SDS, ki naj bi bil nova pot in zadnji poskus za dosego sporazuma. V smislu povabila in prošnje »Zveze industrijcev« je SLS preko tajništva SDS iskala direktnih stikov s SDS, nakar se je v soboto, 15. t. m., dopoldne vršil v predsedstveni sobi Kazine prvi sestanek delegatov obeh strank. Za SDS sta bila navzoča gg. Ribnik ar in dr. Rape, za SLS pa gg. profesor Jarc in duhovnik Gabrovšek. Delegata SDS sta v početku razgovorov povdiarjala, da sta prišla za to, da bi se našel izhod za stvarno in gospodarsko delo v Zbornici ter se obvarovala ta gospodarska korporacija strankarskih bojev. Dolžnost strank bi bila. da s svojim vplivom pri gospodarskih krogih dosežejo depolitizacijo Zbornice. SDS se kot taka ne udeležuje volitev v Zbornico, ker smatra, da naj o svoji stanovski in strokovni kor-poracii avtonomno odločajo strokovne zveze obrtnikov in trgovcev. Ker pa so volitve postale po krivdi SLS politikum, je razumljivo, da SDS volilno akcijo teh strokovnih organizacij podpira s svojim časopisjem in s svojim organizacijskim aparatom. V nadaljevanju svojih izvajanj sta delegata SDS predlagala, da naj se predsedstvo Zbornice v naprej določi tako, da bo obstojalo ali iz povsem nepolitičnih oseb, ali pa tako, da se za predsednika določi politično neeksponirana oseba, ki uživa v gospodarskih krogih splošno spoštovanje, za podpredsedniška mesta pa naj se, če se že noče izvesti popolna depolitizacija, najde ključ za razdelitev na obe grupi, ki nastopata pri volitvah. Če pride do sporazuma glede predsedstva, ne bo težko najti ključa za razdelitev mandatov v trgovski in obrtni kategoriji. Na vprašanje, če bi SLS pristala, da bi bil predsednik g. Koli man, sta delegata SLS vprašala, če bi se od nasprotne strani akceptiralo g. B o n a -ča. Glede podpredsedniškega mesta v industriji je SLS vprašala, če bi se odobrilo g. inž. Remca, glede obrti pa sta obe stranki zahtevali podpredsedniško mesto za svojo skupino. Kar se tiče gg. Jelačina in Ogrina sta izjavila zastopnika SDS, da oba gospoda absolutno odklanja tako organizirana trgovina, kakor organizirana obrt in to zato, ker je treba, da se ko-misarsko delo teh dveh gospodov prej pregleda in preišče, preden se jima da zanj absolutorij. Oba gospoda sta eks-ponirana politika, zlasti pa g. Jelačin, ki pod pretvezo nadstrankarja uganja največjo politiko, če tudi le za svojo osebo. Če bi se že moralo sprejeti g. Jelačina za predsednika, je pametneje, da se pristane na kakega drugega pristaša SLS, o katerem vsakdo ve, kdo je in kaj je. G. Jelačin tudi ne pozna parlamentarnih manir, ker je opetova-no pokazal, da detla po svoji glavi ne oziraje se na voljo večine korporacij. Tudi je zagrešil kot komisar in absolutistični predsednik Zbornice zlasti glede volilnega reda in volitev toliko grehov proti organizirani trgovini in obrti, da ni čudno, če ga nihče več ne mara. Zastopnika SLS sta izjavila, da nima njihova stranka napram g. JelaCl-nu zaradi predsedništva nobene obveze. Glede razdelitve mandatov sta zastopnika SDS izjavila, da bi bilo organiziranim obrtnikom ustreženo s ključem 8:8, trgovcem pa z istim ključem, pri čemer bi 2 mandata odpadla na pristaše SKS. Zastopnika SLS sta zahtevala pri obrti 9 mandatov zase, organizirani trgovini pa sta nudila od 16 man-dantov 6. Po teh informativnih razgovorih je bil prvi sestanek med SDS in SLS končan ter drugi sestanek določen za soboto popoldne ob 16. Na tem drugem sestanku sta v nadaljevanju dopoldanskih razgovorov in na podlagi dobljenih informacij iz gospodarskih krogov Izjavila zastopnika SDS, da sprejmeta predlog SLS, naj bo predsednik Zbornice g. Bonač, podpredsednik industr. odseka g. inž. Remec, podpredsednik trgovinskega odseka iz grupe SLS, podpredsednik obrtnega odseka pa iz grupe organiziranega obrtništva. Za namestnike podpredsednikov naj bi se izvolil pristaš iz druge grupe, vsi skupaj (predsednik, podpredsednika in njihovi namestniki) pa naj tvorijo zbornično predsedstvo, ki lahko predlaga ple-numu predloge samo po predhodnem medsebojnem sporazumu. Zastopnika SLS sta se popoldne že umaknila. Izjavila sta, da ne pristajata več na g. Bonača kot predsednika, ker vendarle SLS ne more g. Jelačina kar tako pustiti. Tudi g. Ogrina ne more SLS žrtvovati. Predlagata, naj se vprašanje predsedstva prepusti svobodni izvolitvi Zbornice in naj se prej ničesar ne sklene. Zaradi popolnoma nove situacije je drugi sestanek končal tudi brez rezultata. V nedeljo ob pol 10. dopoldne pa se je vršil še tretji sestanek, na katerem so zastopniki obeh strank vztrajali v bistvu na stališču od sobote. SLS je zahtevala, naj bo predsednik Zbornice g. Jelačin. podpredsednik obrtnega odseka pa g. Ogrin. Za slučaj, da se ne določi že v naprej predsedstva, je SDS v izogib poznejših presenečenj in izigravanj zahtevala za organizirano trgovino in obrt pariteto z SLS, vse seveda pod pogojem, da bodo zastopniki »Zveze gremijev trgovcev« in »Vrhovnega obrtniškega sveta« sprejeli to bazo za sporazum, ker nastopa SDS pri pogajanjih samo kot posredovalec, ki želi, da bi se našla pot za složno gospodarsko delo v Zbornici TOI. Menda še pred deveto uro so se zastopniki SLS in SDS razšli s konstata-cijo, da so bila tudi ta pogajanja brezuspešna. Obrtniki in trgovci proti g. Je !a činu V prostorih Zbornice se je v nedeljo dopoldne vršil sestanek zastopnikov trgovskih in obrtniških korporacij z g. Iv. Jelačinom, ki je v soboto povabil predstavnike trgovine in obrti, naj se zbero v nedeljo dopoldne v Zbornici v svrho sporazuma za enotne kandidatne liste. Sestanka so se udeležili gg. Elsbacher iz Laškega, Stergar iz Kamnika in Ivan Kavčič iz Ljubljane kot predstavniki trgovine, Josip R e b e k in Fr. Kavčič iz Ljubljane pa kot zastopnika obrti. Na sestanku je najprej skušal g. Jelačin opravičiti svoje dosedanje postopanje in poslovanje v Zbornici, češ, da se ni vmešaval v zadevo razpusta lani izvoljene Zbornice in da tudi ni interveniral za sedanji zbornični volilni red. Priznal je, da je prejel od trgovinskega ministra novo interpretacijo volilnega reda glede volilne pravice zadrug, to interpretacijo pa tolmači tako, da imajo vse zadruge polno volilno pravico, tudi že ne plačujejo nobene pridobnine. G. Josip R e b e k je v imenu Vrhovnega obrtniškega sveta podal nato sledečo izjavo: j-Stanovsko organizirano obrtništvo je dobre volje prožilo roko sprave za skupni in složni nastop pri volitvah v Zbornico TOI kljub temu, da ste vi, g. predsednik, ope-tovano kršili integriteto naše vzvišene gospodarske institucije, da ste vi s svojim posredovanjem pomagali do razveljavljenja stanovskega zastopstva trgovcev, obrtnikov in industrijcev v pravilno izvoljeni Zbornici in da ste vi v teku pogajanj dosledno zastopal is tališče, ki ga zavzema SLS. Vrhovni obrtniški svet vas je kot zastopnik organiziranega obrtništva ponovno prosil, da mu izročite izvod volilnega imenika. Prosil sem vas tudi osebno. Vaša izjava, ki ste mi jo pri tej priliki dali, in dejstvo, da Vrhovni obrtniški svet volilnega imenika še do danes nima, sta zadosten dokaz vaše naklonjenosti do naših organizacij, s katerimi se hočete danes pogajati. G. predsednik! Postopanje volilne komisije, katere Slan ste tudi vi, ni bil« povsem objektivno. Ali morete zagovarjati, da volijo ljudje, ki z obrtništvom in našim trgov-stvom, nimajo ničesar skupnega? Reklamacije, ki smo jih vložili proti zadrugam, so bile dosledno odklonjene kljub temu, da ste od ministra prejeli interpretacijo tozadevnega člena volilne uredbe. Škandal je, da je volilna komisija odklonila eelo reklamacijo g. Zadravea kot najvnetejšega borca za obrtništvo na Štajerskem. Vi ste bili, g. predsednik, tisti, ki niste v Zborničnih prostorih postili niti prepi-savanja volilnih imenikov. Ponoven dokaz Vaše ljubezni do organiziranega obrtništva! Postopanje volilne komisije ln Zbornice, katere predsednik ste, Je pokazalo odkrito nasprotstvo proti našim organizacijam. In danes, ko ste mnenja, da le vaše postopanje onemogočilo nam vsako volilno akcijo, in mislite, da ste podrB odporno silo naših organizacij in da ste nas že dovol] Izmoz-gali, prihajate ponovno z neiskreno željo po kompromisu. S kom na] se pogajamo? Nadstrankarstvo naših organizacij nam ne dopušča razgovorov s kakršnokoli politično stranko. Da pa v vaših vrstah igrajo odločilno vlogo politične koristi SLS, je danes brezdvomno. Menda ne morete smatrati kandidatne liste, na kateri boste baje kandidirali, za stanovsko listo. Sami ste se opredelili in s tem dokumentiral] svoje postopanje. G. predsednik! Povedali smo vam odkrito naše stališče. Smatrati vas ne moremo za osebo, ki bi mogla spojiti dve nasprotni s; skupini, ker ste že sami opredeljeni Zato naše organizacije z vami ne morejo razpravljati. Čudimo se le, da ste nas splob pozvali. Organizirano obrtništvo ni stan, s katerim bi se kdo igral, kadar bi mu bilo po volji, in zato z obžalovanjem izjavlja, da razgovorov ne bo več vodilo in da Je že izpregovorilo zadnjo besedo. Zato v imenu Vrhovnega obrtniškega sveta zapuščamo ta prostor* Nato sta oba delegata organiziranega obrtništva odšla. Brezuspešna pa so ostala tudi pogajanja za enotno listo v trgovski skupini ker so klerikalci in g. Jelačin stavili tudi v tej skupini zahteve, ki so za stanovsko organizirano trgovstvo nesprejemljive. Zato so se tudi trgovci solidarizirali z obrtniki. Kako postopa klerikalna volilna komisija 2e ponovno smo opozorili na mahinacije klike v volilni komisiji za Zbornico. V komi siji ni niti enega zastopnika stanovsko organiziranega obrtništva in trgovstva, tako da klerikalci pod vodstvom gg. Jelačina, Ogrina in Jarca lahko počenjajo, kar hočejo. Krono svojemu delovanju so postavili v soboto, ko so s svojimi manevri onemogočili izvolitev v zbornico 3 izmed najbolj agilnih gospodarskih delavcev gg. Lovru Petovarju, Jakobu Zadravcu in Josipu Am-brožiču. Ti trije primeri naravnost kričeče osvetljujejo metode, ki se jih klerikalci poslužujejo tudi v boju za naš gospodarski parlament, ali pravilneje v boju proti njemu. Gosp. Lovro Petovar je brez dvoma eden najboljših in najbolj požrtvovalnih gospodarskih delavcev v Sloveniji in je bil tudi med najagilnejšhni člani Zbornice TOI. Kle-kalci se ga zato boje in volilna komisija ga je v soboto kratkomalo črtala iz volilnega imenika, češ da je državni uradnik in da kot tak nima volilne pravice. Gosp. Petovar ima namreč v zakupu pošto v Ivanjkov cih. V volilnem redu za Zbornico seveda ni nobene določbe, ki bi državnim nameščencem odrekala volilno pravico, ako izvršujejo tudi kako obrt ali trgovino, a klerikalcev to ni oviralo, da ne bi g. Petovarja črtali. Da je nasilje še bolj kričeče, so ob enem uvrstili v volilne imenike celo vrsto svojih pristašev, ki so tudi državni uradniki, na čelu jim g. profesorja Jarca. Ta je celo član volilne komisije in ga ni bilo sram črtati g. Petovarja, ki je gotovo večji gospodarski delavec kakor on. Višja instanca bo g. Petovarju gotovo dala zadoščenje, a takrat bodo volitve že pri kraju; danes pa je iz volilnega imenika črtan in zato tudi ne more biti izvoljen. To ravno pa so klerikalci hoteli. Na enak način so se iznebili klerikalci dveh drugih njim nevarnih »kontrolorjev« gg. Zadravea in Ambrožiča. Oba sta bila doslej vpisana v obrtniški skupini, kjer so ju hotele obrtniške organizacije tudi kandidirati. Da to preprečijo, so klerikalci v zadnjem hipu oba črtali iz obrtniške skupine in uvrstili g. Zadravea v industrijsko, g. Ambrožiča pa v trgovsko. Ker sme vsak volilec kandidirati samo v svoji skupini, danes pa ie zadnji dan za vlaganje kandidatnih list, se je klerikalcem njihov manever žal tudi v tem pogledu posrečil. Vsi trije slučaji govore sami za sebe tako jasno, da je vsak komentar nepotreben. So pa nov prispevek k poglavju o klerikalni morali ln ob enem tudi pojasnilo javnosti, zakaj se stanovsko zavedno obrtništvo in trgovstvo tako odločno bori proti klerikalcem in njihovi Miki z Zbornici. Obrtnikom, trgovcem, zaupnikom in prijateljem! Gospodarski krogi so stopili v boj za svoj gosipodarsfci parlament. Vsa prizadevanja, da bi se našla pot za solidaren nastop, so se razbila zaradi zakrknjenosti SLS. Zavihali si bomo rokave, da iztrgamo Zbornico iz rok stranke, ki je že toliko škodovala našemu gospodarstvu. Te dni bo volilni odbor razpošiljal vo-lilcem glasovnice. Za obrtni odsek so glasovnice rdeče barve, za trgovski odsek pa modre. Ker je stanovske organizacije volilni odbor na vse načine oviral in je postavil za vlaganje kandidatnih list skrajno kratek rok, Vrhovni obrtniški svet in Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani ne bosta mogla razposlati volllcem kandidatnih list, pač pa iih bosta objavila v vseh časopisih. Volilci nai zaradi tega oddajo glasovnice, izkaznico in obe kuverti najbližjemu zaupniku. Pazite zlasti, da Vam nasprotniki ne bodo uničevali glasovnic ali kuvert, ker je po volilni uredbi glas veljaven le. če sta glasovnica in izkaznica v pravilnih kuvertah z žigom. Pazite nadalje na to, da Vam nasprotniki ne izmamijo glasovnice, ki jo izročite, čim jo prejmete, zaupniku! Obrtniki, trgovci! Sramota, ki Vam jo je povzročila klika, ki na vsak način hoče tudi v bodoče izrabljati zbornico v svoje politične namene, s tem, da je uvrstila med volilce tudi služkinje, kon-zume, duhovnike itd., ne sme ostati nekaznovana. Ali hočete oddati svoj glas kandidatnima listama, katerih nosilca sta g. Ogrin m g. Jelačin, ki sta kot zbornična komisarja preko volje gospodarskih krogov vedrila in oblačila v Zbornici? Ali hočete glasovati za kandidatno listo politične stranke, ki je iz politične nestrpnosti razpustila Zbornico in z razpisom novih volitev povzročila Zbornici skoraj pol milijona dinarjev volilnih stroškov? Ali hočete oddati Vi, ki plačujete davke in ki se borite proti zlorabi konzumov. glas kandidatni listi, na kateri bodo odločevali konzumarji? Ne! Ni zavednega obrtnika in trgovca, ki bi pomagal do zmage ljudem, ki 6o pokazali že tolikokrat sovraštvo napram legalnemu, organiziranemu tr-govstvu in obrtništvu! Vsak slučaj volilnega nasilja javite takoj Vrhovnemu obrtniškemu svetu ali Zvezi trgovskih gremijev. Pazite dobro, kje bodo pobirali glasovnice duhovniki. ki nimajo z Zbornico ničesar skupnega, da bomo lahko dokazali sta-novstvo kandidatne liste, katere nosilca sta gg. Ogrin in Jelačin. Zaupniki, prijatelji, obrtniki, trgovci! V Vaših rokah leži usoda našega gospodarskega parlamenta. Pokažite stanovsko zavest in ponos in z neumorno, prožno agitacijo napravite v sleherni občini svojo dolžnost Zaupniki naj se ravnajo točno po navodilih ,ki so 8h prejeli, da bo orga- nizacija prožna in uspešna. Nobenega glasu obrtnika in trgovca kandidatni listi, ki ima namen zasužnjiti Zbornico! Obrtniki in trgovci, v boj za Vaše pravice. Zaupniki in prijatelji, pomagajte do častne zmage stanovskim organizacijam, ki so edino upravičene v Zbornici TOI zastopati v zadrugah, gremijih in društvih organizirano obrtništvo in trgovstvo! Borba za stanovanjski zakon Bojevito razpoloženje hišnih lastnikov in najemnikov napram dr. Gosarjevemu načrtu novega stanovanjskega zakona. Kako veliko, splošno nezadovoljstvo vlada proti dr. Gosarjevi rešitvi stanovanjskega problema, sta v nedeljo pokazala dva zanimiva protestna zbora. V Beogradu so zborovali hišni lastniki, v Zagrebu pa najemniki. Na obeh zborovanjih so govorniki silno ostro nastopili proti dr. Gosarjevemu projektu. Beograjski zbor v hotelu »Palas« se je spremenil že v pravcati punt. Hišni lastniki so s strahovitim ogorčenjem napadali »boljševizem«, ki da ga provaja dr. Gosar s stanovanjskim zakonom. Govorniki so povdarjali, da dr. Gosar vobče ni imel jasnih pojmov, kakšen bo njegov projekt in je sprva mislil le podaljšati stanovanjski zakon do 1. maja. Posebno ostro so govorniki na beograjskem zboru napadali tudi novinarje ter proglašali, da bodo bojkotirali vse liste, ki pišejo proti interesom hišnih lastnikov. Neki govornik je pozival hišne lastnike, naj l. novembra složno nastopijo v obrambo svoje lastnine, pa če je treba tudi preliti kri. Govorili so številni govorniki, nakar je bila sprejeta resolucija, ki navaja, da hišni lastniki obsojaijo namero vlade, ki hoče podaljšati stanovanjski zakon in s tem gaziti čl 1. sedanjega zakona. S tem, da bo storjena krivica ne samo hišnim lastnikom, marveč se na tak način ubija tudi ugled države, ker tako ravnanje dokazuje, da se v njej ne spoštuje noben zakon. Hišni lastniki protestirajo, da se ustvarja nov zakon zaradi minimalnega odstotka onih najemnikov, ki se niso pogodili, ne upošteva pa velikega šcevila onih, ki so sklenili nove najemne pogodbe. S tem se ustvarja pravcata revolucija, ker se uničujejo one pogodbe, ki so bile zaključene v smislu današnjega zakona med hišnimi lastniki in najemniki. Sedanji osnutek zakona je nejasen in konfuzen ter omogoča najrazličnejše zlorabe. Hišni lastniki izražajo zaupaniie v Narodno skupščino in se nadejajo, da bo sedanji projekt zavrgla kot nepotreben in nepravičen. ★ Protestna skupščina v Zagrebu, ki jo je sklicala organizacija najemnikov skupno z nekaterimi sindikalnima organizacijami, se je vršila v kinu »Olimp« in je bila istotako zelo dobro obiskana, potekla pa je le za spoznanje mirneje, kakor v Beogradu. Poleg drugega zahteva zagrebška resolucija, ki je bila soglasno spred eta, da se projekt stanovanjskega zakona, ki ga je izdelal minister dr. Gosar, zamenja z boljšim, ker sedanji osnutek ®e upošteva onih ljudi, ki še danes nimajo stanovanja, marveč ima edino namero, kako bi na čim bolj enostaven način vrgel najemnike na ulico brez večjih posledic, ki bi jih eventualno izvajali najemniki, ako jim bo sredi zime odvzeta streha iznad glav. Narodna skupščina ne sme sprejeti sedanjega osnutka zakona brez sodelovanja zainteresiranih organizacij najemnikov. Ako pa vlada ne bo v zadnjem trenotku izvršila svoie dolžnosti, se najemniki zavedalo, da jim ne preostaja nič drugega, kakor da sami poskusijo izvojevati svoje osnovno pravo v državi ln da si oču-vajo streho nad glavo, kar je glavni živ-Ijenski pogoj vsakega kulturnega človeka. Predaja črnogorskega hajduka Beograd, 17. oktobra, p. Poročilo iz Čr* ne gore javlja, da se je predal oblastem zloglasni hajduk Miro Vlahovič, za čigar aretacijo je bila razpisana nagrada 20.000 Din. Vlalovič se je prijavil s polnim orož= jem sam. Posvetovanja gg. Davidovi-ca, Radica in Pribičeviča Beograd, 17. oktobra p. Danes dopoldne se je vršil nad eno uro trajajoč sestanek med gg- Pribičevičem in Davidovičem, ki je vzbudil v političnih krogih veliko pozornost. Cesto sestajanje obeh politikov se tolmači v političnih krogih kot jasen znak soglasja med obema skupinama. Po sestamku je izjavil g. Pribičevič novinarjem: »Razpravljala sva o vseh važnih političnih m strankarskih vprašanjih, ki so na dnevnem redu, zdasti pa tudi o ujedinjenju obeh strank, o demokratskem bloku in vseh ostalih vprašanjih, ki jih tudi javnost spremlja z največjim zanimanjem. Gre za veliko delo.« G. Pribičevič je še dodal, da z g. Davidovičem v vseh vprašanjih soglašata. Tudi g. Davidovič je potrdil izjavo g. Pribičeviča. Po tem sestanku je posetil g. Pribičeviča g. Radič, ki se je z jutranjim vlakom vrnil iz Zagreba. Vašemu dopisniku, ki ga je spremljal od Zagreba do Beograda, je g. Radič izjavil, da se je vršila včeraj v Zagrebu važna seja vodstva HSS, na kateri je bilo definittvno sklenjeno, kako bo posto-pa8a stranka v parlamentu in s koospešuje piirodna grenčica .Franz-Josef« brez truda in bolečin lahko izpraznitev. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo »Franz-Josef« t velikim uspehom porabljali pri moških, ženskah in otrokih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica štev. 4. ITO — zobna pasta najboljša! * Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich. 204 8 Subijoti, makaroni dolgi, kratki, ti in oni polžki, zvitki in trompete vse so dobre (Dalje prih.) Iz Ljubljane u— Novinarji. V svrho razgovora o pripravah za novinarski koncert ter o prihodnji glavni skupščini JNU se vrši v sredo, dne 19. t. m. ob 17. url v damski sobi kavarne »Emona« članski sestanek, katerega naj se vsi novinarji zanesljivo udeleže. — Tajnik. u— Ljubljanski odsek društva mešča ko šolskega učiteljstva Je včeraj zboroval na šentjakobski šoli pod vodstvom ravnatelja Hočevarja. Zborovanja se je udeležilo okoli sto učiteljev in učiteljic, k! so razpravam in poročilom sledili z največjim zanimanjem Po prebranem zapisniku je podal predsednik poročilo o letnem kongresu v Osjeku. Po tem poročilu so se obravnavale tekoče društvene zadeve, kjer je bila glavna točka mariborski kongres, ki se bo vršil prihodnje leto. Izvoljen je bil poseben odsek za propagandno razstavo v Mariboru ob priliki kongresa, sprejel se je predlog, da se za to priliko združijo vsi učitelji glasbe na meščanskih šolah, da prirede če le mogoče javni koncert ne samo šolske mladine, temveč tudi glasbenih učiteljev samih. Do kongresa plača vsak udruženi učitelj 5 Din mesečno za kongresni fond. Sledilo je poročilo o delu za zboljšanje materijalnega stanja. To vprašanje je v najtesnejši zvezi z novim osnutkom službene pragmatike. Poročevalec ie podal izčrpno poročilo, po katerem so zborovalci dali svojim zastopnikom nova navodila z direktivo, naj se to vprašanje prej ne stavi z dnevnega reda, dokler se gmotni položaj vseh državnih nameščencev ne približa onemu pred vojno. Za primer, kako so se druge države pobrigale za pravično rešitev gmotnega vprašanja svojih nameščencev, je bilo navedeno, da ima otroška vrtnarica na Češkem po 30 letih službe 27.000 Kč ali 48.000 Din ali 4000 Din mesečno, česar pri nas ne doseže univerzitetni profesor. Zborovalci so bili pozvani, naj se z vso vnemo in povsod zavzemajo za zadeve, ki so vsem državnim nameščencem enako pri srcu. Ob koncu zbo rovanja so bili nominirani štirje člani v disciplinsko razsodišče. u— Peta maša zadušnica za pokojnim Iv. Franketom se vrši danes IS. t. m. ob 8. zj. v župni cerkvi v Trnovem. u_ Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v soboto, 22. t. m. ogled cementne tovarne v Trbovljah. Odhod iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 14.15 min. Člani naj prijavijo udeležbo I. tajniku do petka. u— Društvo slovenskih; sodnikov ima svoj izredni občni zbor 23. oktobra ob 10. uri 30 min. v sodni palači v Ljubljani. Na dnevnem redu je razprava o uredbi k zakonu o činovnikih. u— Poročil se je včeraj g. abs. pravnik Branko Cvetko z gdč. Janko Ovseni-kovo, abs. konservatoristlnjo. Obilo sreče! u— Frankiurtski festival in hrv. pjevačko društvo »Kolo« lz Zagreba. V dneh od 29. junija do 5. iulija t. 1. se je vršil glasbeni festival v Frankfurtu. Na tem festivalu so nastopale najodličnejše glasbene institucije cele Evrope. Jugosloveni smo bili na njem zastopani v prvi vrsti po zagrebškem »Kolu« in pozneje po karlovaški »Zori«. »Kolo« Je nastopilo v oficijelnem delu festivala dne 3. iulija in to z naravnost senzacijonelnim uspehom. Ta senzacijonelni uspeh Kolašev povdarjajo vsi glasbeni kritiki v svojih poročilih na razne velike liste cele Evrope. V oficijelnem delu je poleg zbora Kolašev nastopil samo še en zbor in sicer Bachov zbor iz Newcastlea. Vendar vsi listi povdarjajo, da je bil nastop Kolašev mnogo impozantnejši, zbor odličnejši, posebno pa še njegovi basi, katere omenjajo kritiki z nekim posebnim povdarkom. »Kolo« Je izvajalo na tem svojem reprezentativnem nastopu dr. Širolov oratorij sv. brata Ciril in Metod. Ravno to delo pa bo izvajalo dne 22. t. m. v ljubljanski unionski dvorani, na kar opozarjamo naše občinstvo. Predproda-ja vstopnic v Matični knjigarni. u— Mestnemu gradbenemu uradu! Dohod v nanovo urejeno Einspielerievo ulico z Dunajske ceste zavirajo dTevesa in obcestni kamni. Prebivalci želijo v interesu splošnega prometa, da mestni gradbeni urad uredi svobodnejšo pasažo. u— Pri direkciji šum v Ljubljani se odda služba začasne tipkarice z zvaniškimi službenimi prejemki. Prošnje naj se vlože do 26. oktobra Prosilke, ki so v državni službi naj vlože prošnje po službeni poti; one pa, ki niso v državni službi, io morajo opremiti z uradnimi listinami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih držav nih uslužbencih. u— Predavanje Slovenskega planinskega društva. V petek 21. t. m. bo predaval g. prof. Janko Mlakar v veliki dvorani hotela Union o Matterhornu in Monte Rozi. Vstopnice po 10. 8. 5, in 2 Din se dobe v predpro-daji v unionski trafiki in na večer predavanja pri blagajni. Vstopnice so nekoliko draž Je kakor običajno pri predavanjih, to pa zato, da se odpomore Aljaževi kapeli, ki je zašla v hudo denarno krizo. Z doslej nabranim denarjem se ne morejo poplačati ni- ti zidarska dela. Predavanje bo pojasnjevalo več lepih skioptičnih slik. u— Neakademike, ki se žele udeležiti plesnih vaj slušateljev ljubljanske univerze prosimo, da pošljejo svoje prijave do 24. t. m. na naslov »Plesni odbor slušateljev ljubljanske univerze na univerzi.« 1551 u— »Samo Ples ln zopet ples gre naši mladini po glavi«; tako modrujejo naši resni pedagogi in tako tožijo premnogi starši. »Atena«, naše telesno-kulturno društvo, ie drugih misli. Mlado življenje rabi naravnega telesnega izraza za svoje notranje zadovoljstvo. zato si želi svobodnih kretenj in gibanja. Veselje do plesa je znak in ritem zdravja. Nesmisel bi bil, ubijati v mladem človeku naravno željo telesne sile. Veselje do plesa izražajo instinktivno najprimitev-nejši narodi; čim višia kultura, tem popolnejši izraz. Ako usmerimo to instiktivno voljo, to hotenje v estetsko-ritmično ubranost, smo zadostili pravi telesnostni kultu« Plesna šola, ki vrši svoje delo na tej podlagi, hodi pravo pot. V plesnih tečajih »Atene« vidimo otroke, ki rajajo, dasi plešejo in vidimo deklice, ki se sučejo vesele in zadovoljne po dve in dve in ne pogrešajo ka-valirjev, vidimo pa tudi gospodične in gospode, ki uživajo v plesu samem in ki pozabijo na konverzacijo. Vpisovanje v razne tečaje plesne šole se vrši v Ortopedskem zavodu Mladika, sreda in četrtek 19. in 20. t. m. od 17. do 19. ure. u— Sokol I. na Taboru priredi dne 22. oktobra t. 1. otvoritveni, vstopnine prost zabavni večer s pestrim sporedom, združen z godbo in plesom. S tem se otvori niz zabavnih večerov z enako pestrimi sporedi. Vabljeno članstvo in vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo. 1536 u— Grofologija in hiromantija. Znani tele-pat Svengaii sprejema privatne obiske ter konsultira o grafologiji in hiromantiji na znanstveni bazi v hotelu »Slon« dnevno od 3.-7. popoldne. Soba št. 15, I. nadstr. Samo nekoliko dni. 1552 u— Pobeg od doma. Ključavničarski mojster Avgust Hribar, stanujoč v Kladezni ul. št, 12, je prijavil v soboto, da je neznano-kam pobegnil njegov 18-letni sin Avgust po poklicu zlatarski pomočnik brez posla. Fant je šel onega dne po očetovem naročilu v Dolsko po krompir. Tam pa ie baje napravil neko nerodnost, nakar je, boječ se kazni izginil od doma bržkone preko meje v tujino. u— Policijski drobiž. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 telesna poškodba, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek neprevidne vožnje, 4 prestopki cestnega policijskega reda, 1 prestopek razgrajanja v gostilni, 1 prireditev s plesom in godbo brez dovoljenja, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 nezgoda vsled neprevidne vožnje. 1 pobeg od doma, 1 najdba utopljenca in 4 prestopki- obrtnega reda. u— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u. Pred škofijo 15. 18S Iz Maribora a— Izdajanje potnih viz za potovanja v Avstrijo je s pooblastilom avstrijskega poslaništva v Beogradu z dne 3. oktobra t. 1. št 61—18—A poverjeno tujsko-prometni zvezi za mariborsko oblast z omejitvijo, da se izdajajo vize v njeni pisarni le zveznim članom za določeno takso brez vsakih posredovalnih pristojbin. Taksa znaša za celoletno neomejeno potovanje v Avstrijo in nazaj Din 143, za enkratno potovanje Din 72 in za enkratno tranzitno potovanje skozi Avstrijo Din 15. V stremljenju, da se olajša pot v sosedno državo, pomeni ta ukrep za Maribor in okolico važen napredek, ker se zveznim članom ne bo treba posluževati oddaljenega konzulata v Ljubljani. Na drugi strani Je tujsko-prometna zveza sedaj v prijetnem položaju, da nudi svojim članom ugodnosti, ki bodo njih število gotovo bistveno pomnožile. Opozarjamo na to ugodnost našo javnost ter io vabimo, da pristopi k tuisko-prometni zvezi kot podporni član. Obenem je prevzela tujsko-prometna zveza svoje poslovanie na splošno želio pre-skrbovanje potnih viz tudi za druge osebe, ki niso člani zveze, na ta način, da se bodo potni listi od nje pošiljali pristojnim konzulatom dnevno v vidiranje. Za to poslovanje se bodo zaračunali razen določenih taks, katere so za vidiranje predvidene, le še režijski stroški, ki jih ima zveza s posredovanjem. Preskrbovale se bodo vize razen za potovanja v Avstrijo tudi še za potovanja v Belgijo, Češkoslovaško, Italijo, Nemčijo itd. Potni listi naj se oddajo v zvezini pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. i— Smrt mizarja pod lokomotivo. V nedeljo zvečer se je dogodila pri železniškem prehodu nad koroškim kolodvorom težka nesreča. Ko je zavozi! na prehod okrajne ceste večerni vlak, ie sedel na progi železniški uslužbenec mizar Franc Baj Iz Studencev. Lokomotiva ga Je v hipu zagrabila ter ga vlekla več metrov po progi. Bi! ie takoj mrtev. Doslej še ni dognano, ali je pri šel Baj pod lokomotivo po nesreči, ali je hotel izvršiti somomor. Iz Celja e— Sestanek članov krajevne organizacije SDS za mesto Celje bo to sredo, dne 19. t m. ob pol 21. v klubovi sobi CeH-sikega doma Pridite vsi polnoštevilno! e— Sestanek trgovcev in trgovskih nameščencev se bo vršil nocoj ob pol 21 v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu je razprava o izpreme-njeoih pravilih trgovsko-obrtne blagajne ter volitev dveh odbornikov e— Smrtna kosa. Dne 16. t. m. Je umrl v celjski Javni bolnici 58-letni delavec Štefan Valentine iz Zavodne 73. — Dne 17. t. m. je umrl Jože Petre iz Petrovč v 51. letu starosti. N v m. p.! e— Celjsko mestno gledališče V četrtek, dne 20 .t. m ob 20. se vprizori v celjskem gledališču Frana Milčinskega narodna pravljica s petjem, godbo in plesom v 4 dejanjih »Mogočni prstan«. Igra je imela v Ljubljani in v Mariboru izreden uspeh in je napolnita gledališče večor za večerom. Gospod ravnatelj Bratina je oskrbel povsem nove soenerije, pevske točke je naštudirala iz prijaznosti ga. K oko tov a, plesne pa gdč. Kovačeva, učiteljica za ritmično gimnastiko. Igra se ponovi v nedeljo ob pol 16. e_ Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov za Celje praznuje v smislu svojih društvenih pravil dne 19. t. m. žalni dan v spomin padlih in umrlih vojnih žrtev. Ob 8. zjutraj se bo brala v to svrho v župni cerkvi sv. Danijela spominska maša, h kateri se vabijo vse državne m javne korporacije. e— Celjsko godbeno društvo ie priredilo v soboto v mali dvorani Celjskega doma prijeten in dobro uspel družabni večer. Društveni salonski orkester pod vodstvom kapelnika g. L. Kubište je odigral najprej nekaj koncertnih točk, pozneje pa igral za ples. Gostom je dobro postregel g. restav-rater Hlavač. Želeti bi bilo, da bi se v zimskem času taki družabni večeri večkrat ponovili. e— Celjski hišni posestniki se opozarjajo, da je potekel dne 15. oktobra zadnji termin za plačilo občinskih naklad. Stranke, ki so s plačilom zaostale, naj poravnajo naklade najpoznejs do konca meseca oktobra. e— Čuden način samomora. V noči od petka na soboto je našel stražnik pod železniškim viiaduktom pri hotelu »Pošta« mladega človeka, ki je bil navidezno nezavesten in je kazal znake zastrupljanja. V bolnici so ugotovili, da je povžil tlntni svinčnik. Dolgo časa je simulirali nezavest, nato so ga vendarle spravili na .noge. Najbrž ima obremenjeno vest. e— Nesreča ali uboj. V celjsko javno bolnico so dne 11. t. m. prepeljali 33-letnega Andreja Planka i z <<5 v. Lovrenca pod Pro-žtaom. Po izpovedbi sorodnikov je Planik obiskal tri dni poprej v vinogradu nekega kmeta, kateremu je dalj časa delal. Planika so nato pogrešali dva dni ter ga našli pri nekem koritu nezavestnega. Izkazalo se je, da ie dobil hud udarec v tilnik in na očesu. V kolikor je sodna obdukcija dognala, je skoro gotovo, da so Planka, ki je vojni invalid, napadli neznani fanti ter ga obdelali z raznimi predmeti. Planik ie na posledicah težkih poškodb v javni bolnici v Celju umrl. Iz Novega mesta n— Lukežev sejem v Novem mestu, ki je eden najbolj obiskanih na Dolenjskem, se bo vršil letos 25. oktobra. n— Novomeška gasilska župa se priprav« lja na veliko gasilsko slavnost začetkom novembra. Ob tej priliki se bo vršila bla« goslovitev nove motorne brizg&lme in slo« vesno odlikovanje gasilcev. n— Nenavaden napis. Nad vrati uradne sobe okrajnega ekonoma na okrajnem gla« varstvu je napis: «Primite tatu, ki v tej pisarni krade! Zmanjkale stvari!« Informis rali smo se in zvedeli, da je bil g. okrajni ekonom radi pogostih tatvin v svoji sobi prisiljen obesiti nad vrata omenjeni napis. n— Zopet tatvina. Novomeškemu odvet« niku dr. Globočniiku je z njegovega po« sestva v Trški gori zginilo za 1 voz sena. O tatovih ni sledu. oil orožnikom. To pa je fant« taJco razka* čilo, da so pričeli b kamenjem bombardirati hišo. Po naključju ni bil nihče ranjen. Fantje so vsi ovadeni m pridejo pred *o» dišoe. Iz Zagorja z— Deložaclja državnega uslužbenca. V četrtek je na zahtevo državnega zaklada izvršil sodni organ deložacijo železniškega kretnika Janeza Šebka. Prisilna deložacija moža, ki ima nad 60 let službe in je že nekaj mesecev bolan, je vzbudila splosno ogorčenje. Značilno je, da se je izvršila v času zakonskega predloga ministra za so* cijalno politiko dr. Gosarja o podaljšanju stanovanjske zaščite. z— Vodovodno napeljavo v Dolenjo vas, Podstrano in novo zgrajeno občinsko izo= lirnieo so pričeli graditi te dni. z— U druženje vojnih invalidov je radi tehničnih zaprek preložilo dramatično pred stavo «Poslednji mož» na mesec november. z— Čudno maščevanje. Gostilničar L. v Selih je radi nerednega plačevanja prenes hal dajati delavcem v ciglarni Miiller bla> go na kredit. Delavci so se mu nato ma< ščevali s tem, da so mu v bližini hiše po» stavili en meter dolgo krsto s križem in z napisom «Puf je umrl» in «Naj počiva puf in L. v miru». Čudno krsto so najprvo o pa« rili lovci, ki so šli mimo gostilne na lov. Obvestili so gostilničarja," ki je odstrar.U krsto s «pufom» ker za redne plačnike «puf» še vedno obstoji. z— Napad pod Sv. Planino. V pondeljek ponoči so fantje pri posestniku Bokalu pod Sv. Planino klicali Bokalove sinove na ko* rajžo. Posestnik Bokal je fante opozoril, naj ne razgrajajo, ker jih bo sicer nazna* Naši onstran sronic p— Slovenske reklamne listke je dala ti» skati v Jugovi tiskarni trgovka Frančiška Ekert v Gorici. Kvesturni organi so te list« ke zaplenili, ker Bkertova ni zaprosila do« voljenja za to. Kaznovana bo Ekertova p« tudi tiskarna! Fašistični «Popolo» v Trstu je ves iz sebe radi teh reklamnih listkov. Neverjetno se mu rdi, da se še sedaj zgodi kaj takega in zahteva strogo obsodbo trgov ke Ekertove. Divjaški «Popolo» označa pri tem slovenščino za neumno. Neumen pa je gamo «Popoio». Goriški trgovci vedo, da morajo zapreti svoje «botege», ako ne bo v nje ljudi, ki govore l ž njimi izvajati italijanizacijo po Dalmaciji, kakor se je to vršilo pod Avstrijo. O tem se je govorilo tudi na kongresu društva »Dante Alighie« ri» v Jakinu. One zveze so pripadle Benet« kam, katere pa nimajo volje, da bi daboa« tinsko plovbo vrnile Trstu. Iz Trsta je še sedaj preveč italijanskega poseganja po Dalmaciji! Tudi preveč italijanskih listov prihaja tja! p— Na razpoloženje so postavljeni An« ton Krmac, učitelj v Vipolžah v Brdih, Ivan Pečenko, učitelj v Kubedu in Antonija Ma» karovič, učiteljica v Podpeči. Premeščena je učiteljica Angela Medvešček iz Rižan v Riela»Belto v Pijemontu. p— Umrl je v Gorici g. Karel Murovec, znan lesni trgovec. p— Na mejo proti Jugoslaviji je došlo ša 80 finančnih stražnikov, ki se porazdele na razne kraje. Oblasti trdijo, da se tiho« tapstvo ob meji širi kljub velikem« številu finančnih stražnikov in miličnikov, ki vrši« jo službo noč in dan. p— Dantejev spomenik v Tolminu raz« krijejo prihodnje leto 24. maja, na dan ob* letnice vojne napovedi. p— Tržaški promet. Meseca septembra je bilo po izvestju trgovske zbornice skup« nega pristaniškega prometa 3,668.191 kviti« talov napram 3,266.992 kvintalom lanskega septembra. Torej znaten narastek — ako so številke prave. Promet prvih letošnjih 9 mesecev znaša skupno 35,697.027 kvinta« lov napram 35,299.926 kvintalom lanskih prvih 9 mesecev. Trgovska zbornica ižka* zuje znatno povečanje pristaniškega pro« meta po velikem padanju v prejšnjih me« seeih, sicer pa čitamo v tržaških listih še vedno članke, ki izražajo strah pred bo« dočnostjo Trsta, ker je promet vedno huj« še ogrožen s strani severa! so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Sokol Članstvu Sokola I. v Ljubljani Megleni in dolgočasni jesenski dnevi so tu. Polagoma prihaja starka zima v deželo. Veselo in živahno vrvenje v toplih solnčnih pramenih je utihnilo, neodoljiva sila, ki nas je gnala pod milo nebo v popoldanskih in večernih urah, je izgubila svojo moč. Prosti čas, ki smo ga uporabljali za okrepitev telesnega zdravja s kopanjem, z izprehodi in z raznim gibanjem v svežem zraku, nam je na razpolago v druge namene Bratje in sestre, ali bomo v tem dolgem odmoru, da nam zopet zašije gorko pomladansko solnce. popolnoma zanemarili skrb zs telesno zdravje? Ali naj dopustimo, da izginejo moei, nabrane v poletju, da zopet ohlape naše mišice in da pomehkuži ves naš organizem? Komur je mar telesna lepota in zdrav ter krepek razvoj telesa in vsega našega organizma, ta bo tudi v zimskem času posvetil nekaj ur telesni negi in okrepitvi. In kdo vam nudi za to priliko? Krasna telovadnica, odgovarjajoča vsem higijenskim zahtevam in opremljena z vsem modernim telovadnim orodjem, vam je na stežaj odprta in vas vabi, da vstopita v naše vrste, kjer gojimo zdrave telesne vaje v krogu prijateljev in znancev — bratov in sester. Tabor vas pričakuje, da vam dft novih živ-Ijenskih sil, ki vam bodo večale telesno moč, da boste šli z veseljem na delo, da bodo zadovoljna vaša srca. Ni tehtnih izgovorov niti za mlade niti za starejše. Za vsakogar je primerna telovadba potrebna, vsakomur je v korist. Treba samo nekaj trdne volje, da se vsak odloči in da prvikrat pride v naš krog, potem bo ostal nam zvest in stalen posetnik telovadnih ur. Naj nikogar ne plaši izgovor, da doslej še ni telovadil, zakaj tudi za začetnike imamo primerne vaje in potrebno skrb, da mu jih podamo tako, da mu bodo prebavljive. Koliko je starejših bratov in sester, ki bi bile zanje telesne vaje prava življenska potreba in dragocen vir telesne jakosti in splošnega fizičnega zadovoljstva. Dve uri v tednu bi moral pač vsakdo žrtvovati za dobrobit svojega telesnega zdravja! Sokol I. vabi vse svoje članstvo brez izjeme na stan in spol v svojo telovadnico, kjer mu nudi najlepšo priliko ta telesno udejstvovanje, ki bo vsakomur le korist. Fridite torej vsi, ki čutite v sebi sokolsko zavest in potrebo po telesni okrepitvi. Telovadne ure za člane so v pondeljek, sredo in petek od 8.15 do 9.30, za starejše brate samo v pondeljek in petek, za elaniee v torek in četrtek ob istem času. Vremensko poročilo Meteorološki ravori v Ljuhijiuu 17. oktobra 1927. Višina barometra 308.8 ni Kraj opazovanju Cas i SS 03 Tempcr CI X Ttč 1* ME CI Vel I J (r brzint w metrih 0 C cs •"S p Padavine Vrsta • •■dOtlN Ljubljana ,58 6 109 99 mirno 10 dež 15.7 Maribot . , , 7591 9-0 99 mirno IU dež 5.0 ZagTeb . , , , 8. 758-6 10-0 99 \V 4 10 dež 0.7 Beograd i , , 7š8'9 17 0 78 S 6 1 dež 3.0 Sarajeva . , , 759-3 15-0 83 mirno 1 dež 12.0 Skopije . , , , 753-5 150 94 mirno 8 iti 5.0 Dubrovnik , t 761-9 190 85 S 5 9 dež 4.0 Split , ... , 1. 75*'8 19-0 81 ESE 10 1 de2 5.0 Prsha >,ii> 758-9 1-0 SS\V 4 10 dež 0.3 Solnce vzhaja ob 6.17, zahaja ob 17.13. Luna vzhaja ob 22. 19, zahaja ob 13.58. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14.6 C, najnižja 9.9 C. Dunajska vremenska napoved ia torek: Milo vreme, spremenljivo, precej oblačno, rahlo deževje ni izključeno. Zapadni vetrovi. Triaška vremenska napoved za torek; Laiii vetrovi z raznih strani, spremenljivo. Tem peratura 14 do 17 stopinj. Morje mirno. Šah Šahovski turnir v Londonu London, 13. oktobra Prva tri kola so končana in šest mojstrov stoji na prvem mestu, vsak z dvema točkama. Od Angležev igra zelo dobro Buerger, čisto mltad fant, ki je dosedaj remiziral z Bogoljufcovom in Tartakoweriem. Ja>z sem imel dosedaij tri Neang^že: Njemcoviča. Tactakowerja in Colle j a. Colle je fin, jak igralec, ki je v zadnjih letih imel zelo lepe uspehe. Zmaga, ki se mi je včeraj posrečila, ie torei važna. Važnejše se mi zdi, da sem prve i«re prestal brez težav in s tem prikril manjkajoči trening. Mashall igra zelo interesamtno in, kakor vedino predrzmo. Včeraj bi bil kmalu prevrnili Bogoljubova. Nada Angležev sta Buer-ger in Fairhurst, oba zelo mlada, oba polna idej, oba teoretično zelo podkovana, oba v polnem razvoju. Za danes popoldne je komite pripravil novo imteresantno točko: vseh dvanajst igralcev igra brzi turnir z lOimi sekundami za potezo. Zdi se mi. da ima v brzi igri največ šans Niemoovič, mogoče tudi Tar-takower. To sta igralca z velikansko rutino, ki seveda v brzi igri odloča. Sledeča moja partija proti Colleju ie trajala samo nekaj več kot 3 ure. Dobljena je v napadu ki prične že zgodaj v otvoritvi. Beli: Dr. M>. Vidmar. Črni: E. Colle. Igrano v Londonu 12. oktobra 1927. 1. d 3 - d 4 S g 8 — f 6 2. c 2 — c 4 e 7 — e 6 3. Sel—13 b 7 — b 6 V teti moderni otvoritvi zasede črni s figurami točko e 4. 4. g 2 - E 3 L c 8 r b 7 5. L f 1 — z 2 Lf8 —b4 + Tudi ta poteza ima nalogo, drsati cblast na točko e 4 6. S b 1 — d 2 --- — Rublnsteinov poizkus. 6.------0 — 0 7. 0 — 0 T f 8 — e 8 Stolp pripravlja polje f 8 za tekača. Poteza ni logična Tekač bd moral vzeti konja na d 2, ki napada polje e 4 8. D d 1 — c 2 Lb4~f8 Bolje bi bilo L b 4 X d 2. Sedaj se beli polasti točke e 4 in začne z napadom. 9. e 2 — e 4! --- Grozi e 4 - e5inSf3 — ( 5. 9.______d 7 — d 5 Edina ooteza. Na rt 1 - d 6 pride tudi c 4 i c 5. 10. c 4 X d '5 e 6 X d 5 11. e 4 — e 5 S f 6 — d 7 Na 11.---S f 6 — e 4 sledi 12. S d 2 X e 4 d 5 X e 4. 13. S f 3 - g 5 D d X d 4, 14. S g 5 X e 4 z grožnjo S e 4 — g 5 ali S e 4 — f 6 + 12. T f 1 — e 1 ! c 7 — c 5 13. L 2 2 — h 3 ! c 5 X d 4 14. e 5 — e 6 1 7 O e £ 15. L h 3 X e 6 + Te8Xe6 Črni nima druge obrambe Na 15.--- — K g 8 — h 8 sledi S d 2 — b 3 z grožnjo s f 3 — g 5w 16. T e 1 X e 6 Sd7-c5 17. T e 6 — e 1 — —— Navidezno zelo močna poteza 17. D c 2 — f 5 ne gre radi g 7 — g 6! 17______S b 8 — c 6 18. S d 2 - b 3 D d 8 — f 6 19. Sb3Xc5 L f 8 X c 5 Močnejše kot b 6 X c 5. ker prepreči 20. S f 3 — c 5. na kar bi siledilo 20.--- — d 4 — d 3! 20. L c 1 — f 4 T a 8 — f 8 31. S f 3 —«5! g 7 — g 6 Na 21---D f 6 — f 5 sledi D c 2 X f 5 in T e 1 - e S -f 32. T e 1 — e 6 D f 6 - f 5 Na 32---d 4 — d 3 bi prišlo 23. D c 2 X d 3 ! L c 5 X f 2 24 K g 1 X f 2, D f 6 X b 2 + (24.--- D f 6 X g 5 25. T e 6 - e 8 !) 25 D d 3 — e 2! D b 2 X e 1, 26. T e 6 X c 6! 23. D c 2 X f 5 T f 8 X f 5 24. Tal — el! d 4 — d 3 35. T e 6 — e 8 + ! K g 8 — g 7 36. S g 5 — e 6 + K Z 7 — f 7 Na 26. ----K g 7 - f 6 dobi 27. e 3 _ z 4 t d 3 — d 2, 28. T e 1 — d 1. 27. S e 6 X c 5 ! ! b 7 X c 6 38. L f 4 - h 6 se vda Na 'g___g 6 — g 5 sledi seveda 29. T e 8 - f 8 + K f 7 - g 6. 30. T e 1 — e 6 + K g 6— h 5, 31. T f 8 X f 5 d 3 — d 2, 32. T f 5 X g. 5 mat. Dr. MIlan Vidmar Turnir v Londonu Senzacija IV. kola: Vidmarjev poraz po Retiju. V nedeljski številki smo prejeli zaradi pokvarjene proge netočno poročilo o poteku četrtega kola. Točni so naslednji podatki. Prekinjena partija iz I. kola Colle-Yates se je nadaljevala ter je bila po 74. potezi znova prekinjena v boljši poziciji za bele ga. Senzaciia IV. kola pa je bil poraz dr. Vidmarja, ki je igral z Retijem. Vidmar je kot Srni izbral PhiMdorovo obrambo ter je v sredini prezrl kmeta in je moral po 54. potezi kapitulirati. Damski gambit Colle -Fairhurst je končal v 37. potezi z zmago belega. Remis ie končala indijska partija VVintef-Marshall. Tri partije so bile prekinjene: španska igra Vartes-Bogoljufoov v 51. potezi., črpi ima oster napad; Tartako-wer-Thomas v 60. potezi, beli ima kmeta več; Niemeovič-Buerger v 47. potezi, beli ima dobljeno pozicijo. Stanje po IV. kolu: Marshaffi, Reti, Wm-ter 2 in pol; Bogoljubov, Niemcovič, Tarta-kower 2 (l), Vidmar 2; Colle 1 in pol (l), Yates 1 (2), Buerger 1 (1), Fairhurst 1, Thomas 0 (1). ★ 10. remis v Buenos Airesih Buenos Aires, 17. oktobra. 15 partija šahovskega mateha med dr. Aljehinom in Ca-pab!a zadnja leta že mnogo pisalo). Savinjski hmelj naj bi ^ se zaščitil tako, da bi se signiral z označbo cjužnoštajerski - Savinjski hmelj*. Označba cjužnoštajerski* je potrebna zaenkrat zara di tega, ker je še vedno mnogo inozemskih kupcev, ki poznajo savinjski hmelj le pod označbo csudsteierischer Hopfenx Podrobnosti te zakonite zaščite naj bi se končno določile na skupnem sestanku zastopnikov ministrstva za kmetijstvo in vode ter zastop nikov Hmeljarskega društva v Žalcu. Obenem z zadevno odredbo naj bi se izvršila tudi reorganizacija Hmeljarskega društva, ki je pokazalo letos spričo izrednih dogodkov na hmeljskem tržišču, da ne ustreza vsem zahtevam hmeljarjev. — Po poročilu Zadruge trgovcev s hmeljem in deželnimi pridelki -v Žatcu (Češkoslovaška) je bil pretekli teden nakup zelo živahen. Pri nespremenjeno čvrsti tendenci je bilo povpraševanje večje kakor ponudba. Na tržišču in na deželi kupujejo blago zastopniki pivovarn iz Nemčije in Češkoslovaške, trgovci in ko-misijonarji, zadnji večinoma na nemški račun. Cene so se gibale med 2300 — 2350 Kč za srednje blago (77.50 — 79.70 Din za kg) in 2400—2500 Kč za prvovrstno blago (81.80 do 84.20 Din za kg). Napetost med cenami se je zmanjšala, ker se je blago srednje kakovosti podražilo za 100 Kč. Pod 2800 Kč je težko kupiti tudi slabše vrste blago, pod 2500 Kč za 50 kg pa producenti večinoma nočejo oddajati dobrega blaga. — Na ntirn-berškem hmeljskem tržišču je pretekli teden znašal dovoz 1350 bal, prodanih pa je bilo 1600 bal. Cene so se okrepile. Tendenca je mirna, toda čvrsta. Za prvovrstno Jn srednje blago so bile naslednje cene: tržni hmelj 150 — 240 mark, hallertauski 180 do 315 mark, wiirtemberški 190 — 300 mark za 50 kg. = Stanje Narodne banke 8. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju od 30. septembra). Aktiva: kovinska podlaga 478.9 (— 10.2), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1292.4 (—4.3), posojila na menice 1323.4 (+ 28.2), lombard 262.7 (+ 14.7); pasiva; obtok bankovcev 5913.7 (+ 150.4), državne terjatve 170 (— 31.7), žirovne terjatve 793.2 (_ 11.9); skupaj obtok plačilnih sredstev 6886.9 (+ 106.8). Ostale postavke so ostale v glavnem nespremenjene. Od početka julija, ko je bil realiziran izkupiček velikih inozemskih posojil, se je obtok bankovcev znatno dvignil, in sicer od 5256.9 milijona Din (22. junija) na 5918.7 milijona Din (8. t. m.), medtem ko se je istočasno obtok plačilnih sredstev (bankovci, žirovne in državne terjatve) dvignil le od 6697.6 na 6886.9 milijona Din. = Konkurz Slavenske banke, d. d. t Zagrebu. Prejeli smo: Pred zagrebškim kon-kurznim sodiščem vršeči se likvidacijski narok, na katerem »e obravnava priznanje obstoja prijavljenih terjatev, je v glavnem končan. Predstavnik ljubljanskega upniškega odbora je zastopal na naroku terjatve, ka tere so bile potom njega prijavljene. Vsem terjatvam brez razlike so se priznale obresti do 24. septembra 1926 (dan otvoritve predkonkurza), ne pa do 19. maja 1927 (dan otvoritve konzurza), zaradi česar pa upniki na kvoti, ki se jim bo izplačala, ne utrpe nikake škode: kar dobe v kvoti manj na obrestih, to dobe več na glavnici. Za naknad ne prijave se bo obavil likvidacijski narok 24. in 26. t. m. Stalni upniški odbor se bo v smislu hrvatskega konkurznega zakona določil dne 29. t. m. v Zagrebu na upniškem zboru, na katerem bodo delegati ljubljanskega upniškega odbora zastopali interese potom njega prijavljenih in zastopanih terjatev. — Demantirana vest o pogajanjih ia posojilo ▼ višini 30 milijonov angleških funtov. Že teden dni kroži v naši javnosti vest o pogajanjih za veliko inozemsko posojilo v znesku 30 milijonov funtov. Kakor poročajo iz Beograda, je ta vest brez podlage. Ministrstvo financ je sicer prejelo v zadnjem času več resnih ponudb, predvsem glede posojil za gradbo novih železnic, vendar se za enkrat konkretna pogajanja še ne vršijo. Ministrstvo financ proučava te ponudbe skupno s predstavniki Narodne banke ter Državne hipotekarne banke. = Konkurz je razglašen o imovini Efektne banke M. JankoJe družbe z o. z. v Ljubljani. Konkurzni komisar sodni svetnik Jos. Janša, upravnik mase dr. Jos. Sajovic ml. (Prvi zbor upnikov 28. oktobra, oiglasitveni rok do 1. decembra, ugotovitveni narok 20. decembra.) — Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave ravnih borovih dreves in hrastovih pragov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 21. t. m. pri intendan-turi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za ljubljansko garnizijo; pri direkciji državnih železnic v Subotici 12. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave lesenih samo-kolnic, skobelnikov, lestev in rezilnih stolov. 17. oktobra. Na ljubljanski borzi je bila danes devizni promet manj živahen. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih, London in Dunaj. Deviza na Berlin se je v skladu s mednarodno čvrsto tendenco dvignila na 13.55 — 13.56 (v petek 13.54). Tečaji ostalih deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Tendenca v Vojni škodi je nespremenjena. V Zagrebu se je promptna trgovala po 402.5, za december pa po 407. Promet je bil srednji. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno investicijsko posojilo po 84.5. Tudi bančni in industrijski papirji so na zagrebškem efektnem tržišču tendirali nespremenjeno. Ljubljanska kreditna banka je popustila na 135, večje povpraševanje pa je bilo za delnice Hrvafcke banke, in to baje v zvezi s prevzemanjem te banke s strani Banoo Commerciale v Trstu. Med industrijskimi papirji so bili zabeleženi zaključki v Nihagu po 5, v Slavoniji po 15.5 — 16 in v Dravi po 580. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.5393 — 13.5693 (13.56, 13.55), Curih 1094 - 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.3—277.1 (276.7), Newyork 56.65 — 56.85 (56.75), Praga 168—168.8 (168.4), Trst 309.5—311.5. Zagreb. Amsterdam 22.82 — 22.88, Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.545 — 13.575, Milan 309.75 — 311.75, London 276.3 — 277.1, Newyork 56.64—B6.&4, Praga 167.99—168.79, Curih 1094 - 1007. Beograd. Pariz 222.4 — 224.4 London 276.3 — 277.1, Newyork 56.6 — 56.8, Milan 309.5 — 311.5, Dunaj 7.995 — 8.025, Budimpešta 9.935 — 9.965, Berlin 13.54 — 13.57, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 35.25 do 35.75. Dunaj. Beograd 12.4575 — 12.4975, Berlin 168.85 — 169.35, Budimpešta 123.71—124.01, London 34.44875 — 34.54875, Milan 38.67 do 38.77, Newyork 707.15 — 109.65, Praga 20.95125 — 21.03125. Curih 136.37 — 136.87; dinarji 12.40 — 12.46. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.79, London 25.25375, Newyork 518.56, Pariz 20.36. Milan 28.34, Praga 15.365, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.23, Dunaj 73.175. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.18, v Berlinu 7.372. Trst. Beograd 32.10 — 32.40, Dunaj 255.25 do 261.25, London 89.025 _ 89.225, Newyork 18.235 — 18.295, Pariz 71.675 — 71.975, Curih 351.75 - 353.75; dinarji 31.70 - 32.20. Efekti. Ljubljana. Investicijsko posojilo 84.5—84.5 (84.5). Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Prašteiiona 850 — 0, Ruše 260 do 270, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 402.5 — 403, kasa 402.5 — 403, za november 406 — 407, za decemDer 407.5 do 408, investicijsko 84 — 84.5, agrarne 54.5 do 55; bančne: Eskomptna 91 — 92, Poljo 16.5 — 17, Kreditna 90 — 92, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 93, Ljubljanska kreditna 132 do 135, Narodna 5100 — 5125, Praštediona 855 do 860, Srpska 131 — 132; industrijske: Na-šice Union 1800 — 1870, Nihag 3 — 5, Gut-mann 230 — 235, Slaveks 105 — 110, Slavonija 15 — 16, Danica 162.5 — 170, Drava 580 — 585, Mlinska 16 — 18, Vagon 25 do 31, Dubrovačka 405 — 420, Trbovlje 480 do 490. Beograd. Vojna škoda 402.25 — 402.75, investicijsko 84 — 84.5, agrarne 54 — 54.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (17. t. m.) Les; Tendenca živahnejša. Zaključenih je bilo 9 vagonov, in to 1 vagon smrekovih desk, 25. 30, 40, 50 mm. 4 m. od 16 om naprej, I. II. večina I.- fco. vagon meja po 630 ; 4 vagoni desk, smreka, jelka, III., od 10 om naprej, fco, vagon nakladalna postaja po 340 ; 2 vagona desk, smreka, jelka 13 mm, 1 do 4 — m. na eni strani odbralo eni h, fco, vagon namembna postaja za 1000 k« po 60; 1 vagon tramov merkantilnih, 3/4, 4/4 4/5 6/7, fco vagon nakladalna postaja po 350: 1 vagon hrastovih drv, okroglic, od 8 do 12 cm, foo. vagon meja po 31. — D e-želni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Novosadgka blagovna boria (17. t. m.) Pšenica: baška. 78/79 kg, 2 % 290 do 296; sremska, 78/79 kg, 2 % 287.5 — 290; banaška, 78/79 kg, 2 % 285 - 290. T u r -š či ca: baška in sremska 204 — 205; baška in sremska nova za december - januar 182 do 185; sremska nova za december - januar 182.5 — 185. Moka: baška <0g» 415-425; baška <2> 395 — 405; baška <5> 370 — 380; baška c6, 315 — 325; baška <7» 260-270; baSka <8> 300 — 205. življenja in 26urni polet iz Afrike v Brazilijo Južni Atlantik prvič preleten! Francoska letalca kapetan Costes in poročnik Le Brix sta dospela v Port Natal v Braziliji po 20 urnem poletu iz Saint Louisa v Senegalu. Preletela sta 3200 km in sta kot prva premagala južni Atlantik. V Parizu je ta polet izzval velikansko zadoščenje. Francoska avijatika, ki je letos utrpela toliko bridkih porazov, beleži naposled uspeh, kakršnega ne morejo pokazati druge dežele na kontinentu. Bil pa je polet tudi res svoje vrste drzen čin poguma in samozaupa-nja. Pri prvem startu v Saint Louisu se je letalo lahko poškodovalo in Costes in .Le Brix sta morala počakati, da so bile izvršene potrebne reparatu-re. Pri drugem startu je letalcema nagajala nepopisjia vročina. Pilota sta morala napeti vse moči, da sta se dvignila v primerno višino, ki je omogočila svoboden razmah aeroplana. Pomembnost tega poleta nam bo jasna šele tedaj, če pomislimo, da Atlantskega oceana v smeri iz vzhoda proti zapadu doslej še ni preletelo nobeno letalo. Dolžina proge francoskih letalcev je samo za 500 km krajša od zračne črte med Franciscom in Honolulom. Pri tem pa je treba pomisliti, da so atmosferske neprilike na črti, katero sta preletela Francoza, mnogo težav-nejše od vremenskih razmer med San Franciscom in med ciljem ameriških letalcev. Navdušenje v Natalu, kjer se je letalo spustilo na tla. je bilo vredno poguma. s katerim je bilo podjetje izvršeno. Letalca sta priletela v Natal zvečer. Kljub pozni uri — bilo je samo 20 minut pred polnočjo ameriškega časa — se je zbrala na letališču ogromna množica. ki je Francoza navdušeno pozdravljala. Na letališču se je pojavil takoj tudi guverner Jose, ki je letalcema prisrčno čestital. V ranih jutranjih urah sta bila Costes in Le Brix sprejeta tudi od predstavnikov lokalnih oblasti. Ves čas poleta- od Pariza do^ Saint Louisa je radioaparat počival. Šele v Senegalu so ga popravili, da sta moHa letalca na drugi etapi svoje vožnje obveščati svet o položaju aeroplana. Par-nikov sta srečala med potoma prav malo. Iz Porta Natala bosta nadaljevala polet v Rio de Janeiro in v Buenos Aires. Če bodo vremenske razmere posebno ugodne, pa nameravata Costes in Le Brix leteti še naprej proti severu in pristati v Newyorku. Miss Elderjeva na Azorih V soboto, 15. oktobra je nemški parnik izkrcal na Azorih miss Elderjevo in njenega spremljevalca Haldemana. Parnik je pristal v Horti, kjer sta bila le-talka in navigator prisrčno sprejeta. Sedaj se doznavajo tudi podrobnosti s poleta «American Girl». Letalo je zašlo, ko je imelo že nad polovico pota za seboj v viharno cono ter se je 8 ur borilo z nepopisnimi težavami. Ko so bile težkoče premagane, je nastala napaka v mašineriji. Kljub temu sta Elderjeva in Haldeman letela naprej. Bila sta celili pet ur izpostavljena opasno-sii, da jima stroj eksplodira in raznese letalo, kar bi pomenilo sigurno smrt v morskih valovih. Po petih urah poleta med življenjem in smrtjo sta letalca opazila nizozemski petrolejski parnik «Barendrecht». Bil je kakih 350 milj pred Azori. Signalizirala sta, da sta v nepriliki in sta prosila naj jima posadka pomaga. Nato sta se spustila na gladino. Spuščanje je bilo precej težavno. ker se ni vršilo pri belem dnevu. Mornarji nizozemskega parnika so se pošteno trudili, da so spravili Elderjevo in Haldemana na krov. Hoteli so dvigniti tudi letalo iz vode. toda pri tej manipulaciji je prišlo do nepričakovane eksplozije! Letalo je bilo hipo- ma v plamenu in «Barendrecht» jo je moral odkuriti z največjo brzino, kajti bil je sam natovorjen s petrolejem in bati se je bilo, da se njegov tovor ne vname. Elderjeva in Haldeman sta v zraku prebila 35 ur in sta bila docela izčrpana. Na krovu nizozemskega parnika sta se vendarle hitro opomogla. Vsi, ki so prišli z Američanko v stik, so se čudili njeni hladnokrvnosti in dobri volji. V 7 do 8 urah bi bil aeroplan dospel v Pariz, da ni počila cev za dovajanje goriva. Miss Elderjeva in Haldeman sta se menjavala pri krmilu letala in v 35 urah vožnje je letalka počivala samo 10 ur. Haldeman je pazil na stroje in je pridno polnil tanke. Elderjeva priznava, da je bila ves čas vožnje zelo nervozna in da je le z največjim zatajevanjem vodila letalo v viharnih conah. Miss Elderjeva se bo danes, v torek, vkrcala v Horti na neki portugalski parnik ter se odpelje ž njim v Lizbono in v Pariz, kjer ostane dva tedna, potem pa se vrne z ladjo v Newyork. Prihodnje leto namerava letalka zopet poskušati svojo srečo in leteti vnovič iz Amerike v Evropo. Razume se, da je Elderjeva danes predmet splošne pozornosti v Ameriki in Evropi. Ravnatelj nekega newyorškega gledališča je ponudil 10.000 dolarjev nagrade, če nastopi samo v enem prizoru, ki bo posnet za kino. Doslej pa je letalka odklonila kakor vse druge tudi to ponudbo z izgovorom, da se mora držati svojih obveznosti, ki ji prepovedujejo podobne angažmane. Claudia Victrix, glavna igralka v velikem francoskem filmu aPrincesa Maša», kojega svečana premijera se je vršila v Parizu v prisotnosti najvišjih francoskih oblasti in zastopnikov tujih držav. Pobeg nemškega poslanca iz Italije Dr. Reuth Nicollusi. bivši nemški poslanec južne Tirolske v italijanskem parlamentu, je pred nekaj dnevi prekoračil italijansko mejo in je srečno pobegnil iz dežele strahov Mussolini-jevega režima. Fašistične oblasti so mu delale same neprilike. Najprej so ga iz-črtale iz odvetniške liste ter mu onemogočile prakso. Na ta način je prišel poslanec ob kruh. Istočasno so začeli fašisti nadzirati vsa njegova pota in vohunili. s kom vzdržuje družabne zveze. Odpirali so mu pisma in jih cenzurirali. Še malo in poslanec bi bil zapadel de-portaciji, kajti konfiniran ie stvarno že bil. Pobeg iz Italije se je vršil čez Oetz-talske Alpe in je bil zelo nevaren. Moža sta spremljala žena in sin. Vsi trije so prodirali ponoči v temi in viharju. Vsi premočeni in izčrpani so dospeli na ba- J liri Karasek z Lvovic: Salomina smrt Ni minil dan, da ne bi bila Šaloma v spremstvu svoje edine sužnje obiskala hiše Sehona. lovca gazel. Židovska princesa, čije starikave gube je varljivo skrivala debela plast po-made, je ljubila zalega mladeniča, ki je bil ves rjav in teman in ni imel mimo belih zob ničesar svetlega na sebi; samo kodrasti lasje so dajali višnjev odsev, kakor da bi bili posuti z ažurnim prahom. Salamonine oči so še sijale v žarkem ognju kakor zvezde. Trudna bledost uvele polti pa je pričevala o laži. Ali je Sehon zvedel, kdo je čudna žena, ki mu prinaša darove in ga zalezuje s sladkostrastnimi besedami? Komaj je slutil, kakšne sence se plazijo za postavo, ki se je dan za dnem pojavljala na pragu njegove hiše. Prihajala je drgetajoča, zbegana in žalostna. Telo ji je ovijal vijoličasti peplos, roke so se medlo izgubljale v zavojih dolgih rokavov: glavo ji je pokrivala do nedrij segajoča ruta in v uhljih so bleščali temni kalcedcni. V-ak njen gib je izražal željo, da bi privabila njega, ki je zmerom bežal pred ■iio in .ie ime! zanjo samo smehljaj, ro-rirpoč se njeni starosti in zoprnosti. Če^to. ko je nenadoma klonila v kot lovčevc hiše in si zakrila obraz z dlanmi. ne da bi jokala, marveč da bi poplavila oči s temnino in praznoto, je bi- lo v njeni postavi toliko trpljenja, da je celo Sehona za hip ganilo in je rekel kako prijaznejšo besedo. Tedajci pa je Šaloma planila pokoncu, da so zlovest-no zacingljali kalcedoni v uhljih. V očeh ji je zažarel ponos. Odšla je. Ni marala, da bi jo Sehon pomiloval. Ho* tela je ljubezni. Ona, čije ramena, nedri in boki so se nekoč iskrili od sladostrastja, premagujoč najsilnejše moške, je bila zdaj vsa slaba in pohlevna pred mladeničem, ki ji je s svojim jantarjevotemnim telesom vzbujal nekdanje želje. Nekega večera, ko so se izpod ohlapnih rokavov po bliskovo sprožile dolge roke, blede kakor lunin žarek, kadar posine skozi ebenaste oblake, je Sehon zvedavo stopil k nji. Ni slutil, da so te roke nekoč vriskaje dvignile na srebrni skledi ležečo glavo Janeza Krstnika. med tem ko je telo Salome drhtelo od nepopisno prožnih in mehkih valov razkošja, da so rahlo žvenketali dragulji na laseh, na rokah, na vratu in na prsih, na vsej blesteči nagoti mladega telesa ... Takrat je bila zmagala z nagoto, toda mladost Salome se je izpremenila v brezdanji prepad, ki je požiral moškega za moškim Sopara njenega telesa je bila vonjivejša od ambra in kadila; toplota njene polti ie bila dražia od safir-jev. Ustne ki so ji gorele od neskončne okrutnosti, so sijale bolj žarko od rubinov,. padajočih v dolgi ovratnici do grudi. Skoraj pošastne oči so imele več og- varska tla, kjer so si oddahnili. Doktor Reuth Nicollusi se bo etabliral v Mo-nakovem, kjer bo prevzel mesto generalnega tajnika Društva na čelu in godba eSokola I.» med plavači in veslači. Sprevod je krenil med špalirjem občin« stva po Gosposvetski, Dunajski, Masaiyko« vi in Miklošičevi cesti čez Frančiškanski most na Mestni in Stari trg; od tu mimo Sv. Jakoba preko Cojzove ceste v Vegovo ulico in na Kongresni trg. Od tu se je po« mikal mimo najgostejše množice po Selen« burgovi ulici in Aleksandrovi cesti pred Opero. Pozdrav športnikom Na balkonu so se medtem zbrali zastop* niki vojaških in civilnih oblasti, med nji« mi kot zastopnik velikega župana dr. An« drejka, predsednik oblastne skupščine dr. Natlačen, divizijski general Kalafatovid, brigadni general Vukovič, zastopnik mest« ne občine dr. Zamik, ves konzularni zbor itd. ter razni predstavniki javnega živi je« ni a. Predsednik olimpijskega odbora dr. Zu ->anc je imel z balkona na zbrane športnike ■rratek nagovor, v katerem se jim je zahvalil za udeležbo ter kratko povdiaril po« men športne vzgoje in olimpijade. Za uspe« he na olimpijadi pa je treba mnogo po* drobnega dela, ki ga morejo športniki iiz* vršiti Ie s podporo in sodelovanjem vseh. Sodelovanje Jugoslavije v Amsterdamu je potreba in dolžnost; zato apelira na vse, da jo pri tem delu podpirajo. Končno je pozval zbrane športnike, da vzkliknejo Nj. Vel. kralju Aleksandru. Sprevod, ki je trajal nad poldrugo uro, se je nato razšel. Športne prireditve V okvirju olimpijskega dneva so se vr« šile ves dan športne prireditve, ki so po« vsod privabile mnogo občinstva. Že pred 9. dopoldne so startali kolesarji za kole* sarsko dirko na progi Ljubljana«Vrhnika in nazaj. Proga je bila žal vsled blata pre» cej slaba, tako da tudi doseženi časi niso najboljši. V skupini seniorjev je prispel prvi Srečko Zanoškar (ASK Primorje) v času 1.09, v skupini juniorjev pa D. Lam« bergaT (Ljubljanica) v času 1.17. Drugi oz. tretji med seniorji sta bila Djordjevič (Sava) in Šolar (kol. Ilirija), po dve pe* tinki sekunde za prvim. Popoldanske prireditve so se pričele že ob 13.30 Kot prva se je vršila prijateljska hazenska tekma med dvema družinama Hi« rije, ki je končala neodločno z 1 : 1. Škoda, da podsavezu ni uspelo postaviti dveh ena« kovrednih nasprotnikov iz raznih klubov. Tej tekmi je sledila prvenstvena nogomet* na tekma med Hermesom in Slavijo, kjer je zmagal prvi s 3 : 1 (0 : 0). Igra je po« tekla v znamenju boja za točke, vendaT v zmago Hermesa ni bilo treba dvomiti. VI« šek popoldneva je tvorila prijateljska teto ma Ilirija : Primorje ki je prinesla Iliriji srečno zmago 2 : 1 (0 : 0). Primorje je nastopilo z najmočnej« šo prvo garnituro in imelo — posebno v pnrem polčasu — absolutno več od igre. Njegov napad je stalno ogrožal gol Iliri« je; imel pa je pri streljanju in izrabljanju zrelih pozicij neverjetno smolo. Ugajal j» trio z Buljevičem v desni zvezi in levo kri« lo Kariž. V krilski vrsti je neumorno delal Slamič v sredini, ki je b3 gotovo najbolj^ mož na polju. Tudi oba krajca krilca sta mu bila enakovredna partnerja. Obramba je bila na mestu; dobljena gola sta padla vsled izoliranih pogrešk, ki pa jih je znal izrabiti izredno prodorni SiSka. Moštvo je v celoti pokazalo, da se stalno dopisa., tičo&tsj* tnalih, oglasov, j* poslat, na, OglasniocL-dalek -Jatra,' LuMjana,, Vrt3tr%0ua+.T«L st. z+g2 MaU&glasi Vs e pristojbina yit vpada, ti obuvam, z aaročil&m,,sy-c*m oglasu «* pnobčao^ Cdtov/u, račun, parbu^ira, nilnic* Ijabljana.šl tti/i. JLaLi oglasi, ku sluOjo u posn*LovaLna> in, soajaL na, rvamtto občinstva,; vsaka, bnstuLa, 30p»»«»»>«»»M»MM( Popravila: Specijalni mehan. fSsarni-ških strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Telef. Int. 434. 2i Motocikelj B. S. A. 2, 1/4 HP, malo rabljen, v stanju kot nov, po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogled in poskuš-nja pri Jugo-Auto, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 33148 Autobus 16sedežni, tipa Ford, elegantno karosiran, 24 HP, nov, prodam. Primeren za avtoproge, hotele ln zdravilišča. Ponudbe oziroma naslov v upravi »Jutra« Maribor. 33187 .'frrvar.iftfi Prodajalko za trgovino z mešanim blagom, samo doteo račusari-co, sprejmem takoj. Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 58«. 32858 2 brivska pomočnika boljši moči, sprejmem. — Vprašati pn Hutaž Maks, briveo in damski frizer, — Trbovlje, Slovenija. Slnžbi stalni! 33059 Dobrega pozlatarja sprejme začasno Josip Ba-šič, slikar, SvabiSeva ulica 1, Trnovo. Konclpijenta sprejme takoj ali nekaj pozneje odvetniška pisarna na deželi. Samostojna moč oziroma z daljšo prakso ima prednost. Ponndbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Jurist Praga«. 83105 Sobarico vajeno šivanja, zmožno nemščine, sprejmem v »talno službo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33120 Pomočnika sprejmem u fina šivana dela. Naslov v oglasnem odd. »Jutra« pod »Oevljar«. 33130 Šoferja sprejme takoj za prožno vožnjo »Omnibus«. Najraje takega, ki bi bil solastnik Sn iofer. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33136 Prikrojevalcl za gornje dele čevljev, samostojni, prvovrstni delavci, naj pošljejo na Brada Sablek, koto, Slav. Polet*. 33147 Boljše dekle z znanjem nemščine, sprejmem za vse. Opekarska c. št. 17. Paradls. 33134 Razna zastopstva večjih tvrdk in tovarn sprejme agilna komisijska trgovina in agentura za Južno 8rbfjo ter Makedonijo. Pripominjamo, da je tvrdka dobro uvedena po Južni Srbiji in Makedoniji. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siri trgovino na jug«. 33054 Prvovrstna šivilja se priporoča na dom za izdelovanje najmodernejših plaščev in toilet. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33138 Dober zaslužek za vsakega, v vsakem kraju, s primerno živahnostjo. Potreben kapital 2000 Din. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod »Tvomica«. 33158 *A±I Strojepiska ln stenografinja, vešča tudi pisarniških del, z dveletno prakso, želi preme-niti službo. Nastopi lahko takoj ali kasneje. Ponndbe sa oglasni odd. »Jutra« pod »Marljiva 51«. 32951 Gospodična mlada, inteligentna, vešča tudi šivanja in kuhe, želi službo samostojne gospodinje pri boljšem gospodu. Ponndbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Inteligentna«. Notarski uradnik vešč vseh pisarniških poslov is strojepisja, želi kakršnekoli zaposlitve. Nastopi lahko takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajen 008«. Trg. visokošolec absolvirani, iiče primerne službe. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Kjerkoli«. Gospodična zmožna vseh pisarniških del, s štiriletno prakso, — išče mesta, tudi izven — Ljubljane. Ponudbe pod »Uradnica 74« na oglasni odd. »Jutra«. 32745 Mladenič močan, išče službo sluge, skladiščnega delavca ali kaj stičnega Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten 17« 82508 Dekle z dežele, vešča prostega kuhanja, išče službe v boljšo kuhinjo. Tudi gre na gostilno. Eliea, Sv. Ju- rij ob Sčavnlci. 33101 Upokojen kapetan išče primerne službe (blagajnik, nemški korespon-dent, knjigovodja), z večletno prakso. Cenj. ponudbe pod Šifro »Kapetan« na ogl. odd. »Jutra«. 33097 Strojni kurjač izprašan, želi slnžbe is bi tudi delal vsa ključavničarska dela. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33139 Prodajalka mešane stroke želi službo za takoj. Vajena ;e tudi gospodinjstva in šivanja. Pismene ponudbe na oglu-iS oddelek »Jutra« pod štev. »9072«. 33000 Prodajalka mešane stroke, z dveletnim spričevalom, Seli službe ■ 15. novembrom, v mestu ali na deželi. Cenj. posad-be pod »Agilna moč« na oglasni odd. »Jutra«. 33151 Absolvent višje strojne lole, vojaščine prost, Seli ilužbe. Ponudbe pod »Zanesljiv 56« na ogl. odd. »Jutra«. 33156 Dekle z dežele, poštena, in pridna, želi slnžbe kot natakarica in pomoS v gospodinjstvu. Naslov * v oglasnem odd. >Jutra«. 33150 Inštruktorja za nemščino želi gospodična. Naslov v oglasnem od. »Jutra«. Stare kovine baker, med, svinec, cink iverje od medi, aluminij, nikelj, ploče akumulatorja, svinčeni pepel, stare sifonske glave, črke kupuje vsako količino in plača najbolje ,Calinl k. d., Zagreb, Mandaličina 1. Železne peči in štedilniki pri znani domači narodni tvrdki Fr. Stopica, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 1. 32910 Posnemalniki za mleko plahte za vozove in konje pri znani domači narodni tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 32911 Moško suknjo skoro novo, »Kosverkat-Mantel«, za srednjo postavo, jako poceni prodam. Cerkvena ulica 15. 32960 Drva hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scagnettl — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. 36 Lutzove peči in email tablice ima r zalogi inž Mate O u s e 1 j, Ljubljana VII (Šiška), Jer-nejeva št. 6. 208 Jedilnico dobro ohranjeno, ozko stelažo za trgovino in pisalno mizo za otroke po ugodni ceni prodam. Informacije pri uradu na veiesejmu. Steklene demijone okoli 50 litrov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jbtra«. S2987 Velike kadi ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32804 Otroški voziček ponlkljan, in knjige »Die Frau als Haus&rztm« naprodaj. Sv. Petra cesta 6S priti., levo. 3311 Stensko uro pisalno mizo, spalnico za eno osebo, železno posteljo in več drugih predmetov, zelo ugodso prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33117 Zimsko suknjo dobro ohrasjeso, za velikega gospoda, prodam. Naslov t oglas. odd. »Jutra«. 33118 Fotoaparat 9 X 12, in moške čevlje 42, moderna oblika, ugodno prodam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33119 Prodajalka mešane stroke Zeli službe. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 33150a Mlad invalid želi spremeniti rvojo alui-bo, sedaj delovodja gradbenega podjetja. S trgovsko in obrtno izobrazbo; i znanjem nemščine, italijanščine in srbohrvaščine v fovoru ter dober računar m dober kolesar. SpreJ-mem službo pomožne« uradnika, skladiščnika, — preddelavca, oskrbnika, sluge, hišnika ali vratarja kjerkoli. Cen;, ponudbe prosim na oglas. odd. »Jutra« pod ilfro »Zanesljiv 1««. -- Detelje lueerne, dobre, 3000 kg — prodam. Pismena vprašanja pod »Detelja« na ogl. od. »Jutra«. 33112 Radi preselitve prodam v Rožni dolin! Cesta X/8, banjo, lepo stensko uro, zastore preproge, slike, nove stole L dr- 33113 Podjetje izvoščka 3 kompletne opreme, 2 rezervna konja, 3 podvoze, rezervni faeton, 2 sani, ba-tar Itd., podim za 65.000 Din, in sicer radi bolezni. Behrmann, Zagreb, Vlaika ulica 101. 33103 %ufxim Srebrne krone kupuje in plača dobro F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 209 Vsakovrstno zlato kupnje Po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Wolfova ul. 3. Balce soln&te, rižane modro, kupim vsako množino. Vinko Dular, Straža. 32837 Peč lepo, emailirano, za koks, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Peč«. — 33122 Briljantne uhane lepe, in briljanten prstan kupim. Ponudbe na glasni odd. »Jutra pod »Bri-ljant«. 33121 Lesni trgovci Kdor ima za oddati rezan is tesan les, oglje, oglje, želez. prage, brzojavne droge Itd., naj sporoči »Eump« d. z. n. z, Trst. Istotako prevzamemo vsakovrstna zastopstva. 33110 Razpisujemo dobavo 12 kom. borovih dreves is 100 žaganih pragov. Ponudbe je vložiti do 25. oktobra t. 1. Natančnejši pogoji se izvedo pri Direkcij drž. rudnka Zabukovca, p. Griže. 33100 Tračnic 150 m, paralelnih, za polj. sko železnico, kupimo takoj. Profil 6 ali 7. Ponudbe pod »Slavonija« sa oglasni odd. »Jutra«. 33102 Juto za omote večje, dobro ohrasjene komade, kupim. Ponudbe na poštni predal 18, Celje. — 33104 Šeping stroj v dobrem stanju, zamah 45 do 55 cm, Inzpi tovarna vžigalic v Rušah. 33109 Mizarji Vezane plošče (Sperrplat-ten), jelševe, lepe, suhe, dobavlja najceneje Ign. Kopše, Ljubljana, Tesarska ulica 3. 33133 Eelektr. motor 4 k. 1., 220 volt, in krožna žaga na mizo, za drva žagati, ugodno naprodaj v gostilni Kos, Zg. Šiška «t 49. 33141 Moško kolo in decimalno tehtnico kupi SchBnlleb, Žirovnica, Gorenjsko. 33129 Zapravljivček dobr0 ohranjen, kupim. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 33126 Hi Josest" Realitetna pisarna družba s o *. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 sprejema prijave hi poera-duje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajalca brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za od-dajalce najboljša prilika od-daje stanovanj — ker brei vseh stroškov. 195 Suh lokal na dvorišču (50 m»), podstrešje in več kleti, oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32862 Trgovski lokal obstoječ iz dveh velikih prostorov v sredini Maribora, oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« Maribor. 32757 Krasne sobe oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32425 Sostanovalca sprejmem na vso oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32845 Prazno sobo Iščeta dve starejši gospodični v bližini sodslje. — Ponudbo na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Prenočišče«. 83115 Podstrešno sobo s posebnim vhodom, — opremljeno z elektriko, takoj oddam solidnemu gospodu za 150 Din mesečno. Naslov v oglas. odj. »Jutra«. " 33099 Sobo išče gospod < 121etnim sinom. Ponudbe s ceno na oglasni odd. »Jutra« pod: »Soliden 96«. 33096 Sobo želita dve solidni uradnici v Udmatu ali okolici bolnice. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Solidni 930«. 33095 Gospodična soboto v no«, kavarna »Leon« — kolodvor, naprošam za naslov na ogl. oddelek »Jutra« pod št'. »33140«. 33140 Opremljeno sobo i električno razsvetljavo, čisto, z vhodom iz predsobe, oddam 1—2 osebama. Naelov pove oglasni odd. »Jutra«. 33124 Prazno sobo suho, zračno, svetlo, električno razsvetljavo, takoj oddam. Karadžičeva uL 10. Na željo zajtrk. (Kole-zlja.) 3S1S1 Uradnica želi za 1. november sobo a fino hrano pri boljši rodbini. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »2727«. 33138 Zakonski par brez otrok, ves dan odsoten, želi opremljeno sobo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« poa »V sredin! mesta«. 33140 Sobo oddam v sredini mesta, z električno razsvetljavo ln event. hrano. — Naslov: Marija Fink, Gosposvetska cesta št. 1, HI. nadstr. 33143 Gospodična visokošolka, želi sobo blizu univerze, pri boljH rodbini. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Jako mirna«. 33135 Opremljeno sobo lepo, zračno, parketirano, razgled na cesto, oddam. Gosposvetska cesta 12, I. nadstr. 33137 Sobico oddam. Naslov v ogla*, odd. »Jutra«. 33127 Pisarniško sobo svetlo, želim v centriram mesta, s separatnim vhodom in elektr. razsvetljavo. Ponudbe pod »Telefon predmost« na ogL odd. »Jutra«. 33154 Prazno sobo s posebnim vhodom želim za takoj. Ponudbe sa ogL odd. »Jutra« pod značko »Prazna soba«. 33153 Na hrano prvovrstno, kosilo in večerjo, sprejmem abonente event. tudi z dostavo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33152 Lokal oddam v najem. Gasilska cesta 15, Sp. Šiška. fUmoianju Preselitve s pohištvenim ali platovo-zom brzo in najceneje preskrbuje špedicija »Slovenija Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36. Telefon 2718. 207 Stanovanje želi mirna stranka brez otrok v okolici Ljubljane, ln sicer 2 sobi ln kuhinjo. Ponudbe poštni predal št. 256. 33114 Stanovanje suho in soinčno, takoj oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jntra«. 3312! Gospodična samostojna, simpatična, vsestransko izobražena, udobnim stanovanjem lastnim pohištvom, želi resnega znanja z inteligentnim nad 40 let starim, dobro situiranlm gospodom. Vdovci brez otrok niso izključeni. V slučaju z&npa-nja in harmonije ženitev ni izključena! Neanonimne ponudbe pod: »Zadovoljno življenje« na oglasni oddelek »Jutra«. Dragi kako b1 ml dober, hvala Ti. Tvoja Pikica. 33108 Milka 79 V Ljubljani. — Pozdrave! 33132 Mlad gospod teli znanja t lepo gospico. Le retne dopise je poalatl oddelek »Jat na oglasili „uu poj »Zidoeav«. Jutra« 33111 Mladenič želi znanja z gospodično ▼ starosti 17 let, ki bi ma lahko pomagala v študira-nju glasbe. Dopise na ogl. odd. »Jatra« pod »Hvaležen ln zvest prijatelj«. 83155 Hans prosim, oglasi se pismeno ali osebno v mojem službenem kraju, s krpico od moje obleke. 33145 Ženitve Kovaški mojster v najprometnejšem kraju, star 28 let, hišni is zemljiški posestnik, želi v svrho takojšnje ženitve radi ne-poznanstva tem potom — zdravo družico ter mirne in značajne narave ter pridno in skrbno gospodinjo. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blagostanje«. 82706 Mlado dekle čvrsto, s premoženjem, želi srečen pristan. Ponudbe s fotografijo pod »Hymen« na ogl. odd. »Jutra«. 33146 KopiUU Družabnika z večjim kapitalom, sprejmem k dobro upeijanemu podjetju. Ponndbe pod — »Dobra bodočnost« na ogl. odd. »Jutra«. Par tisoč posodim tistemu, Id mi odda takoj majhno, suho stanovanje v okolici mesta. Sem brez otrok. Naslov E. K., Škofljica, Dolenjsko. 33107 Gl&s&ci Klavirje harmonije na obroke in posodo svetovno najboljše: Steinway, Hslzel, BSsen-dorfer, FOrster, Stingl ori. ginal eto. dobite 1» v veliki zalogi is izberi strokovnjaka in bivšega učitelja «Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Mestni trg št. 3 (poleg magjgtrata). 25883 Klavir radi pomanj-ija prostora ceno na-prodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32848 Klavirji Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih Inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih Izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Ugla-ševanje in popravila za konservatorij in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. Točna postrežba ln zmern6 cene, tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. VVarbinek, Ljubljana Gregorčičeva olica it. 5/1. 32935 Klavir Kdo da Škrat na teden na razpolago klavir, da vadim po 1 uro, proti odškodnini? Naslov pove oglas. od. »Jutra«. 33094 Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige. Or. Josip Tičari Cena s poštnino vred Din 19-50 <«aročUa na knjigarno Tiskovne u* irnge v Ljubljani. SSSBSSS MMtmmmt Kemična pralnica in barvanje oblek najrazličnejših barvah !z-luje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenaJi ANTON BOC Selenburgova uL 6/1 Tovarna: Vič-Glince. C. Phillips Oppenheim: 2 Milijonar brez denarja »Evo ga. Po vaših besedah vidim, da nimate bližnjih prijateljev in da ni nikogar, ki bi pogrešali njegove družbe. Če je tako, osvobodite se vendar tega sedanjega življenja! Izginite povsem! Razširite med znanci glas, da ste šli za delj časa v inozemstva Odpravite se v city ali v kako mesto na deželi in izkušajte si zaslužiti nekaj šilingov za življenje, če najdete koga, ki bo dovolj visoko cenil vaše delo. Ta poskus bi utegnil temeljito popraviti vaše stanje.« Ernest Bliss je počasi vstal. »Tak to, doktor, je tisto, kar imenuje D:cky Senn vaš zdravi razum?« je vzkliknil s porogljivim smehom. »Bolj zdravo je in bolj razumno od vsega, kar ste kdaj slišali,« je osorno odvrnil dr. Aldroyd. »Ne čudim se, da vam ne gre do živega. Četrti ali peti mladi lenuh ste že, ki me nadleguje v teku zadnjih tednov.« Biiss je pomolil zdravniku roko. »Morda se kedaj spomnim vašega sveta,« je rekel malomarno. »Z Bogom!« Dr. Aidroyd je bil očividno razdražen. Ozrl se je na iztegnjeno roko, nato pa se je naredil, kakor da je ne vidi. »Z Bogom!« je dejal Kratko, sezaie spet po svoj dnevnik. Čelo mladega človeka je zažarelo od rdečice. Toda brzdal se je. »Vidim, doktor, da vam nisem hudo simpatičen.« »Ako naj govorim čisto odkrito, moram res priznati, da niste Izmed tistih bolnikov, ki bi z njimi rad zapravljal svoj čas.« »Zakaj ne?« je vzrojil Bliss. »Zato, ker je svet poln resničnega gorja. Zato, ker je na milijone mož in žena, ki niso bolni, bedni po svoji lastni krivdi. Mnogi hirajo od pretežkega dela, mnogi zato, ker jim nedostaja najpotrebnejšega, mnogi zato, ker se žrtvujejo v blagor svojih bližnjih, ne da bi gledali nase. To so ljudje, ki rad zastavim svojo zdravniško umetnost za njihovo ozdravljenje. Vi« — pri tej besedi je zaničljivo pomeril bogataša — »vi pa nimate nikake moralne odporne sile. Teden dni bi se nemara še premagovali, a potlej bi bilo konec vaše moči.« Bliss je stal kakor vkopan. Stisnjene ustnice so dajale njegovemu obličju povsem nov izraz. »Tak to je vaše mnenje o meni?« Njegov glas je bil hripav in izzivajoč. »Nu. čujte, kaj vam odgovorim. Dicky Senn mi je pravil, da ste bili svoje dni na univerzi znan športnik. Ponudim vam stavo. Jelite da ste vodja in prvi zdravnik v bolnici Sv. Jakoba?« »Predsednik sem v upravnem svetu tega zavoda.« »Pred nekaj dnevi sem videl vaše ime pod okrožnico, s katero vabite javnost, naj zbere petdeset tisoč funtov, da se prizida bolnici novo krilo. Dobro! — Teh petdeset tisoč funtov stavim jaz proti temu. da mi stisnete roko in se pošteno opravičite, ako danes začnem s petimi funti v žepu novo življenje in prebijem leto dni samo ob tem. kar bom sam zaslužil. Ali ste me razumeli?« »Čul sem vas,« je odgovoril dr. Aldroyd, ne da bi se mu bil iz-premenil obraz. »Vaše ime in vaše bogastvo sta gotovo znana ljudem; lahko si mislim, da bi vaš vinotržec. vaš dobavitelj cigaret ali vaša banka z veseljem sprejeli za leto dni vaše dragocene usluge in bi vas primerno nagradili.« Jeza. ki je vzkipela v mladem človeku, je kaj ugodno izpremenila njegovo vnanjost. Svinčena praznota njegovih oči je izginila in lice mu ie pobagrenelo. »Tak klavrn malopridnež, kakor vi mislite, pa vendarle nisem.« je izdavil iz sebe. »Znajte, da se ne mislim prav nič okoristiti s svojim bogastvom in imenom. Službo sprejmem samo kot brezposelnik Bliss. Ako pride na dan ali ako kdo zasluti. kdo sem, ostavim svoje mesto neutegoma. Ako v teku bodočih dvanajstih mesecev kakorkoli uporabim svoje imetje sebi v prid, naj bo stava izgubljena. Ali sprejmeie?« Dr. Aldroyd je jedko pokimal. Ni se zdelo, da bi ga stvar bog-vekaj zanimala. »Kakopak, bolnica se vaših petdeset tisoč funtov ne bi branila.« je dejal. Bliss je potegnil iz žepa ovoj, v katerem je bilo nekaj novčanic, in ga je položil na mizo. Zdravnik ga je nejevoljno porinil od sebe. »Za svoje svete ne morem sprejeti nikake nagrade. Verjetnost, da se ne boste ravnali po" njih, je tisoč proti eni.« »Tem bolje za vas! Tedaj dobi vaša bolnica petdeset tisoč funtov!« Nestrpno, skoro nevljudno je doktor vstal. »Morda,« je rekel z nejevernim glasom. Bliss se nekaj trenutkov ni ganil. Nato je s stisnjeno pestjo udaril po mizi. »Pol minute še ni, kar je imela bolnica veliko upanja, da pride do tega denarja. A zdaj naj me vzame vrag, če ga dobite!« »Stava tedai ne velja?« »Pač. velja! In dobiti jo hočem!« je zagrmel Bliss in je treščil z vrati za seboj. Tisti, ki je zdaj z izrazom srdite odločnosti ostavil hišo dr. Aldroyda, ni bil več prejšnji Ernest Bliss. Posadil je šoferja v voz. sam pa je sedel v njegovo silno začudenje k volanu in je spretno vodil avtomobil po mnogoljudnih ulicah, dokler ga ni ustavil pred mrko pisarniško zgradbo. Tu so bili prostori odvetniške tvrdke Crawley sin. Predstojnik pisarne je z mnogimi pokloni spremil Blrssa v šefovo sobo. Le-ta je sprejel prišleca s spoštljivim pozdravom, kakršen pristoji samo najuglednejšim kliientom. Pri »TEKSTI LBAZ AR JU" v Ljub se prične jesenska prodaja, cenejša k:ot bi bila Krekov trg štev. 10 V dokaz evo Vam cen: Velika partija tirolskega sukna. moškega, 150 cm, močno, prejšnja cena sedaj samo Din HO- - Din 56"— Modno križasto in rižasto sukno 140 cm široko, prej Din 95'- sedaj „ 76"— Fino moško sukno 140 cm v modnih barvah; prej Din 145-— sedaj „ 100*— Fino, c sto volneni double sukno 140 cm za vrhnje suknje in raglane; prej 185-— sedaj „ 120* — Cisto voineno moderno sukno 140 cm za damske plašče; prej 165-— sedaj , 95"— Fine, moške, moderno izgotovljene suknene obleke prej 980-— sedaj „ 445"— izgotovijene suknene obleke za dečke; prej Din 190"— sedaj , 100' — Elegantni moški klobuki prej Din 110 — sedaj , 45" — Moške suknene vrhnje suknie in r?glsn< (double sukno) prej Din 1160 — sedaj samo Fini, široki flanel barhant zelo širok, perilni; prej Din 18-— sedaj samo K?per-barhant, najmočnejši, perilni prej Din 19-— sedaj Cisto volneni velour 140 cm širok, toplo, lahko blago za damske plašče; prejšnja cena Din 155-— sedaj samo 12- 14- 98- OSTANKE prodajamo v prvem nadstropju za skoro polovično ceno. Avtogaraie in vozniki, dve skupni leseni garaži n zaprto vozovno remizo ter veliko odprto remizo. radi prezidave prodam. — Na ogled je v Mariboru, ftlinska ul 23, dvorišče. iosi7-a Pp»ovpptnc I061- ogrsko salamo dobite pri JUL. CRIPPA, MARIBOR. J, w w Iseemo ARJA za gozdno in lovsko službovanje za veleposestvo - grajščino v Sloveniji blizu Zagreba Plača mesečno 500 Din (dinarjev šeststo) in kurjava. Ostali deputat po dogovoru. Nastop službe takoj alii s 1. novembrom 1927. Le pridni, trezni in zanesljiv logarji naj pošljejo svoje ponudbe na upravo »Jutra, pod šifro POŠTEN I. JUNIPER ie eno francosko Zjja.ne i ui;n:evim ekstiaiaom ie najboljše sredstvo pro:' levmatizmu. glavo bo!u, zoboboiu, trganju, želodčnim boleznim itd Dobi se v vsaki apoteki drogeriii 'n trgovini Glavna zaioga Ififomir Dolifišek Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper4' engros cene. Celje, Gosposka ulica Št. 2(š imsko perilo c?ate, raznovrstne obleke itd kusite najbole pr 3AKOB LAH. Maribor, samo Glavni trg 2. Kdor plačuje takse in pristojbine in uporablja taksni zakon in pravilnik nujno potrebuje dopolnila in spremembe k istemu. Izdala jih je Tiskovna zadruga v Ljubljani in stanejo s poštnino vred Din §•— Zastopnike dobro vpeljane spreimem za vsa več|a mesta za prodajo norega pralnega preparata, potrebnega v gospodinjstvu obrtu in industriji. Samo serozm in dcbro uvedeni gg. pridejo v poštev — Ponudbe s prepisom tv. spričeval in referencami na Publicitas d. d., Zagreb Gundu-1 čeva 11 pod .Za 13.757". ,(*>b; ....................■»»■»■■»»■«"» Saetovnoznane original LUTZOVE PEČI ■ z Bludenz-a in emajltablice z napisom ma v zalogi inž. MATE GUZELJ, Ljubljana-Šlška, Jerne:t\a cesta o (blizu stare cerkve), na dvo rišču pod nišo Celovška cesta štev. 53. (čresla) hupimo nekaj vagonov. Ponudbe na Osječka tvornica usnja d. d. Osijek (dolnji grad). L. Mikuš Mestni tr9 štev. 15 Ivomica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic a, i □ueoooa iuuuL03JexiJULiJLJLrrim Mestni pogrebni ravod. Brei posebnega obvestila. Potrti ne zmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vesi, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod MIHAEL KORBER kr. notar v nedeljo, dne 16 oktoora 1927 ob pol 14. uri po dolgi, težki bolezn, previden s tolažili sv. vere, v 70. letu svoje dobe boguvdano preminul Pogreb nepozabnega pokojnega se bo vršil v torek, dne 18. oktobra 1927 ob 15. uri iz hiše žalosti, Strossmajerjeva ul. 31 na mes^o pokopališče v Pobrežju. S/, maša zadušn ca bo darovana dne 19. oktobra 1927 ob 7. uri v stolni n mestni župni cerkv, v Manboru. V Mariboru, dne 17. oktobra 1927 1081S Žalujoča soproga in hčerke. jt, T Potrti gioboke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, cče in stari oče, gospod ifaleittin Šubic posestnik, podobar in poStni ekspedrtor v pok. danes, dne 17 oktobra ob 3. pop., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal Pogreb dragega pokojnika se bo višil v sredo ob 10. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. Poljane nad Škofjo Loko, dne 17 oktobra 1927. Marija, žena, Ciril, Maks, Ivan, sinovi, Mld, Albina, hčeri, Dere Gostič, ze1, Mira, Ana snahi, Branko, Janez, Ivo, Slavko, Marta vnuki in vnuk nja. Izšla ie Blasnikova nr.UKfl pRflUKfl za prestopno leto 192&, ki ima 366 dn> .VELIKA PRATIKA' je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obš rna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. .VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po doplsnld pr; J. Blosnitin naslednlKih tiskarna in litografični zavod Cjubljana, greg štev. 12. izvrstno se zabavam ko čttam Rene La Bruyere Hektarjev meč (Roman ,Jutra" ta sijajni velezanimivi zgodovinski roman iz časov francoske revolucije in Naooleona Bonaparta Tako mične ljubavne zgodbe Tako žive slike nadutih aristokratov, častihlepnih meščanov, revolucionarjev in voinikov te velike dobe še nisem imel v rokčh! Kupite to knjigo takoj I V upravi ,, Jutra" Ljubljana, Prešernova ulica B oš -zvod samo 18 Din Veta n izvod samo 28 Din Urejuje dr. Jo6ip Biisa. Izdaja r* Konzorcij cjutru Adolf Ribniku. Za Narodno tiskarno dd, kot tiskarnarja Ena Jaeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vai v Ljubljani,