Ljubljana, petek, 4. aprila 1947
Poštnina nlačana v gotovini
Leto VIII., štev. 80 — Posamezna številka 2 din
ÜBEüNI$XVü LN UPRAVA; LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 55-22 OO 55-26
ROKOPISI SB NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
*
iNSERAlNi ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32. 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 60 4045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
B
N
N
B
O
£ N
MIROVNA KONFERENCA V MOSKVI
Naša delegacija v Heskvi
V sredo je sprejel podpredsednika zvezne vlade Edvarda Kardelja in zunanjega ministra Stanoje Simiča
sovjetski zunanji minister V. M. Molotov
Moskva, 3. aprila. (Tanjug.) Včeraj ob 9.30 po moskovskem času je prispela z vlakom v Moskvo delegacija FLR Jugoslavije s podpredsednikom Zvezne vlade Edvardom Kardeljem na čelu. V delegaciji so: namestnik šefa delegacije minister za zunanje zadeve Stanoje Simič, jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Vladimir Popovič, Mladen Ivekovič, dr. Milan Bartoš, dr. Jože Vilfan, Srdjan Priča in Vladimir Dedijer. Jugoslovanska delegacija bo razložila pred Svetom ministrov stališče jugoslovanske vlade v zvezi s pogodbo z Avstrijo, na kateri je Jugoslavija osebno zainteresirana.
Na postaji v Kijevu je sprejel jugoslovansko delegacijo minister za zunanje zadeve Ukrajinske SSR Manuil_ ski, na postaji v Moskvi pa člani jugoslovanskega veleposlaništva. Od ministrstva za zunanje zadeve ZSSR so bili pri sprejemu navzoči namestnik ministra za zunanje zadeve Malik, namestnik načelnika oddelka za balkanske države Vlasov, namestnik protokolnega oddelka Moločkov in drugi. Pri sprejemu jugoslovanske delegacije so bili navzoči tudi člani diplomatskega zbora v Moskvi in pred. stavniki tiska.
Med inozemskimi novinarji, ki zasledujejo delo moskovskega zasedanja Sveta ministrov, je veliko zanimanje za bližnji nastop jugoslovanske delegacije pred Svetom ministrov, posebno zaradi jugoslovanske zahteve po priključitvi Slovenske Koroške k FLR Jugoslaviji.
*
Danes je sprejel podpredsednika ministrskega sveta FLR Jugoslavije Edvarda Kardelja in ministra za zunanje zadeve Stan oj a Simiča minister za zunanje zadeve ZSSR Vjačeslav Mihajlovič Molotov. Sprejemu je prisostvoval jugoslovanski veleposlanik Vladimir Popovič.
*
Svet ministrov za zunanje zadeve je proučeval danes pod predsedstvom
angleškega zunanjega ministra Bevi-na vprašanje politične organizacije Nemčije. Ministri so najprej povedali vsak svoje mišljenje o tem vprašanju, nakar so sklenili, da bodo predložili svoje predloge koordinacijskemu komiteju.
*
Posebni komite je imel 2. aprila sestanek pod predsedstvom britanskega generala Robertsona. Komite je končal svoje delo in sprejel predloge, ki jih je formuliral redakcijski komite v zvezi s poročilom zavezniškega kontrolnega sveta v Nemčiji.
Danes zvečer so izročili Svetu ministrov za zunanje zadeve poročilo, ki
vsebuje točke, o katerih so se sporazumeli in točke, o katerih se niso sporazumeli.
*•
Namestniki ministrov za zunanje zadeve za Avstrijo so nadaljevali raz. pravljanje o posameznih členih mirovne pogodbe z Avstrijo, ki govorijo o prepovedi naturalizacije v Avstriji živečih Nemcev, o evakuaciji oseb nemške narodnosti in priseljencev iz Avstrije ter o nemški imovini v Avstriji.
Namestniki ministrov so naročili političnemu komiteju, da sestavi predloge, da jih bodo nato lahko proučili ministri.
Višinski za takojšnjo ustanovitev medzavezniške agencije za reparacije
N.a seji namestnikov ministrov za zunanje zadeve za Nemčijo je dal predsednik medzavezniške agencije za reparacije Riff še nekoliko podatkov o reparacijskih dobavah iz zapadnih okupacijskih con Nemčije, nakar je izjavil Višinski;
»Sedaj lahko napravimo jasen zaključek: Organizacija reparacijskih dobav iz zapadnih okupacijskih con ni uspela. Glede razdelitve 59 tovarn, s katerim; razpolaga agencija za reparacije in 69 tovarn, ki bodo tudi razdeljene med člane agencije, je Riff pripomnil: Ti smešni rezultati so največje mogoče nadomestilo, ki ga lahko Nemčija da kot odškodnino za povzročeno škodo in trpljenje.
Riff je navajal zgodovinske podatke o nemških reparacijah po prvi svetovni vojni, k; niso bile izplačane, in je označil to kot popoln polom. Danes je položaj še slabši. Del podjetij, ki se morajo določiti za reparacije, se sploh ne izkorišča, ali pa j;h izkorišča bivši sovražnik, čeprav bi moraia služiti ta podjetja v duhu potsdamskih sklepov kot odškodnina
za škodo j n trpljenje, ki ga je povzročila Nemčija.
Predsednik reparacijsike agencije je rekel tu, da reparacijske dobave industrijskih naprav sploh niso imele vel;kega učinka, ker izgubijo demontirane naprave precejšen del svoje vrednosti in zahteva njihov prevoz velike stroške. Nastane torej vprašanje, kako nadoknaditi izgubo, ki jo povzroča demontiranje naprav in nji. hov prevoz. Kr.ile bi jo lahko pošiljke blaga iz tekoče proizvodnje nemške industrije. To je treba storiti, ker je v interesu stvari same.
Medzavezniška agencija za reparacije bi opravljala svoje delo le takrat pravilno, če bi bjla reparacijska politika pravilno usmerjena in če bi bili taki tudi njeni cilji, naloge in metode. Lahko pa rečemo, da politika ni bila pravilna. Kakor je bilo tu že rečeno, je agencija za reparacije »zaspala«. Pozneje ni nihče vodil nikake reparacijske politike in je bila vsa zadeva prepuščena vojaškim oblastem v posameznih zapadnih conah, stvar pa je ostala brez gonilne
sile. Ali ni polom nujna posledica vsega tega?
Po mojem mnenju se vsiljuje popolnoma prirođen in edino pravilen zaključek, da je neobhodno potrebno ustanoviti medzavezniško agencijo za reparacije, ki bi mogla pravilno usmeriti delo jn reparacijska politiko ter poskrbeti, da bi se ta politika izvajala dosledno in v skladu s sklepi potsdamske konference. Po našem mnenju je nepravilno primerjati medzavezniško agencijo za reparacije s kontrolnim svetem v Nemčiji. Vsaka od teh organizacij ima svoje mesto, posle in delokrog. Medzavezniška agencija za reparacije mora izdelati reparacijski načrt in določiti repar.acijsko politiko. To je njena naloga, ne pa naloga kontrolnega sveta. Kontrolni svet mora odločati o številu In pomenu industrijskih kapitalnih naprav, ki niso potrebne za nemško mirnodobno gospodarstvo in pridejo radj tega v poštev za reparacije. To je naloga kontrolnega sveta, ki mu je bila določena s potsdamskimi Sklepi. Funkcije teh dveh organov so natančno razmejene. Jasno je, da gre tu za dvoje področij ki jih ni mogoče zamenjavati.
Medzavezniško agencijo za reparacije je treba takoj vzpostaviti. Vsaka stvar mora biti na svojem mestu. Odstraniti je treba zmešnjavo, ki je nastala vsled muhavosti nekaterih. Oživeti je treba mehanizem, ustvarjen v Potsdamu, ki bo lahko izpolnil svoje naloge. Ustanovi naj se komisjja, ki bi pripravila konkretne predloge za izboljšanje stvari, na katerih so zainteresirane zavezniške države, ki so bile žrtve nemških osvajalcev in jim je potrebna pomoč. Ukrepe pa je treba izdat; hitro, da ne bomo stopili skupno z medzavezniško agencijo za reparacije pred Svet ministrov praznih rok, ampak s koristnimi predlogi.«
Ljubljančani!
V dneh, ko na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi sklepajo o Avstriji in odločajo o usodi Slovenske Koroške, povečavajo avstrijski reakcionarni krogi ob podpori okupacijskih oblasti teror nad našim življem na Koroškem, zapirajo funkcionarje OF, preganjajo borce, ki so se aktivno borili na strani zaveznikov proti Hitlerju.
Ljubljančani! OF in množične organizacije vas vabijo na protestno zborovanje, ki bo danes 4. t m. ob 18. pred Mestnim ljudskim odborom. Manifestirali bomo svojo trdno voljo, da ne bomo odstopili od svojih zahtev, dokler koroško vprašanje ne bo pravično urejeno.
SEKRETARIAT OF GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE
Zakonodajni odbor in odbor za gospodarski načrt in finance Ljudske skupščine LRS se bosta sestala 10. t. m.
Obveščamo ljudske poslance, člane zakonodajnega odbora in odbora za gospodarski načrt in finance, da se sestaneta oba navedena odbora k seji 10. t. m. ob 11. dopoldne v prostorih Predsedstva Ljudske skupščine LRS.
Člani imenovanih odborov bodo prejeli še posebej osebno vabilo za sejo.
Predsedstvo Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ANKETNA KOMISIJA V BEOGRADU
Protest jugoslovanskega predstavnika
proti novemu poskusu izzivanja Jugoslavije in blatenja Jugoslovanske armade
Nova žalitev korošk h Slovencev
Zopet krivična obsodba koroških mladincev
Celovec, 2. aprila. V zvezi z vedno jasneje izraženimi težnjami koroških Slovencev za priključitev k FLRJ so britanske vojaške oblasti aretirale v zadnjih dneh večje število slovenskih rodoljubov, po večini mladincev, in jih postavile pred sodišče.
Tako je te dni britansko sodišče v Celovcu končalo razpravo proti skupini mladincev, obtoženih, da so nosili na manifestacijah za priključitev k FLRJ slovenske zastave in antifašistična gesla ter slovanske nap-ise. Med obtoženimi so bili Matevž Omota, Mira Schweiger, Matevž Krasnik in Marica Rurič.
Na razpravi so člani britanskega vojaškega sodišča izjavili, da pomeni
S3AU zahteva v resolucij? priključitev Slovenske
Trst, 2. aprila. Na predlog nekega istrskega' člana Glavnega cdbora SIAU so poslali v Moskvo to-le resolucijo:
»«Glavni odbor Slovansko - italijanske antifašistične unije za Julijsko krajino in Trst kot predstavnik slovenskega, hrvatskega in ogromne večine italijanskega prebivalstva, poziva Svet zunanji ministrov v Moskvi, naj upošteva pravične zahteve koroških Slovencev za priključitev k FLR Jugoslaviji. Koroški Slovenci so
zamenjavanje nemških napisov s slovenskimi izzivanje.
S svojim zadržanjem so obtoženi mladinci dostojno odgovorili na take žalitve, katerih avtorji so njihovi včerajšnji vojni zavezniki. Obtožena mladinka Marica Rurič je med razpravo med drugim izjavila, da je razširjala antifašistična gesla in gesla za priključitev k FLRJ zato, ker je Slovenka in antifašistka, pa tudi zato, ker je dežela, v kateri živi, slovenska.
Britansko vojaško sodišče je obsodilo vse te mladince razen enega na 7 do 30 dni zapora ter denarno kazen, kar je izzvalo veliko ogorčenje med prebivalstvom Celovca.
Svetu zunanjih ministrov Koroške k Jugoslaviji
ogromno žrtvovali v težki borbi proti nacifašizniu za priključitev k Jugoslaviji, toda njihove zahteve niso utemeljene samo po njihovi borbi, ampak predvsem iz narodnostnih razlogov. Zato pozivamo Svet zunanjih ministrov, naj uredi vprašanje Slovenske Koroške pravično, tako, da se bodo vsi koroški Slovenci priključili k FLR Jugoslaviji in da se ne bo ponovila krivica, ki je bila prizadejana delu Primorskih Slovencev.«
V Trstu je 3$.oao brezposelnih
Trst. 3. aprila. V kinematografu
j.	Massimo so včeraj dopoldne zboroval: brezposelni delavci. Ugotovili so, da je po dveh letih ZVU v Trstu 35 tisoč brezposelnih in da to število stalno raste. ZVU ni storila nič. da bi dvignila mesto iz mrtvila in zaradi svoje politike brezbrižnosti in favoriziranja reakcionarnih krogov ni nadzorovala proizvajalnih sredstev. Zborovalci so govorili tudi o pomaj-kanju nadzorstva nad cenami, kar je povzročilo inflacijo in se večjo bedo. ZVU je prav tako odgovorna za odpuščanje domačinov' in za zaposlitev raznih fašističnih beguncev’, ki .so se priselili v Trst. Nova organizacija brezposelnih se bo borila proti temu. da bi se !o stanje vleklo v neskončnost in zahteva, naj ZVU poroča o svojem delovanju od 12. junija 1945
do sedaj. Zborovalci so končno zahtevali, naj se določijo nadzorstveni organi, ki bodo nadzirali cene po trgovinah in obnovo idustrijskega in gospodarskega življenja sploh.
Tržaške ladjedelnice odpuščajo delavce
Trst. 3. aprila. V tržaških ladjedelnicah CRDA so začeli brez vsakega vzroka in protizakonito odpuščati delavce. Samo v ladjedelnici Sv. Roka so jih' prejšnji teden odpustili 186. Strokovna sindikalna organizacija je ■ako.i posredovala pri ravnateljstvu ladjedelnic in se je nato zaradi negativnega izida posredovanja obrnila na Osrednji odbor za sindikalni sporazum, ki bo posredoval pri ravnateljstvu ladjedelnic CRDA v Trstu.
Vprašanje zapadnih področij je hilo za Poljsko urejeno že v Potsdamu
Varšava, 2. aprila. (Tanjug) Pomočnik ministra za zapadna področja je na današnji tiskovni konferenci o setveni kampanji ponovno poudaril, da je bilo vprašanje zapadnih področij za Poljsko dokončno rešeno in da so danes ta ozemlja popolnoma poljska področja. V zapadnih področjih'je samo še 400.000 Nemcev, ki niso bili preseljeni zaradi ostre zime in bodo pričeli z njihovo repatriacijo v najkrajšem času. Poljakov je 5 milijonov in bo letos naseljenih še milijon Poljakov iz prenaseljenih področij Varšave, Krakova in Kielca.
Pred vojno, je nadaljeval pomočnik ministra, je živelo v zapadnih področjih 8 milijonov ljudi in so bila tedaj, ko so jih Poljaki znova zasedli, prava, puščava. Potrebne so bile velikanske investicije in napori, da se usposobijo za prebivanje.
Ta področja ne morejo sprejeti več kot 6 milijonov ljudi. Tam so še mesta, ki so tako porušena, da bo potrebno še mnogo truda in velikanskih investicij, da bi bila sposobna za naselitev. Poljska vlada je vložila veli-
kanske investicije, vlada in ljudstvo pa se zelo trudita, da bi dvignila deželo ter jo obdelala kljub pomanjkanju živine in traktorjev, ki so jih Nemci odpeljali ali uničili. V dveh letih je bilo naseljenih 5 milijonov ljudi in obdelanih okrog 1,400.000 ha zemlje. Letos je obdelane dvakrat več zemlje kakor lansko leto. Vse je že pripravljeno za izvedbo setve in nakup živine, kakor tudi za razdelitev traktorjev v zapadnih področjih. Sedaj imamo 4000 traktorjev.
Po načrtu bo do konca leta 1948. končano naseljevanje iz prenaseljenih področij in bo vsa zemlja obdelana. V načrtu so investicije v znesku 100 milijonov dolarjev za obnovo zapadnih področij.
Vojni zločinec Hess obsojen na smrt
Varšava, 2. aprila. (Tanjug) Znani vojni zločinec in upravnik zloglasnega koncentracijskega taborišča v Oswieczimu Hess je bil obsojen na smrt z obešenjem.
Krhanje angleške vladne večine
London, 2. aprila. (Un. Pr.) Laburistični »uporniki« v Spodnji zbornici so izjavili, da bodo po Bevinovem povratku iz Moskve zahtevali, da naj se glasuje o britanski zunanji politiki.
Laburistični poslanec Zilliacus je izjavil, da dokazuje včerajšnje glasovanje o vojaški obveznosti v dobi miru — 73 laburističnih poslancev je glasovalo proti vladi, 100 pa se jih je vzdržalo glasovanja —, da večina laburističnih poslancev ne odobrava vladne politike o delovni sili, kakor (udi ne njene zunanje politike.
Včerajšnje glasovanje je pokazalo, da je sedaj sami stranki jasna večina proti vladi o vprašanju obrambe
in zunanje politike. Poleg poslancev, ki so glasovali proti ali pa se vzdržali glasovanja, je še okrog 20 do 30 poslancev, o katerih je znano, da so glasovali za vlado proti svojemu pre pričanju, ker se ne strinjajo z nami glede taktike.
Proti vladi sta glasovala tudi predsednik strankinega odbora za zunanjo politiko Seymour Cox in Pearsy Wells, Bevinov osebni tajnik, ki sta odločno proti temu, da bi se Britanija pridružila kakršnemu koli bloku proti Sovjetski zvezi, ker se zavedata, da delavci ne bi proizvajali niti premoga niti vojnega materiala za vojno proti Sovjetski zvezi.
Beograd. 2. aprila. (Tanjug) Anketna komisija Varnostnega sveta je na svoji današnji seji zaslišala najprej jugoslovanskega državljana Albanca Nazmi Emina, za njim pa učitelja Gjorgja Atanasova iz Prebadišta v Egejski Makedoniji. Oba sta podrobno opisovala obupne razmere, ki so vladale v Egejski Makedoniji. Nazmi Emin se je sicer prvotno z večjo skupino kvizlinških banditov boril proti grškim partizanom, kasneje pa je sprevidel svojo zmoto in se je vrnil v Jugoslavijo, kjer je bil obsojen na 4 leta. Učitelj Atanasov je poudaril, da se je večina beguncev iz Egejske Makedonije, ki so našli zatočišče v Jugoslaviji, aktivno udeležila boja za osvoboclHev grškega ljudstva izpod okup.atorja, zaradi divjaškega nasilja monarhofašistov pa so bili končno prisiljeni zapustiti lastno domovino in se zateči v Jugoslavijo.
Ob zaključku seje se je oglasil k besedi jugoslov. predstavnik Djerdja, ki je podal naslednjo izjavo:
»Grški predstavnik je včeraj vztrajal na tem. da bi poklicali pred komisijo tudi jugoslovanskega generala Dapčeviča. Željno sem pričakoval razloge, na podlagi katerih bi grški predstavnik lahko zahteval zaslišanje generala Dapčeviča. Pričakoval sem tudi obljubljeno pismo, o katerem je govoril grški predstavnik, vendar tega pisma ni in tudi ne verujem, da bo sploh prišlo. To je nov primer žalitve in nova kleveta. Grški predstavniki dobro vedo, kje je general Dapčevie, kje je bil lansko leto in kaj dela. Oni tudi dobro vedo, da Dapče-
vič ni bil v Skopl.iu in da njihova obtožba sploh ni resna. Cim je hUo treba navesti dokaze, so se grški predstavniki dipiomatsko umaknili. Toda za mene to vprašanje s tem še ni urejeno, ampak ga pridržujem pred komisijo, saj je ta načrtni napad na Jugoslovansko armado in enega izmed njenih generalov, navadno izzivanje in ničesar drugega.«
Djerdja je omenil končno tudi pismo, ki mu ga je poslal včeraj ameriški predstavnik Etheridge v zvezi z grškimi obtožbami, češ da dela Jugoslavija za odcepitev Egejske Makedonije od Grčije. V pismu je naveden med drugim tudi neki odstavek iz govora maršala Tita v Skoplju. Dier-dja je prečital besedilo celotnega govora maršala Tita in nato opozoril na potvorbe, ki si jih je dovolil grški predstavnik. V grškem besedilu, ki ga je izkoristil Etheridge, so namreč nekatere besede, ki grškemu predstavniku niso ugajale, kratkoinalo izpuščene, nekateri izrazi pa okrepljeni ali omiljeni. Djerdja je zaključil svoj govor z besedami: »Znova protestiram proti takemu načinu sodelovanja z anketno komisijo, kakršnega se poslužujejo grški predstavniki. Zlasti poskus z generalom Dapčevičem smatram za izzivanje Jugoslavije in blatenje ugleda jugoslovanskega generala in narodnega heroja. Zato protestiram v imenu svoje vlade. Pozivam grškega delegata, naj predloži svoje dokaze, o katerih govori, da jih ima. S tem pa ne mislim, da jo ta zadeva končana.«
Vaifdenherg za fzpretnemha mkm& o pomoči Grčiji in Turčiji
Zavezniška vojaška uprava v Trstu proti odborom ljudske oblasti
Trst, 2. aprila. Zavezniška vojaška -rpr?” ‘ik pred svojim odhodom . preti odborom ljudske . odvsem na področju bodočega svobodnega, tržaškega «zemlja. Najprej je izdala odlok o rekviziciji prostorov Osvobodilnega sveta za
Trst. Polkovnik Bowman je izjavil predstavnikom Osvobodilnega sveta, ki so prišli k njemu protestirat, da jih ZVU ne meče na cesto zato, ker bi potrebovala prav njihove prostore, ampak zato. ker politika Osvobodilnega sveta ni niklonjena ZVU.
Holandci kršijo mirovno pogodbo z Indonezijsko repuhlko
Haag, 3. aprila. Holandsko čašo. pisje posveča veliko pozornost položaju v Indoneziji, ki je nastal po podpisu mirovne pogodbe s Holandijo. Vladajoči krogi še niso opustili svoje dvolične igre. Vojaške akcije in spletke proti republiki se nadaljujejo. Prvj dnevi po podpisu pogodbe pričajo o tem, da Holandci nimajo namena držati se pogodbe. Vlada Indonezijske republike je na primer na podlag; pogodbe izjavila, da namerava odposlati svoje diplomatske predstavnike v Egipt, Avstralijo in druge države. Iz komunikeja, ki so ga 31. marca objavili v Bataviji, pa izhaja, da holandske oblast; nočejo tega dovoliti. Holandci smatrajo, da
sme republika poslati svoje predstavnike v druge države samo po ustanovitvi Združenih držav Indonezije.
Listi objavljajo na prvih straneh izjavo Sutana šarira, ki jo je dal pred odhodom v New Delhi. »Po podpisu pogodbe — je rečeno v izjavi — se ni holandsko stališče v ničemer izpremenilo. Pogodbe spisih ne upoštevajo jn so osvojili zopet dve republikanski mesti južno od Sur.aibaje, kar je povzročilo skrajno ogorčenje. Vlada Indonezijske republike je vložila oster protest pri holandskih oblasteh. ki kršijo nedavno podpisano .pogodbo.«
Washington, 2. aprila (Tass). Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Vandenberg, ki je očitno hotel pomirit; vedno večjo bojazen, da bo Trumanova politika enostranskega vmešavanja v vzhodni del Sredozemskega. morja izpodkopala Organizacijo Združenih narodov, je predlagal, naj naroči kongres predsedniku ZDA, da ukine finančno pomoč Grčiji in Turčiji, če bi se proti njej izjavila Varnostni svet ali pa skupščina Organizacije Združenih narodov z večino glasov.
Vandenberg je govoril 31. marca v senatnem odboru za zunanje zadeve in je predlagal naslednji dodatni predlog k načrtu zakona o pomoči Grčiji in Turčiji:
»Predsedniku se naroča, da ukine delno ali celotno pomoč, ki je odobrena s tem zakonom jn to v naslednjih prilikah:	.
1.	če to zahteva katera koli vlada Grčije ali Turčije, ki ne predstavlja večine ljudstva;
2.	če bi to zahtevala Varnostni svet ali pa Generalna skupščina OZN z večino glasov;
3.	če predsednik ugotovi, da cilji tega zakona niso doseženi, ali da ne morejo bitj doseženi na zadovoljiv način.«
Vandenberg je predlagal ta predlog, ker je senatni odbor dne 31. marca zjutraj na zadnji javni seji poslušal skupino predstavnikov sedmih množičnih državljanskih, verskih jn drugi' organizacij, ki so se izjavili proti Trumanovemu programu.
V senatnem odboru je tudi govoril bivši šef ameriške obveščevalne misije v Grči j j Kuvaras, ki je predložil prevod nemškega vojnega poročila, jz katerega je- razvidno, da je grški minister za notranje zadeve Zervas sodeloval s hitlerjevci. Kuva. ras je tudi izjavil, da je državljan-
ska vojna v Grčiji delo grške vlade, ki je prekršila sporazum, sklenjen v Varkizi. Nadalje je opisal monarhistično nasilje nad demokratičnimi elementi in izjavil, da je podalo ministrstvo za zunanje zadeve pristransko sliko poležaja v Grčiji.
Napredni državljani Amerike proti odpuščanju » »nelojalnih elementov«
New York, 2. aprila (Tass). Organizacija »Napredni državljani Amerike« je poslala prezidentu Trumanu resolucijo s pozivom, naj zavrne nedavno izdani ukaz o odpustu »nelojalnih elementov« iz vladnih ustanov. Resolucija poudarja, da je ta ukaz groba kršitev demokratičnih pravic in pričetek zastrahovalne kampanje v državi, ljudstvu pa se vsiljuje veliko število uradnih in neuradnih vohunov.
Poslanico sta podpisala predstavnika organizacije »Napredni državljani Amerike«, znana umetnika — kipar Davidson jn znani pisatelj ter radijski komentator King Don.
Šestdnevna rudarska stavka v Ameriki
New York, 2. aprila (Ass. Pr.). Včer.aj se je pričela šestdnevna stav. ka rudarjev v rudnikih rjavega premoga v ZDA. Stavko je preglasilo združenje sindikatov rudarjev, ki šteje 400.000 članov, v znak žalosti ob tragični smrt; 111 rudarjev v nekem rudniku v državi Illinois.
Nov ameriški poslanik na Madžarskem
Washington, 2. apr. (Reuter) Predsednik Truman je imenoval SeKtena Chapina za pooblaščenega ministra ZDA na Madžarskem.
LJUDSTVO ZAHTEVA SPOŠTOVANJE SVOJIH ZAKONOV
Že od osvoboditve tare naše delovne ljudi glavnega mesta Ljubljane poman jkanje stanovanj. Upravičeno se "zgražajo zlasti nad tem, ker vrsta verskih redov še vedno zaseda razmeroma številne prostore in se je le malo ali nič utesnila, medtem ko morajo družbeno koristni delovni ljudje prebivati v često skrajno neprimernih stanovanjih. Ogorčenje nad tem je postopno naraščalo in doseglo višek ob spoznanju in odkritju, da verski redovi držijo skrivaj za svojimi zidovi tudi še del naše srednješolske mladine, kar jim je na osnovi naše ustave prepovedano.
Ob koncu prejšnjega tedna so se zato po vseh rajonih mesta Ljubljane zbrale številne množice in glasno zahtevale spoštovanje svojih zakonov ter dale svojemu zavestnemu hotenju izraza v številnih resolucijah, namenjenih ministrstvu za prosveto pri vladi LR Slovenije, ki jih nekatere objavljamo.
Na množičnem sestanku terena Ga-Ijevice je ljudstvo enodušno sklenilo naslednje:
»Na Rakovniku je salezijanski zavod, ki ima še vedno v skrVi in vzgoji našo mladino, toda ljudstvo terena Galjevire nima zaupanja v ljudi, ki 6o med okupacijo vzgajali največje zločince, organizatorje vaških straž, domobrancev in domobranske policije. Miselnost ljudi, ki so ostali v zavodu in upravljajo zavod, se ni popolnoma nič izpremenila, zato zahtevamo. da mora mladina preiti iz njihovih rok v roke vzgojiteljev, ki jo bodo vzgajali v duhu pridobitev naše osvobodilne borbe.
Kar zahtevamo, zahtevamo na osnovi us'ave. In ker svoje ustave, zrasle iz borbe in volje ljudstva, nočemo kršiti, kakor jo kršijo salezijanci na Rakovniku ali salezijanke na Karlovški cesti št. 22, se s to svojo zahtevo ne vtiKamo v lastninske pravice omenjenih redovnikov in redovnic, temveč zahtevamo samo, naj se tudi oni
utesnijo, kakor se utesnujejo danes še vsi delovni ljudje. — Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Prebivalci terena X. in XII. rajona Center so sprejeli naslednjo resolucijo:
»Na našem terenu je samostan lazaristov na Taboru št. 12, ki se kljub ustavi, po kateri vodi vzgojo mladine izključno samo država, še vedno bavi z vzgojo mladine.
Naša ustava in njene določbe so plod najtežjih bojev in izvojevane z najtežjimi žrtvami, izraz hotenja najširših delovnih množic, zato tudi množice čuvajo nad njo in nadzirajo njeno izvajanje. Kdor krši ustavo, naš osnovni zakon, nima mesta v naši skupnosti!
Zato zahtevamo, naj ukrene naša oblast takoj vse potrebno, da se odvzame vzgoja mladine redovnicam in redovnikam in izroči takim vzgojiteljem, ki bodo napravili iz nje graditelje in ohranitelje Titove Jugoslavije. Vsakogar, ki ne spoštuje in v bodoče ne bo spoštoval zakonov, ki jih je ljudstvo zapisalo s krvjo, je treba poklicati na odgovor!
Kdor ne daje skupnosti, naj od nje tudi ničesar ne prejema!«
Prebivalci terenov Mirje, Krakovo, Trnovo, Glince in Kolezija ugotavljajo v svoji resoluciji v zvezi z internatom redovnic De otre Dame, da se mora naša slepa mladina še vedno utesnjevati v težko priborjenih prostorih poslopja teh redovnic, med tem ko vzdržujejo v svojih stavbah nedovoljen internat za dijakinje, čeprav je na osnovi naše ustave vzgoja zadeva države.
Odločno zahtevajo, naj se poslednji dijak takoj odstrani iz samostana, naj se primerno kaznujejo vsi redovi, ki gojencev niso prijavili stanovanjskemu uradu in so skrivaj vzdrževali internate, kakor tudi, da naj redovnice in redovniki prenehajo zasedati prostor delovnim ljudem.
Z razstave slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije
Med sodobnimi hrvatskim! kiparji je poleg Antuna Avgustinčiča in Ivani Lozica dosegel najsamoeitoj-nejši umetnostni izraz Vanja Ra. dauš.
Rodil se je 1. 1906. v Vinkovcih v Sremu ter 1. 1924. stopil v Zagrebu na Umetnostno akademijo, kjer so mu bilj učitelji Frano Kršinič, Rudolf Valdec in Robert Frangež, obenem pa je posečal tudi Meštiroviče-vo mojl-trsko šolo. Iz Zagreba ga je zanesla študijlska pot v Pariz, kjer je ostal eno leto. Končno je postal
Kadauš Vanja: Bombaš
profesor na zagrebški Umetnostni akademiji. Borba proti fašizmu ga je 1. 1943. pritegnila v vrste osvobodilne vojske, kar je pustilo v njegovi umetnosti neizbrisne sledi ter ga močno snovno inspiriralo, tako da smemo šteti Raidauša med tiste umetnike, ki so v svojih delih najgloblje m najmočneje oblikovali po-
dobo našega trpljenja in zmagovite borbe.
Kljub MeštrovSčevl in Kršrn i cevi šoli, ki sta zajeli večino mlajšega hrvatekega kiparskega rodu, je Ra-dauš neutrudno iskal svojo lastno umetniško pot; v glavnem si jo je začrtal že ob vstopu na akademijo, nakar mu jo je Pariz še potrdil. V svojem delu je izrazito slikovito razpoložen, kiparska ploskev mu je imprcEionistično razkrojena, forma razgibana in, čeprav monumentalno zasnovana, vendar ne sama v sebi zaključena. Rad se loteva zasnov velikega formata, od katerih obdeluje nekatera tudi ciklično (n. pr. »Petriča Kerempuh«). Figure so mu grajene z drzno labilnostjo ter vzbujajo vtis neposredne življenjskosti v trenutku prehoda med dvema stanjema (prim. »Bombaš« in »Ranjenca«). Veliko pažnjo polaga Ra. dauš na psihološki izraz, kj se kaže tako v kompoziciji »Pokop Partizana«, pa tudi v likih obrazov; njegov »Ranjenec« s svojim izrazom smrtne bolečine spomni kar na Griin-newaidovo ekspresivnost.
* Pnav tako kakor v kiparstvu ee je uveljavil Radauš tudi kot spreten in senzibilen grafik. Posebno med partizanskim življenjem, ko ni mogel kjpaireko delovati, je prenesel to, kar je kot umetnik hotel povedati, v risbo jn akvarel; izdal je tudi mapo linorezov z naslovom »Mi pamtimo«.	C.
Volitve v odbore Ljudske fronte Makedonije
Skoplje, 2. apr. Pri volitvah v mestne in rajonske ljudske odbore v LR Makedoniji, ki so bile 30. marca v Bitolju, Kumanovem, Ohridu, Prilepu, Tetovu, Velesu, Strumici in Skoplju, je glasovalo skupaj 118.409 volivcev ali 98.81% skupnega števila volivcev. Kandidati so dobili v vseh volivnih enotah skupaj 114.678 ali 97,48% glasov.
Kandidatne liste strank izven LF so bile postavljene samo v eni volivni enoti. Za skrinjico brez liste so glasovali skupno 3803 volivci ali 2,09%.
Gradis bo v glavni seziji zaposlil okrog 25.000 delavcev
NAPAKE PEI PRESKKSI USTANOV S TEKSTILNIM BLAGOM
Republiško gradb. podjetje »Gradis« v Ljubljani ima letos v načrtu zgraditi večje število manjših in večjih industrijskih podjetij. Med največjimi objekti, ki jih ima Gradis v letošnjem načrtu, so tudi naslednja delali Ljubljani gradi tovarno strojev »Litostroj«. Gradnja glavnih objektov te tovarne bo letos končana. Nadalje gradi v Ljubljani liidrotehnični, kemični in rudarski laboratorij. Dela so v teku, tako da bodo laboratoriji' še letos dograjeni. Hkrati bodo pričeli graditi metalurški laboratorij.
Na Mariborskem otoku nadaljuje podjelje Gradis gradnjo velike hidrocentrale. ki so jo pričeli graditi Nemci med okupacijo. Letos bodo končana glavna dela. Pri hidrocentrali v Mostah na Gorenjskem bo letos zgrajena dolinska pregrada, delo pa se ho nadaljevalo še naslednje leto. V Medvodah ho podjetje letos pričelo graditi drugo hidrocentralo na Savi.
Bivša tovarna letalskih delov v Teznem pri Mariboru bo letos preurejena v večjo avtomobilsko tovarno, ob tej tovarni pa boao hkrati zgradili kovinarsko šolo.	"
Gradbena dela v tovarni aluminija v Strni.Vu pri Ptuju se bodo letos nadaljevala.
V Celju so že lani pričeli graditi zgradbo Zavoda za socialno zavarovanje. letos pa se bodo dela nadalje-
Da se zagotovi izvedba plana gradbenih del, odreja Planska komisija LRS načrtno razdeljevanje zidakov, strešnikov in strešne lepenke, m sjcer na naslednji način.
a)	Kontingenti:
Planska komisija LRS določa začasne ali dokončne kontingente navedenega materiala v skladu z investicijskimi plani ministrstev in ljudskih odborov, in sicer za naslednje skupne koristnikov kontingentov:
1.	za gradbena podjetja za objekte zveznega in republiškega pomena;
2.	za zvezna in republiška ministrstva oziroma njih ustanove in podjetja za gradbena dela v lastni režiji;
3.	za JA, glavni odbor Enotnih sindikatov in ostale množične organizacije za gradbena dela, ki jih grade v lastni režiji ali po gradbenih podjetjih;
4.	za okrajne ljudske odbore za vsa dela po okrajnih investicijskih planih, vštevši obnovo podeželja in šol in za vsa dela izven plama (gradnje zasebnikov, raznih zadrug itd.).
b)	Izdajanje nakazil:
1.	Za črpanje kontingentov, navedenih pod a), točkami 1, 2 in 3 izdaja nakazila imenovanim koristnikom Glavna direkcija industrije gradbenega materiala v Ljubljani v okviru določenih kontingentov;
2.	za črpanje kontingentov navedenih pod a), točko 4 izdajajo nakazila okrajni ljudski odbor; v okviru določenega jim kontingenta.
c)	Prijavljanje proizvodnje, zalog in potreb.
1.	Vse opekarne in podjetja za izdelavo strešne lepenke morajo prijaviti do 10. aprila 1947 Glavni direkciji industrije gradbenega materiala v Ljubljani, Cankarjeva cesta, vse zaloge navedenega materiala r.a dan prijave, proizvodnjo po proizvodnih planih od dneva prijave do konca leta 1947. in za mesece april, maj, junij za vsak mesec posebej. Imenovana podjetja prijavijo tudi vse že sprejete obveznosti za dobavo navedenega materiala. Nadaljnja evL denca proizvodnje in zaleg bo po navodilih ministrstva za industrijo in rudarstvo;
2.	koristniki kontingentov pod a), točko 1., 2. ;n 3. morajo prijaviti do
10.	aprila 1947. zaloge na stavbišču in vse potrebe navedenega materiala za vse leto 1947. in za mesec april, maj, junij za vsaik mesec posebej, in sicer za posamezne objekte m sumerno Glavn; direkciji industrije gradbenega materiala. Republiška gradbena podjetja in okrajna gradbena podjetja, ako gradijo objekte republiškega ali zveznega pomena, prijavljajo te potrebe za dela iz kontingenta a), točke 1. in 3., in sicer preko ministrstva za gradnje. Za objekte iz kontingentov a) točk
1.	in 3., katerih gradnjo ob času pri.
vaia. Prav iako bodo letos v Colju pričeli graditi veliko tovarno za stavbeno mizarstvo.
Betonsko cesto Ljubljana—Vrhnika
bodo letos dogradili. To leto bodo v Tržiču povečali predilnico, poleg katere bodo zgradidi večje število stanovanjskih hiš. V Kranju bodo dogradili tovarno »Inteks«.
Največjo tovarno usnja v Sloveniji, ki jo gradi podjetje »Gradis« na Vrhniki, bodo letos dogradili.
Na Jesenicah bodo zgradili večje število stanovanjskih zgradb in industrijsko šolo.
Tovarno pohištva v Duplicah pri Kamniku bodo povečali. V Jaršah bodo gradili tovarno za zdravila.
V	Zalogu bodo zgradili silos za žito. ki bo 50 m visok. V Novem mestu bodo pričeli graditi tekstilno tovarno.
V	Beogradu gradi gradbeno podjetje »Gradis« palačo zveznega ministrstva za industrijo, ki jo bodo letos dogradili. V Bihaču pa bo »Gradis« letos zgradil večje število upravnih poslopij.
Strokovnjaki predvidevajo, da bo gradbeno podjetje »Gradis« v času najvišje gradbene sezije hkrati zaposlilo v Sloveniji 25.000 delavcev. Podjetje »Gradis« bo za 80% vsega gradbenega dela uvedlo delovne norme, kar bo povečalo storilnost na gradnjah.
jave še ni prevzelo gradbeno podjetje ali za objekte pod a), točko
2.,	ki še niso v gradnji, je dolžan prijavit; zaloge in potrebe gradbeni gospodar Glavni direkciji gradbenega materiala;
3.	okrajni ljudski odbori izdajajo nakazila v okviru njim dodeljenega kontingenta na podlagi podatkov, zbranih pri sestavljanju okrajnih investicijskih planov in ne javljajo potreb Glavni direkciji industrije gradbenega materiala.
•
Brez nakazila Glavne direkcije ln. dustrije gradbenega materiala odnosno okrajnih ljudskih odborov se navedeni material ne sme izdajati. Glavna direkcija industrije gradbenega materiala in okrajni ljudski odbori so dolžni zagotoviti opeko m ostali material predvsem za objekte prve prioritete.
Okrajni ljudski odbori smejo izdajati nakazila za zidake in strešnike v okviru svojih kontingentov le na tiste opekarne, ki jim jih določi Glavna direkcija industrije gradbenega materiala. Nakazila za strešno lepenko smejo izdajati sgmo za izolacije ter stalno kritje.
Kupne pogodbe, k; so bile sklenjene pred objavo teh navodil med gradbenimi podjetji in opekarnami ostanejo v veljavi za gradnje prve prioritete. Za gradnje izven prve prioritete bo Glavna direkcija industrije gradbenega materiala revidirala termine v kupnih pogodbah, pogodbe za objekte izven investicijske, ga plana pa se izvršijo le kolikor to dovoljuje okvir odobrenih kvot.
Okrajne j n krajevne opekarhe, ki presežejo letno proizvodnjo zidakov in strešnikov po predvidenem proizvodnem planu, razpolagajo po odobritvi ministrstva za industrijo in rudarstvo s 50«/0 presežka proizvodnje.
S proizvodnjo novih opekarn, ki niso vključene v letošnji proizvodni plan razpolaga svobodno organizator sam.
Ljubljana, 3. aprila 1947.
Podpredsednik Planske komisije LRS: inž. Turnšek V.
Goriški Slovenci zahtevajo vrnitev Ljudskega doma
Gorica, 3. aprila. Ker bodo baje ameriške vojaške oblasti izpraznile rekvirirani Ljudski dom v Gorici, zahtevajo goriški Slovenci in ital. antifašisti, naj jim oblastva vrnejo ta dom, ki so ga novembra lani rekvirirala antifašističnim organizacijam. Ljudski dom je last Slovencev, ker so si ga sami zgradili še pred prvo svetovno vojno in imeli v njem svoje kulturno središče. Leia 1925. pa so se doma polastili fašisti.
Pri izvajanju načrta za tekstilno blago so se v I. tromesečju pojavljale razne pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so skrajno slabo vplivale na delo organov za načrtovanje in so v ostr; svetlob; pokazale, da je še mnogo ustanov in podjetij, ki smatrajo načrt za zadevo, ki se jih bolj malo tiče ali se jih prav nič ne tiče.
Zlasti se je to pokazalo v izkazih potreb, k; so jih predložile razne ustanove (šole, tečaji, dečj; domovi, delovne brigade itd.). Pri pregledu se je ugotovilo, da so prijave glede potreb, ki gredo skupaj vzete v sto-t;soče metrov in kosov, običajno precej zaokrožene navzgor. Skoraj brez izjeme so predlagatelj; svoje potrebe hudo precenjevali ali pa so jih zaradi malomarne evidence nestvarno predvidevali. Ko je bilo potem v nekaterih predmetih in primerih Jano polno kritje, je precejšen del dodeljenega blaga ostal neizkoriščen, medtem ko je bilo blago drugje krvavo potrebno. 2e samo to onemogoča pravilno delo planiranja, vnaša mnogo nepotrebnega dela pri naknadnem popravljanju, a tudi mnogo upravičenega negodovanja pri potrošnikih.
Predlagatelji utemeljujejo svoje potrebe z nekimi meglenim; podatki, ne navajajo števila oseb, ne stanja razpoložljive opreme, zmogljivosti ustanove, a kar je vse graje vredno, ne zavedajo se‘svoje odgovornosti. S svojimi neutemeljenimi in pretiranimi zahtevami majejo temelje načrtne in pravilne preskrbe.
Oglejmo si nekaj najbolj značilnih primerov. Neko podjetje iz Velenja je med drugim javilo, da potrebuje za 18 delavcev 500 metrov blaga za prevleke vzglavnikov. V resnici pa je potrebno za dvojno garnituro vseh vzglavnikov samo 45 m tkanine. To pa seveda ni motilo okrajnega ljudskega odbora Mozirje, ki je potrdilo potrebo za 500 metrov.
Drug značilen primer, kako se brez pravega čuta odgovornosti sestavljajo in prijavljajo seznami potreb, je Uprava Dečjega doma v Celju. Na podlagi te prjjave je mestni ljudski odbor Celje dodelil za I. tromesečje tekočega leta navedenemu Dečjemu domu za telesno perilo 600, za bolniške plašče 800 m, za zdravniške plašče 700 m ;n za rjuhe 1000 m (dvojne širine), skupaj 3100m tkanin. Iz dopisa mestnega ljudskega odbora je razvidno, da je v domu vsega 30 otrok ;n 10 oseb strežnega in drugega osebja. Na podlag; tega pokaže račun, da so za navedeno število otrok prijavili potrebe: a) za vsakega otroka 20 m tkanin ali 8 do 10 garnitur perila, b) 800 m blaga za bolniške plašče, kar zadostuje za 175 plaščev za odrasle, c) jz 700 m blaga za zdravniške plašče se jzdela kakih 150 zdravniških plaščev, č) ker lahko Stanuje v domu 40 otrok in osebja, predstavlja, potreba 1000 m dvojno širokega blaga za vsako osebo 25 metrov ali 10 rjuh. Gornje količine je odobril mestn; ljudski odbor Celje. S kakšno vestnostjo so bile prijavljene potrebe Dečjega doma in kakšna je bila upravičenost, pa najbolje kaže dopis mestnega ljudskega odbora Celje, ki 15. marca t. 1. javlja naslednje:
»Ker uprava Dečjega doma ne razpolaga s tolikim denarjem in ker ima še nekaj zalog (!), ne potrebuje tega blaga, pač pa blago za 20 obleke za fantke, 10 obleke za punčke itd.« Skupaj znaša torej vsa ta potreba kakih 180 do 200 m bombažnega blaga za obleke, ne pa 3100 m blaga za plašče in rjuhe.
Značilno ni samo to, da vlagajo take nestvarne prijave neposredni potrošnik; (zavodi, podjetja), ampak tudi to, da jih nadrejeni administrativni organi (uprave, direkcije ;. sl.) ali celo okrajni in mestni ljudski odbori ne ocenijo dovolj kritično m vestno, ampak kar potrdijo upravičenost. Pri tem se ne ozirajo, da se pri nas produkcija potrošnih pred. metov šele razvija, da so splošne potrebe izredno velike in da je zaradi tega mogoče kriti le nujne potrebe na vseh področjih potrošnje.
Na drugi strani je treba ugotoviti, da koristnik; izventržnega fonda za svoje službene potrebe doslej niso zajeli celotnega sektorja, ampak predvidevajo le trenutne potrebe najbližjih ustanov, medtem ko potrebe oštislih sporočajo le takrat, ko je že sila. Na tak način ni mogoče gospodariti, kajt; načrt mora imeti pregled in upoštevat; potrebe za
daljšo ddbo, ker primanjkljaja ni mogoče kriti ali vsaj zadovoljivo kriti iz morebitnih rezerv. Tako je n. pr. ministrstvo za socialno politiko za prvo tromesečje predvidelo le potrebe za bosanske otroke, ker ni imelo podatkov o drugih potrebah. Po tem pa so razn; zavod; posamezno vlagali -prošnje, češ da okrajni ljudski cdbori nimajo več blaga. Razumljivo, da kritja nj bilo, ker potrebe niso bile v planu predvidene.
Kakšna zamotana pota, pisarije in zamude nastajajo zaradi nepoznanja poti, naj bo razvidno iz primera Ljudske prosvete Begunje pri Lescah, k; je 18. januarja t. 1. zaprosila za nakazilo 40 m blaga neposredno pri zvezni upravi za tekstil. Krajevni ljudski odbor Begunje je prošnjo priporočil, ne da bi opozoril prosilca na nepravilno pot. verjetno iz nevednosti. Po nepravilnem nasvetu zvezne uprave se je krajevni ljudski odbor obrnil za nakazilo na upravo tekstilne industrije LRS, k! pa samo ne razpolaga z blagom. Uprava je dopis odstopila trgovinskemu ministrstvu, ki ga je dostavilo okrajnemu LO Jesenice, kajti samo okrajni ljudski odbor je upravičen kriti take potrebe, ki se pojav. Ijajo lokalno in zanje nj predviden izventržn; fond. Ta primer je poučen za vse, ki hočejo na vsak način kom. plicirano obiti svoje ljudske odbore in se obračajo na višje forume. Končn; rezultat je bil, da je vlog« prišla po poldrugem mesecu tja, kamor spada.
Pokazal; smo na dve najpogostejši napaki. Omeniti je treba še nekaj napak. V mnogih, sicer upravičenih primerih, se ne predvidevajo potrebe v vseh vrstah blaga in v vseh predmetih, ki so potrebni, ampak se navajajo kar na splošno. Tak postopek onemogoča oceno in prjbavo potrebnih vrst. Neka strokovna šola je zaprosila za 150 m bombažnega blaga za halje (delovne). Pri nakupu pa je zahtevala vzorčasto blago za ženske obleke, to-ej za osebne potrebe, ki pa se krijejo iz fonda za široko potrošnjo. V prijavah potreb zavodov, ustanov ;n podjetij se skrivajo tud; osebne potrebe uslužbencev in gojencev, ki bi se morale kriti iz tržnega fonda za široko potrošnjo na podlagi oblačilnih kart, kuponov in točk.
Vsi U primer; zahtevajo temeljito revizijo dosedanjega načrtovanja potreb. če hočemo. da bomo lahko zadostili najnujnejšim potrebam izven, tržnega fonda in pr; tem nudili, še dovolj blaga maloprodaj; za široko potrošnjo. Zato naj vsa ministrstva, zavodi, ustanove in uprave za svoje območje ugotovijo potrebe onih vrst blaga, ki je potrebno za dotični službeni delokrog, posel, resor, oziroma za blago, ki se nabavlja. ;z proračunskih sredstev. Po kritični oceni je potrebe sporoči:; trgovinskemu ministrstvu. Potrebe morajo bit; razčlenjene po tromesečjih v skladu z njL hovo nujnostjo in s proračunskim kritjem. Pri tem je upoštevat; izkušnje iz prvega tromesečja in dosedanja navodila,. Prijave potreb naj obsegajo le najnujnejše in naj bodo opremljene z najvažnejšmi; podatki podjetja, ustanove ;td.. iz katerih je možno presoditi upravičenost zahtev. Poleg blaga, izraženega v metrih, kg itd. naj prijavitelj navede vrsto ;ti količino predmetov, z.a katere se ho blago uporabilo, in obdobje, za katerega je to blago predvideno.
Vsi koristniki izventržnega fonda morajo voditi pregled o porabi dodeljenega kontingenta in pravočasno oddat; dispozicije za nabavo al; razdelitev. če blago, kj bo dodeljeno in pripravljeno za prevzem, ne bo prevzeto v 8 dneh pred potekom planskega razdobja ftromesečja), bo trgovinsko ministrstvo dobavo storniralo in blago preodkazalo drugam (tekstilno blago, obutev, železnino in ostale racionjrane industrijske predmete).
Vsi razdeljevalci izventržnih fondov morajo opozoriti podrejena podjetja, da so njihove potrebe kr;te pri njih, da ne bodo še sam; in mimo nadrejenega organa vlagal; prošenj za dodelitev (Begunje!). Take prošnje v bodoče v nobenem primeru ne bodo upoštevane. Le če bodo koristniki izventržnih fondov upoštevali navedena navodila, bomo odpravil; večje motnje v izvajanju našega gospodarskega načrta na področju preskrbe.	E. A.
Načrtno razdeljevanje zidakov, strešnikov in strešne
lepenke
Kulturno-prosvetno delo v Mežiški dolini
Da ponesejo lepo slovensko besedo med široke množice in obenem manifestirajo za uresničenje naših upravičenih zahtev po priključitvi vse slovenske Koroške k Jugoslaviji, se je skupina mariborskih književnikov — članov Društva slovenskih književnikov — odločila, da priredi v tistem delu slovenske Koroške, k’, je bil že prej priključen Jugoslaviji, več literarnih nastopov. Okrajni ljudskj odbor Prevalje kakor množične organizacije so ta načrt v polni meri podprle in tako je gostovanje vseskozi uspelo.
V soboto 22. marca popoldne so književniki prvič nastopili v kinodvorani v Crni. Kmetje, delavci m mladina ©o docela napolnili veliko dvorano, pozorno sledili programu in z navdušenjem nagrajeval; posamezne točke. Tovariš Peter Razbor-šek iz Maribora je v uvodni besedi pokazal rast književnosti iz ljudstva, pomen »bukovnikev« na Koroškem, ki so ena, najmogočnejših prič o značaju Slovenske Koroške. Za tem so brali ;z svojih del Ludvik Mrzel, France Filipič, Janko Glazer
in Anton Ingolič. Tov. Hribar, k; je v imenu prosvetnega sveta pozdravil nastopajoče in jih predstavil občinstvu, je v zaključni besed; pokazal na uspeh prireditve in goste povabil, naj jih še obiščejo.
Isti večer so književniki nastopil; v Guštanju. Delavci iz jeklarne, študentje, tržan; in okoliški kmetje so napolnili veliko dvorano. Po pozdravnih besedah krajevnega sekretarja OF so gostje nastopili s podobnim programom kot v črni. Naj-prisrčnejši nastop na vsej turneji je bil v nedeljo predpoldne v prosvetni dvorani v Mežici. Uvodna beseda tov. Robnikove nam je pokazala podobo kulturnega življenja na Koroškem jn navezanost slovenskega človeka na knjigo. Tod so se prireditve med drugimi udeležil; tudi učiteljski tečajniki. Na svojem potu v Slovenjgnadec so književniki obiskali na Selah pisatelja Ksaverja Meška. 73-letrt; starček se živo zanima z» naše prilike in pisateljsko delo je še vedno vsebina njegovega j življenja.
I	Slovenjgradčani so zvečer napolnili dvorano. Književnike je v uvod-
nem govoru predstavil sekretar MOOF tov. dr. Pohar. Kakor povsod, so tudi tukaj poslušalci nastopajoče nagradili z navdušenim ploskanjem. Kot zaključek so književnik; v ponedeljek predpoldne obiskali še novo ustanovljeno Gospodinjsko šolo v Marenbergu, kjer so bral; gojenkam iz svojih del. Predstavila jih je v uvodni besed; upraviteljica tov. Filipičeva, v zaključni besedi pa se je zahvalila književnikom zastopnica mladine.
Tako so mariborski književniki zaključili s svojimi nastopi na deželi. Obenem so že prjčeli z gostovanji po tovarnah. Pred kratkim so brali delavcem v tovarn; dušika v Rušah, te dni pa bodo nastopili po vseh večjih tovarnah v Mariboru.
*
Kot priznanje ■'a. uspešno kultur-no-prosvetno delo je ministrstvo za prroveto LRS pred kratkim nagradilo koroško vas Pernice. Pernice so si v kratkem času uredile lepo knjižnico, vzorno so organizirale študijske sestanke in vse kulturne prireditve so bile na dobri višini.
V Pamečah so vaščani preuredili staro opuščeno šolo v nev . -osvef ni dom. Revna vas Sele pri Slovenj-gradcu je v lanskem letu nabrala stotiseč dinarjev za nov prosvetni dom, Korošci so 5? »Tednu knjige«
zbrali preko 20.000 din in ustanovili 15 novih knjižnic. Potujoča knjižnica, je v enem samem dnevu prodala za 11.000 din knjig.
Ni treba navajati uspelosti prireditev ob obletnic; ustanovitve Rdeče armade, Prešernovih proslav, pri. reditev mednarodnega ženskega dne itd. Zadovoljiv .pregled kulturnega dela da majhen izbor gledaliških predstav koroških ljudskih odrov v zadnjih treh mesecih. Med drugimi so igrali v Razborju Jurčičevega »Domna«, na Prevaljah Katajeva
j.Milijon težav« in Finžgarjevo »Razvalino življenja«, v Slovenjgradcu Cajnkarjevo igro »Za svobodo«, v Ojstavci, tik ob meji, Bulgakova »Novi dam«, v Žerjavcu Leonova »Vdor«, v Mežici Nušičevo »Gospo ministrico«, v Selah Linhartovo »Županovo Micko«, v Libeličah Katajeva »čudež v pustinji«, v Slovenjgradcu Skvarkina »Tuje dete«, v Podpeci pri Sv. Heleni Bulgakova »Nov; dom«, na Prevaljah Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, v Mežici šurekovo »Pesem s ceste«
i.	t. d.
Značilno je, da so najbolj razgiba, ni partizanski kraji; tako je n. pr. vas Šmartno pri Slovenjgradcu napovedala tekmovanje v kulturno-prosvetnem delu Slovenjgradcu.
Dajatve iz socialnega zavarovanja pri odhodu na progo
47. člen zakona o socialnem zavarovanju določa, da obdrži zavarovanec, ki je bil zadnje leto pred izstopom iz službe zavarovan najmanj 6 mesecev, vse pravice do dajatev iz zavarovanja za primer bolezni, nosečnosti in poroda, ki nastopi v dobi dveh mesecev po izstopu zavarovanca iz službe. Zavarovanec, ki je bil v zadnjih dveh letih pred izstopom iz službe zavarovan najmanj 12 mesecev, pa obdrži ob istih pogojih pravico tudi za primer bolezni, nosečnosti, poroda, ki nastopi v treh mesecih po Izstopu zavarovanca iz službe. Prav tako imajo za ta čas pravico do dajatev tudi svojci zavarovanca, ako jih je dejansko vzdrževal.
Če torej zavarovanec po odhodu na progo Šamac—-Sarajevo ni več prijavljen v zavarovanju, ima pravico do dajatev za sebe in svojce tudi še v tako- imenovanem pasivnem članstvu.
Podjetja, ki bi plačevala vse prispevke za mladince, ki bodo delali na progi, čeprav niso dolžna, da to store. bi mladincem omogočila nemoteno nadaljevanje zavarovanja. S pre-kinjenjem zavarovanja se seveda prekine tudi staž za penzijo.
Iz ministrstva za delo
Obsodba nevarne vohunke in tibotapke
V Mariboru je bila pred okrajnim sodiščem razprava proti Bubak Mariji, šoferki jz Maribora, češk; državljanki, ki je bjla obtožena, da je spravljala sovražnike naše države čez mejo. Med drugimi je obtožnica navajala, da je spravila preko meje grofico Lippič in dobjla za to nagrado prstan v vrednosti 120.000 din. Razprava j« pokazala, da je bila obtožena Bubak Marija središče vsega ilegalnega prehajanja čez mejo." K njej so prihajali najrazličnejši sovražni elementi in je bila eden izmed glavnih kanalov za ilegalen prehod meje. Med okupacijo je bila usluž-bena pr; vodstvu štajerske »domovinske zveze«, po osvoboditvi pa je bila ponovno zaiprta zaredi tihotapstva. Razprava je poleg drugega razkrila, da je bila Buba/k Marija obve. ščevelka in kurirka med sovražnimi elementi v inozemstvu in njihovimi eksponenti v Jugoslaviji.
Okrajno sodišče je spoznalo obtoženko za krjvo in jo obsodilo na smrt z obešenjem in trajno izgubo državljanskih pravic.
Pomladanska setev
Po vseh naših okrajih je že v polnem razvoju delo za pomladansko setev. Povsod naši politični in oblastveni aktivisti na sestankih razlagajo ljudstvu pomen setvenega plana, razpravljajo z njim o setvenih načrtih posameznih krajev, o setvi industrijskih rastlin, o sklepanju pogodb s traktorskimi postajami, o razdeljevanju semen itd. Naš politični in oblastveni aktiv je resno sprejel svojo nalogo pri izvajanju setve. Po večini ljudstvo razume pomen setvenega plana, kar so že pokazali dosedanji uspeh; pri setvenih pripravah. Tudi to pot se je pokazalo, da je uspeh naših množičnih akcij odvisen predvsem od dela in naporov političnih organizacij, mobilizacije množic in od pravilnega dela krajevnih odborov, ki nosijo odgovornost za neposredno izvedbo setve. Setev dobro uspeva, kjer so odbori dobri, slabše pa tam, kjer so slabi. Tu pa tam setev zavirajo razne tehnične ovire kakor pomanjkanje živine, ponekod primanjkuje tudi traktorjev. Pri porazdeljevanju posevkov je marsikje težava, ker ni točnih podatkov o katastrskih površinah. Toda še vedno je čas, da se s podvojenim delom odpravijo taki nedostatki. Nedvomno pa je tudi uspeh setve v največji meri odvisen od ljudi.
Zanimali smo se za priprave in potek setve v nekaterih okrajih. Tako so v okraju Trebnje setev dobro pripravili z mobilizacijo vseh množičnih organizacij in krajevnih ljudskih odborov. Imeli so sestanek s tajniki krajevnih odborov, kjer so odbori dobili potrebna navodila. Setveno delo povezujejo na terenu z delom za volitve v odbore Osvobodilne fronte. Okrajni plenum AFŽ je določil naloge, ki jih imalo pri setvi ženske organizacije. V posameznih središčih okraja so bili sestanki z množičnimi organizacijami. Razgibana je tudi mladina, ki je že pretekli teden organizirala 15 mladinskih delovnih čet za pomoč pri setvi. Bili so tudi «e-
Z zakonom o davkih, ki ga je Ljudska skupčina FLRJ sprejela v decembru, in z uredbo o davku na dohodek, ki ga je te dni izdala zvezna vlada, je bil naš sistem dohodnine reformiran v skladu s spremembami v našem gospodarstvu in urejen tako, da na eni sirani upošteva enotnost našega finančnega sistema, na drugi strani pa demokratično in federativno ureditev naše države. V okviru zakona in nove uredbe bodo vlade ljudskih republik izdale svoje podrobne predpise, kar daje celotnemu sistemu potrebno gibčnost, ki je potrebna za pravično in sorazmerno obdavčenje, pa tudi za podpiranje tistih panog dejavnosti, ki dajejo večji prispevek skupnosti.
Glede na enotni sistem mezd in plač na vsem področju FLR Jugoslavije in na novi sistem enotnih cen, je potrebno povsod enako obdavčenje dohodkov delavcev, nameščencev in uslužbencev. Zato določa uredba, da se zaslužki delavcev, nameščencev in uslužbencev obdavčijo na vsem območju FLR Jugoslavije po predpisih te uredbe z enotno davčno lestvico.
Po uredbi o davku na dohodek spadajo v osnovo za obdavčenje: osnovna plača, plača na nadurno in akordno delo, kompenzacija za neizkoriščen dopust ali praznike, funkcijski dodatek in drugi podobni prejemki.
V osnovo za obdavčenje pa ne spadajo (in se torej ne obdavčijo): dodatki za otroke, enkratne individualne nagrade za izreden uspeh pri delu: nagrade delavcem, nameščencem ali uslužbencem za izume, ki niso patentirani, in za novaiorstvo; nagrade, ki jih sprejemajo odlikovanci po statutih za posamezne rede; socialne podpore; zneski, ki se izplačujejo delavcem ali uslužbencem za amortizacijo njihovega inventarja (orodja), ki ga uporabljajo pri delu; druga povračila za izdatke v zvezi z opravljanjem službenih poslov.
Oproščeni pa so tega davka: narodni heroji; učenci v gospodarstvu (vajenci), če njihov zaslužek ne presega zneska, ki po predpisih velja za vajence; dijaki glede dohodkov od po-
je najvažnejša skrb
stanki s krajevnimi setvenimi komisijami in sestanki z učiteljstvom, ki prav tako sodeluje. Večina krajev se j-e dobro izkazala pri pripravah za setev, so pa tudi slabi kraji, to zlasti lam, kjer imajo vpliv razni vaški mogotci in kjer so tudi krajevni odbori slabi.
Po nekaterih krajevnih odborih so že napravili setvene razrede na posamezne posestnike, kot na primer v Veliki Loki. Najslabše se je izkazal krajevni odbor Sv. Štefan, kjer niso postavili niti setvene komisije. S traktorsko postajo je bilo konec preteklega tedna sklenjenih pogodb za 200 ha oranja s traktorji. Oranje se je nekoliko zavleklo, ker je zemlja zaradi obilnega snega in spomladanskega deževja še precej zmehčana. Kar se tiče setve industrijskih rastlin, se kmetje zlasti zanimajo za setev lanu, sončnic in buč. Zanimajo se tudi za ugodnosti, ki se jim bodo pri tem nudile Semen je na splošno dovolj. Pri nekalerih krajevnih odborih se opaža omahovanje pri sprejemanju setvenega načrta glede površin, ki jih je treba zasejati s posameznimi kulturami. Takim krajevnim odborom je treba posvetiti več pozornosti, da bo setveni načrt izpolnjen v vsakem pogledu. V okraju so določili tudi roke, do katerih morajo biti posamezne kulture posejane. Da se bo setev do kraja izvedla, bo zlasti potrebno načrtno organizirati dobro poročevalsko službo na terenu. Kajti le tako bodo odgovorni organi za setev pravočasno lahko posredovali tam, kjer se pojavljajo napake.
Več bo treba posvečati pažnje tudi tekmovanju med posameznimi kraji, kot je v Beli Krajini, kjer je teren za setev močno razgiban. V Beli Krajini je KLO Griblje napovedal tekmovanje v setvi drugim krajevnim odborom, prav tako je napovedala tekmovanje Metlika. Tudi tu so povezali setveno delo z delom za volitve OF. V Beli Krajini je zlasti veliko zanimanje za traktorsko oranje in
učevanja in štipendij; diplomatski predstavniki tujih držav ter njihovi uslužbenci (tuji državljani) s pogojem vzajemnosti.
Stalni osebni dodatki za izredno delo in premije se obdavčijo ločeno od drugih prejemkov iz istega delovnega razmerja. Če ima kdo dohodke iz več službenih razmerij, plača davek posebej od kosmatega zaslužka iz vsakega delovnega razmerja. Od dohodkov, ki se ne ponavljajo, temveč se pojavljajo zdaj pa zdaj, se plača davek, kakor da so mesečni.
Po mesečnem zaslužku se davek plača v naslednjih zneskih.
mesečni	da-	mesečni	da-
zaslužek	vek	zaslužek	vek
din	din	din	din
do 100	•»	nad 3300 do 3400	172
nad 100 do 200	4	nad 34(X) do 3500	181
nad 200 de 300	6	nad 3500 do 3600	190
nad 300 do 401)	8	nad 3600 do 3700	200
nad 400 do 500	10	nad 3700 do 3S00	210
nad 500 do 600	13	nad 3800 do 3900	220
nad 600 do 700	16	nad 3900 do 4000	230
nad 700 do 800	19	nad 4000 do 4100	240
nad 800 do 900	22	nad 4100 do 4200	250
nad 900 do 1000	25	nad 4200 do 4300	261
nad 1000 do 1100	29	nad 4300 do 4400	272
nad 1100 do 1200	33	nad 4400 do 4500	2S3
nad 1200 do 1300	37	nad 4500 do 4600	294
nad 1300 do 1400	41	nad 4600 do 4700	305
nad 1400 do 1500	45	nad 4700 do 4S00	316
nad 1500 de 1600	60	nad 4800 do 4900	32S
nad 1600 do 1700	55	nad 4900 do 5000	340
nad 1700 do 1800	60	nad 5000 do 5100	352
nad 1S00 do 1900	65	nad 5100 do 5200	364
nad 1900 do 2000	70	nad 5200 do 5300	376
nad 2000 do 2100	76	nad 5300 do 5400	388
nad 2100 do 2200	82	nad 5400 do 5500	401
nad 2200 do 2300	88	nad 5500 do 5600	414
nad 2300 do 2400	94	nad 5600 do 5700	427
nad 2400 do 2500	101	nad 5700 do 5S00	440
nad 2500 do 2000	108	nad 5800 do 5900	454
nad 2600 do 2700	115	nad 5900 do 6000	468
nad 2700 do 2800	122	nad 6000 do 6100	482
nad 2800 do 2900	130	nad 6100 do 6200	496
nad 2900 do 3000	138	nad 6200 do 6300	510
nad 3000 do 3100	146	nad 6300 do 6400	525
nad 3100 do 3200	154	nad 6400 do 6500	540
nad 3200 do 3300	163	itd. itd.	
Lestvica se nadaljuje do mesečnega zaslužka 12.000 din, za dohodke nad 12.000 din pa je davek določen v odstotkih in znaša pri mesečnem zaslužku do 13.000 din 14% ter doseže pri mesečnem zaslužku nad 18.000 din 20%.
Nova lestvica ustreza z majhnimi razlikami dosedanji lestvici, le da je davek določen v dinarskih zneskih in se dviga progresivno od 100 do 100 din davčne osnove. V dosedanji lestvici je bil davek predpisan v odstotkih in se je pri vsaki stopnji povečal
vseh naših okrajev
pravijo, da bi traktorji zorali polovico vseh ornih površin, če bi imeii dovolj traktorjev. Doslej je bilo sklenjenih v Beli Krajini pogodb za traktorsko oranje za 240 ha. Največ pogodb sta sklenila Griblje in Črnomelj, kjer je teren najugodnejši. V Gribljah so prosili za buldožer, ker so pričeli s krčenjem steljnikov.
Posledice vojne se v Beli Krajini kažejo tudi v pomanjkanju poljedelskega orodja, zlasti plugov. Zanimanje za setev industrijskih rastlin je precejšnje, zlasti za setev lanu. Težava je pa, ker ljudje nimajo izkušenj, kako se goje nekatere industrijske rastline, in bi bilo koristno, da bi priskočili na pomoč kmetijski strokovnjaki, ki jih Bela Krajina pogreša. Tudi v Beli Krajini se čuti pomanjkanje dobre poročevalske službe. Na splošno vsi krajevni odbori dobro izvajajo setveni načrt, edino v Drašičih oklevajo s postavitvijo setvene komisije. V Beli Krajini je zelo dobro uspela akcija za zatiranje kaparja, saj je bilo 80% drevja očiščenega, kar se že dolgo ni zgodilo.
V	postojnskem okraju se prav tako trudijo, da bi čim prej izvedli pomladno setev, ki se je zaradi dolgotrajnega dežja zelo zakasnila. Ker je veliko pomanjkanje vprežne živine. bo vojska dala vojaške konje in tudi hlevski gnoj za pognojitev njiv. Nabavno prodajne zadruge znova odkupujejo presežke krompirja, da bo dovolj semena Trudijo se tudi. da bi nabavili semenski krompir iz drugih okrajev, zlasti iz idrijskega in cerkljanskega Posamezne vasi v teh krajih zaradi izredno dolge zime še vedno leže v globokem snegu, ki onemogoča vsakršen prevoz v dolino. Poleg semenskega krompirja so bila porazdeljena med kmete semena iare pšenice, ovsa, ječmena, lucerne, črne detelje itd. Tudi'umetno gnojila so bila razdeljena v zadostni količini. Kmetje upajo, da bodo s pomočjo zadrug prebrodili vse težave in v celoti izvedli setveni načrt.
za pol odstotka, kar je povzročalo skoke pri prehodu iz nižje v višjo davčno stopnjo. Ta pomanjkljivost je sedaj odstranjena. Zato je po novi lestvici davek v nekaterih primerih za malenkost nižji, v drugih primerih pa nekoliko višji.
Od zaslužkov, ki se ne izplačujejo mesečno, temveč za krajše roke, se plača davek sorazmerno z davkom, ki hi se plačal od ustreznega mesečnega zaslužka. Izjemno plačajo obalni prevozni delavci davek po enotni stopnji 4%, sezijski kmetijski delavci pa po stopnji 3%. Določbe nove uredbe. ki se nanašajo na davek z odtegnitvijo, se uporabljajo od prvega izplačila po dnevu objave, t. j. od 25. marca 1947.
Ce ima delavec ali nameščenec poleg dohodkov iz službenega razmerja še druge dohodke, ki še niso obdavčeni z nobeno obliko dohodnine (na primer dohodke od posestva, hiše, obresti od posojenega denarja itd.), tedaj se ti dohodki obdavčijo po odmeri. in sicer neodvisno od dohodkov iz službenih prejemkov (ki jih zaradi tega tudi ni treba več prijaviti v zvezi s prijavo ostalih dohodkov za odmero).
Davek v stalnem znesku
V	davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev so s posebnimi stopnjami vključeni tudi tisti davčni zavezanci, ki opravljajo pretežno fizično delo in so doslej plačevali »davek po določeni postavki«. Tako je določen davek za hišne pomočnice (pomočnike) kakor doslej na 300 din letno. Nosači, žagarji, ulični prodajalci časopisov, snažilci obutve in podobnj delavci, ki opravljajo delo ob pretežni uporabi lastne telesne moči in so doslej plačevali 300 din na leto, plačujejo po novi uredbi: v krajih do 5000 prebivalcev 100 din na leto, do
20.000	prebivalcev 150 din, do 50.000 prebivalcev 200 din, do 100.000 prebivalcev 300 din in nad 100.000 prebivalcev 400 din na leto.
Zavezanci tega davka v stalnih letnih zneskih plačujejo davek sami polletno, in sicer polovico davka do konca januarja, drugo polovico pa do konca junija. Davek po novih predpisih velja od 1. januarja t. 1„ kolikor za prvo polletje ni že plačan po dosedanjih predpisih. Če se ti davčni
zavezanci v kakem letu ne prijavijo kot davčni zavezanci, se to smatra kot davčna zatajitev, ki se kaznuje s kaznijo po 0.3% za vsau dan prekasnega plačila, toda največ do petkratnega zneska davka. Če gre za hišno pomočnico (pomočnika), ki ni plačala davka. se vrhu tega kaznuje z 200 din oseba, pri kateri dela hAua pomočnica
Odvajanje pobranega davka
Poostrene so v uredbi določbe glede odvajanja pobranega davka. Uradi.
Prejšnji četrtek se je na Reki pričelo medmestno tekmovanje v ko-šarki. Prijavilo se je !2 moških moštev, ki so bita razdeljena v dve skupini po 6, izmed katerih so se prvi trije iz vsake skupine kvalificirali za finale. Tudi ženske vrste so bil« razdeljene v dve skupini in igrata prvi dve iz vsake skupine v finalnih tekmah. Rezultati tekem so bili naslednji:
MOŠKI:	Novi Sad : Ljubljana 16:1.1
(4:2); Zadar : Split 13:18 (5:5); Novi Sad : Skoplje 16:10 (5:2): Reka : Ljubljana 20:S (4:5); Zadar : Partizan 19:12 (7:8); Titograd : Split 22:21 (8:9); Trst : Zagreb 18:15 (10:6); Beograd : Zrenjanin 30:11 (17:1); Beograd : Ljubljana 42:18 (22:8); Keka : Novi Sad	23:20 (16:5);
Zrenjanin : Skoplje 13:6 (0:2); Trst : Split 47:23 (20:14); Partizan : Titograd 59:2 (34:2): Zadar : Zagreb 19:1» (9:7): Zadar : Titograd 27:8 (15:14): Ljubljana : Skoplje 14:7 (7:4); Split : Zagreb 15:12 (6:3); Novi Sad : Zrenjanin 16:8 (5:2); Reka : Beograd 17:10 (7:3); Trst : Partizan 19:10 (7:4): Trst : Titograd 12:4 (4:2); Beograd : Skoplje 15:11 (5:5); Partizan : Zagreb 28:11 (20:7); Reka : Zrenjanin
Crvena zvezda je premagala Crveno lokomotivo 1:0 (1:0)
V sredo popoldne je bila na igrišču »Pobede« odigrana prvenstvena nogometna tekma za Zvezno ligo med »Crveno zvezdo« in »Crveno lokomotivo«. Zmagala je »Crvena zvezda« z rezultatom 1:0, (1:0).
Obe moštvi sta igrali zelo ostro in v nekaterih trenutkih precej grobo. »Crve; na zvezda« je bila tehnično boljša. Edini gol je padel v 15. minuti prvega polčasa, zabil pa ga je Jezerkič s svobodnim strelom na razdaljo 30. m. Ves drugi polčas »Crvena lokomotiva« ni dosegla izenačenja, čeprav je prevladovala. Beograjčani so redkeje prihajali pred vrata nasprotnika, toda njihovi napadi so bili mnogo nevarnejši kot napadi »Crvene lokomotive«.
S to zmago se je moštvo «Crvene zvezde« povzpelo na drugo mesto v tabeli zvezne lige -z dvema točkama razlike za »Partizanom«. Sodil je precej nesigurno Stern iz Osij°ka.
Ligaško tekmovanje v namiznem tenisu
Fizknlturna zveza Slovenije — Odbor za namizni tenis razpisuje namizno teniško ligaško tekmovanje
Tekmuje se v moštvih in družinah. Za moštva nastopajo 3 igralci, v družini pa dve igralki. Tekme van ji sta ločeni za moštva m družine. Društva se lahko prijavijo le za eno tekmovanje.
Pravico sodelovanja imajo vsa fizkultur-na društva LRS.
Igra se po dvojnem sistemu vsak z vsakim. in sicer prvi del pomladi, drugi jeseni.
Društva tekmujejo na lastne stroške, domačin je dolžan dati žogice ter gostujočim društvom preskrbeti dnevno hrano in prenočišče.
Okrožni oziroma okrajni referenti za namizni tenis postavijo sodnika ter sestavijo poročilo o tekmi, ki ga takoj dostavijo FZS — cdboru za namizni tenis.
FZS — razp'suje za prvaka moštev in družin dve prehodni zastavici,
Prijave je treba poslati na naslov FZS — odbor za namizni tenis, Ljubljana — Tabor, do 7. aprila 1947. Žrebanje bo 11. t. m. v Ljubljani.
Prvi del tekmovanja se prične 19. aprila ter se konča 1. julija t. 1.
ustanove, podjetja m osebe, ki izplačujejo zaslužek, morajo davek obračunati in vplačati v petih dneh po izplačilu zaslužka (doslej od 10. do
25.	dne v mesecu). Vea Lar sme republiški finančni minister do’oeiti tudi drugačne roke. Pri prekoračenju roka se zaračunajo zamudne obresti
0.2% za vsak dan. če zamudi rok vplačila državni urad ali državno podjetje, tedaj se odgovorni uslužbenec vrhu tega kaznuje disciplinsko za davčno nerednost.
18:7 (8:2); Beograd ; Novi Sad 23:13 (12:4); Keka : Skoplje 15:6 (9:4); Ljubljana : Zrenjanin 18:15 (8:2); Trst : Zadar 25:23 (16:6): Partizan : Split 37:16(14:10); Zagreb : Titograd 40:9 (14:6).
ŽENSKE: Trst : Zagreb 12:7 (4:2); Beograd : Split 11:7 (7:4); Reka : Ljubljana 18:7 (10:4); Novi Sad : Zrenjanin 20:12 (11:5); Split : Zagreb 14:14 (10:6); Reka : Zrenjanin 20:16 (10:10): Ljubljana : Novi Sad 6:4 (3:1): Trst : Beograd 10:3 (10:1); Ljubljana : Zrenjanin 20:3 (20:0); Trst : Split 6:5 (4:0); Reka : Novi Sad 25:9 (18:5); Beograd : Zagreb 16:2 (10:8).
V finalne borbe so se izmed moških kvalificirali: Trst, Partizan, Beograd, Reka, Zadar in Novi Sad. Od ženskih vrst so prišle v finale: Reka, Trst, Beograd in Ljubljana.
Zakljutme tekme medmestnega turnirja v košarki so se pričele v sredo popoldne in se bodo nadaljevale do nedelje. Rezultati so bili prvi dan naslednji:
MOŠKI; Novi Sad ; Beograd 20:19 (13:13); Reka : Zadar 18:17 (9:7); Partizan : Trst 29:14 (21:4).
ŽENSKE:	Beograd : Ljubljana 21:16
(8:8); Trst : Reka 34:9 (18:4).
Namizno teniški turnir v Kranju
FD Kranj prireja drugič v dobi obstoja namizno-teniške sekcije veleturnir Gorenjske v dneh od 5-—6. t. m. Nastopila bodo najboljši igralci iz Slovenije, pričakuje pa se tudi udeležba iz Varaždina in Zagreba. — Namen turnirja je pokazati, kaj so slovenski namizno-teniški igralci pridobili v letošnji sezoni. — Vse igralce in prijatelje namiznega tenisa opozarjamo na to prreditev.
•
Nogometni odsek pri GO FZS. Program prvenstvenih tekem dne 6. t. m.: v Ljubljani, igrišče Triglava, ob 15 Triglav :	Kladivar, služb. Stankovič; v
Trbovljah ob 15 Rudar : Krim. služb. Slamič. Rudar naj takoj javi, ako je igrišče sposobno za odigranje tekme in pregledano. Na znanje se vzame dopis Železničarja št. 313/47 z dne 31. 3. t 1. Obveščajo se vsa društva, ki bi morala odigrati z Železničarjem prvenstvene tekme, da ta v prvenstvenem tekmovanju ne sodeluje ter lahko izrabijo prosti termin za odigranje prijateljskih tekem. Program dne 13. t. m : Enotnost : Triglav, Krim : Kladivar, Murska Sobota : Polet, Kranj : Novo mesto. Priznajo se rezultati prvenstvenih tekem dne 30. 3. t. 1. Triglav : Krim 7:2, Enotnost : Rudar 2:1, Kladivar : Železničar 3:0 p. f. Obveščajo se vsa društva, da dvignejo tiskovine za službujoče odbornike in knjižice za postave moštev pri okrožnih oziroma okrajnih odborih! Vsa društva morajo sodniku predložiti postave moštev na predpisanih tiskovinah. Nogometni odseki pri okrožjih, okrajih naj izroče društvom, ki tekmujejo v prvenstvenem tekmovanju FZS. dostavljene jim trakove za službujoče odbornike FZS.
Poverjeništvo za nogomet — okrožje Ljubljana objavlja:	Za službujoče k
prvenstvenim tekmam dne 13. t. m. se delegirajo:	Kamnik : Litija — Gjud;
Domžale : Mengeš — Betetto; Duplica : R; zvezda — Karas. — Vse tekme se pričnejo ob 14.30 uri. Vsako društvo mora postaviti po enega mejnega sodnika nad 18 let starosti. — Vsa društva naj imenujejo v roku 8 dni po objavi po enega odbornika za vršilca službujočega odbornika prvenstvenih tekem. Opozarjajo se vsa društva, da bodo v bodoče igralci verificirani 8 dni po predloženi priglas-nici.
Davek na dohodek delavcev, nameščencev In uslužbencev
Obvestilo in poziv javnosti glede prodaje in nakupa tobačnih izdelkov
Z aprilom 1947 se je kontingent tobaka za IR Slovenitjo povečal za 25% v primeri z mesecem februarjem leta 1947. Sedanja količina tobaka, dobavljena Sloveniji, je tolikšna, da pride povprečno na vsakega prebivalca Slovenije po 100 cigaret mesečno. Količina tobaka, dobavljena Sloveniji, je večja kakor pred vojno. Vsak kadilec, ki je član sindikata, dobiva z aprilom na sedežu svojega obrata, ustanove ali pisarne pa 100 cigaret na teden. Kontingent tobaka je sorazmerno razdeljen na vaa mesta in okraje. Pri vestnem poslovanju malo-prodajaicev tobaka in z disciplino potrošnikov je zagotovljena redna oskrba kadilcev s tobakom brez vsake zamude in brez postajanja v vrstah pred trafikami. Ministrstvo za trgovino in preskrbo je izdalo maloproda-jalcem tobaka odredbo, s katero jih obvezuje, da javno na vidnem mestu izobesijo; 1) količino svojega mesečnega kontingenta, 2) količino in vrsto tobačnih izdelkov z označbo razdobja, za katerega so jih dvignili, 3) količino tobaka, ki so jo dvignili za sindikate. Kadilci, ki ne prejemajo tobaka kot člani sindikata, v obratih, ustanovah in pisarnah, naj redno ku-
pujejo tobačne izdelke v isti trafiki, najbolje v trafiki, ki je najbližja njihovemu stanovanju.
Javnost pezivamo, da vse opažene nerednosti pri prodaji ali nakupu tobačnih izdelkov javijo okrajnim ali mestnim odborom ali pa kontrolnemu oddelku ministrstva za trgovino in preskrbo.
Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo.
Vsem maloprodajalcem tobaka
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS odreja, da vsi maloprodajalci tobaka začenši s 5. aprilom 1947, redno na vidnem mestu v svoji trafiki objavljajo: 1) svoj mesečni kontingent tobačnih izdelkov, 2) količino in vrsto dvignjenih tobačnih izdelkov ter dobo, za katero so jih dvignili, 3) količino tobačnih izdelkov, ki so jo dvignili za sindikate.
Kršilci te odredbe bodo kaznovani po zakonu o nedovoljeni špekulaciji in gospodarski sabotaži.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo IR Slovenije.
Fizkultura in sport
Medmestni turnir v košarki na Reki
SAH
Turnir za srednješolsko prvenstvo Slovenije.
Včeraj popoldne se je pričel v šahovskem domu prvi turnir za srednješolsko prvenstvo Slovenije. Udeležuje se ga šest mladincev, ki jih je žreb takole razvrstil: 1. Bajec (Ljubljana — 15 let); 2. Hočevar (Celje — 17 let): 3. Njegovan (Maribor — 13 let); 4. Župančič (Domžale — 15 let); 5. Sila (Novo mesto — 12 let); 6. Vrhovec (Ljubljana — 17 let). V prvem kolu je Hočevar premagal Silo, Njegovan pa Župančiča. Bajec in Vrhovec sta remizirala. Danes se bo dopoldne odigralo drugo, popoldne pa tretje kolo. Mladina z zanimanjem spremlja partijo. ♦
V Murski Soboti je med prebivalstvom veliko zanimanje za šah. Udeležba na turnirju za naslov prvaka Sobote za mesec marec je bila večja kot v februarju. Prvenstvo si je osvojil Cisar Aleksander, ki Čuva prehodni pokal.
Brzoturnir med ekipama FD Nafte in FD Sobote se je končal z zmago Sobote. ki je doma zmagala z rezultatom 110-50:85.50, v povratnem turnirju v Dol. Lendavi pa 150:125.
Poziv prostovoljnim zavarovancem bivšega Pokojninskega zavoda za nameščence
Bivše zavarovance Pokojninskega za/vo-da za nameščence v Ljubljani, ki so pokojninsko zavarovanje nameščencev pro» stoveIjmo nadaljevali! ali -Imeli do 1. Jan. 1947 pravido pokojninsko zavarovanje prostovoljno nadaljevati, pozivamo, da najdalje do 30. junija 1947 predlože pristojni podružnici Državnega zavoda za socialno zavarovacje prijave, če žele t-o zavarovanje tud' mdalje pod a j sati. Prijavi je treba priložiti dokaa o prejšnjem zo-varcvanju.
Do prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja -majo pravico tisti bivši zavarovalci Pokoj minskega zavoda za nameščence, pri katerih od prenehanja zavarivanja pa do prijave, da bi rad’ zavarovanje prostovoljko nadaljevali, še ni preteklo več kot 6 mesecev. Ta doba Pa se podaljša za dobo m' re bitne ga počivam ja rokov po Uredbi z dne 14. IX. 1946 od 6. IV. mi dalje za aktivne udeležence v NOV. POJ a Li JA. za intern i rance in druge žrtvi* fašističnega terorja in za t;ste. ki Jim Je bilo zaradi vojnih razmer nemogoče pravočasno zahtevati nrostovljrao nadaljevanj« pokojninskega zavarovanja.
Tudi tisti, ki je morda že vložil prošnjo. naj jo ponev: in če je treba, priloži do-kaze, da ima pravico do počivanja rokov.
Zavarovanje .«e podaljša po zavarovanem zaslužku iz apr la 1941. če zavarovanec ecrila 1941 ni b:' pokojmnrsko zavarovan. Pa po zalužku 2000 đ&a. Prostovoljne, podaljšanje poko;,ninsk>?gri. zavarovanja lahko traja največ dve leti.
Obvezno cepljenje proti davici
Po odredbi Ministrstva za ljudsko zdravje se odreja za področje mesta Ljubljane obvezno zaščitno cepljenje proti davici
Cepljeni bodo z 2 injekcijama zaščitnega cepiva v 4 tedenskem razdobju vsi otroci od začetnega drugega do vštevši osmega leta, ki lani niso bili še cepljeni. Otroci, ki so bili lani cepljeni in so stari dve do osem let, dobe pri letošnjem obveznem cepljenju zaradi osvežitve in podaljšanja odpornosti še 1 injekcijo. Prinesti morajo k cepljenju potrdilo o izvršenem cepljenju v 1. 1946., na katerem 1)0 letošnje cepljenje potrjeno. — Šoloobvezni otroci bodo cepljeni po šolah. — Cepljenje bo ]w> naslednjem razporedu:
I.	Četrt Center: Mestni dom. Krekov trg, 8. aprila, 2. injekcija 6. maja, vsakokrat ob 8- uri.
II.	Četrt Tabor:	Sola na Ledini,
9.	aprila. 2. injekcija 7. maja. vsakokrat ob 8. uri.
III.	Četrt Rakovnik: Osnovna šola na Rudniku. 9. aprila, 2. injekcija 7. maja, vsakokrat ob 14. uri. — Osnovna Šola na Barju. 9. aprila. 2. injekcija 7. maja. vsakokrat ob 16. uri.
IV.	Četrt Moste: Titov mladinski dom. Zelena jama, 9. aprila. 2. injekcija 7. maja, vsakokrat ob 16. nri.
V.	Četrt Vič: Osnovna šola na Vičn, 8. aprila. 2. injekcija 6. maja, vsakokrat ob 16. uri.
VI.	Četrt Bežigrad: O-novna šola Bežigrad. 10. aprila. 2. injekcija 8. maja, vsakokrat ob 16. uri.
VII.	Četrt Šiška: Osnovna šola Spodnja Šiška. 10. aprila. 2. injekcija 8. maja. vsakokrat oh 16. uri.
VITI. Četrt Polje: Osnovna šola Polje, 8. aprila. 2. injekcija 6. maja. vsakokrat ob 14. uri. — Osnovna šola Zalog. 8. aprila, 2. injekcija 6 maja, vsakokrat ob 16. uri.
IX.	Četrt Ježica: Osnovna šola Ježica, 8. aprila. 2. injekcija 6. maja, vsakokrat ob 16. uri.
X.	Četrt St. Vid: Osnovna šola St. Vid,
10.	aprila, ob 14. uri. za otroke, ki so bili v L 1946. že enkrat ali dvakrat cepljeni. — Osnovna šola St. Vid. 14. aprila. 2. injekcija 12. maja. vsakokrat ob 14. uri.
Za otroke, ki iz opravičljivih tehtnih razlogov ne bodo mogli priti k cepljenju na določeno mesto v odrejenem Času. bo cepljenie v Mestnem domu, Krekov trg, 12. aprila oh 16. uri in 10. maja oh 16. uri za 2. injekcijo. Isti dan ho cepljenje ob 16. uri tudi na Osnovni šoli na Ledini in 10. maja oh 16. uri za 2. injekcijo.
Oproščeni so samo otroci, ki so nevarno ali zelo težko bolni, za kar je potrebno zdravniško potrdilo. Oproščeni so tudi oni. ki so v 1. 1945.. 1946. in 1947. davico preboleli. Priporočljivo pa ie, da tudi ti dobijo eno injekcijo zaščitnega ceniva.
Otroci naj pridejo na kraj cepljenja pristojne Četrti. Le v primeru, kjer je cepljenje dotične četrti znatno oddaljeno, za Prule. Trnovo, del Dolenjske ce*te. se sme pripeljati otroke k cepljenju pri najbližji četrti.
Zaščitno cepljenje proti davici je obvezno. izvršitev obveznosti bomo pregledali. prestopki bodo kaznovani po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Načelnjk zdravstvenega oddelka: Dr. Logar.
„Naša zena**
Dve, tri misli ženam v času volitev v odbore OF
Od vsepovsod že prihajajo vesti o živahnih pripravah za volitve v odbore OF. Marsikje so ti že izvoljeni, v glavnem pa nas ta važna naloga še čaka ali pa smo prav sred; dela za izvedbo volitev. Vsekakor nam je dosedanje delo okoli volitev v pogledu sodelovanja in v načinu ude. ležbe žena pri volitvah poka-zalo nekaj tako važnih stvari, da je o njih potrebno spregovoriti.
Ali se žene za volitve v odbore OF zanimajo jn kako?
Na to vprašanje moramo vsekakor odgovoriti z »da«, bil pa bi tak odgovor zelo pomanjkljiv. Vsekakor je na zgornje vprašanje potrebno odgovoriti obširneje.
Zanimanje žen za volitve se nam kaže tudi to pot v tisti luči kakor skoro vselej doslej. Tamkaj namreč, kjer so vse organizacije močne, predvsem pa tudi OF, se žene množično. lahko b; dejali 100«/0, udeležujejo množičnih predvolivnih sestankov in mnoge tudi več ali manj pomagajo pri pripravah in prj iz-
vedbi volitev samih, vendar pa skoro redno le tiste žene, ki so tudi sicer delavne in so itak prave aktivistke.
V predelih, kjer je splošno razpoloženje ljudstva manj naklonjeno pridobitvam in načelom OF in kjer so vse organizacije šibkejše, je tudi udeležba žen pri pripraivah za volitve manjša.
Tako stanje je povsem razumljivo, nikakor pa ni pravilno, če odbor; AFŽ ne upoštevajo teh različnih razmer, marveč delajo tako, Kakor da bi bil položaj povsod enak.
Ena jzmed najpoglavitnejših ugotovitev o pomanjkljivem delu naše AFŽ prj teh volitvah je ta, da naši odbor; v velik; večini malo ali celo nič ne store za volitve kot samostojna organizacija za žene, marveč prepuščajo žene le splošnemu toku razpoloženja na svojem delovnem področju, će pa pomislimo, da je AFŽ množična organizacija OF, njena desna roka, njen pomočnik, ki mora stat; Fronti pr; vsem njenem delu ob stran; jn za uresniče-
nje načel -in stremljenj Fronte vselej organizirati in mobilizirati žene, potem vidimo, da je tako prepuščanje žen splošnemu toku razpoloženja s stran; naših odborov povsem napačno in da je treba tak način dela vsepovsod odločno prekiniti.
Prav tako pozabljajo naši odbori na dolžnost, da bi z delom za pripravo volitev mobilizirali predvsem tiste žene, k; jih doslej še niso zajeli. Napak je, če se naš; odbori vselej zadovoljujejo s tem, da sl nalaga in razdeljuje delo le majhen krog žen, velika večina pa stoji ob strani in j; naloge sploh niso znane, ker jih bodisi o njih niti ni nihče poučil ali jih jim vsaj ne dovolj razložil.
Še večje ;n bolj odločujoče pa bi moralo biti delo odborov AFŽ na področjih, kjer so vse organizacije bolj šibke ;n kjer je splošno nastro-jenje ljudstva manj zadovoljivo. V takih predelih mora AFŽ med ženami več delat; jn ob času, ko so na primer tako pomembne volitve, vsekakor žene posebej klioatj na množični sestanek in tamkaj z njimi o pomenu ;n značaju volitev posebej govoriti. Treba pa je seveda potrebnost ali nepotrebnost takih posebnih sestankov za žene ugotoviti na vsakem terenu posebej in n; nikakor mogoče od nekod z vrha odločiti, kako je v katerem kraju in na kak-
šen način je v katerem kraju potrebno zajeti žene k pripravi in izvedb; volitev.
Kako pa je z izbiranjem kandidatov v nove odbore ?
O tem nikakor ne mislimo na splošno razpravljati, ker je bilo že dovolj napisanega. Hočemo le mimogrede opozoriti, da se pri izbiranju novih kandidatov tudi žene spomnimo tistega pregovora, ki govori, da nj merodajen napis na steklenici, marveč to, kaj je v steklenici. Morda je prjmera nekoliko preprosta, toda z našimi odbori je nekaj podobnega. Ni namreč odločilno to, če se kak odbor imenuje »odbor OF«, če pa v resnic; prav nič ne de. la ipo načelih OF in prav nič ne uresničuje ;n razširja njenih pridobitev in njenih misli. Kolikokrat so se do. slej za lepim in uglednim imenom Osvobodilne fronte skrivali malovredni špekulanti, . stremuh; vseh vrst, nasprotniki in morda celo sovražniki OF jn njenih, načel! In kaj bi z njimi?
Vse take ljudi, vse take »odbornike« je treba med pripravami za volitve v nove odbore temeljito razkrinkati in izpodrezat; vsako možnost, da bi bili ponovno ;n sploh še kdaj izvoljen; na tako ugledno mesto, kakor je mesto v odboru OF!
Treba je postaviti tudj dobre nove kandidate, dobre predloge za nove odbore. Iz vrst priljubljenih domačinov je treba izbrati take ljudi, ki bodo znali pravilno voditi in usmerjati naše gospodarsko delo, ki bodo vselej pravilno razumeli potrebe in možnost; našega kraja, ki bodo sposobni vselej prav usmerjati korake domačega kraja. Treba je torej izbirati kandidate po njihovem delu, po njihovih sposobnostih, po poštenosti in predanosti, po ljubezni do skupnosti, po njihovem dosedanjem zadržanju.
Kako pa je z ženami, ali spadajo tudj one v odbore OF?
Na splošno je treba priznati, da je v vseh nas, tako v možeh kakor v ženah veliko starih usedlin, kj nas ovirajo, da bi žene brez obotavljanja vključili v javno ž;vljenje. Marsikje se ženam samim kakor tudi možem še vedno nekako nenavadno zdi, da bi bila žena izvoljena v nekakšen odbor, kjer se ne odloča le o domačiji njene družine, marveč o vsej vasi, o vsej krajevn; skupnosti. To so predsodki in jih je na obeh straneh treba izruvati!
V okraju Šmarje pri Jelšah so na nekem sektorju, kjer so voljtve že opravili, ugotovili, da Je bilo v celokupnem številu predlaganih kan-
didatov SOo/o žen, izvoljenih pa jih je bilo 18°/o. Če pomislimo, da je vsepovsod vsaj polovica prebivalcev žen in da po zavednosti in predanosti stvari OF žene v veliki večini prav nič ne zaostajajo za možmi, moramo priznati, da je ta odstotek prav za prav majhen. In vendar je v primer; s številkami drugod, ki so skoro redno še nižje, še dost; velik.
Imamo pa celo primere, kjer ni med kandidati nit; ene žene. Samo po sebi ni to prav nič nepravilno, zakaj, kakor smo že dejali, ne gre zato, ali bodo v odborih mežje ali žene, marveč gre za sposobne m poštene ljudi.
Seveda je treba te primere razumeti v resnici le kot primere. So tudi kraji, kjer izbirajo kandidate povsem pravilno in se žene ne odrivajo zato, ker so žene, marveč jih izbirajo, če so sposobne, v enaki mer; kakor može. V okraju Slovenska Bistrica je mnogo krajev, kjer imajo žene v odborih OF večino. Prav tako tudi v okraju Celje-oko-lica.
Toda eno in drugo razumimo prav! Ne gre ne za to ne za ono »večino« ali »manjšino«, marveč za d:ber in čim boljši odbor!
SIRITE TISK Of !
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Petek, 4. aprila: Izidor.
Sobota, 5. aprila: Vincencij.
SPOMINSKI DNEVI
4. aprila 1942. — Prva konferenca med slovenskimi in hrvaškimi funkcionarji v Grbaelu ipri Brodu na Kolpi.
4. aprila 1942. — II. Vseslcvanski kongres v Moskvi.
4. aprila 1943. — Ustanovljen prvi koroški bataljon, napad na Mežico.
4. aprila 1945. — Rdeča armada osvobodila Bratislavo.
DEŽURNE LEKARNE Danes:	V. državna lekarna (Bahovec),
Kongresni trg 12; lekarna Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
VAŽNI TELEFONI Oddelek	za notranje zadeve —
Uprava	Narodne	milice:	dežurna
služba	...	.31-00.	21-00
Gasilska	milica in	Reševal,	postaja	44-44
Ministrstvo za notranje zadeve 53-41—43
Bolnišnica ......................53-81
Kolodvc* glavni......................27-68
Putnik.................... 24-72.	20 32
Turisthotel .................. 24 36
Gledališče. Narodno, uprava . .	45-26
drama	................  .	34-02
opera	34-81.	25-24
RAZSTAVE IN MUZEJI Razstava slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije 19. in 20. stoletja v Narodni galeriji. Odprta vsak dan od 9. do 16. — Za obiskovalve polovična vožnja.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	LJUBLJANI Drama
Sobota, 5., ob 20: Cankar: Kralj na Betajnovi. Zaključena predstava za IV. Armijo.
Nedelja. 6.. ob 20: Krleža: Gospoda Glem-bajevi. Izven.
Opera
Sobota. 5.. ob 19.30: Čajkovski: Pikova dama. Gostovanje J. Gostiča. Red E. (V prodaji 50 parternih in ložnih in 157 balkonskih in galerijskih sedežev). Nedelja, 6.. ob 19.30: Rossini:	Seviljski
brivec. Izven.
Ponedeljek, 7.. cb 19.30: Čajkovski: Pikova damn. Gostovanje J. Gostiča. Red D. (V prodaji 68 parternih in ložnih in 160 balkonskih in galerijskih sedežev). LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Ponedeljek. 7., ob 16: Jurčič: Des9ti brat. Režija Jože Tomažič.
Vstopnice v prodaji pri dnevni blagajni od 11. do 13. in 2 uri pred pričetkom.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Petek, 4. aprila. Zaprto.
Sobota, 5. aprila. Zaprto.
Nedelja. 6. aprila cb 14.30:	Gounod:
»Faust«. Izven.
Ob 20:	Bill-Belocerkovski:	»Življenje
kliče«. Izven.
SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV
LJUBLJANA UNION:	francoski f Im
-Otrcci paradiža« — I. del, tednik. — Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. MATICA: sovjetski umetniški film »Beli se C6amljeno jadro«, tednik. Predstave ob 16.15. 13.15 in 20.15.
SLOGA: premiera francoske filmske komedije »Gcspod. Hektor«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: sovjetska filmska »Glasbena komedija«, tednik. Predstava oh 20. CELJE METROPOL:	sovjetski film »Na
daljni plovbii, tednik. — DOM: sovjetski kulturni f*lm »Mladost pesnika«, tednik.
♦
Redni letalski promet na progi Beograd—Zagreb—Ljubljana in obratno je pričel 1. aprila. Letalo odhaja iz Beograda vsak dan ob 7. pristane v Zagrebu in ob 9.45 dospe v Ljubljano. Iz Ljubljane odhaja v Be-ograd ob 10.30, pristane spotoma v Zagrebu in prispe v Beograd ob 13.50 Prevozne cene so sledeče: Ljubljana—Zagreb 400 din. Ljubljana—Beograd 1500 din, Zagreb—Beograd 1115 din. Zvezo z letališčem vzdržuje »Putnik« s svojimi avtobusi. Odhod avtobusa vsako jutro ob 9.15 izpred »Putnik«-a. Vozovnice prodaja »Putnik", ki sprejema tudi prijave.
Slovenski fantje v vrstah JA Garnizije Skoplje pošiljamo iskrene pozdrave svojim domačim, znancem in prijateljem in jim želimo vesele velikonočne praznike: Gerečnik Anton. Eid Franc, Seršen Jožef, Horvat Jožef, Pečenko Cvetko. Cigler Ludvik, Vrbanjšek Maks, Dobič France, Šprah Ivo, Klanjšek France, Fa-lež Jožef, Krištof Jožef, Kranjc Pavel, Pukšič Jožef, Murko Jožef, Fras France, Grm France. Merc Jožef. Roškar Ladislav, Napotnik Anton, Vorajnik Vlado, černeček Stanko, Potočnik France, Panič Vladimir, Krajnc France. Kokolj France, Kuhar Rajko, Zancer Jakob, Gorjup Marjan. Babšek Maks, Ciput Štefan, Fuks Mihael, Knez Ivan, Šomen Ivan, Krenk Alojz, Sukič Pavel. Kovačič Marijan in tovariši njegove čete, Zula Martin in tovariši njegove skupine, Šemen Štefan. Gomsi Stanislav, Zorko Stanko, Frešer Stefan, Meršak Ivan, Pernek Matevž, Petek Štefan, Nikolič Josip, Vučko Mihael. Puhan Jožef. Markovič Frane, Šprah France in tovariši šoferji ter o>ta-li tovariši vojne pošte 12.134 v okolici! — Zdravo in na svidenje!
Slovenci — borci JA v Prilepu — Makedonija. želijo vsem dragim domačim, prijateljem in znancem zadovoljne velikonočne praznike: Žagar Zvonimir, Vaše; Simšič Franc, Unec; šivic Jakob. Breg: Lovšin Stanko. Gošpinovo:	Klemenčič
Alojz, Gor. vas; Kern Adolf, Kranj; Okorn Ivan, Dole; Planinšek France, Prežganje.
Slovenski vojaki na Sanitetskem kurzu v Ohridu želijo vsem svojim znancem, prijateljem in prijateljicam vesele velikonočne praznike in obilo pirhov: Blaž Adolf, Polje. Ljubljana: Pirc Ivan, Hudo. Radomlje: Čadež Pavel. Gorenja Dobrava; Horvat Jožef, Bogojina, Prekmurje; Lorenčič Jožef. Lokavec, Marija Snežna; Lipovec Andrej, Spod. Krapje. Ljutomer: Jazbinšek Anton. Maribor; De-bogovič Franc. Maribor; Norčič Franc. Kupšinci, Murska Sobota; Kramberger Maks, Ptuj.
Velikonočna številka
»SLOVENSKEGA POROČEVALCA« izide že v soboto 5. marca 1947
Mali oglasi in objave za to številko se sprejemajo do danes do 11. ure — osmrtnice do 12. ure dopoldne.
Oglasni oddelek »SI. poročevalca«
Ribarska zadruga, z o. z. v Trbovljah ima odslej uradne dme ob sredah od 16. do 18. ure v Ocepkovi gostilni za Savo. — Ribarska zadruga, Trbovlje. 719-n Pravoslavnim »veruj uščim« Kristjanom! Cvetni teden: Spored bogoslužja v Slovenski pravoslavni cerkveni občini Maribor (Koroška 40): 5. april: Lazarjeva sobota (Voskresenie Lazarja), ob 16. uri: otroški odhod »Vrbica« v nadaljevanju večernje. 6. april: Cvetna nedelja (Veb-noe voskresenie), ob 9.30 sv. liturgija, zatem blagoslov »vrbice« in cvetja, ob 16. uri: Predpraznično večernje. 7. april: Oznanjenje (Blagoveščenje) presvete Bogorodice, ob 9. uri: Sv. liturgija z večernjem. — Slovenska pravoslavna cerkvena občina Maribor, Koroška 40, telefon 25-61.	718-n
Pouk enotnega knjigovodstva, stenografije in korespondence za začetnike in praktike začne po praznikih. Prosta Izbira predmeta. Praktično znanje za vsako službo. Ure dogovorno po želji. Prijave: Specialni zasebni pouk, Domobransna cesta 15.	721-n
Strojepisni pouk do popolne izvežba-nosti po hitri in uspešni desetprstni metodi. Praktično znanje potrebno za vsako službo. Primeri iz pisarniške prakse. Spi-sovanje raznih apdsov. Priznano najboljši zasebni pouk te vrste. Ure po želji dopoldne. popoldne ali zvečer. — Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta št. 15.	722-n
PUTNIKOV PREVOZ z avtobusi Iz Kranja, ki bo omogočal poset kulturnih prireditev v Ljubljani, bo od 3. aprila dalje c bratova! vsak dan. Odhod iz Kranja vsak večer ob 13.30 uri, povratek Iz Ljubljane ob 23.30. Prijave in informacije v poslovalnici Putnika v Kranju.
PRESKRBA
PREVZEM SLADKORJA IN MAŠČOB
MLO — gospodarski odsek v Ljubljani, pcziva vse trgovce, da prevzamejo sladkor in olje v skladišču trg. pod j. MLO »Prehran«,«, Tyrseva. po sledečem vrstnem redu:
v torek, 8. aprila dopoldne, trgovci od Z-Z:rman do š-škulj, popoldne od Š-škander do P-Pezdir;
v sredo 9. aprila dopoldne, od P-Petkov-šek do M-Martimc, popoldne od M-Marolt do -K-Klemenčič;
v četrtek, 10. aprila dopoldne od K-Kle-menc do G-Gorjup, popoldne od G-Gor-ja.nc do A-Adamič.
Opozarjamo trgovce, da pripeljejo potrebno posodo za clje s seboj. Potrošniki st lahko nabavijo drugi obrok sladkorja in olje (dedatek za april in redni obrok za maj) od 8. t. m. dalje.
Razdeljevalci živil, ki imajo navedena živila že .na zalogi, jih lahko takoj dele.
VRNITEV SODOV ZA OLJE »Prebrana«, trg. podjetje MLO, poziva vse odjemalce, da še danes vrnejo vse sode za olje v skladišče »Prehrane« v Javnih skladiščih, Tyrseva 33.
OPOZORILO POTROŠNIKOM Sporočamo vsem potrošnikom, da morajo prevzeti moko pri svojih m alop-r o dajalcih do vključno 8. t. m. Maloproda-jalci so pravočasno prejeli količine in nalog za delitev. — Iz pisarne ministrstva trgovine m preskrbe LRS.
SLUŽBENE OBJAVE
OBJAVA
Ker je s 1. aprilom 1947. uvedena nova evidenčna služba, se s tem dnem preklicuje pošiljanje mesečnih poročil o gradbeni delavnosti, po obrazcih »GM« im po obrazcih za obnovitvene zadruge. — Vse ostalo kar je v zvezi z reorganizirano poročevalsko službo, je razvidno iz navodil, ki so poslana vsem (prizadetim.
PODALJŠANJE AVTOBUSNE PROGE CELJE—LJUBNO DO SOLČAVE Dne 5. t. m. opoldne bo pričel vozit! avtobus na progi Celje—Ljubno do Solčave po sledečem voznem redu:
16.30 odh.	Celje	prih.	8.10
18-40 prih.	Plesnik	odh.	6.00
18.45	odh.	Solčava	prih.	5.50
19.45	4.55
20.10 prih.	Ljubno	odh.	4.30
Opomba: Začasno vozi avtobus samo do Solčave, pričetek voženj do Plesnika bo objavljen naknadno. — DAPS. — TUS9.
UKINITEV VOŽENJ OB NEDELJAH NA AVTOBUSNI PROGI CELJE—PLANINA
Obveščamo potujoče občinstvo, da vozi cd 1. aprila dalje avtobus na progi Celje —Planina samo ob delavnikih. TU 88 PODALJŠANJE ROKA ZA SPISKE MATERIALNIH POTREB ZA TRETJE TROMESEČJE
Ministrstvo za industrijo ln rudarstvo Ljudske republike Slovenije, odsek za nabave, obvešča vsa industrijska podjetja in produktivno obrtništvo v LRS, da je rok za predlaganje spiskov materialnih potreb za tretje tromesečje pristojnim glavnim direkcijam za industrijo ali gospodar* skim odsekom in oddelkom pri OLO (MLO) podaljšan zaradi reorganizacije do 30. aprila 1947.
Objava gospodarskega oddelka MLO v Ljubljani z dne 3. aprila 1947 je s tem razveljavljena.
Točna navodila bodo da.na v brošuri MIR-a »Navodila in pojasnila k splošnim navodilom za preskrbo industrijskih podjetij v letu 1947«. Brošura bo izšla 15. aprila.
POPRAVEK K OBVESTILU O PRISPEVKIH ZA STROKOVNE NADALJEVALNE ŠOLE
V obvestilu o pobiranju prispevkov za strokovne nadaljevalne šole se mora pravilno glasiti, da se bo za strokovne šole pobiralo promile ln ne procente.
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
569 m/449 m SPORED ZA PETEK
6.30 Koračnica. Iz naših časopisov. Dnevni spored. 6.45 Zabavna glasba. 7.00 Jutranji koncert. 7.30 Napoved časa, po-rcčila, objave in radijski koledar. 7.45 Pesmi slovanskih narodov. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Pcpularne melodije. 13.30 Gospodarska poročila, zakoni in uredbe. 13.45 Srbske narodne pesmi izvajata na kitari Pavlovič in Jovanovič.
14.00	Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. Razgovor s poslušalci m izpopclnjevalmii tečaj: članek »Svetovne literature si ni mogoče zamisliti brez Gorkega«, Ruski list, 1. zvezek. 14.20 Arije iz ruskih oper. 14.30 Napoved časa in poredila. 14.45 Komorna glasba.
18.00	Radijski dnevnik: Cesar Josip: Ne-dostatki pri izvajanju proračunov Ljudskih odborov. 18.15 Ottc.rino Respighi: Ptičkj — suita za orkester. 18.30 Iz dela ljudske mladine. 19.00 Samospeve slovenskih skladateljev poje Ivica Binter-Can-kar jeva. pri klavirju spremlja Pavel šivic. 19.15 Napoved časa in peročila. 19.30 Lahka glasba, mali c glasi Ln objave. 19.45 Novo socialno zavarovanje — gevori tov. Jeršič, načelnik oddelka za socialno za-vare vanje pri ministrstvu za delo. 20.00 Johann Brahms: Sonata št. 1 v f-molu. Izvajata: klarinetist Miha Gunzek in pla-niisfc Bojan Adamič. 20.00 Nekaj krajših skladb Johanna Brahmsa. 20.30 Pojo Fantje na vasi. 21.00 Križem pc svetu v besedi in glasbi. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Dela baročnih in predklasičniih mojstrov.
J M-aii agžasi
SLUŽBO IŠČEJO
ZENSKA SREDNJE STAROSTI žel: zaposlitve kot strežnic« pri starejših ljudeh. — Fran"š’ra Skol, Sv. Križ pri Litiji.	7181-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA, stara ,27 let, vešča splošnega gospodinjstva, išče zaposlitev pri stareiš| družini. Jamnik, Ret j e 93. Trbovlje I.	7187-1
ŠIVILJA išče službo pomočnice. Kušar Ljubljana, Tyrseva 82.	7154-1
SLUŽBO DOBE
ZA TAKOJŠEN NASTOP IŠČEMO: kalku-lanta, vodjo špecerijskega oddelka ln trgovsko pomočnico. V poštev pridejo samo strokovno izvežbane moči. — Ponudbe poslati »Naprozi«. Sevnica ob Savi.	7082-2
SODARJA z mojstrskim izpitom išče Orešnik M., Celje, Cesta na grad štev. 39.	7191-2
POM. KNJIGOVODJO(ko) in saldakonti-sta potrebujemo za takojšen nastop. Ponudbe Ustroju. Oelje.	7192-2
STAREJŠA UPOKOJENKA brez svojcev, ki b{ pomagala gospodinjiti, dobi dom pri zakoncih. Kadile, Slomškova ulica št. 31/1.	7219-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, skrbno m pošteno, nujno potrebuje Deleja Lensa, učiteljica. Mozirje 143.	7235-2
HLAPCA H KONJEM, pridnega, vojaščine prostega, išče za takoj Krušič. Be-zenškova ulica 10.	7202-2
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA sprejme takoj Bozo-vičar Pavel, čevljarstvo v Škofji Loki. Delo v akordu. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. 7250-2 POSTREŽNICO, vsaj nekaj dni tedensko, išče Trobec, Podutiška 40.	7226-2
SAMSKI MLINAR dobi takoj zaposlitev v valjčnem mliiniu. Ponudbe na naslov: Fr. Kastelic, Kranj, Savska 7.	7185-2
ZASLUŽEK
FRIZERKO ZA DVA DNI išče salon »Majda«. Tyrseva cesta 51.	7215-4
ŠIVALNE STROJE sprejema v popravilo »Promet«, Križanike.	7146-4
PRODAM
PERZIJSKE IN DRUGE PREPROGE, razne velikosti proda ABC. Puharjeva 3, peleg Figovca.	6899-5
PRODAM: ogledala, telefon, reg. blagajno in elektr. svetiljke. Naslov v oglasnem oddelku.	6970-5
ZARADI LIKVIDACIJE TRGOVINE RAZPRODAJA raznega pohištva ln drugega po nizki ceni v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. — Obenem se zahvaljuje vsem kupcem in prodajalcem za cenj. obisk med obratovanjem odi 16. Junija 1941. A. Peternel.	7026-5
NAPRODAJ dobro ohranjen esebni avtomobil Tatra z malo rabljenipai gumami. Interesenti naj se javijo v dopoldanskih urah v Frankopanski ulici 21, Ljubljana.	7040-5
SADIKE ŽLAHTNEGA RIBEZLJA, novih sort z Izredno debelimi jagodami prodajam le osebe im odjemalcem v drevesnici Dolinšek, Kamnica pri Maribcru. Pošiljatev nemogoča.	7066-5
APARAT ZA BRUŠENJE VENTILOV z vzgrajenim elektromotorjem (predam. — Ponudbe oglas j oddelku pod značko »Avtovemt.il«.	7083-5
ŽENSKI ČEVLJI št. 39—40, ponošene obleke za vitko osebo, majhno mizico, klcp in stola prodam. Cankarjeva (Aleksandrova) cesta 7/H, levo. 6988-5 MOŠKO SPOMLADANSKO SUKNJO za srednje mečro postavo, popolnoma novo. iz prvovrstnega angleškega blaga, temne barve, prodam. Ogled med 13. in 15. uro. Naslov v cgl. odd.. 7212-5 BLAGO ZA SRAJCE prodam. Naslov pove oglasni oddelek.	7221-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni, skoraj nov. z vso opremo naprodaj v Japljevi ulici 4.	7230-5
PET RAC. dobrih nesnic, dm samca prodam. šiška. Vodnikova 91	7201-5
MOŠKE FOLčEVLJE. (-me. štev. 41, par-krat nošene, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	7204-5
BLAGO za dve moški delovni srajci, prodam. Naslov v cglas. oddelku. 7203-5 KUHINJSKO MIZO ZA PRANJE POSODE ugedno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	7205-5
GRADL ZA ŽIMNICE prodam. Ogled med 10. in 12. uro. Naslov v oglasnem oddelku.	72477-5
PISALNO MIZO, nemški slog. za 600 din, umivalnik z marmomasto ploščo za 500 din, in dobro mcškcj zapestno uro za 700 din prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7247-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK proda Štolfa, Kolodvorska 28/11, levo. 7227-5 FRIGIDAIRE. 1201, odlično ohranjen, prodam. Ponudbe oglas, oddelku pod »Električni pogon«.	7177-5
PRVOVRSTEN ČEVLJARSKI ŠIVALNI stroj »Premier cilinder« in mali pisalni stroj prodam. Jesenice, Titova 21 7184-5 MOŠKE ČEVLJE, nizke, rjave, štev. 43, predvojno blago, proda štrubelj, Breg št 14/m.	•	7162-5
TRPEŽNI DELOVNI ČETLJI št. 43. naprodaj v Ravniharjev! 12.	7164-5
KOLO predam ali zamenjam za radijski aparat, event, doplačam. Slak, Kolodvorska ulica 26.	7165-5
RADIO, petcevni, z jeklenkami proda Križnar Slavko, Vrhovce va ulica 14. priti, desno.	7166-5
PISALNI STROJ predam. Naslov v oglas.
oddelku.	7167-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, navaden, poceni naprodaj na Vodnikovi cesti št. 35/1.	7144-5
MOŠKO ČRNO SUKNJO prodam. Naslov v oglas, oddelku	7148-5
MOŠKI GOJZARJI št. 42 naprodaj v Gajevi ulici 6/1. desno.	7155-5
VEČ SKOBELNIKOV. novih, prodam. — Cena od 1900 do 3000 din. Grab"’ Podolnica 1, Horjul.	6816-5
DVE KOMPLETNI ANGLEŠKI STk;..u-ščl. metorno kolo D. K. W. 200 cm1, brezhibno, voz z gumami, nosilnost 1500 kg. prodam. Zupanc. Nove Jarše, pri Ljubljani.	7087-5
BOLJŠO KLAVIRSKO HARMONIKO. 80 basov, in novo stensko uro Junghans. prodam. Parmova 38, nadpritl. 7116-3 KONJSKO SENO in domačo semensko lucerno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7138-5
MODRE SEMIŠ SALONARJE št. 36 Ve prodam. Naslov v oglas, oddelku. 7140-5 ZIMSKO SUKNJO za visoko in mečno postavo, ppoolnoma novo. pc sehen izdelek. prodam. Ogled iz priazjiKsti pri »Elegance«. Cankarjeva 13.	7142-5
MOŠKE NIZKE ČEVLJE št. 45, zelo močne. lepe in popolnoma nove, prrdnm. Naslov v oglas, oddelku.	7141-5
NERABLJENE NOVE ZNAMKE bivše hrvatske države, 126 kosov, m večjo množino rabljenih znamk raznih držav, neizbranih, predam. Zaradi odsotnosti pismene ponudbe. Miro Rek, Hoče pri Mariboru.	7234-5
ŽAGA »VENECIJANKA«, komplet: trasmi-sija, cirkular okrog 12 k. s., moter in ves pribor za takojšnji obrat, zelo ugodne prodam. Ponudbe ogl. oddelku pod »Nujinci gotovina«.	7175-5
KOŽUHOVINASTO PODLOGO bibret za moški plašč prodam ali zamenjam za protivrednost. Primemo za žensko krzneno jopico ali otroški plašč. Istctam naprodaj lepa svilena platica za dojenčka. razni stekleni servisi in krožniki. Ogled cd 10. do 12. Naslov v oglasnem oddelku.	7135-5
MOTORNO KOLO NSU 97 cm», ženski model, dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Kranjc. Podjunska 6, šiška. 7139-5 TRAVNIŠKO BRANO, lesene okvire (3 m X 1.30 m) za verando ter leseno steno predam. Detelova 4 (Bežigrad). 7143-5 20 KMEČKIH VOZ, kompletnih, novih proda Državno avtobusno in prevozniško podjetje Slovenije. Ljubljana. Cankarjeva cesta 5, nabavni cdsek. 7016-5 ZAPESTNO URO (štoparica). 16 kamnov, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Precizna«.	7248 5
RADIO PHILIPPS, skoraj nov. 4 cevni in gramofon s ploščami prodam. Vodice 144. nad Ljubljano.	7236-5
PRODAM KNJIGE: leposlovne, znanstve-ne, tehnične, pravne vsebine v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem, italijanskem jeziku. Naslov v oglasnem oddelku.	7240 5
SADJARJI, POZOR! Bliža se čas škropljenja sadnih dreves. Nabavite si pravočasno žveplemo-aipmeno brozgo, nitro-za-n, zeleno in medro galico. Dobilo se bo tudi m azilno milo. Zaloga Petronaf-ta, A. Hmelak, Ljubljana. Tyrseva cesta
35 a.	_____ 71615
PFAFF - UNIVERSAL, zadnji Izdelek in Singerjev krojaški šivalni stroj naprodaj Ponudbe cgl. odd. pod »Pfaff«. 7156-5 MOTOR na sesalni plin, 11 k. s. im parni stroj 17 k. s., proda Opekama, Pragersko.	7158-5
GLOBOK OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK proda Strajnar, Mala čolnarska ulica št 7.	7118-5
RADIJSKI APARAT, znamke Philips, šti-ricevni, 4 valovi in otroški nov športni voziček, naprodaj v Cegnarjevi ulici 8, pritličje, levo.	7115-5
KUPIM
AVTOMOBILSKE GUME IN ZRAČNICE, 32 X 6 ali 34 X 7, brez napake, kupi Jakomin Stane, avtoprevoznik, Ljubljana. Križna ul. 22, pri Sv. Križu. 6908-6 ŽELEZEN ŠTEDILNIK kupim. Poizvedbe v kamnoseškem podjetju Orel Anton, Celje. Razlagova 7.	7196-6
ŠPORTNI VOZIČEK, lep, kupim. Pismene ponudbe na naslovi Kostovsky, Pred škofijo 19.	7219-6
3 KOMPLETNE 64 cm PORCELANASTE UMIVALNIKE, frizersko lutko in orodje za lasna dela kupi Primc, Dolenjska cesta št. 12.	7214-6
MOTORNO KOLO, 200 do 300 ccm, dobro ohranjeno, kupi Marinko Alojz, Zg. Zadobrova 101, Ljubljana.	7217-6
GOSTILNIŠKE PRTE raznih barv, lahko tudi malo rabljene, kupi Petrovčič Antonija. Frame iskan ska 6/1.	7220-6
FOTOGRAFSKI APARAT, samo boljše znamke, majhne oblike, kupim. Naslov v oglas, oddelku.	7241-6
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK kupiim.
Naslov v oglas, oddelku.	7251-6
SENO IN DETELJO, korenje in peso za krmljenje takoj kupi Andrej Jeglič. Lesce 75.	7186-6
Hongkong
>.SWc, K V A g J
^KANTON ~.J C/ a, r
Hongkong je majhen otok oh južni obali Kitajske. Leta 1941. so ga zasedli Angleži. Še dandanes se spominjajo Kitajci leta 1841. kot žalostnega sipomenika sramote in nasilja, ko so Angleži vsilili Kitajski kratko in surovo sopssko vojno; zerad! tega, ker so Kitajci odklonili kupovanje opija, ki so ga dovažali angleški trgovci na Kitajsko iz Indije. Kitajske oblasti so zaplenile znatno količino vtihotapljenega opija in ga javno seligale. Tedaj 60 prihitele angleškim trgovcem in tihotapcem na pomoč angleške vojne ladje.. Anglija je zavzela otok Hong-
kong, malo pozneje 1. 1860. pa še del polotoka Kauluna, ki leži nasproti Hongkongu. Pozneje je Anglija prisilila slabotno kitajsko vlado, da ji je na tem področju odstopila še nova ozemlja. Tako je dobila Anglija za 99 let v najem znaten del Kaulunskega polotoka. Vsa ta ozemlja sestavljajo sedaj angleško kolonijo Hongkong z mestoma Viktorio in Kaulunom.
Hongkong in polotok Kaulun. ki je ločen od otoka s komaj kilometer široko ožino, imata globok zaliv. Čim so Angleži zasedli Hongkong, so spravili pod svoje nadzorstvo skoraj vso trgovino južnih kitajskih pokrajin. Izkoristili so ceneno delovno silo bednega in lačnega kitajskega prebivalstva, zgradili v Hongkongu prvorazredno pristanišče, ladjedelnico, razna skladišča, železnico proti Kantonu, letališča in vojaško pomorsko oporišče.
Vse do leta 1941. je bil Hongkong znan kot močna trdnjava, ki pa se v drugi svetovni vojni kljub temu ni mogla vzdržati več kakor komaj dva tedna. Japonci so prodrli v kolonijo s kopne strani in ne z morja. Vsa posadka Hongkonga, ki je štela 11.000 vojakov, se je predala Japoncem.
V Hongkongu, v okrajih, kjer so nastanjeni inozemei, predvsem Angleži, so lepe vile s krajnimi vrtovi, teniškimi igrališči in izrednim razgledom na morje in kopno. Enaka slika je ob drugi obali, na polotoku Kaubinu. Ce-
li okraji so tamkaj asfaltirani in zasajeni z drevjem. V teh okrajih prebivajo belokožci. Velike vile čuvajo postavni Hindusi. Kitajcem je vstop v te okraje prepovedan.
Toda pravi Hongkong je popolnoma drugačen. V njem stanuje nad milijon ljudi. V nizkih kočicah prebiva 20 do 30 ljudi v eni sobi. V dvonadstropnih posteljah počiva po več ljudi skupno. Na desettisoče Kitajcev pa \je sploh brez strehe. Spe po cestah, ob obali, v čolnih, v kolibah in točilnicah opija. Ponoči ni mogoče hoditi niti po glavnih ulicah. Po vseh pločnikih so razprostrte cunje in cape, na katerih počivajo brezdomci, toda tudi tak počitek ni omogočen vsakemu brezdom-
cu. Za pol metra pločnika, čigar lastnik je trgovec, pod čigar krovom je preko dneva »postelja«, je treba plačati najemnino.
V mestu je na tisoče beračev in brezposelnih. Vsako noč odstranijo z ulic in cest na desetine trupel siromakov, ki so postali žrtev gladu. Prostitucija cvete in listi objavljajo vsak dan senzacionalne vesti o policijskih racijah po javnih hišah in točilnicah opija.
Dobro živi samo onih 20.000 kolonizatorjev Hongkonga Angležev. Hongkong je mesto siromakov, beračev in milijonarjev. Pristanišče, ki leži na tako važnem kraju, donaša kolonizatorjem ogromne dohodke.
Kitajsko pristaniško mesto Hongkong
TEHNIČNO KMETIJSKE KNJIGE kupujemo. Zlasti Iščemo Kühne:	Land-
maschinentechnik. Ponudbe:	Savezni
zavod za mehanizaciju poljoprivrede. Kneza. Miloša 16/4, Beograd. 7157-6 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK kupim. — Ponudbe oglas, oddelku pod značko »DE:.	7169-6
OTROŠKI VOZIČEK, urpraben. kup:m. Ponudbe oglas, oddelku ped značko »Globok in športni«.	7145-6
BLAGO za ženski spemladanski plašč, svetlejše barve, predvojno, in karirano blago za obleko ali krilo kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek pod značko »Volneno«.	7150-6
DOBER ŠIVALNI STROJ kupim. Ponudbe oglas, oddelku poi značko »Delna zamenjava«.	7153-6
GRAMOFON S PLOŠČAMI, električen ali navadni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Gramofon + plošče«.	7152-6
ELEKTROMOTOR za 220 V, izmenični tek od V- do % HP, kupim. Slaščičarna št. Vid nad Ljubljano 78.	7222-6
ZAMENJAM
MOŠKO KOLO z novimi gumami zamenjam za žensko. — Naslov pove oglasni oddelek.	7206-7
OKENSKE ŠIPE zamenjam za fiirnež. — Naslov v oglas, oddelku.	7242-7
ZRAČNICE za Topolino. 3 komade, zamenjam za moterske. Sancin Franko. Linhartova 35, Rižarna.	7149-7
NEPREMIČNINE
POSESTVO v izmeri 38 ha prodam. Gospodarska p: sl op j a dobro ohranjena. — Golouh Jože, posestnik, Šmohor št. 16. pošta Griže.	7i94-8
HIŠO S 4000 m! ZEMLJIŠČA in sadonos-nikom. blizu Celja prodam. Pojasnila daje Korber, čret štev. 93, Teharje. Celje.	7189-8
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem ali tudi samo hišo z nekaj vrta prodam v industrijskem kraju, pri-merro za delavca ali malega kmeta. — Naslov v ogl. oddelku.	7244-8
PARCELO V NOVEM MESTU prodam. Krasen razgled. Vprašati v trafiki v Pasaži.	7223-8
V NAJEM
VRT ali NJIVO do 200 m2, ev. s souporabo, v se vero-zn padnem delu mesta vzam© v najem uradnik, ljubitelj cvetlic in »praktik. Pomaga s strokovnim nasvetom pri gojenju zelenjave in cvetlic. Naslov v ogl. odd.	7119-9
SOBE — STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE s predse bo, kopalnico, plinom, kuhinjo z balkonom, v Mariboru zamenjam s podobnim v Ljubljani. — Ponudb© oglas, oddelku pod »Krasno staniovnuije«. ’	7211-10
NA STANOVANJE SPREJMEM žensko, ki bi preti plačilu pomagala nekaj ur pn gospodinjstvu ali na vrtu. Prednost imajo one, ki znajo krpati perilo. — Slokan, Kolezijska 9.	7239-10
NIžJEžOLCA, poštenega in mirnega, vzamem na stanovanje, event, z eskrbo. v centru. Naslov v ogl. oddelku. 7209-10 DRŽAVNA USLUŽBENKA išče opremljeno sob:, blizu Ljubljane, tudi brez perla. Streliška 9. podpritličje. 7163-10 DRŽAVNA USLUŽBENKA išče sobo s posebnim vhodom, prazno ali opremljeno v Ljubljani. Prelogar, Stari trg. štev. 32. I. nadstr.	7168-10
OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo oddam starejšemu tovarišu. Naslov v ogl. oddelku.	7151-10
BAZNO
POUK ZA NEŠIVHJE! Kuclar Lina, modni salon, Knafljeva ulica 4.	6920-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNE živilske nakaznice za april ma ime:	Pungerl
Franc. TD, Ivan LD, Jožefa SD, Hedvika, Malči ONL, Gizela, Karolina, Doj. in oblačilne:	Pungerl Franc, Amalija,
Hedvika, Malči, Karo-lina, Gizela. Za-čret 15, Celj©.	7193-44
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO izkaznico OF št. 225.218 Finžgar Marija. Nova vas 4, Celje.	7197-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO oblačilno izkaznico na ime Mulej Franc. Pro-žinska vas 29. Štore.	7198-14
OSEBNA IZKAZNICA NA IME CECILIJA PETEK mi je bila. ukradena ln jo proglašam za neveljavno	7199-14
OBLAČILNO IN IZKAZNICO OF na ime šmon Antonija ter oblačilno na ime Elizabeta Stepinšek, Celje, Plečnikova št. 2. sem izgubila	7190-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO oblačilno nakaznico na ime Zora Blaznik, Celje. Vegova 2.	7188-14
ZDRAVNIKI. POZOR! Stethcphon, originalen. nov. prodam. Ogled samo od. 13. do 14. ure pri Oblaku, Dalmatinova ulica 11 m.	7160-14
AKTOVKA Z ORODJEM za motorno kolo in 2 zračnici sem izgubil 2. aprila 1947 v Ljubljani ali na cesti Ljubljana— Kranj. Najdbo ’ javiti proti odškodnini na naslov: Lojze Jurkovič, Celje-Ostrcžno.	7147-14
DEKLICO SIROTO, zdravo, brez staršev, vzamem za svojo. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Sirota«.	7124-14
ZAPESTNA URICA r»DOXA«, ženska, krem, črna. se je zgubila 1. aprila v smeri:	Kolodvorska — Masarykova —
šmartlnska — Tabor — Slomškova. Poštenega najditelja prosim za vrnitev proti dobri nagradi. Minatti, Kolodvorska ul. 28U.	7134-14
TISTI, lq jel pobral predvčerajšnjim pn .-Bonaču« listnico z dokumenti in večjo vsoto, naj jo vrn© na naslov osebne izkaznice preti nagradi.	7208 14
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob smrti našega nepozabnega
Antona šemeta
šolskega upravitelja v pokoju in posestnika
z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
V Ljubljani, 2. aprila 1947. ŽALUJOČI OSTALI
I
Velikonočna številka
»TOVARIŠA«
je pravkar izšla ter prinaša na osmih straneh bakrotiska številne slike iz domačega in slovanskega sveta. Med članki je na uvodnem mestu »Velikonočno razmišljanje«, slede slike iz Jugoslavije, nato ilustrirano poročilo o napredku slovenske filmske proizvodnje. S krasnimi posnetki iz prirode je opremljen članek »Iz zime v pomlad«, s katerimi so tudi povezane pomladne pesmi iz literarne zapuščine pesnika Kajuha. Daljši ilustrirani članek nas infirmira o Indiji. Slede črtica R. Kresala »Cvetni dan«, ilustrirani članek o slovenskih velikonočnih običajh, razpravica o slepem letenju in bolgarska črtica »Onkraj Mure«. Poleg tega ima številka abičajna poglavja (Domače ognjišče, radio, šah, uganke itd.)
Posamezna številka »Tovariša« stane od 1. aprila 6 din (v tej številki je še pomotoma tiskano 5 din), mesečna naročnina je 20 din, polletna 120 din, celoletna 240 din, za tujino pa mesečno 40 din.
Nova številka čekovnega računa
je 60—404.520.
Parne pekovske peči
izdeluje, montira in popravlja
ALEŠ FRANC, LJUBLJANA, JEŽICA ŠTEV. 13.
DELAVNICA državnih železnic — MARIBOR
potrebuje moške ali ženske delovne moči, in sicer:
loo pomožnih delavcev, lo pleskarjev, lo absolventov
Trgovske akademije ali absolvente drugih srednjih šol — in
1 pravnika
Kolkovane prošnje je treba predložiti gornjemu naslovu do
dne 15. aprila 1947. leta.
ZADNIK ČRTOMIR
partizansko ime »Kin«,
rojen 22. maja 1923, komisar 2. čete Bračičeve brigade, je zadnjič pisal 4. decembra 1944 z Vranskega na štajerskem. Meseca septembra 1945 je prišla javit tovarišica partizanka, da je bil poslan aprila 1945 s štirimi tovariši iz Kozjega v Rusijo, kar pa je sedaj dognal odbor Rdečega križa, da ni res. — Prosim vse njegove tovariše in znance z Vranskega, ki jim je znana črtova usoda, če je padel, kje je njegov grob. — Sporočila njegovi materi. Stroške povrnem.
ZADNIK MARA,
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št. 3
Globoko žalujoči naznanjamo pretresljivo vest, da je tragično preminul 28. marca 1947 moj ljubljeni soprog, sin, brat in nečak
Stanko Vehovar
v najlepši mladostni dobi, star 25 let. — Obenem se iskreno zahvaljujemo dr. Leskovarju in Rafaelu Jermanu za njiju požrtvovalnost, enako tudi prečastiti duhovščini, nesačem, vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Celje, 3. aprila 1947.
Neutolažljiva soprog«. RUŽA, atek in mamica, MARTA in DARINKA, sestri, tašča, mala ERIKA ter ostalo sorodstvo
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je nehalo biti zlato srce naše mame, stare mame in tašče
P JERINE ZORNADA
roj. PAVLETIČ
Do pogreba počiva v kapeli sv. Frančiška na. Žalah.
Pogreb bo v soboto 5. aprila ob 14.30 izpred viške cerkve na pokopališče na Viču.
Ljubljana, Trbovlje, Litija, Roč, dne 3. aprila 1947.
žalujoče rodbine: ZORNADA, NOVAK, dr. HROVATIN, prof. NOVAK
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob smrti našega dobrega očka m soproga
ANTONA
BEZLAJA
nadzornika proge v pokoju
z nami sočustvovali, poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, se najiskre-neje zahvaljujemo.
Prisrčna zahvala čč. duhovščini za poslednjo duševno tolažbo in spremstvo.
Ljubljana, 1. aprilh 1947.
ŽALUJOČI OSTALI
u se> »pIC JCto to*