GLASILO OBČINE DOMŽALE 27. marec 2009 - letnik XLIX, št. 4 Deseti Gostičevi dnevi - prireditve, ki povezujejo narode Takšnega pevca danes ni več Kako čas hitro beži, je pomislil marsikdo, ko je ugotovil, da so letos v marcu potekali že 10. Gostičevi dnevi, ki so se, kot vsa leta doslej, začeli 1. marca 2009, s spominsko sveto mašo v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu, ob petju Mozartove maše Slovenskega komornega zbora, ter obiskom groba znamenitega opernega pevca Jožeta Gostiča, ki je »kriv«, da je bil že desetič v njegov spomin pripravljen bogat program, ki so ga z veliko hvaležnostjo do skupnega pevca pripravili Kulturno društvo Jože Gostič Homec, Društvo prijateljev zagrebške Opere, Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb, SNG Opera in balet Ljubljana ter Opera HNK, pod generalnim pokroviteljstvom Občine Domžale ter ob pomoči donatorjev. (nadaljevanje na strani 16) sj™ Čistilna akcija 2 Očistimo Domžale Vabljeni, da se nam v mesecu aprilu in maju pridružite na čistilni akciji Očistimo Domžale. stran Visoko slovensko priznanje 8 za Janeza Breceljnika 1. marca - svetovni dan civilne zaščite - je župan pripravil sprejem za dobitnike državnih priznanj civilne zaščite. 2. filmski festival 18 TOGETHERNESS Vabljeni na prireditve od 21. do 23. aprila v Domžalah in Ljubljani Naslednja številka Slamnika izide v petek, 10. aprila 2009, rok za oddajo je četrtek, 2. april 2009, do 12. ure. Arboretum Volčji Potok Kupite cenejšo letno vstopnico in se pustite presenetiti Občina Domžale in Arboretum Vol čji Potok sta tudi letos sklenila sporazum, ki omogoča cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok za vse prebivalce Občine Domžale za leto 2009. Kot smo že pisali v prejšnji številki, sta tudi letos Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok sklenila sporazum, ki omogoča vsem obiskovalcem in obiskovalkam Arboretuma Volčji Potok iz Občine Domžale bistveno cenejši nakup letnih vstopnic (20 evrov za odrasle in 14 evrov za otroke). Z letno karto boste lahko vsak dan gost Arboretuma Volčji Potok, ogledali pa si boste lahko tudi vse prireditve. Posebej pa ste v času od 25. aprila do 3. maja vabljeni na razstavo tulipanov, cvetličarstva, drevesničar-stva in vrtne opreme ter na vrtnarski sejem. Obiskali boste lahko tudi predstavitveni prostor vseh občin Podjetne regije - med njimi tudi Občine Domžale. Dobrodošli! Vera V mesecu marcu in aprilu vas tako vabijo na: od 1. marca do 5. aprila -gostovanje Minimundusa od 21. marca do 27. aprila -dneve narcis od 21. marca do 30. septembra - razstavo orhidej in afriških rastlin od 11. aprila do 3. maja -razstavo cvetočih tulipanov in pomladnega cvetja od 18. aprila do 30. septembra -zeleni izziv od 20. aprila do 3. maja -likovno kolonijo. Zavod za šport in rekreacijo Domžale Priznanje Mihi Koscu Ob letošnji podelitvi priznanj športnikom, rekreativnim in športnim delavcem ter klubom in društvom je bil posebnega aplavza deležen gospod Miha Kosec, ki je prejel priznanje za življenjsko delo na področju športa - posebej smučanja. (nadaljevanje na 4. strani) ■T ' i . W :■ > ! . - NA ÖS REGIJE 1 nafffv&n ....... Naša okolica Z gibanjem v naravi za bolj zdravo življenje (nadaljevanje na strani 6) V0D0TERH Varčujmo z energijo! STIEBEL ELTRON ffiT P® Dietrich O XlS™ Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si Smučarski klub Ihan Končana zimska opravila Pomlad je tu. Ko smo se ihanski smučarji v drugi polovici meseca vozili proti visokogorju na treninge, je bilo na »ravnini« čutiti pomlad in opravila, ki so najpogostejša v tem letnem času. A tudi naša zimska opravila so končana. Tekmovanja, razen zadnjih tekem svetovnega pokala v biatlonu v Rusiji, so končana. (nadaljevanje na strani 21) Smučarsko društvo Domžale Nika Bernardič - dvakratna državna prvakinja Smučarsko društvo Domžale je bilo v marcu na Kobli organizator 18. državnega prvenstva, na katerem so se mlajši dečki in deklice ter starejši dečki in deklice pomerili v slalomu. Prijetno vreme je na zasneženo Koblo pri- vabilo številne mlade tekmovalce in tekmovalke, ki so se pogumno spoprijeli s slalomsko in velesla-lomsko progo ter ju v večini tudi uspešno premagali. (nadaljevanje na 21 strani) IZ URADA ZUPANA stran 2 Dragi bralci drage bralke V zadnji številki je pomočnica v svojem uvodniku govorila o prijaznih zelenih kotičkih, ki nam v Domžalah ponujajo gibanje na prostem. Odločili smo se, da vam v tej številki predstavimo zelene površine, ki jih je za vas zgradila in uredila Občina Domžale. Poleg opisanih, Šumberka, Trim steze v športnem parku in Zelene osi Kamniške Bistrice, pa imate na voljo tudi druge sprehajalne poti. Izbrali ste jih sami, dragi občani in občanke, na občini pa se trudijo, da jih vsako pomlad oziroma po potrebi uredijo. Ena takih, bolj obiskanih, so prav gotovo poti na Mengeškem polju. Vsem rekreativcem in športnikom želim, da bi jim čas omogočil in bi urejene zelene površine tudi čim večkrat uporabili. Vsem tistim, ki tega niste vajeni, vabljeni, da si v soncu ogledate Kamniške planine, se odpočijete na edem od počivališč ali pa se odžejate na pitnikih. S postavljenimi pasjimi stranišči je poskrbljeno tudi za vaše domače ljubljenčke. Se vidimo, urednica Širitev deponije Dob bi z obstoječimi cenami zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov financirali v manj kot dveh letih V Občini Domž ale so konec j anu-arja prejeli ugodno rešeno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, v zvezi s tožbo Občine Domžale zaradi zavrnitve izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za širitev deponije Dob II. Upravno sodišče je v imenu ljudstva odločilo, da je Občina Domžale pravilno vodila vse postopke, ki jih je začela leta 2001, vlogo za soglasje vložila leta 2004, odgovor pa prejela šele leta 2007, in Od 21. marca do 31. maja 2009 Očistimo občino Domžale Tudi v letošnjem letu naj bi se v akcijo vključile vse krajevne skupnosti, ki naj bi s sodelovanjem šol, društev (turistična, gasilska, taborniki, ribiči, lovci), hišnih svetov lastnikov stanovanj, podjetij ter vseh krajanov z njihovega območja, z različnimi akcijami prispevale k čistejši in lepši Občini Domžale. Cilji akcije Namen akcije je združiti organizacije in posameznike vseh generacij v skupno prostovoljsko aktivnost, organiziranje čistilnih akcij javnih površin v svojem kraju. Pri tem želimo: - organizirati množično aktivnost, na kateri lahko skupaj sodelujejo stari in mladi; - prispevati svoj del k skrbi za ohranjanje čistega okolja; - del skrbi za okolje prenesti na posameznike, da se na lastne oči prepričajo, koliko smeti je odvže nih v naravo in kakšne so posledi ce takšnega ravnanja; - širiti zavest o prostovoljskem delu in možnostih udejstvovanja posameznikov in organizacij; - opomniti, koliko smeti je odvr ženih v naravo in jih podučiti o posledicah neodgovornega ravna nja s smetmi; - mobilizirati ljudi za prostovolj sko delo ter s tem pripomoči k njihovi večji socialni vključenosti; - prikazati na primeru varovanja okolja, kako pomemben je prispe vek vsakega prostovoljca za sku pnost. Odvažanje v akciji zbranih odpadkov Vodja akcije v krajevni skupnosti, oziroma za področje varstva okolja zadolženi član krajevne skupnosti ali društva, naj Javno komunalno podjetje PRODNIK, Savska 34, pisno obvesti o zbirnem mestu, kjer se bodo zbrani odpadki odlagali. Ob tem bi vas radi opozorili, da predsednik sveta KS oziroma njegov pooblaščenec podpiše dnevnik o odvozu v akciji zbranih odpadkov, ki ga bo predložil izvajalec. Vse informacije v zvezi z odvozom dobite pri vodji odvozov odpadkov, Simonu Urankarju, oziroma v tajništvu Javnega komunalnega podjetja PRODNIK, na Savski 34, v Domžalah, ali na tel.: 729 54 54 in 729 54 30. Nabava vrečk za zbiranje odpadkov ter zaščitnih rokavic Javno komunalno podjetje PRODNIK bo za akcijo zagotovilo tudi ustrezno število zaščitnih rokavic in vrečk za zbiranje odpadkov. Vsaka krajevna skupnost lahko, za lastne potrebe in potrebe šol ter drugih sodelujočih v čistilni akciji, dobi vrečke in rokavice v JKP Prodnik, na Savski 34, in sicer v skladišču, od ponedeljka do petka, od 7. do 9. ure, in od 12. do 14. ure. Usklajevanje aktivnosti Vsaka krajevna skupnost se v akciji Očistimo Občino Domžale sama dogovori z vsemi sodelujočimi. To pomeni, da se vodstvo KS poveže s šolami, vsemi sodelujočimi društvi, podjetji, hišnimi sveti in drugimi ter zagotovi, da akcija poteka na celotnem območju krajevne skupnosti. Obenem KS vse udeležence akcije na krajevni običajni način obvesti o odlagalnih mestih za v akciji zbrane odpadke. Spremljajoče aktivnosti V sklopu akcije Očistimo Občino Domžale bo vsem zainteresiranim -v maju ter po predhodni najavi in dogovoru - omogočen ogled Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Vse informacije v zvezi z ogledom je mogoče pridobiti na upravi Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, Študljanska 91, 1230 Domžale - pri gospe Marjeti Stražar, tel.: 7246 505. V prepričanju, da bomo s skupnimi močmi in akcijami v času od 21. marca do 31. maja 2009 zagotovili ČISTEJŠO IN BOLJ ZELENO OBČINO DOMŽALE, se vam za vaš prispevek zahvaljujemo. da Program varstva okolja za področje ravnanja z odpadki ni osnova za odločanje. Župan Toni Dragar je povedal: »Kot župan Občine Domžale pričakujem od odgovornih na Ministrstvu za okolje in prostor, da bodo v razumnem roku odločili o nastali situaciji. S širitvijo sedaj zamujamo dve do tri leta. Vse to pa plačujejo prek odvoza komunalnih odpadkov na drugo deponijo prav občani in občanke Občine Domžale in občani sosednjih občin.« Toni Dragar, župan Občine Domžale, je povedal: »Mi že kar nekaj časa trdimo, in s to sodbo se je to tudi pokazalo, da je Agencija RS za okolje neutemeljeno zavrnila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za širitev deponije Dob. V sodbi je tudi zapisano, da operativni politični program ne more biti osnova za upravno odločanje, saj je program le zapisana politična volja, ki se z vsako novo vlado spreminja.« Župan je v razpravi tudi opozoril, da je bila tožba na Upravnem sodišču vložena 19. julija 2007, sodišče pa je o njej odločilo šele 22. januarja 2009. Občina je večkrat opozorila upravno sodišče, da je za opravlja- nje storitev in nadaljnje usmeritve razvoja področja potrebno o tožbi odločati. Opozoril je tudi, da je sedanja izvedba investicije v začetni fazi, leta 2004, ko je bila podana vloga za dovoljenje, bi se deponija lahko razširila v enem letu. Sedaj bo celoten postopek daljši najmanj dve leti, leto za pridobitev vseh potrebnih dokumentov in leto dni za fizično izvedbo. Izpostavil je tudi pogovor s krajem in da se bo naslednji dan srečal s predsednikom KS Dob, Robertom Hrovatom. Župan Toni Dragar je povzel prizadevanje JKP Prodnik, ki je po navodilu občin ustanoviteljic vodil postopek širitve deponij e Dob. Občinski sveti vseh petih občin so konec leta 2001 sprejeli investicijski program, leta 2004 je bila podana vloga za soglasje in dovoljenje, nato je bila odločba o soglasju in dovoljenju izdana leta 2007, sodba Upravnega sodišča pa v januarju 2009. Prav gotovo se nejasna situacija petih let odraža tudi v današnjem sistemu deponiranja komunalnih odpadkov, predvsem v cenah za deponiranje komunalnih odpadkov, ki so z odvozom na drugo deponijo bistveno višje. JKP Prodnik je nastalo novo ceno deloma saniral z začetkom ločenega zbiranja, saj je deponiranje bioloških odpadkov za približno 50 odstotkov nižje kot deponiranje komunalnih odpadkov. Cveta Zalokar-Oražem je kot županja, ki je postopek širitve začela, poudarila: »Ni pomembno le, da je bila odločitev neutemeljeno negativna, tudi to, da smo nanjo čakali dve leti in pol, kar pomeni kršitev vseh upravnih postopkov. Po moji oceni je šlo v ozadju vseskozi za politično motivirano delovanje oziroma z vidika osebnih in lastnih koristi, ne pa širših. Občina Domžale, skupaj z drugimi občinami bivše Občine Domžale, je prišla v nezavidljiv položaj in je bila prisiljena, da komunalne odpadke vozi v Celje. Tako so danes smeti bistveno dražje in so, nenazadnje, izgubljena evropska sredstva za obdobje 2007-2013, izgubljene so tudi takse, ki predstavljajo pomemben vir dohodka in se lahko vlagajo izključno v širitev za področje, v katerem so zbrane - sedaj v Občini Celje. Upam, da je v Občini Domžale sedaj vsem jasno, zakaj občina, skupaj s sosednjimi občinami, ne razpolaga z lastno deponijo - vsi pogoji so bili izpolnjeni, in kdo je odgovoren za tako drago plačevanje v tem trenutku. Krivica je bila narejena, bo pa dovolj žalostno, če bodo končni plačniki le občani in občanke Občine Domžale.« Po oceni Cvete Zalokar-Oražem je Občina Domžale glede komunalnih odpadkov zdaj v zelo nezavidljivem položaju. Še vedno ni jasno, kdaj bo začela z delovanjem regijska deponija v Ljubljani (morda šele okoli leta 2014), zaustavljena je bila pri lastnem iskanju rešitve in bo morala začeti vse postopke znova in od začetka, kar lahko po- meni tudi več kot leto dni časa. Marko Fatur, direktor JKP Prodnik, je poudaril: »Povišane stroške so najbolj občutili občani pri povišanih cenah teh storitev. Z odvozom komunalnih odpadkov v Celje so stroški narasli za 2,7 milijona evrov letno in če vemo, da je bil planiran strošek za širitev deponije 5 milijonov evrov, je jasno, da bi to investicijo pokrili prej kot v dveh letih. Tako lahko rečem, da je bila širitev deponije smotrna.« Občina Domžale Širitev deponije Dob Zapis aktivnosti, ki jih je Občina Domžale, skupaj z JKP Prodnik in sosednjimi občinami, vodila za realizacijo projekta širitev Deponije Dob, ki je v okviru prostorskega plana za zagotovitev varnega odlaganja odpadkov vseboval še sanacijo in načrtovanje postopnega zapiranja obstoječe deponije Dob za odlaganje nenevarnih komunalnih odpadkov in izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki. 16. februarja 2001 je bil naročen idejni projekt Razširitve in sanacije obstoječe deponije Dob ter ureditev Centra za ravnanje z odpadki. V maju 2001 je bil izdelan idejni projekt, ki je obsegal dve fazi širitve. 4. julija 2001 se je Občinski svet Občine Domžale seznanil z vsebino idejnega projekta ter je Občinsko upravo in JKP Prodnik zadolžil, naj nadaljujeta s pričetimi aktivnostmi. Projekt je bil dan v revizijo Inštitutu za ekološki inženiring v Mariboru, ki je na izdelan projekt, s predlogi za fazo PGD, PZI, podal pozitivno mnenje. Sočasno z izdelavo idejnega projekta je bilo naročeno poročilo o vplivih na okolje za 1. fazo širitve, ki ga je izdelal E-NET LJUBLJANA d.o.o. Tudi glede tega poročila je opravil revizijo Inštitut za ekološki inženiring v Mariboru, ki je na izdelano poročilo podal pozitivno mnenje. 25. aprila 2001 je bila naročena in izdelana lokacij ska dokumentacija, za katero so bila pridobljena vsa ustrezna (potrebna) soglasja. V času izvajanja projektiranja so bile izvedene dodatne geomehanske raziskave terena in meritve vplivov na okolje. Preverjene so bile razdalje stanovanjskih objektov od širitve deponije in vidnost načrtovane deponije iz smeri naselja Dob. V Občini Domžale nadaljujemo z obnovo Menačnikove domačije Občina Domžale je v letu 2004 izvedla prenovo domačije - pritličnih prostorov, vodovodne in elektro napeljave ter fasade, zamenjala je kritino in domačijo zunanje uredila. Podstrešni prostori v funkcionalnem smislu takrat niso bili preurejeni. Obnova hiše, ki predstavlja dediščino obrtniške tradicije v Občini Domžale in pod isto streho združuje tako prostor za stanovanjsko kot gospodar- sko dejavnost, se nadaljuje v letu 2009. V mesecu marcu so, skladno z vremenskimi pogoji, stekla dela obnove in sanacije podstrešja, ki bo sedaj namenjeno stalni galeriji umetniških del gospoda Ahčina. V namen izrabe podstrešja Menačnikove domačije - za stalno razstavo umetniških del gospoda Ahčina - smo v mesecu marcu pričeli z zadnjo fazo sanacije domačije. Sanacija poteka skladno s projekti PGD Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. • Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404, e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL ■ Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE ■ Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. in PZI, izdelanimi v izbrani projektantski firmi oziroma s pridobljenim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. Vsa dela, poleg strokovno tehničnega nadzora, izvajajo tudi projektanti. Projekt prenove podstrešja predvideva vzpostavitev enotnega prosto- Menačnikova domačija v Domžalah, na Cankarjevi 9, je primer tipične arhitekture tik pred iztekom 19. stoletja in je znana kot bivališče krojača ter njegove družine. Občina Domžale jo je odkupila v letu 2003, v naslednjem letu pa dala na razpolago za kulturne dejavnosti Društvu narodnih noš Domžale. Bivalni del hiše je namenjen zbirki etnografskega gradiva, v gospodarskem delu pa so urejeni razstavni prostori. Hišo in zbirko si je mogoče ogledati vsak dan, med 9. in 11. uro (informacije: 041/256-327 ali info@mena-cenk.net). ra nad stanovanjskim delom in nad gospodarskim poslopjem. Iz galerije v pritličju vodijo nove stopnice na podstreho. Podstrešni prostor tako postane nadaljevanje galerijskega prostora v pritličju. Z namenom pridobitve ustrezne višine podstrešnega prostora se kapne lege dvignejo za 30 cm, naklon strehe pa se spremeni s 40 na 45 stopinj. Podoba objekta se bistveno ne spreminja, ohranjajo se materiali, obdelave in detajli, ki hišo tudi po prenovi opredeljujejo kot kmečko, vendar omogočajo kvalitetno izrabo podstrehe. Vsa dela, ki so že v teku, lahko mimoidočim spodbudijo pomisleke, da se dela ne izvajajo skladno z gradbenim načrtom oziroma s predvidenim ohranjanjem kulturne dediščine, vendar bo izgled hiše ostal praktično nespremenjen. Občina Domžale 21. avgusta 2001 so sklenili pogodbo za izdelavo investicijskega programa 1. faze razširitve in sanacije obstoječe deponije v Dobu. Decembra 2001 so investicijski program potrdili vsi občinski sveti na svojih decembrskih sejah. 8. decembra 2001 je svet KS Dob podal mnenje, da pri pripravi dokumentacije za razširitev in sanacijo obstoječe deponije Dob ter Centra za ravnanje z odpadki ne nasprotuje nadaljevanjem aktivnosti na tem področju. V aprilu 2002 je bil izdelan PGD projekt. Z lastniki zemljišč za širitev deponije so bile sklenjene predkupne pogodbe septembra 2003. V januarju 2004 je zbor krajanov KS Dob sprejel sklep, da se obstoječe odlagališče odpadkov v Dobu sanira po programu in v najkrajšem možnem času zapre, za kar je JKP Prodnik pridobili okoljevarstveno dovoljenje, št. 35468-16/2004, ki ga je izdal ARSO, in predvideva dokončno zaprtje deponije po programu do 31. 10. 2007. Marca 2004 je bilo z uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 potrebno projektno dokumentacijo novelirati po določilih tega zakona, kar je izdelovalec dokumentacije tudi izvedel. V avgustu 2004 smo MOP - Agencijo RS za okolje zaprosili za okolje-varstveno soglasje in okoljevarstve-no dovoljenje za širitev deponije. Od 15. februarja do 16. marca 2005 je potekala javna obravnava za izdajo okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja na Upravni enoti Domžale. Na javni obravnavi so bile na Agencijo RS za okolje podane dve pisni pripombi in pisna zahteva Pavla Jelše-varja, za priznanje stranke v postopku. Na pripombe in zahtevo je bil, s strani JKP Prodnik in izdelovalcev projektno-tehnične dokumentacije in izdelovalca PVO, podan odgovor. Na vsebino našega odgovora s strani Agencije RS za okolje ni bilo pripomb ali dodatnih zahtev. S sklepom 7. 4. 2005 Agencija RS za okolje stranki Pavlu Jelševarju ni priznala lastnosti stranke v postopku. Pavel Jelševar se je na sklep pritožil, zato je Agencija RS za okolje odstopila pritožbo v reševanje na II. stopnji Ministrstvu za okolje in prostor. Pritožba na tej stopnji je bila s sklepom Ministrstva za okolje in prostor, št. 356-07-11/2005, z dne 14. 11. 2005, vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek in odločanje. Agencija za okolje RS je odločila enako kot prvič, postopek ponovnega odločanja o pritožbi Pavla Jelševarja na MOP-u pa je bil s sklepom zaključen šele 30. maja 2006. Stranki Pavlu Jelševarju se ni priznala lastnost stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvene-ga dovoljenja. Agencija RS za okolje je 22. januarja 2007 izdala okoljevarstveno soglasje, v katerem daje pozitivno okoljevarstveno soglasje za poseg I. faze širitve odlagališča Dob ter v drugem delu zavrne izdajo okolje-varstvenega dovoljenje za obratovanje odlagališča, z obrazložitvijo, da Operativni program, skladno z regijski konceptom po zapolnitvi kapacitete obstoječega odlagališča Dob, ne predvideva izgradnje nove infrastrukture na tem področju. 7. februarja 2007 se je upravljavec odlagališča JKP Prodnik pritožil na okoljevarstveno soglasje, št. 35402120/2004-45 in 35468-2/2005-6, z dne 22. 1. 2007. 19. julija 2007 je JKP Prodnik na Upravno sodišče Slovenije vložil tožbo v zvezi z zavrnitvijo okolje-vastvenega dovoljenja. 22. januarja 2009 je Upravno sodišče Slovenije odločilo, da se odločba odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje, pri tem pa osnova za odločanje ne sme biti operativen načrt. Nadaljevanje 24. seje Občinskega sveta Občine Domžale Program proslav in prireditev, odlok o priznanjih in o krajevnih skupnostih, varnostna ocena ... Nadaljevanje 24. seje se je začelo z obravnavo Predloga programa proslav in prireditev občinskega pomena za leto 2009. Predlog je predstavila Saša Kos, predsednica pristojnega odbora Občinskega sveta Občine Domžale. V razpravi so sodelovali Robert Hrovat, SDS, ki je v imenu svetniške skupine SDS predlagal, da se v program proslav in prireditev občinskega pomena uvrsti tudi slovesnost ob 9. maju — dnevu Evrope, njegov predlog pa so v razpravah podprli tudi: Rok Ravnikar, SLS, Franc Gerbec, SD, Toni Dragar, mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, Katarina Karlovšek, SLS, ter župan Občine Domžale, Toni Dragar. Občinski svet je soglasno sprejel Program proslav in prireditev občinskega pomena za leto 2009. PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV OBČINSKEGA POMENA ZA LETO 2009 Občinski svet Občine Domžale sprejme program proslav in prireditev občinskega pomena za leto 2009: 8. februar - PREŠERNOV DAN (slovenski kulturni praznik) 19. april - PRAZNIK OBČINE DOMŽALE 27. april - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 9. maj - DAN EVROPE 25. junij - DAN DRŽAVNOSTI 26. december - DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Odlok o priznanjih Sledila je obravnava Odloka o priznanjih, o katerem so razpravljali — posebej o vsebini posameznih členov — Franc Gerbec, SD, Rok Ravnikar, SLS, Robert Hrovat, SDS, Janez Limbek, N.Si, Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, in mag. Jožica Polanc, DeSuS. Na vprašanja in pobude sta odgovarjala župan Toni Dragar in Saša Kos, predsednica Odbora za proslave. S 24 glasovi ZA je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je Odlok o priznanjih Občine Domžale v prvi obravnavi primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Odlok o krajevnih skupnostih Uvodno informacijo k osnutku Odloka o krajevnih skupnostih je podal vodja delovne skupine, mag. Marko Vresk, ki je opozoril na nekatere rešitve, ki odstopajo od sedanje ureditve položaja in dela krajevnih skupnosti v Občini Domžale. V razpravi so sodelovali: Franc Gerbec, SD, ki je opozoril na potrebno tvorno sodelovanje občinske uprave in KS pri izdaji gradbenih dovoljenj. Predlagal je podrobnejše predstavitve predlogov proračunov v KS, enoten sistem sejnin in nagrad, določitev volilnih enot in volilnih okolišev za volitve sveta KS ter enoten nadzor nad poslovanjem KS. Robert Hrovat, SD, je izrekel pohvalo Komisiji za pripravo osnutka odloka, o njem pa je razpravljal tudi Janez Limbek, N.Si. Občinski svet je nato soglasno sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je Odlok o krajevnih skupnostih v prvi obravnavi primerna osnova za nadaljnjo obravnavo in ga posreduje v 45-dnevno javno obravnavo vsem krajevnim skupnostim na območju Občine Domžale. Odlok o sprejemu otrok v vrtec Po uvodni informaciji Kristine Slapar, vodje Oddelka za družbene dejavnosti, so v razpravi sodelovali: Franc Gerbec, SD, Robi Hrovat, SDS, Janez Limbek, N.Si, in mag. Jožica Polanc, DeSUS. Po pojasnilih podžupanje Andreje Pogačnik Jarc in vodje Oddelka za družbene dejavnosti Kristine Slapar je bil z 22 glasovi ZA sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o sprejemu otrok v vrtec v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Ocena varnosti V daljši uvodni informaciji je podžu-panja Andreja Pogačnik Jarc predstavila obširno gradivo, ki ocenjuje varnost na območju naše občine. Le-ta je, upoštevaje gradivo, ocenjena kot zadovoljiva. V razpravi so sodelovali: Franc Gerbec, SD, ki je predstavil predlog dodatnih sklepov svetniške skupine SD, v razpravi pa je posebej opozoril na različne zasvojenosti, o nekaterih od njih gradivo ne govori; o akcijskem programu, osnovnih materialnih pogojih za društva, ki delajo na tem področju, o družbenem koristnem delu ter programu civilne družbe na tem področju. Sonja Heine, N.Si, je opozorila na problematiko nasilja nad starejšimi, Robert Hrovat, SDS, pa je pohvalil aktivnosti policistov na področju zagotavljanja prometne varnosti in opozoril na problematiko nasilja v družini. Po pojasnilih podžupanje Andreje Pogačnik Jarc so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet sprejme oceno varnosti za Občino Domžale, vključno s predlogi: - osnovnim in srednji šoli predlaga- mo, da kontinuirano spremljajo in analizirajo negativne pojave z enotnimi podlagami za njihovo spremljanje ter nadaljujejo s preventivnimi aktivnostmi za vse udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa; da nadaljuje s stalnim usposabljanjem učiteljev in drugih strokovnih delavcev; - da aktivno sodeluje z ustanovami, kot so Center za socialno delo, Center za mlade, Policijska postaja, sodišče; - Center za socialno delo naj prouči možnosti in potrebe za izvajanje socialno varstvene storitve pomoč družini na domu; - Center za mlade, Center za socialno delo in Zdravstveni dom naj okrepijo preventivne dejavnosti z opozarjanjem na škodljivo zlorabo drog, tudi marihuane; - mlade, ki niso vključeni v interesne dejavnosti, športna ali kulturna društva, s podporo Mladinskega sveta Domžale, je potrebno usmeriti v vključevanje in aktivno preživljanje prostega časa; - več pozornosti je potrebno namenjati osveščanju, obveščanju in informiranju o preventivnih programih in možnostih ustvarjalnega preživljanja prostega časa; Če se želite seznaniti z odgovori na svetniška vprašanja, le-te poiščite na spletni strani www. domzale.si - Občinski svet - Arhiv svetniških vprašanj. Naša občina je bila gostitelj delavnice - strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta LUR Gospodarske cone v Ljubljanski urbani regiji Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR, www.rralur.si) je v začetku marca v Domžalah pripravila tematsko delavnico Gospodarske cone v Ljubljanski urbani regiji. Izhodišče delavnice so bili rezultati analize načrtovanih in še nezasedenih površin gospodarskih con v Ljubljanski urbani regiji, ki so pokazali, da sta število in površina teh con v regiji precej velika. Med občinami gre večinoma za tekmovalen odnos pri privabljanju investitorjev, kar zanje predstavlja veliko breme. Boljše učinke na tem področju bi lahko dosegli s skupno strategijo in sodelovanjem. Po pozdravih mag. Liljane Madjar, direktorice RRA LUR, in Vinka Ju-harta, podžupana Občine Domžale, ki je predstavil, kako se tovrstne problematike lotevamo v Občini Domžale, sta Andrej Gulič in Sergeja Praper z Urbanističnega instituta RS predstavila program dela ter namen, cilje in kontekst delavnice. Na delavnici so prikazali ključne ugotovitve in možne scenarije na področju razvoja gospodarskih con in oskrbnih središč v Ljubljanski urbani regiji ter želeli pridobiti odzive na že oblikovane scenarije in na spremenjeno gospodarsko situacijo, ki zahteva tudi ponovni premislek o umeščanju gospodarskih con v regijo. Ob tem so ugotavljali, da je spodbujanje razvoja poslovno-in-dustrijskih con izredno pomembno, tako za tuje kot domače vlagatelje, saj ima poleg zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev za razvoj podjetništva tudi pomemben vpliv na prostorski razvoj naselij. Posebna pozornost je bila posvečena privabljanju potencialnih tujih investitorjev, prostorskim vidikom razvoja gospodarskih con ter oskrbnih središč, pa tudi razvoju con ter prostorskemu razmeščanju oskrbnih središč. Številni udeleženci so delali tudi v skupinah ter ob koncu predstavili svoje ugotovitve. U. Ž. Merilna naprava na dvorišču Občine Domžale še vedno meri kvaliteto zraka, ki ga dihamo. Medtem smo prejeli nekatere predloge, kje vse bi lahko v Domžalah ugotavljali kvaliteto zraka, ki so bili posredovani na pristojna mesta. Ker tudi najmlajše skrbi, kakšen zrak dihajo, so si učenci nižjih razredov OŠ Domžale, skupaj s svojimi učiteljicami, prišli ogledat merilno napravo in pozorno prisluhnili Poloni in Juretu z Oddelka za prostor, ki sta jim merilno napravo predstavila. Posvet o virih financiranja Center za razvoj Litija je organiziral posvet o virih financiranja za nekmetijske dejavnosti na podeželju. Udeleženci dogodka so pridobili inform acije o razpisih za razvoj mikropod-jetij na podeželju in diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki jih podpira 3. os Programa razvoja podeželja. Na srečanju sta bila prisotna tudi Benedikt Jeranko ter Hermina Oberstar iz Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Udeleženci so na podlagi svojih izkušenj predlagali spremembe razpisnih postopkov in tako posredno vplivali na oblikovanje politike koriščenja sredstev Evropske unije v prihodnje. Na posvetu je Center za razvoj Litija predstavil tudi delovanje LAS Srce Slovenije. Suzana Medved Udeležila se je je tudi podžupanja Andreja Jarc Pogačnik Prva konferenca inovativnosti na Polšniku V četrtek, 12. marca, se je zgodila Prva k onferenca inovativnosti v Srcu Slovenije, z naslovom Inovativnost in razvoj lokalne skupnosti. Konference se je udeležilo več kot 80 udeležencev iz osrednjeslovenske in tudi drugih regij, saj je tematika zelo aktualna in jo je potrebno vključevati v vse pore delovanja lokalnih skupnosti. Konferenčno dogajanje je potekalo skozi predstavitev inovativnih pristopov in modelov ter primerov dobrih praks, ki lahko konkretno udejanjijo inovativnost v različnih sferah življenja, v katerih delujemo. Tokrat so bili predstavljeni primeri dobrih praks v Srcu Slovenije, ki naj bi jim sledila druga okolja, tako da bo na konferenci v naslednjem letu število vključenih v projekt še večje. Poseben poudarek je bil namenjen uspešnemu sodelovanju z litijskimi osnovnimi šolami in gimnazijo, ki projekt izvajajo že nekaj let. Na konferenci so bila podeljena priznanja učencem za najbolj inovativne prispevke. Ti bodo predstavljeni tudi na mednarodni konferenci Stanford po Stanfordu, ki se bo odvijala 15. aprila v Ljubljani. RCL je nagrajencem obljubil zanimivo nagrado - obisk adrenalinskega parka v Srcu Slovenije (Kamniška Bistrica), česar so se zelo razveselili. Vsekakor je bil dogodek za celotno Srce Slovenije odlična priložnost za promocijo in predstavitev skupnega delovanja širši javnosti. Saša Gradišek Napovedujemo: Srečanje lastnikov in upravljavcev točk dediščine V začetku aprila bomo v Dolskem organizirali srečanje lastnikov in upravljalcev točk dediščine, ki sodelujejo pri projektu Trkamo na vrata dediščine. Namen srečanja bo opredelitev nadaljnjih potreb in možnosti za projektno nadgradnjo turističnega produkta. Predstavitev Srca Slovenije v Arboretumu V času prvomajskih praznikov se bo v Arboretumu Volčji Potok odvijal eden izmed najpomembnejših sejmov v Sloveniji - razstava cvetočih tulipanov in pomladnega cvetja. Tokrat se bo na omenjenem sejmu predstavljalo tudi Srce Slovenije. Vsi zainteresirani vabljeni k sodelovanju. - Center za socialno delo Domžale v Javnem glasilu Slamnik redno objavlja prispevke z aktualnimi temami s področja svojega dela. 2. Občinski svet nalaga Občinski upravi in Centru za mlade Domžale, da zagotovita učinkovitejše usklajevanje delovanja vseh javnih in državnih organizacij ter ustanov civilne družbe na področju zagotavljanja celovite varnosti občanov, še posebej najbolj ogroženih skupin, kot so mladi, osebe z različnimi oblikami odvisnosti in posebnimi potrebami, na podlagi usklajenega akcijskega programa, ki mora biti pripravljen v roku 60 dni, na podlagi lastnih programov vseh nosilcev nalog na tem področju ter zainteresiranih ustanov civilne družbe. 3. Občina Domžale bo zagotovila osnovne materialne in finančne pogoje za dodatno svetovalno in drugo pomoč preko Centra za socialno delo in Centra za mlade ter ustanov civilne družbe za izvajanje organizirane strokovne psihoterapevtske in psihosocialne pomoči družinam, žrtvam različnih oblik nasilja in odvisnosti ter osebam z različnimi težavami na področju reševanja zdravja, vključno z opremljenimi prostori za kratkotrajno krizno namestitev posameznika in družine. Občinska uprava pripravi predlog zagotovitve dodatnih finančnih sredstev in postopkov, vključno z najemom, za rebalans občinskega proračuna za leto 2009. 4. Center za socialno delo in Občinska uprava pripravita v roku 60 dni skupen program za izvajanje družbeno koristnega dela za osebe, za katere je z ustrezno sodno odločbo določena takšna obveznost. 5. Občinska uprava pripravi v roku 90 dni pregled in program zagotavljanja osnovnih pogojev za delovanje ustanov civilne družbe na področju celovitega zagotavljanja varnosti občanov, še posebej na področju preprečevanja različnih oblik odvisnosti in nasilja. Obravnava in sprejem programa varnosti v Občini Domžale Uvodno informacijo je podal Franc Kozinc, vodja Inšpektorata Občine Domžale, ki je predstavil program varnosti - vrsto in obseg nalog, ki jih v Občini Domžale opravlja občinsko redarstvo. V razpravi so sodelovali: Franc Gerbec, SD, ki se ni strinjal z varnostno oceno, kot je bila podana, in predstavil dodatni sklep, s katerim Svetniška skupina SD opozarja na nedelo Sveta za varnost, in predlagal dopolnitev varnostne ocene. Opozoril je na problematiko parkov, posebej Češminovega parka, neurejeno okolje in parkiranje. Predlagal je, da se opravi anketa, s katero se uredi zadovoljstvo občanov in občank z varnostjo v občini, ter da se točka dnevnega reda prekine in se obravnava nadaljuje na eni od naslednji sej. Cveta Zalokar-Oražem, ZARES, je opozorila, da je program varnosti presplošen in premalo upošteva konkretno problematiko Občine Domžale. Posebej je opozorila na problematiko javnega reda in miru - posebej pri zagotavljanju varnosti na prireditvah - še zlasti v zvezi z nogometnimi tekmami, čeprav se razmere izboljšujejo. Pojasnila so posredovali Toni Dragar, župan, Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, ki je predstavila delo Sveta za varnost, ter Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave, in Franc Kozinc, vodja Inšpektorata. Z 11 glasovi ZA je bila točka prekinjena in se bo njena obravnava nadaljevala na eni od prihodnjih sej. Po prekinitvi točke sta bila brez razprave sprejeta še sklepa (drugega je predlagal Odbor za prostor) v zvezi z razglasitvijo gozdov s posebnim pomenom, v naslednjem besedilu: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o razveljavitvi Odločbe o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, št. 63-5/81-10, z dne 19. 10. 1983. 2. Občinski svet Občine Domžale predlaga Inšpekcijskemu svetu pri Ministrstvu za javno upravo, da uvrsti na dnevni red seje sveta problematiki kontrole pri sanaciji gozdov, ki so ogroženi z lubadarjem, in odvoza odpadkov iz teh gozdov. Občinski svet predlaga pristojnim organom, da poskrbijo za ustrezno nadomestitev z vrstami, ki so odporne na podnebno klimo na območju Občine Domžale. Ob koncu so svetniki in svetnice sprejeli še Poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale. Urad župana Spletna kavarna Macchiato Domžale, Slamnikarska ulica 1 d Obnovljena in obogatena, odprta vse dni v letu Konec februarja je bila v obnovljeni spletni kavarni prijetna slovesnost, s katero so zaznamovali začetek dela obnovljene in tudi vsebinsko obogatene spletne kavarne, ki ob pomoči Občine Domžale dela že kar nekaj let. Nova najemnika prostorov, Jure Dolenc in Luka Bortek, sta se odločila, da z obogateno vsebino skušata privabiti čim več obiskovalcev, zato sta se odločila, da bo spletna kavarna odprta vsak dan od 7. do 22. ure, ob sobotah od 8. do 22. ure ter ob nedeljah od 9. do 20. ure. Obisk spletne kavarne vam ob raznovrstnih pijačah in toplih napitkih, sendvičih ter rogljičkih zagotavlja predvsem možnost uporabe enega od osmih računalnikov, ki, postavljeni v separeje ter dodatno osvetljeni, omogočajo zasebnost, hkrati pa so tudi priložnost za video pogovor prek kamer, ki so nameščene ob vseh računalnikih. Domžalska spletna kavarna je ena od dveh v Sloveniji, ki omogočata, da preko spleta potekajo video pogovori, v prihodnosti pa naj bi Macchiato postal pravi komunikacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko svoje »računalnike« priklapljali na brezžični internet ter v spletno kavarno dobivali tudi sporočila. Lastnika sta pred vstopom v lokal uredila tudi manjši zunanji del, obljubljata pa, da bo poleti na urejenem vrtu, kjer bosta poskrbela tudi za igrala, mogoče preživeti res prijetne trenutke, hkrati pa že ob prijetnem zajtrku opraviti nujna spletna opravila. Posebej za poslovneže sta poskrbela tudi za printer, faks in fotokopirni stroj. Pa še na eno posebnost ne smemo pozabiti: ob vhodu v kavarno vas vanjo vabi tudi posebna tabla, da so v prostorih še posebej dobrodošli »bikerji«. Jure Dolenc je namreč motorist in je v sodelovanju z vaškimi boysi posebej poskrbel za motoriste. Dobrodošli. Če pa vas zanima še kaj, lahko pokličete na tel.: 040/900-592. V. Na otvoritvi sta bila tudi podžupan Občine Domžale Vinko Juhart in župan Občine Kamnik Tone Smolnikar Zavod za šport in rekreacijo Domžale Priznanje za dolgoletno življenjsko delo v športu smučarskemu delavcu Mihi Koscu INTERVJU stran 4 (nadaljevanje s strani 1) Nagrajenec ostaja vitalen, njegova vsestranskost in aktivnost pa sta še danes garancija, da bo s svojimi idejami in neposrednim delom še vedno mnogokrat v pomoč pri pomembnih dogodkih, ki so povezani s športom. Čeprav je kar malce težko verjeti, pa je vendarle moj sogovornik, rojen leta 1934 v Mengšu, katerega življenjsko pot, predvsem pa povezanost s športom in rekreacijo, želim predstaviti, že pri štirih letih stopil na smuči. Zato je bilo moje prvo vprašanje namenjeno prav otroštvu in smučanju, saj so vse od četrtega leda pa do danes sneg, mraz in strmine njegovi življenjski sopotniki. V družini smo bili štirje otroci, sam sem bil drugi po vrsti. Oče je bil tesar, mati je gospodinjila in bila ena od številnih tedanjih šivalk slamnikov. Otroštvo je bilo prijetno, veliko druženja z vrstniki, prijetnih otroških iger, ki pa jih je mnogo prekmalu prekinila vojna. Na smuči sem stopil pri štirih letih, po zaslugi strica Franca Bokaliča, kolarja iz Mengša, ki je za tisti čas delal izvrstne smuči. Pri šestih letih me je oče vpisal v Sokol. Namesto sprejemnega izpita sem naredil stojo na glavi, po letu dni vadbe pa sem uspešno podolgem preskočil konja. Vojna je minila, po njej ste se mladi, kljub zelo hudim časom, radi ukvarjali prav s športom. Drugega pravzaprav ni bilo. Bil je to čas udarniškega dela pri obnovi dvoran in igrišč, vadbe v Fizkulturnem društvu Mengeš, kjer smo se poizkušali na vseh orodjih, sam sem bil najbolj uspešen na drogu, kjer sem uspešno tekmoval tudi na regijskih tekmovanjih. Pa tudi nadaljevanje smučanja, kjer smo vsi tekli, gojili alpsko smučanje, pa tudi skakali. Moj tedanji rekord je bil 27 metrov. Zelo primeren poligon je bila Gobavica, kjer smo se učili drug od drugega, v tedanji nižji gimnaziji (1946-1949) tekli pod vodstvom profesorja Milana Mrharja, rad pa se spominjam tudi profesorja Antona Bukovca, ki nam je pozimi omogočil smučarske tečaje na Meni-ni planini, kjer sem poleti, kot član udarniške brigade, čistil pašnike. Iz tega obdobja je tudi spomin na poizkus gradnje 17-metrske skakalnice na Zaloki, pod vodstvom Doreta Oražma, ki je pripravil načrt. Prav gradnja smučarske skakalnice in kasnejše usposabljanje za vaditelja sta povezana z vašim srečanjem z dvema velikanoma: Stankom Bloudkom in Mirom Cerarjem. Ko smo na Zaloki načrtovali skakalnico za smučarske skoke, smo razmišljali o 70-me-trski napravi, zato smo zaprosili tedanjega največjega strokovnjaka, Stanka Bloudka, za njegovo mnenje. Dobro se spominjam, da se je do Šinkovega turna, kjer sem ga počakal, pripeljal s kolesom. Skupaj sva šla peš do Zaloke, kjer smo pod njegovim vodstvom izmerili zemljišča. Bil je zelo prijazen in zelo strokoven. Dal nam je vrsto priporočil in predlogov, žal skakalnice nismo zgradili, izgubili pa so se tudi načrti. Z Mirom Ceraijem sem se srečal v letni šoli v Mozirju, kjer sva v okviru TVD Partizana Slovenije opravljala tečaj pedagogike, da sem se pridobil naziv prednjak telovadbe, na področju smučanja pa sem najprej opravil tečaj vaditelja in kasneje še učitelja smučanja, sem pa tudi dolgoletni smučarski sodnik. V Mengšu sta gradili tudi plavalni bazen in stadion? Poleg dela pri obnovi telovadnice sem se skupaj z drugimi vključil tudi v izgradnjo plavalnega bazena in stadiona, pod vodstvom Iva Liparja, zavednega partizana. Žal sta bila objekta v izgradnji ukinjena. Še kakšen spomin na TVD Partizan Mengeš? Veliko prijetnih spominov, prijateljev in sodelavcev. Najprej sem bila dolga leta vaditelj, kasneje načelnik, pa tudi štiri leta predsednik društva. Lepi so spomini na javne nastope v Domžalah, Jaršah, Radomljah, Rodici in Moravčah, kamor smo se odpeljali kar s konjsko vprego, ter na vseh zletih, ki jih je pripravljal Partizan Slovenije. Tekmovanja so potekala v mnogobojih, odbojki, atletiki, nogometu in smučanju, organizirana pa je bila tudi Rašiška kombinacija na Dobenu, ki so jo sestavljali: veleslalom na Dobenu, tek do skakalnice in skoki na 10-metrski skakalnici v Mengšu z alpskimi smučmi. Potem ko so iz Ihana prišli tekmovalci s tekaškimi smučmi in po vrsti prehitevali vse, ni bilo več zanimivo. Ampak na vse skupaj me vežejo zelo, zelo lepi spomini. KB Vi 1 k -V Po poroki z gospo Silvo ste se najprej preselili v Preserje, kasneje v Domžale, kjer ste se kot vodja vzdrževanja zaposlili v Kemični tovarni, sedanjem Heliosu, uspešno pa ste zaključili tudi strojno fakulteto. Tudi v novi sredini ste kar kmalu našli svoje mesto na področju rekreacije in športa. Res je, konec leta 1964 sem bil med soustanovitelji Smučarskega društva Domžale, saj je predhodno smučarsko društvo Sloga popolnoma zamrlo. Smučarji smo dobili velik zagon ob podpori Občine in Planinskega društva Domžale (Franc Habjan, Janez Len-ček, Albin Pavlin). Skoraj vse obdobje do danes sem bil med člani vodstva, 10 let pa tudi predsednik društva. Posebej rad se spominjam skupne selekcije Domžale-Mengeš-Kamnik, ki je v letih od 1987-1991 vzgojila najboljše mlade alpske smučarje tega območja, med katerimi se najbrž še danes marsikdo spomni uspešne Barbare Brlec. Sploh pa smo v celem obdobju skupnega delovanja imeli zelo odmevne smučarske tečaje - kar 11 avtobusov je v eni izmed najbolj uspešnih sezon vozilo tečajnike v Kranjsko Goro -kvalitetne tekmovalne vrste in tekmovalce. Smučarsko društvo Domžale gre počasi proti svojemu zlatemu jubileju. Ste zadovoljni z njegovim delovanjem? Vsako društvo sicer preživlja bolj ali manj uspešna obdobja, vendar je, splošno rečeno, Smučarsko društvo Domžale zelo uspešno društvo. Organiziranih je bilo, in je še, veliko smučarskih tekmovanj, imamo dobro ekipo sodnikov, rad pohvalim tehnično ekipo za pripravo smučišča, veliko truda in prizadevanj je bilo vloženih v urejanje smučarskega poligona v naši občini, žal ne preveč uspešno, v društvu so številni mladi in upam, da bomo kmalu spet imeli vse vrste, od cicibanov do članov, iz katerih verjamem, da bomo dobili uspešne športnike. Pohvalim lahko tudi številne smučarske tečaje in še bi lahko našteval. Prav vi, spoštovani Miha Kosec, ste največ naredili v prizadevanjih, da na Postovki in v njeni bližini dobimo domžalske poligone za smučanje zlasti najmlajših? Še danes mi je zelo žal, da nam ob velikem delovnem vložku ni uspelo urediti minimalnega statusa domžalskih smučišč - Postovke in slalomske proge na Podrečju, ki sta sicer redno vzdrževana. Kljub temu smo na Po-stovki uspeli urediti osuševanje in zgradili bazene za vodo za umetno zasneževanje. Za slalomsko progo na Velikem vrhu na Podre-čju so pripravljeni idejni projekt, idejne zasnove širitve in ureditve smučišča, meritve ter predlogi, ki bi jih morali obravnavati v okviru občine. Pri tem bi rad posebej poudaril, da bi morali na projekt gledati celovito, tudi s turističnega vidika, in pripraviti tudi gospodarsko-turistično študijo. Smučišča brez celovite infrastrukture niso dobra rešitev. Posameznik pri tovrstnem projektu pomeni zelo malo. Kljub temu smo veliko naredili od časov, ko sem včasih kar sam kosil travo in pripravljal vse potrebno za začetek smučarske sezone. Na mojo pobudo smo dobili teptalec snega in ker je bila pobuda moja, sem bil več let njegov skrbnik; osebno sem vodil teptanje in logistiko ter vzdrževanje. Bil ste tudi organizator ureditve trim steze na Šumberku? To so bili časi, ko ni bilo težko pridobiti ljudi za prostovoljno delo. Tudi pri urejanju trim steze na Šumberku je bilo tako. Posebej so mi pomagali tedanji mladinci iz Toka, pa tudi člani TVD Partizan, ki danes skrbijo za progo, prišli so borci, rad pa se spominjam tudi sodelovanja Ivana Kerča iz bližnjega Podrečja, ki je opravil vse prevoze. Res lepi časi, ki se jih, prav zaradi številnih, ki so s prostovoljnim delom uredili trim stezo, rad spominjam. Vse življenje ste bili vključeni in dejavni tudi kot član občinske športne zveze, Telesno kulturne skupnosti Domžale ter član različnih komisij v okviru občine. Kako ocenjujete skrb občine za šport in rekreacijo? Na kratko - v okviru finančnih možnosti, čeprav bi morda bilo potrebno opozoriti, da nekateri športi vendarle dobijo v posameznih obdobjih, glede na ostale, zelo veliko. Sicer pa me v zadnjih letih zelo moti, ker prostovoljno delo, na katerem temelji obstoj in dejavnost vseh društev, ni cenjeno niti upoštevano. Štejejo le športni uspehi in finančna sredstva, čeprav vsi vemo, da je prav prostovoljno delo tisto, ki zlasti pri manjših društvih šteje največ. Res pa je tudi, da zakonodaja ne vzpodbuja ljubiteljskega dela v društvih, saj dejavnost praviloma zahteva že kar profesionalce, veliko odgovornost, predvsem pa veliko finančnih sredstev, ki jih je čedalje manj. Žal v današnjem času ljubiteljsko delo ne zadošča niti za rekreativne dejavnosti, še manj pa za tekmovalne. Rad bi, da bi bili vsi tečaji za otroke brezplačni, da bi jim zlasti v manjših smučarskih centrih, kakšnega bi morali imeti tudi v Domžalah, omogočili brezplačno uporabo žičnic, jim pomagali pri nakupu potrebne opreme in tako prav vsem, ne glede na socialni status, omogočili vsaj osnovno ukvarjanje s športom. Za svoje delo ste prejeli vrsto priznanj, od katerih naj omenim le pomembnejša: Priznanje zveze Partizan Slovenije, Posebno priznanje Zveze za telesno kulturo Slovenije, Priznanje ZTKO Domžale 1978, Zlato bronasto Bloudkovo značka, Zlato priznanje Občine Domžale 2002 in seveda zadnje priznanje Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Za vse iskrene čestitke, ob koncu pa še: s čim se ukvarjate ob delu v Smučarskem društvu Domžale, društvu Ajda in Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje? Veliko telovadim. Pred leti sem si namreč zlomil hrbtenico in od tedaj ne mine dan, ko ne bi telovadil vsaj pol ure in to priporočam vsem, posebej upokojencem. Sam ne jemljem nobenih zdravil, vsako jutro v družbi z ženo Silvo začnem s sadjem, se veliko gibam in se veselim vsega pozitivnega. V zadnjem obdobju se vse bolj posvečam turnemu smučanju, kjer mi dela družbo hči Polona, prijetno je tudi v družbi hčere Mateje in vnuka Jana, ki sta tudi učitelja smučanja. Turno smučanje je postalo moja velika ljubezen. Tako sem pred kratkim turno presmučal območje od Savice do Komne, odkoder smo se zapeljali do Sedmerih jezer, nato pa na Kal, Srednji vrh in kočo pod Bogatinom, kjer sem si vzel čas za obisk prijateljev - tečajnikov. Sodelujem tudi pri različnih tekmah, kjer opravljam funkcije vodje kontrol in sodnikov. Najraje sem v naravi. Če bi bil gospod Miha Kosec še enkrat mlad, bi se ponovno odločil za smučanje? Zanesljivo, le da bi večji poudarek morda dal tekmovalnemu smučanju, za katerega pa v moji mladosti ni bilo pogojev. Ob tem pa vem, da je zelo pomembno tudi ukvarjanje z gimnastiko, zato vedno rad obujam spomine na delo v TVD Partizan Mengeš in atletiko. Oba ta športa sta namreč temelj za vse druge. Hvala za pogovor, gospod Miha Kosec, in iskrene čestitke ob prejemu priznanja. Prepričana sem, da vaše življenjsko delo v športu še ni končano ter da vam bodo vaša vitalnost, vsestranskost in aktivnost ter vaše ideje in delo še velikokrat v pomoč pri pomembnih dogodkih na področju športa in rekreacije. Še enkrat hvala in srečno! Vera Vojska Nova zloženka o prenočiščih Veliko možnosti in priložnosti Komisija za turizem, ki deluje v okviru Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale, je pred kratkim izdala prenovljeno zloženko o prenočiščih v naši občini, pri čemer je v njej predstavila vsa nova prenočišča, ki so posebej označena na zemljevidu, turisti in ostali obiskovalci pa imajo tudi priložnost, da se seznanijo z najbolj znanimi znamenitostmi in značilnostmi naše občine. V zloženki so osnovni podatki o naslednjih prenočiščih: Gostišče Šraj, Radomlje; Gostilna in prenočišča pri Soklič, Zalog pod Sveto Trojico; Apartma Jaka, Radomlje; Hotel, restavracija Krona, Domžale; Gostilna in hotel pri Špornu, Radomlje; Ambi-net Hotel, Domžale; Pension in restavracija Tilia, Srednje Jarše; Gostišče in prenočišče Kanja, Prelog; Gostilna in pension Keber, Domžale; Pension gostilna Janežič, Pšata in Pizzeri- ja in prenočišča Pri Slovenc, Pšata. Ob vsakem ponudniku prenočišč so najosnovnejši podatki o njegovi dejavnosti, številu sedežev in ležišč, kulinarična ponudba in možnosti parkiranja. Omenjene zloženke so na voljo ob vhodu v stavbo Občine Domžale, Ljubljanska 69, dobite pa jih tudi v informacijskih pisarnah v Kamniku, v Ljubljani ter pri posameznih ponudnikih prenočevanja. Ob tej priložnosti smo dva od ponudnikov obiskali. Prvi je bil Anton Škoberne, Gostišče in prenočišče Kanja, Prelog, Breznikova cesta 27, ki ima gostišče odprto že od leta 1993, skupaj pa se z gostinsko dejavnost ukvarja že 45 let. »Družinsko« gostišče je odprto vsak dan, od 10. do 22. ure, razen ob ponedeljkih, ponudijo pa lahko 14 ležišč. Sprejmejo do 42 gostov, na vrtu 50, posebej imajo urejeno lovsko sobo. Njihova značilnost je pestra slovenska kuhinja s klasičnimi jed-mi, nudijo žolco na štajerski način, divjačinski golaž s kruhovimi cmoki, kosila in večerje za zaključene družbe do 25 oseb. Anton Škoberne zloženko pozdravlja in meni, da je zelo primeren način obveščanja o tovrstni ponudbi. Posebej pohvali sodelovanje med gostinci na področju zagotavljanja prenočevanja, opozarja pa na gospodarsko krizo, ki se že kaže tudi v njihovi dejavnosti. Želel bi, da bi s posebnimi tablami ob izvozu z avtoceste opozarjali na gostinsko in drugo ponudbo ter pove tudi, da gostje navadno poznajo grad Krum-perk, ki bi ga morali urediti za turistične namene, in Arboretum Volčji Potok. Pokličite na tel.: 01/721 34 19 ali 031/753-949, vaše sporočilo Pension Kanja Pension Soklič pa pričakujejo tudi na tomaz.sko-berne@amis.net. Gostilno in prenočišča Pri Soklič, Zalog pod Sveto Trojico 1, vodi že 15 let Darja Peterka. Gostišče je odprto vse dni, razen četrtka, od 9. do 24. ure, ob nedeljah od 9. do 22. ure ter nudi 12 ležišč. Zagotavljajo malice in kosila, lahko sprejmejo do 150 gostov, na vrtu pa še 80, in organizirajo tudi ohceti. Nudijo vse jedi po naročilu, posebej poznane pa so: domače koline, odojek, piščanci in pečenke. Gospa Darja je zloženko zelo pohvalila, saj celovito prinaša informacije o prenočiščih, želi pa si boljše označbe poti do gostilne, posebej ob izvozu z avtoceste in ob regionalni cesti. Ob tem bi lahko označili tudi bližnje poletno gledališče in druge znamenitosti, posebej freske v cerkvi na Kritini, za katere že vedo številni obiskovalci. V hiši je tudi frizerski salon, njena velika želja pa je, da se kaj naredi tudi s toplimi vrelci v neposredni bližini. Pokličite na tel.: 01/724 15 09, poiščite spletno stran http//www.gostilna. soklic.si, njihova elektronska pošta pa je soklic@email.si. Vera Vojska Športno društvo TVD Partizan ob osmem marcu - dnevu žena Ponedeljkovi večeri so naši in bodo tudi v prihodnje V današnjem času, ko sta na prvem mestu pehanje za materialnimi dobrinami in splošno pomanjkanje prostega časa, je še kako hvalevredno, da si človek vzame čas - zase. Tak čas si že vrsto let jemlje skupina deklet in žena, kar 45 do 55 jih je, ki prav vsak ponedeljek zvečer pridejo v telovadnico Osnovne šole Domžale ter skupaj z vaditeljico Anico Črne Ivkovič dobro uro pridno razgiba-vajo vse dele svojega telesa. Telovadba poteka v okviru Športnega društva TVD Partizan Domžale, ki ostaja zvest svoji, več kot 100-letni tradiciji skrbi za zdravo telo, hkrati pa že več desetletij tudi tradiciji or- ganizacije prijetnega srečanja ob 8. marcu - dnevu žena, ki so ga rekre-ativke še posebej vesele. Tudi letos je bilo tako. Po končani uri rekreacije so se dekleta in žene zbrale v večnamenskem prostoru OŠ Domžale, kjer so se jim pridružili tudi gostje, med njimi častna članica Ela Košir in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ter prisluhnile pozdravnim besedam Janeza Bizjaka, predsednika ŠD TVD Partizan Domžale, ki jim je čestital ter zaželel veliko prijetnih rekreativnih večerov. Sledil je nastop trebušnih plesalk in njihove vaditeljice Bebe Korošec, prijetne zvoke sta iz Brez sonca roža ne cveti... A nam brez mam živeti ni »Zahvalim soncu se za cvet, a tebi, ker ves moj si cvet,« je bil eden izmed verzov, ki so jih lahko prebrali v prisrčnem povabilu odbornic Krajevne organizacije Rdečega križa Dob, s katerim so matere, dekleta in žene povabile na skupno praznovanje 8. marca -dneva žena, v Osnovno šolo Dob. Srečanje je bilo prisrčno, v znamenju iskrenih verzov: »Naj dan poseben bo za vas, mladenke brhke in ženice, prešerno voščim vam na glas, poklonim travniške cvetlice ... « Zaradi pozne pomladi travniških cvetlic ni bilo, so bili pa nageljni iz rok učencev osnovne šole in voščilo predsednice Krajevne organizacije Rdečega križa Dob, Betke Tome, ki je ob čestitki vsem prisotnim na kratko predstavila tudi delo Rdečega križa v Dobu ter ob tem pohvalila prav vse članice vodstva in druge, ki pomagajo tej humanitarni organizaciji, katere dejavnost je v času, ko je socialnih stisk vse več, še kako pomembna, pa naj gre za krvodajalske akcije, obiske starejših in bolnih, razdeljevanje pomoči socialno ogroženim ali le topel stisk roke ter pomoč vsem, ki jo potrebu- jejo. Rdeči križ Dob se je s šopkom zahvalil za pomoč in razumevanje tudi ravnateljici OŠ Dob Barbki Drobnič. V prisrčnem programu, v katerem so sodelovali tri recitatorke, trije harmonikarji in šolski pevski zbor, so se prepletale misli o skrbnih in ljubečih mamicah, ženah in ženskah, ki vsak zase in po svoje prispevajo, da je življenje družbe, v kateri živimo, prijetnejše, predvsem pa so skrbne mamice svojih otrok. Bilo je lepo, iskreno in prijetno praznovanje, ki so si ga prisotne polepšale z druženjem in pogovorom, med katerim so odmevale besede: »Lepota vaša je in čar cvetočih barvnih lepotic, toplina srčka naj bo dar in dnevi vaši brez bodic.« V. Turistično-rekreativno društvo Turnše-Češenik v Čebele, rožice, čebelarji, kmetje Med številnimi pustnimi skupinami je bila na letošnjem tradicionalnem pustnem karnevalu na Viru posebej opažena skupina Turistično-rekreativnega društva Turnše-Češenik, ki je opozarjala na nevarnost strupov za zdravje čebel. Ob tej priložnosti smo Branko Kotnik, ki je bila skupaj z drugimi glavna šivilja omenjenih kostumov, povprašali, koliko časa in blaga ter drugih materialov je bilo za pripravo omenjene pustne skupine. Povedala je, da je nastopalo 32 maškar, med njimi največ čebel in rožic, nekaj koruze, pa dva kmeta, ki sta »špricala« koruzo. S skupino so želeli opozoriti na aktualno dogajanje v letu 2008 v občini, ko je bilo zastrupljeno večje število čebel. Pri pripravi pustne skupine in na samem nastopu je sodelovalo sedem družin z vsemi svojimi člani; obleke so pripravljali več kot 14 dni, tudi ponoči, saj je bilo poleg 70 metrov različnega blaga potrebno uporabiti še na stotine različnih dodatkov. Je pa res, da so oblačila pripravljena in spravljena tako, da jih bo mogoče še uporabljati. Vse je bilo zašito in nošeno prostovoljno, tako da vrednosti priprave kostumov ni mogoče oceniti. Poplačilo za številne ure pa je bil res lep sprejem v pustnem sprevodu na Viru in številne pohvale in čestitke. Ob tem zapišimo še, da so za člane in članice celega društva pripravili tudi prijetno pusto vanje Pr' M'gan, ki je lepo uspelo. Vera Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01 /723-89-00 kiA v Jfl H jT'^J® K i -M ^t '.i y a «tal svojih harmonik izvabljala mlada Matic in Janja, vse skupaj pa je bilo v rokah Primoža Košaka. Letošnjo slovesnost, kjer ni manjkalo tradicionalne torte, je pozdravila tudi Saša Benedejčič Tomat, s Športne unije Slovenija, tudi vodja projekta Zdravo društvo, ki je med drugim povedala, da ji je prisotnost na prijetni slovesnosti v veselje in čas, tudi zato, ker domžalski TVD Partizan z vsemi svojimi dejavnostmi kaže, da je društvo zdravo, da pravilno usmerja rekreacijo in je v veselje svojih članov in članic. Športnemu društvu TVD Partizan Domžale, ki se lahko pohvali tudi z nazivom ZDRAVO DRUŠTVO, je za uspešno delovanje izročila ZNAK KAKOVOSTI. V imenu deklet in žena, »ki smo vse po vrsti aktivne, zdrave in ljubljene,« se je organizatorjem in sodelujočim v kulturnem programu zahvalila vaditelj ica Anica Črne Ivkovič, ki ji tokrat čestitamo za priznanje, ki ji ga je 3. marca 2009, za uspehe na področju vodenja rekreacije, izročila Športna unija Slovenije. Gospa Ani- ca je med drugim poudarila, da vsem rekreativkam vsakoletna slovesnost ob dnevu žena veliko pomeni in da ob redni rekreaciji prav prijeten praznični dan najbolj težko pričakujejo. Pohvalila je vse udeleženke ter se zahvalila Športni uniji Slovenije za vrsto izobraževanj, na katerih pridobiva vedno nova in nova znanja, ki jih uporablja pri vadbi. Organizatorji, Športno društvo TVD Partizan Domžale, se iskreno zahvaljujejo vsem sodelujočim v kulturnem programu: Bebi Korošec ter njenim plesalkam, harmonikarjema Maticu in Janji Hribar, pa tudi ravnatelju OŠ Domžale, dr. Černohorske-mu, ter vsem, ki so kakorkoli podprli prireditev, še posebej pa: Občini Domžale, Skladu RS za ljubiteljske dejavnosti, OI Domžale, Zdravku Sašku ter Bojanu Bettru, Novice, za tradicionalno čudovito torto. S tem pa marčevske praznične aktivnosti še niso zaključene, saj bo Športno društvo TVD Partizan obeležilo tudi materinski dan. Vera Slovenska škofovska konferenca o vlogi žensk v družbi Ob 8. marcu, dnevu žena, so k razmisleku o položaju in dostojanstvu žensk letos pozvali tudi v Slovenski škofovski konferenci. Aktivna vloga žensk pripomore k zavestnemu iskanju kakovostne in pravične družbene ureditve, kjer nihče ni izključen. Cerkev, ki postavlja žensko v središče civilne družbe, se zaveda, da je razkorak med »črko in zakonom« velik, neskladja pa želi odpravljati s pomočjo temeljnih človekovih pravic, miru in dostojanstva, so zapisali v izjavi tiskovnega urada SŠK. Škofi poudarjajo, da je vsaka ženska povabljena, da v polnosti živi svoje dostojanstvo, in poklicana, da se uveljavi s svojimi darovi. S tem prispeva k prijaznejši družbi. Pišejo tudi, da je Sveto pismo žensko izpostavilo kot nosilko in posredovalko življenja ter da je že od stvarjenja dalje prisotno razlikovanje med moškim in žensko. Toda, »gre za dva posameznika z enakim dostojanstvom, ki se v različnosti medsebojno dopolnjujeta«. Škofje priznavajo, da so v zgodovini, poleg družbenih, političnih in gospodarskih okoliščin, na položaj žensk negativno vplivale tudi verske okoliščine. Cerkev je aktivnejšo vlogo žensk podprla po drugem vatikanskem zboru. V izjavi so še spomnili, da je pobudo za ta dan dala nemška feministka Clara Zetkin in da je v požaru v Ameriški tovarni Trinagle, ki se ga tudi spominjamo na ta dan, leta 1911 umrlo več kot 140 delavk. Nekateri so škofovsko gesto hote ali nehote razumeli, kot da celibatu bije plat zvona in da se ženskam odpira možnost, da postanejo duhovnice. Ko sem imel z gospodom nadškofom, dr. Francem Perkom, ob njegovi zlati maši intervju za Slamnik, sem ga med drugim vprašal, če bi bili po njegovem mnenju poročeni duhovniki manj prosojni ali sprejemljivi za Boga. Odgovoril mi je, navajam po smislu: »Poglej, protestanti imajo to vprašanje in tudi vprašanje ženskega duhovništva drugače urejeno, pa imajo ravno tako probleme, res da drugačne narave ...« Brez problemov torej ne gre, škofovska poteza pa je vsekakor vse prej kot zanemarljiva! Ivan Kepic Ob veliki noči 2009 Vse, ki hrepenite po življenju V našo sivo in morečo vsakdanjost spet zvonijo velikonočni zvonovi, ki nas vabijo, da dvignemo svoj pogled nad zemeljsko sedanjost. Vabijo nas torej k praznovanju, k najslovesnejšemu praznovanju, ker sledi najbolj nepričakovani zmagi nad sovraštvom in smrtjo. To je praznik za vsakega od nas, ker je vsakdo zapisan smrti. Posebej pa je to praznovanje za tiste, ki bi jim sicer bilo najmanj do praznovanja: za bolne, osamljene, razočarane, žalostne ... Njim še posebno voščim, da bi doživeli veliko noč kot noč za novo upanje. Ljubezen, ki je premagala smrt, bo premagala tudi njene zaveznice: bolezen, sovraštvo in sebičnost, je nekoč zapisal nadškof dr.Anton Stres. Velika noč je tudi naš dan, ki nas obvezuje, da tudi mi vstanemo iz groba mlačnosti, naveličanosti, brezbrižnosti, ravnodušnosti, iz groba nepoštenosti, maščevanja, nezvestobe, iz groba zagledanosti vase, takšne ali drugačne zasvojenosti ... To so sodobni grobovi, je nekoč dejal mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. Vstanimo iz grobov teh navad: to je naša velika noč, naša aleluja! Poglejmo, Cerkev v zahodnem svetu seveda ni brez napak, a javno mnenje - ko gre za Cerkev -iz muhe ne dela slona: evropska levica je po večini konstruktivna levica. Drugače pa je na naših domačih tleh. Večina medijev je prav specializiranih za obrt pretiravanja in etiketiranja, npr. sedanja vlada JE nedorasla; biti katoličan JE biti nestrpen; Cerkev JE lakomnost; duhovnik JE pedofil ... Sprevrženo in krivično je, če podobo, ki si jo ustvarimo zaradi redkih slabih primerov, prenesemo na celoto, na Cerkev, ki je v svojem bistvu zdrava in duhovno bogata. Ko zgodovinar govori o vstajenju, ima na voljo dve dejstvi: prvo je nenadna in nerazložljiva vera učencev, ki je bila tako trdna, da je prestala celo mučeništvo; in druga, razlaga te vere, ki so nam jo zapustili Kristusovi učenci. V ključnem trenutku, ko so Jezusa prijeli in mu sodili, učenci niso gojili nikakršnega upanja na vstajenje. Razbežali so se in Jezusovo zgodbo vzeli kot končano. Vmes pa se je očitno moralo torej zgoditi nekaj, kar je povzročilo ne samo korenito spremembo njihovega razpoloženja, ampak jih je tudi pognalo v čisto novo dejavnost in v ustanovitev Cerkve. Ta »nekaj« je zgodovinsko jedro vere v vstajenje. Ni dovolj ugotoviti zgodovinskih dejstev, potrebno je videti Vstalega in tega ne more dati zgodovina, ampak samo vera. Naj bo torej res veličastno naše praznovanje! Blagoslovljeno veliko noč vsem! S posebnim poudarkom želim vsestransko bogate velikonočne praznike Občini Domžale z županom, gospodom Tonijem Dragarjem, s podžupanjo, gospo Andrejo Jarc Pogačnik, in s podžupanom, gospodom Vinkom Juhartom. Nenazadnje pa voščim blagoslovljeno veliko noč vsem cerkvam v naši občini. Vsem in vsakemu posebej želim resničnega velikonočnega razpoloženja skozi vse leto, prav za veliko noč pa spravo z Bogom in vsemi ljudmi, ki so blage volje. Ivan Kepic Ob 25. marcu Spomin na matere ima posebno težo, naj bo ovit v ljubezen Od začetka smo kot nepopisan list, kot prva stran v knjigi, in s prejšnjim nas povezuje, da smo enako nepredvidljivi in enako polni nenavadnih sprememb. Med nami ljudmi je vsak tudi sam, soočen s seboj in s krizo, s priložnostmi in nevarnostmi. V tem stanju splošne negotovosti se človek sprašuje, kako bi se, če bi ga kdo vprašal, definiral, kam bi se prišteval. Gotovost nam je včasih dajala mati, kdo pa sedaj, ko je ni več? Ko so premagane prve ovire, ko so znani prvi dokazi na samem kraju, ko se vsi na lastne oči prepričamo o napredku, potem se sprememba krepi, priznane so koristi ... Na nižjih ravneh so tako osnovne potrebe bolj biološke, višje ravni potreb pa dobivajo čedalje bolj psihološki značaj, tako se tudi naša siceršnja navezanost na matere pretvarja v hvaležnost za vso njihovo materinskost. Ob materinskem dnevu v nas vstajajo spomini na naše matere na intenzivnejši način, kot sicer, zato tudi takšna ali drugačna pozornost ne more biti odveč. Pojem matere naj bi bil svet in nedotakljiv, Sve-tlana Makarovič sicer pravi, da ji je mama povzročila največ zla, hkrati pa priznava, da so na svetu tudi mame, ki so tople, mehke in prisrčne ... Večja navzočnost žensk - v politiki jih je resnično zelo malo - bi pošteno spremenila politično sceno, pravi Sonja Lokar, kar bi zagotovo tudi na materinskem področju prineslo določene spremembe. Dr. Romana Jordan Cizelj pa zatrjuje, da ženske pridejo v politiko s projektom, ker hočejo nekaj spremeniti in ne zato, ker se hočejo slikati kot poslanke. Petindvajseti marec je torej materinski dan in prav je, da se slavi materinstvo, potrebujemo pa vendar tudi očetovstvo. Matere so se že izkazale, medtem ko se je v zgodovini od očetov pričakovalo bolj malo, vsaj kar zadeva posvečanje otrokom in izkazovanje čustev. Oče je bil tradicionalno hranilec družine, zdaj sta to oba partnerja, očetje pa še niso prevzeli svojega dela skrbi za otroke in druge skrbi potrebne družinske člane. Prednost imajo vsekakor matere. V letu 2007 je bilo od vseh razvezanih zakonskih zvez 1348 takih z vzdrževanimi otroki. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo okrog 80 odstotkov otrok dodeljenih v vzgojo in vzdrževanje materam, 6 odstotkov očetom in 12 odstotkov obema od staršev. Naj v ilustracijo še zapišem, da v drugih državah očetje, ki jim je onemogočen stik z otroki, ustanavljajo združenja. Skupaj se bojujejo za enakopravno obravnavanje očetov in mater pri dodelitvi otrok, prirejajo shode in druge akcije. Moja mama je bila pravična, pobožna in skrbna, prav tako ali podobno tudi oče. Vsem materam pošiljam, tudi v imenu somišljenikov, prisrčna voščila za njihov praznik, očetom pa izraze dolžnega spoštovanja. Tudi danes bom ponovil že pred leti zapisano misel: Prinašajmo svojim materam rože hvaležnosti in spoštovanja še za časa življenja in ne šele na grobovih - tam cveto prepozno. Ivan Kepic Naslednja številka Slamnika izide v petek, 10. aprila 2009, rok za oddajo je četrtek, 2. april 2009, do 12. ure. • •• Naša okolica Z gibanjem v naravi za bolj zdravo življenje V Občini Domžale spodbujamo gibanje na prostem tudi z gradnjo infrastrukture. Nadaljuje z gradnjo Zelene osi Kamniška Bistrica, ureja se prehodnost osi na obeh straneh Kamniške Bistrice, počivališča, pitniki, pasja stranišča, ... V letu 2008 smo dobili tudi manjši labirint, v letu 2009 pa bomo gradili večje otroško igrišče v Športnem parku Domžale. S predstavitvijo osi in njenih delov vas ponovno vabimo, da si ob prostih sončnih dnevih vzamete čas in se sprehodite ob Bistrici, na Šumberku ali na Trim stezi ob Športnem parku. Celotna ureditev je namenjena prav vam, za dvig kvalitete bivanja kot radi rečemo. Kamniška Bistrica Čeprav se Kamniška Bistrica vije po najbolj poseljenem delu Slovenije in je bila njena struga že velikokrat »urejena«, lahko ob njej še vedno doživimo modro zeleno spogledovanje z nebom, skrivnostnost šelestenja obrežnega zelenja in občasno divjost vodnega toka. Vse to pa so fantastična doživetja, ki jih skupaj z različnimi rekreacijskimi, kulturnimi in vzgojno - izobraževalnimi programi lahko v sebi združuje reka s svojim obvodnim zelenim pasom kot zelena os regije. Dejstvo je, da so voda in vodne površine ene najbolj privlačnih točk pasivne rekreacije (opazovanje vode, posedanje in sprehodi ob vodi), ki privlačijo ljudi vseh starosti (otroke in odrasle). Reka Kamniška Bistrica in obrečni prostor pa sta izreden, še neizkoriščen potencial za zasnovo obrečnega par- ka, ki ga mnogi že intenzivno uporabljajo v rekreativne namene. Kamniška Bistrica zato lahko predstavlja hrbtenico zasnove zelenih rekreativnih površin regije, ki povezuje občine Domžale, Kamnik in Dol pri Ljubljani. Hkrati pa Kamniška Bistrica s svojimi enajstimi, še delujočimi mlinščicami, predstavlja svojevrstno, neraziskano in premalo poznano tehnično dediščino, ki bi skupaj s številnimi vodosilnimi napravami lahko pomenila pomemben spomenik tehnične dediščine, ki mu verjetno ni enakega na območju JV Evrope. Kamniška Bistrica nekoč in danes Najstarejša skupna vizija urejanja prostora ob Kamniški Bistrici sega še v obdobje srednjega veka, ko si je skupina ljudi ustvarila vizijo o izgradnji prve mlinščice, danes imenovane Radomeljska mlinščica. V tistem času je bil to velik podvig. Glede na razsežnost sistema mlinščic ob Kamniški Bistrici, ki je sledil, pa lahko trdimo, da je izjemen v slovenskem prostoru in je nedvomno zahteval veliko usklajevanja in kompromisov. Sodobna vizija urejanja prostora ob Kamniški Bistrici pa je vizija Kamniške Bistrice kot zelene osi. Da bi dosegli konsenz pri ustvarjanju zelene rekreacijske osi in usklajenem urejanju vodotokov Kamniške Bistrice, so že marca 1999 občine Domžale, Kamnik in Dol pri Ljubljani podpisale »Pismo o nameri o skupnem pristopu k urejanju območja vodotoka Kamniške Bistrice«, ki mu Domžale aktivno sledimo. KAMNISKA BISTRICA - ZELENA OS REGIJE Rekreacija in gibanje v Domžalah Domžale so zanimive predvsem zaradi številnih športno - rekreacijskih objektov, med katerimi nekateri gostijo vrhunska tekmovanja. Med športno - rekreacijskimi objekti so najbolj znani nogometni stadion, hala komu-lalnega centra, tenis center Ten Ten z odprtimi in pokritimi igrišči, športni park z letnim kopališčem in drugimi igrišči. Občina Domžale pa sedaj ureja tudi tisti del, ki bo prinesel dovolj možnosti za rekreacijo v naravnem okolju, danes je eden takih namenskih prostorov trim steza na Šumberku, lotite se lahko sprehoda v okolici, kjer je priljubljena točka tudi grad Krumperk, prav tako pa se, poleg zelene osi Kamniške Bistrice, v okolici Športnega parka ustvarja prijetna rekreacijska pot. Projekt zajema ureditev rekreacijske osi ob celotnem bregu Kamniške Bistrice oziroma celostno gradnjo ozelenjene prometne infrastrukture, ki bo namenjena izključno pešcem in kolesarjem. stran 6 Tina Železnik in Mateja A. Kegel Evropa in regionalno razmišljanje Zavedati se moramo, da obstaja izjemno močan argument, ki osmišlja regijski razvoj. In to je Evropa. Evropa je nekaj pozitivnega, čeprav se tega navadni ljudje niti ne zavedamo v polnosti. Evropa je danes razvojno gonilo, ki predvsem manj razvitim daje na razpolago orodja za hitrejši razvoj. Velikokrat slišimo o evropskih razvojnih sredstvih, dobro pa je vedeti, da so temelj evropskih politik regionalno razmišljanje in regionalne konkurenčnosti. Prav zato so združene občine uspele pridobiti sredstva za razvoj in ureditev Zelene osi Kamniška Bistrica. Osnove zdravega življenja DOLŽINA: 2šOD rti < POSTAJ; 20 HADMORSKA VJŠINA: 300 m^trk LETO 1ZUELAVE; 1SM LETOUHliOve■ 1535 Šumberk, zelena oaza Domžal, kot jo radi imenujemo, je z gozdom porasli osamelec. Leži na vzhodnem robu Domžal, tik ob sotočju Kamniške Bistrice in Rače, tako da se nanj lahko iz centra odpravimo kar peš. Njegova višina ob vznožju je 297 metrov, višji od dveh vrhov pa doseže nadmorsko višino 358 metrov. Njegovo površje je precej razgibano, saj je prepreden s številnimi jarki. Drevesa tvorijo naraven mešan sestoj smreke, rdečega bora, jelke, hrasta, bukve, belega gabra, gorskega javorja, velikega jesena in ostalih listavcev, na Šumberku pa boste našli tudi rdeči bor. Ker je del Šumberka iz apnencev, ti skupaj z vodo ustvarjajo zanimiv kraški svet, ki ga najlepše predstavljata Podreška in Dolga jama, naletimo pa tudi na kraške vrtače. Po Šumberku je speljana tudi trim steza, eno najbolj obiskanih rekreativnih področij v Občini Domžale. Koristijo jo tako športniki, kot rekreativci. Kot že sam naslov pove, sem se tokrat lotila razmišljanja in trditev o osnovnih elementih življenjskega sloga. Mednje spadajo prehrana, telesna dejavnost, opuščanje slabih navad in razvad in obvladovanje stresa. Če vseh teh dejavnikov ne jemljemo resno, nas telo skoraj vedno kaznuje. Vse gre pripisati nezdravemu načinu življenja in držanja ustaljenih, tekom let navajenih vzorcev. Prav nasprotno, še vedno nočemo razumeti, da je le zdravo in vitalno telo sposobno premagati dnevne obremenitve in opravljati delovne obveznosti. Premalokrat se vprašamo, zakaj smo kakšen dan tako utrujeni. Odgovor se skriva v načinu preživetja prejšnjega dne. Takrat pravimo, da je »vse prišlo za nami«. Svoje telo prepuščamo dolgim zabavam, težki hrani, težkim in stresnim mislim. Marsičemu bi se lahko odrekli, če bi začeli resno razmišljati, kako dolgo nam bo telo moralo še služiti. Če govorimo o prehrani - tudi v službi lahko poskrbimo za kolikor toliko zdravo prehrano. Namesto velikega sendviča, ki se nam vabljivo ponuja, si lahko privoščimo najrazličnejše vrste suhega in svežega sadja, tudi solata je dobra odločitev in vsekakor za telo bolj prijazna kot ocvrt zrezek. Seveda se sem in tja, vendar redko, odločimo tudi zanj. V glavnem pa se lahko držimo zdravega prehrambenega vzorca. V telesno dejavnost bi lahko vključili pol do enourno hojo po svežem zraku, kar bi naj tudi bila osnova za kakršnokoli nadaljevanje in vključevanje v športno aktivnost. V današnjem času srečamo veliko ljubiteljev šport in rekreacije. Nekateri se z njim ukvarjajo zavestno in redno, nekateri pa le občasno. Vendar pa z malo volje iz občasnega rekreativca lahko razvijemo motori-ko rednega. Le tako pa smo sposobni poučiti o koristi le-tega tudi druge ljudi. Vedeti moramo, da nismo nikakršni športniki in prav nič ne naredimo zase, če opazujemo potek športne tekme na TV ekranu. Vsak šport nima tekmovalnih namenov. Sicer pa nam je dodeljena pravica do svobodne osebne odločitve, do katere stopnje želimo popeljati svojo športno zavest. Nekateri izmed nas ne bomo nikoli dosegli vrhunskih rezultatov, a to sploh ni pomembno in tudi nikakršna ovira. Nemalokrat se nam zdi smešno, ko opazujemo soseda, znanca ...., ki se pripravlja na tek, kolesarjenje ali kaj drugega. Pozabljamo pa, da on dosega osebno zmago že samo s tem, da se je odločil biti »športen«. Vsak izmed nas bi si moral najti neko motivacijo za športno aktivnost in se zavedati, kako bomo s tem izboljšali kvaliteto življenja in počutja. Če začnemo in ostanemo pri samo 30-60 minutni vadbi vsak dan, bomo s tem zagotovili telesu prožnost in dobro počutje. Marsikdo zmotno pravi, da se že v službi dovolj giblje in da mu to popolnoma zadostuje. Gibi, ki jih opravljamo na delovnem mestu, pa so zgolj rutinski in ne zagotavljajo kakšne boljše razgibanosti. Pri vadbi morajo delovati vse mišice telesa, predvsem pa se moramo obenem tudi sprostiti. Idealen rekreativni prostor je in ostaja še vedno narava in gozd, ki nas zapelje in odene v svoje lepote. Takšne vadbe se lahko udeleži cela družina. Ni pa nujno, da se odločimo vedno le za šport, ki nam je izmed vseh najbolj blizu. Morda nas preseneti, ko si kdaj za spremembo ogledamo še kaj drugega, morda poskusimo vaditi z že vadečo skupino. Iz osebnega stališča poudarjam, da je vredno poskusiti. Stvar nas mimogrede tako navduši, da spremenimo mnenje. Če pa niti poskusimo ne in se trdno oklepamo vzorca o hotenem in želenem načinu rekreacije, pa tega žal nikoli ne bomo vedeli. Preizkusiti velja torej vse, kar se nam pozitivnega ponuja in morda bo to v nas naredilo prav pozitivno spremembo, ko bomo že danes in ne šele jutri začeli razmišljati v dobrobit sebe in svojega telesa. Z opuščanjem slabih navad (kajenje, pijača, preveč kave, zadrževanje v slabo zračenih prostorih), bi lahko pridobili zaupanje v kakšno drugo koristnejšo navado. Na razpolago imamo veliko interesnih dejavnosti za mlajše in starejše, kamor se lahko vključimo in počasi opuščamo slabe navade. Stresu se lahko učinkovito izognemo, če ne v celoti, pa vsaj delno, če se poskušamo normalno pogovarjati in zadevo, ki se zdi tisti trenutek najhujša, malo omiliti. Zanimivo je vedeti, da je stvar tisti dan, ko se zgodi, videti veliko hujša kot pa naslednji dan ali malo kasneje. Zato se večkrat vprašamo, če se le nismo po nepotrebnem tako silno razburjali. Torej, v razmislek marsikomu izmed nas in morda bomo že danes začeli upoštevati dejstva in dejanja, na katera bo naše telo pozitivno odgovorilo. Nives Grad DRUŠTVA stran 8 Ob svetovnem dnevu civilne zaščite Visoko slovensko priznanje za Janeza Breceljnika Ob 1. marcu - svetovnem dnevu civilne zaščite je tudi letos župan Toni Dragar, skupaj s sodelavci, pripravil sprejem za vse, ki v Občini Domžale skrbijo za področje civilne zaščite, hkrati pa je na sprejem povabil tudi letošnje dobitnike državnih priznanj civilne zaščite, med katerimi je tudi Janez Breceljnik, dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja. V kratkem pozdravnem nagovoru je župan Toni Dragar predstavil področje civilne zaščite in glavne dejavnosti v letu 2008, nato pa se je vsem zahvalil za opravljeno delo, ki zagotavlja občanom in občankam naše občine na vseh področjih varno življenje in delo. Posebej je čestital trem letošnjim nagrajencem, ki so sicer priznanja prejeli na posebnih slovesnostih. Letošnja priznanja Irena Dolenc iz Domžal, vodj a kinološke reševalne enote civilne zaščite Domžale, ki je zadolžena za iskanje zasutih v ruševinah s psi. Bronasti znak civilne zaščite je prejela za 15-letno vzorno vodenje kinološke reševalne enote v Kinološkem društvu Domžale, katere članica je že 20 let oz. od ustanovitve. S svojo enoto se redno udeležuje občinskih zaščitno-reševalnih vaj ter z rednimi usposabljanji zagotavlja pripravljenost enote za pravočasno in učinkovito ukrepanje. Na vajah je kinološka enota pod njenim vodstvom vedno pokazala visoko stopnjo usposobljenosti psov in njihovih vodnikov. Z vestnim in rednim opravljanjem svojih nalog pomembno prispeva h krepitvi in razvoju zaščitno-reševalnega sistema Občine Domžale. Franci Žankar iz Domžal je vodja enote za zveze, ki organizira in vzdržuje sistem zvez. Srebrni znak civilne zaščite je prejel za vzorno opravljanje funkcije predsednika Radiokluba Domžale, hkrati pa za opravljeno delo v enoti za zveze, kjer že 15 let aktivno sodeluje v zaščitno-reševalnem sistemu Občine Domžale, v okviru katerega skrbi za zveze znotraj sistema ZiR ter za zveze z zunanjim svetom v primeru velikih naravnih nesreč. Kot vodja enote sodeluje pri načrtovanju uporabe zvez ter svetovanju za nabavo sredstev zvez. Njegov prispevek je pomemben pri izvajanju zaščitno-reševalnih vaj, kjer zagotavlja brezhibno delovanje zvez med enotami CZ. Uspe- šno deluje na področju osnovnih in dopolnilnih usposabljanj vezistov ter drugih pripadnikov enot CZ. Franci Žankar je že pred prevzemom nalog vodje enote za zveze vrsto let uspešno opravljal naloge vodje nekdanjega občinskega centra za opazovanje in obveščanje v nekdanji Občini Domžale, ki se je s svojo dejavnostjo posebno izkazal tudi v obdobju osamosvajanja naše države. S svojim delovanjem na področju zvez tako že skoraj 25 let pomembno prispeva k razvoju in delovanju zaščite in reševanja v Občini Domžale. Plaketo civilne zaščite je za opravljeno delo v Gasilski zvezi Domžale ter kot član Občinskega štaba civilne zaščite prejel Janez Breceljnik iz Preserij. V obdobju med leti 1984 in 2008 je opravljal funkcijo poveljnika Gasilske zveze Domžale in člana predsedstva Gasilske zveze Domžale. Predhodno je bil podpoveljnik Gasilske zveze Domžale in poveljnik industrijskih gasilskih enot, od leta 2008 pa je častni poveljnik GZ Domžale. S svojim strokovnim znanjem uspešno sodeluje kot inštruktor in sodnik na vseh nivojih gasilskih dejavnosti. Je dolgoletni član predsedstva gasilske zveze in član Upravnega odbora Prostovoljnega gasilskega društva Dob, član PGD Dob od leta 1965 ter poveljnik Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva LIP Radomlje od leta 1961 in član poveljstva Regije Ljubljana III. Po uspešno opravljeni šoli za poklicnega gasilca je opravljal delo poklicnega gasilca v LIP Radomlje, šolanje pa je nadaljeval z uspešno opravljenim tečajem za člane višjih poveljstev ter si tako pridobil čin višjega gasilskega častnika. Sedaj ima čin višjega gasilskega častnika II. stopnje. Je tudi član Občinskega štaba CZ Domžale in sodeluje na vseh občinskih zaščitno-reševalnih vajah ter je aktiven pri vseh naravnih in drugih nesrečah, še posebej pri poplavah in neurjih, ki so pogosta na območju Občine Domžale. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi in bogatimi izkušnjami pri varovanju pred požari ter pri pomoči v drugih naravnih nesrečah je v zadnjih desetletjih pomembno prispeval k primerni organiziranosti zašči-tno-reševalnega sistema v občini ter pustil neizbrisen pečat na področju gasilstva. Vsem trem dobitnikom priznanj iskrene čestitke! Urad župana Športno društvo Želva prireja 11. čistilno akcijo Od ponedeljka, 20. 4. 2009, do sobote, 25. 4. 2009. V soboto, 25. 4. 2009, od 10.00 do 11.30, Vas vabimo na skupno pobiranje odpadkov. Zbor bo na ulici pod hribom. S tem bomo počastili mednarodni dan zemlje. Zbirališče odpadkov bo pri kamnolomu pri naselju pod hribom. Bodimo prijazni z naravo! ŠD Želva, tel.: 7227-336 (Olga) Redni letni posvet mladinskih komisij GZ Domžale V petek, 9. marca, je v Gasilskem domu na Homcu potekal redni posvet MK GZ Domžale. Posvet je nov izraz za občni zbor mladine, katerega namen je pregled dela preteklega leta in pregled plana za tekoče leto. Je tudi priložnost za nove pobude in sproščen pogovor. Udeležijo se ga društva Zveze, s tremi mladimi člani in mentorjem. Pred Gasilskim domom na Homcu smo se nekaj pred 18. uro začeli zbirati mentorji in mladi gasilci, ki smo v spominu na lepe trenutke preteklega leta že delali plane za leto 2009. Letošnji posvet je, z uvodnim pozdravom v svojem imenu in imenu Komisije za mladino GZ Domžale, pričel predsednik komisije, Sašo Rojc. Po izvolitvi delovnega predsednika in delovne komisije se je posvet tudi uradno začel. Svoje po- ročilo je kot prvi podal predsednik komisije. Sledila so poročila društev: PGD Žeje-Sv. Trojica, PGD Studenec, PGD Dob, PGD Vir, PGD Radomlje, PGD Rova, PGD Homec, PGD Jarše-Rodica, PGD Domžale, PGD Študa in PGD Ihan, manjkala pa so društva PGD Pšata-Drago-mej PGD Stob in PGD Trzin. Poročila so bila bogata in izčrpna, iz vseh pa je bilo razvidno, da so društva, na čelu z Zvezo, v preteklem letu veliko dela in truda vložila v delo z mladino. Da je delo z mladino dobra in potrebna naložba v prihodnost prav vsakega društva, je v svojem govoru poudaril tudi predsednik GZ Domžale, Rajko Novak. Za gradnjo te prihodnosti pa moramo mentorji imeti veliko volje in energije. Predsednik je na koncu dodal, da so otroci prav tako dobrodošli na raznih tehničnih vajah, kjer se lahko brez ogrožanja samega sebe srečajo s pravim poslanstvom gasilskega dela. Na vprašanje, kateri del jim je pri treniranju najbolj všeč, pa so skoraj v en glas odgovorili: »Libeli-če,« s čimer se prav gotovo strinjamo tudi mentorji. Svoj pozdrav nam je namenil tudi predsednik društva PGD Homec, Tone Pavlič. Po razpravah na podana poročila je sledila še predstavitev delovnega plana. Pripravljen je na podlagi preteklih let in bo izpeljan na podoben način, kot se je izvajal do sedaj. Po uradnem delu je sledila še malica in zaključek v prijetnem vzdušju. V imenu Komisije za mladino GZ Domžale hvala vsem, ki ste nam v letu 2008 kakorkoli pomagali pri doseganju zastavljenih ciljev. Zavedamo se, da je gasilski podmladek temelj tako posameznih društev kot tudi zveze, zato se bomo še naprej trudili, da bomo zgradili dober danes za lepši, oziroma v gasilskem primeru, varnejši jutri. Lucija in Jani Prostovoljno gasilsko društvo Domžale - mesto Občni zbor mladine V soboto, 14. marca, se je mladina našega društva zbrala na že 30. občnem zboru mladine. Preleteli smo preteklo leto in iz poročila je razvidno, da so bili mladi člani in članice zelo aktivni. Že v začetku leta so se udeležili vele-slalomske tekme v Bohinju in osvojili najvišja mesta. Redno so sodelovali na tekmovanjih v kvizu, kjer so nadgrajevali svoje znanje, in v gasilski dom prinesli pokale, kar je rezultat njihovega dobrega dela. Udeležili so se tudi regijskega tkmovaja DMG v Gabrovki, sodelovali na tekmah v orientaciji, tekmovali na memorialnem tekmovanju v Koprivnici in nastopili na tekmovanju pri pobratenem društvu v Dekanih. Seveda so se tudi preteklo leto udeležili tabora v Libeličah in se odpeljali z muzejskim vlakom na izlet po bohinjski progi. Našega občnega zbora mladine so se udeležili tudi mladi iz PGD Dekani, skupaj pa so se nato povzpeli še na stolp na Rašici. Ob tej priložnosti se v imenu društva za delo z mladimi v društvu zahvaljujem vsem mentorjem, saj brez njihove dobre volje in prostovoljnih ur naša mladina na tekmovanjih ne bi zasedala tako dobrih mest. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsem mladim članom želimo tudi v tem letu veliko dobrih uspehov in z vztrajnostjo ter dobro voljo jim bo to tudi uspelo. Sonja Pavlišič PGD Domžale - mesto Domžalski jamarji prejeli potrdila Okoljska zakonodaja se počasi, a vztrajno spreminja. Tako smo v Sloveniji že leta 2004 sprejeli Zakon o varstvu podzemnih jam, ki ščiti naravne jame. Da bomo lažje razumeli, je dobro vedeti, da je 43 odstotkov ozemlja Slovenije kraškega in trenutno je popisanih preko 10.000 vhodov v jame. Zanimiva je tudi definicija jame: »Jama je naravni prostor pod zemljo, ki je dostopen človeku in je daljši ali globlji od 10 metrov«. Kako do potrdila o usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje? V petdesetih jamarskih društvih po vsej Sloveniji v pomladanskem času potekajo jamarske šole. V taki šoli vas naučijo varnega obiskovanja jam in seznanijo s primernim odnosom do krhkega naravnega okolja v jamah. Zaključek jamarske šole je državni izpit, po uspešno opravljenem izpitu pa jamar prejme potrdilo, ki ga izda Agencija Republike Slovenije za okolje. Ali smo v prekršku, če si pogledamo naravno jamo? Seveda ne! Potrdilo potrebujemo samo za obisk odprtih jam, za katere je nujno potrebna »popolna jamarska oprema« in več kot 10 metrov vrvi za spuščanje. Lahko bi rekli, da si v okolici Domžal ni moč ogledati nobene jame, razen seveda Železne jame, ki je urejena za turizem, in Babje jame, ki je naraven most. Vse druge jame si lahko ogledamo v spremstvu nekoga, ki ima potrdilo za samostojno jamarsko delovanje in tudi varneje je tako. Koliko je nesreč in kako je urejeno reševanje iz jam? Nesreč v podzemlju je izjemno malo. Zadnji smrtni primer med slovenskimi jamarji je bil leta 2003. Med bolj nevarne oblike jamarstva spada jamsko potapljanje. Za reševanje iz jam na področju ljubljanske regije skrbi sedem operativnih članov Jamarske reševalne službe. Reševalci smo iz DZRJ Simon Ro-bič Domžale in Jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane. V Domžalah imamo tudi občinsko Jamarsko reševalno enoto, ki opravlja tudi druge naloge s področja reševanje, kot je iskanje pogrešanih oseb po kraškem terenu ali reševanje z visokih zgradb ... Kaj pa jamarji delate v jamah? Osnovni namen jamarstva je odkrivanje in popisovanje prostorov pod zemljo. Delo niti malo ni lahko, saj nas pod zemljo spremljajo večna tema, nizka temperatura, voda, blato, ožine in nevarna brezna. Skratka, verjetno zadnji nedostopen in v neki meri še ne odkriti del planeta. Kaj vse spada med dokumentiranje? Na osnovni obrazec o jami lahko vpišemo preko 60 podatkov o naravni jami. Jamarji se običajno najbolj zanimamo za lokacijo, globino in dolžino jame. Za širšo javnost so zanimivi jamski posnetki kapniškega okrasja ali kapnikov, ki ga skrivajo podzemne dvorane. Z Jamarsko šolo bomo v Društvu za raziskovanje jam Simon Ro-bič Domžale začeli v četrtek, 16. aprila 2009, ob 19. uri, na Jamarskem domu na Gorjuši. Skozi deset srečanj v aprilu in maju bomo obiskali več lepih jam v okolici Domžal in po Sloveniji. Prijave na tel.: 041/909-949 ali na prvem srečanju! Ve č informacij na: www.drustvo-zrj-domzale.si. Aleš Stražar V Arboretumu so ustvarjali tudi najmlajši V Arboretumu Volčji Potok je bila v soboto, 14. marca, delavnica za vse generacije, ki je bila organizirana skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Udeleženci na delavnici so bili zelo različnih starosti. Od majhnih otrok, ki jim držanje svinčnikov in čopi-čev še ne gre od rok, do odraslih, ki so se pri ustvarjanju popolnoma sprostili in podoživeli brezskrbnost otroških dni. Nastale so pisane podobe ptic, nekatere podobne živalim iz narave, druge bolj iz otroške do- mišljije. Njihovi avtorji so bili na izdelke zelo ponosni in so jih z veseljem odnesli domov. Nekateri so povedali, da bodo njihove ptice krasile dnevne sobe njihovih babic ali pa bele stene novih domov. Med fanti so bile najbolj priljubljene sove, dekleta pa so najraje posegala po racah in manjših pticah. Naučili smo se tudi, katere ptice se spomladi vračajo domov iz tujih krajev in kje so pozimi bile. Veselimo se že naslednje delavnice v Arboretumu Volčji Potok! Urška Galien Društvo izgnancev Domžale Gremo na spominsko slovesnost v Mauthausen V skladu s svojim programom se bomo člani in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale udeležili spominske slovesnosti ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča v Mauthausnu. Vabimo vas, da se nam 10. maja 2009 pridružite ter skupaj z nami počastite spomin na slovenske in vse druge žrtve tega taborišča. Informacije na tel.: 031/385-105. Prijeten april! D. I. Občni zbor Čebelarskega društva Domžale V znamenju 90. rojstnega dne Čebelarsko društvo Domžale je kot datum ustanovitve prevzelo leto 1919, ko je bila ustanovljena Čebelarska podružnica Krtina, v katero so bili tedaj vključeni čebelarji širšega območja Domžal, Črnega grabna, Moravč, Dola in Dolskega, ob tem pa je zelo zanimivo, da naj bi po nekaterih dokumentih na tem območju čebelarji (skupaj s kokošjerejci) organizirano nastopali že v letu 1801. Danes ima Čebelarsko društvo Domžale 106 članov v treh družinah: Domžale, Krtina in Homec. Jubilejno leto, v katerem med drugim načrtujejo tudi osrednjo slovesnost, so začeli z občnim zborom, ki je bil 27. februarja 2009. Vodil pa ga je Edvard Rems. Prisotni so se na predlog predsednika društva, Janeza Miheliča, z minuto molka spomnili v letu 2008 umrlih prizadevnih članov, Franca Grajzeija in Vinka Cenclja, nato pa prisluhnili vsebinsko bogatemu poročilu predsednika, v katerem je bil poseben poudarek dan: - pripravam na slovesnosti ob 90. rojstnem dnevu društva v letu 2009; - povečevanju članstva - trenutno je v društvo vključenih 106 članov in članic (pohvala devetim novim članom, ter veliki aktivnosti posameznih družin); - problematiki neenotnega nastopa različnih institucij ob zastrupitvi čebel; - obisku državnega posvetovanja čebelarjev v Celju ter organizaciji predavanj; - obvezni registraciji čebelnjakov ter skrbi za zdravstveno varstvo - obveznem usposabljanju za zatiranje varoze; - sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije pri organizaciji strokovnih predavanj in razdelitvi zaščitnih sredstev ter udeležbi na tečaju za preglednike; - organizaciji in izvedbi čebelarske ekskurzije v Belo Krajino; - zaščiti medu z blagovno znamko Slovenski med, ki je registrirana tudi v Evropi; - veliki aktivnosti posameznih družin in posameznikov, ki so za svoje izdelke prejeli priznanja (Svetlin, Žerovnik, Lap), certifikate za poklic čebelar (5 čebelarjev); - udeležbi pri projektu Medeni zajtrk v vrtcih, za kar so zbrali 30 kg medu; - pohvali Občini Domžale za njen prispevek k sanaciji posledic zastrupitve čebel; - dogovarjanju Čebelarske zveze Slovenije z Ministrstvom za kmetijstvo za posebno nadomestilo v primeru zastrupitev čebel. Posebej skrbno so člani in članice prisluhnili predsedniku Komisije za zdravstveno varstvo, ki je med drugim podal tudi podatek, da je bilo v letu 2008 prizadetih več kot 30 odstotkov čebelnjakov, posebej pa sta o zastrupitvi na našem območju, v katerem je bilo prizadetih 31 lastnikov čebel ter 385 čebeljih družin, poročala Viktor Svetlin in Maks Karba, o zdravstveni oskrbi pa tudi Marjan Koderman, ki je med drugim poudaril, da čebela nikoli v čebelnjak ne prinese zastrupljenega nektarja, saj sama zaradi tovrstnega strupa umre, preden pride v čebelnjak. Posebej je ob tej problematiki Bine Kladnik poudaril pomen medsebojne pomoči čebelarjev ter se vsem zahvalil za pomoč. V razpravi pa so prisotni čebelarji tudi protestirali proti odločitvi Vlade, da se lahko uporabljajo fitofarmacevtska sredstva ter zahtevali večjo odločenost Čebelarske zveze Slovenije, dotaknili pa so se tudi gospodarske krize in njenega vpliva na čebelarstvo. Po sprejemu poročil ter delovnega in finančnega načrta za jubilejno leto 2009, v katerem so posebno skrb namenili slovesnostim, so prisotni prisluhnili pozdravom in dobrim željam gostov, sprejeli pooblastilo upravnemu odboru za spremembo pravil ter za začetek pogovorov s ČZS o morebitni odprodaji oz. najemu domžalskega čebelnjaka na Čebelarskem centru za potrebe izobraževanja in usposabljanja čebelarjev. »Če čebela potrebuje kakršno koli pomoč, ji jo ponudi takoj, saj ti jo bo povrnila z obrestmi,« je bil le eden od napotkov, ki naj bi ga čebelarji upoštevali pri svojem delu v letu 2009, v katerega vstopajo s prepričanjem, da slovensko in z njim tudi domžalsko čebelarstvo ubira pravo pot, in velikim upanjem, da bo čebelarsko leto 2009 uspešno, tudi zato, ker so 27. februarja 2009 »vse čebele lepo ven letele«. Vera Vojska Občni zbor Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina Skrb za vrednote in spominska obeležja Trudimo se, da je lepo nam in vsem, ki nas obiščejo O letu 2008, programu za letošnje leto, o prijetnem skupnem delu Blizu sto članov in članic Turistič-no-rekreativnega društva Turn-še-Češenik je na občnem zboru tudi letos lahko ugotavljalo, da so bili uspešni, da so program v letu 2008 realizirali v celoti, pa tudi to, da že začetek letošnjega leta kaže, da bo v Turnšah in Češeniku prijetno, zato vas že sedaj vabijo, da obiščete njihove prireditve in si tako popestrite svoj prosti čas. Predsednik Armando Reja, ki društvo vodi že drugo leto, je bil v svojem poročilu kratek in konkreten, tudi zato, ker so vse uresničene projekte ter program za leto 2009 predstavili v glasilu Zvonček. Predsednik je posebej izpostavil pomoč sodelavcev, podpredsednika Aleša Marinčka in tajnice Mojce Hafner, spregovoril pa tudi o gospodarski krizi ter izrazil upanje, da bo ta društvo še bolj povezala v delu za dobro vseh. V svojem poročilu je, ob uspešni gradnji brunarice, naštel še naslednje večje projekte: Ta kresna noč z več kot tisoč obiskovalci, ohranjanje tradicij: ličkanje in koline, čistilne akcije in skrb za turistične kozolčke, izdajo glasila in koledarja, urejanje športnih površin, taborjenje, smučanje, izlete, ekskurzije in pohode, prijetna druženja, miklavževanje in še bi lahko naštevali. Posebej je pohvali tudi pevski zbor. Ob tem se je predsednik Armando Reja zahvalil prav vsem, ki pomagajo, ter se pohvalil, da se Turistično-rekreativno društvo Turnše-Češenik uvršča med najaktivnejša turistična društva, o čemer sta govorila tudi Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob, ter Vera Vojska, v imenu Komisije za turizem Občine Domžale. V program za leto 2009 so zapisali vse tradicionalne aktivnosti: skrb za okolje, dokončanje senčnice in kozolca, gradnjo otroškega ter igrišč za odbojko in košarko, ob- novo gozdnih poti, dobro udeležbo na družabnih prireditvah, izletih, ekskurzijah, pohodih in piknikih, pa tudi organizirano rekreacijo, dobro sodelovanje s KS, občino in Turističnim krožkom na OŠ Dob, še več mladih na taborjenju in smučarskih tečajih ter smučanju, ki ga pripravlja Smučarska sekcija. Seveda pa tudi leto 2009 ne bo minilo brez ličkanja, miklavževanja, nastopa godbe ob bajerju Črnelo, Zvončka, koledarja in spletne strani ter predvsem največjega projekta - prireditve Ta kresna noč, na katero vas vabijo že danes in spet obljubljajo leteče čarovnice. Članice in člani so bili tako z opravljenim delom kot s programom zadovoljni, posebej glasno pa so zaploskali Katji Jeraj Kolenko za ves njen trudi pri izvedbi taborjenja, Poloni Hribar, pevovodkinji Pevskega zbora TRD, ki je v letu 2008 nastopil na vrsti prireditev, pa tudi Feliksu Lampretu, ki se odlikuje tako z delom kot vodenjem občnega zbora, ter prizadevnemu in vsestranskemu Maksu Jeranu. Občni zbor se je zaključil s krajšim koncertom Pevskega zbora Turi-stično-rekreativnega društva Turn-še-Češenik, ki je med drugim zapel tudi novo himno, za katero je besedilo napisal Maks Jeran, in med drugim pravi: Nikol' nam dolgčas ni,/se vedno kaj godi,/ odkar kozolec stoji, se brunarca gradi,/izleti, pohodi, koruza se lička, v taboru srečna otroška so lička,/pomaga in dela vsakdo tako,/da življenje lepše bi b'lo./ To so besede, ki o pridnih ljudeh iz Turnš in Češenika povedo največ. Vera Članice in člani Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krti-na so bili na občnem zboru konec februarja 2009 zelo zadovoljni. Predsednik, Vlado Cerar, je namreč v svojem poročilu ugotovil, da se je organizacija kadrovsko okrepila ter da smo izpeljali vrsto aktivnosti, s katerimi smo opozarjali na vrednote narodnoosvobodilnega boja 1941-1945, ki bi morale biti še danes žive, hkrati pa poskrbeli za obnovo spomenika padlim na pokopališču ob cerkvi na Sveti Trojici, pripravili dve odmevni spominski slovesnosti (praznik KS Dob - Hrastovec, slovesno odprtje obnovljenega spomenika), spoznali del Slovenije ter obiskali naše člane in članice, ki so v letu 2008 praznovali svoje jubileje. V razpravi smo delo vodstva, v katerem sta poleg predsednika Vlada Cerarja še tajnica Marica Klemen in blagajničarka Marta Gregorčič, zadnji dve sta za svojo dolgoletno predano delo ob 60-letnici ustanovitve borčevske organizacije prejeli posebna priznanja, pohvalili ter se vsem trem zahvalili za vestno opravljanje dela. Po sprejemu vseh poročil, ob katerih smo se z minuto molka poklonili tudi umrlim v letu 2008, smo se lotili programa dela za leto 2009, v katerem smo posebno skrb namenili pripravi na obnovo obeh spomenikov ob cerkvi v Dobu. Na tem področju nas čaka še veliko dela, saj je na območju KS Dob in Krtina kar 22 spomenikov in spominskih obeležij, ki nas spominjajo na čas druge svetovne vojne. Spomenika padlih v prvi in drugi svetovni vojni sta potrebna obnove in ob sodelovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale si organizacija prizadeva, da bi bila obnovljena do 1. novembra - dneva spomina na mrtve, ko bi ju radi - obnovljena - slovesno odkrili. Poleg teh prizadevanj bomo pripravili tudi vsakoletni izlet, organizirali spominsko slovesnost na Hrastovcu ter se udeležili drugih slovesnosti na našem območju, predvsem pa se bomo tudi v letu 2009 srečali z vsemi, ki praznujejo okrogle roj stne dneve. Glede na bli- O m STEKLARSTVO IRMI HOMEC -DOMŽALE T;QWZ2J9P7 Si: 041 617 jfi 01 .722 Bfl M: 676 194 F: iiflklorstvo. IrmlJSsiO). ne1 < ALU In PVC ofcna In vrata * jaSISWitvö balkonov * izdalave termopan stekla ■ UfutentS Elfikla In ogledal - >2Uaiavaizi?oesniH9iet(ef ' prnianis staKat * - vltnati * oottvlrfanla slik žino 8. marca so člani Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-Krtina z nageljčki razveselili članice ter jim zaželeli prijetno praznovanje njihovih dni v marcu, voščilu pa se je s pohvalo delu organizacije ter obljubo o nadaljnjem uspešnem sodelovanju pridružil tudi Franci Rahne, tajnik KS Krtina. Predsednik Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina pa se je za pomoč zahvalil krajevnima skupnostima Dob in Krtina za njuno pomoč ter vse člane in članice povabil, da sodelujejo v delu organizacije. Vera Vojska Turistično društvo Radomlje Povabilo k zbiranju arhivskega gradiva Letos mineva 90 let od ustanovitve Sokolskega društva Radomlje, hkrati pa tudi 75 let od odprtja Sokolskega doma v Radomljah, leto 2009 pa pomeni tudi 55-letnico obnove in razširitve sedanjega Kulturnega doma v Radomljah. Ker bi radi v zvezi z omenjenimi obletnicami zbrali čim več arhivskega gradiva (dokumenti, predmeti, fotografije ipd.), vabim vse, ki morda razpolagate z omenjenim gradivom, da o njem obvestite Turistično društvo Radomlje (predsednik Igor Kuzmič, tel.: 031/774-860). Iskrena hvala za morebitno sodelovanje, s katerim bomo skupaj osvetlili pomemben del polpretekle zgodovine naših Radomelj. Turistično društvo Radomlje Drušivo za biološko-do m ič no gospodarjenje DOMŽALSKO-KAMNIŠKEGA območja SETVENI KOLEDAR ZA POLJEDELCE IM VRTIČKA RJE Semeni kolfikine nujni ptipniim^ck nublvi 'fmljo in kulturnimi r.i>Lhrumi po Nnloiku-din.imični metodi Koledar /j vsaik dan V letu priporoča posamezna oprat i I J. Dcloz rjstliiwmi k ravna po setven s ti) fcotodarju. Rflfllmcdcllmp v Slin skupine, ki se laično obdelujejo' a ktifernn kc - dnevi /j fcorenirvn. kamor sodijo koivqje, redk\ icc, repa, jiomoljfna stena, krompir, iesen . .; listni: r.istlijii dnev i n livl. kamor spadajo kapusnice. kolerabo, e veiaču, radii, sol ata. ipi nuia. bill vil . l ) cvetniee - dnevi ia cvet, kamor upadajo cvetke, iaji. hrakali, rtotiinice. licdljs. lan. oljnice, ojjnSčieu ...: plodovke dnevi rg plod, kamor sp,idajo fiJol. cr.ili, kumarico, paradižnik, kiča, koniAi, žila, sadeži... Najlioljfi nalin.dii m1 spo/nnle 1 >rlnni M hnlvd.i r j c-ri 1 in njegovo pravilm> uporabo, jt, ihi HVdlnilct društvu Ajda llom/alr, K.JI! SE LAHKO VČLANI I E V DRUŠTVO A-IIIA DOMŽALE - na sedežu drvitva Ajda Dom^ile, Podotfje i«, Ich: 0l-'7;i4-fl(KJ - fls predam.aijih v domJahkcm domu stari knjižnici v Ihinižalah, ki so vsak druiji četrtek v mesecu. ob I V.uri. KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V MAftCU IN APRtLU - KD Ah sobota. 28,3.20». od iJi ■ K1X1: Ivan T-sciiko Novo vodstvo Občinskega odbora Jani Novljan, podpredsednik, Anton Preskar, predsednik in Darka Bitenc, sekretarka (od desne proti levi) z Dorianom Marsičem, generalnim sekretarjem LDS in Vikom Juhartom, podžupanom Občine Domžale Liberalna demokracija Slovenije ima v Domžalah novo vodstvo Predsednik LDS Domžale je Anton Preskar V sredo, 18. marca, so se član in članice Občinske organizacija LDS zbrali na zboru članstva. Več kot dve tretjini članov stranke je najprej prisluhnilo poročilu o delu Občinske organizacije LDS v letu 2008 - tako v vsebinskem kot finančnem smislu, ki ga je podal podpredsednik stranke, Anton Preskar. Mag. Marko Vresk je kot vodja predstavil poročilo o delu svetniške skupine, o delu mladih pa je spregovoril Jani Novljan. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je stranka ostala homogena - ne glede na izstope dveh, na lokalnih volitvah izvoljenih svetnic, Cvete Zalokar-Oražem, ki je prestopila v Zares, in mag. Jožice Polanc, ki je prestopila v Desus, ter izstop iz stranke župana Tonija Dragarja, ki je bil v Domžalah tudi njen predsednik in je izstopil iz osebnih razlogov konec lanskega leta. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da se bo vodila aktivna politika, zlasti pri vključevanju mladih in krepitvi članstva iz ostalih starostnih skupin, kar je bilo nakazano tudi v programu dela za leto 2009, ko načrtujemo več vsebinskih tematskih konferenc. Zbora članstva se je udeležil tudi Dorijan Marušič, generalni sekretar LDS Slovenije, ki je seznanil prisotne o liberalni demokraciji danes in o aktivnostih, ki bodo intenzivno potekale v prvi polovici tega leta, vezane na identiteto stranke, o organizaciji in pomlajevanju stranke, o pripravi novega statuta, delu mladih, še posebej pa o pripravi in sodelovanju LDS na volitvah v Evropski parlament. Na volitvah v Evropski parlament pričakujemo dober uspeh, saj je nosilec liste Jelko Kacin, ki ima ugled tako v Evropskem parlamentu kot doma. Pomembno razmišljanje prioritete LDS v prihodnje je podal tudi mag. Peter Pengal, ki je pozdravil pripravo novega statuta (UO LDS Domžale je na tem že dalj časa vztrajal), in je na prvo mesto vrednot LDS postavil človekove pravice - elementarna človekova pravica je »pravica do dela« in je šele sekundarnega pomena soci-ala višjega ali manjšega reda. £ S g O C S S a = D LDS V nadaljevanju so člani in članice LDS opravili volitve ter na tajnih volitvah za predsednika izvolili Antona Preskarja, dolgoletnega javnega delavca v okvirih bivše in sedanje občine, za podpredsednika stranke v Domžalah je bil izvoljen Jani Novljan, eden najmlajših članov LDS, občinski svetnik in pomemben dejavnik med mladimi na državnem nivoju. Naloge sekretarke bo opravljala Darka Bitenc, upokojena dolgoletna ravnateljica vrtca v Domžalah. Vodstvo LDS Domžale pomeni kombinacijo izkušenj in mladosti, tako da se za prihodnost LDS v naši sredini ni bati. V imenu novoizvoljenih se je članstvu zahvalil novi predsednik in zagotovil: »Vodstvo bo skupaj s člani in članicami stranke trdo delalo, zato sem prepričan, da bomo na prihodnjih lokalnih volitvah v občinski svet ter volitvah župana želi dobre rezultate.« Novemu vodstvu želimo veliko uspehov. LDS Domžale Socialni demokrati Domžale Kongres SD v Mariboru V Mariboru je v nedeljo, 22. marca, potekal 7. volilni kongres Socialnih demokratov, pod geslom Socialna demokracija! To je bilo prvo večje zborovanje stranke od zadnjih volitev jeseni 2008, ki je prineslo nove izzive, predvsem pa nove delovne moči. Na kongresu je bilo sprejetih nekaj statutarnih sprememb, od katerih je zagotovo najpomembnejša ta, da ima stranka po novem dva podpredsednika in dva podpredsednici, kar utrjuje privrženost stranke do enakopravnosti spolov oz. udeležbe žensk v političnem življenju stranke. Novi podpredsednici sta postali Alenka Kovšca in Majda Potrata, podpredsednika pa dr. Patrick Vlačič in Miran Potrč. Spremembe so prišle tudi v sami konferenci SD, ki jo bo naslednja štiri leta vodil predsednik dr. Andrej Horvat, podpredsednica pa je postala Damjana Karlo. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da na čelu stranke še naprej ostaja Borut Pahor, medtem ko je tudi mesto glavnega tajnika drugi mandat zapored pripadlo Urošu Jau-ševcu. Stranka se je na tokratnem kongresu tudi uradno poslovila od svojega dosedanjega prepoznavnega znaka, ki je v sebi nosil srce, zvezdo in list. Znak stranke je tako posodobljen, predvsem pa poenostavljen - bela kratica SD na rdeči podlagi. Veliko časa na kongresu je bilo namenjenega pregledu preteklega štiriletnega obdobja in seveda trenutni situaciji, ne samo v stranki, temveč predvsem v državi. Socialni demokrati smo prevzeli vodenje vlade v izjemno zahtevnem obdobju. Ne srečujemo se samo z gospodarsko krizo, temveč, po besedah starega in novega predsednika stranke, Boruta Pahorja, tudi z vprašanjem socialne pravičnosti, solidarnosti in ravnovesja v družbi. »Etično vprašanje krize je tisto, kar moramo Socialni demokrati razumeti in upoštevati pri vladanju,« je povedal. Kljub temu ostajamo optimisti, saj v tem vidimo tudi čas priložnosti in možnosti za sodelovanje med vsemi, tako političnimi kot družbenimi skupinami v Sloveniji. Kongres je izvolil tudi nove člane predsedstva Socialnih demokratov. Zavezanost novega vodstva k še večji demokratičnosti znotraj stranke in znotraj političnega življenja nam vliva zaupanje, da bo stranka znala popeljati Slovenijo čez ovire. Ali, kot je rekel predsednik Pahor: »Pogumno naprej!« Uroš Breznik Predsednik Območne organizacije SD Domžale Mladi forum SD 8. marec - pomemben dan na poti do enakopravnosti Mladi forum Socialnih demokratov ima eno od svojih pomembnejših vrednot tudi enakopravnost med spoloma. Vrednota, s pomočjo katere poskušamo odpraviti nepravične delitve iz preteklosti in nenazadnje vrednota, ki ženska daje enake možnosti pri gradnji kariere in tudi intelektualnem razvoju. Tudi zato vsako leto po vsej Sloveniji poskrbimo, da na mednarodni praznik žensk, ki ga obeležujemo vsako leto 8. marca ne pozabimo na praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Mladi forum SD in Socialni demokrati Domžale smo tako kot priča naša tradicija, tudi letos razdelili več sto nagelj čkov dekletom in ženam, ki so se morda ob tem počutila pomembnejša, zagotovo pa opažena. In ko že ravno govorimo o vlogi žensk v življenju, je prav, da spregovorimo tudi o vlogi današnje ženske v političnem svetu, kjer še vedno prevladujejo moški. Tudi na naši politični »površini« je tehtnica na njihovi strani, a se vendarle počasi, a v naši stranki zanesljivo spreminja. Da ne bo pomote, ne želimo nikomur odvzeti veljave, pač pa želimo, da tudi ženske pridemo do vidnih vlog v slovenski politiki, kar Socialnim demokratkam zagotovo uspeva. Eden izmed pokazateljev je tudi ta, da je v slovenskem parlamentu dvanaj st poslank, od tega jih kar 9 prihaja iz vrst Socialnih demokratk. Tudi če pogledamo v vrste Mladega foruma SD nacionalno, vidimo, da je v samem vrhu naše strukture tako v predsedstvu, kot tudi svetu Mladega foruma SD, enakopravnost pomembna vrednota, saj imamo v devet članskem predsedstvu 5 žensk in v 19 članskem MLADI FÖRUIA svetu, kot najvišjem organu Mladega foruma kar 10 žensk. To pa so rezultati, po katerih bi se lahko zgledovali tudi drugi. Mateja A. Kegel Predsednica MF SD Domžale Ali je v Občini Domžale 150 ali 250 odklonjenih otrok v vrtcih? V SDS Domžale se ne moremo znebiti občutka, da želi občina z odlokom o vrtcih nekako zamegliti ali zmanjšati svojo odgovornost za zagotovitev ustreznih kapacitet vrtcev s tem, da bi določeno kategorijo otrok v postopku sprejema za določeno šolsko leto kar izbrisala in s tem prikazala mnogo manjše število zavrnjenih vlog za sprejem za določeno šolsko leto. SDS Taka kategorija so otroci, ki s 1. septembrom tekočega leta še ne bodo dopolnili starosti 11 mesecev, bodo pa dopolnili to starost že npr. 2. septembra ali pa v vseh nadaljnjih dneh v šolskem letu. Otroci se po Zakonu o vrtcih sprejemajo za določeno šolsko leto in ne le za 1. dan šolskega leta. Če 1. septembra še niso stari 11 mesecev, se sprejmejo kasneje med šolskim letom, ko to starost dopolnijo, če seveda nastanejo med šolskim letom izpisi že vključenih otrok. Vloge za te otroke se torej za določeno šolsko leto morajo obravnavati na komisiji in ne morejo biti s sklepom zavržene oz. izbrisane za celo šolsko leto. Komisija sicer te otroke zavrne z odločbo, mora pa jih šteti med zavrnjene za določeno šolsko leto. Primer: družina s 4 otroki - 2 sta v osnovni šoli, 1 je že vključen v vrtec, za 1 otroka, ki bo šele 2. septembra star 11 mesecev, pa imajo starši vloženo prošnjo za sprejem v vrtec. Ker bo ta otrok star 11 mesecev šele 2. septembra in ne 30. avgusta, bi bila vloga za takega otroka po določilih Odloka za celo šolsko leto - to je do naslednjega septembra - zavržena in se ta otrok tudi ne bi štel med število zavrnjenih za šolsko leto, za katero so njegovi starši prosili za sprejem. Zaradi usme- ritve občine po oblikovanju le homogenih oddelkov (vsi otroci v oddelku rojeni istega leta) se lahko zgodi, da mora npr. družina z dvema otrokoma, od katerih je starejši že vključen v vrtec v Dragomlju, mlajšega otroka vključiti v vrtec v Domžale, ker zanj v Dragomlju ni prostora. Vse do vključitve v osnovno šolo bosta otroka iz iste družine na dveh oddaljenih lokacijah, starša pa sta npr. zaposlena v Ljubljani. Odlok namreč ne predvideva premestitev otrok iz vrtca v vrtec. Zanimivo pa je tudi dejstvo, zakaj npr. Vrtec Domžale meni, da ne bi mogli sprejeti nič več otrok po oblikovanju homogenih oddelkov - ker si nočejo priznati, da imamo že od skupaj 57 oddelkov, kolikor jih imata skupaj Vrtec Domžale in Vrtec Urša, le 4 heterogene oddelke, iz katerih bi s transformacijo v homogene oddelke pridobili le 4 krat 3 otroke - to je 12 otrok, seveda če bi bilo to glede na starostno strukturo v teh 4 he-terogenih oddelkih sploh mogoče. Zato bomo v SDS Domžale naredili vse, kar bo v naši moči, da se anomalije v zvezi problematiko kapacitet v vrtcih v naši občini čim prej odpravijo - občina bo morala vsekakor natančneje opredeliti in razjasniti ter v čim večji meri upoštevati želje občank in občanov - seveda v zakonskih okvirih, ne pa napisati odlok le zaradi zamegljevanja. Dejstvo je, da je v vrtcih zaradi napačne strategije občine, ne samo v tem mandatu, premalo prostora in zato pričakujemo, da bo čim prej prišlo do izgradnje novih kapacitet za predšolsko vzgojo. Janez Stibrič Tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domza-le.sds.si v Ženski odbor SDS Obljubljanske regije je zelo aktiven Ženski odbor SDS Obljubljanske regije, ki obsega občine znotraj ljubljanske in notranjske regije, se je sestal na svoji redni seji. Predsednica IO, Ladka Deterding, je predstavila razvoj in program odbora ter predstavila odborom vizijo dela. V gosteh smo imele poslanca DZ, dr. Petra Verliča, in poslanko DZ, Alenko Jeraj. Hkrati smo na seji volile svojo podpredsednico in tajnico odbora. Za novo podpredsednico je bila izvoljena dosedanja predsednica Pavla Meglič. Za opravila zapisnika in tiskanih medijev pa je bila izvoljena Urška Kabaj Pleterski. Vsi ženski odbori SDS so podali svoja le- tna poročila dela in na podlagi teh je bil ŽO SDS Domžale pohvaljen kot eden izmed aktivnejših odborov regije. Sejo smo zaključile z mislijo, da se moramo ženske v politiki še bolj udejstvovati in še bolj uveljaviti kot enakovredne in hkrati enakopravne članice družbe. Urška Kabaj Pleterski Predsednica ŽO SDS Domžale www.domza-le.sds.si »In vendarle se je premaknilo« Pred kratkim je Javno komunalno podjetje Prodnik (JKP Prodnik) prejelo sodbo Upravnega sodišča, s katero je odločilo, da se odpravi odločbo Ministrstva za okolje in prostor (MOP), s katero je bila zavrnjena izdaja okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča Dob II. Če se spomnimo: že leta 2004 je JKP Prodnik vložilo na MOP vlogo za izdajo okoljevar-stvenega soglasja za poseg razširitve in sanacije odlagališča Dob ter vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča Dob II. Po treh letih »odločanja« je JKP Prodnik dobil soglasje samo za poseg I. faze razširitve in sanacije odlagališča, medtem ko je vlogo za okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča Dob II zavrnilo in nam s tem zaprlo vse postopke širitve obstoječega odlagališča. Posledice omenjene »politične« odločitve občani Domžal tudi dobro poznamo, prav tako poznamo politične akterje, ki so nasprotovali širitvi odlagališča in vemo, da so tudi vplivali na odločitev MOP-a. Upravno sodišče je z odločbo dokazalo, da so zakoni in predpisi nad »katerokoli aktualno politično elito« in da razne manipulacije in uveljavljanje svoje trenutne politične moči nekaterih posameznikov ne delujejo dolgoročno. Posledice dokazovanja politične moči pa čutimo danes občani Domžal s povišanimi mesečnimi položnicami za odvoz komunalnih odpadkov. Ravno tako bomo posledice podražitev čutili še nekaj časa, saj mora sedaj MOP odločati ponovno. Pričakujemo, da bodo tokrat tudi odločili v zakonskih rokih. Potem so tu še druge aktivnosti za širitev in občani lahko pričakujemo novo odlagališče šele čez dobri dve leti. V Zares Domžale podpiramo širitev obstoječega odlagališča in v ta namen je svetniška skupina na predzadnji seji Občinskega sveta predlagala sklep, da Občinska uprava nemudoma prične z vsemi postopki za umestitev nove ceste z zahodnega oz. južnega dela k odlagališču Dob. Z novo cesto bi se izognili naseljem in obremenjevanju prebivalcev s hrupom tovornjakov. Dejstvo je, da razširitev lastnega odlagališča pomeni za naše občane nižje cene deponiranja komunalnih odpadkov - približno polovico ceneje, kot za to danes plačujemo Celju. Po vseh postopkih bo to šele čez dve leti, zato v Zares Domžale pričakujemo, da bo JKP Prodnik tudi obstoječ sistem zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, ki je nepravičen in predrag za naše občane, spremenil v tej smeri, da bodo mesečne položnice za te storitve manjše. Pričakujemo, da bo to prav kmalu! Miha Ulčar Predsednik Zares Domžale Več posluha za podjetnike 9. marca je v Domžalah, v organizaciji Kluba SP (slovenski podjetniki) pri SLS in Občinskega odbora SLS Domžale, potekalo srečanje Možnosti pridobitve nepovratnih sredstev za razvoj podjetništva, ki so se ga udeležili tudi podjetniki iz širše regije. Po predstavitivi razpisov, ki so že ali pa bodo še na voljo v letošnjem letu s strani predavateljev s Centra za razvoj Litija in po skupni razpravi so udeleženci oblikovali nekaj sklepov, za katere so nas zadolži- li, da jih posredujemo javnosti in poslanski skupini SLS. 1. Podjetniki pričakujejo večjo pomoč zainteresiranim pri pridobivanju evropskih sredstev na javnih razpisih, tako pri Slovenskem podjetniškem skladu kot pri Agenciji za kmetijske trge. 2. Upošteva naj se gospodarska situacija tistih podjetnikov, ki so že pridobili posojila oz. nepovratna sredstva za investicije, saj so zavezani, da z odobrenimi sredstvi dosegajo določene kriterije, sedaj pa jih zaradi težke gospodarske krize težko uresničujejo. 3. Merila v javnih razpisih za črpanje sredstev EU za podjetnike niso prilagojena sedanji težki gopodarski situaciji, zato jih je potrebno ustrezno spremeniti. 4. Predlagamo pripravo posebnega razpisa za podjetnike z že začetimi investicijami, ki jih v teh težkih gospodarskih časih ne morejo zaključiti. (Pogoj za uspeh na razpisih sicer je, da investicija še ni bila začeta.) 5. V tem trenutku ocenjujemo, da je ob veljavnih merilih in aktualni gospodarski situaciji evropska sredstva težko ali pa celo nemogoče črpati. Rok Ravnikar Predsednik Kluba SP pri SLS, Vinko Perne, med nagovorom Sprehod Kot mnogo občanov naše občine, se tudi jaz večkrat sprehajam ob Kamniški Bistrici. Pogled na hitro je prekrasen. Dejansko se človek spočije in naužije nove energije. Pogled vedno uhaja na naše planine, reko in sprehajalno pot. A ta pogled ni vedno tako lep, če ga pogledam z druge plati. Velikokrat se vprašam, le kdo skrbi za njo? Pa imam vedno odgovor na dlani - »nihče«! Naša reka ni očiščena in je polno peska in drugih stvari v njej, ki ne spadajo tja notri. Nadvse pa me moti gladina reke, ki je zelo visoka in jo je potrebno poglobiti in očistiti. Sprašujem naše »zelene« in ljudi v občini, kaj nismo dolžni storiti to, da samo dostojno skrbimo za našo okolje in reko? Pa bi rekla samo še to: tokrat smo imeli to jesen in zimo še srečo zaradi naraščanja vode in poplav. Kaj pa to jesen? Vsi se bomo spraševali, kako je to mogoče, nihče pa se ne bo vprašal, zakaj je do tega prišlo? Zato, dragi možje in žene, storite nekaj sedaj in ne potem, ko bo prepozno. Pa da ne bom samo grajala, lahko rečem še to, da lepo in počasi sprehajalna pot dobiva novo podobo in se veselimo še kakšne nove pridobitve. Romana Karner Ženski forum Peter Verbič - lista za Domžale www.peter-verbic.si Kako živeti v starosti? Tako, da opravimo čimveč tistega, kar smo skozi življenje dajali na »stran« DeSUS Domžale je bil organizator javne razprave o Projektu dom za starejše in oskrbovana stanovanja, katere se je udeležilo veliko število zainteresiranih občanov, strokovne javnosti in predstavnikov medijev. Investitor je predstavil idejni načrt objekta in okolice ter še posebej opozoril na prostorske možnosti, ki jih je v objektu predvidel za odvijanje različnih dejavnosti, namenjenih za zaposlitev oskrbovancev, vključevanje starejših občanov, ki se bodo želeli vključiti v domske aktivnosti, in medgeneracijsko sodelovanje z mladimi. Razpravljavci so opozorili na nekatera pomembna vprašanja, kot je zagotavljanje zasebnosti (eden v sobi), sicer standard sobe ni tako pomemben, izraža naj čimveč domačnosti, za človeka pa je predvsem pomembno, da se znebi osamljenosti. Predlagano je znižanje objekta, opozorjeno na občasni hrup zaradi športnih aktivnosti, izpostavljen problem premajhne parkovne površine, ki pa se občutno poveča, če vzamemo v ozir tudi bližnje zelene in spreha- jalne površine. Za oskrbovana stanovanja so udeleženci menili, da bi moralo biti razmerje med njimi in domskim delom v korist zadnjega. Objekt ima prednosti v tem, da je v bližini trgovina, knjižnica, banka in v njem je predvidenih veliko različnih aktivnosti. Posebna pozornost je bila namenjena vsebini tako imenovanega dnevnega centra, ki bo dajal široke možnosti udejstvovanja in druženja preko celega dneva vsem, ki si bodo to želeli. Objekt, tak kot je zasnovan, mora sevati v okolje s svojo vsebino in ima vse možnosti, da postane shajališče starejših in srečevali-šče z mladimi. Večina razpravljavcev je projekt obravnavala kot pomembno pridobitev za našo občino in za starejše, katerih število nenehno raste, in nekateri so objekt odločno podprli. V DeSUS-u menimo, da je projekt izvedljiv, in da bo pomembno prispeval k večji socialnosti pri vključevanju starejših v domsko oskrbo, zato ga podpiramo. Zavedati pa se moramo, da imamo veliko upokojencev iz firm Toko, Univerzale in Induplati, ki imajo nizke pokojnine. Za stranko DeSUS je to pomembno dejstvo, saj se zavedamo, da si ti ne bodo mogli privoščiti nastanitve v domu brez občutne družbene pomoči. Zato bo zelo pomembna vloga občine, kako bo uspela ublažiti ceno oskrbnine, tudi z vplivanjem na investitorja, da bo investicija izpeljana čimbolj racionalno in brez nepotrebnih stroškov, ki »krasijo« marsikatero investicijo. Modro bi ravnala tudi, če bi kupila nekaj oskrbovanih stanovanj. A kje dobiti denar? V DeSUS-u menimo, da je nastopil čas za ponoven pregled investicij, kjer je s sredstvi prisotna občina, zlasti tistih, ki so bile potrjene, preden smo zagazili globoko v krizo. Naš predlog je, da začnemo pri investiciji graditve dodatnih tribun pri že sedaj na pol praznem nogometnem stadionu in od tu nadaljujemo v smeri racionalizacije oziroma s časovnim moratorijem povsod, kjer investicije nimajo vpliva na življenje in delo občanov. Mija Pukl Predsednica OO DeSUS Center starejših občanov Center za starejše občane tudi v Občini Domžale Na predstavitvi projekta za izgradnjo Centra starejših občanov so se pojavile različne teme, ki jih predstavljamo v kratkem pogovoru z Andrejo Jarc Pogačnik, podžupanjo Občine Domžale. Občina Domžale je podprla prizadevanja investitorjev za izgradnjo centra starejših občanov ter začela postopke za izgradnjo Centra starejših občanov. Potrebe po kapacitetah za starejše občane so v tem predelu Slovenije sila velike, zato so tudi vse politične stranke v svoje predvolilne programe zapisale izgradnjo kapacitet za starostnike. Interes za različne oblike kapacitet varstva starejših, od domskega varstva do oskrbovanih stanovanj, se je izkazal tudi na številčnem obisku informativne predstavitve projekta. Predstavitve projekta pa se je, poleg številnih občanov, udeležila tudi večina svetniških skupin. Investitor je na predstavitvi pojasnil, da bo Center za starejše občane sestavljen iz več kot 100 stanovanj, le 80 postelj pa bo namenjenih domski oskrbi v institucionalnem delu. Kako na Občini Domžale ocenjujete to razdelitev? V začetku projekta je investitor načrtoval samo oskrbovana stanovanja, ves čas pa je izražal tudi pripravljenost prilagoditi se potrebam občine. Tako smo prišli do faze, ko v projektih predlaga, da bo večji del centra še vedno namenjen oskrbovanim stanovanjem, manjši del pa institucionalnim posteljam, pretežno enosobnim enotam. Pritličje in zgornje nadstropje oziroma terasa naj bi bila namenjena spremljevalnim dejavnostim, od prostorov za dnevno varstvo, druženje, uresničevanje hobijev, prostorov za zdravstveno dejavnost in kavarnicam, terasa pa predvsem za dejavnosti nad-standarda - frizerskim salonom, savnam, pedikuri in kozmetičnim salonom. Na predstavitvi projekta je bila izpostavljena tudi primernost predlagane lokacije. Kako jo ocenjujete na občini Domžale? Na tem sestanku se je pojavil pomislek, da lokacija ni primerna, vendar pa se je skozi razpravo in med predstavitvijo podrobne analize pokazalo, da je sila primerna. Čeprav je sprva kazalo, da bo stadion v neposredni bližini moteč element, se je prav ta bližina športnih in rekreativnih površin, rekreacijske osi Kamniška Bistrica in gozdnih površin ob Šumberku ter neposredna bližina Knjižnice Domžale, nakupovalnega središča in nenazadnje samega centra Domžal, izkazala kot idealna. Ali ima Občina Domžale izdelano kakšno oceno o potrebah po oskrbovanih stanovanjih oziroma posteljah? Ocene o potrebah po oskrbovanih stanovanjih nimamo. Investitorju smo predlagali, da izvede anketo v zvezi z interesom za oskrbovana stanovanja. Sob v domskem delu pa bi zagotovo potrebovali več kot 80. Z izgradnjo tega doma bi lahko v starem delu doma upokojencev zagotavljali preureditev tropo-steljnih sob in neustreznih dvoposteljnih sob, ki nimajo lastnih sanitarij, v sobe v višjim bivalnim standardom, kar bi zmanjšalo kapacitete obstoječega doma za skoraj 50 mest. Ti bi našli prostor v novem domu. V obstoječem domu starejših občanov je ta hip več kot 80 čakajočih starostnikov, ki bi se želeli takoj vključiti. Ocenjujete, da je potrebno pri projektu oziroma njegovi navezavi na celotno občino še kaj izpostaviti? Zaradi neposredne bližine Srednje šole Domžale se kar samo po sebi ponuja, da bi kompleks prerasel v medgeneracijski center. Še posebej, če bo uresničena ideja, da bi v kuhinji bodočega doma prevzeli celotno pripravo obveznih toplih obrokov za srednješolce. Kakšen pa bo vložek občine? Vložek občine je zaenkrat dogovorjen na nivoju komunalnega prispevka. Tudi na tem področju so se v razpravi oblikovala različna stališča, vendar zagotavljanje kapacitet za starejše ni v pristojnosti občine, ampak države. Država je pristojna zagotoviti kapacitete za starostnike - ali skozi investicije ali pa z najemnino. Občina lahko le poskuša izrabiti vse možnosti znotraj svojih pristojnosti, da se projekti realizirajo. Eden izmed takih je tudi zasebno javno partnerstvo. Hvala za pogovor. Tina Železnik Predstavitev Evropskega parlamenta Evropski parlament je edino neposredno izvoljeno telo Evropske unije. 785 evropskih poslancev predstavlja nas, državljanke in državljane. Izvoljeni so vsakih pet let, naslednje volitve bodo 7. Junija 2009 v vseh 27 državah članicah Evropske unije in volilo bo 492 milijonov državljanov. Parlament je dejavno udeležen pri pripravi zakonodaje, ki vpliva na vsakodnevno življenje državljanov Evropske unije, kot je recimo zakonodaja o okoljski zaščiti, pravicah potrošnikov, enakih možnostih, prometu in prostem pretoku delavcev, kapitala, storitev in blaga. Parlament je skupaj s Svetom pristojen tudi za letni proračun Evropske unije. Plenarna zasedanja Plenarno zasedanje je vrhunec dejavnosti Evropskega parlamenta in predstavlja zaključek zakonodajnega dela, opravljenega v parlamentarnih odborih in političnih skupinah. Na plenarnem zasedanju predstavniki državljanov Evropske unije - evropski poslanci - sodelujejo pri sprejemanju odločitev Skupnosti in poskrbijo, da Komisija in Svet upoštevata njihova stališča. Dolgo časa je bil Evropski parlament opravljal preprosto funkcijo debatnega krožka / foruma za razprave in posvetovalnega organa. Odkar pa se voli na splošnih neposrednih volitvah in zahvaljujoč dejavnostim svojih poslancev, je znal povečati svojo moč/vpliv in pridobiti vlogo enakopravnega soodloče-valca s Svetom, in sicer glede treh četrtin zakonodaje Skupnosti. Glasovanja se začnejo načeloma okoli poldneva. Poslanci najpogosteje volijo z dvigovanjem rok, pri čemer predsedujoči zasedanju ugotovi večino. Sklepčnost (najmanjše število poslancev, ki morajo biti prisotni, da je rezultat glasovanja veljaven) je dosežena, ko je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev. Udeleženci zasedanja Plenarnim zasedanjem predseduje predsednik Evropskega parlamenta, ki mu pri tej nalogi pomaga štirinajst podpredsednikov. Parlament si prizadeva reagirati na razvoj aktualnih dogodkov in se ne obotavlja, ko je treba spremeniti svoj dnevni red. Med zasedanjem predsednik besedo prepusti poslancem in pazi na dober/gladek potek razprav. Prav tako vodi glasovanja, daje na glasovanja predloge in zakonodajne resolucije, ter ugotavlja jasno večino na glasovanjih na zasedanju. Evropska komisija in Svet Evropske unije sta na zasedanjih prisotna, da bi olajšala sodelovanje med institucijami v postopku sprejemanja odločitev. Na pobudo Evropskega parlamenta lahko predstavniki obeh institucij podajo izjave ali obrazložijo dejavnosti svoje institucije v odgovor na vprašanja, ki jim jih lahko zastavijo poslanci. Te razprave se lahko zaključijo z glasovanjem o resolucijah. Delo na zasedanju Parlament se zbere vsak mesec (razen avgusta) v Strasbourgu na delnem zasedanju, ki traja štiri dni (od ponedeljka do četrtka). Šestkrat na leto Parlament zaseda tudi v Bruslju, vsakokrat po dva dni (v sredo in četrtek). Delna zasedanja se delijo na dnevne seje. Plenarna zasedanja so namenjena predvsem razpravam in glasovanjem. Besedila, izglasovana na plenarnem zasedanju, ter pisne izjave, kijihje podpisala večina poslancev Parlamenta, so formalni akti Evropskega parlamenta. Ti zadevajo različne vrste besedil glede na obravnavano temo in na uporabljeni zakonodajni postopek: zakonodajna poročila so besedila, ki jih Parlament obravnava v okviru različnih zakonodajnih postopkov Skupnosti: postopek soodločanja, postopek privolitve in posvetovalni postopek. Le pri postopku soodločanja ima Parlament vlogo zakonodajalca, enakovredno vlogi Sveta Evropske unije. Določena parlamentarna poročila tako nosijo večjo zakonodajno »težo« kot druga. proračunski postopek: Evropski parlament in Svet Evropske unije sestavljata proračunsko oblast Evropske unije, ki vsako leto določa izdatke in prejemke Evropske unije nezakonodajna poročila Parlament pripravi na lastno pobudo, v pristojnem parlamentarnem odboru. S sprejetjem teh besedil Evropski parlament poziva druge evropske institucije in organe, nacionalne vlade, pa tudi tretje države, da bi usmerili pozornost na določeno vprašanje in nanj reagirali. Čeprav so te pobude brez zakonodajne vrednosti, vseeno temeljijo na parlamentarni legitimnosti, ki je sposobna Komisijo vzpodbuditi k pripravi predlogov. Tina Železnik SLS za uravnotežen in dinamičen razvoj občine Predstavitev knjige je uspela! Prav na dan žena smo se na rednem letnem občnem zboru zbrali članice in člani Slovenske ljudske stranke iz občine Domžale. V poročilih smo pregledali delovanje občinskega odbora, strankarskih zvez (ženske, upokojenske, kmečke, kluba podjetnikov, podmladka - Nove generacije), svetniške skupine ter aktualno politično dogajanje v občini in domovini. Leto 2008 je potekalo predvsem v znamenju državnozborskih volitev, saj sta bila oba občinska svetnika (Rok Ravnikar in Katarina Karlovšek) tudi med kandidati, za dobro sodelovanje pa smo se zahvalili vsem sosednjim občinskim odborom v okraju. Med drugim smo ocenili, da sta svetnika SLS kljub opozicijski »drži« med najbolj aktivnimi predstavniki v občinskem svetu, saj postavita skoraj 20% vseh svetniških pobud, predlogov in vprašanj, čeprav predstavljata »le« dobrih 5%. Nekaj kasneje se nam je pridružil tudi »domačin« Ciril Smrkolj, tokrat pred- vsem v vlogi predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je predstavil nekaj bistvenih izzivov, pred katerim je slovensko kmetijstvo, in poudaril, da sta naslednja na vrsti za preobrazbo zadružni sistem in živilsko - predelo- valna industrija. V razpravi so člani ponovno opozorili na neurejeno stanje pri zemljiščih, na katerih je izgrajena javna infrastruktura, na vprašanje otežene rabe zemljišč v vodovarstvenih območjih, predvsem pa na počasno izvajanje projektov ter na očitne kazalce odsotnosti skladnega razvoja občine in uravnotežene podpore vsem področjem. To pa so že vprašanja za naslednje lokalne volitve. R.R. V sredo, 11. marca, ob 19. uri, je v Domžalskem domu potekala predstavitev knjige Antona Tomažiča — Velika priložnost. Gospod Tomažič je sicer uspešen podjetnik, človek poln idej, poleg tega pa se ukvarja tudi s politiko (deloval je kot poslanec v Državnem zboru) ter s humanitarnimi projekti. Na samem začetku je vse navzoče pozdravil predsednik OO N.Si Domžale, Peregrin Stegnar, nato pa je sledilo predavanje, preko katerega nas je Anton Tomažič seznanil z vsebino knjige ter povedal nekaj o njenem nastanku. Opisal nam je začetek svoje podjetniške poti, ob tem pa predstavil delovanje svojega prvega podjetja. Zbrani smo se predvsem čudili tehnološkemu in poslovnemu napredku, ki ga je podjetje skozi čas doživelo in ki ga še doživlja. Poleg tega nam je gost predstavil tudi zanimivo spletno stran, preko katere človek spozna, katera stranka je po vrednotah in stališčih njemu najbližja. Vsekakor aktualna stvar pred bližajočimi se evropskimi volitvami! Med predavanj em se je Anton To -mažič večkrat dotaknil uporabe interneta. Po njegovem mnenju je prav uporaba interneta tista, ki človeku omogoča določene prednosti v življenju; ena takih je prav gotovo povezovanje ljudi. Po koncu predavanja so navzoči M.5i Nova Slove tUfa Antonu Tomažiču zastavili vprašanja, ki so bila podjetniške in politične narave. Vprašanja so se dotikala predvsem finančne krize ter odnosov s sosednjo Hrvaško. Predstavitve knjige, ki jo je v sodelovanju z njegovim podmladkom organiziral OO N.Si Domžale, se je udeležilo solidno število ljudi. mag. Dominik Janez Herle, tiskovni predstavnik OO N.SI Domžale Predsednik SLS Domžale Jakob Smolnikar je dekleta in žene »presenetil« s cvetjem POLITIKA, MLADI stran 12 Marec - mesec žensk Marec je mesec žensk, saj združuje dva praznika, ki opredeljujeta različne vloge žensk v družbi -mednarodni dan žensk in materinski dan. Z družbenim razvojem se je vloga žensk korenito spremenila. Ženska ni samo mati, žena, uslužbenka, niti samo ustvarjalka ali intelektualka. Ženska je vse to hkrati. In zato postaja vse pomembneje, da enakopravno sodeluje v vseh procesih odločanja in družbo sooblikuje. Ali imamo ob omenjenih praznikih res razlog za proslavljanje? Številni statistični podatki kažejo, da so ženske še vedno vsaj za korak za moškimi. Še vedno se dogaja nasilje nad ženskami, nezaposlenost med ženskami je višja, kot med moškimi, čeprav so ženske na področju izobraževanja uspešnejše od moških. Ženske imajo v Evropi kar 17 odstotkov nižjo plačo od moških, v Sloveniji je razlika 8-odstotna. Še zlasti pa so velike in težko razumljive razlike med plačami, zlasti na področjih zdravstva in socialnega varstva. Nekateri cilji so na podro- čju enakosti spolov že doseženi in položaj je formalno izenačen. V praksi pa mnogo manjši delež žensk izkoristi enakost v dejavnem smislu, tako da prevzamejo breme odločanja ter sooblikovanja sodobne družbe. Prenizek je delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu, premalo je podjetnic, znanstvenic in še posebej političark. Zastopanost žensk v nacionalnem parlamentu je le 13-odstotna, kar nas uvršča na rep držav članic EU. Ker politika ureja okvir delovanja celotne družbe, je resnično pomembno, da njeni oblikovalci upoštevajo različne družbene interese, te pa v dobrih 50 odstotkih predstavlja žensko prebivalstvo. Gre za sooblikovanje, ki mora ustrezno zajeti tako moške kot ženske, saj morajo biti sprejete politike in ukrepi sprejemljivi in oblikovani za vse. Majhen, a pomemben korak k soo- blikovanju, je udeležba na volitvah. 7. junija letos bodo volitve poslank in poslancev v Evropski parlament. Slovenija se z volilno udeležbo na evropskih volitvah pred petimi leti ni izkazala. Udeležba je bila med najslabšimi med vsemi državami članicami EU. Zato vas vabim, da se udeležite letošnjih volitev. Nenazadnje je Slovenija v teh nekaj letih uvedla evro, zaradi česar so vplivi krize blažji, kot če bi bili v razburkanih mednarodnih finančnih vodah sami. Tudi potujemo lažje, brez potnega lista, le s poljubnim osebnim dokumentom. Z evropskim denarjem pa gradimo ceste, centre za ravnanje z odpadki, med evropskimi projekti so izgradnja novih električnih daljnovodov, plinovodov, železnic. Marčevski praznični dnevi so tudi priložnost, da se ženske družimo, si izmenjamo izkušnje in si pomagamo. Da bi dejansko postale enakovredne, se bomo morale najprej spoštovati in ceniti same. Enake možnosti bodo uresničene takrat, ko bomo tudi same zares verjele, da nam v politiki lahko uspe. Dr. Romana Jordan Cizelj Poslanka SDS v Evropskem parlamentu Smeti, take in drugačne Finančna kriza bo močno zarezala v vsakdanje življenje vseh nas, pa če si to želimo ali ne. Ima pa vsaka slaba stvar tudi dobro plat. Le kaj bi to lahko bilo, se morda sprašujete, ko je vendar jasno, da bo zaradi upadanja povpraševanja upadla prodaja in zatem proizvodnja, več ljudi bo na cesti in veliko podjetij bo propadlo. Navadili smo se, da so trgovine prepolne dobrin vseh vrst od vsepovsod, kupujemo veliko in marsikdaj nepotrebne stvari, nič več se ne sprašujemo, ali je nekaj še koristno in uporabno. Ko nam niso všeč, stvari nekam odložimo ali vržemo stran, saj se na policah vedno znova blešči pestra ponudba. Vsak dan zavržemo na desetine ton hrane, ki ji je potekel rok. Ciklus kupi-uporabi-zavrzi je vse hitrejši, za vse te dobrine brezglavo izkoriščamo naravne vire in včasih se le sprašujemo, ali ni vsega preveč in kje se tako po- četje konča. Nobena znanost niti prestižne politične konference ne poznajo odgovora. Je mogoče vse skupaj razumeti kot odpor narave do našega početja? Tudi to je možna razlaga. Pomislite, najprej uničujemo naravne vire, da bi proizvedli dobrine, potem pa jih v velikanskih količinah odvržemo in povsod je danes največja težava, kje bo smetišče. In ko je to polno, iščemo nove lokacije. Zadrege poskušamo reševati z ločenim zbiranjem odpadkov, kar je v redu, reciklaža je tudi dober ukrep, toda količine odpadkov naraščajo hitreje, kot smo pričakovali, kar pa spet ni čudno, saj tudi vedno hitreje trošimo. Slovenija ni v tem pogledu nobena izjema. Veliki nakupovalni centri rastejo kot gobe po dežju, ljudje se drenjajo pred blagajnami s polnimi vozički, doma pa se stvari nabirajo in kmalu pristanejo v smeteh. Finančna kriza bo postopoma pripeljala do spoznanja, da je takšno trošenje naravnih virov in dobrin v neskladju z naravo in upam, da se bo to poznalo tudi pri nas. Prepire lokalnih političnih veljakov okoli lokacije smetišč bodo nadomestile strokovne presoje, kje naj bodo smetišča in kakšne vrste. Prej ali slej bodo smeti postale resen strošek, kajti tisti, ki jih bodo imeli več, bodo tudi plačali več. Tako se gibljejo razmišljanja v evropskem okolju, prav bi bilo, da jim prisluhnemo. Pomembno vlogo pri osveščanju prebivalstva bodo imele ugledne strokovne institucije (ne pa razni »neodvisni« raziskovalci) in mediji ter tiste politične stranke, ki imajo ustrezen odnos do ljudi in narave. Vsi drugi, zlasti politične stranke, ki imajo v glavi le dobiček smetarskih podjetij, spadajo na smetišče - na smetišče zgodovine. Dr. Mihael Brejc Evropski poslanec Obljube vlade so, dejanj pa od nikoder Te dni je minilo prvih sto dni vlade Boruta Pahorja. V času pred volitvami je političnim strankam sedanje vladne koalicije v slovenskem prostoru uspelo ustvariti splošno vzdušje, da je v Sloveniji nastopil čas potrebnih sprememb in to seveda čas sprememb na bolje. Sedanja vodilna vladna stranka, SD, je k temu prispevala s sloganom, da Slovenijo je mogoče voditi bolje, da pod mesti ministrov in državnih sekretarjev ne bo kadrovskih menjav, druga največja stranka vladne koalicije, ZARES, se je promovirala s sloganom, da zares mislijo z novo politiko, tretja vladna stranka, DE-SUS, je na veliko govorila o skrbi za upokojence in obljubljala višje pokojnine, najmanjša vladna stranka, LDS, pa je prisegala na pravno državo. Po stotih dneh vlade vodilna vladna stranka in vlada močno izgubljata javno podporo, kar je v evropski praksi zelo nenavadno. Razlogov za to je seveda več. Iz vodilnih sporočil strank sedanje vladne koalicije so preprosti ljudje, v času pred volitvami, lahko povzeli in zaključili to, da bo v Sloveniji po spremembi oblasti šlo vse na bolje, saj bo politika vladnih strank povsem nova, poštena in korektna do ljudi, da se bodo pokojnine povišale in bo pravna država začela veliko bolje delovati, saj bodo sodišča postala učinkovita in hitra, tako da na svoje pravice ne bo več treba čakati leta in leta. Ja, kdo pa si takega stanja ne bi želel, če bi bil naiven nepo-znavalec politike, bi za tako stanje v državi na volitvah še sam glasoval. Prva trenja med strankami sedanje vladne koalicije so se pokazala že ob njenem nastajanju, ena najbolj glasnih članic vladne koalicije je bila že v tistem času LDS, ki ima glede na število poslancev v državnem zboru kar šestkrat manj šo politično težo, kot njena vodilna vladna stranka SD. Nič manj ni zaostajala ZARES, pa tudi DESUS ne. Vodilna vladna stranka SD, ki je na volitvah dobila veliko več mandatov poslancev kot vse druge tri vladne stranke skupaj, se je morala zadovoljiti z sorazmerno manjšim številom ministrskih mest, pa še položaj predsednika Državnega zbora je morala prepustiti dr. Gantarju iz ZARES. Po stotih dneh sedanje vlade Boruta Pahorja pa lahko ugotovimo, da je vlada od predvidenih 21 zakonov (po svojem lastnem načrtu) v Državni zbor poslala le tri. Da je bila obljuba o tem, da kadrovskih menjav ne bo, čista laž, je tudi jasno. Pod mesti ministrov in državnih sekretarjev je bilo do sedaj zamenjanih že 75 posameznikov. Imenovanje v. d. generalnega direktorja policije mimo javnega razpisa (kar se še ni zgodilo) ter imenovanje poslanca LDS, Draška Veselinoviča, na čelo NLB po popolnoma netransparentnem postopku, sta jasen dokaz, da ne gre za novo politiko, temveč za že zdavnaj znane vzorce obnašanja LDS iz časa, ko je bila še na višku politične moči. Nenazadnje je to tudi razumljivo, saj je na čelu ZARES človek, ki je bil v LDS glavni vladni kadrovnik v dese- tletju in več. To je tudi čas, ko smo v Sloveniji prvič v dolgi zgodovini, zaradi višanja trošarin, doživeli čas, ko je cena bencina višja ali enaka kot v Avstriji in na Hrvaškem, kjer so cene bencina padle. Zaradi neukrepanja na področju financ in gospodarstva se vsak dan poveča število nezaposlenih za nekaj sto. O dodatku za upokojence z najnižjimi pokojninami ni več ne duha ne sluha, zato pa se je pokazalo, kaj je mislila LDS s priseganjem na pravno državo - na izdajanje dopolnilnih odločb tako imenovanim izbrisanim, prva odškodnina v višini 17 tisoč evrov brez obresti pa je na žalost tudi že realnost. Pred volitvami: Slovenijo je mogoče voditi bolje, zlasti z novo politiko, upokojenci bodo dobili višje pokojnine, tisti z najnižjimi pokojninami pa 300 evrov dodatka in živeli bomo v pravni državi. Po volitvah: Vsak dan večje število nezaposlenih, pomoči gospodarstvu ni, prvič plačujemo dražji bencin kot naši sosedje, imenovanja brez javnih razpisov, sedaj ni pravi čas za dodatke k pokojninam, je pa čas za odškodnine »izbrisanih«. Robert Hrovat Poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si Naslednja številka Slamnika izide v petek, 10. aprila 2009, rok za oddajo je četrtek, 2. aprila 2009, do 12. ure. Vesele zimske počitnice v Centru za mlade Domžale Tudi letos smo v CZM Domžale organizirali vesele zimske počitnice in imeli smo se zelo lepo. Prvi dan našega druženja smo se najprej predstavili drug drugemu, se pogovorili o pričakovanjih in željah otrok in okvirno določili, kaj bomo čez teden počeli. Otroci so se takoj vklopili v dogajanje, nekateri so barvali odlitke iz mavca, drugi so plesali, tretji pa se igrali različne družabne igre. Drugi dan smo, kakor se za pustni torek spodobi, v Center prišli našemljeni, imeli smo ples maškar, izdelovali nakit iz perlic in žičk, barvali balončke in pobarvanke. Otroci so izdelali prelepe prstančke, ki so jih odnesli domov svojim mamam.V sredo smo si v Koloseju ogledali zanimiv risani film, Povest o Despere-auxu. Sprehodili smo se po City parku, kjer smo si ogledali razstavo beneških mask, zavili smo tudi v trgovino z malimi živalmi in si navdušeno pogledali živalice. V četrtek je bilo na vrsti oblikovanje rož iz najlona, ples in igranje. Gospoda s Televizije Slovenija sta o naših počitnicah posnela prispevek, vendar se je kasneje izkazalo, da ga niso uvrstili na televizij ski program, zaradi česar so bili otroci precej razočarani. Za zaključek pa so otroci v petek pripravili plesno-pev-sko točko, izdelovali lampijončke iz blaga, pekli posebne, gromozanske, počitniške palačinke in se pogreli na sončku. Kakor vsaka prijetna stvar so se tudi naše vesele počitnice prehitro zaključile. Pa vendar nismo bili žalostni, saj se vidimo že na naslednjih veselih, tedaj že poletnih počitnicah St. Patric's Day v Glasbeni šoli Domžale Irsko, deželo stoterih odtenkov zelene barve, deželo deteljice in škratov pa tudi pri nas priljubljene irske kulture, glasbe in plesa, smo doživeli v Domžalah prav v času njihovega največjega nacionalnega praznika, St. Patric's Daya. Učenci Glasbene šole Domžale in njihovi mentorji so v goste povabili še Plesno šolo irskih plesov ter ansambel nacionalne irske glasbe in pričarali pristno praznično vzdušje, kakršno vlada v dneh okrog praznika v tej, nam manj znani, deželi. S kakšnim veseljem in navdušenjem so številni posamezniki in glasbene skupine predstavile to tudi njim ljubo glasbo, priča tudi podrobnost, da prav nihče ni pozabil na »modni« zeleni dodatek, pa čeprav le zelen trakec, privezan na vrat instrumenta. Huronski aplavz in vzkliki navdušenja iz nabito polne dvorane Bernikovega doma so bili izraz zahvale in pohvale izvajalcem, neumornemu organizatorju, Miru Novaku in celotnemu kolektivu Glasbene šole Domžale. Sproščeno vzdušje, pristno druženje učencev, mentorjev in staršev, se je nadaljevalo v Klubu KD Franca Bernika ob irski pijači in irski glasbi. Samo želimo si lahko, da bi idejo predstaviti manj znane kulture drugih narodov še kdaj ponovili. % A' * V ' v » x HouseKišta postregla s pravo mero dobrih house ritmov je bil kljub temu super! In komaj čakamo naslednjih Kišt! Vse ostale fotografije lahko pogledaš na: www.studentski-klub.si! Ana Strnad V petek, 6. marca, se nas je pri-bljižno 250 zbralo v Kamniku, v Kotlovnici, na težko pričakovani HouseKišti! Ta je zapolnila pričakovanja in pričarala pravi glasbeni spektakel, h kateremu je največ pripomogel čarobni glas saksofona, ki je v živo spremljal house ritme. Lovro, saksofonist iz skupine Lee-loojamais, in DJ Maj sta poskrbela za ognjen večer. Vrtenje ognja pa je bilo tudi tisto posebno presenečenje, kjer smo potihem pričakovali Laro Love, ki je s svojim vokalom že nastopila na lanskoletnem house Kopalkanju! Pa drugič! Večer Prvo zimovanje tabornikov iz Rodu mlinskih kamnov Radomlje Na prvi dan zimskih šolskih počitnic, 20. februarja, smo se taborniki Rodu mlinskih kamnov Radomlje odpravili na prvo zi-movanje na Kisovec pod Veliko planino. Tja smo se odpravili tako polni pričakovanj, kot so bili naši nahrbtniki polni prtljage. Prva zanimivost se je pričela že takoj, ko nas je prevoz odložil v Raki pod Kisovcem. Pot do koče na Kisovcu smo namreč nadaljevali peš, zaključili pa smo jo v soju bakel, saj se je med časom, ko smo hodili, že stemnilo. Sledila je namestitev, nato pa večerni program, ki je vseboval veliko smeha, petja in plesa. Tega, da smo se nato utrujeni odpravili v tople postelje, verjetno ni potrebno posebej omenjati. Naslednji dan smo se po zajtrku likovno udejstvovali in poslikali vsak svojo lopatko, s katero smo s pozneje spuščali po hribu navzdol, nato pa se toplo oblekli in odšli ven, kjer smo dopoldne ponovili ali se naučili nekaterih taborniških veščin preživetja v snegu, ledu in viharju ter nekaj orientacije. Popoldne smo se zopet učili, nato pa je sledila zabava. Ko se je zvečerilo, smo se namreč oblekli v smučarsko opremo in se odpravili na večerno lopatkanje. Pot so nam osvetljevale le bakle. Sledil je turnir v igri štiri v vrsto. Nedeljsko jutro nam je sicer postreglo z nekaj megle, a smo se kljub temu peš odpravili na Malo planino, kjer smo se po kosilu v Domžalskem domu lopatkali, potem pa se rdečih lic vrnili v kočo na Kisovcu. Ker pa je vsake »luštne« stvari enkrat konec, je prišel ponedeljek, dan odhoda. Dopoldne smo še nekaj časa uživali na snegu, potem pa se po kosilu odpravili domov. Vrnili smo se polni lepih vtisov, novih prijateljstev, saj taborništvo ne pomeni le postavljanja šotorov, ognja, ampak tisto več - druženje, zabavo, sprostitev, svež zrak ... Zahvaljujemo se gospe Boži (lastnici doma na Kisovcu), kuharici in upravitelju doma, ki so poskrbeli, da smo bili na toplem in siti, ter PGD Radomlje za prevoz s kombijem. Z-D-R-A-V-O spet prihodnje leto. Vodnica Anja Janežič Rod Mlinskih Kamnov Radomlje I > I I I I I I I ELEKTRO masihinen ...arbeitet mit Ihnen! ...works with you! ...dela z vami! Zamenjajte vaš Stari (delujoči ali nedelujoči) visokotlačni čistilnik katerekoli znamke z novim, 55% ob nakupu prihranka r Visokotlačni čistilnik HDEm 2210 Top Line z 2,2 kW indukcijskim motorjem, max. delovni tlak 140 bar, pretok vode 450-500 l/h, dolžina visokotlačne cevi 10 m, z navijalnim kolutom, teža 23,5 kg, priložena oprema: visokotlačna pištola, multi nastavek, turbo nastavek, vgrajen rezervoar za šampon 2 litrski navijalni kolut + DARILO: rotacijska krtača Redna cena: 344,20 EUR 154,89 EUR Visokotlačni čistilnik HDEm 190 - Car Wash + darilo: sesalnik MC 2600 S čistilnik: priklopna moč 5,0 kW/400 V, max. tlak 210 bar, delovni tlak 30-190 bar, pretok vode 780 l/h, max. temp. dovodne vode 60 C sesalnik: moč motorja 1300 W/230 V, sesalni pretok 200 m3/h, volumen posode 10 litrov, priložena vsa oprema za suho sesanje vključno s teleskopsko cevjo Redna cena: 1.309,30 EUR 999,00 EUR I 1. obrok 79,00 EUR + 23 obrokov 40,00 EUR Jermenski batni kompresor E 351/9/100 Top Line sesalni pretok 348/min., 2 valja, tlak 9 bar, motor 2,2 kW, el. napetost 230 V, volumen tlačne posode 100 litrov, cilinder iz sive litine Redna cena: 482,04 EUR 399,00 EUR Industrijski sesalnik VC 6401 moč motorja 3 x 110 W, napetost 220-240 V, sesalni pretok 510 m3/h, volumen posode 62 litrov, standardna oprema: sesalna cev 2,5 m, 2x kovinski podaljšek, krtača za suho sesanje, krtača za mokro sesanje, sesalni nastavek za špranje, okrogla ščetka 399,00 EUR t 5i Center tehnike in aradnje Črnuče Kompresor E 500/9/200 Profi Line 400 V, sesalni pretok 480/min., delovni tlak do 9 bar, moč motorja 3,0 kW, rezervoar 200 litrov Nakup je možen po predhodnem naročilu. Redna cena: 901,00 EUR 699,00 EUR Kompresor E 650/11/270 Industrie Line 400 V sesalni pretok 660/min., delovni tlak doli bar, moč motorja 4,0 kW, rezervoar 270 litrov Nakup je možen po predhodnem naročilu. Redna cena: 1.269,00 EUR 989,00 EUR Kompresor E 1200/11/500 Industrie Line 400 V sesalni pretok 1200 l/min, delovni tlak do 11 bar, moč motorja 7,5 kW, rezervoar 500 litrov Nakup je možen po predhodnem naročilu. Redna cena: 2.009,00 EUR 1.599,00 EUR Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika. KOLEDAR DOGODKOV stran 14 PETEK, 27. MAREC 2009 KDAJ: Ob 20. uri KJE: Študentski klub Domžale Študentski klub Domžale vas vabi na filmski večer. Tokrat si boste lahko ogledali film Notthing hill. NEDELJA, 29. MAREC 2009 KDAJ: Ob 20. uri KJE: Kulturni dom Groblje Dramska skupina kulturnega društva Groblje vas v nedeljo, 29. marca ob 20. uri vabi na ogled komedije Gosposka kmetija, ki bo v kulturnem društvu v Grobljah. Dobrodošli! PONEDELJEK, 30. MAREC 2009 KDAJ: Ob 20. uri KJE: Študentski klub Domžale Študentski klub Domžale vas vabi na filmski večer. Tokrat si boste lahko ogledali film Volčja bratovščina. KDAJ: ob 18. uri KJE: KNJIŽNICA DOMŽALE Želite komunicirati pravilno? Ali vidite, kakšen je odziv vašega sogovornka? Znate vstati pred drugimi in povedati tako, da vam verjamejo? Bi radi govorili manj in učinkovito? Pridružite se nam! V svetu učinkovite komunikacije vas bo vpeljala gospa Vida Zupančič, dipl. novinarka, NLP-praktik, prof. slovenščine. Vstop prost! Vabljeni! ČETRTEK, 2. APRIL 2009 KDAJ: ob 18. uri KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, Domžale Vabljeni na predavanje o fotografiji Osnove fotografije. Na predavanju bomo spoznali osnove fotografije kot so zlati rez, kako zajeti motiv, izrez in poravnava fotografije. Predstavljen bo tudi postopek kako fotografijo pripraviti za razstavo. Udeleženci lahko s seboj prinesejo tudi svoje fotografije za katere bi želeli, da jih predavatelj oceni oz. komentira. Predava g. Peter Pokorn, mojster fotografije, EFIAP/b. Simbolična vstopnina: 2 EUR. KDAJ: Ob 19. uri KJE: Kulturni dom Groblje Po treh letih prelivanja znoja in brušenja glasilk bo končno - 2. aprila 2009 na svet prišel CD ljudskih pevk iz Domžal, ki že 30 let ustvarjajo in poustvarjajo ljudske in ponarodele viže. Da ne bo pomote - ne bo privekal, ampak nas bo nagovoril s sagami o Lepi Vidi, dvignil na noge z energičnim petjem večnih mladenk, zaplesali bomo v ritmu handgemachta, zazibali v nedra alpskih dolin z zvokom dude, ostali prijatelji naših ušes: klarinet, kontrabas, frulica in bajs pa bodo dodali ščepec vaškega kvantanja in opevanja, če pa je kdo pomislil da bo manjkala... ne, ne še pomisliti ne smemo na to, kajti harmonika v Sloveniji vedno bo. Predstavitev slovenske ljudske glasbe s CD-ja pod imenom KDOR IMA SRCE, se bo odvijala 2. aprila v kulturnem domu Groblje pri Domžalah ob 19 h s koncertom ljudskih pevk pod vodstvom zborovodkinje Moravške Mare. ČETRTEK, 9. APRIL 2009 KDAJ: Ob 17. uri KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, Domžale Center za mlade vabi na medgeneracijsko kreativno delavnico »VELIKONOČNI ARANŽMA«. Delavnico bo vodila ga. Sabina Šegula. Udeleženci delavnice bodo izdelali venček za na vrata - iz sena in dodatkov, namizni aranžma na steklen krožnik in aranžma v steklen kozarec. Obvezne so predhodne prijave in plačilo delavnice, ker je število mest omejeno. Več informacij dobite na 722 66 00. KDAJ: ob 18. uri KJE: KNJIŽNICA DOMŽALE Želite komunicirati pravilno? Ali vidite, kakšen je odziv vašega sogovornka? Znate vstati pred drugimi in povedati tako, da vam verjamejo? Bi radi govorili manj in učinkovito? Pridružite se nam! V svetu učinkovite komunikacije vas bo vpeljala gospa Vida Zupančič, dipl. novinarka, NLP-praktik, prof. slovenščine. Vstop prost! Vabljeni! PETEK, 3. APRIL 2009 KDAJ: 9. uri KJE: KNJIŽNICA DOMŽALE Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike, dedke in babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE - v torek, 31. marca 2009, ob 9.00. Prosimo Vas, da se predhodno prijavite na Oddelku za otroke in mladino! Na igralnih uricah želimo otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Starše/skrbnike, dedke in babice vabimo, da v naši družbi preživijo prijetno igralno urico s svojimi otroki/ vnuki. Naj ne mine dan brez knjige Založba Morfem je na knjižne police postavila izvrstne slikanice, ki bodo navdušile širok krog najmlajših bralcev. Slikanico RADOVEDNI COPATEK PETER je napisala Helena Kraljič, ilustrirala pa Daša Simčič. Gre za prijazno zgodbo o copatku, ki ga zanima, kaj je onstran vežnih vrat. Čeprav mu prijatelji odsvetujejo pohod, se odloči za pot. A zimski dan je neprijazen in mrk in še prava sreča je, da je našel spet pot domov. ZGODBA O VOLKU IN LISICI je napisala Mojiceja Podgoršek in ilustrirala Jelka Godec-Schmidt. To je prikupna pravljica o volku, ki so ga porinili iz pravljice. Priletel je naravnost v vodnjak in se z buško na glavi zatekel k lisici po nasvet. A kako naj nesrečnemu volku pomaga lisica, ki je le na videz prijazna, v resnici mu pa hoče le škodovati? 7 PRAVLJIČNIH ZGODB je slikanica, ki jo je napisala Zdenka Obal in ilustrirala Daša Simčič. To so prikupne pravljice o medvedu in Pomladni vili, prehlajeni Katki, Snežni vili, o hišah, ki si med seboj pomagajo, o drevesu in listih, ki se jeseni odpravljajo na pot, o Izi, ki se zvečer ne naveliča poslušati pravljic, in o učeni knjigi. Vsaka zgodba zase govori o otrokovem vsakdanu in je navdahnjena s čarobno zgodbo. KAJ IN TRIJE MAČKI je napisal Cveto Pre-želj in ilustrirala njegova hči Petra Preželj. To je pravljica o treh mačkih, ki čakajo na priložnost, da bi ujeli zelena ptiča, z imenom Nandaj Kaj. Dokler je drevo košato, ga varuje pred vsiljivci, tudi sova mu priskoči na pomoč, a ko pride zima in je drevo golo, je ptič mačkom viden že od daleč. Se bo ptič rešil vsiljivcev? Delo CIGANČICA KUKU IN SREBRNA RIBA sta napisala Nina Kokelj in Kruno Antonie ter ilustriral Dušan Klun. To je ekološka pravljica, ki se dotika zelo pomembne teme - ali bo naš svet ostal dovolj prijazen za živali in rastline, ki si mesto delijo z ljudmi. Bo srebrna riba lahko živela, čeprav v zrak puhajo smrdljivi dimniki in se po poteh vozijo hrupni kamioni? ČUDEŽNO ZDRAVILO je napisal Valentin Oldtimer klub Soteska obvešča, da bo letošnje mednarodno srečanje starodobnikov v soboto, 25. aprila 2009, ob 8. uri, pred klubom Črnuče, Soteška pot 21. V Športnem parku Domžale si starodobnike lahko ogledate med 11. in 12. uro. Dobrodošli! Kovič in ilustriral Damijan Sovec. To je pravljica o hudobni čarovnici Murki, ki sovraži televizijo, piškote, smeh in kar je najhuje, otroke. V svoji hudobiji naredi zelo grdo dejanje, malega Klemna noče začarati v pujsa ali medveda, kot ji svetuje maček, ampak naredi nekaj veliko hujšega. Prikliče mu hudo bolezen. In kdo lahko prekliče čarovniške besede? V zbirki PRVA PRVO PRVI so izšle tri bogato opremljene knjige: Enciklopedija rekordov, Pregled zanimivih odkritij in Države EU v času predsedovanje Slovenije. Knjige je pripravila Helena Kraljič. V knjigi rekordov najdemo odgovore na mnoga vprašanja, kateri nebotičnik je najvišji, največji muzej, trg, najbolj negostoljubna celina, najgo-steje naseljeni otok, najvišji ognjenik, najdaljša reka, naj strašnej ši plazilec, najbolj ogrožen sesalec, najmanjši ptič in še in še. Pregled zanimivih odkritij prinaša kronološki pregled odkritij. V starejšo kameno dobo postavimo odkritje loka, leto 2200 pred našim štetjem je čas za odkritje prvega računala, v 15. stoletju prvi časopis, 1956 je začela delovati prva jedrska elektrarna v Angliji. Knjiga Države EU prinaša zanimivosti evropskih držav. Vse tri knjige so bogate s fotografskim gradivom in bodo pritegnile širok krog 16. prvomajsko srečanje na gradu TUŠTANJ V Društvu krajanov Tuštanj bomo tudi letos organizirali prvomajsko srečanje z bogatim programom. Za dobro vzdušje bodo poskrbeli: Pihalna godba Moravče, ŽIV - ŽAV z Andrejo Zupančič, ansambel Ptujskih 5, ansambel Svetlin s Stanetom Petričem in ansambel Gamsi. V sklopu prvomajskega srečanja bo tudi letos povorka starodobnikov - oldtaj- merjev ter pohod po Moravški planinski poti (v organizaciji Planinskega društva Moravče). Dobrodošli 1. maja na Tuštanju. Društvo krajanov Spodnji in Zgornji Tuštanj bralcev. Prava paša za majhne in velike. SAMOVE DOGODIVŠČINE V DEŽELI S VE-TLOBE je zelo napeto in zanimivo branje za otroke. Zgodbo je napisala Helena Kraljič in ilustriral Zvonko Čoh. Govori o Samu iz Dežele Teme. Nekega dne vstopi nenavadno bitje v naš svet in čeprav ima s seboj temnilnik, ki ga varuje pred zanj zelo nevarnimi žarki svetlobe, se mu v naši deželi ne dogaja nič dobrega. Čeprav spozna prijaznega fanta Matica, ki mu pomaga pri reševanju matematičnih nalog, premaga pretepače, ga osvobodi iz zaprte kolesarnice in še marsikaj, pa dežela Svetlobe zanj ni gostoljubna. Bo zapustil to deželo ali ostal zvest prijatelju? Preberite knjigo, navdušila vas bo. O knjigi Mojiceje Podgoršek Marušin dnevnik beremo: »Knjiga je namenjena predvsem najstnikom in njihovim staršem. Maruša je najstnica, ki se v svoji najstniški koži ne počuti prav dobro. Nima prijateljev, kaj šele fanta, starši pa so za njen okus, tako kot vsi starši najstnikov, preveč zateženi ... Skozi 200 strani dnevniških zapisov spoznamo najstnico Marušo, njene neizpolnjene ljubezni, razočaranja, odnose s starši, prijateljske vezi, prednosti in slabosti internetnih klepetalnic, njen odnos do spolnosti in način razmišljanja o njej sami in svetu okrog nje.« Tatjana Kokalj VdbiTni> fi.i tifltfj ntnn NA , KIJU C JA MIRA RESNIK tli kari» BesedA Galerija Knjigarna Kajuhova 5, Domžale Razstavo si lahko ogledate od 25.III. do 15.IV.2009, vsak dan od 9.00 do 19.00 ure Veselimo se vašega obiska. (IZ)BR@NO iz Knjižnice Domžale ODRASLI • David Estulin: SKUPINA BILDERBERG, Ciceron, 2008 David Estulin je novinar rusko-kanadskega porekla, ki je štirinajst let posvetil raziskovanju o skrivnostni skupini Bilderberg. Leta 1954 so se v nizozemskem mestu Ooster-beek prvič sestali najvplivnejši možje iz vsega sveta, pod pokroviteljstvom nizozemskega dvora in ameriške družine Rockefeller, da bi razpravljali o prihodnosti sveta. Od tega leta naprej se člani skupine Bilderberg vsako leto sestanejo v razkošnem hotelu nekje na svetu in odločajo o usodi sveta. Skupino Bilderberg naj bi sestavljali najvplivnejši predstavniki gospodarstva, financ, medijev in politike s celega sveta. Med izbranci skupine Bilderberg naj bi bili Bill Clinton, Paul Wolfowitz, Henry Kissinger, David Rockefeller, Zbignew Brzezinski, Tony Blair in še mnogi drugi. Cilj te skupine naj bi bil nov svetovni red z eno vlado, eno valuto in eno vojsko. In v tem interesu vpliv-neži današnjega časa povzročajo vojne, razpadanje držav, nastajanje novih, lakoto, finančne krize itd. • Hans Ulrich Thamer: NACIONALSOCIALIZEM, Modrijan, 2009 Pričujoča knjiga je temeljit zgodovinski popis dogajanja v času nacionalsocialistične vladavine. Thamer je v korektni zgodovinopisni maniri kronološko dosledno in sledeč vzročno-posledični analizi predstavil dvanajstletno obdobje, ki se je pričelo s prisilnim poenotenjem političnega in kulturnega življenja in ob naraščajočem terorju končalo v neprimerljivem vojnem divjanju in nacionalnem zlomu. Vsega tega seveda ne bi bilo brez pripravljenosti samih Nemcev na sodelovanje. A navkljub spraševanju o kolektivni krivdi, posebnem nacionalnem značaju in osmišljanje specifične zgodovinske konjunkture je odgovor na vprašanje zakaj, ostal nepopoln. Zgodovinopisje ne more najti zadovoljivega odgovora na vprašanje totalitarizma. Morda nekoliko rokohitrski sklep: čar totalitarnega nam je očitno imanenten. • Ifigenija Simonovič: KONCI IN KRAJI, Mladinska knjiga, 2009ž V knjigo Konci in kraji je avtorica uvrstila zapise, ki jih je v Novi reviji objavljala med letoma 1993 in 2008. Knjiga je esejistično-dokumentarno pisanje. Izbrala je dogodke, ki so se ji zdeli vredni spomina. V esejih piše o čustvih, svetlih in temnih, o vsakdanjih pripetljajih, komentira stike z ljudmi, ki jih ima rada, opisuje naključna, presenetljiva ali nezaželena srečanja, zaplete, probleme, spomine, zadržke, strahove, sanje in potovanja. Iz dneva v dan, iz meseca v mesec poskuša prestopiti mejo golega preživetja. Na svet avtorica gleda s pogledom človeka, ki kot da vse pove, vse pokaže, vse izreče. In ne laže. OTROCI IN MLADINA • Sanja Pilič: SEM SE ZALJUBILA?, Mladinska knjiga, 2009 Sedmošolka Zlatka je pridno dekle, prava piflarka, uspešna v šoli in v igranju klavirja. Živi v urejeni družini, v kateri se dobro razumejo, celo z mlajšim bratom sta prijatelja. Ima tudi prijateljico, ki je kar naprej nesrečno zaljubljena. Zlatki se zdi preneumno razmišljati o fantih, a ko se udeleži šolskega plesa, tudi ona dobi čudne simptome. Tomo ji ves čas roji po glavi, želi si, da bi jo prijel za roko, jo poljubil ... Čas nedolžnega otroštva se končuje in Zlatka ugotavlja, kako je življenje čudno, če si star trinajst let in si še deklica, ki se spreminja v dekle. Prikupna zgodba o odraščanju, za katero je hrvaška pisateljica prejela mednarodno priznanje - plaketo IBBY. Pisateljica je pravnukinja slovenske pisateljice Zofke Kveder. • Marjolijn Hof: MAJHNA MOŽNOST, Miš, 2007 Kikin oče je zdravnik. Večkrat pomaga na vojnih območjih, zato sta Kika in njena mama zelo zaskrbljeni, da se mu ne bi pripetila kakšna nesreča. Kika razmišlja, katera možnost bi bila najmanjša, da se to ne zgodi. Zato potrebuje miško. Nekega dne pa mama hčerki pove grozno novico, da očka pogrešajo. Razneslo je mino in njegov avto je zapeljal čeznjo. Amputirati so mu morali nogo. Kika ga obišče v bolnišnici. Njegovo življenje se je spremenilo. Včasih razmišlja, kakšna bo njegova prihodnost. Zaveda se, da nikoli več ne bo isto ... Problemski roman, ki je prejel številne knjižne nagrade, je izšel v knjižni zbirki Prva z(o)renja. • Melanie Walsh: 10 STVARI, KI JIH LAHKO NAREDIM ZA LEPŠI SVET, Vale-Novak, 2009 Melanie Walsh se ekološke tematike loteva na zelo neposreden in koristen način, saj v slikanici z naslovom 10 stvari, ki jih lako naredim za lepši svet predstavi točno to - preproste ukrepe, ki jih lahko izvajamo in tako naredimo za okolje več, kot bi si mislili. Slikanica je v celoti izdelana iz recikliranih materialov, vsebuje čudovite ilustracije in je obogatena še z nekakšnimi stranmi znotraj strani, ki jih odpremo, da dobimo odgovor, kaj naredimo z izvajanjem pozameznega ukrepa. In čeprav je slikanica seveda namenjena otrokom, je še kako uporabna tudi za odrasle - nasvete v njej bi morali vsi skupaj vzeti še kako resno. MEDIOTEKA • BLIŽNJI ODNOSI (Closer) - DVD, Sony, 2005 Dan je novinar, ki piše osmrtnice. Striptizeto Alice spozna po nenavadnem srečanju na ulici. Avto jo zadane, medtem ko sta se neprekinjeno gledala, ko sta hodila si nasproti. Dan nato čez nekaj časa izda svojo prvo knjigo. Tako spozna fotografinjo Anno, v katero se nenadoma tudi zaljubi in se z njo zaplete. Prav zahvaljujoč Danu, ko se iz zdravnika Larryja norčuje in dopisuje, predstavlja se mu kot ženska -Anna, ki ga hoče srečati in spoznati. Tako se začne ljubezenski odnos med Anno in Larryjem. Ampak strast med Anno in Dannom je zelo močna. Vezi med paroma se začnejo krhati ... Koliko smo ljudje pripravljeni iti daleč, koliko smo pripravljeni tvegati zaradi strasti, kakšni so medčloveški odnosi, razmerja ... Koliko poznamo človeka, ki ga ljubimo, s katerim živimo ... o tem se sprašuje ta film. Uredil in izbral Janez Dolinšek Četrti koncert abonmajskega cikla Pojoča žima, pripoved strun Koncertni abonma v modri barvi, ki ga že enajsto sezono prirejajo organizatorji prireditev v kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, je že dolgo bogata košarica glasbene ponudbe s kar se da visokimi umetniškimi merili in kulturnimi nameni ter vabili privabiti v Tomčevo dvorano kar se da veliko poslušalcev, saj so na koncertnem odru izbrane garniture odličnih interpretov z odlično glasbo. Na koncertu v torek, 17. marca, je nastopil Leipziški godalni kvartet, v katerem so uglasili godalne strune violinista Stefan Arzberger in Tilman Büning, violist Ivo Bauer in violončelist Matthias Moosdorf. Godalni kvartet je eden najbolj iskanih sestavov v tej zasedbi, ustanovljen leta 1988 iz članov in vodij sekcij svetovno znanega Gewandhaus orkestra iz Leipziga. Umetniška garancija za kakovost ocenjevanega godalnega kvarteta, ki se zdaj posveča izključno komornemu muziciranju, zelo bogata pa je že tudi njihova zvočna diskografija. Za koncert v Domžalah so izbrali za svoj spored dela Josepha Haydna, Ludwiga van Beethovna in Felixa Mendelssohna, na svoji krajši turneji pa obiskali še Novo Gorico in Maribor, tudi z rahlo spremenjenim sporedom, s solistko, harfistko Mojco Zlobko Vajgl. V Tomčevi dvorani so zazveneli Godalni kvartet št. 4 v B-duru, op. 76 Josepha Haydna, Godalni kvartet št. 11 v f-molu, op. 95 Ludwiga van Beethovna, in Godalni kvartet št. 6 v f-molu, op. 80 Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Izbor, ki je imel skupno zvočno dra-maturgijo, zajeto v baladno in naturalistično epsko pripovednost, kjer je manjkala morda res le še kakšna Schubertova mojstrovina, kot je godalni kvartet Smrt in deklica. Štirje mojstri godal so našli skupno besedo in ves godalni zvočni poustvarjalni potencial za enkratne, polno sežete interpretacije, silovitost naturalističnih zvočnih ilustracij, toplo pevnost in razgaljenost temperamenta. Hay-dnov godalni kvartet je zazvenel z vsemi iskatelj skimi inovacijami skladateljevih novih zvočnih in slogovnih formulacij, Beethoven z že kar romantičnimi potezami kakšne »goethejevske« baladnosti in viharništva. Pa Mendelssohn, s svojim bolj k romantični fantastiki obrnjenim godalnim kvartetom, z bolj »oberonsko« gozdno samotno-stjo mahovega zelenila. Spored, ki ni bil le nabirka slučajnosti, ampak prekrasna zbirka umetniške logike ter slogovne in estetske solidarnosti, ki ji je ostal godalni kvartet iz Leipziga do zadnjega odtenka zvest in zanesljiv služabnik, ali še bolje - družabnik. Z godalnim kvartetom je izbrana glasba dosegla popolnost in dovršenost, umetniško sugestijo, medijski poustvarjalni prenosnik in toplino, vsakomur razumljivo ob dotiku s prožno žimo njihovih godalnih lokov in umetniškega loko vanj a ter pripovedi strun. Tudi v dodatku s koralom Johanna Sebastiana Bacha, ki je zazvenel kot glasbena molitev, ki pač ni mogla zmotiti poslušalca na dolgi baladni poti pred tem, saj se je dodatek zdel kot postanek in poklon pred duhovno kapelo in še bolj piete-ten pred enkratnim in fenomenalnim godalnim kvartetom iz Leipziga. Tokrat prav zares zadetek v črno in srečni roki organizatorjev, ki so pokazali dober okus ob izbrani umetniški ponudbi svojim abonentom. Bogdan Učakar Fotografska razstava v Galeriji Domžale Bojana Tomše Marčevska razstava v Galeriji Domžale je bila poklonjena fotografiji. V četrtek, 12. marca, smo se ljubitelji fotografije zbrali na otvoritvi razstave mlade umetnice Bojane Tomše, ki prihaja iz Radomelj, a trenutno živi in ustvarja v Berlinu. Ob prijetni glasbi Stane Hebar Quarteta se je domžalski javnosti predstavila s pregledno razstavo aktov, krajin, portretov in tihožitij, ki jih je ustvarila med leti 2003 in 2008. Bojana Tomše je umetnica mlajše generacije, ki se v svojem delu izraža izključno skozi fotografski medij, tega pa se poslužuje z izjemnim občutkom za vizualne efekte in spremljajočo, dostikrat prikrito pripovedjo. Njeni prvi fotografski začetki se beležijo v Fotografskem klubu Mavrica Radomlje. Po končanem študiju na Naravoslovno-teh-nični fakulteti v Ljubljani, program Grafične tehnike, se je vpisala na Oddelek za fotografijo praške Akademije za film in televizijo (FAMU) in ga končala leta 2006, nato pa pred kratkim končala podiplomski študij dokumentarne fotografije na univerzi Newport v Walesu. Avtorica se je v zadnjih letih predstavila na številnih skupinskih razstavah na mednarodnem nivoju, medtem ko je tokratna predstavitev v Galeriji Domžale šele njena tretja samostojna razstava. Nekaj časa je živela in delala tudi na otoku Cipru, danes pa živi in ustvarja v Berlinu. Bojana Tomše je prva Slovenka, ki je pred kratkim uspešno magistrira-la iz fotografije na angleški univerzi Newport v Walesu - to je dejstvo, ki brezpogojno priča o njenem izredno kvalitetnem delu. Pravzaprav smo lahko počaščeni, da avtorico gostimo v Domžalah, saj zelo redko razstavlja v Sloveniji. V njeni fotografiji prevladuje izrazito subjektiven pristop, saj se največkrat predstavlja s foto-inserti iz njenega privatnega življenja ali bivajočega kraja ter na ta način dokumentira fragmente svojega prostora in časa. V svoj objektiv lovi naključne trenutke iz vsakdanjega življenja, ki so povezani v - le na prvi pogled - neznano zasebno zgodbo. Kot je sama dejala: »Namen mojega fotografiranja ni v tem, da prikazujem materialno resnico pred objektivom, temveč je bližje orisu mojega duševnega stanja med samim fotografiranjem. Želim si, da fotografija deluje metaforično kot potovanje v času ali življenju.« Na razstavi, ki je postavljena na ogled do 27. marca, pa so poleg intimnih zgodb razstavljene tudi študijske, eksperimentalne fotografije, ki se dotikajo temeljnih tem umetnosti, kot sta akt in krajina. Gre za izrazito abstraktno obravnavanje človeškega telesa in pokrajine, v katerem se kažejo avtoričina razmišljanja o samem fotografskem mediju, o njegovih karakteristikah, omejitvah in širitvah. V 70. letih prejšnjega stoletja je ameriški fotografski teoretik Minor White zapisal, da za fotografiranje obstajajo štirje razlogi: fotografiramo, da bi posedovali stvarnost, stvarnost spremenili, se naučili stvarnost sprejemati in se zavedli prisotnosti božanskega v sebi. Fotografinja Bojana Tomše stvarnosti ne želi spremeniti, temveč jo sprejema dokumentarno in estetsko. Še več, z osnovno idejo ustvarjanja, da je vsaka podoba vredna pozornosti in proučevanja, pa dosega tisti umetniški izrazni nivo, ki jo uvršča med senzibilno čuteče ustvarjalce, pri katerih očitna subjektivnost premaga objektivno. Katarina Rus Krušelj Ljudske pevke Mare Vilar Kdor ima srce Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale 49. Območno srečanje odraslih pevskih zborov MORAVČE 2009 - 1. KONCERT KULTURNI DOM MORAVČE petek, 27. marec 2009, ob 19. uri DOMŽALE 2009 - 2. KONCERT KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE sobota, 28. marec 2009, ob 19. uri VABLJENI, VSTOP PROST! Po treh letih prelivanja znoja in brušenja glasilk bo končno - 2. aprila 2009 - na svet prišel CD ljudskih pevk iz Domžal, ki že 30 let ustvarjajo in poustvarjajo ljudske in ponarodele viže. Da ne bo pomote - ne bo privekal, ampak nas bo nagovoril s sagami o Lepi Vidi, dvignil na noge z energičnim petjem večnih mladenk, zaplesali bomo v ritmu handgemachta, se zazibali v nedra alpskih dolin z zvokom dude, ostali prijatelji naših ušes - klarinet, kontrabas, frulica in bajs - pa bodo dodali ščepec vaškega kvantanja in opevanja. Če je kdo pomislil da bo manjkala ... ne, ne še pomisliti ne smemo na to, kajti harmonika v Sloveniji vedno bo. Prireditev - predstavitev slovenske ljudske glasbe s CD-ja Kdor ima srce, bo 2. aprila, v Kulturnem domu Groblje pri Domžalah, začela pa se bo ob 18. uri, z novinarsko konferenco, in se ob 19 uri nadaljevala s koncertom ljudskih pevk pod vodstvom zborovodkinje Moravške Mare. Zatorej vljudno vabljeni na dogodek, s prošnjo, da s svojo prisotnostjo pomagate ponesti glas slovenske pesmi v kak kotiček pisane besede, spijete kak glaž rujnega ob prijetnih vižah in dobite svoj brez-plačeni izvod zgoščenke. Hieronim Vilar Povabilo Prvi na vasi samo za vas Ker se prebuja pomlad in ker so dnevi vse daljši, je nedeljsko popoldne lahko za marsikoga neprimeren čas za sedenje ob televizorju. Za vse tiste, ki svoj prosti čas radi preživljate v naravi, imajo avtorji in nastopajoči v priljubljeni oddaji Prvi na vasi dobro novico. Oddaja Prvi na vasi je odslej na sporedu ob četrtkih, ob 19.55! To pa še ni vse. Poskrbeli so tudi za zamudnike in tiste, ki si radi oddaje ogledajo večkrat. Ponovitvi bosta odslej dve. Ena bo, tako kot doslej, ob sredah, ob 17.05, druga pa tik pred nedeljskim kosilom, vsako nedeljo ob 11.25. Super, kajne? Če ste željni sproščene zabave in imate radi slovensko glasbo, potem vas v svojo družbo vabijo Klavdija, Tinček, Svetin in številni odlični slovenski glasbeni gostje. Vse to v oddaji Prvi na vasi, na TV Pika! V. mesečni koledar APRIL 2009 Torek, 31. marec ob 20:00 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE KAMNIK letni koncert Program: Haydn Koncert za klavir v D-duru Koncert za violončelo v D-duru Simfonija št. 100 S .t. Simfonični orkester Domžale - Kamnik je nastal jeseni leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Orkester ima trenutno 56 članov. Ob poslušanju orkestra se čuti posebna povezanost med člani, saj ni bil nikoli v ospredju posameznik, temveč skupina. Glasbenike njihova različnost združuje, tako se drug od drugega učijo, medsebojno sodelujejo, se dopolnjujejo, prilagajajo, predvsem pa uživajo ob skupnem muziciranju in želijo to prenesti tudi na poslušalce. Četrtek, 2. april ob 20:00 GALERIJA DOMŽALE JAZZ v galeriji: CAFE AU LATIN Maja Remic vokal, Jani Šepetavec saksofon, Božidar Radenkovic kitara, Eduard Luis kontrabas Pevka Maja Remic prihaja iz Novega mesta in je še pred študijem v Grazu diplomirala iz violine na ljubljanski Akademiji za glasbo, to leto pa bo študirala na Akademiji za glasbo Hans Eisler v Berlinu. Poleg zasedbe Cafe au latin vodi zasedbo Maja Remic Quartet in je članica a capella skupine 3 sista 1 mista. V zasedbi Cafe au latin jo spremljajo novogoričan Jani Šepetavec, odlični srbski kitarist Božidar Radenkovic in graški kontrabasist Eduard Luis. VSTOP PROST Sobota, 4. april ob 10:00 SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Zavod Zofka / Mini teater Tarcisia Galbiati: RIBA, RACA, RAK lutkovna predstava Zgodba pripoveduje o petletni Katki, ki še ne zna izreči črke R, zato jo vrstniki v vrtcu zasmehujejo. Katka verjame, da ji bo račka, ki plava v potoku, pomagala najti črko R. Seveda čofne v vodo in se hudo prestraši. Mama jo odnese domov, kjer Katka zaspi in sanja o čudoviti avanturi v čarobnem Cvetnem vrtu, kjer se v cvetkah skrivajo črke. Seveda tudi tam ne manjka težav, ampak zgodbica se na koncu le dobro konča. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 2. leta dalje Četrtek, 9. april ob 19:00 ' GALERIJA DOMŽALE MARIJA MOJCA VILAR »POKLON VODI«, odprtje razstave Marija Mojca Vilar se je rodila maja 1957 v Ljubljani, diplomirala na šoli za risanje in slikanje v Ljubljani pri mentorju prof. Darku Slavcu. Na isti šoli obiskuje podiplomski specialistični študij. Že dve desetletji se predstavlja z mnogimi samostojnimi razstavami doma in v tujini, udeležuje se mnogih izobraževalnih delavnic in slikarskih srečanj, je zanimiva ilustratorka in se ukvarja tudi z pedagoškim delom. Brska po starodavnih mitih, zanima jo duhovnost, proučuje različne religije. Razstava bo odprta do 30. aprila 2009. Vstop v Galerijo Domžale je prost. Vodstvo po razstavi z umetnostno zgodovinarko Katarino Rus Krušelj in avtorico razstave bo 16. aprila ob 18:00. uri. Po ogledu sledi še projekcija filma Antona Komata z naslovom Vse poti vodijo k vodi (50 minut). Četrtek, 16. april ob 19:00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ob 19. aprilu, prazniku Občine Domžale Kulturni program: odlomek iz gledališke predstave V Ljubljano jo dajmo (Pia Brodnik, Brigita Hrovat), Godba Domžale, Sestre Žagar - Trobec, Otroška folklorna skupina KD Domžale, Odrasla folklorna skupina KD Groblje; povezovalca proslave: Jure Sešek in Nataša Dolenc Sobota, 18. april ob 20:00 SERGE LOPEZ TRIO koncertflamenka Serge Lopez kitara,vokal, Jacky Grandjean električni bas, Pascal Rollando tolkala Kitarist Serge Lopez se je rodil v Casablanci v Maroku, pri treh letih pa se je z družino preselil v Francoski Toulouse. Podobe svojega rojstnega mesta je vedno gojil preko družinskih spominov, zato ni presenetljivo, da v njegovem flamenku slišimo marsikatere arabske elemente, seveda pa tudi latinsko glasbeno zapuščino, pa jazz, občasno bosa novo in afriške muzike. Tako njegova glasba ni le španska in andaluzijska, ampak je predvsem čutna glasba brez vsakršnih omejitev. Sreda, 22. april ob 20:00 CLAVIMERATA Gregor Kovačič klarinet, Janez Podlesek violina, Ilonka Pucihar klavir Program: J. Golob: Sentimentalni plesi, J. Pucihar: Sijaj, sijaj, D. Milhaud: Suite, M. Strmčnik: Grad-uale, B. Bartok: Contrasts Klavirski trio Clavimerata je bil ustanovljen pred desetimi leti, takrat še pod imenom Trio Me-fisto. Slovenski in tuji javnosti so se predstavili s številnimi odmevnimi koncerti, posneli so že dve cedejki, posvečajo pa se izvajanju del iz različnih glasbenih obdobij, s posebno skrbjo za raziskovanje glasbene vsebine skladbe. ,3. f'' 4K * "/f 1 m tf^ i T ■ 1 Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si KULTURA stran 16 Deseti Gostičevi dnevi - prireditve, ki povezujejo narode Takšnega pevca danes ni več (nadaljevanje s 1. strani) Razstava V spomin Jožetu Gostiču-Razstavo V spomin Jožetu Gostiču, s katero so organizatorji pokazali desetletno spominjanje in negovanje spomina na velikega opernega pevca, je v preddverju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale med obiskovalce pospremil Borut Jenko, predsednik Kulturnega društva Jože Gostič, ki je med drugim poudaril, da ostaja tenorist pojem žlahtnega in odličnega opernega pevca. Še posebej je o razstavi spregovoril dr. Janez Marolt, ki je pri projektu od samega začetka, odprla pa jo je podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Ogled razstave je v obiskovalcih, med katerimi so bili tudi prijatelji iz Zagreba, zbudil prijetne spomine na številna srečanja na Homcu, v Domžalah, Ljubljani in Zagrebu, ki so spletla vezi med društvi, občinama, operama ter vsemi, ki so kadarkoli sodelovali v prireditvah. Dobro obiskani dnevi, tudi v jubilejnem letu, pa so porok, da Jože Gostič tudi v prihodnje ne bo pozabljen. Posebej smo bili obiskovalci ob razstavi opozorjeni na nekatera imena, brez katerih najbrž Gostičevih dni ne bo. Med njimi so Kulturno društvo Jože Gostič Homec, posebej sta za prireditve zaslužna Borut Jenko in Sašo Rogina, pa maestro Vladimir Kranj-čevič, dr. Mirko Cuderman, nekdanja županja Cveta Zalokar-Oražem in sedanji župan Toni Dragar, vodstvo KS Homec-Nožice, obe operni hiši, Društvo prijateljev zagrebške opere ter Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb in nenazadnje prav vsi, ki so v teh desetih letih prispevali svoj kamenček v mozaik negovanja spomina na Jožeta Gostiča. Slavnostni koncert Po slovesnem odprtju razstave je bil v Kulturnem domu Franca Bernika slavnostni koncert solistov Opere HNK Zagreba ter SNG Opera in balet Ljubljana - stalnica Gostiče-vih dnevov, ki vedno napolni veliko dvorano in vsako leto prinese vrsto prijetnih presenečenj. Tudi letos je bilo tako. Po pozdravnem nagovoru Andreje Jarc Pogačnik, podžupanje Občine Domžale, ki je med drugim dejala, da so Gostičevi dnevi mednarodni projekt, ki že deseto leto razveseljuje vse, ki obujajo in negujejo spomin na velikega pevca. »Ponosni smo na velikega rojaka, opernega pevca Jožeta Gostiča, in društvo, ki nosi njegovo ime,« je poudarila ter pohvalila organizatorje, še posebej pa Kulturno društvo Jožeta Gostiča, za opravljeno delo ter vsem zaželela prijetno nedeljsko glasbeno popoldne. Slavnostni koncert je navdušil vse prisotne. Kristina Andelka Bopar, sopran, Domagoj Dorotič, tenor, Marko Mimica, basbariton, ter Luciano Batinič, vsi HNK Zagreb, ter Rebeka Radovan, sopran, Barbara Sorč, sopran, in Slavko Savinšek, vsi SNG Opera in balet Ljubljana), ob klavirski spremljavi Jelene Bo-ljubaš in Helene Borovič, so pripravili imeniten glasbeni večer, ki ga je z veznim tekstom Petra Bedjaniča lepo zaokrožil napovedovalec Ivan Lotrič. Bil je res nepozaben koncert mladih opernih pevcev, ki vsak zase že dosegajo lepe uspehe. Spominski venec in maša v Zagrebu Potem ko so se predstavniki Kulturnega društva Jožeta Gostiča v četrtek, 5. marca, spominu na velikega opernega pevca, skupaj s prijatelji, v Zagrebu poklonili s položitvijo venca na spominsko ploščo v Vi-tezovičevi ulici v Zagrebu, v kateri je živel veliki rojak, so se isti dan udeležili tudi spominske svete maše v cerkvi Sv. Marka na Gornjem gradu v Zagrebu, kjer je zbor Sv. Marka izvajal mašo slovenskega avtorja Frana Serafina Vilharja. Petek, 6. marca, je bil spet dan za oba naroda. Razstava Jože Gostič Člani Kulturnega društva Jože Go-stič Homec so v petek, 6. marca, skupaj z delegacijo Občine Domžale, v kateri sta bila ob županu Toni-ju Dragarju tudi podžupana Andreja Pogačnik Jarc in Vinko Juhart, odpotovali v Zagreb, kjer je bilo v foajeju zagrebške opere slovesno odprtje razstave ob 10. obletnici Gostičevih dni - Jože Gostič - ki jo je pripravila Marija Barbieri, tudi skupaj z Marjano Mrak soavtorica monografije o Jožetu Gostiču, ki je izšla pred desetimi leti. Slavnostni govornik je bil Milan Orožen Adamič, veleposlanik RS na Hrvaškem, ki je med drugim poudaril, da je ganjen, ker se skupaj spominjamo velikega opernega pevca, in hkrati ponosen, da je razstava v Zagrebu, saj to kaže na globoko povezanost in prepletenost obeh narodov. Razstavo je odprla podžupanja zagrebške občine, pokroviteljstvo nad slovesnostmi v Zagrebu pa je prevzelo Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske povezave RH. Prav vsaka od razstavljenih fotografij in drugih dokumentov kaže ne veliko ljubezen in ponos članov in članic Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb in Društva ljubiteljev opere, da so poznali in lahko prisluhnili velikemu Slovencu. Čestitke za Rigoleto Opera Hrvaškega narodnega gle- dališča Zagreb je Jožetu Gostiču namenila obnovljeno predstavo Rigoleto, ki je zagrebško opero 6. marca napolnila »do vrha«. Imenitni operni solisti, španski tenorist Carlos Cosias, eden vodilnih svetovnih verdijanskih baritonistov, ter domačini Željka Lučič, Margareta Klobučar in basist Luciano Batinič, so z eno besedo navdušili ter si večkrat prislužili aplavz na odprti sceni. Nepozabno! Hrvaški prijatelji so za obiskovalce s Homca in Domžal pripravili prijetno druženje in pogostitev, kjer so nas razvajali z dobrotami, ki so jih članice pripravile same. Oba odmora sta bila tako priložnost za pogovore s prijatelji ter dogovore o 11. Gostičevih dnevih. Koncert Zbora in orkestra Consortium musicum Tradicionalni del Gostičevih dni je tudi koncert v spomin Jožetu Go-stiču, kateremu smo lahko 7. marca prisluhnili v Slovenski filharmoniji. Pod vodstvom dirigenta Mirka Cu-dermana so nastopili solisti Theresa Plut, Elena Dobravec, Rok Bavčar in organist Gregor Klančič. Prav ob igranju slednjega smo se lahko spomnili tudi orglanja Jožeta Gostiča v domači cerkvi na Homcu, kamor se je vedno rad vračal. Na koncertu so se z izvedbo njune glasbe spomnili tudi 250-letnice smrti G. F. Handla ter 200-letnice smrti J. Haydna. Travita za zaključek Slovesnosti 10. Gostičevih dni so se sklenile v Mariboru, kjer smo 8. marca, v izvedbi zbora in orkestra SNG Maribor, lahko prisluhnili Verdijevi Traviati pod režijskim vodstvom Huga de Ana, dirigiral je Stane Jurgec, peli pa so Petya Ivanova, Irena Petkova, Svetlana Čur-sina, Cosmin Ifrim, Valentin Ečev, Dušan Topolovec in Jaki Jurgec. Lepo! Iskrena hvala za čudovit glasbeni teden, ki odmeva vse leto Ob koncu letošnjih 10. Gostičevih dnevov lahko samo rečemo: iskrena hvala članom in članicam Kulturnega društva Jože Gostič Homec, pokrovitelju Občini Domžale ter vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je minil še en glasbeni teden, ki bo odmeval vse leto. Čeprav bi zaslužili prav vsi, da jih naštejem, bom omenila samo dva, brez katerih Gostičevih dni ne bi bilo: Borut Jenko, predsednik društva, ter neumorni organizator Sašo Rogina. Že pregovorna pridnost, zavzetost in pravcata ljubezen do projekta rojeva sadove, ki ne prinašajo le sporočila, da veliki operni pevec Jože Gostič živi, temveč tlakujejo pot, na kateri je bilo in bo še, v to sem prepričana, še veliko občudovanja pevca, opere in ne nazadnje tudi iskrenih človeških vezi, med vsemi, ki se bodo na tej poti srečevali - zaradi Jožeta Gostiča, opernih arij ali le zaradi občutka, da sodelujejo pri nečem lepem in nepozabnem. Še enkrat čestitke in hvala! Vera Vojska Odpoved dobrodelnega koncerta Župnijska Karitas Domžale (ŽKD) je vsakoletni dobrodelni koncert želela organizirati v letošnjem marcu. V začetku novembra smo sodelavci Karitas po pridobitvi prostega termina v Hali komunalnega centra začeli s pripravami - z iskanjem nastopajočih, generalnega in častnih pokroviteljev ter drugih postopkov, ki so potrebni za pripravo koncerta. V februarju smo nadaljevali priprave, v okviru katerih smo pridobili plačnika za halo, ki naj bi se nadaljevale s podpisom pogodbe za najem dvorane, vsaj tako je bilo v preteklih letih. Letos pa se je ob tem koraku zalomilo. Sodelavka Karitas je bila seznanjena, da je za isti termin t. j. 14. marca, ob isti uri, dvorana oddana organizatorju drugega koncerta. Po nekajdnevnih pogovorih in iskanjih primerne rešitve se je pokazalo, da nam ne preostane drugega, kot da organizacijo dobrodelnega koncerta odpovemo, saj možne rešitve, ki so bile ponu-jane, za nas niso bile sprejemljive. Kljub razočaranju, ki ni bilo majhno, je bilo potrebno v nekaj dneh, namesto pospešene bližnje priprave, izvesti odpovedi nastopajočih, preklice oglaševanja in ostalih postopkov, ki so že bili v polnem teku. Mnogi so nas spraševali, zakaj je prišlo do zapleta. Popolnega odgovora nimamo. Morda smo tudi sami naredili kakšno napako, a postopke smo peljali enako, kot pri pripravi organizacij mnogih dobrodelnih koncertov do sedaj. Vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati ali pomagati s sredstvi ali svojim delom, se za odpoved opravičujemo in upamo, da bodo kljub temu v prihodnje še pripravljeni sodelovati z ŽKD. V času, ko se število prosilcev povečuje, ko mnogim župnijskim Karitas in krajevnim organizacijam RK že primanjkuje sredstev za hrano in plačilo položnic, je bila ta odpoved za vse, ki smo sodelovali v pripravi in tudi za naše prosilce, majhen šok. V ŽKD smo morali zaradi manjših finančnih sredstev prenehati s plačevanjem položnic. Upamo, da bomo zbrali dovolj moči, da v jesenskem času pripravimo nov koncert, do takrat pa bomo skušali na različne načine zbirati sredstva za nakup hrane, da tako vsaj delno blažimo stiske, ki se iz dneva v dan povečujejo. Sodelavci ŽKD Peli in igrali bodo v vseh občinah 13. junija 2009 bo praznik lovskih pevskih zborov in rogistov Kot smo pisali že v prejšnji številki, bo 13. junija 2009, v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, potekalo 36. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, v okviru katerega bo nastopilo 17 lovskih pevskih zborov in 25 glasbenih skupin rogistov iz Slovenije in tujine. Organizacijski odbor, ki pripravlja prireditve, ima že soglasje vseh občin, da bodo v popoldanskem času koncerti v vseh občinah, Občina Domžale pa bo gostitelj skupnega srečanja vseh udeležencev, ki bo 13. junija 2009 v večernem času, v Hali komunalnega centra v Domžalah. Dobrodošli! Z glasbo je življenje lepše Citrarka Tanja Zajc Zupan je spet zablestela Vztrajno delo, poleg potrebne nadarjenosti, zagotovo obrodi sadove. Kako pa vse to zmoreš ob družinskem življenju? Včasih je bilo težko vse usklajevati. K sreči sta pomagala moževa starša. To je bila dragocena pomoč in izkušnja za vse generacije. Časa za otroka je bilo dovolj, premalo pa sem si ga vzela zase. Vendar to vem šele sedaj. Vedno pa sem se trudila, da sem ustvarjala prijetno družinsko ozračje in tako je še sedaj. Lani ti je umrl oče, ali je njegova smrt kakorkoli vplivala na tvojo glasbeno ustvarjanje? Spoznala sem, da je smrt eno najpomembnejših doživetij. Pravzaprav sem se na to slovo pripravljala že nekaj časa. Oče je bil bolan in je bila morda to odrešitev. V tistih dneh sem mnogo premišljevala o njegovem življenju. Na koncu sem ugotovila, da je v tem življenju kar nekaj doživel. Žalostno pa bi bilo, če življenja sploh ne bi živel. Včasih se mi v misli prikrade pesem, za katero je napisal melodijo: »Zdaj lep spomin je ostal na čase, ko sem vasoval, in ranjeno boli srce, je dekle zapustilo me.« Hočem reči, da je z njegovim odhodom odšel tudi del mene. Sicer je slovo vedno boleče, še posebej zadnje. Na glasbeno ustvarjanje pa to pri meni ne vpliva, vsaj na zavedni ravni ne. Večkrat slišimo, da v tem času padajo vsi standardi. Kako pa vidiš bodočnost glasbe? To menda zanjo ne velja, kaj meniš ti? Glasba je posebna govorica, njeno sporočilo lahko preseže govor. Stimulira posebna čustva in občutke. Je umetnost, ki nas dvigne nad vsakdanje skrbi. Po mojem se ni treba ničesar bati. Glasba otrokom prav gotovo pomaga, da ne zaidejo v pijačo in droge. Mislim, da jim glasba tudi pomaga k večji samozavesti, boljšemu vključevanju v skupinsko delo ... Nekje sem bral, da glasba prispeva celo k večji sposobnosti za učenje jezikov in boljšemu spominu. Kakšno vlogo imajo pri glasbeni vzgoji starši? Res velja vse našteto, pa še mnogo več. Različne zvrsti glasbe imajo različne učinke. Že angeli so omenili glasbo kot duhovni ščit, ki nas obkroža z zaščitno energijo. Glasba tudi očiščuje, zato naj bi jo poslušali v stresnih razmerah. Vsakemu otroku je prirojen občutek za ritem, navsezadnje na tem temelji celotno življenje, od letnih časov do srčnega utripa. Čut za glasbo pa je mogoče tudi privzgojiti. Starši imamo pri tem zelo pomembno vlogo. Več pozitivnega zgleda, ki ga bomo dali svojim otrokom, bolj jim bomo približali to umetnost. Cilj bi moral biti, da bi otroka naučili poslušati in razumeti glasbo. To pa se začne že takoj po rojstvu. Pri nas doma je glasba eden od vitaminov. Ana in Domen obiskujeta glasbeno šolo. Ana se uči igrati na ci-tre, Domen na kitaro. Želim jima dati glasbeno vzgojo, saj je del splošne izobrazbe. Cilj je, da bi se naučila razumeti glasbo, da bi postala ljubitelja glasbe in da bi znala v njej uživati. Od malega sem jima vrtela različne zvrsti glasbe, od narodnozabavne do popularne. Navdušila sem ju tudi za klasiko. Sem pa vesela, da znata veliko ljudskih pesmi, kar je danes žal že prava redkost. V kakšne odnosu pa sta si pri vas glasba in politika? Pred leti sem dala izjavo: »Življenje nas ves čas oblikuje. Z najrazličnejšimi izkušnjami nas vabi v nova področja življenja. Nikoli v ne veš, kaj ti prinese in spremeni. Če bom kdaj političarka, bom delala za dobro in blagor ljudi, tako da se bom vsega nekoč z zadovoljstvom spominjala.« Leta 2007 sem kandidirala na nestrankarski listi Peter Verbič - Lista za Domžale. Na listo sem šla zato, ker me poleg glasbe zanima še mnogo stvari. Ne zdi se mi pošteno samo kritizirati. Vidim mnogo stvari, ki bi jih rada spremenila, vendar je urejanje družbenih razmer zahtevna naloga. En sam človek ne more spremeniti ničesar. Moram priznati, da sem si politiko predstavljala nekoliko drugače. Predvsem sem razočarana nad ljudmi, ki na stvari gledajo zelo ozko. Na primer v slogu, če nisi z nami, si proti nam. Jaz pa gledam na stvari tako: če je ideja dobra, jo podprimo, ne glede na to, kdo je njen avtor. Podpiram ljudi, ki imajo v politiki iskren in resen namen in resnično zastopajo interese ljudstva. Žal pa se bojim, da je mnogokrat drugače, saj gre politika v tako smer, kjer vlada ozka skupina ljudi, strankarske elite se odtujujejo od članstva, itd. Torej iz povedanega sledi, da glasba in politika res nimata nič skupnega. Si članica Sveta Glasbene šole Domžale. Kakšna je tvoja vloga? Ja, preko Verbičeve liste sem prišla v Svet zavoda. Moram reči, da sem 17 let delala v državni upravi in smo tam delali na drugačen način. Držali smo se zakonov in pravil igre. V svetu ^a nenehno opozarjam prav na to. Žal mi je, da v svetih mnogokrat sedijo ljudje, ki so premalo aktivni, skoraj pasivni. Ne poznajo predpisov, nimajo vizije ... Sama imam veliko dobrih idej: na primer od prve seje dalje si prizadevam, da bi v Glasbeni šoli Domžale poučevali diatonično harmoniko. Si lahko mislite, da živimo v okolju, kjer ima diatonična harmonika korenine, pa v glasbeni šoli doslej na poučevanje niso pomislili. Menda naj bi se jeseni le nekaj premaknilo. Na sejah vedno znova sprašujem, zakaj se še vedno ne poučuje citer, zakaj nimamo v Domžalah poučevanja ljudskih plesov, baleta, zakaj vsako leto preveč otrok ostane pred vrati Glasbene šole . Sem mnenja, da bi se stvari z bolj odločno držo lahko spremenile na bolje. Domžale si to zaslužijo. Verjetno pa bi morala svoje reči tudi ustanoviteljica šole, Občina Domžale. Zanima me, in prav gotovo tudi naše bralce, kakšne načrte imaš za prihodnost? Trenutno se ne ukvarjam s tem, kaj bom počela, bolj pomembno se mi zdi kaj sem, kakšna sem. Želim si, da bi živela po pameti in sproti. Da bi storila kaj dobrega, saj ima vsako dobro delo večnostno vrednost. Draga prijateljica Tanja, želim, da nas tudi v prihodnje razveseljuješ s svojo notranjo in zunanjo lepoto ter atraktivnostjo igranja. Ivan Kepic 60 let Kulturnega društva Miran Jarc Od gledališča pod kozolcem do sodobnega poletnega gledališča z več kot tisoč sedeži Nekoč so bili mladi fantje in dekleta, ki so se, kot večina mladih v letih po vojni, vključili v gasilsko društvo. Pa ne katerokoli, temveč v Gasilsko društvo Studenec, v okviru katerega je pred šestimi desetletji zaživela dramska sekcija ... Lahko bi bil to začetek pravljice s srečnim koncem, ki bo nekoč ... Pa ni. Je zgodba o pridnih ljudeh, ki so že pred šestdesetimi leti spoznali, da življenje ni le delovni dan, čeprav je bilo tedaj delo najbrž najpomembnejše, da je tudi praznik in da je tudi kultura, da je drama ali komedija, ki vedno pritegne ljudi, da se ob njej razvedrijo, spočijejo, tudi razjokajo, predvsem pa so hvaležni ljudem, ki tovrstno dramsko dejavnost vodijo in pripravljajo. Dramska sekcija pod okriljem PGD Studenec je 28. avgusta 1949 na pobudo Staneta in Toneta Stražarja pripravila komedijo V Ljubljano jo dajmo. Kot lahko preberemo v knjigi Staneta Stražarja - Gledališče pod kozolcem - so si igralci za predstavo preuredili Šinkovčev kozolec blizu gasilskega doma na Studencu: »Od pet štantov dolgega kozolca so kar štiri štante uporabili za dvoranski prostor in oder. Oder so postavili poleg štanta proti Gr-davu, za gledalce pa so pripravili sedeže pod dva štanta dolgim dvojnim kozolcem in pri enem štantu enojnega kozolca. Oder in prostor za gledalce so dobro zatemnili, da so igrali sredi popoldneva pri ume- tni razsvetljavi, kot v dvorani. Med late so naložili sena, druge stene in strop pa so opažili in zatemnili z deskami in plahtami. Na oder so napeljali elektriko, sami so si izdelali kulise in napeli zastor, da je bilo vse kot v dvorani, in igra se je lahko začela«. Lojzeta Stražarja, sedanjega predsednika Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, sem povprašala, kakšni so spomini članov na prvo predstavo društva, ki letos praznuje prvih šest desetletij uspešnega dela. Vsi se še danes spomnijo veselja in dobre volje, pa tudi dela, ki so jih vložili v pripravo prizorišča. Glavno vlogo je odigrala Mihaela Kovač, Martinova iz Zaloga, ki še danes hrani obleko iz predstave, moj brat Tone je bil njen »fant«, drugi brat Stane pa je predstavo, ki je navdušila, režiral. Tej je sledilo še kar nekaj uspešnih predstav v različnih prostorih, med njimi: Dva para se ženita, Babilon, Trije tički (prva uspešnica režiserja Franca Stražarja), Žrtvi ljubezni, Navaden človek in druge, vseskozi pa je v vseh tlela tiha želja, da bi vendarle prišli do svojega »gledališča«. Posebej pa je vsem v spominu ostala tragedija Bratova kri, ki jo je napisal moj brat Stane, najbrž tudi zato, ker njena vsebina obravnava smrt 14-letnega Stanka Kovača, ki so ga Nemci med vojno mučili in vrgli v ogenj. Tragedijo smo igrali na mestu, kjer se je leta 1944 tudi zgodila in kjer danes stoji poletno gledališče. Kako se spominjate svojih začetkov v društvu? V društvo sem se vključil pri 16 letih in sem z njim več kot pet desetletij. V teh letih smo registrirali društvo, ga poimenovali po pesniku Miranu Jarcu, sam pa sem prehodil pot »fanta za vse«, saj sem bil sprva igralec, prvič sem igral v Nušičevi komediji Navaden človek, kasneje pa režiser, ki je sprva nase prevzemal tudi vrsto drugih funkcij. Spominjam se, da sem se prvič kot režiser poskusil z režijo Cankarjeve črtice Mati, v letu 1963. Res pa je, da smo v zadnjih desetletjih tudi na teh področjih bistveno napredovali in so posamezne tehnične vloge prevzemali strokovnjaki za posamezno področje. Ob tem bi rad rekel, da je bilo v zgodovini veliko ljudi, brez katerih danes kulturno društvo ne bi bilo tako uspešno. Preveč jih je, da bi naštel vse, pa vendar moram omeniti brata Franceta, ki mi je v veliko pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditev, pri vodenju društva pa naj omenim Mari Nahtigal, našo blagajni-čarko, ter Ivana Prenarja, ki ga je v zadnjem času nadomestila Mateja Kos. Sicer pa hvala prav vsem! Pred devetimi leti ste se odločili, da program, ki ga izvajate, združite v okvir kulturnega poletnega festivala, po katerem ste znani doma in v tujini. Poletno gledališče, ki smo ga prvič uredili, je prijetno prizorišče, kjer so nastopale različne skupine -glasbene, pevske, dramske in lahko se pohvalim, da je pri nas gostovala opera, s svojimi predstavami so nas razveselila vsa profesionalna slovenska gledališča, ploskali smo svetovno znanim pevskim zborom in pevcem, vrhunec pa je vsakoletna domača predstava, v kateri navadno nastopa do 100 ljudi. Pravzaprav smo se za poimenovanje prireditev, ki potekajo od maja do septembra, za festival odločili, ker nam to omogoča celovito promocijo vseh prireditev, katerih število je zadnja leta raslo, sedaj pa se je ustalilo pri številki 20, saj nam to še omogoča, da kot izrazito ljubiteljsko kulturno društvo vse to izpeljemo. Od gledališča pod kozolcem do sodobnega poletnega gledališča s tisoč sedeži je bila dolga pot. So še kakšni načrti? Res je to dolga pot, ki smo jo uspešno prehodili, posebej zadnjih nekaj manj kot deset let je zelo odločilnih za napredek, saj smo uredili sodobno poletno gledališče s tisoč sedeži. Brez pomoči občine in številnih pokroviteljev, sponzorjev in donatorjev ne bi šlo, predvsem pa ne bi šlo brez vseh pridnih in prizadevnih članov in članic. Težko bi seštel na tisoče ur prostovoljnega dela, ki je bilo potrebno, da imamo danes poletno gledališče, ki pa še ni v celoti urejeno, tako da pričakujem tudi v prihodnje še kakšno finančno pomoč, saj bi morali urediti še garderobo za nastopajoče in razstavni prostor, čaka pa nas še izgradnja odra. Če kar tako na pamet preštejem, ste kot režiser najbrž sodelovali pri blizu (ali morda celo več) 50 predstavah. Je od teh kakšna, ki vam je najljubša? O najljubši bi težko govoril, saj mi je vsaka predstava, ki jo režiram, najljubša. Najljubša do naslednje, ki mi je navadno enako ljuba kot vse druge, zato bi se težko odločil. Bi pa morda povedal, da pa sem najtežje »delal« opereto Pti-čar - Karla Zellerja. Pa ne samo zato, ker nisem glasbenik; zgodba operete je zelo zapletena, predvsem pa je glasba v Ptičarju najboljša, zato smo morali vsi skupaj biti še posebej pozorni. Uspelo nam je in z veseljem povem, da sem tako na režijo kot izvedbo zelo ponosen in rad povem, da je bila režija te igre moj največji osebni uspeh, tudi zato, ker je pri njej nastopilo blizu 120 pevcev, igralcev in glasbenikov. Če bi upošteval le število obiskovalcev, jih je največ zaploskalo Martinu Krpanu in Cvetju v jeseni, tudi Miklova Zala je bila uspešnica, predstavi Kekec je pač Kekec pa smo morali ob desetih ponovitvah dodati še štiri. Pred nami je jubilejna sezona, jo lahko na kratko predstavite? Program letošnjega 9. Kulturnega poletnega festivala Studenec 2009 obsega 20 prireditev. Ker smo v jubilejnem letu, smo se še posebej potrudili, da bi bil program pester, da bi zadovoljili vse okuse in da bi obiskovalci iz našega gledališča odhajali zadovoljni. Vedno smo jim in jim še želimo dati nekaj več od le prijetnega glasbenega večera, gostovanja opere ali gledališča, v lanskem letu prijetnega filma. Vseh 60 let skušamo spoznati našo publi- CERKEV SV. LENARTA NA KRTINI Nedelja, 24. maj 2009, ob 21. uri KONCERT Izvajalci: baritonist MARKO FINK in sopranistka PIJA BRODNIK ob spremljavi orglarja in pianista TONETA POTOČNIKA POLETNO GLEDALIŠČU STUDENEC: Sobota, 30. maj 2009, ob 21. uri JUBILEJNI KONCERT Dekliški zbor Sirene Petek 5. junij 2009, ob 21. uri KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA Petek 12. junij 2009, ob 21. uri MUZIKAL: MOJE PESMI MOJE SANJE Sobota 13.junij 2009, ob 21. uri MUZIKAL: MOJE PESMI MOJE SANJE Izvajalci: Delavnica muzike in Prešernovo gledališče Kranj Sobota 20. junij 2009, ob 21. uri SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Opera - balet - OPERA ZLATOROG Z NAJBOLJ PRIZNANIMI SLOVENSKIMI OPERNIMI PEVCI Petek 24. julij 2009, ob 21. premiera DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA S PETJEM V LJUBLJANO JO DAJMO ponovitve: 25., 26., 31. julij ter 1.,2.,7., 8., 9. in 13.,14.,15. avgusta 2009 ob 21. uri Sobota 29. avgusta 2009, ob 20.30. uri DRUŠTVENI JUBILEJ OB 60. LETNICI S PRIZNANIMI UMETNIKI BESEDE IN GLASBE Sobota 12. september 2009, ob 16.30. uri in 20. uri JUBILEJNI KONCERT ANSAMBLA SVETLIN - 20 LET S PRIZNANIMI GOSTI NARODNE IN ZABAVNE SCENE Sobota 24. oktober 2009, ob 19. uri RAZSTAVA (akademskega slikarja) ko in ji ustreči, se ji tudi prilagajati, predvsem pa poskrbeti, da se bo rada vračala med nas. Veliko zvestih obiskovalcev iz domovine in tujine, ki si poletja, brez vsaj enega obiska našega gledališča, ne predstavlja, je porok, da v tem uspevamo, da drug drugemu dajemo nekaj lepega, nekaj prijetnega, nekaj, kar nas druži in krepi prijateljstvo med nami. Prepričan sem, da bo tudi letos tako, zato že danes vse vabim na naslednje prireditve: Slovesnost ob 60. obletnici načrtujete torej 29. avgusta 2009? Res je, prav na predvečer 60-oble-tnice prve predstave V Ljubljano jo dajmo. Namenili jo bomo tudi spominu na Staneta in Toneta Stražarja, začetnikov dela sedanjega društva, pa tudi v spomin Stanetu Maslju in Mavriciju Grošlju ter drugim in v zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali, pomagali in sodelovali z nami v teh šestih desetletjih. Ne načrtujemo velike prireditve, temveč želimo, da je praznovanje le kratek postanek na poti Kulturnega društva Miran Jarc, za katerega sem prepričan, da ima tako kot studen-ček, ki izvira ob vhodu v poletno gledališče, dovolj energije in svežine za nadaljnjo ustvarjalnost. Ob tem naj povem, da prav ob 60-letnici znani avtor številnih knjig, dr. Veljko Vulikic, pripravlja obširno knjigo o zgodovini in sedanjosti našega gledališča, s katero bomo bogato zgodovino društva in ljudi, ki so v njej sodelovali, ohranili zanamcem. Morda še o tem, zakaj letos V Ljubljano jo dajmo. Želimo se vrniti na začetek zgodovine in obujati številne lepe spomine na ustvarjalno pot društva, za katerega lahko rečem, da so vanj vgrajena odrekanja številnih, ki so se ustavljali na tej poti, predvsem pa je na njej veliko ljubezni do kulture, predvsem slovenske, pa tudi lep pogled naprej, saj je med nami veliko mladih igralcev. Seveda bo letošnja V Ljubljano jo dajte drugačna. Drugačna zaradi zanimive priredbe Romana Kon-čarja, gledališkega igralca, zaradi avtorske glasbe prof. Tomaža Habeta, pred šestimi desetletji glasbe ni bilo, pa tudi zaradi imenitnih igralcev: Tadeje Capuder, Jureta Seška, Jožeta Vunška, Pije Brodnik, Brigite Hrovat, Kondija Pi-žorna, Rajka Majdiča, Janeza Hafnerja, da ne naštevam vseh več kot 80 sodelujočih ... In režiserja Lojzeta Stražarja. Je kakšna drama, tragedija ali komedija, ki bi jo želeli režirati v prihodnje? Moja dolgoletna želja je, da bi v poletno gledališče Studenec prišli junaki iz romana Frana Saleškega Finžgarja, Pod svobodnim soncem. Sem prepričana in iskreno želim, da se pod režijo Lojzeta Stražarja srečamo z Iztokom in Ireno ter drugimi junaki, ki najbrž že zelo težko čakajo, da pridejo v poletno gledališče na Studencu. Težko, kot vsi ljubitelji 9. Kulturnega poletnega festivala Studenec 2009, ki vas letos pričakuje še posebej slovesno. Pridružite se prijaznim članom in članicam Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, izberite prireditev, morda dve, tri ali štiri ... posebej zase in za vse, ki jih imate radi. In praznujte - vse letošnje poletje. Dobrodošli! Vera Vojska Kulturno društvo Groblje Dramska skupina vabi na ogled komedije GOSPOSKA KMETIJA v nedeljo, 29. marca 2009, ob 20. uri, v Kulturnem društvu Groblje Dobrodošli! Dr. Drago K. Ocvirk - gost Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Salomonovi otoki v sliki in besedi Za vse, ki jih zanima življenje in ljudje na Salomonovih otokih v Oceaniji, je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pred kratkim pripravilo prijetno srečanje z dr. Dragom K. Ocvirkom, odličnim predavateljem in misijonarjem, ki že nekaj let živi med zanimivimi in skromnimi Salomonci, ki so potomci ljudožercev. Skupaj s predavateljem so številni obiskovalci, ki so napolnili društveni prostor na Studencu, odpotovali v tople kraje in spoznali nov čudoviti svet, v katerem že vrsto let del svojega življenja, kot predavatelj, preživlja dr. Ocvirk, ki je prisotne tudi seznanil s svojo odločitvijo, da se po upokojitvi za stalno vrne med svoje nove prijatelje. Zelo zanimiva predstavitev življenja in dela na Salomonovih otokih, kjer je stalna temperatura 25 stopinj, če je 22 stopinj, je za prebivalce lahko že usodno, je obsegala vrsto področij. Posebej zanimiv je bil opis vsakdanjega življenja prebivalcev teh otokov, ki se bistveno razlikuje od našega. Tako njihovo kuhanje temelji predvsem na zavijanju hrane v posebne rastlinske liste in kuhanje v pesku, hrana je zelo enostavna, obogatena predvsem z zelo različnimi zdravimi in okusnimi sadeži, predvsem pa zelo zdrava, saj so odvisni od narave in se lahko pohvalijo z ogromno zele- nja. Vasi skoraj ni, živijo razseljeni širom pokrajine, tudi v gozdovih, na posamezne hiše te navadno opozarja dim, saj cest skoraj ni, so le neoznačena brezpotja. Zelo zanimiv je bil tudi podatek, da so na tem območju ženske tiste, ki v večji meri skrbijo za družine. Moški namreč veliko se-stankujejo in so zadolženi predvsem za lov in obrambo. Med številnimi zanimivimi zgodbami je predavatelj omenil zgodbo o reševanju enega od članov znane družine Kennedy, za kar so bili poglavar in nekateri člani plemena v času predsedniko-vanja Johna Kennedyja povabljeni v Belo hišo. Drago K. Ocvirk je predstavil tudi področje vzgoje in izobraževanja, saj je to področje, na katerem sam in drugi najlažje pomagajo ljudem na teh otokih. Pri tem je posebej poudaril, da so prav vsi prebivalci zelo ukaželjni in hvaležni za vsa nova znanja. Zelo zanimiv je bil podatek, da je za študij na šoli, ki se lahko primerja z našimi fakultetami, treba zbrati 1.400 evrov za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Številni obiskovalci in obiskovalke so s prostovoljnimi prispevki ta večer zbrali skoraj za šolanje enega študenta, česar je bil predavatelj zelo vesel, saj vsak novi izobraženi mlad človek za to območje in njegove prebivalce veliko pomeni. Vera KULTURA stran 18 Ljubljana in Domžale 23. april 2009 21. - 23. april 2009 Ljubljana-Domžale Muzejsko društvo Domžale bo od 21. do 23. aprila organiziralo 2. filmski festival TOGETHERNESS - v spomin prvemu šolane-mu snemalcu nekdanje Jugoslavije na FAMU, Nenadu Jovičicu, umetniku filmske fotografije mednarodnega slovesa. Festival, h kateremu vas želimo pritegniti, ne predstavlja le Jovi-čicevih filmov, pač pa je naš namen v središče postaviti predvsem poklic snemalca in njegovo mojstrstvo, o čemer pišejo tudi nekateri avtorji zbranih člankov v sloven-sko-angleškem zborniku FF Togetherness I, ki je tik pred izidom. Tudi letošnji festival pripravljamo v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko iz Beograda, izvedli pa ga bomo v Slovenski kinoteki, Kinodvoru, KD Franca Bernika Domžale in Knjižnici Domžale. Izvedbo festivala je podprla Občina Domžale. Jovičicev filmski opus ni zanemarljiv: obsega več kot dvesto (200) filmov, ki jih je podpisal kot direktor fotografije (celovečerci, tv-serije, dokumentarci, glasbeni in otroški filmi). Delal je z več kot štiridesetimi režiserji: z Zdravkom Velimiro-vicem, Radošem Novakovicem, Sojo Jovanovic, Obradom Gluščevicem, Lolo Bukicem, pa tudi z Arthurjem Marksom in legendarnim Samom Peckinpahom. V filmih, kjer je bil Nenad Jovičic direktor fotografije, so nastopile legende jugoslovanskega filma: Bata Živojinovic, Pavle Vuisic, Boris Dvornik, Čkalja, Miha Baloh, Boris Cavazza, Irena Prosen, Špela Rozin ter tudi James Mason, Maximillian Schell in George Hamilton. V Sloveniji je leta 1950 posnel svoj prvi celovečerec (Jezero), sedem let kasneje prvi jugoslovanski celovečerni barvni film Pop Cira in pop Spira, leta 1960 prvi glasbeni film Ljubezen in moda ter leta 1972 odkril talent Slavka Štimca, v znamenitem otroškem filmu Volk samotar (več na: www.filmskifestival.si). Posebej bi vas radi opozorili na natečaj kratkega filma Pomlad v mojem mestu 2009. Za sodelovanje v natečaju ni pomembna izobrazba, način dela ali predhodne izkušnje. Šteje, da strokovno žirijo prepričate s svojim prispevkom. Število del, ki jih lahko pošljete, ni omejeno. Strokovna žirija bo najboljšim trem podelila plakete, pr-vouvrščenemu ali prvouvrščeni pa tudi denarno nagrado. Vsi kratki filmi bodo predstavljeni v poteku izbora ter nadaljnjih aktivnostih filmskega festivala Togetherness. (Več na: www.filmskifestival.si.) Prisrčno vabljeni! Taja J. Gubenšek Direktorica FF Togetherness Program 2009 TOREK, 21. APRILA 2009 Slovenska kinoteka, ob 9. in 11. uri Filmske projekcije za učence - Orli letijo zgodaj (1966), 91 min KD Franca Bernika Domžale, ob 10. uri Filmska projekcija za učence - Orli letijo zgodaj (1966); pred projekcijo 15-minutno predavanje - M. Reichenberg: O poslušanju podob Knjižnica Domžale, ob 18. uri Strokovno predavanje - Mitja Reichenberg: O poslušanju podob KD Franca Bernika Domžale, ob 19.30 Posebna predstavitev filma Derviš in smrt (1974), 105 min - film, ki je prejel najvišje število nagrad v zgodovini jugoslovanskega filma. Gostje: Jugoslovanska kinoteka in soustvarjalci filma SREDA, 22. APRILA 2009 Slovenska kinoteka, ob 9., 11. in 13. uri Filmske projekcije za dijake - Pop Čira in pop Spira (1957) in Derviš in smrt (1974) KD Franca Bernika Domžale, ob 10. uri Filmska projekcija za učence - Orli letijo zgodaj (1966); pred projekcijo 15 min predavanje - M. Reichenberg: O poslušanju podob Kinodvor, ob 13. uri Predstavitev zbornika FF Togetherness I - s šestnajstimi avtorji člankov bosta zbornik predstavila Mitja Reichenberg in Taja J. Gubenšek. Knjižnica Domžale, ob 19. uri Strokovno predavanje - dr. Dušan Rutar: Filmski pogled in nezavedna želja ČETRTEK, 23. APRILA 2009 KD Franca Bernika Domžale, ob 9.30 in 12. uri Filmska projekcija za učence in dijake - Derviš in smrt, 105 min; filmska projekcija za učence in dijake - Pop Cira in pop Spira, 82 min Slovenska kinoteka, ob 13. uri Okrogla miza: Slovenski snemalci v Pragi - pogovor s slovenskimi snemalci, ki so se šolali na FAMU. Slavnostni zaključek festivala ob 19. uri Podelitev nagrade zmagovalcu natečaja kratkega filma »Pomlad v mojem mestu 2009« 21. mednarodni Lions likovni natečaj za plakat miru Mir se začne z menoj V marcu 2009 so v Knjižnici Domžale, pod okriljem Lions kluba Domžale, ki ga vodi Boštjan Pa-vlič, plakate pod naslovom MIR SE ZAČNE Z MENOJ, ki je del 21. mednarodnega Lions likovnega natečaja za Plakat miru 2008/2009, razstavljali učenci Li-kovnga društva Vera Terstenjak. V natečaju, v katerem sodeluje na tisoče mladih po vsem svetu, so domžalski mladi ustvarjalci svoja dela slikali in risali pod mentorstvom akademske slikarke ter članice Lions kluba Domžale, Vere Terstenjak. »Potegnimo življenje na živo stran, na varno, kjer je mir, k nam. Rešimo vse ljudi, naj vsak svobodo zaživi,« je napisala Eva Stefanoski in tako pravzaprav na kratko orisala motive številnih plakatov, ki odražajo razmišljanja mladih o miru ter njihovi želji, da bi živeli v miru, hkrati pa se mladi zavedajo, da morajo poiskati tudi mir v sebi. V svoje imenitne plakate so vgradili svoj trud, svoj prosti čas, svojo ustvarjalnost, pa tudi delček sebe. V projektu so sodelovali mladi likovni umetniki, stari med 11 in 13 let, Likovno društvo Vera Terstenjak pa se je odločilo, da na razstavi v Knjižnici Domžale predstavi tudi plakate mlajših udeležencev. Plakate so v Knjižnici Domžale razstavljali naslednji mladi slikarji, stari med 11 in 13 let: Vid Červek, Veronika Cukrov, Bernard Čižman, Anja Dernič, Klara Jereb, Kaja Mi-helčič, Klara Kranjec, Petra Prašni-kar, Eva Stefanoski, Špela Borštnar, Bor Rotar, Tilen Rotar, Lara Vah, Maša Vozlič in Eva Rak ter iz rok Borisa Žnidariča, guvernerja Lions kluba Slovenije, domžalskega predsednika Boštjana Pavliča ter mento- rice Vere Terstenjak prejeli čestitke in spominska darila. Še posebej čestitamo mladi slikarki Anji Dernič, ki je prejela prvo nagrado. Ob odprtju razstave so številne mlade umetnike in njihove starše ter druge obiskovalce, med katerimi je bila tudi poslanka Cveta Zalokar-Oražem, pozdravili podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik, ki jim je čestitala in zaželela tudi veliko notranjega miru; Boštjan Pavlič, ki je na kratko predstavil delo domžalskega Lions kluba ter se mladim ustvarjalcem ter njihovi mentorici zahvalil za sodelovanje ter Boris Žnidarič, direktor distriha, v okviru katerega spada tudi domžalski klub, ki je povedal, da mineva 18. leto, odkar je ideja lionizma vzni-knila tudi v Sloveniji. Člani lions klubov so člani velike mednarodne druščine dobro mislečih ljudi, ki z izpolnjevanjem lionističnega kodeksa pomagajo ob vsakem trenutku in kjerkoli morejo. Ob tem je poudaril, da so veseli in ponosni, da so uresničili izjemno veliko projektov pomoči, prisluhnili šibkim, pomagali slepim in slabovidnim otrokom, socialno ogroženim ter skrbeli tudi za širšo blaginjo in kulturo Slovenije. Ob koncu prireditve je guverner Boris Žnidarič za uspešno opravljeno delo podelil priznanje Lions klubu Domžale. Vera V letu 2009 se spominjamo ... Tak je bil naslov dveh koncertov, ki so ju v februarju učitelji klavirja z učenci pripravili v Glasbeni šoli Domžale. Posvetili so se 200-letnici dveh velikanov glasbene preteklosti: Josephu Haydnu, ki je umrl leta 1809, in Felixu Mendelssohnu, ki se je istega leta rodil. Čeprav sta oba več kompo-nirala za orkester, sta za klavirsko literaturo ustvarila prave bisere. Na obeh večerih so mladi pianisti v prvem delu predstavili Haydnove krajše skladbe, pretežno plesnega značaja, dve sonati in klavirski trio, pri katerem sta sodelovala učenca violine in čela. Drugi del so sestavljale Mendelssohnove kompozicije iz zbirk Otroške skladbe in Pesmi brez besed. Nastopali so učenci od 3. do 8. razreda klavirja, iz matične šole in oddelkov Mengeš, Dob, Brdo in Moravče. Pozorni poslušalci so lahko opazili razliko v ustvarjanju obeh mojstrov, Hayden se kot predstavnik Dunajske klasike v svoji radoživi glasbi naslanja na določene glasbene oblike, Mendelssohnova romantična narava pa popelje izvajalca in poslušalce v svet nežnih, hrepenečih in silnih čustev. Vezni tekst z opisom njunih življenjskih poti, pomembnimi ljudmi, ki sta jih srečevala, veselimi in trpkimi dogodki, ki so vplivali na umetniško izražanje, je skrbno pripravila in vodila Romana Bizjak Saje. Z izbiro slik, ki jih je projiciral na steno nad klavirjem, je Tomaž Pirnat popestril uro in pol dolg glasbeni večer. V Haydnov čas so nas popeljali glasbeniki z belimi lasuljami in svilnatimi oblekami, podobo starega Dunaja, kjer je mladi Hayden pel sopran v deškem zboru, veličasten knežji dvorec Esterhazy, ki je bil dolga leta njegovo službeno mesto, bogato okrašene dvorane, prizori iz oper. Mendelssohnov očarljiv značaj sta izžarevali dve njegovi sliki s krhkimi potezami in valovitimi lasmi. Kot čudežni otrok je igral na klavir slavnemu Goetheju, videli smo angleško kraljico Viktorijo in njenega moža princa Alberta - nj egova velika občudovalca, spoznali smo ga kot slikarja s sliko z njegovih potovanj, uspešen je bil kot dirigent orkestra Gewandhaus iz Leipziga. M. Ž. * l" afrfll n 1 ŽVE '.KS H L 4. t ■*■ * A Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki Slamnika, je Turistično društvo Jarše - Rodica za najmlajše pred kratkim pripravilo lutkovno igrico Sapramiška. Najmlajši so bili navdušeni. Organizatorji se zahvaljujejo Lutkovnemu gledališču Ljubljana, gospodu Šunjiču in Podjetju Vistra, d. o. o. Groblje, da sta omogočila to zabavno, čarobno in poučno predstavo. Naslednja številka Slamnika izide v petek, 10. aprila 2009, rok za oddajo je četrtek, 2. aprila 2009 do 12 ure. NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA 18.750C Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijol Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 1251 Moravče Tel: Ol 723 11 43 www.nissan-krulc.com Poraba goriva kombinirano (l/100km): 5,5-8,4, emisija C02:146-208 g/km. Garancija proizvajalca velja 3 leta oz. 100.000 km Komercialna ponudba "5 let garancije" zajema podaljšano garancijo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kriterijev. Slika je simbolna www.nisaan.8i 4 pisma bralcev Zbiranje bioloških odpadkov in plačevanje te storitve Konec lanskega leta nas je podjetje Prodnik na osnovi odloka, ki ste ga Vi sprejeli, opremilo z rjavimi zabojniki, v katere naj bi odlagali biološke odpadke. Z ločenim zbiranjem teh odpadkov naj bi zmanjšali količine komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na stalnih deponijah, vendar v našem primeru zadeva ni tako preprosta. Pustimo ob strani, da ima najmanjši možni zabojnik kar 80 litrov in da mnoga gospodinjstva tedensko nimajo toliko niti vseh odpadkov skupaj. Pustimo ob strani, da bi bilo za pošteno plačevanje edino pravično tehtanje odpadkov (mogoče bo Prodniku uspelo tudi to). Žuli nas nekaj drugega, na kar nas stalno opozarjajo naši člani: Vir je naselje stanovanjskih hiš in mnogi imamo ob njih vrtove, na katerih pridelujemo sadje in zelenjavo ter s tem razbremenjujemo naše denarnice. Da v vrtovih raste, imamo mnogi na vrtovih kompostnike, kamor odlagamo biološke odpadke. S tem sami predelamo lastne odpadke, dobimo prvovrstno gnojilo, predvsem pa s tem ne obremenjujemo komunalnih služb in deponij, ki so prepolne. Menimo, da je tak način tudi po zdravi kmečki pameti okoljsko in ekonomsko najbolj učinkovit. Zato nas je obveza plačevanja odvoza bioloških odpadkov, čeprav jih nekateri sploh ne odlagamo v nove rjave zabojnike, neprijetno presenetila. Še posebej zato, ker se je istočasno enormno povečala tudi cena odvoza ostalih odpadkov. Ko spremljamo polemike v nekaterih časopisih, smo začeli dvomiti v dobronamernost občinskega odloka. S strani podjetja Prodnik dobivamo opozorila, da smo biološke odpadke dolžni oddajati in to storitev tudi plačevati, če jo uporabljamo ali pa ne. To obvezo Prodnik običajno nepremično podkrepi z dr- Nagrajuje Honda Ambrož Tokratni nagrajenci iz prejšnje številke slamnika bodo prejeli vstopnice za nogometno tekmo Nogometnega kluba Domžale. Izžrebani so bili naslednji nagrajenci, Anton Pavlin iz Ljubljane, Janez Jereb iz Domžal, Bernard Štamcar iz Domžal, Danica Frece iz Domžal in Roksana Flis iz Kamnika. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož: 1. nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC; 2. nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT; 3. nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX; 4. nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami. Pravilne rešitve pričakujemo do 2. aprila 2009. Do takrat lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA KRIŽANKA 3 Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale. žavnim predpisom (uredbo), vendar pri razlagi le-te očitno niso (niste) vsi enotni. Podjetje Prodnik je pridobilo nekaj »strokovnih« mnenj, za katere pa nismo prepričani, da so objektivna. Verjetno jih je podjetje Prodnik naročilo samo in verjetno tudi mastno plačalo. Eno od mnenj naj bi napisal celo državni revizor in v njem poudaril, da ne gre za mnenje institucije, kjer je zaposlen, pač pa za njegovo osebno mnenje. Prebrali smo ga lahko v Domžurnalu, poleg njegovega podpisa (in osebnega mnenja?) pa tudi uradni pečat. Čeprav to sodi drugam, se sprašujemo, če revizor za svojem mnenje sploh lahko uporabi službeni pečat? Poleg tega je to mnenje po našem laičnem občutku težko razumljiv pravni tekst, poln na lase privlečenih besednih akrobacij in razlag posameznih izrazov, s čimer je revizor najbrž želel (vsaj ne moremo se znebiti tega občutka) ustreči naročniku. Prav tako v Domžurnalu je bilo, številko ali dve prej, objavljeno pojasnilo pripravljavca uredbe, Ministrstva RS za okolje in prostor. Kdo lahko nek predpis tolmači bolj kompetentno, kot prav pripravljavec? Verjetno ni treba posebej poudariti, da tega pojasnila ni naročilo podjetje JKP Prodnik. V pojasnilu je ga. Koželj, predstavnica ministrstva, jasna: izvajalec mora na določenih območjih (po kriterijih iz uredbe verjetno sem spada tudi Vir in ostala večja naselja v naši občini) organizirati odvoz bioloških odpadkov, vendar ta storitev za prebivalce z lastnimi vrtovi in lastnimi kompostniki ni obvezna. Izvajalec službe naj bi bil celo obvezan (verjetno podobno, kot to že počne za ločeno zbiranje na ekoloških otokih), da lastnikom vrtov in kompostnikov občasno da navodila, kako je potrebno izvajati kompostiranje. Menimo, da je ta razlaga edina relevantna, saj je pripravljavec najbolj ve, kaj je z uredbo hotel doseči: v našem primeru in ob upoštevanju razlage bi to pomenilo npr. manj kamionov za odvoz bioloških odpadkov (ali manj voženj), manj porabe goriva in obrabe pnevmatik, predvsem pa manj šo obremenitev deponij oziroma centralnih kompostarn. Seveda pa tudi manj zaslužka za Prodnik? Glede na razlago Ministrstva RS za okolje in prostor smo prepričani, da ste spre- □ □o., Proäümova 12, Rüdomlio. Tel,: 01/ 7227 - 534, GSM: 041/390-094, «-malii boris.tom3zin@9mai1.com www.honda-ambroz.com ZVIZA ü[0 KD5TW.I Ii MHll KCCiä. CIVIC I j '!l-1 m pripivlltnn IDfM tlmslrvft r otrciti! pirn JV Prime urKuu n ittlAt ti 1-DTtC fLIEME vartn lasto U meso*WC w*»990M, ptrtg 14.445 EUR obn*T*£i U.495 EUR SmS: Uttkita! 3i23B EURoj. ad MP: EC-V1 iT'-. Malr Utjčin H cm: 11 S«(T limučili leeinfl ir*mie mcHte* MPCttife 21677 EUR, polog I&S3S.50 EUR. rtrokfitin I J.Ü3S.6D Ein. StrcW rrttrilvr JTfl.H E U -4 nI IJSK Cd MK, Ei'l't 12J* Pnmnr uratuna M C IM !,!i - (TBI EL! DAHLE fertni lesku tw* IZ mescev HPC wuäi 34.^3 EUfl, |wk>g 170*1.50 EW. Dt*** «Sil ir.C5l.iH straWcdctrtw1l2SKadMFClB0Mjt2l56H toiuStarfrfrim^nipwh^ 19.1.2009 na (nuni lin Jlno m ^vra. BBUB IBtE* INBLKKI DltJAH FANBZAB hjUEru lEMUlt DEL Stopala KfU pts. um lAtKIM VDk| uniECE V SEVEPkl ITALvI ECIVCAK. 5KI BIK iONU jmfdind DUE 1APDNU1 m Jrit tELElDV OKSED KRATEK K21REK Mil hdlicuskj Mtj.nniH PtlCA SEVfRkl» UDRkA nas fltoldd (WTflNI EV luh .iiA-.r, KQH£C restfl SkorsKi TST IIDELD. «ATEU V»LLt »fVD DVAk ICAklE POKtAlINA lUlMO lAOiJUl AUfRISkA N1EM DKiAiaiA IVCDIKCM KRA^TAiA ALES tDRiA FXILDftA 1E1EM «i IfJ - PVtSNA FIDURA HI fETVHKl POM 01: ALATIT-dk^mnina ii obdobja kiede, krilati poli, AMBALA-me^la v nilijiki Unavi Pand žab, D AL AR H A-pokrajina na osrednjem ^vedskem, OlTA-mrsto na severovzhodni obali KjuSgja, SE i! ZA NT -^rlji p n litijski uradnik. VI RIMO-do mimn i inftktivni delec Vrtec Urša Domžale Februar-mesec kulture Skozi ves mesec februar smo kulturi namenjale še več pozornosti kot običajno. Ob kulturnem prazniku smo skupini Sončki in Mucki pripravili razstavo izdelkov, ki so jih izdelali starši skupaj z otroki ob projektu NAŠE ROKE - VAŠE ROKE, skupina Žabice pa je razstavila doma izdelane pustne maske. Kulturno dogajanje je s svojim obiskom še obogatila akademska glasbenica, flavtistka - specialistka, LARA ZURUNIČ. Otrokom je na prijeten IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL Ekskurzija stran 20 način predstavila instrument in jih spodbudila k sodelovanju. Zaigrala je tudi malčkom poznane pesmice, vsi pa smo jo nagradili z aplavzom in se ji zahvalili za čudovito igranje in polep- šano dopoldne. Fani Močnik, vzgojiteljica svetovalka Vrtec Urša Domžale Praznični februar v Cici varstvu Imeli smo Valentinov teden: izdelovali smo srčke, jih barvali, dekorirali naši igralnici in garderobo.Takoj nato smo dočakali pust. Ni nas bilo strah pustnih šem. Smo pa drug drugega presenetili in se kar štirje oblekli v čebelice. Letos bo resnično veliko medu, saj smo bili tako pridni. Nismo pa pozabili narediti tudi vsak svoje maske s prstnimi barvami. Urša K. Medvedki v Živali na obisku V mesecu februarju smo z otroki spoznavali živali. Imeli smo veliko živalskih obiskov: prvi nas je obiskal hišni zajček, ki smo ga poimenovali Božo, k nam je počasi prilezel še Afriški polž, obiskal pa nas je tudi gospod Sašo, ki nem je predstavil Ptičjega pajka in eno manjšo ka-čico ter veliko kačo z imenom Bine! Opazovali smo kako se prehranjujejo, premikajo in kako moramo za te živali skrbeti ! Bilo je zelo zabavno! Upamo, da bomo kmalu na obisk dobili še kakšno žival! Eva Logaja in Sabina Urbanija, vrtec Urša Vrtec Dominik Savio Na zimovanju Letos smo se v Vrtcu Dominik Savio s skupinama Zvončki in Lučke odpravili na zimovanje na Kope. Otroci so že teden prej nestrpno pričakovali odhod in vsak dan spraševali, koliko noči morajo še prespati, da bo prišel ta dan. Sedem dni je minilo in v ponedeljek zjutraj, po zajtrku, smo se odpeljali proti Koroški. Vozili smo se približno dve uri, čas na avtobusu pa smo si krajšali s petjem pesmi. Po prihodu smo najprej razpakira-li kovčke in se namestili v sobe. Popoldne so nas na smučiščih že pričakale tri učiteljice smučanja, kjer smo opravili prvi preizkus smučanja in otroke razvrstili v skupine. Otroci so smučali vsak dan in na koncu so bili že pravi profesionalni smučarji. Učiteljice so bile z njimi zelo zadovoljne, otroci pa so z njimi ustvarili posebno vez. Popoldne nam je ostalo še malo časa za ostale zimske radosti, kot so sankanje, kepanje ... Ko se pa je zvečeri-lo, smo pohiteli v naš udoben dom, kjer nas je pričakala obilna večerja. Kuharice so nas vsak dan razvajale z odlično hrano in vsakič nas je na krožnikih pričakalo kakšno presenečenje. Pet dni je minilo, kot bi mignil, in otroci so na zimovanju nadvse uživali. Otroci in vzgojiteljice Barbara, Andreja in Mateja smo domov odhajali z nasmehom in s spominom na še eno odlično izkušnjo. Andreja Mali Pomočnica vzgojiteljica Pomlad so pozdravili tudi Oblački Prvi spomladanski dnevi nas že vabijo, da vedno več časa preživimo na prostem, zato smo se Oblački iz Zasebnega vrtca Mali princ odločili, da sončno sredino dopoldne izkoristimo za prvi spomladanski izlet. Že nekaj dni prej smo se pogovarjali, kako se moramo za hojo obuti in obleči, kaj potrebujemo s sabo, ko nam na poti začnejo pešati moči ... Končno je napočila težko pričakovana sreda, ko smo se vsi zbrali v vrtcu. Vsak otrok je navdušeno pokazal svoj nahrbtnik, v katerem je bila okrepčilna pijača, in že med zajtrkom je bilo čutiti prijetno vznemirjenje. Hitro smo se oblekli in obuli ter se odpravili v lipov drevored. Pot je bila dolga, a prijetna, na koncu smo se okrepčali s sokovi, ki smo jih imeli v svojih nahrbtnikih in se prijetno utrujeni vrnili v vrtec, kjer nas je že čakalo kosilo. Izlet nam bo ostal v prijetnem spominu in že komaj čakamo, da se spet kam odpravimo. Oblački, Andreja in Petra Zasebni vrtec Mali princ Predavanje za starše V svetu pravljic v Vrtcu Domžale Za predšolskega otroka je zelo pomembna kakovostna otroška literatura in poezija. Pravljica mora imeti sporočilo, kompleksnost, večpomenskost. Teh pa je zelo malo. Jezik mora biti bogat, doživeti moramo to, kar skozi pravljico doživljajo najmlajši poslušalci: lepoto bivanja, pripovedovanja, čarobnost. V slikaniški obliki pravljice je prav tako pomemben tudi ilustrator. Pravljice se ukvarjajo z vsesplošnimi človeškimi problemi, zlasti s tistimi, ki zaposlujejo otrokove misli, govorijo njegovemu oblikujočemu se jazu in spodbujajo njegov razvoj, hkrati pa sproščajo predzavestne in nezavedne pritiske. Pravljica je arhetip, je svet, v katerem so živeli naši predniki in ti arhetipi so se ponotranjili v naši podzavesti. V Vrtcu Domžale že vrsto let spodbujamo otroke in starše k različnim literarnim dejavnostim: Knjižni nahrbtnik, Pravljični Palček (v sodelovanju s Knjižnico Domžale), V svetu pravljic, obisk pisateljice, zato sem se odločila, da povabim starše in jim nakažem smernice za kakovostno otroško literaturo in poezijo, branje ali pripovedovanje, enakopravni dogodek med otrokom in staršem. Staršem sem predstavila otroško literaturo, ki je pomemben dejavnik za predšolskega otroka 21. stoletja: tabu teme (istospolnost, starost, smrt, ločitev, spolnost, drugačnost, ljubezen, spoštovan in vreden otrok itd.) in seveda otrok, ki se je rodil drugačen kot ostali otroci: slep otrok. Povabila sem pisateljico Aksinjo Kermauner. Predstavila je avtorsko slikanico za slepe in prav tako videče otroke, Snežna roža. S seboj je prinesla tudi ostale slikanice-tipanke in s strokovnim znanjem, in predvsem znanjem Človeka, prenesla svoja razmišljanja v nas, posameznike. Sabina Hribar, dipl. vzg. predšolskih otrok v Bruselj Poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj, je učence in učitelje OŠ Venclja Perka povabila v Bruselj. 18. februarja smo se z avtobusom odpravili na dolgo pot proti evropski prestolnici. Po celonočni vožnji smo zjutraj prispeli v Bruselj in se najavili v zgradbi Evropskega parlamenta. Lepo so nas sprejeli in pospremili v glavno dvorano, kjer smo celo uro prisostvovali seji plenarnega zasedanja evropskih poslancev, na kateri so razpravljali o davku na dodano vrednost. Sledila je zanimiva predstavitev EU, o njenih članicah, o organih EU, o poslancih, njihovem številu, o združevanju v politične skupine ... Pozdravila nas je tudi gostiteljica, dr. Romana Jordan Cizelj, in spontano je stekel dialog o delovanju poslancev v Evropskem parlamentu in v posameznih odborih, o možnosti vplivanja posameznika na velike odločitve ter o volitvah, ki so pred vrati. Čas, namenjen našemu pogovoru, je bil na žalost prekratek in prostor smo morali prepustiti naslednji skupini obiskovalcev. Popoldanski čas smo izkoristili za ogled starega dela mesta Bruslja. Obiskali smo muzej čokolade, kjer so nas podučili o izvoru te slastne jedi, demonstrirali način priprave slavnih belgijskih pralinejev, našteli razloge v prid uživanja čokolade ter nam na koncu obiska uspešno prodali nekaj svojih izdelkov. Naslednji dan smo obiskali slavni srednjeveški Gent, ki kot dobro ohranjeno mesto, s prenovljenim gradom Gravensten z dobro ohranjenimi eksponati iz srednjega veka, pomeni najboljši zgodovinski učbenik. Ustavili smo se še pri simbolu Bruslja, Atomiumu, zgrajenem leta 1958 za svetovno razstavo. 102 metra visoki molekuli železa smo pomahali v slovo in se odpravili domov. Ekskurzija, kot avtentična metoda učenja na terenu, je učencem omogočila pridobi- vanje trajnejšega znanja. Na poti domov smo kar v avtobusu preizkusili na novo pridobljeno znanje - s kvizom in z rezultati smo bili vsi zadovoljni. Vsak od treh oddelkov se je preizkusil v pesnjenju in izvajanju pesmi na temo Naša ekskurzija v Bruselj, kjer so učenci dokazali veliko mero ustvarjalnosti in smisla za verze ter pevsko nadarjenost. Dr. Romani Jordan Cizelj smo hvaležni za povabilo in finančno podporo za ekskurzijo v Bruselj. Učencem je tako približala EU in njeno delovanje, seznanila nas je z inštitucijami in začutili smo Evropo kot svojo širšo domovino. Karlina Strehar OŠ Venclja PerkaDomžale Regijsko Cankarjevo tekmovanje v OS Dob »Domovina je dežela, je družina, je zastava, je grb in je himna, a domovina je tudi jezik, v katerem se sporazumevamo, je del kulture naroda,« je 3. februarja, malo pred drugo uro popoldne, svoj pozdravni nagovor pričela ravnateljica OŠ Dob, Barbka Drobnič, 123 udeležencem regijskega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Tekmovalce, mentorje in spremljevalce je pozdravila tudi podžupanja Občine Domžale Andreja Jarc, ki je poudarila pozitivno stran branja književnosti. Učenci so tekmovali na raz- ličnih stopnjah in prebirali različna književna dela slovenskih piscev: osmo- in devetošolci so prebrali knjigo Dušana Dima - Distorzija, dijaki poklicnih šol ter prvih letnikov gimnazije knjigo Nejca Gazvode - Vevericam nič ne uide, dijaki zadnjih dveh letnikov srednjih šol, ki so pisali intervju, pa so prebirali delo Ferija Lainščka - Muriša. Ostali so pisali razpravljalni spis. Pred tekmovanjem so se tekmovalci z mentorji o delih pogovarjali, jih razčlenjevali, iskali sporočila, motive in jih s svojimi opažanji tudi nadgrajevali. Letošnji slogan tekmovanja Jaz v svetu, ki se spreminja je nudil široko in raznoliko paleto razmišljanja o junakih, njihovih dejanjih in tudi o sebi. V spomin na letošnje tekmovanje so tekmovalce na mizah v razredih čakale mape OŠ Dob s promocijskim materialom, ki sta ga prispevali Občina Domžale in Založba Miš. Marta Keržan Za Cankarjevo priznanje Odzvonilo je konec šeste šolske ure. Hitro sva pograbili torbi in se nestrpno odpravili po hodniku proti telovadnici, kjer je bil ob pol dveh začetek Cankarjevega tekmovanja. Tam se je zbralo veliko mladih z osnovnih in srednjih šol, ki so imeli za seboj že šolska tekmovanja in so prišli pisat razlagalni spis na regijsko tekmovanje, da bi dokazali svoje doživljanje in razumevanje leposlovnega besedila ter književno znanje. Pomešali sva se mednje, saj sva bili tudi sami tekmovalki. Všeč nama je bilo, da je tekmovanje na naši šoli. Začelo se je s pozdravnimi govori ravnateljice, podžupanje in vodje tekmovanja, Marte Keržan. Vse tri so nam izrekle dobrodošlico in zaželele uspešno pisanje. Vladalo je vzdušje, ki ga je čutiti samo ob posebnih priložnostih. Telovadnica je bila polna navdušenih, veselih, pa tudi malo nervoznih učencev in dijakov ljubljanskih in okoliških šol. Po končanem uradnem delu smo se vsi zbrali pred oglasno tablo, kjer so bile objavljene skupine učencev, ki bodo pisali v določenih učilnicah. Vsak je poiskal svojo učilnico, kjer ga je na mizi čakalo prijetno presenečenje. To je bila mapa s podatki o OŠ Dob ter reklamnim gradivom Občine Domžale in Založbe Miš. Ob štirinajstih so v učilnice prišli nadzorni učitelji. Razvrstili so nas po točno določenem sedežnem redu in tekmovanje se je začelo. Preplavilo naju je tekmovalno vzdušje in tako sva pozabili na tremo, ki se je začela oglašati, ko sva zapuščali telovadnico. Ko sva prebrali navodilo, sva spoznali, zakaj je toliko priprav na to tekmovanje. Upoštevati je bilo potrebno veliko stvari, jih preplesti med seboj in dogajanje iz knjige prenesti v svoje vsakdanje najstniško življenje. Na voljo smo imeli uro in pol. Ko sva oddali spis in odšli vsaka iz svoje učilnice, sva se najprej ustavili in si povedali, kako nama je šlo. Občutek je bil dober, pa vendar ... Takrat sva razumeli besede najine mentorice, Lidije Leban, da je Cankarjevo tekmovanje nekoliko drugačno od ostalih. Čeprav ni bilo lahko, je bila to zanimiva izkušnja, ki nama bo gotovo ostala v lepem spominu. Ana in Maša Erčulj, 9. razred OŠ Dob »Hura, prosti čas ...« Čeprav so se šolska vrata v času zimskih počitnic zaprla, so ostala vrata telovadnice na OŠ Rodica široko odprta. V njej je potekal projekt Hura, prosti čas - odprimo telovadnice. Tako so lahko učenci v času zimskih počitnic vsakodnevno prihajali ter se prostovoljno vključevali v različne športne aktivnosti, ki so organizirano potekale v šolski telovadnici ter večnamenskem prostoru šole. Izbirali so lahko med različni- mi športi, kot so odbojka, košarka, nogomet, namizni tenis, badminton, skoki na mali prožni ponjavi, mlajši učenci pa so lahko uživali v različnih igrah lovljenja ter se preizkusili v premagovanju poligona. Na ta način so učenci na igriv, zabaven in sproščen, predvsem pa športno-aktiven način preživeli počitniški čas v družbi svojih vrstnikov. S tem so si napolnili svoje baterije, da bodo lahko s še več energije in delovnega elana preživeli drugi polčas šolskega leta ter ga na najboljši možni način tudi zaključili. Boštjan Posedi Strune zaigrale na naša srca V torek, 17. marca, je prvošolce in dru-gošolce naše šole obiskala glasbena skupina Strune iz Društva Sožitje Mengeš (prostovoljno društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju), ki nam je zapela in zaigrala pod vodstvom energične gospe Stanke Kač. Takšna odkritosrčna in preprosta srečanja bogatijo ter osmišljajo naša življenja. Tako smo v času razvrednotenja vrednot vsaj za trenutek v šolo pripeljali pravo šolo - šolo za življenje ... »Strunice«, hvala za obisk in vaš odličen nastop! Zmaga prvega kroga ekipnega državnega prvenstva Slovenije gre v Domžale Težkoatletski klub Domžale je prvo ime v Sloveniji v dviganju uteži. Fantje iz Domžal so že tretjo sezono zaporedoma napadli, da osvojijo naslov ekipnega državnega prvaka Slovenije. Moštvo TAK Domžale je v nedeljo, 8. marca, proti KDU Olimpija iz Ljubljane premočno zmagalo in potrdilo dobro pripravljenost ter ponovno postavilo mejnik, da želijo tudi letos postati ekipni državni prvaki. Fantje iz Domžal so že na tehtanju pokali po šivih, saj so na tekmo prišli zelo »našpičeni« in samozavestni. Ko so se ogrevali na pripravljalnih odrih, je bilo vzdušje enkratno in spodbujevalno. Fantje so se zavedali, da se morajo odlično odrezati, da osvojijo zmago ter zadostno prednost pred naslednjo tekmo. Kot sem že omenila našpičenost fantov, se je ta našpičenost na koncu tekme po rezultatih zelo očitno pokazala in obrestovala. Fantje iz TAK Domžale so po prvem kolu premočno zmagali ter si izborili kar 132,5 točk prednosti pred naslednjo tekmo. V spomladanskem času jih čakajo še dva kroga tekem, kjer se bodo pomerili še s klubom iz Velenja in Celja. Za Domžale so nastopali Blaž Kuhar (poteg 80 kg, sunek 95 kg, biatlon 175 kg = 224,5 točk), Dominik Kozjek (poteg 90 kg, sunek 118 kg, biatlon 208 kg = 239,8 točk), Jože Pirnat (poteg 95 kg, sunek 120 kg, biatlon 215 kg = 241,5 točk), Štefan Dominko (poteg 101 kg, sunek 128 kg, biatlon 229 kg = 269 točk), Danilo Emberšič (poteg 110 kg, sunek 138 kg, biatlon 248 kg = 279,7 točk) in Boštjan Peterca (poteg 113 kg, sunek 142 kg, biatlon 255 kg = 282 točk). Končni rezultat: KDU Olimpija - 1179,5 točk, TAK Domžale - 1312 točk. Izven konkurence pa sta nastopala tudi dva nova člana TAK Domžale Ivo Ko-vič (poteg 55 kg, sunek 70 kg, biatlon 125 kg = 152 točk) in Anže Kozjek (poteg 45 kg, sunek 60 kg, biatlon 105 kg = 134 točk). Vse čestitke vsem tekmovalcem in še posebej trenerju TAK Domžale, Romanu Dimcu, ki vlaga v fante vso energijo in znanje v uspešne treninge in odlične rezultate, ki jih fantje dokazujejo na tekmah. T. M. Odprto prvenstvo Slovenije v krosu in rekreativni kros V korak z najboljšimi Prijetna športna sobota ob bajerju Črnelo Atletski klub Domžale je ob koncu leta 2009 zaprl vrata za 30-letnim uspešnim delom ter se, pod vodstvom novega predsednika Romana Lazarja, kar takoj lotil vrste projektov in tekem, ki jih v letu 2009 ne bo manjkalo. Prvo tekmovanje — odprto prvenstvo Slovenije v krosu in rekreativni kros V korak z najboljšimi, ki je bil 14. marca 2009, ob bajerju Črnelo, je prinesel kar nekaj novosti, ki so vsaka zase prinesle nepozabno športno-rekre-ativno soboto. Najprej je bilo to vsestransko uspešno sodelovanje s Turistično-rekreativnim društvom Turnše-Češenik, ki so ob pomoči pri ureditvi potrebnih zemljišč in prog pomagali še pri gostinski in drugi ponudbi. Taborniki so pomagali pri postavitvi šotorov, Občina Domžale, Krajevna skupnost Dob, Svetina Lazar, Prodaja ogrevalne tehnike in sanitarne tehnike ter Nektar, osvežitev z okusom, in Tehnohit, so bili pokrovitelji, še posebej hvala pa je potrebno reči gospodoma Janezu Burici in Alojzu Černivcu, ki sta z odstopom zemljišč pravzaprav omogočila prireditev. Čudovita športno-rekreativna sobota se je začela v prijetnem sončnem vremenu, ob navdušenem pogledu na bajer, na bližnje Radomlje in Rova, predvsem pa na osončene Kamniške Alpe z vsem poznanim Kamniškim sedlom ter več kot 300 tekmovalcev iz 40 klubov in društev ter šol iz vse Slovenije. Od najmlajših, ki so dopolnili deset let, do veteranov, ki so dopolnili pet in še nekaj deset let, so se vsi podajali na lepo urejeno progo. Nekateri so pretekli en krog, kar pomeni kilometer, drugi dva, tretji šest, največkrat so prijetno speljan krog - kar desetkrat, pretekli člani. Sodniški zbor AK Domžale je uspešno kljuboval vsem kategorijam, ki so hvalile lepo urejeno progo, ob koncu pa so bili zelo zadovoljni tudi predsednik organizacijskega odbora, Roman Lazar, Beno Piškur, delegat AKS, Tomaž Hrovat, vodja tekmovanja, glavni sodnik Marjan Gorza ter pripravljalec proge, Lojze Pungerčič. Organizacijo prvenstva so pohvalili tudi župan Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, Marjan Hudej, podpredsednik Atletske zveze Slovenije, ter Rafko Pov-he, generalni trener AKZ za srednje in dolge proge. Vsi obiskovalci so bili nad prijetnim prizoriščem navdušeni ter so obljubili, da še pridejo v Turnše in njegovo okolico. Rezultati Pionirji U-12: 1. Enej Kovač, AK Bovec, 8. Anže Farkaš, 11. Matevž Hribar, 20. Tim Pirc, 21. Matej Bol-ta, 22. Vid Svetlin in 23. Bor Rutar (vsi AK Domžale); ekipno: 1. AK Bovec, 3. AK Domžale; Pionirke U-12: 1. Maja Plaznik, Šmarnogorska naveza, 14. Tea Pod-bevšek in 22. Neža Hren (AK Domžale); ekipno 1. AK Žalec, 5. AK Domžale; Pionirji U-14: ekipno AK Kladivar Celje, 5. AK Domžale; Pionirke U-14: 1. Anja Plaznik, Šmarnogorska naveza, 16. Tina Vaupot (AK Domžale); ekipno AK Sevnica; Pionirke U-16: 1. Dorotea Rebrnik, AK Poljane Maribor, 18. Manca Slabanja, AK Domžale; ekipno 1. AK Panvita Murska Sobota; Pionirji U-16: 1. Sebastjan Vidmar, ŠD Nanos, 6. Jure Aljančič, 14. Anže Zupan, 17. Andrej Rak, 18. Gregor Lazar; ekipno: 1. AK Sevnica, 5. AK Domžale; Člani (krajši kros): 1. Robert Kotnik (AD Kronos), 2. Peter Kastelic, 3. Andrej Madved, oba AK Domžale; ekipno: 1. Domžale Mlajše mladinke: 1. Lena Jezer- nik, AK Velenje, 3. Eva Aljančič, AK Domžale; ekipno1. AK Kladi-var Celje; Mlajši mladinci: 1. David Ropo-tar, AK Kladivar Celje; 8. Domen Zupan, 10. Jaka Vodnjov, 14. Miha Škoflek; ekipno: 1. AK Kladivar Celje, 5. AK Domžale; Starejše mladinke: 1. Mateja Go-lenač, 2. Cita Cvirn, AK Domžale; ekipno: 1. AK Kladivar Celje; Starejši mladinci: 1. Španič Sven, Dinamo Zagreb (mednarodno); 1. Tine Torkar, ŠD Nanos; ekipno: 1. AK Fit Brežice; Mlajši člani: 1. Peter Oblak, AK Žiri; ekipno 1. AD MASS Ljubljana; Člani: 1. Mitja Kosovelj, AK Kobarid; ekipno: 1. AD MASS Ljubljana; Mlajše članice: 1. Kaja Rudnik, AK Velenje; ekipno: 1. AK Velenje; Članice: 1. Aleksandra Fortin, 4. Jana Strahinič, AK Domžale; Rekreativci - V korak z najboljšimi: Članice: 1. Aleksandra Rusjan, TRD Turnše-Češenik; Veteranke: 1. Jana Strahinič, 4. Mojca Hudoklin, obe AK Domžale; Člani: 1. Samo Kofol, OK Trzjn, 7. Janez Orehek, TRD Turnše-Če-šenik; Mlajši veterani: 1. Fredi Adler, 4. Peter Šavli, 7. Ivan Leskošek, vsi AK Domžale; Starejši veterani: Zdenko Race, Bled Skupno je med ženskami zmagala ekipa AK PANVITA MURSKA SOBOTA, AK Domžale je bil trinajsti, med moškimi pa so bili zmagovalci AK KLADIVAR CELJE, AK Domžale je bil tretji. Čestitamo! Bojana Smučarski klub Ihan Končana zimska opravila In končali smo jih zelo uspešno. Na zadnji februarski in prvi mar-čevski dan smo s »pomočjo« Klemena BAUERJA v Ihan prinesli dvojni naslov državnega prvaka med člani. Klemenov uspeh je dopolnil Peter DOKL, ki je v zasledovanju skočil na tretje mesto. Tudi na mednarodni sceni nas je Klemen zelo razveselil z novimi točkami za svetovni pokal - na predolimpijski tekmi v Vancouvru v Kanadi, kjer je osvojil novih pet točk. Klemen jih je do tekem na Norveškem zbral že 112. »Klic v sili« je nepotreben, saj je Klemen že med najboljšimi biatlonci sveta, čakamo zgolj še na uvrstitve, ki nam jih nudijo posamezne številke. Številke in ostale zanimivosti si lahko ogledate na naši spletni strani http://www.tsklub-ihan.si. Tudi v mlajših kategorijah ne »kličemo«, ampak se zgolj veselimo zapisov uradnih rezultatov, ki so pogosto v kombinaciji številke 112. Predstavnica »kombinatork« je Greta TOMŠIČ, ki je med starejšimi deklicami osvojila naslov državne prvakinje in tako svoja »opravila« med tekmovalci z »zračko« zaključila na najboljši možni način. V naslednji sezoni jo čakajo nastopi z večjim »kalibrom«, kot čakajo nastopi z malokalibrskim orožjem tudi Vida ZABRETA. Vid je eden izmed najperspektivnejših mladih biatloncev Slovenije, kar kažejo tudi njegovi zadnji rezultati. Na državnem prvenstvu je osvojil 2. mesto, na predzadnji tekmi za Pokal RS v biatlonu je zmagal, kot je zmagal tudi na Prvenstvu osnovnih šol Slovenije. Vid je »zlati kombinato-rec 112« med starejšimi dečki. Da se za ihanski smučarski tek in biatlon ni bati, dokazujejo tudi ostali naši tekmovalci. Na zadnjih tekmovanjih se niso prav nič izogibali že znane številke, saj so osvajali odlične rezultate v »meki« slovenskega biatlona. Ja, Pokljuka je tisto »visokogorje«, kjer je še vedno veliko snega in kjer poleg teptalcev snega hrumijo tudi delovni stroji. »Stilska preobrazba« Pokljuke je stekla in v prihodnjih mesecih, vse tja do jeseni, ko bo preobrazba končana, bomo lahko vsi skupaj začeli z »opravili« na novo zimsko sezono, na povsem novi biatlonski infrastrukturi. A vrnimo se nazaj k rezultatom na- ših tekmovalcev. Po vodstvom trenerja Janeza GREGORINA, ki je tudi v pravkar končani sezoni strokovno skrbel za naše tekmovalce, so točke za Pokal osvajali, predvsem na zmagovalnih stopničkah, Anže GREGORIČ, Anže POVIRK, Aleš GREGORIN, Primož PAN-ČUR, Matevž ZLATNAR in Maša BAHOVEC. Tik pod stopničkami pa so točke »odnašali« Tjaša BAHOVEC, Sara LEKAN, Miran MAJER, Luka NAGLIČ, Jaka PARKELJ, Nejc KARO, Gregor BABIČ, Maja UMEK in Pia KVAS. Njihova prava kombinacija šele prihaja, morda že v naslednji zimski sezoni. Ob zaključku zimskih opravil in pospravljanju našega kompleta »osnovnega orodja« se moramo zahvaliti tudi našim donatorjem in vsem ki ste nam pomagali ter nam »preprečevali«, da bi »koristili klic v sili«. HVALA družbi Farme Ihan, d.d., Občini Domžale, Črevarstvu Miroslav Majer, s. p., družbi Formitas, d.o.o., družbi Potrbin AS in ostali, d.n.o., družbi HP Commerce, d.o.o., družbi ECOlogic, d.o.o., družbi MAJO, d.o.o., podjetju Kovinostrugarstvo in splošno ključavničarstvo Boštjan Urbanija, s.p., podjetju Restavracije Gregori, Dušan Peterka s.p., Mizarstvu Milan Hribar, s.p., Pekarni Rogljič in biatlonski reprezentanci Slovenije ter seveda »medijskemu donatorju« - Slamniku. Matjaž Pavovec Skupinska fotografija ob uspešnem zaključku tekmovanja Smučarsko društvo Domžale organiziralo 18. državno prvenstvo Nika Bernardič -dvakratna državna prvakinja (nadaljevanje s 1 strani) Udeleženci so pohvalili uspešno organizacijo državnega prvenstva, gostitelji - Smučarsko društvo Domžale - pa so se veselili tudi tekmovalnega uspeha mladih smučarjev iz Občine Domžale. Največ čestitk je bila med mlajšimi dekli- cami deležna Nika Bernardič, ki je naslovu državne prvakinje v slalomu dodala še naslov v kombinaciji, saj je hitro presmučala tudi superveleslalom. Uspešno je smučala tudi njena vrstnica - mlada Lara Pančur, enako kot Nika - z Vira, ki si je v slalomu prismučala četrto mesto. Obema tekmovalkama iskrene čestitke! Čestitke pa tudi Smučarskemu društvu Domžale, saj je državno prvenstvo uspešno organiziralo s svojimi sodniki in delavci, uspeh mladih tekmovalk pa kaže, da morda v Domžalah spet dobivamo uspešno generacijo mladih smučark. RADOMLJE trgovina 01/7 22 72 33 delavnica 01/722 7B 94 SPORT stran 22 Trener Boris Jerkič s člani Sankukai karate klub Domžale Predstavlja mojstra karateja 1. DAN in trenerja Karate kluba Domžale Borisa Jerkiča Tokrat vam predstavljamo dolgoletnega člana, mojstra karateja 1. DAN, Borisa Jerkiča, ki v Sankukai karate klubu Domžale poučuje veščine karateja kot trener pionirjev in članov že vrsto let. Je tudi predsednik KK Radomlje. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, da izvemo kar največ o njem in njegovem delu. Od vašega prvega stika s karate-jem je preteklo že kar nekaj časa. Kako to, da ste se odločili za ta šport in kdaj se je vse skupaj začelo? Že od nekdaj sem se zanimal za borilne športe. Vedel sem, kje potekajo treningi (Hala Komunalnega centra v Domžalah) in vsakič, ko sem šel mimo telovadnice sem si rekel, da bom enkrat tudi sam treniral oziroma prestopil prag telovadnice. Navdušil me je sodelavec iz službe. Povabil me je na ogled tekmovanja, ki ga je organiziral Karate klub Domžale, in takoj sem vedel, da je to tisto, kar hočem. Navdušen sem bil predvsem nad borbami in prikazi tehnik, ki so jih prikazali takratni člani kluba. Med člani je bil tudi moj prvi trener, Darko Kotar. Vse skupaj se je začelo septembra leta 1986. Kaj vam pomeni karate - veščina, športna dejavnost, način življenja Karate je veščina. In z leti treniranja mi je karate postal način življenja, način razmišljanja in nasploh način delovanja v življenju. Skozi karate spoznavam predvsem svoje napake in komplekse, ki jih lahko s pomočjo vztrajnega in pravilnega treninga tudi postopno odpravljam. Torej je karate predvsem delo na sebi. Kako zgleda mojstrski izpit za 1. DAN? Kakšne občutke ima človek, ko se enkrat zave in podoživi vse za nazaj? Na izpitu za mojstrski pas je potrebno najprej pokazati osnovno tehniko in potem borbene tehnike, ki so v programu za moj strski izpit. Takoj sploh nisem dojel, da sem položil mojstrski pas (izpit), vendar mi je bilo vsak dan bolj jasno, da je vse to res. Tako lahko rečem, da so sedaj občutki fenomenalni. Položen pas je seveda plod načrtnega in dolgotrajnega dela, ki mi veliko pomeni, predvsem pa je pomemben tudi za vse člane, ki trenirajo v klubu. S položenim mojstrskim pasom se pravo treniranje karateja šele prične. Torej, gremo naprej! Trenirate tudi otroke in člane. Kakšne posebnosti imata ti dve skupini s stališča trenerja? Kakšne prav posebne razlike med treniranjem otrok in odraslih članov ni. Vsi so prišli na trening, da bi se nekaj naučili. In za vsakega je potrebno poiskati način, kako ga določeno tehniko tudi naučiti. V našem klubu je prostor za vsakogar, ki se želi učiti oziroma trenirati, ne glede na motorične sposobnosti, ki jih ima. Pri treningu otrok sta mi najbolj pomembna red in disciplina, kajti samo če sta na treningu izpolnjena ta dva pogoja, se lahko kvalitetno in natančno učimo pravilne tehnike, kar tudi zagotavlja postopni napredek. Morda člani malo bolj natančno vedo, kaj želijo pridobiti s treniranjem karateja. Kaj vam delo kot trenerja pomeni? Kako to vklopite v vsakodnevno življenje - družina, služba ...? Ko sem začel trenirati karate, sem opazoval trenerje, kako so vodili treninge in demonstratorje, ki so jim pri tem pomagali. Jasno mi je bilo, da hočem enkrat tudi sam postati trener. Z rumenim pasom sem postal demonstrator in moje nadaljnje ambicije so bile postati trener. Trener Darko Kotar mi je takrat rekel: »Trener boš postal, ko položiš 3. kyu (zeleni pas)«. Takoj, ko sem pridobil 3. kyu, mi je segel v roko in rekel: »Čestitam, sedaj si postal trener!« Tako se je začela moja trenerska pot, ki traja še danes. Trener mora biti najprej sam učenec, če hoče nato učiti druge. Karate je zame način življenja, zato sem temu tudi prilagodil moje vsakdanje življenje. Družina je zelo pomemben del mojega življenja in mi na tej poti trdno stoji ob strani. Vsi smo vpeti v karate: sinova trenirata v otroških selekcijah, zelo pomemben člen je žena Petra, ki je tudi sama trenirala, dokler se nama nista rodila otroka. Sedaj pa pred- vsem skrbi, da sta otroka »pravočasno« na treningu. Nenazadnje je zelo pomemben tudi delovni čas v službi in v podjetju, kjer sem zaposlen, nikoli nisem imel problemov pri predčasnih odhodih iz službe zaradi predstavitev karateja in demonstracij po šolah. Vedno sem tudi dobil dopust v času seminarjev (letna karate šola, vaditeljski seminarji ...). Uspešni ste tudi na tekmovanjih. Kako gledate na zmage in kako sprejemate poraze? Na začetku moje kariere so mi bile najbolj pomembne zmage v športnih borbah. Vsakič, ko je trener pobiral prijave za tekmovanje, sem se postavil prvi v vrsto. Na račun turnirskih zmag sem pridobil tudi 3. kyu in 2. kyu. Skozi tekmovanja in treninge sem spoznal, da zmage spremljajo tudi porazi, skozi katere se marsikdaj naučiš, celo več kot iz zmag. Zato mora borba z nasprotnikom postati borba s prijateljem. Kako vidite svoje delo v prihodnje in kaj želite še doseči za sebe in s poučevanjem karateja? Še naprej bom poučeval in treniral karate ter nadaljeval delo v Sodniški komisiji Sankukai karate zveze Slovenije. Treniranje karateja je zame nekaj lepega. Ob tej priložnosti ne smem pozabiti našega tehničnega mentorja, Vlada Paradižnika, ki nam podaja tehniko na zelo poglobljen način, in nam omogoča postopen in (seveda z vztrajnostjo) zanesljiv napredek. Želim si, da bi lahko še zelo dolgo obiskoval treninge, ki jih vodi v Karate klubu Forum, kajti le to je tista prava pot, po kateri se splača hoditi. Seveda pa si tudi želim, da bi me na moji nadaljnji poti spremljalo čim manj poškodb. Najlepša hvala za odgovore in še mnogo uspeha na vaši poti, tako v karateju kot tudi drugače. Vsem čestitamo in želimo še uspešno pot v karateju! G. J. 8. kyu Maks Musar, Uroš Ujc, 7. kyu Gregor Vojsk, Andrej Bukor, Jošt Kovač, Andraža Grčar, Kara Korošec, Samantha Depoli, Tadej Kokanovič, Kristina Krajnc, Matic Burja, Aljaž Banko, Vladan Stojičič, Žan Sajovic, Ana Županič, Martin Pavkovič Sebastjan Trdin, Žan Loboda, Rok Peternelj, Žan Peternelj, Karmen Schwarzbartl, Jan Simon, Amar Ličina, Vid Čerin, Urša Koželj, Marko Lenček Jure Draksler, Gal Banko, Uroš Marn, Jaka Vavpetič, Urban Kla-dnik, Erazem Brodar, Maks Turk, Maks Musar, Žan Učakar, Brina Jeretina, Uroš Ujc, Erik Zajc, Ema Čeman, Tim Gonza, Anže Skok, Jan Lazarevič 6. kyu Iza Kotnik, Gašper Golja, Rok Rožič, Bibiana Kepic, Vigor Ilič, Taj Janežič, Benjamin Virant, Vanja Stojnič, Jaka Domjan, Martin Štepic, Marko Lenček, Miha Rajnovac, Gašper Bizjak, Tjaša Šinkovec, Anja Herič, Anže Oršič, Luka Kodela, Urban Hren, Jan Kodela 5. kyu Tadej Štante, Klemen Bergant, Jan Koncilja, Gal Štempihar, Lana Janežič, Karin Mušič, Urša Timažin, Grega Pirc, Tej Jerkič, Javor Zavec, Anja Flerin, Žan Zakrajšek, Klemen Jazbec 4. kyu Aleš Žagar, Benjamin Letič, Matej Merčun, Pia Pajk, Alma Ličina, Larisa Omerzu, Tinkara Kepic, Žan Jašič, Blaž Penčur, Romana Vodlan, Gal Moder, Mirjam Starin, Sabahudin Velič, Dare Justin, Klemen Horjak 3. kyu Tilen Ljubešek, Monika Prašnikar, Bojan Vogrinec, Kaja Hribar, Anže Kristan, Gašper Gale 2. kyu Teja Medle, Čendrim Kajtazaj kyu Blaž Jurjevec, Katja Žulič DAN Boris Jerkič Sankukai karate klub Domžale Državno sankukai prvenstvo za člane, članice, mladince in mladinke ter regijsko tekmovanje za dečke in deklice Drugi marčevski vikend je postregel z obilico tekmovalnega vzdušja, tako pri najmlajših kot tudi članih in članicah. 14. in 15. marca sta se zvrstili dve izredno pomembni in zanimivi tekmovanji. V soboto, 14. marca, je v Radomljah potekalo letošnje prvo regijsko tekmovanje dečkov v športnih borbah in deklic v prikazu kat. V močni konkurenci je nastopalo preko 80 tekmovalcev, katerih uvrstitev je štela za vstopnico na državno turnir, ki bo 5. aprila v Ivančni Gorici. Vsem, ki jim je uspelo, čestitamo, ostali pa vsekakor niso poraženci, kajti že zbrati pogum in se boriti je veliko. Čestitamo! V nedeljo, 15. marca, je v športni dvorani v Kamniku potekalo Državno prvenstvo Sankukai karate zveze Slovenije, ki so se ga udeležili tekmovalci iz sedemnajstih klubov in sekcij iz cele Slovenije. Domžalčani so bili tudi tokrat zelo uspešni! Rezultati DP za člane in mladince Mladinci: 1. mesto Vit Vreček Do- brin (For), 2. mesto David Mohorič (Iv. G.), 3. mesto Čendrim Kajtazaj (Dom) Mladinke: 1. mesto Eva Margon (For), 2. mesto Nina Mitevski (For), 3. mesto Saša Voler (Dom) Člani: 1. mesto Samo Levačič (For), 2. mesto Dean Levačič (For), 3. mesto Gabrijel Borštnik (For) Članice: 1. mesto Karmen Globo-kar (Iv. G.), 2. Teja Grad (Dom), 3. mesto Aleksandra Zupan (For) Dečki so tekmovali v 11 kategorijah. Deklice so se pomerile v treh kategorijah v katah. G. J. 1. mesto Gal Moder, Rok Kveder, Surya Kotar, Dan Čampa Pušl, Maj Stanič, Matej Merčun, Benjamin Letič, Martin Omo- všek 2. mesto Klemen Cotman, Blaž Jurjevec, Nejc Andrejka, Nik Jerkič, Žan Jašič, Luka Trojanšek, Anže Kristan 3.-4. mesto Tine Makovecki, Nejc Simon, Grega^ Vrečar, Marko Krajnc, Anže Starin, Matej Vogrinec, Žiga Šraj, Patrik Hlebec Štor, Jak Peternelj, Tadej Štante, Blaž Penčur, Matevž Rovanšek, Timon Habas Strakoš, Gašper Gale, Andraž Harauer 1. mesto Klavdija Resnik, Ajda Sokler, Monika Prašnikar 2. mesto Alma Ličina, Alja Valenčič, Kaja Hribar 3. mesto Urša Tomažin, Nataša Rojec Karate klub Wankan Ihan na državnem prvenstvu JKA V nedeljo, 15. marca, je JKA Slovenije organiziral državno prvenstvo v Športni dvorani Prevalje. Njihove tekme se je udeležilo pet članov Karate kluba Wankan Ihan in trener Boris Grad. Na državnem prvenstvu je bilo 220 tekmovalcev, zato smo še posebej ponosni, da smo se lahko udeležili njihove tako številčne tekme. Dosegli smo dobre rezultate, na kar smo zelo ponosni. Žiga Štempihar je osvojil 3. mesto v skupini mlajši dečki C, Matija Hrženjak 4. mesto v skupini starejši dečki B, Luka Pecik 3. mesto v skupini kadeti B, Pia Pe- cik pa na tekmi tokrat ni imela sreče. Špela Grad se je uvrstila na 2. mesto v katah in na 2. mesto v borbah, v skupini mladinke A. Imela je kar številčno konkurenco. Na tekmi je sodeloval tudi Boris Grad, inštruktor Karate kluba Wankan Ihan, in sicer kot sodnik B-ranga. Članom za osvojene rezultate iskrene čestitke. Nives Grad Karate klub Wankan Ihan Klub borilnih veščin Domžale v Čestitke za dve prvi mesti V marcu je bil v Zagorju ob Savi državni turnir kickboxinga v športni disciplini lajt kontakta in semi kontakta. Turnir sta pripravila Kickboxing zveza Slovenije in Klub pon do kwan Zagorje. Med 253 tekmovalci iz 20 klubov so se odlično odrezali tudi člani Kluba borilnih veščin Domžale. Mitja Bolčina je v polfinalu v kategoriji do 69 kg z 2 : 1 premagal Timija Potočnika (Power kick Murska Sobota), v finalni borbi pa je bil z enakim rezultatom boljši od Michaela Loperta iz istega kluba ter tako osvojil prvo mesto. Prvo mesto je v kategoriji do 89 osvojil David Nagode, ki je v prvem kolu pre- Matej, Blaž in Matic - pridružite se jim! magal Žibrata (Power kick Murska Sobota) s 3 : 0 v polfinalu je bil boljši od Davida Kataleniča (KBV Sung S. Gradec) z enakim rezultatom, v finalni borbi pa je z 2 : 1 premagal klubskega kolega Miha Božiča, ki je pred porazom z 2 : 1 premagal Dejana Vajza (BB Hwarang Maribor) ter v polfinalu s 3 : 0 Primoža Bračiča (Pon do kwan Zagorje ob Savi) ter tako osvojil drugo mesto. Drugo mesto si je Marjan Bolhar v kategoriji do 79 kg priboril z zmago 3 : 0 nad Janom Drufovkom (Budokai Nova Gorica) ter porazom z 2 : 1 proti Alešu Zemljiču (BB Hwarang Maribor). S porazom 3 : 0 proti aktualnemu podpr-vaku Evrope Edinu Latiču (KBK Center Ljubljana) je Blaž Leben v kategoriji nad 94 osvojil peto mesto. Ob tem pa bi vas radi povabili tudi na treninge - pohode, skupaj s pogumnimi športnimi tekmovalci kluba, ki se na tak način pripravljajo na domača in tuja tekmovanja. Če bi se jim želeli priključiti, gredo navadno na Sveti Primož ob sobotah, med 8. in 10. uro. Pišite jim na: matej.kbv.domzale@gmail.com. Vera Interno atletsko tekmovanje Tokrat smo se vaditelji Atletskega kluba Domžale odločili, da izpeljemo interno atletsko tekmovanje — samo za tiste, ki trenirajo v interesni dejavnosti atletike. Tekmovanja se je udeležilo kar precejšnje število otrok, ki so se v Osnovni šoli Dragomelj preizkusili v teku na 20 metrov, metu medicinke in skoku v daljino. Atleti so dosegali dobre rezultate in posegali po priznanjih in medaljah v posamičnih disciplinah. Vsi, ki so prišli, so pomembni in s tem tudi spretni, hitri in pogumni.V mesecu maju bomo organizirali še zadnjo interno tekmovanje na atletskem stadionu, ki ga verjetno že vsi z veseljem pričakujete. Le tako naprej! Čestitamo! Vaditeljica Mojca Grojzdek Miki osvajamo: Ni športnega uspeha brez vrednot in delovnih navad Za nami je že tretji kvalifikacijski turnir v modernih tekmovalnih plesih, plesni vikend, kjer se plesalci bodisi poskušajo uvrstiti na državna prvenstva ali pa zgolj preverjajo svoje znanje in napredek in se tako pozicionirajo med ostalimi plesalci. Uspehe je prinesla tudi prva letošnja mednarodna tekma, ki je od 13. do 15. marca potekala v obmorskem mestecu Lignano v Italiji. Rezultati kvalifikacijskega turnirja so bili za plesalce PK Miki odlični, prvega mesta so se veselili Laura Potočnik in Lana Smolnikar med šov pari pionirji, Pismonoše med pionirskimi šov malimi skupinami, pionirska orientalska mala skupina, Andraž Mrak med electric boogie člani, slednji je z Dejanom Djurovičem nastopil tudi med EB pari člani. Z drugim mestom so z odra odplesali Petra Peček med šov solo mladinkami ter v paru s Petro Ravbar med šov pari mladinci in mala članska skupina s plesalci Tjašo Derstvenšek, Majo Maselj, Zalo Jamšek in Domnom Krenom. Stopničke so si priplesali tudi Klara Peček kot šov solo pionirka, mladinec Nejc Babnik kot hip hop solist ter Domen Kren in Nina Semprimožnik med šov pari člani. Nina, ki je zaradi zvitega gležnja med tekmo članske male skupine s težavo sedela pri miru, je poskusila opisati tekmovalne občutke: »Želiš si, da bi lahko večno plesal na odru, ljudje pa bi ti bučno ploskali,« Tjaša Derstvenšek pa je dodala: »Tekmujem zelo rada, saj na tekmi lahko pokažeš svoje znanje ter dobiš nek odziv za to, kar pokažeš - priznanje ali pa velik aplavz navijačev.« V finale kvalifikacijskega turnirja so se uvrstile tudi Laura Potočnik (šov solo pionirka), Ivana Babič (jazz solo mladinka), Monika Kamar in Klara Peček ter Žana Babnik in Maša Šraj (šov pari pionirji in mladinci) ter street mala skupina Toy Dolls, ki so zasedli četrto mesto. Peto mesto so osvojili Lana Smolnikar (šov solo pionirka) in street mala članska skupina, šesto mesto pa Eva Gorjup (šov solo pionirka) in Gaja Ramšak ter Naja Šarec (šov pari pionirji). Na mednarodni trofeji v Lignanu so Domen Kren, ki je v paru z Nino Semprimo-žnik zaplesal točko Seduces me, in plesalke formacije Njegova Ekscelenca, vsak v svoji kategoriji (modern pari nad 16 let in junior jazz formacije od 13 do 15 let), osvojili srebrno priznanje. Najbolje so se uvrstile plesalke male skupine Škorpijoni, Neža Hrovat, Anja Ivanc, Andreja Ručigaj, Petra Ravbar in Katja Tekavc, ki so med junior malimi skupinami v kategoriji Fantasy osvojile srebrno odličje in si poleg tega z drugim mestom priplesale tudi denarno nagrado. Tekmovalna točka Škorpijoni je največ točk prejela za koreografijo, delo Romane Pahor, plesalke pa za plesno tehniko. Njegova Ekscelenca je bila najbolje ocenjena za koreografijo, prav tako delo Romane Pahor, plesalke pa za interpretacijo. Predsednica Plesnega kluba Miki, Saša Emi-nič, je vseh rezultatov vesela in se hkrati zaveda, da plesni uspeh ni zgolj prvo mesto na domači ali mednarodni tekmi, ter da je treba znanje nenehno izpopolnjevati: »Pri razumevanju športnega uspeha se v Plesnem klubu Miki nanašamo na besede dr. Milana Čoha, predavatelja na Fakulteti za šport v Ljubljani, ki pravi, da so športni uspeh in rezultati trenutni, vrednote in delovne navade pa ostanejo za vse življenje. V Plesnem klubu Miki se pri predajanju našega znanja in kompetenc za življenje trudimo konstantno dvigovati kvaliteto dela, zato se nenehno dodatno izobražujemo na različnih področjih. Plesni pedagogi PK Miki so trenutno v izobraževanju za nazive plesni vaditelj in učitelj. Ples je šport in za poučevanje mladine do 20. leta starosti, bodisi rekreativno ali tekmovalno, je po mnenju Ministrstva za šolstvo in šport nujno potrebna strokovna izobrazba oziroma usposobljenost, kar določa 26. člen Zakona o športu.« Vsi, ki si želite ogledati kvalifikacijski turnir v modernih tekmovalnih plesih, se nam lahko 5. aprila pridružite v Hali komunalnega centra, kjer bo v organizaciji PK Miki potekal še zadnji tovrstni turnir za uvrstitve na državna prvenstva v različnih kategorijah in hkrati tudi izbor skupin in formacij za evropsko prvenstvo, ki bo v začetku maja v Beogradu. Romana Pahor www.mikiples.com Pilates, pot do zdravja in dobrega počutja Pilates ni nov, temveč znova odkrit vadbeni program za telo in duha, ki se imenuje po ustanovitelju. Joseph H. Pilates je zapisal: »Po desetih urah boste razliko čutili. Po dvajsetih jo boste videli - in po tridesetih boste imeli novo telo.« Pilates je celostni vadbeni program, ki vsebuje elemente različnih vzhodnih in zahodnih vrst vadbe. Gre za premišljen sistem gibalnih vaj, izvedenih v določenem zaporedju, ki okrepijo mišičje ter izboljšujejo prožnost telesa in ravnotežje. Joseph H. Pilates nikoli ni zapisal natančnega vadbenega programa, zato danes po svetu krožijo različne verzije njegove metode. Razvile pa so se tudi različne usmeritve, s poudarki na vajah za določen del telesa. Vaje so primerne za vsakogar, ne glede na starost in spol. Vaje je mogoče izvajati kadarkoli in kjerkoli. Potrebujemo le primerno oblačilo. Izvajamo Nogometaši NK Vir pripravljeni na nadaljevanje sezone Pripravljalno obdobje za nadaljevanje prvenstva v MNZ ligi Ljubljana, za sezono 2008/2009, je pomenilo za nogometaše NK Vir nove izzive, saj je za njimi odigranih kar nekaj prijateljskih tekem, ki so ne le odličen pokazatelj kvalitete igralcev, temveč tudi dober trening pred prvo prvenstveno tekmo v spomladanskem delu MNZ lige v letošnji sezoni, v kateri trenutno zasedajo 7. mesto. Treningi sicer te dni potekajo trikrat tedensko, do začetka nadaljevanja jih bosi ali v nogavicah. Primerne so tako za ženske (tudi nosečnice) kot moške, z različnimi zmogljivostmi in drugačno motivacijo. Če pilates izvajamo dosledno in natančno, vodi do sanjske postave. Kljub temu pa pilates ni naporen, saj je pri vadbi izrednega pomena, da vse vaje izvajamo čimbolj sproščeno. Gibanje telesa spremlja naravno globoko dihanje, ki ustvarja občutek harmonije. Prav zaradi vseh teh dobrih lastnosti pilatesa smo se v Plesni šoli Miki odločili, da za vse vas odpremo ure pilatesa, kijih izvaja športni klubFITMAMI. Priključite se nam lahko v ponedeljek, ob 19. uri, ali v torek, ob 9. uri, v Plesalnici. Za več informacij pokličite na telefon 01/724 25 85 ali si oglejte spletno stran Plesne šole Miki ali Športnega kluba Fitmami. Špela R. Nahtigal sezone bodo Virjani odigrali še vsaj eno pripravljalno tekmo, celotna ekipa pa je po besedah trenerja NK Vir, Matjaža Kunstlja, dobro pripravljena in že nestrpno pričakuje prvo prvenstveno tekmo v spomladanskem delu lige MNZ Ljubljana, ki bo odigrana z ekipo NK Dolomiti Dobrova na domačem terenu, in sicer 28. marca, v Športnem parku Vir. Sezono pa so v nadaljevanju veteranske lige že pričeli veterani NK Vir, ki uspešno zastopajo »rumeno-modre barve« in tako s svojo vztrajnostjo in predanostjo nogometu navdušujejo obiskovalce njihovih tekem in skrbijo, da sta razpoloženje in aktivnost članstva v ŠD Vir vse po-zitivnejša in večja. Navijači in simpa-tizerji NK Vir ste seveda vabljeni, da si tudi v nadaljevanju letošnje sezone popestrite nogometne popoldneve in skupaj z nami ogledate nogometne tekme naših selekcij v Športnem parku Vir. Gregor Horvatič Podpredsednik ŠD Vir Osnovnošolci na tekmovanju domžalske regije v namiznem tenisu Učenci in učenke iz osnovnih šol domžalske regije so se v Lukovici, v telovadnici OŠ Janko Kersnik Brdo, zbrali na tekmovanju v namiznem tenisu. Razvrščeni so bili v več kategorij, nastopili pa so tudi v ekipni konkurenci. V finalnem delu so se pomerili najboljši iz predtekmovalnega dela, ki so se borili za naslove prvakov domžalske regije. V posamičnem delu so medalje prejeli najboljši štirje iz vsake kategorije (za prvo, drugo ter tretje do četrto mesto), v ekipnem delu paje najboljša šola prejela pokal, člani ekip od prvega do tretjega mesta pa medalje. Prvaki so postali Lovro Kropivšek (OŠ Janko Kersnik Brdo), Luka Sitar (OŠ Rodica), Katja Beden (OŠ Preserje pri Radomljah), Kaja Skok (OŠ Mengeš), Sabina Komar (OŠ Rodica) in ekipa učenk in učencev OŠ Mengeš. Učenci in učenke so prikazali zadovoljivo znanje in poznavanje namiznoteniških prvin in prav škoda je, da se tekmovanja niso udeležile prav vse osnovne šole domžalske regije, saj bi bila konkurenca večja, tekmovanje pa še zanimivejše. V četrtfinale državnega prvenstva so se iz domžalske občine uvrstili Luka Sitar, Martin Peterlin, Sabina Komar, Katja Beden in Lara Korošec. Podrobnejše razvrstitve: Učenci letnik 1994 in mlajši (kategorija C) 1. mesto: LOVRO KROPIVŠEK, OŠ Janko Kersnik Brdo 2. mesto: NEJC PIRNAT, OŠ Venclja Perka 3.-4. mesto: ŽAN GOSTIČ, OŠ Rodica in BORUT MALI, OŠ Preserje pri Radomljah Učenci letnik 1998 in mlajši (kategorija B) 1. mesto: LUKA SITAR, OŠ Rodica 2. mesto: MARTIN PETERLIN, OŠ Preserje pri Radomljah 3.-4. mesto: ŽAN STANKOVIČ, OŠ Venclja Perka in KRISTJAN SEVER, OŠ Rodica Učenke letnik 1994 in mlajše (kategorija B-1) 1. mesto: KATJA BEDEN, OŠ Radomlje 2. mesto: LARA KOROŠEC, OŠ Radomlje 3.-4. mesto: NIKA ŠUŠTARŠIČ, OŠ Venclja Perka in KLARA PENKO, OŠ Preserje pri Radomljah Učenke (kategorija A-1) 1. mesto: KAJA SKOK, OŠ Mengeš 2. mesto: ŠEJLA DIZDAREVIČ, OŠ Mengeš 3. mesto: ANITA HADIPAŠIČ, OŠ Mengeš Učenke letnik 1998 (kategorija C-1) 1. mesto: SABINA KOMAR, OŠ Rodica 2. mesto: KLAVDIJA STRMŠEK, OŠ Janko Kersnik Brdo 3.-4. mesto: ZALA SERŠEN, OŠ Janko Kersnik Brdo in TEJA KOMAR, OŠ Mengeš EKIPNO: mesto: OŠ JANKO KERSNIK BRDO mesto: OŠ MENGEŠ mesto: PRESERJE RADOMLJE Janez Stibrič Športno društvo Želva vabi vse otroke, stare od 3 do 8 let, na tradicionalno 11. tekaško prireditev TEČEMO RADI, v soboto, 4. aprila 2009, ob 10. uri pri OŠ Preserje pri Radomljah. TEKAŠKE KATEGORIJE: 100 M - otroci, stari 3 leta 200 M - otroci, stari 4 leta 250 M - otroci, stari 5 let 350 M - otroci, stari 6 let 450 M - otroci, stari 7 let 500 M - otroci, stari 8 let Vsak otrok bo zmagovalec, zato bo dobil darilo in malico. Prireditev bomo zaključili do 11.30. Prijavnina: 4 € V primeru dežja bo tek prestavljen na soboto, 18. aprila 2009. Športno društvo Želva Tel.: 01/7227-336 Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, 1230 Domžale vabi k oddaji vlog na razpis ZA NUDENJE GOSTINSKIH STORITEV NA OBMOČJU ODBOJKARSKIH IGRIŠČ v Športnem parku Domžale, v času sezone igranja odbojke na mivki. Podrobnosti razpisa so objavljene na spletni strani Zavoda: www.zavod-sport-domzale.si. Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, 1230 Domžale LJUBITELJI KOLESARSTVA IN TEKMOVALCI, POZOR! Obveščamo Vas, da bo letošnje »KOLESARJENJE PO KRAJIH UPRAVNE ENOTE DOMŽALE« v soboto, 25. aprila 2009, ob 10. uri, v Športnem parku Domžale. Dobrodošli! Podrobnosti na spletni strani Zavoda: www.zavod-sport-domzale.si in v naslednji številki Slamnika. Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka 4, 1230 Domžale vabi k oddaji vlog na razpis ZA REZERVACIJO TERMINOV IGRANJA ODBOJKE NA MIVKI NA ODBOJKARSKIH IGRIŠČIH, v Športnem parku Domžale za leto 2009. Podrobnosti razpisa so objavljene na spletni strani Zavoda: www.zavod-sport-domzale.si. Najboljši, ki so prejeli medalje - vsem čestitamo za njihovo uvrstitev. dent d.o.o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja Sla, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • zobna protetika z uporabo sodobnih materialov • zdravju prijazna brezkovinska keramika • beljenjezob ODPRTO TUDI OB SOBOTAH SPORT stran 24 NK Domžale Sportpotimi Počasi se dvigamo proti vrhu Pred vstopom v lepe, tople pomladne dni imamo pred sabo vsaj še nekaj slabega vremena in mrzlih juter. Kljub temu to za nekatere športno aktivne ni nobena ovira. Ne ovirajo nas niti mraz, mokra tla in ne sneg, katerega smo bili v letošnji zimi deležni kar nekaj. Nekateri smo aktivni zunaj skozi vse leto, ne glede na vreme. Tisti, ki jim zimske razmere ne odgovarjajo in se jim niso pripravljeni zoperstaviti in vseeno vaditi na prostem, pa lahko pridno vadijo v notranjih, ogrevanih prostorih. Sama spadam med tiste, ki me ne moti ne sneg ne dež in pravzaprav izkoristim vsako priložnost za zunanjo aktivnost. Le primerna oblačila in obutev je treba izbrati. Pozimi smo zunaj izpostavljeni vremenskim razmeram in onesnaženemu zraku. Mogoče rešitev obstaja, če se izognemo mestu in vadimo blizu gozda ali v njem. Sicer je že zimski sprehod skozi gozd nekaj posebnega. Med negativne lastnosti športa v zimskem času na prostem sodi še marsikaj. Pomembno je, da se dobro ogrejemo in predvsem pravilno vadimo, ter da vadimo zdravi in v dobri telesni pripravljenosti. Pa z veliko volje, seveda. Na splošno se v zimskem času veliko manj ukvarjamo s športom kot v drugih mesecih leta. Pozimi smo ob vadbi hitreje izčrpani in utrujeni, kar predstavlja večji napor za telo. A kljub temu poskušajmo najti kaj pozitivnega in razlog za vadbo izven umetno ogrevanih prostorov, kar nam bo vsekakor pozitivno povrnjeno. Nives Grad Domžalski nogometaši, ki so jesenski del zaključili pod pričakovanji, pa v spomladanskem delu vendar poskušajo nadoknaditi izgubljeno. Temu primerni so tudi rezultati zadnjih petih tekem, ki so jih odigrali od 22. februarja pa do 11. marca, v mesecu dni je bilo to pet srečanj, iz vsakega od le-teh pa so odšli vsaj s točko. Kot smo že poročali so najprej z 1:0 premagali Celja v gosteh, potem so nesrečno izenačili 3:3 z Mariborom v Domžalah, sledila je zmaga v Novi Gorici 3:2, zadnji dve koli pa so najprej premagali Interblock z 2:0, nazadnje pa še Kopru odvzeli točko po rezultatu 0:0. Pa poglejmo najprej kaj je prinesla zmaga proti Interblocku. Ljubljanski klub, ki je sam zase zagotovo razočaranje letošnje sezone, je Domžalčanom prinesel tretjo zmago na zadnjih štirih tekmah, kar je Domžalčane zavihtelo na 4. mesto. Tekma, katere oba zadetka sta padla šele v drugem polčasu, oba pa je dosegel Jože Benko, pa je Dom-žalčane postavila tudi v vlogo naj- boljše ekipe začetka spomladanske sezone. Še korak naprej pa so šli s točko na Bonifiki. Čeprav tokrat na srečanju ni padel noben zadetek, kar za gledalce pomeni manj zanimivo srečanje, pa je bila točka, ki so jo Domžalčani osvojili proti Koprčanom vredna svoje cene, saj so se z le-to povzpeli že na 3. mesto. Vsekakor domžalskega nogometa, klub slabim jesenskim trenutkom, ne gre odpisati. (mak) KK Helios Za konec skalp Cibone in rekorden začetek 2. dela DP Članice tretje v Pokalu Slovenije V sezoni 2008/2009 so naše članice v ligi za prvaka trdno na 6. mestu v državi, v pokalu pa smo si uspeli priboriti mesto med četverico najboljših ekip v Sloveniji in smo za tretje mesto dobili bronasto medaljo. Zaključni turnir najboljših štirih ekip Slovenije je potekal v Mariboru, kjer je imela domača ekipa velik motiv, saj se pripravlja za vstop v mednarodno ligo klubov v ženski košarki, sorodnico moške Jadranske lige. V finalu so sicer zmagale igralke Merkurja iz Celja, ki že vrsto let uspešno igrajo v mednarodni ligi, doma pa večinoma osvajajo prva mesta - tako v državnem prvenstvu, kot tudi v pokalnem tekmovanju. Za nas je letošnji rezultat izjemen, to priznanje je v članski konkurenci prvo v dolgoletni zgodovini kluba in prvo v devetih letih, odkar se trudimo postaviti člansko ekipo. Skozi vsa ta leta smo znatno izboljšali pogoje vadbe, dvignili miselnost in organizacijo kluba na višji nivo. Za naš klub predstavlja sedanja organiziranost, imamo pet ekip, tudi način izbiranja in selekcioniranja potencialnih igralk skozi mlajše selekcije, tako da počasi poskušamo zapolniti svojo člansko ekipo z doma vzgojenimi igralkami, ki bodo videle svojo prihodnost v močni in kakovostni članski ekipi. Ob tej priložnosti bi povabil Domžalčane, da si v domačih tekmah, na OŠ Venclja Perka, ogledajo prvoligaška srečnja, kjer bodo videli, da kvalitetno napredujemo in se približujemo ekipam iz vrhnjega dela lestvice. Košarkarji Heliosa so zaključili tako prvi del državnega prvenstva, kot tudi tekmovanja v ligi NLB, kjer so na koncu osvojili 12. mesto. Po pomembni zmagi nad Vojvodino, ki je bila skupaj s Heliosom glavni favorit za izpad iz lige, je sledil poraz proti Splitu, za konec pa je Domžalčanom vendarle uspelo dobiti skalp Cibone, kar ji je ne le utrdilo na predzadnjem mestu, pač pa so se zavihteli še mesto višje, od koder so izpodrinili Zagreb CO. Omenimo še rezultate zadnjih dveh krogov odigranih v ligi NLB - Split je bil boljši od Heliosa z rezultatom 92:82, medtem ko je bil Helios boljši od njihovih hrvaških kolegov -Cibone 76:73. Domžalski košarkarji pa so vse svoje moči sedaj že usmerili v državno prvenstvo, kjer so v prvem krogu dobesedno zmleli Luko Koper. Domžalčani, ki so bili od obalne ekipe bolj ši za kar 41 točk, rezultat je bil 114:73, je na tokratni tekmi dosegla kar nekaj rekordnih dosežkov, med katerimi zagotovo ne gre pozabiti kar 100-odstotni met Jureta Močnika (dosegel je 15 točk), Janža je bil najboljši strelec s 25 točkami in kar 8 trojkami (skupaj so jih dosegli 17), sama po sebi pa je rekordna tudi celotna tekma, če pogledamo rezultat, saj je to duga najvišja zmaga katerekoli ekipe v ligi UPC v tej sezoni in tudi rekord doseženih točk ene ekipe na eni tekmi (Heliosovih 114). Tudi lastnik najvišje razlike na tekmi je Helios, ki je v 14. krogu premagal Elektro Esotech z 42 točkami prednosti. Elektra pa bo tudi naslednji nasprotnik Heliosa. (mak) Referent/-ka v tajništvu prodaje Od vas pričakujemo: • ustrezno izobrazbo najmanj V. stopnje z odličnimi šolskimi spričevali, • zelo dobro poznavanje dela z osebnim računalnikom, • zanesljivost, sposobnost prenašanja večjih delovnih obremenitev, delavnost, timsko naravnanost; • samostojen način dela in fleksibilnost, • organizacijske sposobnosti, • urejen videz, • zelo dobro znanje nemškega jezika (ustno in pisno). Ponujamo vam: • zagotovljeno delovno mesto, • raznoliko in zanimivo področje dela, • prijetno delovno okolje, • povprečno plačilo najmanjl.368,- EURbruto mesečno + prehrana + prevoz+letni regres. Vaše delovno mesto obsega: • samostojno in odgovorno izvajanje tajniških opravil vtimu naše uprave, • podporo vodji prodaje, • pripravo dokumentov s pomočjo elektronske obdelave podatkov. Kandidatke in kandidate, ki vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam na spodnji naslov v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnjo vsiovenščini in nemščini z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili. Pogodbo bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. Hofer trgovina d.o.o. Kranjska cesta 1,1225 Lukovica V soboto, 21. marca, je bilo v Ren-čah prvo letošnje tekmovanje v umetnostnem kotalkanju in sicer v disciplini obvezni liki. Tekmovanje je bilo tudi izbirno za uvrstitev v reprezentanco Slovenije, za tekmovanje za Pokal Nemčije, ki bo maja v nemškem mestu Freiburg. Kar štiri potencialne kandidatke iz domžalskega kotalkarskega kluba Pirueta so se udeležile omenjenega tekmovanja in se uvrstile več kot odlično. Nika Babič in Špela Berlot sta vsaka v svoji tekmovalni kategoriji osvojili prvo mesto, medtem ko je bila Tina Ozebek druga in Petra Pokovec četrta. Takšne uvrstitve so več kot odlične, saj se glavna sezona še niti pričela ni, ampak kaj kmalu bo potrebno pokazati, kaj vse so se kotalkarice naučile preko zime. Uvrstitev v reprezentanco ni vprašljiva, seveda pa bo treba na tekmovanju, kot je Pokal Nemčije, kjer bo zelo močna konkurenca, pokazati kar se da največ. Želimo jim obilo uspeha. kariera.hofer.si Klemen Gerčar pripravljen na nove zmage Motokrosist Klemen Gerčar je v nedeljo, 1. marca, v Italiji začel letošnjo tekmovalno sezono. Preizkušnja, ki je sicer štela za državno prvenstvo naših zahodnih sosedov, je služila kot priprava na nadaljevanje sezone 2009, v kateri bo Gerčar v barvah italijanskega kluba Gariboldi Yamaha Monster Racing nastopal na vseh dirkah slovenskega državnega in članskega evropskega prvenstva. Udeležil se bo tudi posamičnih dirk italijanskega, francoskega in svetovnega prvenstva. Lanska izjemno uspešna sezona ni ostala neopažena. Klemen je bil za zmago na dirki evropskega prvenstva na Hrvaškem in 15. mesto na svetovnem prvenstvu MX2 v Italiji nagrajen s posebnim priznanjem AMZS Šport za dosežke na mednarodnih tekmovanjih. Postal je tudi najboljši športnik Celja za leto 2008, saj je poleg omenjenih uspehov s celjskim klubom Feroda osvojil klubski naslov v slovenskem državnem prvenstvu. Letos želi Gerčar storiti še korak naprej in se zaveda, da je do uspeha moč priti zgolj s trdim delom. Zato je po zaključeni lanski sezoni s pripravami na letošnje tekmovalno leto začel že sredi novembra 2008. Seveda najprej s kondicijskimi pripravami, ki jih je opravil s pomočjo trenerja Mateja Cankarja. Po nekaj individualnih treningih na motorju so po novem letu sledile priprave pod okriljem njegovega kluba Gariboldi Yamaha Monster Racing. Priprave so v okolici Marseilla in ostalih delih južne Francije ter korziški prestolnici Ajacciu potekale mesec in pol. »Zaradi toplejše klime smo imeli zelo dobre pogoje za trening. V tem času smo zamenjali kar nekaj prog in tako sem spoznal raznovrstne podlage ter tehnične prvine, ki jih v Sloveniji ni mogoče trenirati,« je po vrnitvi v domovino razlagal Klemen Gerčar. Športnik iz Prevoj pri Šentvidu je skupaj s klubskima kolegoma vadil pod vodstvom bivšega motokrosista in trikratnega svetovnega prvaka, Yvesa Demaria. Primarni cilj letošnje sezone so, poleg osvojitve naslova slovenskega državnega prvaka, nastopi na dirkah evropskega članskega prvenstva. »Z lansko zmago na Hrvaškem sem dokazal, da se lahko kosam z evropsko elito. Letos se bom udeležil vseh štirinajstih dirk za evropsko prvenstvo in moje želje so odpeljati sezono čimbolj konstantno ter se tako čim bolj približati vrhu,« je o ciljih povedal Klemen Gerčar. Poleg tega se bo udeležil tudi izbranih dirk italijanskega, francoskega in svetovnega prvenstva, kjer bo nabiral izkušnje za prihodnje sezone. Mladega motokrosista tako letos čaka izjemno naporna sezona, saj je na njegovem koledarju od 25 do 30 dirk. Ob tem je dodal: »Za uresničitev mojih načrtov so potrebna tudi zajetna finančna sredstva, zato se zahvaljujem vsem, ki mi pomagajo pri moji športni poti. Hkrati pa upam, da bom s svojim programom dirk in uspehi prepričal še kakšnega sponzorja, da mi priskoči na pomoč.« Podrobnosti o dirkah, rezultatih in še čem si lahko preberete in ogledate tudi na spletni strani: www.klemen-gercar.com. Poleg napornega tekmovalnega leta Klemena Gerčarja letos v maju čaka še matura. Po končani gimnaziji v Kamniku si želi študirati na Fakulteti za management v Celju. Leon Andrejka Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. VSPOMIN Alešu Vrešu 28. marca bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš najdražji sin, brat, stric in svak. Za vse hvala ti. VSPOMIN 23. marca sta minili 2 leti, odkar te ni več med nami P Terezija Skala z Vira Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate. Hvala V naša srca si se vpisal, čas te nikdar ne bo izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta Simona Grudnika iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lep obred in pevcem za prelepe pesmi. Hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. VSPOMIN 23. marca je minilo leto dni, odkar nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast Ivan Ravnikar st. po domače Gašperjev ata iz Krtine Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep spomin. V ZAHVALO in SPOMIN Po dolgi in težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mami Marija Hauptman roj. Rifl, iz Nožic Ob tej priložnosti bi se rada najlepše zahvalila podjetju Nefrodial iz Črnuč, še posebno dr. Rukavini, Nefrološkem oddelku UKC v Ljubljani, prevoznemu podjetju Meri IMPEX, osebni zdravnici, dr. Zajčevi iz ZD Domžale, za dolgoletno pomoč in vzpodbudo. Najlepša zahvala tudi g. župniku Antonu Dobrovolcu za lepo opravljen pogrebni obred, homškim cerkvenim pevcem za lepo petje, Pogrebni službi Vrbančič ter vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala še enkrat vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče in darove za svete maše. Ohranite jo v lepem spominu. Hčerka Mirijam in sin Marko z družinama V spomin v Janko Šuštar - zlati človek domžalskega nogometa Pred kratkim smo se na domžalskem pokopališču poslovili od Janka Šuštarja, prizadevnega športnega delavca, predvsem pa nogometnega navdušenca, kakršnih danes skoraj ni več, ki je v letu 2004 za svoje delo na področju športa in rekreacije prejel najvišje priznanje - priznanje Zavoda za šport in rekreacijo Domžale za življenjsko delo. Z nogometom se je prvič srečal v letu 1946 in mu praktično ostal zvest do smrti. Že v letu 1948 je postal gospodar tedanjega nogometnega kluba, kasneje je bil tajnik, tehnični vodja, predvsem pa zaljubljenec v nogomet. Opravil je izjemno pedagoško delo, saj je s svojim zgledom in z iskreno skrbjo mladim nogometašem nudil tudi starševsko razumevajoče zavetje. Bil je tudi tajnik Medobčinske nogometne zveze Domžale-Ka-mnik in delegat v Nogometni zvezi Slovenije. Za svoje dolgoletno požrtvovalno delo je dobil vrsto priznanj, posebej se je v letu 2004 razveselil priznanja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale za življenjsko delo, s katerim smo mu Domžalčani povedali, da njegovo predano delo na področju športa, posebej nogometa, cenimo, da mu prijatelj Lado Fele ni zaman dejal zlati človek domžalskega nogometa. S svojim predanim delom se je za vse čase zapisal v nogometno in drugo športno zgodovino naše občine, saj je bil tudi ustanovni član Balinarskega društva Domžale. Od spoštovanega Janka Šuštarja se je na domžalskem pokopališču poslovil Franc Černagoj ter med drugim dejal: »Spoštovani gospod Janko. Hvala za vse, kar ste dali vsem nam, predvsem pa športu in nogometu. Žalostni se poslavljamo od vas in vam priznavamo - še se bo v Domžalah igral nogomet, še se bomo veselili ob zmagah in bomo žalostni ob porazih, ampak nikoli več ne bo tako, kot je bilo, ker vas, spoštovani gospod Janko, dobri duh domžalskega nogometa, ne bo več. Vaš prostor na nogometnem stadionu ostaja prazen, a vi ostajate v naših spominih - za vedno.« Najbližjim v imenu vseh, ki imamo nogomet radi, izrekamo iskreno so-žalje. Franc Černagoj in prijatelji Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno Tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše žene, mame, sestre in tete V Hermine Šteblaj roj. Podlipnik iz Domžal, Ljubljanska 65 se iskreno zahvaljujemo dr. Nadi Hiti, patronažni sestri Romani Pirnat ter sosedama Zdenki Žagar in Mariji Zorko za pomoč v času njene težke bolezni. Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala pevcem in trobentaču ter Pogrebni službi Vrbančič. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Lu Mirno in sladko si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 62. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oči, dedek, brat, stric, svak in zet Marjan Kurent iz Preserij, Gajeva 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in sv. maše. Zahvala reševalni službi in dr. Vesni Barovič. Zahvala župniku Antonu Dobrovoljcu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem Kranjskega kvinteta, trobentaču, praporščaku in Pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Tako tiho, skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V težki bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Ivan Sušnik z Vira, Dvoržakova 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku Mirotu Šlibarju in župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred. Hvala Društvu upokojencev Vir, kolesarjem, Društvu Jesenski cvet, skupini Izvir in nekdanjim sodelavcem Univerzala. Iskrena hvala osebju bolnišnice na Japljevi, Pogrebnemu zavodu Vrbančič in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. 27. marca je minilo leto dni, odkar je prenehalo biti srce atiju in možu Juretu Vulkanu Žena Tanja, sin Primož in hči Nina Ne metulj, ne besede, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo, spi. (Garcia Lorca) ZAHVALA Nejc Vilar iz Doba Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem, sovaščanom iz Krašnje in Doba, prijateljem iz Črnega grabna, sošolcem iz osnovne in srednje šole, PGD Dob in Krašnja, kolektivu Helios in CPV Helios za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Najlepša hvala za lepe nagovore ob slovesu Pavlu Orehku,Tomažu Zavrlu, Francu Novaku, Sanji Sajevic in Boži Požar. Hvala gospodoma župnikoma Pavlu Juhantu in Slavku Judežu za opravljen obred, Pogrebni službi Vrbančič in pevcem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsi njegovi 1 f Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA V 71. letu se je po težki bolezni od nas poslovil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak Anton Mrčun z Rodice Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih nudili oporo, izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče in darove za sv. maše. Zahvala podjetju Varstal d.o.o. in kooperantom za venec, govornikoma za čuteče prebran govor in lepe misli ob slovesu. Hvala dr. Mojci Zajc-Kraševec iz Zdravstvenega doma Domžale in dr. Kovaču z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Najlepša hvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za darovano sv.mašo, lepo opravljen obred in sočutne besede, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in praporščakom. Lepa hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi ter se v tako velikem številu poslovili od njega. Žena Joži, hčerke Irena, Ana in Jana z družinami ter ostalo sorodstvo n"1 r0t OPTIKA OČESNA AMBULANTA Helena Dolinšek, s.p. V DOMŽALAH Breznikova 15 (centerBreza) tel.: 7216-436 VKAMNIKU Samostanska 14 tel.: 8317-005 Na črno-belih poljih HIT OPEN 2009 Zmagovalec Pavasovič, Lenič drugi V mestu vrtnic je tudi letos zmagal slovenski olimpijec, velemojster Duško Pavasovič, pred članom olimpijske ekipe - Luko Leničem. V predzadnjem kolu je Luka vodil na tabeli, vendar je imel v zadnjem kolu za nasprotnika močnega Hrvata Palca, s katerim je remizi-ral. Medtem ko je v zadnjem kolu Duško uspel ugnati hrvaškega velemojstra Jovaniča, je Luka s Palcem imel črne figure, z morebitnim porazom pa bi izgubil še kakšno mesto na tabeli. Drugo mesto je nov uspeh domžalskega velemojstra. V A-sku-pini, kjer je nastopilo 25 udeležencev, je igral tudi Boštjan Jeran. Uvrstil se je na odlično enajsto mesto in vnovič potrdil, da se vzpenja v šahovskem razvoju. Izjemno dobro je igral fide mojster Peter Kokol iz Maribora, ki je osvojil deseto mesto in bal za mednarodnega mojstra. Govorica preprostih stvari Simbolika števil enajst in dvanajst V A skupini je sodelovalo sedem velemojstrov in štirje mednarodni mojstri. Vrsti red: Pavasovič in Lenič po 6.5., Palac in Sedlak po 6, Jovanič, Mazi in Simultanowe po 5.5, Martinovič, A. Ša-rič, Kokol, Jeran in Rukavina po 5 itd. V B-skupini je bila tudi tokrat močna udeležba, saj se je odzvalo kar 65 ljubiteljev šaha. Presenetljivo je zmagal član ŠD Podpeč, Jernej Šivic, pred Italijanom Pagnuttijem in prav tako odličnim Samom Rožičem, bratom olimpijke Vesne Rožič. Dobro se je držal Domžalčan, prvokategornik Mirko Čokan, ki je osvojil 37. mesto, zbral pa je štiri točke in pol. Plaskan vnovič državni prvak V Rogaški Slatini je potekalo državno posamično šahovsko prvenstvo mladih v kategorijah od 8 do 18 let. Med fanti do 18 let je že drugič zapored zmagal član ŠD Domžale, mojstrski kandidat Jure Plaskan. Tako je vsaj deloma nasledil Leniča, ki je v vseh kategorijah mladih leta kraljeval, ne le na slovenski, temveč je bil v ospredju tudi na svetovni sceni. V najstarejši skupini mladih, v kateri se je pomerilo petnajst igralcev, je Jure zmagal brez večjih težav s poldrugo točko prednosti. Remiziral je edinole z drugouvrščenim Janezom Kavčičem in četrtim Titanom. Zmago je potrdil v zadnjem kolu, ko je premagal nadarjenega Novogoričana Škrinjarja. Vrstni red: Plaskan 8, Kavčič 6.5, Žu- Prvi trije z državnega prvenstva: Janez Kavčič, Jure Plaskan in Jan Župec. pec, Titan in Krivec po 5.5, Krivec, J. Zupančič, Škrinjar, Špalir in Gantar po 5 itd. Med dekleti do 18 let so nastopile le štiri tekmovalke, drugo mesto pa je osvojila Špela Orehek. Zaradi manjšega števila so se šahistke medsebojno pomerile kar dvakrat. Zmagala je Nataša Bučar, Triglav Krško, tretja je bila Jana Vidrih, Maribor LAN-com. Vrstni red: Bučar 6, Orehek 3.5, Vidrih 2.5, Šmalcelj 0. V skupini do osem let je nastopil tudi Domžalčan Žan Ulčar. Med šestindvaj setimi udeleženci je zasedel lepo enajsto mesto, v devetih kolih pa je zbral pet točk. Jože Skok Število ENAJST, ki pride takoj po polnosti števila 10, je znamenje čezmernosti, ekscesa, nezadr-žanosti, nasilja, izzivalnosti in to napoveduje mogoč spopad. Po nauku cerkvenih očetov (Sv. Avguštin) je to število simbol ali grb greha, kajti 11 prekorači de-setico, ki je število božjih zapovedi (dekalog), greh pa je ravno prekršitev zapovedi. Zato velja enajst za negativno in destruktivno število. Kjer so apostoli upodobljeni v okrnjenem številu (11), se namiguje na izdajalca Juda Iškarijota, ki izda Jezusa v smrt in potem konča s samomorom, zato ga ni na upodobitvah apostolov po Jezusovem vstajenju. DVANAJST je v krščanski simboliki zelo bogato in tudi sicer pomembno število. Najprej je to število astronomskega časovnega ritma. Nebo, ki je kupola (svod), se deli na dvanajst odsekov, dvanajst znamenj živalskega kroga (zodiaka), ki se omenjajo že v najstarejši antiki. Dvanajst deli leto na dvanajst mesecev že pri Asircih in Hebrejcih, dvanajst je tudi število ur dneva ali noči. Deljivo je s številoma tri (simbol troedinega Boga) in štiri (simbol stvarjenja oziroma sveta, zemeljskih prvin: zemlje, vode, zraka, ognja); v tem dejstvu Sv. Avguštin vidi razlog, da se tako pogosto pojavlja v Svetem pismu. Tu velja kar za »vodilni motiv«. Dvanajst je število izvolitve, božjega ljudstva, Cerkve. Izrael (Jakob) je imel dvanajst sinov, ki so predniki in začetniki dvanajstih rodov hebrejskega ljudstva. Drevo življenja je imelo 12 sadežev, duhovniki 12 dragih kamnov na prsih. Ko Jezus izbere izmed učencev dvanajst apostolov (odposlancev), da jasno vedeti, da namerava v božjem imenu ustanoviti novo ljudstvo. Dvanajst velja za idealno število (trikrat štiri) in po svojem pomenu tekmuje s številom sedem (tri plus štiri). Predstavlja tudi vesoljno Cerkev, ki nastaja iz judov (»Cerkev iz obreze«) in drugih narodov (»Cerkev iz poganov«), kakor se število dvanajst sestavlja iz 6 + 6. Nočno molitev menihov je včasih sestavljalo petje dvanajstih psalmov. Sveti Benedikt, začetnik zahodnega me-ništva (umrl 547), opisuje Jakobovo lestev, ki naj bi imela dvanajst klinov - dvanajst kreposti, ki človeka pripeljejo v nebesa. Dvanajst je številka dokončnega, dovršenega sveta. V knjigi Janezovega Razodetja (Apokalipsa), ki opisuje to dovršitev, srečujemo število 12 na vsakem koraku. V opisu nebeškega Jeruzalema beremo, da ima dvanajst vrat, na katerih so napisana imena dvanajstih rodov Izraelovih sinov. Njegovo obzidje ima dvanajst temeljnih kamnov z imeni 12 apostolov. Mesto ima obliko kocke, s stranico 12.000 tečajev. Ista knjiga opisuje tudi »veliko znamenje«, ki se je prikazalo na nebu: »Žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd« (Raz 12,1). Žena predstavlja na eni strani starozavezno božje ljudstvo (12 rodov), na drugi pa Marijo, ki je mati novozaveznega božjega ljudstva - Cerkve. Tudi nekateri zmnožki števila dvanajst so sveta števila: pred božjim prestolom v nebesih stoji štiriindvajset starešin; Jahve ima 72 imen, prav toliko je tudi jezikov po babilonski zmešnjavi; 144.000 (12 x 12 x 1.000) je število izvoljenih v nebesih. Gre za simbolično število, ki pomeni velikansko, nešte-vilno množico novega Izraela, ki ga sestavljajo izvoljeni tj. kristjani iz judovstva in poganstva. Paul Claudel je zapisal: »Dvanajst, tri pomnoženo s štiri, trikotnik s kvadratom, je številka popolnosti. Dvanajst krat dvanajst (144) je popolnost, pomnožena s samo seboj, popolnost na kvadrat, geometrijski paradiž.« Število 12 torej predstavlja Cerkev, zmagoslavno Cerkev, ki doseže dovršitev po fazah boja in trpljenja. Bogdan Dolenc GRADIMO Z VAMI Pomladni čas je kot naročen za gradnjo hiše ali prenovo doma. Tudi povsem majhne spremembe lahko bistveno vplivajo na naše počutje. Zato osvežite svoj dom in ga odenite v tople pomladne barve. Na novo polakirajte parket, zamenjajte okna in razmislite o novi izolaciji vašega bivalnega prostora. Včasih je za pravi učinek dovolj le zamenjava razsvetljave ali talnih oblog. 5 tlakovci v naravnih odtenkih pa lahko polepšate dvorišče pred hišo. V primeru, da gradite dom, vam v Mercatorjevem Centru tehnike in gradnje Črnuče, Pot k sejmišču 32, z veseljem svetujemo pri izbiri strešne kritine, fasade, keramike in drugih gradbenih elementov in materialov. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika. Promocijsko besedilo. STREHOVEC dr. Jagoda Aljaževa 30, 1000 Ljubljana telefon: 059 937 081 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas Ponedeljek od 13. do 19. ure Torek od 9. do 13. ure Sreda od 13. do 19. ure Četrtek od 13. do 19. ure Petek od 9. do 13. ure Kako zvezdam uspeva: raven trebuh, ozek pas, dvignjena zadnjica? One poznajo odgovor: ULTRATONE FUTURA PRO ULTRATONE KAVITACIJA 3 v 1 v 30 minutah porabite 203 kcal = 900 trebušnjakov minus znoj in minus napor Shakirin trd, raven trebuh je rezultat Future pro - že 12 let Madonna, Gwynneth, Heather Mills in mnoge zvezde uporabljajo OCM tehnologijo Tudi za mlade mamice in za Edinstveno rešitev za oblikovanje telesa in obraza z OCM tehnologijo nudimo v KALLISTE, kliniki za ginekologijo, osteoporozo in medicinsko estetiko v Domžalah. V mesecu marcu nudimo posebne ugodnosti. Za informacije in naročanje pokličite na tel.številko 01 7244 300. RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO Ml BOS d. s.o. Zlkova 4, Kamnik e-maif: mihos@voija.net Ul: 01/03 14 515, GSM: 031 AOS 4SI Naslednja številka Slamnika izide v petek, 10. aprila 2009, rok za oddajo je četrtek, 2. aprila 2009 do 12. ure. Today Tomorrow Toyota % mali oglasi NOVO - Kozmetični salon LANEJA - V mesecu marcu 10-odstotni popust za masažo celega telesa. Eva Klančar s. p., Vir, Čufarjeva 6, 1230 Domžale Tel.: 041/840-909, laneja@klane.si PRODAM NEZAZIDLJIVO PARCELO v velikosti 1900 m2 na Podrečju. Cena: 10 €/m2. Tel: 031/581-128 INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s. p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica Tel.: 040/550-040. SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave. Prodajamo zemljo, kompost, gnoj. Izposojamo vrtič-karske stroje. PRO MOTO d. o. o., Miklošičeva ul. 9, 1230 Domžale Tel: 041/789-711 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s. p., Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722 78 97, 041/689-840 RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. FRS Nahtigal d. o. o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale Tel.: 041/732-267 RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s .p., Krožna pot 62, 1230 Domžale Tel: 040/268-090 DRUŽINA IŠČE VARUŠKO Z IZKUŠNJAMI, za leto in pol starega fantka, 8 ur na dan, pri nas. Tel.: 041/737-396 PRODAM STANOVANJE. Mirna lokacija, 2. nadstropje, 54 m2 z balkonom. Tel.: 041/579-102 HIŠNI SERVIS in FINOMEHA-NIKA čiščenje, pleskarska dela in popravila strojev. JAVORŠEK RUDI s. p., Količevo 15, 1230 Domžale Tel.: 051/621-181 Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police Klimatske naprave »strokovna montaža« KLANE d.o.o. Kajuhova 15 1235 Radomlje 051/313-098 www.klane.si LL66 ©' STORITVE Štajerska 66, 1231 LJUBLJANA P.E. Jemčeva 16b, 1236 TRZIN TEL.: 01/ 565 86 30, GSM: 051 393 444 www.ll66.eu Team Loren Line POPOLNA TOPLOTNO HLADILNA TEHNIKA mo □ PJ OC a d Z oglasom 10% popusta -ogled objekta in izdelava ponudbe -izdelava instalacij, plin, voda, ogrevanje -vgradnja plinskih peči in klimatskih naprav -pooblaščen servis Junkers, Vaillant iVaillant "JUNKERS FUJITSU ZANESLJIVO • VARNO • UDOBNO • UGODNO ^J)Un - g*ejnt& UL Z nfim! Samozavest. Ni je moč ponarediti ali sijo prisvojiti. Lahko prihaja le od znotraj in se kaže navzven. Kot harmonija gladkih potez in mogočne drže novega Avensisa. Pod atletskim videzom se samozavest nadaljuje. Od edinstvene stabilnosti pri potovalni hitrosti do dinamične gibčnosti. Poleg optimalne vodjivosti pa se novi Avensis ponaša tudi z optimalnim delovanjem, saj smo pod okriljem filozofije »Toyotinega optimalnega pogona« oblikovali popolnoma novo serjjo bencinskih in dizelskih motorjev, ki omogočajo maksimalno moč in navor ob manjši V-ja^^^fcjM P01"3!3' goriva in manjših emisjjah CO2. Navsezadnje, ali niso ravno odlike kot te tiste, ki vas razlikujejo od drugih? fjTCfr^H^^^H Preizkusite novega Avensisa na testni vožnji. Minimise t Maximise Več na www.toyota.si AC LOVŠE Jarška cesta 11 1230 Domžale 01/729-9000 ACLOVŠE Cesta Staneta Žagarja 65b 4000 Kranj 04/280-9000 Si Mercator Center Domžale i nt i m i s s i mi H PRVOMAJSKE POČITNICE 09 • Jadran in Slovenija •odhodi: 24.04. -03.05. • Kompasovi klubi - počitnice za celo družino A C KO Finančna točka premoženjsko svetovanje, (JLo,o. NLB® ^Smekter pI^flT PIRAT SNACK BAR VAS It ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ, CE PA STE IAČI« - TOAST PIRAT SPECIAL. ONUHE * . tv ifej dzs j dZS KNJIGARNA IN PAPIRNICA D2S | DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. CVETLIČARNA Vv Vs1 ARBORETUM ' MERGODkCENira stmmlft^ahsfo raz s ha va otl w w i 'hftrf! u m' vji ,f:i Zlatarna Celje fc i ' t— www, zhtartii'Ce lje.su REDINI OaoMA PE14 D0MŽALEi teli 01/ 724 41 80 \7 ,^HBOma Pri nakupu nI možno uveljavljati dodatni popust članska Izkaznice! mESsnn dpsihr www.mestna-optika.si FRIZERSKI SALON perilo, ki razvaja i Jurn j)$Hik{di\( wvvw.alpfna.si SAXTAXA r\ i ANA— IVI u D! BzAvriQvt PONUDBA PRIZNANtH BLAGOVNiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE VINTERSPORT Kjer se šport začne Hipermarket urarstvo HETfS 1892 V URARSTVU HETA PONUJAMO UGODEN SERVIS UR, TAKOJŠNJO MENJAVO BATERIJ IN PAŠČKOV. Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS: od 9. do 21. ure i^M od 8. do 21. ure \ ire od od 9. do 13. ure