206. številka. Ljubljana, vtorek 11. septembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. I'"t|ti v«ak dan, isvaemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeuian sa avstro-ogerske dežele za celo loto 1«; gld., za pol leta H gid. ■ t ftou i leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na lun ae raeuoa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za lijake volja sniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiriatopne petit-vrste 6 kr., če se oznanile enkrat ttBka, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiBka. Dopisi naj oe iavole fraskirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Urodništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gtodališka atolba". Opra rntitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg 10. septembra. Iz Po-radina se 9. septembra oficijalno poroča: Včeraj, ko se je dan naredil, so se ruske baterije še bolj približale Plevni. Kanonada se je nadaljevala. Zvečer je zasedlo levo rusko krilo visoČine V jugu Plevne z izgubo 500 mož. Ruski centrum in rusko desno krilo sta se približala turskim utrjenjem na 600 do 700 sežnjev. Vas Užičo so Rusi zasedli. Denes je streljanje s kanoni še hujše. Peterburg 9. septembra. Oficijalno. Iz Poradina se 8. t. m. javlja: Rusi so, tako da jih Turki nijso opazili, naredili po noči 6. t. m. baterije na viso-Činah, ki gospod stvujej o nad turškimi utrjenimi mesti pri Plevni. Zjutraj 7. t. m. so začeli oblegovalni kanoni streljati. Kanonada je cel dan trajala. 8. sept. zjutraj se je artilerijski boj z veliko silo zopet začel. Kotor 9. septembra. Turška posadka v ViKsicii se je Crnogorcem Udala z 19 kanoni vred na milost. Posadka in NikšiČanje so dobili dovoljenje, umakniti se v Gačko. Bukarešt 9. sept. Ruščukska armada ruska jo zavzela koncentrirane pozicije. Splošen napad Rusov na Plovno je pričakovati vsak čas. Nek turški oddelek, kije tekel Osmanu paši na pomoč, so baje Rusi odrezali. Peterburg 7. sept. General Černjajev se pričakuje iz Aleksandropolja v tabor. Peterburg 7. sept. (Oficijalno.) Turki so poskušali 4. t. m. L o v č o Rusom zopet vzeti, pa so bili odbiti. — 5. septembra so Turki napali ruski oddelek pri Ruščuku na celej liniji. Glavni napad njih je bil na Koze-levo s 15 bataljoni, 18 eskadroui in 23 kanoni. Mej bojem se je število Turkov še množilo. Naši, 5 bataljonov infanterije in 8 eska-dronov z artilerijo so se hrabro držali, a po šesturnem trdem boji so bili z velicimi izgubami prisiljeni na Ostrico umakniti se. Vojska. Pred Plevno Be bije od petka naprej do denes huda odločilna bitka mej Rusi in Turki. Osman-paša Be je v Plevni utrdil, a Rusi so 7. začeli, 8. in 9. septembra nadaljevali najprej boj z artilerijo, in telegrafirajo zdaj, še predno je bil boj izvojevan, da so na boljem, ker se vedno bolj približujejo turškim položenjam. Zdaj, ko to pišemo morda divja uže ročni boj, naskok, ali „pristup", kakor ruski vojak pravi onej bojnej Bituvaciji, kadar začne strašni bajonet delati si pota črez visoke nasipe in globoke rove. Izid tega deuašnjega boja je bolj važen in bolj od ločevalen, kakor vsi dozdanji v I Ju Iga rij i. . . . Iz celega srca se veselimo prve materijalne velike pridobitve, katero so hrabri naši slovanski bratje Črnogorci po dolgem trudu pri bojevali. Turška trdnjava Nik-šič se jim je udala z devetnajstimi kanoni vred. Nikšič je za Črnogorce najvažnejša mejna trdnjava, ne le, ker je okolica tega mesta silno rodovitna in ubožnim Črnogorcem za polja in pašnike potrebna, temuč, ker je Nikšič jeden najvažnejših „ključevM dolnje Hercegovine. Zato so pa Turki zdaj uže dve leti toliko krvi prelili in toliko hudih bojev bili samo zato, da so le važni Nikšič z 0 starih Slovanih. (Iz Palackcga „D5jin narodu českćho" poslovenil SI a vin.) I. Na izhodu Evrope, v krajinah razprostirajočih se od jadranskega iu baltiškega morja po neizmernem prostranstvu do azijskih mej, piebivajo uže nekaj tisočletij po izvru in postavi, po jeziku in običajih zelo različni narodi, mej katerimi se Slovani kakor po Btevilu, tako tudi po bistroumnosti in narav-nej moči odlikujejo in kateri še sedaj, ako-pram je uže marsikatera njihova veja v teku iasa utonila, svoje sosede povprečno presegajo. Dele se pa sedaj Slovani po svojem govoru v tri plemena: izhodno ali rusko, h kateremu se Rusi in Bulgari, — jugozapadno ali ilirsko, h kateremu se Srbi, Hrvati iu Slovenci, — in severozapaduo ali lesko pleme, h kateremu se Poljaki, Čehi z Moravci in Slovaki, pa Lužičani in sedaj uže ponem-Čeni polabski Slovani prištevajo. Glavni znaki, po katerih se govori posameznih plemen mej soboj ločijo, so globoko v jezikoven; stroji vkoreninjeni in segajo v najstarejo prodzgo-dovinsko dobo. A vendar nijso ti razločki taki, da bi bili v stanu zakriti izvirno tiaro -dovo jedinost. Ta veliki narod pripada k indoevropskemu deblu in je v sorodu s Traki, Grki, Latini, Vlahi, Nemci, Litvanci, Indi, Perzijanci in .Medi, Naselil se jo v Evropi v najdavueji dobi, do katere nobeno zgodovinsko poročilo; razprostrl se je bil na široko in dolgo in vendar nam zgodovina o njem kakor narodu pred petim stoletjem po Kr. ne govori. Tako nedovršeni, nepopolni in naključni so naši zgodovinski spominki! živežem obskrbeli. Prej se je Muktar-paša skozi Dugo ubijal z vstaši in Črnogorci, letos je Sulejman-paša 10.0UO mož žrtvoval, ko je udaril skozi Krstac na Nikšič, da je živeža vanj nesel, potem pa proti Spužu skozi en del Črne gore šel. Živeža zdaj Nikšičanom menda nij bilo zmanjkalo, pač pa so jim bili Črnogorci vodo zaprli in z vspehom, kakor se vidi. Kakor bode ves slovanski svet ta velika Črnogorska zmaga obradovala in ohrabrila, tako bode potrla Turke in njih prijatelje, kateri so baš zadnje dni lagali, da so Črnogorci bili „premagani" pred Nikšičem. Črnogorci so priplenili z Nikšičem vred tudi devetnajst kanonov, gotovo večje vrste. To ima za nje tudi velik pomen, Do-zdaj namreč velicih kanonov nijso imeli, razen jeduega pri Medunu Turkom vzetega Kru-povega in dvojice baje zadnjič še le pridobljenih, ker jih v skalnato in strmo Črnogoro ni lehko pripraviti nijso mogli. Zdaj jim je sovražuik sam dal orožja v roko, s katerim pojdejo dalje nad druge turške tvrdnjave, Ko-lašiu, Trebinje itd. Bog jim daj enako srečo, kakor so jo koncem tu imeli. O bitvi pri Lovci poroča dopisnik ,, Standardov" sledeče: „Bitva je bila začeta od Turkov, kateri so vznemirjeni bili, da se vedno več Rusov pred mestom nabira in so jih prvi ljuto napali. Devetkrat so Rusi zaporedom turške napade odbili, podili nazadnje Turke v mesto in so vdrli z njimi vred notri. Po strahovitem boji po mestnih ulicah, bili so Turki na druzem konci mesta izgnani in so se umikali v velicem neredu, podeni od Skobolevljeve konjice. Bilo je veliko krvoprolitje posebno mej Turki." — Londonski časopisi smatrajo padec Lovce kot prav resno nezgodo za Turke. Stari evropski narodi so se prikazali sto prav tačas v zgodovini, ko so se neposrednje začeli dotikati najstarejih gojiteljev zgodovine, Grkov in Rimljanov; posebno 'če so preskakovali z orožjem v roci meje tačas omikanega sveta, ali Če je prišel na-nje red, da bi bili podjarmljeni po vladuželjnih Rimljanih. Meč je moral tedaj zgodovini oči odpreti in s krvjo zapisovati va-njo nove narode. V starem času nij bilo tacih mož, ki bi bili opisovali iz gole ljubezni do vednosti življenje in običaje daljnih narodov. Zgodovinarji še nijso poznali tačas kozniopolitičnili ozirov, ampak stregli so le čutom svoje narodnosti. Iz tega se razvidi, zakaj so se tako številni Slovani pokazali stoprav pozno v zgodovini. Njihova prvotna bivališča, razprostirajoča se v denašnjem Ruskem, Avstrijskem in Pruskem, na severu Tater od Odre in Visle do Dona in na jugu o-1 Tater do jadranskega morja, so bila za stare Grke in Rimljane pre- Vojni manifest kneza Karla. 1. septembra je izdal rumunski knez Karo! sledeči vojni manifest: Vojaci! Minolo je leto, odkar je boj onstran Dunava mej Turci in kršćani počel žugati našim mejam. Da je brani, prizvala se je dežela na vas. Na njen poziv zapustili ste svoje ognjišče, z navdušenjem ljudij, ki imajo zavest, da od njihove udanostt zavisi obstanek rumunske države. Dokler so armade delovale v daljini, in so žugale navaliti na nas samo nekatere lopovske druhali, omejili smo se lehko na obrambo granic. Zdaj pa se bliža vojska našim granicam in ako bi Turki zmagali, je jasno, da navale na našo zemljo in prineso soboj klanje, ropanje in pustošenje. V tem položji in da obvarujemo zemljo od zver-stev teh usiljencev, je naša dolžnost, da jih gremo na njih lastno zemljo bit. Rumunski vojaci! Vi znate, koliko je vaša domovina dvesto let trpela, in v tem času so vam bila ugrabljena sredstva, možki na bojišči braniti svoje pravice. Denes vam je prilika, da iznova pokažete svojo hrabrost; vsa Evropa se ozira na vas. Naprej dakle, z rumunskim pogumom; sodi naj nas svet po naših delih. Denes začenjamo iznova slavne boje svojih pradedov poleg mnogobrojnih in hrabrih armad ene prvih sil na svetu. Rumunska armada, premda majhena, se bode, tega sem si svest, odlikovala b hrabrostjo in discipliuo. Tako bode dala nazaj Rumuniji stopinjo, ki jo je enkrat imela in katera jej dostaje mej evropskimi narodi. To je tudi prepričanje vzvišenega carja vseh Rusov. Poradi tega ne bodo Ru-muni samo bili se na bojišči in za taisti namen, nego je tudi vrhovno poveljništvo obeh armad pri Plevni meni izročeno. To je čast, ki odseva tudi na deželo, na vas. Storite dakle, da bode rumunski barjak slavno vihral na taistem bojišči, kjer so vaši prednici sto in sto let bili branitelji vere in svobode. Naprej dakle, rumunski vojaci, naprej s pogumom ! Kmalu se povrnete k svojim rodbinam, v svojo, po vas osvobodjeno zemljo, počasteni s priznavanjem celega naroda! Carol. Politični razgled. V Ljubljani 10 septembra. V ii»'£t»v9tcm «4>o»*m je nekoliko govornikov uže govorilo o reformi davkov, več oddaljena in nepristopna, pa tudi nijso nič tacega imela, kar bi bilo moglo ugajati zvedavosti teh dveh narodov. Slovani tudi nijso bih bojeviti, kakor Nemci in Sarmati, ampak bo bili zmirom bolj k mirnemu življenju nagnem in zato nijso prouzročevali nobenega hrupa v tedanjem svetu. Njihov celi narod nij bil nikdar, bodi si po skupnem gospodarji, bodi si po katerej koli političnej zvezi, spojen v jednoto. Z ozirom na jednakost svojega rodu so se mej soboj imenovali Srbi, t. j. sorodniki, mej Bvojimi zapadnirai sosedi so pa sloveli pod imenom Vindi, sicer je pa narodna celota, ker nij bila poznana, izginjevala v množici kraj ii i h imen. Najstarše v zgodovini navedene vejo slovanskega debla so bili Budini in Nuri, dalje „Sciti orači", kateri so bili, po Herodotovem poročilu podčinjeni kočevnim Scitom, izvirajo-čim iz čudskega rodu. Ti Slovani se omenijo drugi še bodo. Stvar je izvrstno pojasnil naš dtinajski dopisnik v svojem članku v zadnjej številki našega lista. Stari revolucijonar W£o3ut je izdal novo pismo svojim rojakom, v katerem pravi, da leži v tem „velika nevarnost11, ker hoče Avstrija z Rusijo deliti. Košut pa hoče Poljsko zopet vzpostaviti. S čim? Vojaški naredbeni list prinaša imenovanje generala Fr. Filipovičr* za glavnega komandanta v vojnej granici, a generala Molli-nai yja na njegovo isto mesto v Brnu. Hrvatje menda nijso tega pričakovali. Kakšen program ima Filipovič? Bode li on, rojen Hrvat, Ma-gjarom po volji delal? Fnanje držaje. II u »»umski polkovnik Cartagiu, stric srbskega kneza, je bival v Belgradu in je s srbsko vlado dogovore imel glede izida reševanja iztočnega vprašanja. JVetnški cesar Vilhelm je telegrafiral onemu ruskemu polku, ki njegovo ime nosi in je ravno na potu v Bulgarijo, sledeči telegram: Jaz čestitam polku in upam, da bodo njegove mnogokinčane zastave novih 16vor-vencev dobile. Denes vas čaka isto, kar je čakalo mojih pred sedmemi leti Bog bodi z vami!" tii'jlvži se ne bodo prenaglili z vmešavanjem. Derby je dejal te dni v Liverpoolu, da zdaj čas nij ugoden posredovati za mir. A kadar pride ta čas, ne bode ga zamudila angleška vlada. TUiers je bil z veliko slavnostjo pokopan in sicer na stroške svoje družine, ne na državne, ker vdova tega nij pustila. Bivši njegovi ministri so šli poleg rakve in nag rob -niče govorili. Deputacije so prišle iz francoskih mest. Naroda je bilo silno nagomiljenega. Na boulevardu so vpili: „živela republika," sicer je bilo vse mirno. Republikanci so prej izdali oklic na ljudstvo, naj ne dela demonstracij. Dopisi. Iz Militi)uitr 8. sept. [Izv. dop.] Ljubljanski butelj, čegar urednik peresa rabiti ne zna in vsled tega Škarje za najvažnejšo rekvizito svojega uredniškega bureau smatra, ima največe — skoro bi rekel otročje veselje — ako v kakovem dunajskem listu najde iz sovraštva do Slovanov pisan članek. Takoj zapojo škarje in na večer dobi uže tisti tuCut njegovih naročnikov dvomljivo duševno hrano in zabavo z neslanim „Tagblattovskiin" zosora polito. — Kakošno vrednost imajo pa taki članki in notice, razvidno je iz naslednjega slučaja. Naše dunajske jude neizmerno jezi, da banka „Slavija" kljubu temu, da so jej uže tolikokrat propad prorokovali, vsako leto si- uže pri vpadu perzijanskega kralja Darija v denašnjo južno Rusijo 1. 513. p. Kr. Ne veliko pozneje se poroča tudi o Venetih na jadranskem morji in o podunavskih Slovanih, kateri so bili pri vpadu Gallov preganjani ali pa podjarmljeni. Potem se omenijo nekoliko-krat pred Kristovim rojstvom Vendi ali Vindi in njih na severu Tater ležeče dežele. Končno izvemo iz izvrstnega povestničarja Ptolomeja, živečega v polovici druzega stoletja po Kristu o domačih imenih našega naroda, kakor o Srbih, Slovanih, Poljancih, Veletih, Horvatih, in druzih. Pa vendar fse ne omeni tukaj nič druzega, nego samo bivališče teh vej v Po-vislji in Podnepriji; o njih zgodovini in življenji se pa čisto molči skozi vsa ta stoletja. Ne molči se pa o druzih narodih, kateri so s Slovani mejili ali se pa po slovanskih deželah klatili; posebno ve dosti zgodovina o bojevitih, razbojniških in Burovih narodih, ka-koršni so bili zlasti Nemci in Sarmati, ko se jajno napreduje; zato jo o vsakej priliki napadajo. Taka prilika se je letos zopet podala, ko je banka „Slavija" priobčila svojo bilan-cijo m res jo je dunajski „Mercur" napadel, češ, da je bilancija zato tako „zmedena," ker „Slavijau ne bilancira po posameznih strokah (branšah), ampak po oddelkih. To je bila voda na „Tagblattov" malin; takoj je oni članek ponatisnil in iz njega de-duciral, da so banki „Slaviji" dnevi nže šteti. Gospod urednik najneumnejšega lista pod solncem božjim pa nij pomislil, kako smešnega se je s tem storil, kajti niti dunajskemu „temeljitemu" kritiku niti njemu menda nij znano, da je pri „Slaviji" oddelek to, kar pri druzih zavarovalnicah stroka (branehe.) Taki so naši judovski in nemškutarski narodnogospodarski geniji! Iz Vcllklli 1,11 m j- 6. septembra. [Izv. dop.] Zanesljive vesti dohajajo dan za dnevom, dokazujejo, da za neustrašljive ru3ke brate na velikanskem bojnem polji je uže pred nekaj dnevi jelo solnce milejše sijati, in hladilen — vsem Slovanom radost donašajoč veter je privel, ter se razširil na vse štiri svetovne dele. Lovac in Suhum-Kale sta zopet v ruskih rokah! To je gola istina; da je pa vtis, ki ga je ta turška nezgoda storila vsem „turskim magotom" dušo poparila, to je tudi gola istina.' Čemu bi dostavljal, da to i tukajšnje „bratce1* zadeva. Od prvega do zadnjega — vsi hodijo sedaj čisto mirno, čuti nij več onega renčanja, kakor pred nekaj dnevi. Nobenega glasu nij več od njih čuti. Dokler „Laib. Tagblatt" iz Dežni;:novih prokletih grabelj ne donese kakega tolažilnega članka, postavim „Russland ist in die Falle gerathen" — toliko časa bode mej našimi nemškutarji vse v žalosti! Vbo to pa nij nifc čudnega. Včasih so pošteni „Kranjci" le slovenske časnike radi brali ter se nanje naro-čevali, sedaj pa jim je vse uže „slovenischer Schvvindel!" Hm! kedo bi bil pred šestimi meseci mislil, da se bode v Laščah, v tem ubornem kmetskem kotu še toliko nemških časnikov bralo! Jaz bi ne verjel, a to bi verjel in še danes verjamem, da je dosta tacih „eksemplarov", ki drži sicer kakov „Neues Wiener Tagblatt" v roki, pa gleda, študira, a brati ne zna! Hm! To je gola istina, da nemškega jezika ne umeje. Zakaj je to slučaj v večih krajih naše domovine, je meni skoraj uganjka, mislim pa, da so nekateri bolj „noje scitska in galska burja polegla. Gotovo je, da so bili Slovani, ko so galski napadi pojenjali, stiskani v svojih bivališčih skoz mnogo stoletja, tu od nemških Gotov, Vandalov in druzih Svevov, tam od sarmatskih Alanov, Roksolanov, Jacigov, Jutungov itd. Ne umevši vselej teh svetoborcev, premagati so se morali Slovani, umikati in pomikati proti Čudom ali se pa tujej vladi podvreči. Od tod je prišlo, da so Rimljani pripisovali slovanske dežele tu Nemcem, tam Sarmatom. H. Slovani bo bili, po starih poročilih in svedočbi pozneje zpodovine, srednje velikosti gibčnega telesa, močnih udov, okroglega obraza, temnomodrih očij in rujakavstih las. Umeli so vsakoršne nepogodo, mraz in vročino, glad in žejo bolj prenašati nego njihovi sosedje in bili so zato tudi trpkeji in potrpežljivi v bedi in nadlogi. Zlasti bo razumeli dobro plavati bel," čeravno „prosene žgance" vsak dan tolčejo, — nekatere pa muči oni prokleti faror teutonicusl Da so to nasledki, ki izvirajo iz pomanjkanja narodne zavesti mej našim ljudstvom, kedo bode dvomil ?! 12. Iz ritmiSke okolice C. sept. [Izv. dop.] Vsakdo ve, da naši nasprotniki za naš jezik, krasno slovenščino prav malo marajo, ona jim je trn v peti. Ubozega slovenskega kmeta pitajo z grdimi besedami, ki ne pristujejo človeku. Izobraženega človeka si mej slovenskim ljudstvom iz golega sovraštva še skoro misliti ne morejo; le nemško, to je njih edino zveličaven jezik, kakor bi, Bog mi greh odpusti, celo Bog samo Nemca umel, Slove nca ne. Tako slabo Be godi slovenščini. Toda to naj nam bo malo mar, da nemškutarji nečejo besedice slovenski spregovoriti, mislimo si, da oni še vredni nijso, da bi naš slovanski jezik govorili. Pa to je uže naravno, nenaravno in neumno pa je, da je pri nas ta pregrda navada, da Slovenci sami mej soboj jezik n a-ših naprotnikov govore ali nemškutarijo. Kaj nam je tega treba? Se mar sramujemo svojega jezika? Kako to, se smemo potem li Slovence imenovati? Pravi Slovenci taki, ki kjer le morejo nemškutarijo ! Da bi tako ne bilo! Posnemajmo svoje nasprotnike, ki nikoli besedice nečejo spregovoriti, tudi nam nij treba nemškutariti. Oni naj govore po svoje. Zakaj bi pa bila potem slovenščina? Da se to ne godi samo v našem kraji, ampak tudi drugod, sem prepričan. Nemškutarji, da jih naravnost zovem pa nekaj nemških prenapetežev, vsaj drugi so bolj pametni, so tudi tako visokoletečih misli, da so našega kmeta uže zdavnaj obsodili, da je nesposoben za omiko in napredek, da je neumen, da bi lehko drva klal na njem in orehe na njegovej glavi tolkel. Slovenski kmet jim je uže od nekdaj „Ochsu ali d u m mer Bauer," kakor noben drugi. Kakšen je neki le drug kmet? Le nikar ne bodite tako neumni v svojih mislih in besedah, slovenski kmet bi bil uže zdavnaj nemškega prekosil, ko bi mu le bili dali to, kar mu gre, poduk v njegovem jeziku, katerega ume. Slovensko ljudstvo rado bere in se podučuje, samo da bere slovenske knjige. To nam kaže ogromno Število udov raznih slovenskih družb, pri katerih je z večino kmetski stan zastopan. Samo premalo dobrih slovenskih knjig dobijo ljudje v roke, posebno ml a j š i svdt. Tega in potapljati se. S čem in kako so se oblačili, nam nij znano. Nahajamo jih že v najstaršej dobi v stalnih sedežih in tihej domačnosti, marljive v gospodarstvu, rokodelstvu in kupčiji. Koče so si Btavili iz tesanega lesa, tu posamič, tam skupaj, najraje v gozdih, na nepristopnih krajih pri rekah, jezerih in močvirjih, kjer se jim nij bilo tako bati sovražnikovega napada in kjer so se ložje branili. Budini so imeli, kakor nam Herodot priđoveduje, uže v petem stoletji pr. Kr. veliko mesto, iz lesa sestavljeno, z lesenimi hišami in visokimi poslopji. Ne more se določiti, se je-li ta slovanska umetnost, katera nas že za časov karolinških iznenađuje, sama razvila ali pa izšla po blagodejnem vpljivu grških naselbin na Dnepru, akopram se pravi, da so one budilke stavbe izvršili grški naseljenci. O lastnostih, fobiČajih in načinu življenja starih Slovanov se hvalno izražajo vsi Bočasni grški in nemški pisatelji. Bili so pokojen, jim manjka. Temu v okom priti bi se dalo le po napravi raznih knjigarn, katere se po mnogih krajih uže nahajajo. V našej dolini ljudje razen Mohorjevih knjig skoro nobenih druzih v roke ne dobe. Včasih, dokler je bila čitalnica v ribniškem trgu, so ljudje vsaj kak časopis v roke dobili, zdaj je pa vse minolo. Tiste nemške časopise, Slovanom sovražne vidijo tu in tam in potem se raz-trošajo razne lažnjive vesti mej ljudstvo, tako, da sem slišal v kratkem kmeta vprašati: „Ali so res uže Turki Rusa črez Donavo nazaj zapodili, ali je res zmerom tepen?" Možje, ne poslušajte poročila nemškutarjev o vojski, ki trikrat zinejo, pa se petkrat zlažejo; berite rajši slovenske časopise, katerih je tudi v ribniški dolini nekaj. Ali bi ne bilo to lepo, ki bi vsake vasi možje po trije ali več vkup stopili in si naročili dva ali vsaj eden slovensk časopis? V nedeljo bi imeli čas brati vsi, ako uže v delavnik ne, ne bode vas toliko stalo, ako vas je več vkup. Možje slovenski le vkup, sloga, sloga, te nam je treba. Vsak naj tudi druge k temu spodbuja. Iz I« on ji«' 5. sept. |Izv. dop.] Slovenci imamo jako malo umetnikov, posebno malo glasbenih umetnikov, tem bolj nas mora vsak nov pojav, vsaka nova zvezda na obzoru slovenske umetnosti razveseliti, tem bolj moramo gledati, da si vsak takov talent začuvamo, da si ga ohranimo. Takov talent — gotovo izreden talent — je petnajstletna gospođici na Marija Tribnikova, gojenka dunajskega konservatorij a, kjer je letos v predzadnjem tečaju dobila prvo zlato svetinjo. Po prizadevanju njenega bratranca, gospoda Karla Tribnika, kaplana v Konjicah, koncertovala je omenjena gospodičina dne 29. avgusta v Konjicah. Občinstvo bilo je izbrano, mej ostalimi tudi kneginja \Vindischgriitz. koja je konceptu do konca z velikim zanimanjem prisuv-stvovala. Program bil je izboren in zelo zanimiv, ter vseskozi res mojsterski izvršen, da brez okolišev povemo : mnogo smo pričakovali, še več puk Čuli. Vsak, kdor je čul sladke glasove, koje je gospodičina s toliko spretnostjo glasoviru izvabljala, bil je globoko ga-nen, vsak se je čudil, kako je gospodičina igranje umeteljno izvela. Vse točke programa bile so brilantno izpeljane, tako, da je o njih le beseda „dovršenost" na svojem mestu, vendar se nam zdi, da moramo Lisztov „Grand Gallop chromatique" in Chopinovo „Polonaise priden, dobro- in odkritosrčen narod; gostoljubnost so še črez mero gojili, z vjetimi in tujci so uljudneje postopali, kakor bi se smelo pričakovati v tistej dobi. Bili so pa tudi svo-jeglavni in zategadelj nejedini, tudi svojih strastij nijso znali brzdati. Čednosti in zvestobi slovanskih žen so se Giki čudili, kakor kakej nenavadnej prikazni. Najbolj so ljubili petje, godbo in ples. Živili so se najbolj s poljskimi pridelki; močnata jedila so jim bila zlasti priljubljena; pili so radi medico in pivo, katerega vsakdanjost nam že ime spričuje. Plug je bil od Slovanov v dejanji in besedi k Nemcem zanesen; baš tako je tudi hleb nekdaj k Gotom (hlaib) prešel. III. Staroslovansko verstvo, katero je bilo istega izvira, kakor staroindiško, je bilo vte-meljeno na oboževanje poosebljenih prirodnih močij. Verovali so Slovani v jednega najvišjega boga, stvarnika sveta in prouzročitelja svetlobe in bliska. Mej imeni, s katerimi so tega boga, v Es dur" kot izborno igrana komada še po-sebej omeniti. Skoro nepotrebno je napominjati, da je bila vsaka točka frenetično, vsestransko pohvaljena, in da je občinstvo zavsem očarano slušalo rajske glasove te izvenredae umetnice. — Tudi gosp. Karel Tribnik odlikoval se je pevajoč prekrasno: „Sarafantt ter igrajoč na phy«diarmoniki Ernstovo: „ Elegijo za glasovir in phvsharmoniko," ter žel obilo zaslužene hvale! Končno izrekamo gospodičini presrčno zahvalo, da nam ie napravila tako prijeten, no-pozabljiv večer, ter jej želimo tudi drugod mnogo lovorik, da bi njeno delovanje spremljal povsodi najlepši uspeh njej v čast, a narodu slovenskemu v slavo! —č. Domače stvari. — CDr. Aleksander Iludec.) Iz Kranja smo dobili telegram, ki nam naznanja, da je tam v okolici na gradu Prevaljih umrl tu znani mladi dr. Aleksander Iludec, koncipijent prej pri dr. Costi, potem pri dr. Mošetu. Pokojnik se ie zlasti rad pečal z ruščino in je bil tudi leta 18G7 še z dvema druqima Slovencema na slavnej etnografskoj razstavi v Moskvi kot zastopnik Slovencev. Boril se je zdaj več kot dve leti s hudo pljučno boleznijo. Bodi priporočen blagemu spominu vseh prijateljev in znancev. — („Laibaeher Ztg.w) naš nemški uradni list, ki brez štemplja na beli dan lazi, priporoča včeraj učencem naj gredo v — kočevsko gimazijo, kot nekaj posebnega, ker tam je, kakor pravi „die beste gele-genheit, deutsch zu erlernen." !! Jem-nosta! Zdaj bomo še le vedeli, kam poslati naše nemškutarjo, kadar bodo barbarsko nemščino tolkli. V Kočevje, na noge, pa v Kočevje veliko! Včasi je bilo Kočevje zadnje mesto, zdaj, kar je gospod Knapp tam, je prvo, kakor Nazaret v Bvetem pismu. Hoch oder Nie-der? — (J a vn o skuš nj o s lu ča t elj i c dramatične šole) napravi učiteljica, gospa Dr agoj ila Odij ov a, v dvorani tukajšnje čitalnice 16. t. m. zvečer ob 8. uri. Uže lani ob enake j priliki je imenovana učiteljica os-vedočila svojo marljivost, in ker bodo tudi slušatelji dramatične Šole ta večer sodelovali, upati je, ka bodo prijatelji slovenskega gledališča pozorišče dobro napolnili. — (Konfisciran) je bil predzadnji »Slovenec" zarad uvodnega članka. kakor se nam zdi, različna plemena različno nazivala, je bilo Perun najslavneje. Razun njega so častili tudi različne duhove, moške in ženske, dobre in hudobne; poslednji so se zlasti besi imenovali. Delovanje teh duhov se starim Slovanom nij prikazovalo samo v vseh prirodnih silah, ampak tudi v ljudskih strastih. Daritve, žrtve in molitve so se vršile s posebnimi obredi. Verovali so tudi v neurarjoč-nost človeške duše in v pravično povračilo po smrti. Ta prvotni način slovanskega verstva se je sčasoma nekoliko spremenil, ko so začeli Slovani sprejemati tudi tuja naboženska mišljenja. Zdi se nam, da so si Prijo ali Lado (Venus) in Živo (Ceres) po grškem, Tura ali Sventovida, vojnega boga pa po grmanskem ali gotiškem načinu predstavljali in prizivali. Tem bogovom so stavili hrame v poznejšem času. Duhovniki so oskrbljevali hrame, prinašali žrtve iu pozvedovali božjo voljo z raznimi sredstvi, posebno z vadljanjera. (Konec prih.) — (Umrl) je, kakor se nam od sv. Duha pri Lučah na slov. Štajerskem piše: vtorek 4. t. m. največji posestnik tamošnje fare, Miha Gradišnik, po domače Ilarić. Pokojnik je bil obče priljubljen, zato se je pa tudi zbrala 6. t. m. velika množica, ter ga spremila do hladnega groba. Tudi šolska mladež je svojemu nekdanjemu ogledi skazala dostojno zadnjo čas>t. Ko so vrle našo pesmarke zapele nagrobnico, zabliskale so neštevilne solze iz v grob strmečih očes. Pa kako tudi ne bi, saj je Gradišnik cerkvi in šoli kakor drugim, storil veliko in veliko dobrega. Bil je povrh tega tudi narodnjak, kakoršnih žalibog tukaj močno pogrešamo. Razne vesti. * (Obsojen.) V Velsu so 4. t. m. obsodili na vešala nekega Jožefa llallelsbergerja. Bil je delavec in uže desetkrat zavoljo tatvine kaznovan. Nazadnje pa je svojega gospodarja umoril zato, da mu je vzel 83 krajcarjev. Ko je zločinec začul obsodbo, padel jo v omotico. * (Dober človek.) Nedavno je umrl v Testi bogat meščan Unger, ki uže več let nij hotel z nikomur govoriti. Pripoveduje se od tega posebneža sledeči dogodek: Njegov brat je bil trgovec, pa ker nij živel, kakor se spodobi, se Unger nij zmenil zanj. Brat je bil uže ves v dolgovih, imel je priti na kant, dolžan je bil nad devetdeset tisoč goldinarjev. Ko bogati Unger to izve, pokupi skrivaj bratove menjice pri dolžnikih, gre k bratu, mu pokaže papirje in mu jih raztrga pred očmi, ne da bi čakal zahvale. — Svojim dolžnikom je dolg večkrat odpustil, če so bili zares ubožni in delil je dobrote, kjer je mogel. Vselej pa je zapovedal, da se mora o tem molčati. Onomn gospodu, koji si jo do zdaj prav če-atokrat „Slov. Narod" na potovanju iz Ljubljane v Črnivrk navadno za en dan svojevoljno pridrževal, javljam, da si no bodo mogel za naprej več z mojim listom postreči, ker sem se preselil iz dosedanjega bivališča. — Bil je dotični bržkono kakšen ncničur-ček; kajti le temu jo vso smelo in liberalno. V Lokavcu poieg Ajdovščino 10. sept. 1877. J. Volkov, učitelj. Dunajska borza 10. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dulg v bankovcih . 64 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 67 „ 35 „ Zlata renta........74 „ 95 „ 1860 drž. posojilo..... 111 „ 75 Akcijo narodno banke .... 864 „ — „ Kreditne akcije...... 204 »10 „ London......... 118 , 90 „ Napol.......... 9 „ 51«/, „ C. kr. cekini....... 6 „ 67 „ Srebro......... 104 „ 90 Državno marke ...... 68 _ 40 Štev. 5328. Razpis (242—3) Zahvala. i Vsem sorodnikom, prijateljem in znan-com, ki so predragega Boproga, oziroma očeta Matija Kogoja, hišnega in gruutnega posestnika, kateri jo 6. septembra v 51. letu svojo starosti v Gospodu zaspal, v tako obilnem številu spremili na zadnjem potu, kakor tudi za mnogo dokazo prisrčnega sočutja se s tem naj uljudnejše zahval.) ujo (254) Žalujoča rodbina. Logatec, 8. sopteinbra 1877. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so z nami vred delili britko tugo izgubo našo nepo/.abljivo matere, oziroma su stro in taščo, gospo Ane Šerko, ter njo Bpremili do hladnega groba, izrekamo tu najtoplejšo zahvalo. (25b) Žalujoča rodbinu. V Cerknici, 9. soptombra 1877. službe sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani. Služba sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno reniune-racijo 400 gold., so stanovanjem v bolnišnici, s postrežbo, s 5 sežnji drv za kurjavo in z 18 funt. sveč je izpraznjena, ter se bode na dobo dveh let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati. Pro.'njiki za to službo imajo dokazati, da so doktorji zdravništva, ali vsaj kirurgi z diplomo, aH pa, da so vsaj zdravniške visoke £ole dovršili. Dokazati imajo tudi, da so nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi popolno zmožni in neoženjeni. Dotične prošnje s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do :iO. p<< min ;i IS7 7 vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljub- ljani. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 31. avgusta 1877. mlada, majhena in popolnem krotku, so prav cono lehko kupi. — Več o t. m bo izve pri administraciji „Slov. Naroda". (253—1) „Marjetica" izviren roman, spisal Anton Koder, se dobiva v Pajkov i tiskarni v Mariboru in pri g. knjigarju Lerherju v Ljubljani po 90 kr. m Podpisano županstvo usoja si naznanjati, da bo dne ld. septembra tekočega in vsacega naslednjega leta v Dornbergu letni trg za živino in različno drugo blago. Županstvo v Dornbergu, 16. avgusta 1877. (249—2) Josip Ninig-oJ, župan. Gospića, kije v znanem Huu(»v«"iii muzikalnem zavodu v Gradci podagogični muzikalni kurs z najboljšim vspehom dovršila, si prisvojila najboljšo učno metodo in se z izvrstnimi spričali lehko izkaže, priporoča se za sistematično podučevanje v glasoviru. Natančneje poroča F. Mtillerjev Aimoncen-Bureau v Ljubljani. i2-»3 3) Za dame, ki bi se hoto'.e trgovinskemu stanu posvetiti, začno so 15. t. m. i*jriimatui #■*#«?#•* za podučevanje v jednostavnom in dvojnem knjigovodstvu in v drugih som spadajočih trgovinskih vedah, tudi v menjičnem poslovanji. OgiaSa naj so v F. Mullvrjei»in AiiiloucfU-iturcuu v I.) ubij uni, gospodsko ulice, knežev dvor, kjer se natančneje poioča. (244- 3) Eden ali dva dijaka se sprejmeta v stanovanje na št. Peterskem predmestji štev. 40 nova I. nadstropje pri nekem zolez-niškom uradniku. (2."1—2) •ea bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Sevalen du Barrr 80 let mie je aH boleiii, ki bi Jo ie bila oidra-fila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v iolodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ilozo i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-bavtienje, zaprtje, prehlajonje, neapanje. slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailonje krvi v glavo, inmenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnoBt, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in pre-.kajenjo; posebno ae priporoča za dojenee in je bolje, togo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 aprioe-al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala proiesorja Dr. VVurzorja, g. F. V. Beneka, pra-oga profesorja medicino na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda, r. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, gro ti nje Caatle-•iuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih >aob, ae razpošiljava na poBobno zahtevanje zastonj. Kratki izkai Iz 80.000 apričevalov. Spričevalo fit. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzorja, Bonn, 10. jul. 1852. Kovalen citro L u Barry v mnogih slučajih na-gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivcm a bolehnem draženji v ■o-alni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiBtib i i mehurji, trganje v mehurji i. t, d. — Najbolje in ia neprecenljivo sredstvo ne aamo pri vratnih in prstih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grla. i.. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i n c h o s t o r, Angleško, 3. decembra 1842. V asa izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem ae aam glede '»sega zdravila, ter vaa toplo vaakemu priporočam. James Shoreland, ranocolnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g o l h t. o i u a. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrj ?aoatransko, najboMe spričevalo. Dr. Angelatein, tajni Ban it. svetovalec Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badenako), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za atrai-aimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je valed rabe Vaše Revalesciere du Barry po-poiuama zdrav. Viljem Burkart, ranocolnik. Spričevalo št 72.618. La Boohe sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Revalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so uo deset let uničile. (Gospa) Armanda Prevoat, poaestuica. Revalesciere je 4 krat točno j ša, nego meao, te* te pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat voć na oein, ko pri zdravilih. V plohaatih pniioah po pol funta 1 gold. 60 kr., I jat 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold. ievaleaciere-Bisoaiten v pušieah in Revalesciere-Chocolatee v prahu 12 ta« 1 gld. 50 kr., 24 taa 2 gl. ar« 48 tU 4 gl. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 g U jdajo: Da Birry &Comp. na Daaajl, Weul-tatihgMSMie št. 8, kakor v vaeh mestih pri dobrih •jm m spooerijakih trgovcih; todi razpošilja dn--joka hibe. na vae kraje pc i>o3tn:b oakaznioah ali povzetJUu V LJubljani Ed. tfahr, J. Svobod«, lefcar pri „zlatem orlu", v Kelti pri lekarju J. Prodam n, v Celovca pri lekarju Bi rn oaoherju, v tfjiljelu pri lekarju Aljiuoviću, v Trotu pri lokarju Jakobu Sorravallo, pri drogoristu P. Boco a ' J- Uirsohu, v Zudru ori And rovi ću. (129) Tnj«»i. 9. septembra: Evropa: Lauge iz Trsta. — Novotui i/. Bjelovara. — Kristan iz Trata. — Strohni iz Dunaja. — Dolenc iz Vipavo. — Bartol iz Celovcu. Pri Momi: Seldl i/. Dunaja, — Kadiš iz Gradca. — Berghofi'er iz Tinta — Vidio iz Radovljice. — Duo Pri »lulici: Maukoc iz Trsta. — Likoser iz PeSto. — Kargl iz Dunaja. — Andrič iz Gorico. — Stern iz Zagreba. — Tontin iz Kočevja. — LaV-rič iz Nove vasi. Naznanilo. Usojam so slavnemu občim. tvu naznanjati, da som 1. septembra t. 1. prevzel gostilno „Hotel Klembas" "V Brežicah. v najem, ter vabi in najuljudnojo k prav obilnemu obiskovanju, obljubovaje najizvrstnejšo postrežbo, tudi nem dal sobo za tujco čisto na novo opraviti. Se spoštovanjem (241—3) JOK. «J IIV «1114* i C* lzdatalj in urednik Josip Jurčič. Lastu um in tisk „Narodne tiskarne."