lisu*4 daily exempt Sui day* «ad Halidaya. PRO leto— Caaa GLAàlLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE rala of fer* i vso govorniško silo pobijajo predlogo za subvencljoniranje * parobrodnih interesov. Wa«hington, D. C — Vportii republikanski senatorji so osta li osamljeni v boju zoper subvencij oniran je privatnih parobrodnih interesov. Zapustili so jih vsi, republikanski in demokratični voditelji in najožji svetovalec Al Smitha, ko je bil» znova predložena predloga za lubvencijoniranje privatnih parobrodnih interesov. "Premagali vas bomo v debati, ako vas ne moremo premagati z glasovi," je rekel senator Brookhart in tako svaril senatorje, ki so za predlogo. "Leta 1922 so povzročili, da je bila predloga za subveneijoniranje kampanjsko vprašanje in premagali smo njene zagovornike. Kongres je pozvan k zasedanju v mesecu novembru, da se porine skozi subvenčna predloga, preden konča zasedanje starega kongresa. Organizirali smo poraz za predlogo v debati od dne 20. novembra do dne 22. februarja, ko so zagovorniki predloge odnehali od boja. "Svarim Vas, da republikanska stranka ne more napredovati s to veliko finančno skupino, ki vlada deželo, ako sprejmemo njene smernice zs oplenjenje zakladnice v dobro izrednih privilegijev in ki pričakuje, da letos izvoli, predsednika. Ljudstvo je sito že teapotskega biznisa." Senator Jones iz Wnshingto- nastopajo M"rrti trusta ladij ™ pondeljek, 11SS. Ast al Ost. t. 1S1V, Urodaiiki in «pravniški prostori: M67 8. Lswndals Ave. Offloa of Pubhastíoai 2S67 South Lswndals Am Tslepkoao, RockwaU «904 ÔTEV.—-NUMBER 110 Scám" rodai zbor J.S.Z. JSZ. Za stvar so se zavzemali «a. predsednik kern fer gnfcc.T-' fre» slovenski 4n srbski ¿leal ebora. priznal, da je bila njegova pred loga za trajno obratovanje vladnega trgovskega brodovja pbri-„ajena na stran na konferenci, »"«sto nje pa je bila sprejeta »ubvenčna predloga, vštevši posojilo dve sto petdeset milijonov dolarjev za privatne ladjegrad-niške interese. Senator Cope-land iz New Yorka je hotel vse l(,Po pogladiti, toda senator Brookhart je pokazal, da je senator Jones govoril resnico. Senator Blain iz Wisconsin je predlagal, da se poročilo zopet vrne konferenci. 'Njegov predlog je bil pri poznejšem glasovanju poražen s 54 proti 24 Klasovom. Pri tem poimenskem Klasovanju je senator Wagner, Mpornik newyorSkega gover-nerja se pridružil zagovornikom «ubvenčne predloge in glasoval ¡»oti predlogu vpomih republikanskih senatdrjev. Izmed demokratov »o glasovali proti temu predlogu: R*ed iz Missouri, Walsh in Jh"'lor iz Montane, Black in H' Nin iz Alabame, Harris iz Ge-ywje. King iz Utah, Locher is (J»o. McKellar iz Tennessee. JMield iz Texasa, Sheppard iz Texa«. Steck iz Iowe, Thomas » Oklahome in Tydings iz Mailands. Izmed republikancev so se Pridružili stari republikanski »n z njo glaaovali proti predlogu: Ashurst, Barkley, ' "uz«th, Hiram Johnson, Pitt-«n Walsh iz Massachusetts. Ko Je bilo poimensko glasova-nJ«' končano, je pričel govoriti JJ-nator Howell iz Nebraske. tlow«-|| *e ravnoUko poganja, « vlada zgradi električno cen-ra"» Pri Houlderju ob reki Co-1 kot se senatorja Brook-Î1? .!n KM*» poganjata za e-*;lr*no centralo pri Muacle Ker so se podporniki ^¡nistracije izrekli za ob-t rukc.je proti zgradbi in obra-f i'"^ vladnih električnih cen- Na zborovanje je dospelo okrog 45 delegatov. Chieago. — Na otvoritven seji sedmega rednega zbora S. Z. v soboto 19. maja zjutraji v Chicagu je bilo 36 delegatov, tekom dneva pa jih je prišlo še pet. V nedeljo sta dospela še dva. Večino delegatov so poslali klubi, nekaj pa jih je bilo od podpornih in kulturnih društev Izobraževalne akcije J. S. Z. Štiri angleško poslujoča društva SNPJ so bila zastopana na zboru s svojimi delegati. Izmed članov zbora so bili štirje Ameriki rojeni Slovenci. Poslala so jih podporna društva in eno prosvetno društvo. Na prvi seji je podal obširno poročilo tajnik JSZ. Chas. Po-gorelec, na drugi se je razprav-jalo o "Proletarcu" in drugih zadevah z ozirom na delavski Uisk. Na tej seji je govoril imenu soc. stranke George R. Kirkpatrick, socialistični kan didat za zveznega senatorja \ Illinoisu in bivši podpredsedniški kandidat. Zbor je nagovoril tudi gl. predsednik SNPJ, Vin-cent Cainkar. V soboto so se vršile tri seje: dopoldne, popoldne in zvečer. Na seji v nedeljo zjutraj je razpravljal o socialistični agitaciji med hrvatskim in srbskim delavstvom ter sklenil v tem letu poskusiti vse, da se zgradi močno hrvatsko-srbsko sekcijo Jugoslavenski Prosvjetni Savez, katerega glasilo je tednik "Novi Svijet", je poslal na povabilo bratskega delegata. Važna je bila razprava o naši agitaciji med mladino. Referat o tem je podal Jošlfo Radelj ml. Nekateri so priporočali, da se naj da "Proletarcu" angleško prilogo,j^rugi, med njimi referent', tfa so se ogrevali za posebno angleško glasilo pod kontrolo Zveze. O konvenciji socialistične stranke v New Yorku je poročal Anton Garden, o socialističnem in prosvetnem delu ter o razmerah med srbskim in hrvatskim delavstvom Peter Kokotovich in George Maslach. o zveznem glasilu in delavskem tisku z ozirom JSZ Fr. Zaitz. Zboru je predsedoval prvi dan John Olip, in v nedeljo Filip Go-dina. Podpredsednika prvi in drugi dan sta bila Anton Zor-nik in John Kem, oba iz Penn-sylvanije. Zapisnik pišeta Christina Omahne in Joško Radelj. V resolucijskem odboru so Geo. Maslach, Frank Zaitz, An-ten Garden, Frank Alesh in John Ban. Njegova naloga je predložiti zboru resolucije, tiks-joče se-Volilne kampanje, agitacije za "Proletarca", dela med mladino, predložiti načrt -za egitacijo med Hrvati in Srbi, za agitacijo med ženstvom itd.. Ta odbor predloži tudi resolucijo, s katero povabi slovenske izobražence ter dijake, da pridejo več med delavstvo ter sodelujejo pri njegovi vzgoji s stališčs interesov delovnega ljudstva. Zbor bo končal svoje zasedanje v pondeljek zvečer. • Velik anpeh koecerta "Save". V nedeljo popoldne je bil v I veliki OkiL w iih obljibo j..,. Izročen mu jTbFatitóbrandum za amnestijo političnih jetni-kov.da ga odpošlje bolgarski vladi. Washington, D. C. — Delegacija Mednarodne komisije za politične jetnike je izročila bolgarskemu poslaniku memorandum za pomiloščenje političnih jetnikov v Bolgariji, da ga poslanik odpošlje svoji vladi. Poslanik je obljubil, da to izvrši. Delegaciji je načelovala gdčna. Elisabeth Gilman iz Baltimorja, glavni govornik delegacije pa je bil dr. Edward T. Deving, de kan ameriške univerze. Drugi (lani delegacije so bili rev. R. A. McGowan,, rabinec Wm. S. Rosenblum, Mrs. Laura William, Gilson Gardner in jegova žena in mrs. John L. Stewsrt. Pred poslanikom so citirali strašne razmere v ječah, v katerih ječe politični kaznjenci. Delegacija je naglašala, naj se v Bolgariji odpravi beli teror. Delegacija ceni, da je v bol-garskih ječah okoli 1,500 do 2,-000 političnih kaznjencev. Vladna štatistika jih pa izkazuje le 700. Mednarodni komitej za politične kaznjence opisuje razmere v Bolgariji kot najslabše. Be-oteroristični element se je v Bolgariji polastil vlade 1. 1923 nasilno prekucijo. Terorističnim skupinsm je pomagala poletja in kakšnih štirideset po-itičnlh voditeljev je bilo umor-. enih, izvršeni so bili tudi drugi teroristični zločini. Socialist! vmili šila sa jUo. tolika zMgi socialistov tJLij MriH ' Pri včerajšnjih volitvah za novo zbornico ao dobili štiri mili-jone gtaeov in 160 mandatov. Berlin, 21. maja. — Izid včerajšnjih volitev v Nemčiji je bil do danes zjutraj sledeči: Socialisti 160 (prej 181), nacionalisti 70 (prej 111), centri-sti ali klerikalci 69 (prej 69), komunisti 68 (prej 46), Strese-mannova ljudska stranka 54 (prej 51), demokratje 25 (prej 32), gospodarska stranka 23 (prej 17), fašisti 16 (prej 14), bavarska ljudska stranka 19, ostale stranke 6. Kolikor je doslej znano, so socialisti dobili čez štiri milijone glasov in komunisti 1,600,-000. Najbolj so poraženi nacionalisti ali monarhisti. 141 Mrtvih v pre-.Mgmiki v Poaai Silna eksplozija razdejala atav-kokaikl rov Mather; aamo 14 mož ae je rešilo živih. Mather, Pa. — .Strašna eksplozija plina je v soboto popoldne usmrtila 146 mož v tukajšnjem premogovniku. Samo 14 .mož se je rešilo živih. V nedeljo so dobili na dan 36 trupel. 110 mož je pa še pod zemljo In njihova usoda je najbrž zapečatena. Reševalno delo je ovirano vsled dima in plina. Večji del premogovnika je v ognju. Mer Kot romanič — hrvaški pri ar. Berlin, 19. maja. — Aleksan der Dabiša Kotromanič, šofer v edeljo podsl svojo gornjo izjavo, je dr. W. H. Riley Iz Min-neapolisa, predsednik Svetovne krščanske fundamentallstične zveze, apeliral na svoje pristaše na konferenci v Chicagu, nsj se drže ver« kljub Hreaet«d<>vim odkritjem! JAMHSKA GRÚAS PRO TEKTORATOM Poelela je noto v Nenklng ia Pe-king a sv s r! lom, de v Men tturljl, kjer je japonekl kapi-tal, mora hiti mir. Tokio, 19. msjs. — Japonski» vlada je včeraj naslovila spomenico na obe kitajski vladi v Pekingu In Nankingu s mrzlim svsrilom, da ne bo trpela civilne vojne v Mandžuriji. V noti je Indlrektna grožnja, da bo Japonska prisiljena razglasiti pro-tektorat nad severno kitajsko provinco, ako Kitajci Ignorirajo njeno svarilo. Obenem je jsponska vlada ob vestila Združene države In Veliko Britanijo o tekstu spomenice In vprsšsls obe velesili za njuno mnenje. Jsponaks pravi, ds Js njen ekonomakl interes v Mendšuriji — Um je 760 milijonov dolsrjev jsponskega kapitala investlrsnegs — prevelik, ds bi ostsls nevtralna nsprsm civilni vojil Kitsjcev na man-džurskih tlsh. Besedilo spomenice, ki Je bilo danes objavljeno, se glasi: "Japonske vlsds smatrs mir In red v Mandžuriji za največjo važnost in js priprsvljens preprečiti vsak poskus, ki bi vodil v nemir In nered tsmksj. Ako ss motenjs miru rssšlri onkrsj črte med Peklngdm In Tisntsinom in čs bo situacija tako rssna» da pridsts mir In red v Mandžuriji v nevarnost, bo Jsponska prisiljene podvsetl odloč-ne ln efektivne korake sa ohre- imcla tri poslance. Ernest La-font, ki je bil ponovno Izvoljen, s« je pridružil po razpustu zbornic« socialistični stranki, in is skupina ima zdaj dva novs po* Klanca in sicer Sablanljs, Izvoljenega v Marseillesu In Lases-na, izvoljenega v volifnem okraju Seint-Denisu. Komunisti se niso mogli po-vzpeti do svoje prejšnje moči. Pri glavnih volitvah niso mogli priboriti s svojo lastno močjo niti «n«ga sedeža. Pri ožjih vo-itvah so dobili 14 sed«ž«v. ker so Jim pomsgali socialisti, ki so si r«sno vz«ll k srcu boj proti reakciji in Jim zaradi tega niso vrnili šila za ognjilo. Komuni- William D« Haywood ■ ari v Moskvi Dvajsetletna viharna karijtra ameriškega delevakega voditelja zaključena. Počival bo r Meek vi In Chlcaffu. Moakva, It. maje. — Truplo Wllllama D. Haywooda, ki j« letalo 84 ur v dvorani Kluba političnih beguncev ob častni straši ruskih in Inosemaklh komunU atov, je bilo danea popoldne upe-\ peljeno. Njegova oporoke se glssl, da polovico pepela pokopljejo v Kremlu poleg ruskih rs» volucijonerjev, polovico ps pošljejo v Chicago In pokopljejo na Waldhelip pokopališču blizu groba, kjsr počivajo 8pleas, Psr-sons In drugI, ki qo bili obešeni pred več kot šiirideeetlmi leti po Izgredih ns Haymsrketu. . Pogreb je bil bolj skromen: «smo okrog 800 tujsrodnlh komunistov je korakalo ss krsto od Kluba političnih beguncev do Donskegs samostana, kjer je krsmatorij. Ruskih komunistov nI bilo sraven. Ošjl znanci, ki so posnali "Big Bllla" (bil je visoke In obllns postave), so ss čudili, kako je bolesen zdelala starega bojevnika. Njsgove truplo js bilo v majhni rdeši krsti ovsn-čano s svsAlmi lilijami. v sadnje slovo so mu govorili Louis Eng-dshl is New Yorka, Tom Bell Is Anglljs In M. fimeral Is Csho-slovskljs. Kitajski dijaki so mu tverili častno strašo. Moakva, 19. msjs. - Wllllama Dudley Haywooda nI vsč. V bolnišnici v Kremlu. kjer ss ja nahajal ssdje tedne, je včeraj zaspal In ss al veš prebudil. Njegova ruska šena je bila edina nltev miru in rtda v Mandžuriji, g^a njegove srn«!. iSS^lS!^ TUV,J* ^ » " sladkorno kitajski vladi, da Je napram o. bema v civilni vojni abaolutno nevtralna." -Waahlngtoa, D. C. — Tukaj poročajo, da ameriška vlada ne bo dala evojsgs vojsštvs ns Kitajskem ss strsžo železnice med Pekingom in morjem. Kongresnik Black iz New Yorka Je v peUk predložil zbornici resolucijo sa prisnanjs kitajske nacionalistične vlad« Nankingu. KHaia& Ukutu paVzroia aovo skrbi Hlrah je, de je ssaedejo nacljo-^^m HaHailčne »UeH Ml ^nea . Whitove subvenína ,,ía J« bila sprejeta in sdaj i»^dl Ožeaa predsedniku v " 111 Kaj «tort Cooiidge? pevcev in pen*, obiskanega in efektivnegs koncerta te dolgo ni im«l katerikoli slovenski pevaki zlior v Chicagu. Podrobnejše poročilo sled». stičnim de!avc«m je treba rasni-ni k "socialist ičn« stranke sod rug i d na Ijuiio povadati, da j« biU Hevereoac Mroča v strsnkinem|v mnogih njih razredna zaved- nost močn«jša, kot pa b«da«(i u- tere so izvršili v zadnjem éasalgHsti «as parUmenUrna skupi-1^ lf Moskve. Kolikor liolj pr<^ Najrajši so naraulal» voznike ^ ki ŠUj« ravno sto členov M« Wl «krej. Uksijev. Vsi so pridržani za ve- j v prejšnji /Vernici je msla lepocoto. aodaliatna-komunistična stranlu1 "kaz Is Moskve. Waahlngton, D. C. — I>ršav-nega tajnika skrbi, da kitsjsk« nacionalistične sile napravijo |X)lzkus In zasedejo Tlentsln In nato a« prično gibati ob ž«l«znicl do P«kinga. On urie, da nacljo-nalistlčne sile obidejo Tlentsln krogu In se umaknejo ž«l«x-niel. Po |>ogodbi, ki Je bila naprav-Jena i>o p«»raž«nju bokaarske vstaje leta 1900, imajo tuj«z«m-sk« sil« pravico držati vojaške posadke y m«stih ob tej žel«zn|J ci, da Je pot skozi Tlentsin od« prta do morja. Zunanje sil« se niso nikdar umešava!« v civilno vojno v Kit i» ju v prejšnjih letih, il so večkrat ustavila promet na železnici za n«kaj dni. Ampak zdaj so tujezamske ali« zelo nervozne zaradi bitk« m«d nad-jonalističnimi in jaismskiml slami pri Tsianfuju. Mogoč« s« zdaj sporazumijo, da zas«ž«io železnico in jo drže proti naci-jonaliMtom, dokler nI sedanja vojna končana Mogoč» j« vs«. Kitajsko pre-tr«sejo revolucijonarnl sunki In tujezemsk« sile so ljul>osumne Imgs n* drugo, videle bi pe naj-rsjše, da na Kitajskem os i s ne vse |*i Klsrem. Iiko manj moči je im«l neumni HI rele ga ubila. Dm Meleee. Iowa. — Philip G. Thorns*, farmar. Je bil v petek na meatu ubit od strele, ko a« j« v deieuiem vlhsrju vračal proti svojemu domu. boleznijo, na kateri je trpel več lat. Bil je še bolan, ko je prišel v Sovjetsko Rusijo leta 1881. Mučil gs je tudi revtnatissm In sadnje dve leti nI sapustll so-bs, kjsr js vsč j lds! prebil v postelji, Toliko je bU še pri moči. da je mogel spisati svoje spoml-ns, kstere Js dovršil zadnjo Je-ssn. Star js bil 59 1st. Sovjetski Usti so danes prlns-sli o pokojniku dolgs nekrologe, v katerih Imenujejo Haywoode nsjinačilnejšo osebnost v prole-tarsklh bojih Amerike, a William D. Itaywoodova smrt Je odstranila voditelja s nsjvi-hsrnejšo ksrljero v zgodovini delavskega pokreta v Združenih državah. Rodil s« J« leta 1869 v Halt Uke Cityju. Njegov oče je bil rudar in sin Je tudi preživel svoje mlada leta v rudnikih In deloma na farmah. Pri težki nesreči v rudniku Je še mlad oslepel na en«m očesu. Se kot mladenič In poln odločnega, bojevl-tegs temperamenta se je pridružil bojem ze pravice rudarjev. Ko Je bila organlzirsns rudar-sks organizacija Western Federation of Miners, J« takoj vstopil v njene vrste In kmalu je postal njen voditelj. Nala so ae vrstili zgodovinski štrajki v Colo-redu, Utahu In Idahu, v katerih Je bilo precej nemirov In krvo-prelltjs. V vseh teh bojih je Heywood vodil rudarje in Jim prUNijeval več ali manj ugodnosti. Vsi ti IkiJI so pa bili bolj V», kalne g s (»ornena na "divjem za-padu" in Haywood Je zaslovel po vs«j d«ž«li šele leta 1906, ko Je bil izvršen ateatat na bivšega goveriMrrja Franks Steuneber-ga v Idahu. Ubit je bil s bombo. Haywood je bil takrat tajnik Zapadiie rudarske federacije. Nekaj mesecev po tem umoru so bili aretirani v Denverju tajnik Haywood, predaednik Char-las Moyer in eksekutivnl odbornik George Pettibon« v Denverju, Colo-, in v temni noči odpeljani v vlaku v Boise. Idaho, kjer so bili obtoženi omenjenega a-mora. (Dalja se I» mmrmm PROSVETA QUUHLD SLOVgJfSSS NABOOWK fOWOW umni noftNME KAiomn -PiOSVETA" 9967-69 k. Unákli Ai THE ENLIGHTENMEN Org«« W Um Ovad by lb« Advertising ratee m U oí Ud 8 toteo C r; Chicago 97 Id, end forrfga MEMBER OF THE FEOERATED ■ida Tukaj smo íxprti že nad tri Ista fia šeaič aa nan kdaj v efcle*e|e a. pr. (April 96-18») Jceteadaco« RUDARSKA STAVKA V DR2AVAH PENNSYLVANIA IN OHIO. Zaključek g L odbora. Defter razni nepotrebni prepiri pri ddftvi stavkujočim Hbmmi S. N. P. J. »odpore stavkajočim m Na dopis brata Snoja je sestra Dernačeva odgovorila že dne 23. marca, torej y teku sedem dni. Dopis je podpisala tudi sestra Helena Markon. To znači, da se obe sestri strinjata z odgovorom bratu Snoju. Ta dopis se glasi: Neffe, Oble, dae 23. Merca 1928. Ceajaal aredaik "Preevete r ^^hale eee depto br. flw|a a dae IA. aam, v kslseeai aaja mm epemo bet llaake. da beeU priebéfU t odi aejie odgovor br. Saaje v Preeveti. Ker ae|e br. Sae| take ne ped« ia trdi, da ave eradle geteeih oeeb, la aae bele Jo v ne »likati bet «omU brea fcarabterfe da acibare pe tekajšejeai poaioéaeai edbora. Da, br. SaeJ, le ftlvi ia deli podporo taklai IJadesL kateri Ae lahka Atvlje brea veahe podpore. Ce br. BaeJ, le |e vedel, katere ee tlele draOae. pe uj ee ehrae aa Načeta sa polaealla. DraAtve At. 4 leía ve¿ llaaev a velihiaú draAlaaari. pa Ae abe de daaee alt preleti. aH |e te pravilaeT Nadalje péée, da Je draAtve At 4 ped koal rolo keaiealetav. AS nleSA, da ave aüdve teaia vtrek? Br. Saeje M bilo aleada bal) dopedljivo, te bi bile ped koal ralo eedeS-etav, ka|? Kar pe dehasa|e. da llaaetve Al. 4 aüeli s eve|i«l mat-geni la da |e saiotao raiaadltl pravice ed krivice, bet le. Sao) oaaeala, de eo val Sleveaci v aaAi aaaelbial preti, vebiia br. Saeja, da pride aa druAtveao ee|a ali aa picket Sae. pa ae lahke cacha» preprlla, kje Sleveaci eto|i|e. aa katereai etalitta. Br. SaeJ piAe. da ee ket polteaa Slovcaka dem iireMjat krvat-eklai kaeiaaieteai; ka| pa br. Sae) bale? (iovorl. da eeai peitcaa Slovak« ali heM, da aaraei «ata eevraliU drageradce? Be vem aabe J? Nfaaaei varaba Jih eavraAltí. ker daaea Aivia» vai pad ia-rabUeealaiai eieiemem kapitale. la aaAa daitooot Je, da ae vel delavci ImdeMs ebapae baria» proti ajea». ae pa ha lokati kakor te Dalje pife* da Marija ia Lealke alee petrebaa podpore. Ne. «ai eáemm vpraAala aaale, le tadl ae praeile. tadl epAMa, da ae baaaa. Aha Je br. Saa| poAu« sabtevea». da ae« debele, le eve M» »predele aa podpore aae«. dokler tega ae debato* bodoA v ae-m ahé bel reataa blepeteli«. Prtaaea». da Mae vpraAala ped-paae ae petrebae Heae brea raattbe aaredaeetl la te beaia le tadl la la Je aala dolino««, da ee «kapel borimo ga obelo) t/MW el A. če bi MI br. Sao) raaredae Meveh. bi ae picaril leUb br«eaai«elaoeti. me*, de aiaaare la aala iaiave doval) laaa aa reapelage aa pra-ateraha dele. Hebra. 4a i oía I TI el roko, «II mmo me teme varok? BHeb tema. da Jlh iaiaA. pe veeeaa ú aa|d«A la«, da pioerlA v iaieaa ti pital da »em lajaira Sepileva. Dobro, brlbtaa glavica ad br. Saeje. Sede* Te paaivljaai. da ari leta dahaleA la to v JavaaaU. deklet Uga ae «torti. Te »areai Javaa Imenovetl padlega ta talka. Ho. br. Sao) TI paveai. da «e» la eieer dr a* t m« ta)aica ia to ■ahaj let. bar ail pa ondi ai v »»mata. , rtkek do emm dobili lok «a »IM od P. O. Reliefa aa Neffe la da Je eotel med brali la «eelraaii koaiaaietov. l'oatliovaa)a el vredea. br. SaaJ. ber ae ved bal toNka od P. O. Rrlirfa. I>a lok aa IINN Jo M| «pre)el od I*. O. Rrlirfa la aa) TI bode povedo ao. da ga ml »lom» dobiU. pe! pa t aioa l*ral M. MM U. M. W. af A. Hr Sae) lahba ae Ti Ir bede aadila prilik«, da lave*, kdo Je dobil deaar. Ze poleealio br. Sao)a ia ajogoviai prlateAem kar ae tile P. O. Rrliofa. Je orgaaiairaa ad aai)«kih lokalo« ia v«i ao llaal C. M. W. of A. la v«i tleli, bi aa »e pridraioai. dobivajo RrUrf. Kakor Je aama vrnem», do IS lokalov v vahodarm Obla dobiva podporo. Kar pa eevede ae aga|a UvUati aiaAiai ia tadl ae gotovim prlalaAe». Peedra» veem etavbejelim. apa|W aa «bora|Aa)o image. Ilrloaa Marke». H«rl|« |»rraal, llaairl draAlve At. 4." Sestra Dernačeva ponovno očita bratu Zlembergerjui da krivično deli podporo, ne dn bi navedla en sam konkreten dokaz in ne da bi popravila krivico, ki jo je storila bratu žlembergerju, ko mu je javno očitala, da je br. Nace Zlemberger leU 1914 'Tehtal" za stavkarje in da so nabrani denar pri njem zapili, ko je vendar vsem Slovencem v Glencoe in Neffsu, ki bivajo več let v tem okolišu, znano, ds brat Zlemberger ni mogel leta 1914 Mfehtatt" b« stavkarje in niao mogli zapiti nabranega denarja pri rjem. ko je brst Zlemberger bil v leta 1914 v starem kraju, in preklirsla to nereanico. Ako je sestra Dernačeva pozabila, da je bil brat Nsre Zlcmbcrger leta 1914 v starem kraju, tedsj bi bila lahko vprašala druge Slovence, pa M ji to poved sli. Sestra Dernačeva pravi, da ima društvo več članov z velikimi družinami, pa *e do dane« niso prejeli še podpore. Sestra Dernačeva pa ne navaja imen teh velikih d rutin, ki so podpore potrebne in ravnotako ne tnli nikjer, da je kdo izmed odbornikov društva štev. 4 sporočil bratu Nace Zlem ber ser Ju, kstere d ruti ne so podpore potrebne, pa jih je Nace Zlembtrger kar nsrsvnoat prezrl. Kdor prihaja z obtožbami v javnost, mora svoje obtožbe Uko spisati, da drže in podprte morajo biti z dokazi, ker drugače jih javnost smatra za podtikanja in obrekovanja.—(Dalje prihodnjič.) aa tnaofbri in ao i jo mm&ti na-U*WJL Dobili varit strani, večina aedaj na lpp*rithi la iiflida, kot bi ae človek znašel kje v Afriki. Mi organizirani premogarji pa tio trdno t boja za pravica ia sa pripoaaanje . Od našega dro-atva št 106 ae je doaedaj aamo eden izneveril. da je id stavko-kazit ia ga je le zadela kazen po pravtfh. Poročati imam tudi žaloatno novica^ ki je zadela natega brata Franka Kune. Dne 21. aprila ae ja namreč utrgala plaat kamenja in ga podanla tako neareč-no. da je podlegel. Dobili ao ga ia živega, ali zavedel ae ni več. Ko ao ga pripeljali v bolnišnico, je izdOmil, nakar ga je isti ambulante! voz pripeljal nazaj. Pokojni Kune je bU doma iz Hotedraiiee na N<4ranj*krnfc BU ja mirnega značaja in priljubi jen pri ljudeh. V starem kraju rtpitft aoprogo in štiri otroka. Dali ima kaj aorodnikov v Ameriki mi ni znano. Na mrtvaškem odru je klal v Slovenskem domu. BU je član društva "Proetoet" št. 106 SNPJ, katero mu ja poklonilo lep venec v zadnji apomiiL Pogreb je bU civilen. De je bil pokojni Frank Kune priljubljen pri ljudeh, je pričala obila udeležba pri pogrebu, ki ao ae ga udeležili tudi iz Moon Runa in Clif Mina. — Tebi, dragi aobrat Frank, želimo počivaj v miru in lahka na j ti bo tuja gruda. Frank Aagnatia, predsednik št 106 SNPJ. dvajaetletnice.. HIB, Kana. — Spominjam ae otroških let in one srečne dobe, v kateri ae še nisem zavedala, kaj se pravi skrb in borba za življenje. Otroške duše še ne tlači ter ne muči tista mora in temna alutnja, kot odrastH delavski razred, ki je neprenehoma v skrbeh, kaj in kako bo v bodoče za življenjski obstanek. Širši javnosti je znano, da so premogarji v splbšnem zopet na stavki ali izprtju od 1. aprila t. 1. Nekaj jih je, ki so ostali na delu, ker so operatorji podpiaa-11 začasno pogodbo po stari mezdni lestvici, in pa oni samostojni operatorji ali takozvani "o-penšaparji" parnih lopat in dinkiju." Prišel je prvi maj, delavski praznik, katerega se delavstvo v veliki meri ne zaveda, kolikega pomena je ta dan. Ne ravno zato, ker je konec zime, kot ae glaaijo one znane vrstice, "Ljubi maj, krasni maj, konec zime je sedaj," temveč človeške suž-noatl, ki je Izginila od ene strani. — Ker aem že ravno pri prvem maju, naj še omenim našo prvomajsko alavnoat zveze kan-saških društev SNPJ dvajsetletnice in razvitja zastave, ki ae je vršila v Frontenacu. Ni moj namen, dvbi povdarjala in ponavljala govornike, ker to ao že storili drugi, bolj izurjeni v pisavi kot aem jaz, kar je več kot prav, naj* jih je bilo nekaj navzočih. Kljub krasnemu dnevu nI bila udeletlia velika za časa govorov In programa, kar se je z vso gotovostjo pričakovalo ( naj izrazim svoje misli), da bomo dvorano podrli pod preveliko težo, ker ae nahaja v drugem nad-atropju. Pa nI bilo sile In še stoji. Nekaj pa smo le prihranili nf tem, da ni neprilik. Precej obširno okrožje in vei naselbin, u-deletba pa Uko pičla. Saj vendar šteje SNPJ okrog dva tlaoč članov In članic, navzočih pa tako malo število. I^ahko je žal vaa-komur, kdor ae ni udeležil za čaaa proirrsma. kl je bil tako zanimiv. Skoraj obžalovanja vredno je. da so ae govorniki in mladi člani trudili za tako malo peščico ljudi, posebno še gl. govornik ia Chicaga. III., in prvdsednlk gl. nadzornega odbora SNPJ, brat Frank Zaltz. Kaj al je mislil on o nas, oziroma tistih, kf niao pri- ko prvi maj v je bilo ljudstva, si šteli * v tolik; praznika. Ali letos pa bodi pototeao, — kakor bi ne bilo v nas več življenja. V nk» ao alabi pomenijo v večini sa vae. Se tisti se niao odzvali kljub vsem vabilom, Id so nekoliko bolji fi Pogrešali smo tudi več ienstva v aprt*matvu moških, dbčim jih je bflo nekaj brez mož, kateri ao šH za delom drugam ali jib ni več med živimi. Znano ai, da-U so bile naše žene omenjenega dne tako zapoalene, ali rea žena ne sme na take prireditve? Kari ae kdo boji, da bi se prehitro Izobrazila in spoznala krivice ter prestopila na moško stran? Nekateri domnevajo, da žena ni za drugam kot v kuhinjo in za otroke, kar pa ni tako. Dobro je, če je varčna v teh mizernih časih in rpzmerah, ikodilo ji pa tudi ne bo, ako se zanima še za kaj drugega. Da ni bila udeležba taka, kot smo jo pričakovali, je nekaj tudi pripiaati: Brezdelju; 2. u ver jen i smo, da bi bilo nekoliko večje število, ako bi se vršila alavnoat popoldne; 8. Neka j bo pa tudi naša brezbrižnost, ker ae ne zanimamo dosti za dobro in koristno stvar ter nočemo ustreči tistim, ki nam želijo ddbro in nas hočejo dovesti na pravo pot Želeti je, da popravimo v bodoča, kar smo dosedaj zamudili oziroma prezrli. Kot že rečeno, malo po številu, pa vseeno smo se dobro zabavali, vea popoldan. Dan ae je pričel nagibati proti večeru in treba se je bilo nekaterim podati proti domu. Noč mladini, kar je dandanes običaj. Ob koncu še to, da si je nekdo rojakov sam vzel življenje dne 1. maja. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Uboštvo, kot razvidno, ga ni prisililo, ker je zapustil še precej premoženja. Nekateri al vzamejo življenje is obupa v bodočnost, drugi zopet iz drugega vzroka, tak je pač ta pukljast svet, da ne ugaja vsem. Francaa Šinkovec, članica št. 65 SNPJ. Za večji dnevnik Prosveta. Elisabeth, N. J. — Dnevnik Prosveta naj bi izhajal na 8 straneh vsako sredo in petek. Vzrok zato sem si vzel, ker so | dnevniku Prosveta večkrat društvena jednotina poročila in dopisi in čitatelji dnevnika so na ta način prikrajšani na člankih in drugih dopisih. Ravno sedaj smo imeli dve iniciativi in če bo iniciativa društva št. B sprejeta, potem se lahko pripeti, da pride še iniciativa na razpravo, in sicer radi plač delegatom društev na konvenciji SNPJ, ker društva SNPJ,'katera imajo manj kot 100 članov, se ne bodo dala nikakor sprijazniti z novimi idejami za prikrajšanje delegacije na konvencijah SNPJ, ali pa si delati nepotrebne stroške z okrajnimi zborovanji društev SNPJ. Za dnevnik Prosveta bi morali imeti več agitacij? kot pa za tisti Hearstov angleški časopis, kateri je največji nasprotnik Jugoslovanov in Mehikancev in organiziranih delavcev. Hearsto-vo časopisje najbolj ljubi Mus-solinija. Odkrito se je v njem izrazil g. Briabane, da sta Slovenija z Dalmacijo po pravici geografično italijanski in da i-majo Italijani pravico vpraševati za izpremembo zemljevida. Jaz bi dal naavet, da prihodnja konvencija odglasuje za večjo Prosveto in vsak član SNPJ bi naj bil naročen na dnevnik Prosveta in ne na liste, ksteri hočejo naše Slovence in druge Slovane prodati in zasužnjiti tujim narodom. Aady Sprogar. • 14 pljučnici rojak oi Gradca pri Ljubljani Star je bU 48 let in r Waukeganu ja bivši 26 let, kjer zapušča soprogo in 6 otrok, katerih najmlajši je 6 let. BU je član društva "Slo-r S&PJ ia Samostojnega pod. društva. Lmftfrijr, Obla. — Podpiaani is am lepo zahvalim društvom in posameznikom, ki so mi toliko darovali v pomoč, da ai bom lahko nogo nabavil, ki sem jo že naročit Darovala ao aledeča društva: Št. 232: Si; št. las: «2; AL 1«: At. 1S7: SS; «t. dSS: «K; At. SSS: 92; At. SI: ftSS; At. 41S: f2; At. SSS: SI; At. S: HAS; At. 822: SS; AL 21: AL 22»: *2; AL 423: S2J0; AL SS: 84-70; AL 3M: $1; AL dSS: S4dSl; AL 82-7*; AL 18S: fttt; AL <22: AL 82: 8US; AL 421: «2; AL 38S: SS; AL A60: $IM; AL 832: <2JS; AL 30: 92.18; AL ISA: $1.80; At. 484: 83.28; AL 484: 98; AL 818: $3; AL 832: AL 481: 82-60; AL 817: 84.78; AL 281: 81; AL 800: 88-78; «L 627: 96; AL 498: 91-60; AL 418: 612J8; AL 218: 92; At. 31: 83; AL 188: 8>; it-277: 82; AL 128: 81; AL 121: 83; AL 488: 810; AL -1: 92; AL dSS: $9; AL 86: 81; AL 898: 8Z7S; št 818: 98J8; AL 447: 88; AL 877: 96; AL 79: f2-60; AL 98: 81; AL 289: 86; «t 122: 81; AL 290: 81; AL 184: 96; it 298: 68J6; AL 14: 89; AL 83: 81; AL 838: 89; AL 13: 81; AL 497: 86; Št. 74: $1; it 92: 89; AL 964: 96J6; AL 906: 96; AL 284 : 82; AL 186: 86; AL 644: 61; AL SI: 92; AL 488: 82AO; AL 292: 96; AL 9: 93; AL 384: $9; AL 223: 96; AL 484: AL 646: $9; AL 8: 61; AL 203: 81; AL 47t: 61; it. 411: 61; AL 422: 86; AL 184: 96; it 893: 99.76; A.t 344: 84; AL 72: $1; ŠL 70: fl; AL 482: 810; AL 276: 86; it 647: $t; it 817: 82; AL 846: S2J6; AL 879: $2; AL 84 : 89.90; AL 916: S*.; AL 198: $Ž; At. 106: 8240; AL 37: 66-60; AL 434: 63; AL 638: 96M; AL 478: 61.66; AL 47: 9449; AL 313: 84; iL 691: 69-60; AL 683 : 94J0; AL 883: 66.10; At. 96: 82; AL 476: 69; AL 117: 89; AL 466: 84; AL 46: 81-60; AL 629: 62; AL 688: 82.26; AL 328: 82; AL 164: 91; AL 600: 82; AL 191: 83.46; AL 263 : 82.60; AL 216: 83.60; At. 29: 82; AL 264: 86; At. 124: 62; At 362: 82JO; AL 312: 82; At. 686 : 84.16; AL 618: 62; AL 344: 84; At. 286 : 82.48; AL 208: 81; AL 406: 83; AL 297: 84- At 86: 86, ia At 76: 92.60. , de enkrat: lepa hvala vsem skupaj, društvom in posameznim sobratom in sosestram, kateri ste prispevali v mojo pomoč. Vaš hvaležni sobrat, Martin Sribar, Box 131, Laf-ferty, Ohio. _ O delu v Arizoni. Lowell, Ariz. — V tukajšnjih rudnikih se dela vsaki dan, medtem ko je plača zelo nizka, pa še za to je treba zelo mučno delati. Za osemurno delo plačajo od 14-40 do *4-95. Vrhu tega pa je še nekakšen bonus, kl je samo del prigartjaškega sistema, da se delavci bolj ženejo pri delu. Meni ni za bonus veliko ali nič, kajti za bonus je treba vsaki dan še posebej napeti svoje moči, da se potem vsakih štirinajst dni dobi tisti beraški bonus. Zdi se mi, da kjer je upeljan bonusni sistem, je vselej v Škodo delavcem, pa v veliko korist delogajalcem. Ako ae človek pfeveč temu načinu upira, tedaj pa kaj rade alede neprostovoljne počitnice. e Tukaj je treba veliko bolj trdo delati za pičlo plačo, kakor pa aem delal v Ohiju. Pripomniti moram tudi, da je velika razlika med unijskim delom in ne-unijskim, kot sta ralična noč in dan. . Tukaj na primer več plačamo kot unijske prispevke, pa nimamo nobene unije niti na papirju. — Frank KroL Trata lav** za fimMm žalat v sezoni nadi poljedelstvo dalo za mnogo tlaočev delavcev, U j fan treba dela. Blagostanje posameznih poljedelskih pokrajin deme je odvisna od in zadostne zaloge takih ddav- ' Velika potreba po sezonalnih delavcih traja le za primarno kratke dobe. AM ker nekatere vrste Uta dozorijo v raznih dobah, je mogoče podaljšati slenost s tem, da se delavec preseli v sosedne države, kjer žetev ravno začenja Najti primerno zalogo sezot nalnih delavcev in napotiti ▼ razne pokrajine ob pra času in v zadostnem številu pred vsem naloga federalne prave. Federalna posredovalni ca dela (U. S. Anployment Service) ima posebni oddelek za poljedelske delavce (Farm La* bor Division), ki ja razvU posebno sistematično organizacij^ v to svrho. Naloga tega oddelka je zalagati vaak okraj, ki pot trebuje delavcev od drugod, s zadostnim številom žanjcev in dajati delavcem, Id iščejo take delo, natančne in zanesljive informacije gleda časa in kraja, kjer aa njihovo dalo potrsbuje, glede mezd, ki ss tam plačujejo^ in drugih afcolnosti. Farm Lab* Division ima svoj centralni "field office" 2023 Main Street, Kansas City, Mo. Informacije pa se lahko dobivajo tudi od podružnih uradov, Id ae nahajajo v sledečih mestfli: Fort Worth, San Antonio in El Paso v Texasu; Denver, Colo.; 8ioux City, Iowa Sioux Falls, S. Dak,; Fargo, N. Dak.: Shreveport La.: Spokane, Wash.; Medford, Ore.; ali pa od vsake federalne posredovalnice ali ditavne posredovalnice dela, kjerkoU se nahajajo. Federalni «rad za poljedelske delavce izdaja buletine od časa do časa do n^ilr» letve. Vsakdo jih more dobiti brezplačno na zahtevo. Vse informscije in navodila so brezplačna. 1 f iV. Žetev v velikem pdeničnem Zdaj bi bilo olje. eiefent pravi: Ako bosta vi molčali, bomo še mL Deaaokrataki magarac pa pravi: Mi bomo že molčali, če boste vL Prihodnji krik o olju pride po volitvah. . . eee Žetev pšenične letine vse dežele potrebuje največ «»možnega dela od drugod. Čas žetve se razteza od junija do oktobra in zavzema ozemlje od Texasa do kanadske meje.ih zapadno do 8 pota. Pred kratkim je v Waukega-nu preminul rojak Johij^ Malo-verh v starosti 66 let. Doma je bil a Planine na Notranjakem. Zapušča štiri otroke in ženo v domovini pri Vrhniki. V Ameriko je priAel pred SS leti v Wau-kegan. III. Pogreb ae je vršil dne 14. maja. Spadal je k KSKJ Več let je bolehal na poškodbah. ki jih je sadobil pri delu. Dne 17. maja je umrl v Wau- Naznanilo. Luserne, Ps--Želim izvedeti sa rojaka Karol Turino in njegovo sestro. On se je nahajal pred nekaj čaaom v Clevelandu. Ohio. njegova aeatra pa v St. Paulu, Minn. Ako bosta čitala te vrstice, ali kdo drugi, ki ju pozna In ve njun naslov, naj jima to naznani. Gre radi ded-šČIne njih brata Viktorja Tu rine, kl je preminul dne 10. maja t. I. Prijavita naj se osebno ali pismeno tajniku društva Št. 204 SNPJ na naslov: J«tm Mati-de. 376 Miller 8t., Luserne. Pa. Zgodilo ae je. Voltaire je dejal nekoč Dide-rotu: Ce bi ne bilo boga. bi ai ga morali izmialiti. — Saj to ae je tudi zgodilo. — je odgovoril Diderot Pacifika. 2etje pšenice v Texasu začenja 1. do 6. junija v okraju oko-1o Fort Worth. V delu Texasu ki se zove 'Panhandle country* žetev začenja okolo 20. junija kajti lega te pokrajine je mnogo višja. Približno ob času, ko žetev v okraju Fort Worth gre proti konca, se začenjajo pri prave za Žetev v Oklahomi. Ta država navadno nudi delo za tri tedne in delavci, ki tam pomagajo, se preselijo proti severu v južni del Kansasa, kjer se delo začne približno tedaj, ko se je delo v Oklahomi ravno končalo Kansas ima največ oz ime pšenice izmed vseh držav in, ker pšenična polja zavzemajo tam tako ogromne ozemlje, se tam vsako leto potrebuje največ žanjcev od zunaj države. Raba boljših strojev je sicer znižala potrebno število zunanjih delavcev, vendarle se eeiti, ds bo ta država letos potreBovsls kakih 16,000 žetnih delavcev v tej sezoni. Ako je vreme ugodno, žltje začenja v južno-osrednjih okrajih 16. do 20. junija. Vreme lahko utegne pospešiti aH kasnitl to dobo sa 10 dni do dveh tednov. Poleg centralnega urada Farm Labor Division v Kansas City, Mo., se za časa žetve nahaja začasen urad na Union Station v Kansas City, Mo. Posebni agentje te federalne divizije se nahajajo v najbolj važnih točkah in pomagajo pri nastavljanju delavcev, kjer jih je treba. Okoli 1. julija ima ta država navadno zadosti dels vce v. Pšenični okraji vzhodnega in severo-vzhod noga dela države Colorado bodo letos potrebovali kakih 2000 do 3000 delavcev. Nebraska navadno potrebuje kakih 8000 delavcev od zunaj. South Dakota 10.000. North Dakota, največja država za j aro Mrs. Soandso, častna pred-dnica Hčerk ameriške revolucije, ae je poklonila angleškemu kralju, ki je sin britanske revo-lucije. Vreme je bilo samo malo hladno je bilo. Zunaj za dvo. rom ao lajali paL Živeli psi! aae Gladijatoraka kampanja. Iz Milwaukee j a: Gladi jator Jim je stopil v mihrauško areno in vrgel nekaj črnih "potic'' na mihrauško čredo in njenega pastirja. Nekoč je bilo Schlitzo-vo pivo, ki je proslavilo Milwaukee — danes pa obeta, da bo brinjevček- — Kapa. (Vprašajte katoliškega rojaka Dečmana, on ve! — Op. ur.) aae Kratka paveat. Rojak Luka: Koliko si dobil od tistega človeka, ki te je povozil z avtomobilom in ti polomil nekaj udov? Rojak Gregor: Dvatisoč dolar-jev. Rojak Luka: Čestitam! lipam, da to vsoto dobro investi-raš. ■ Rojak Gregor: Hvala. Sem že investiral. Kupil sem avtomobil, e a a Lažje pribita. Kdor mieli, da g. T. piše v neunijskem A. S. za boglonaj a-li plačilo po smrti, se zelo moti. Seveda se mora tudi zlagati, če laž služi namenu. Tako se je zlagal v št. 94 A. S„ ko piše, da sem jaz v Molekovih hlačah. He, he! — Mici Kovačeva, Tj H, Ind. 0 0 , Ni vse rea. Pravijo: kar je voda v slučaju požara, to je prijatelj v slučaju nesreče. Pa ni res. Vode dostikrat zmanjka, ravno Uko prijateljev. — Atila. eee Teatne novice.* Jeričev Janez je odromal na božjo pot. Naj ga spremljata sreča in sveča! V Clevelandu so mnenja, da bi bilo dobro potlačiti gladijt-torja v tisti trunk in ga odpeljati na Šmarno goro. . . Na Evelethu ne verjamejo, da je tudi dekan Savs Prešernov nečak. Miss Kornelija se je izrazila zadnjo soboto, da ima predsodke proti rdečim črsšnjam, odkar ima predsodke proti sociali stom. .. ali spomladansko pšenico, 20,000 mož ali več. Delavci, ki so dokončali žetev v North Dakoti, utegnejo dobit dela pri mlatitvi, ki navsdno takoj sledi sa žetvijo in trsja nekoliko tednov. Mnogo tisočev delsvcev se tu di potrebuje za pšenično žetev v državah Minneeots, Montana Idaho, Oregon in Washington Dato žanjcev ni lahko. Zetje je dandanes sicer Uko. da ne potrebuje prejšnje izkušnje in se delavci zlahka prilagodijo k navadnim vrsUm dela, ki se na polju zahtevajo Vendarle žetev ne nudi lahkega dela in solnce dostikrat pripeka prav hudo. V splošnem ps vasi priden In telesno adrsv moi. na-vajen na delo pod milim delom, utegne prav dobro uspeti na žetnih poljih. Nekatere železnice dovoljujejo v gotovih mejah znižane vot-nine( navadno polovične) za poljedelske delavce ob žetvi. Buletini in «?oeebna poroči glede dosorevanja letine, potreba po delavcih in mezd «e bod° izdajali od Farm Labor V»* sion, 2023 Main Street. Kansa» City, Mo. Kdorkoli jih hoče dobivati, naj vpošlje tja svoje in* in naslov. Naj torej aikdo 8» odide na slepo po dehi. kajti W deralnl urad je na razpoUr» ? zanesljivimi informacijami r spravlja delavca tja. kjer njegovo delo potrebuje. »«'P' OJL' ' •» T........1 - ——— GOU^^^V je videl«, da Delavski ^ Svo. gtBUANgKBy_IWAMSKEM|bode m ved brezpomembna GLEDALIŠČU. (Izvirno.) stvar nego, da je to kader naših dobrih in bodočih disciplinira tm . delavskih igralcev in igralk Ljubljane, na Praznik Dela. - Končno je treba omeniti, da N« Dela je zveza delavskih kulturnih in p gostoval "Delavski oder Svo- telovadnih društev Svoboda pohode" v ljubljanskem dramskem klonila avtorju "Krize" a Go-gjedsli&ču s kolektivno dramo s. louhu, s. Kreftu, režiserju Rudolfa Golouha; "Krizo." Ob-1 "Krize" in celokupnemu Delav listi se je ta drama zdela seve- skemu odru — krasne d» "nevarna", zato jo je tudi po- rdečih rož. — F. A. litijska direkcija na dan 24. a- —- pik to je baš na obletnico žr- KRIZA ČEVLJARSKE OBRT šopke uv klerikalnega režima — na bloški cesti v Ljubljani — presedala. Z uspešno intervencijo u A. Kristana, je delavstvo v| Ljubljani doseglo, da se je Kri- V SLOVENIJI. (Izvirno.) Maribor, 3. maja. V Sloveniji se že dalje čase o- u uprizorila in da se je tudi pr- paža in čuti kriza tudi v čevljar- H nastop Delavskega odra omo- 8ki obrti. Vzrokov je seveda več ga. ' Kriza" seveda ni bila u- ali dasiravno se je, in tu je tre- priiorjena v izvirnem besedilu, ba priznati, naredilo več važnih lego je bila na nekaterih "ne- i„ pomembnih ukrepov se ta urnih" mestih od opasti — o- kriza ni omilila, nego se je še krojena. ■ Za nas vse je bil nastop Delav- poostrila Po vsej Sloveniji pa se sedaj skega odra Svobode v Ljubljani I vrše sestanki čevljarjev in čev-kulturna senzacija, kakršnih ni- hjarskih zadrug, na katerih se smo vajeni in kakršne še nismo posebno razmotrivajo nastopa-„ikdar doživeli. Tako posrečene joči «imptoni poostrene krize v „prizoritve "Krize" pač msmo čevljarski obrti. V Sloveniji se pričakovali, dasiravno smo v na- 8trga sicer dosti čevljev in raz-prej vedeli, da pod spretno re- Lih drugih obutev in tudi čev-fijo s. Bratka Krefta prvi na- ljarjev ni bilo akoro nikoli pre-sop Delavskega odra ne bo baš Več v Sloveniji. Ali to, kar je se-ponesrečen. daj, ima svoj največji in glavni Vsa ogromna masa štatistov, vzrok — v uvozu Čevljarskih dasi prvič (!) na odru, je resni- proizvodov v Slovenijo iz ino-oo izražala vse ono, kar je ču- zemstva. tik in kar je "Kriza" manifesti- Domače tovarne, niti domači nla. In to je bilo veliko. Ugaja- mali podjetniki s čevljarsko ro-k so nam dosledno skoraj vse k^ da> niti ^ moj8trit ne zmo_ krse, čeprav je bilo tu in tam rej0 vseh velikih režijskih stro-lideti, da vse le ni dovolj izpilje- 4koVe tega ^ je p^g^ io in izoblikovano do — igral- logično, propadejo in inozemska ake, umetniško - teatrske popol- konkurenca jih prisili do kon-Ksti. Podčrtati pa moramo: S kurzov. Vedeti je namreč treba, -Krizo" je Delavski oder prvič da uvoz čevljarskih izdelkov v Ssstopil. To je bil šele prvi po- Slovenijo ni msjhen, in ds slo- ju» venski mali Čevljarski obrtniki Vseh 6 slik se je lepo vrstilo, morajo slejkoprej popolnoma »d vse pa nam je ugajala ali- propasti vsled velike inozemske h, ki prikazuje pokolj med de- konkurence, hvci in fašisti Ta slika je bila Največ „ M uvaža iz n \se delavska publika, ki je kJ indu8triji v toUko ker ne « apetopozornosto sledila rat- L -e likih carinskih dajali dogodkov na odru, je bila L UvQzna n{ d in Ptsenečena nad tako nssnobni- K more inozemska čevljar- ZlČ^J**?!^ kl"Ua industrija v Sloveniji uspe-nvimi dogodki na odru. 1 Skratka, reči moram: Delavci in delavke na odru so dali, i .„„ . • v» ~ . , .. prehoden pojav, nego, kar je S"™*1! !?,. vJ!0/ 9VO treb» n. £lost ugotoviti, je to J , !' trajna kri» in momenti, ki ao t ; b"° povzročili, ne bodo prav lahko teke«"1^ odstranjeni. Je pa* «Iten ino- » otiavuega odra .. . I zemski kapital, ki ima prednoat pred naiim domačim. Akcija RAZNEVESTI SVETOVNA RAZSTAVA V CHICAGU. Pafcča častnega sodišča bo po-stavljena na otoku. Chicago, IU. — Velika palača častnega aodiiča bo zgrajena na otoku, ki ga šele ustvarijo Michiganskem jezeru. Ta palača bo dvakrat tako široka in za polovico dalj6a, kot je bila na pr vi svetovni razstavi v Chicagu To je bilo sklenjeno v minolem tednu. Palača častnega sodiiča se bo raztezala od Šestnajste pa do Tri in dvajsete ceste. Zgrajena bosta dva monumentalna mostova, s katerih bodo obiskovalci lahko gledali na lagune. Ta dva monumentalna mostova bosta zgrajena poleg drugih mostov, ;oda podobna bodeta Rialtu Benetkah, samo da bodeta večja. Zgrajena bodeta ob Sedem najsti in Dva in dvajseti cesti. Palačo bo krasil velik stolp r. mnogimi okraski. Koncem palače bo pristan za letala in bo delil razstavo od palače. Ob vhodu v zračni pristan bodo Velika vrata, ki jih bo kontrolirala električna sila, da bo lahko preprečiti ve-ik tok ljudstva v zračni pristan, da bodo letalci lahko prihajali n da ne bodo v nevarnoati, da se jim ksj zlega pripeti vsled prevelikega navdušenja od strani ljudstvs. Prostor, na katerem se bodo letalci spuščali na tla, bo meril tri tisoč čevljev v premeru. E BIL PRISILJEN OBNOVITI POGODBO. PROSVETA o izjavo je podal javnosti tajnik notranjih zadev glede pe-trolejeke pogodbe. šno obnesti. Kriza čevljarske obrti ni samo kmed nastopajočih igralcev __ £lralk "«f ,je ÍÍ I čevljarskega zidrugarstva gre «Mfen s. Stanko Bitežnik v L „ « „ — livarniškega direktorja. sedaj v Sloveniji za tem, da se . v .-------"¡7,"VTIna inozemsko blago naloži večja nizt t ST!° E1^ V/ uvozna carina, kajti drugače mo-W»li «ta tudi delavki, katerih I__________u. ____a. delavki, katerih «ta imeli ss. Jurmanova " Lenasijeva. S. fyinčeva Ni težki vlogi ni bila povsem J* formi pa ni bil prav po-*Kn tudi urednik Ivan ter so-Siard v vlogi VerloU. Nju-! vk*i b» Psč morali biti živej-ïovor in nastop bolj agita- 1,4 rcasimiram: Nastop De-*kega »Hira pod režijo sodru-«ratka Krefta je pokazal s « vo j i m prvim nastopom, pore pridnost delavskih Pv in igralk. Pokazal je, m*i<> naši delavski igralci «rralke sicer še neuglajen, to-oderski Ulent, ki se pridnostjo izoblikovati taT n**i proletarakl javnosti In bolse užitke tudi iz u- Vi(Jika! ' « koncu naj izpregovorim še " ° .^louhovl "Krizi". sama ni umetniško ^ delo. Sodr. R. Golouh rr v "jej nanizal sem pa ™ n^sj. kar daje "Krizi" ■ videz, ali reči f1™' «e mi njegova "Kfl-, " vidi v vsem posrečeno / mislim, je marsikdo P .^util. Pomanjkljivost ^ t* «e mi vidi tudi v l r n" Izkaže niti prave, rešitve iz — kri- rl potrebne alegorije, h/r'\ mogla biti t "Krize" tu-Mislim, da je to "Wutila posebno nede-ki po mojem R,' '"'^hove "Krize** H tj'ugega, razen, da ra počasi slovenska domača čevljarska obrt popolnoma skrahi-ratl. To pa pi bil velik udarec za naše mlado narodno gospodarstvo. —S- Smrtna nesreča pri montiranju elektrike v Celju. Dne 1. msjs sta montirsla električno svetiljko pri cestni rszsvetljsvi pri Skslni kleti monter mestne elektrarne Franc Virant ml. ia vajenec Ludovik Jegrišnik. Monter je splezal na drog, vsjenec pa je medtem držsl žico, ki nosi svetilko v roksh. Z drogs mu je Vlrsnt zspovedsl, nsj ne drži Žice vroki, psč ps nsj jo pritrdi na poleg stoječi voziček. A bilo je te prepozno. Ns nepojssnjen način je prišla žica v stik z vodo in 220 voltov močan tok je pretresel nesrečnegs Jegriini-ka, ki se je takoj zgrudil. V kratkem je bil na mestu svto^ kl je prepeljsl vsjenes v bolnico. Z vsemi sredstvi so gs po-skušsli ohraniti pri življenju, s ssmsn. Jegrišnik je v kratkem čssu Izdihnil. Nsvsdno tok 220 voltov ni smrtonosen, s Jegri*-nik je bil slsbegs srca in je stsl ns mokrih tleh. Pokojni Jegrišnik je sin stsregs zlstsr-skega pomočniks Jegrižnlks, ki je že brezposeln, odksr je usts-vils družbs Zlstsrks svoj obrst. Tudi sin se je prvotno učil pri Zlatarki. Bil je očetu edin« opora. _______ t Koron si k S.U. f. J. I ■ Washington, D. C. — "Obnovil sem pogodbo s Sinclair Crude Oil kompanijo glede petrolejske-ga polja pri Salt Creeku, ker so me odvetniki v departmentu obvestili, da ni druge izbire." To zjavo je podal javnosti J. Work tajnik notranjih zadev. Pogodba je bila podpisana 20, febr. t. 1. in ni bila oddana ju-stlčnemu departmentu, da ta Izreče svoje mnenje glede legalnih obligacij vlade v'pogodbi. Worku ao bili že pred sklenitvijo pogodbe poslani protesti, ko je bila stvar glede obnovitve pogodbe v teku, toda niso bili upoštevsni. Pritožbe so bile potem poslane predsedniku Coolld-gu, ki je naročil justičnemu de partmentu, da uvede preiskavo, Justični department dela sedaj na načrtu, da se razveljavi ori ginalno pogodbo na temelju sleparije. Tajnik notranjih zadev je Iz javil, da se je posvetoval z odvetniki v svojem departments, ki so mu svetovali, da naj podpiše pogodbo, in on je to storil po njihovem nasvetu, ker ni videl pred seboj nobenega drugega izhoda. _ * Vatikan odrekel rssporoko špan skemu kralju. Rim, 19. msjs. — Oblsstniki rimsko-kstoliške cerkve Izjsv-Ijajo, da bo prošnja španskega kralja Alfonza za ločitev od njegove žene Viktorije Evgenlje zavržena. Vatikan je mnenja, da je poroka monarha tako "svečan obred" in znan vsej javnosti, da po cerkvenem pravu ni razloga za razveljavljenje iste. Španski kralj se bi rsd lznebil žene, ker ¿rpi ns hemofiliji (krvavi jen ju) in to napako so podedovali vsi njegovi otroci, tako da nima zdravega sina, kateremu bi zapustil prestol. NOVO ZDRAVILO PROTI RAKf Elektrika in sahidja aviaca se rabi v zdravljenju. Chicago. — Nekdaj "neozdravljivi" slučaji raka bodo kmalu ozdravljivi z vbrizganjem raz-stopljivega svinca v zvezi z zdravljenjem z elektriko. Dr. R. T. Pettit z Ottave, Ka- MiZil ttiMj« Am-rikt 16 milijard Mao SUaa ekonomska Izguba in potrata vsled slabih zdravslve-nlh metod. New York.—Združene drŽave izgube vsako leto petnajst mili jard dolarjev vsled bolezni, te- nada, ki se je pred kratkim po- ,e*nih poškodb in smrtnih slu-vrnil s Štirimesečnega potovanja čajev. Tako je poročal te dni po evropskih klinikah, je nazna-l^»1"1«« nil novo zdravilo. "Svinec", je dejal je že dolgo poznan, da ima pri H. Merty, kemik, na zborovanju Narodne industrij zdravnik, l^6 konference. Letne izgube vsled bolezni na vlačno silo za stanice raka. Pred M*iruhljeni mezdi, znižani pro-nami je le še problem, kako najti dukciji in potrebni zdravniški o-pravo solucijo svines, kl bi nje- skrbi «našajo dve milijardi in govo privlačnost lia stanice raka 500 milijonov dolarjev. Izdatki povečala in obenem zmanjšala bolnišnice, operacije, pogrebe privlačnost za normalne stanice. in '«»ubljena vrednost življenja Največji napredek v novem «naša preko deset milijard do-zdravljenju je bil storjen v liver-|,mrjev letno, poolski univerzi, kjer so se o-zdravili alučaji raka, katere so zdravniki smatrali za neozdravljive. Švedska vlada je tiko za interesirana v novo zdravljenje, da plačuje stroške vožnje na železnici za bolnike, ki sami ne morejo plačati teh stroškov, da pridejo v bolnišnico." — Pettit Mestni uradniki obtoženi kršen js prohibldjske postsve. South Jscksonvllle, Fls. — I Zupan Tsylor J. Hsrrls, policijski nsčelnik E. Steinheuser, Psul I C. Marion, predsednik mestne« gs sveta, okrajni komisar in več drugih mestnih uradnikov je obje urgiral zdravnike, da se prič-1 toženih po zvezni veleporotl rano zanimati za novo zdravljenje di kršenja 18. amendmenta. Ta- proti raku. WILLIAM D. HAYWOOD MRL V MOSKVI. U- (NsdslJovaaJo a 1. straal.) Takrat je završelo po vsej A meriki. Vse delavske organiza cije so protestirale in zahteva le svobodo treh delavskih voditeljev, kajti njihova nedolžnost je bila tako očividna, da so strmeli tudi mnogi nevtralni elementi rfad obtožnico. Čez leto dni je bila trojica v zaporu. Medtem je bil Haywood nominiran od socialistične stranke kandidatom za governerja v Coloradu n dobil je dssi je sedel v ječi — Čez 20,000 glasgv. Končno se e vršil v Idahu zgodovinski proces. Clarence Darrow je zago- ko se glasi izjavs Frsncls L. Poo-nlka, pomožnega zveznega prsv-Idniks. Zupan, policijski načelnik in I druge prominentne osebe su morale položiti poroštvo od $1,500 | do |2,ft00. Boston, Mass. Petnajst mest-| nlh policajev je pod obtožbo, da so prejemsli podkupnino od but-legsrjev in ds so bili v direktni zvezi z butlegsrskim sindikatom. ki operira v mestu. letalske nesreče v Chicagu. ■Chicago. — V dveh dneh sta j dva seroplsna padla U zraks v čikaški okolici in dvs pasažlrja Ista mrtva. Oba aeroplana sta bila stara, predelana In prebarvana In pilota nista imels llcen- varjal Haywooda in ostala dva, «V. V er. In lo. Njegove velike črne oči solnedolšen! Kakor voda, aamo ala-Škodoželjno gledale proti Grma- dek je. di. čije vrh je zakrival temen, težek ob)al^| Poklical je nelepo kuharico lepega imena: — Flora 1 — Želijo, gospod ? — No, ali niaem rekel, da se bodo kosali? Pokazal je leno proti gori in smejal. — Gospod imajo vedno prav. Tudi jas sem svetovala milosti-vi, naj oatanejo rajši doma, ker bo gotovo dež. — Da bi se vsaj pošteno namočili 1 8podaj pri vhodu je pozvonilo. — Recite, da gospoda nI doma. — Bom, gospod 1 — Gospod, — se je vrnila ku harica, neto dekle želi govoriti | Žvižg. vami. Pravi, da mora na vaak način. — Na vsak način? Kako se to sliši! Najbrž je kaka delavka. Recite, da gospoda očeta ni doma. 8ioer pa je danes nedelja Naj ae sglasi jutri pri delu! — Rekla sem. da se je gospoda odpeljala, toda tfekle satrju js, ds je mlsdl gospod gotovo do-ms, ker gs nI videle med gospodo, ko so se peljsll mimo. ln tu di prsvl, da Ima nujno stvsr. — Nujno, nujno? Ksj se to pravi: nujno? Rsclte, ds nisem doms, pa konec! Ko Je kuharica odšla s naro čilom, je stopil g. Jean Cammet 1 ml. k vsrsndinl ograji ln ča kal, ds vidi skozi drevje, kdo je Spoznsl Js dekle po glssvi. — Ta pa ta! — je rasšlril oči, si zapel srajco ln poklical: — Flora, peljlte Jo v salon ček! Napravil je prostor na divs- nu. — Filip naj pride kar jutri na delo. • . — Vedela sem, da ste dobri. Njegove roke so postajale nemirne. Ni se mu hotela zameriti. Mislila Je na Filipa. Kako težko jo pričakuje! In ona mu bo povedala, da je sopet sprejet! In potem.. . potem pride dan izpolnitve. . . V omotičnem veselju se Je u-dala sladkim mislim. — Marjetica, Marjetica! — je šepetal gospod Jean in všival njeno sveto lepoto. . . Dežne kaplje so se enakomerno odbijale ob steklo na okno. Kakor monotona melodija — — ki jo je nenadoms prekinil rezek — O Marjeta, Marjetica, — dejal: Dekle je skočilo naravnost k oknu. — Hvals gospod, — Je jecljala v zmedenosti in isksls vrata. — Nič hvsls! Sedsj ostsneš« tu. Zunsj Je zsžvitgslo. — Ne gospod, Iti morsm. — Marjeta! Ne posabl! — Pustite me! — Tsko torej? TI greš? — Moram! — In Filip? — Jutri prldevs oba. li predsobe se Je Čulo glasno prerekanje. — Izgubljena sem! SkrIJte ms! V temi se je prlkasal med vrati močan, visok fant. — Filip! Padla Je preden J. Filip Je stal nepremično. Gospod Jean ss je sposabll. Ukazal Je kuharici, naj pomaga dekletu, se obrnil k Filipu ln mu jo je pozdravil s prisiljenim na- ] glasom, ko je nerodno stopila v — Zal. ne morem vam pomagati. NI dela. Odpustiti bom mo- sobo. 8topll Je k njej in Jo ne- ral še druge. 1\kII Marjeto! Re- rodno prijel ta roko. va! Toliko Js prosils is vss, ps Polica js napadalca. Chicago. — Napadalca, ki sta v petek obstrelila Fred. Sallyjs v Lincoln psrku, sta bila identificirana kot James Barrett In Edward Conlon, policaja, kl o-pravljata svojo službo v omenjenem parku. Ko sta napadla Sallyja, sta bila v civilni obleki. Oba sta bila aretirana. Dva ubita v izgredih v Nemčiji. Berlin, 19. maja. -- V krvavih volilnih izgredih v Hamburgu med monarhistl In komunisti sta bila včeraj dva moža ubita. Zakrattias Dva Američana uMts v Nlka rsfvi Managua. 19. maja. — Dne 13. j maja sta bila dvs «(»opada mod ameriškimi pomorAčakl In Han dlnovlml vstaši v Novi ftegovljl, n eden pomorščak Je bil tfbft. drugi ps ranjen. Medtem je u-mri za rano smeri« k I častnik R 8. Ilunter. kl je Ml ranjen v ne kem prejšnjem spopadu. Junaški poveljnik. Po izgubljeni bitki pri Cre-veldu leta 1758. Je vojvoda de Clermont tako navdušeno bežal, da se je ustavil šele v Nyjonu. — Hitel je naravnoat k povelj-piku posadki* in vprašal: All je te mnogo beguncev v mestu? — Ne, gospod, vi ste prvi. o Oeveta. » Ameriški glasnik za brezžični brzojav prinaša to-le zgodbico: Hodnik (obtožencu): "Zdi se ml. da sem vas že nekje videl." Obtoženec: "Da, pročastni! Doletelo me Je veaelje, da sem učil vašega sina, kako se stro-mijo aparati za brezžično telefonijo." Hodnik: "Deset let Joče!..." • H ademnSal šef. — Pisarniško oaobje je ns« poalslo kot deputacijo s proAnJo. da bi nam skrajšali popdldanNko nlutbo vsaj za pol ure, kakor Je v drugih uradih. — No, torej vidite! Končno •U prišli do sfiotnanja, da pr*-lolgo popoldansko m p« njo Iko-duje zdravju. —.Torej si se premislile? To|nl mogle izprositi niti zase. V tovsrnl ns. Lahko ps ostsne pri oprostite, prišla I »»s, sem JI rekel, ps noče. Poto-'lallt* Jo, ds ne sboli od žalosti. — Marjeta, — Je rekel Filip je dobro, to Je psmetno, — Gospod, sem... ' ä — To Je dobro, to Je psmetno, — Je ponsvljsl in Jo vodil ss ro- Mn ostro sleda! tovarnarja. ko na dlvan. — Ne bom vas motila, gospod. VI ste dobri. — No, kar lepo povej, ksj !• mu a na srcu. Primaknil se Je tesno k njej ln ons se nI mogla odmakniti. ~ Prišla aem zaradi Filipa, .. ~ Ksssj? Ne razumem dobro. — Za Filipa sem prilla prosit. I njima vrsta. Razkoračll ss Je In — Tsko? Torej ne misliš priti «magoslsvno zaklical: Marjeta, kaj praviš? — Pojdi va, Filip! Kjer nI prostora za^e, ga tudi nI same! — Pa ostanite srečns! — Je Alcemerll tovarnar, — Za mojo srečo odgovsrjste vil — Ksko mislite? — Tudi to boste zvedeli! Gospod Jean Je zaklenil za — Jaz Jim že pokažem! Ivan Dobra vee. nam? — jo je resno pogledal In se odmaknil. — Gospod, poslušajte! Filipi je dober. Poznam gs, pošten HOJ A8NILO DRUŠTVENIM I TAJNIKOM IN POilUATE-UEM RAZNIH NAZNANIL. fant Je. Zato, samo za to se Je razjezil. — In kaj bi rada? — Sprejmite gs sopet v «luž bo. Gospod Jesn je vstsl. — Nemogoče! Zsnj nI dels! — Gospod, ssj vendsr Iščete novih delsvcev, — Tisto že, tods. . . Nemogoče! — Odpustite mu, ssj nI mislil i^j^pj^j hrrzplsčno. hsssr ps mm______.._._ »i 1lni^i i prluki^fio lo vrvlo iT J: T» ' m«Uh ia.es In dragih slverl. js padati težke kaplje. 1 Gospod Jean Je stopil k oknu tr pošljete U kskoršnskoll nssaaaiia In sa-hvale e smrti, IsdsJ vselej povej* te v pismu, sli želite Imeli plačan oglss sil kot asvsdao vsot Ako je priobčono kot aavadas rent, se izpusti Is sshvsle In in kskor bi se domislil sobo in prljszno Je prekoračil vprsšsl: — In če ga vzsmem? — O, gospod, večno vsm bom h vsložns! — Ksj hvsležnoot! Ali prideš potem k nsm? — Ksj bost» z menoj, ko \m ne z nsm nobenegs tskegs dels, ki so v vsši hiši. Prisedel Js zo|»t k njej in jI »Isdksl: » PrlulUs se boš vsemu, Pa hitro. Tako uametno dekle. Kaj b! /.«pravljels mlsdost v ni! Gospod, vi ste dobri! — Z*te vedno, Msrjetlcs. — In zs Fllips? — Co bi) priden. . . Zunsj je padal gost del. Hobrt t i. stemnile Ponudil jI je likerja. — Gospod, n« pijem« ps to oglss, ss katerega ss plsistl, to veljs sa Usas In se ne-člsne. Nad si je veljs feto tadi ss rasne priredilvs, veselice. Itd. Vselej je treba povedati, sli hočete imeti plalsa oglss sh IO nsvsdno časnikarske vest. Indi v takem slučaje as ss navadno vest, aarsdl elver bolj as kratko In ss pove Is vstnejšl del. Ce pa nareHte. da nsj bo plačan oglss. gs prtsbčl vse, kar sahtevste. lele take veljs ss vas draga astas-alls, le se kegs Išče. ženitvene sdh#, prods Je, Itd. Za vse lake stvsr! ee smti tovsr- jgatl. da aaj ba tel krat naj se Isti prisMI ta de badete sanj plslall. Ts pojasnile dajem radi tega. ker js lo sklsp kan vene! Je, da ss peten me vsi draft vs. Meal, kl In spraralftvs Usta. da lo apsšlevste la se p ravnate. — Filip Gedlna. vitel J. - l 5SSS beril s* 9000 slovenski • »« oruzui Slom k», izgovarjava, stike dor»^ opravil, flaaki a Slovencih, gola dre vena od vrha do tal i ledom prevlečena - S kdo«, ki je tako tirni in svetel kot kristal; kadar visijo na vaaki veji hi vejici ledeni biseri — i mrzle kapljice roce — in se v«e drevo v mrazu in belini bleati liki demontnemu perenu perzijskega šaha; kadar zapiha burja po vejevja, ae prikaže aolnce in ae vag te milijarde biserov in kapljic spremenijo v prizme, ki ae iokrijo in živijo barve iz njih, zdaj modre, zdaj rdeče, ae iz rdeče pretvarjajo zelene, iz zelene zlate in ae spreminjajo dalje še druge: potem ao dreveaa iskre« as vodometi, ae zdijo kakor prekatni dragulji. Tu je višek, vrhunec. največja mera u-metnoetl alt prirode, omotične, neizrekljive kraaote. Ni beeed. da « mogle vse to dovolj izraziti! — Hitro mi prineai vae instrumente in lakeratva, pravi zdravnik svoji Sani, med tem ko govori po telefonu. — Nekdo mi je pravkar telefoniral, da ne more živeti brez mene. — Pomiri ae, stari, pravi i*, na in mu vzame iz rok alušalo. _ To velja nafti Pepci, ne pa tebi. Prav spaftljivo verujem, da je Stvarnik vae ustvaril, kar je v Novi Angliji, samo vremena ni. Ne vem aker, kdo ga je naredil. mislim pa. da je bil kakšen prav mlad vajenec iz vremenske delavnice. Vreme Nove Anglije je čudovito spremenljivo, kar tujci občudujejo, pa tudi — obžalujejo. Tu je vreme zmeraj delavno, zmeraj s čem zaposleno, zmeraj proizvaja nove vzorce in jih preizkuša na ljudeh. če ao kaj vredni ali ne. A spomladi je vreme ie vae bol j delavno kot v drugih letnih časih. Spomladi sem v 24 urah naštel 138 različnih vrst vremena. Jaz sem bil tisti, ki sem pomagal do sveče onemu človeku, da je mogel razstaviti tisto čudovito zbirko vremen, ki so jo tujci tako občudovali! Pa je hotel prepotovati ves svet, da bi zbral vzorce raanii podnebij. A jaz sem mu rekel: "Nikar! Pridite prilepijo roj. knjiga la katere snaeetute črpati mnogo naukov ss telesno la jaleras dohro .......... ...........................7Sc FATBB MALAVENTURA—V EABABBTÜ snnlmlvu povest is fthrljeajn ssisrillrfh frančiškanov, la doživljaji vojaka, isvrstno apepolnjena s aKknasi....................................... ZAJEDAUCI—reenttnu povust in prava iluaUaaija deolej skritega delu ti rije nje slovenskih delnveer v Ameriki..............75c JIMJdB HlOCINB—kraann povest, ki jo jo eplenl sloviti sme-riškS pisatelj Upton Sinclair, poolovenO pa Ivan Molek ....Me ZAPmflK S. BKDNB KONVENCIJE S. N. F. J„ 2&1 strani a>eh-ko vusuan, stana sumo...................................lSc "HRBTENICA"—drnmn v treh dajanj s prologom In opilocoa —HDihkO ftSM MUB9 o ep e e o na o e o p o a o o • 1 tC "INPOBMATOR"—hnjižieu a vnemi potruhuiari podatki o 8. N. P. J. solo priporoéljhm su člnne otoño anaao.............lic fioaede ao neprestano silile 361etno vdovo, naj ae drugič poroči. — Čemu bi ae poročila? je dejala vdova, aaj imam doma paa. papigo in mačka. — Živali vam vendar ne morejo nadomestiti moža, je pripomnila aoseda? — Kako to» da ne morejo? Pea neprestano renči, papiga me vea dan zmerja, mačka pa nobeno noč ni doma. Nove Anglijo r Potem sem mu povedat kaj mu je ukreniti glede sloga, razvrsti in količine. — Baoalfno prišel je in spravil v Mirih dneh svojo zbirko skupaj. Glade ««zvrsti je rekel, da je speoool na stotine raznih vre-menakih oblik, o katerih ni bil doslej Se a* slišal. A glede ko-ličias — ob! — ko je vse nepo-rabao odstranil in izbral, ni imel le zadosti vremen, ampak jih je KKH2EVNA MATICA & N* F. J. SSS7 Sol Lavndale Am. Chicago. DL FREE TEST COÜPON PUPAO CO. UST atoe* Mh OC brnim. Um. Om—mérnt FstUUs al Ineli»" Ko je nekdo v navzočnosti Pontenella dejal, da je bog u-stvaril človeka po svoji podobi, je aivolaai pisatelj odgovoril: — A človek ae mu je za to temeljito revanžiral. * za v osjem, vremena na prodaj, vremena sa spraviti in za naložiti in vremena za v dar revežem. Ljudje Nove Anglije ao potrpsAlJftvi in.miroljubni, s neka točka je. kjer jih to mine: Vaško Isto pobijejo kup peeni-kov, ki opevajo "rajsko" poli* H« Sirers: nam po« jete brea odbitka aveto 07.80. AH pa tri knjige: 8LOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna $2.0* ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna fLIOl tat PANTER MALAVENTURA V KABARETU, vredna $1.80, skapa» Dober zdravnik. .. NAZNANILO. — Kako si zadovoljen a svo- Društvenim tftjnffffti te taj* jim zdravnikom? — je vprašal .t^« M tem potem nr^ntrjr, prijatelj Moliera. ^ Bll,j, naznaniti vae fprr- — Imenitno se razume vr.. Če naslovov članov In fla-zboHm, mt- da lekaratv^, si jih ^ ||#rfl| aanov, ter vrlem proč In takrj ^em zdrav, u^aa In naslove ntkilopllli, črtanih In liohfoolh aanov na-Ta je nekaj drugega. . anaattl ■praiaHint Prootots, — Kolikokrat sem vam ie da os lahka Ms» vred! tmonttr rekla, Anč^a, da pri delu ne sa peUjaaje Hate Pregreta, smete prepevati. tam» te ■šolava, koten psflja» — Saj sem vam že opetovano te glavnema tojolko ootoneje odgovorila, miloativa, da nikoli tem v srhtvo te jih npravnlotve ne delam, kOdar pojem. dobi Torej Jo sslo važno, do ■ raolej pošljete oo nalašč oote NAROČNIKI POZOR! ŠTSS*?ST I --bej. Pri voski spre^soiM noolo- Znamenjg (April SO-28) po- va noj oe vnelej omenl atari te nuni, da vam je aarečaina po- novi aaolov. Upravnlfttvo uljnd-teklo te dan. Ponovite jo no apelira, da dnrtvenl tajniki ravačaano. do vam lieU ae ia tajnice te upoštevala. Philip teta vime. Ake ttata ae prejme- Godlno, upravitelj, e, jo mogošo votavljea, ker ni . • fl plačan. Ake je vaš Ilot pla- Nojaoneeljivejše dnevne de-oo te go bo prejmete, je me- tevske vsoti oo v dnevniku ošs vstavljen voled napačnega "IWretr. Ali jih «tete vook oslovo, pišite dopisnico in s vedite oterl te novi aaolov. -«,. ..s. »s Noši zaotepniki oo vol dro- fl1, 1 ivenl tajniki te drogi zaatopnl- E1 ki, pri katerih lahko plačate |U __ _ naročnino. H PV1# 1 Naročnina so celo lete je |8«00 H . I mjalmrn te ao pol lote po 98.00. Claol 19 I S. N. P. J. doplačajo 84.80 za [9 M IvliV eto^ga pol leto 82.40. M —^^^mmmm^i Za mesto , Chlcago in Clesro II o leto 87.60, pol leta 88.75, ss H «ane $8.80. H Za Evropo stane so pol lete ¡3 14-50, sa vae lete pa 80.00. Ig Tednik stane ao Evropo 81.70. h | *lanl doplačajo aamo 50c so V Mštateo. fl gor drugega, kakor svojega pravega, prodov-neka kneza in vladarja; Francozje ao bili aamo njegovo orodje, tuji vojniki, ki ao prišli na njegov poziv, da so pregnali iz dežele aeverne barbarske horde. "f In v tekem osračju je zraetel Hong-Dok, knezov ain. Kakor njegov oče. tako je videl Midi on v Evropejcih ljudi, ne pa neumnih živali. Toda on je imel Ae več prilike kakor Ajagov oče, sposnavati te ljudi (n razliko, ki vlada mod njimi io njem. V neprestanih stikih z legijo jo poeta) njegov pogled prav tako siguren kakor moj. da je mogel spoznati v navadnem prostoku gospoda, in v oficirju hlapca, kljub zlatim nošlvom, ki jih je noeil. On je poč uvide!, do stoje ti tuji beli vojniki neznan-. sko visoko nad njegovim ljudstvom, ne pa nad nJim. Njegov oče je smatral vsakega belca aebi enakega, ne pa tako njegov ain, Hong-Dok. Cim bolj jih je spoznaval, tembolj je videl, da ao le redki oni, ki ao vsaj izdaleka njemu enaki. Oni so bili res igvratni vojaki In vojniki, toda, — ali je to slava? Hong-Dok je zaničeval in mrzli vojno. Vsi ti vojniki so znali pisati — svoja znamenja aeveda — toda med njimi ae jo jedvo našel kdo, ki je vedel, kaj je filozofija. Hong-Dok aicer ni pričakoval In zahteval, da bi bili poznali velikega filozofa. toda nekoliko modroati pa je vseeno pričakoval od njih. Pa nič. Belci ao vedeli manj o filozofiji življenja kakor zadnji opijaki kadilec njegove semlje! In radi čeaar jih je poaebno pomlloval, je bilo to: njihovo atalMče napram veri. Za njihovo vero kot tako se ni brigal: krščanski kult je bil v njegovih očeh prav tako mnogo ali prav Uko malo vreden kakor val ostali, ki Jih je poznal. Videl Je, da nI pri legijonarjih niti trohice sledu kake po-bcšnoatl, kljub temu pa ne Je tulntam, ob času velike sile In nevarnosti, izvll iz njihovih prsi vzdihljaj in prošnja k Bogu. In to je bilo tisto, čemer ae Je čudil Hong-Dok. Izprevidel Jo, dfe ti ljudje rea naivno verujejo, da Jim more ob čaau nevarnosti pomagati kaka nemogoča neznana alla. V ostalih stvareh so mu bili belci morda enakih glavnem pa: v velikem spoznanju življenja, ao atali globoko, globoko pod njim. Ko je prišlo to apoznanjc, Je pričelo v nJem zoreti sovraštvo do teh ljudi, ki je stopnjevaje dozorevalo, čimbolj so po-etajall belci reanični gospodarji njegove dežele. On Je kmalu prišel do bridkega in grenkega spoznanja, da se je njegov oče motil in da je vloga stare kamenlte hiše ob reki za vaelej doigrana. Po Um «poznanju je bil Hong-Dok I nadalje prijazen in uljuden napram tujcem, toda redki ao bili oni. ki jim je naklonil svoje reenlčno prijateljatvo. Med temi pa ava bila Jas in kadet. Tak vam Je bil Hong-Dok. Niti malo ga nT dlrnilo, ko ao ae njegove žene apečale s kitajskim tolmačem ali z mojim indijskim boy-jem. Ca bi imele te ljubezenske ekstravagan-ce kake |>oaledlee, tedaj bi dal Hong-Dok otro-kr enostavno utopiti, ne morda Iz aovraštva In maščevanja, temveč kar tako, kakor utopimo mlade pae. katerih nočemo rediti. In Če bi ga ' hll kadet, ko Je našel dopedenje nad Ot-Cen, proail zanjo, sem prepričan, da hI mu jo hll Ilung-Dok na meatu podaril. m CD»», pnkodnjld.) ^ ^ ^ Za «Prapveto" peslovsoil — A. fiohee. Zdelo ae Je popolnoma nemogoče, da bi mož takega neomajnega filozofskega miru mogel asmo za trenotek kgubiti glavo ter delati po hipnem impulzu svoje čustvenosti. Poznejše preiskava po je dognala, do je bilo vae natančno vnaprej zasnovano, da je izdelal svoje načrte do zadnjih podrobnosti. Kljub Umu, do jo Hong-Dok izvedel le po nekaj dneh od evojsgs služabnika o nezvestobi svoje žene OUČen. ni niti z najmanjšo gesto izdal, da mu jo znano te skrivnost Kadet je zahajal prev-tako v njegovo hišo kakor poprej In vse je Uk-le v najlepšem tiru naprej. Pojavi se torej laterearfntno vprašanje: kako to, da je smatral U kadetovo dejanje za tako smrtno žalitev, dočim mu Je ieU dejanje, ki ga je zagrešil moj indijski boy, izvabilo no ustne jedvs pomilovalen smehljaj? Morda m motim, toda menim, da sem po dolgem iskanju ia razglabljanju prišel do pravega zaključka. Honk-Dok je bil kralj. Mi se smejimo, ko be-remo na naših novcih črke: D. G., Del Gratia. in vočtna evropskih vladarjev ae prav tako pri-erčno smeji nad U frazo: po božji mlloetl. Toda predeUvljajte al vladarja, ki veruje v U, oe, ki je trdno kakor eluda prepričan, do je on rm izvoljeni! Hong-Dok seveda ni veroval v Boga. verjel pa je naukom velikega filo-zofe; o Um. da je njegova rodbina izvoljena, da je liki stolp visoko nad vsemi drugimi rodbinami dežele, je Ml prepričan trdno kakor skala. Sto in stoletja so bili njegovi predniki vladerjl. absolutni vladarji in despot je. Knez ali vladar pri nas, ki Je vae j povprečno pameten, prav dobro ve. de Je v njegovi deteli stotine in štotine ljudi, ki so mnogo razumnejši, mnogo omikanejšl kakor Je on. Hong-Dok in val njegovi predniki pe so prav Uko dobro vedeli baš obratno: velikansko hrezdno zija med njimi in mod ljudstvom? Hamo oni ao bili vladarji, vsi ostali pa sužnji. Hamo oni so imeli omiko in razum, vsi drugi ao bili živali. Mi ml rekli: Hong-Dokovi predniki ao bili bo-kov i med ljudmi. Oni pa ao drugače čutili: čutili ao ae edlnr ljudi mod umazanimi živalmi. Ali vidite sedaj razliko? Ce naa ščene oblaja, komaj okrenemo glavo!--- Nato ao prihrumele a nevera barbarske horde, ki ao porušile meato in opuatošile deželo. Samo hiše vladarja ae niao doteknile in mu nieo ukrivile lasu. Hong-Dokovi predniki ao prav tako zaničevali severne barbare, kakor ao zaničevali svoje lastno ljudstvo. Val ljudje so jim bili živali, samo oni sami ao bili ljudje, ker so poznali modrost filozofa. Tedaj pa ao prišli z daljnih nabrežij čudni beli ljudje, in Hong-I>okov oče je z veaelim presenečen jem spoznat, tla ao to res ljudje. Hlcer je čutil razliko med aei>oj in njimi, toda U razlika je bila malenk<»etna v primeri z ono, ki je vladala med njim in med njegovim laat-nitn ljudstvom. In čutil Je Ukoj, da spada k nJim. ne pa k drugim. Zdaj bo tudi razumljiva njegova vedno pripravljena pomo^ in uslui-nost. In ko so ga ti beli ljudje imenovali še civilnim prefektom province in meata. ni videlo domače prebivalstvo v njem sploh niko- vrednooti so %2M knjig» n. pr. JIMMY HIGGIN8» ZAKON BIOGENEZUE, oM po ZAJEDALCE te HRBTENICO te INFORMATOR oko nam psMJste svete $440. Ne člani pošljejo *4J0. AR po so |M0 psgsto M Preaveta te knjigo JMMY HIGGINS. Neflenl SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih eto 81.20. m Naročnico lahko todl somi pošljete ao poolov: UPRAVNIfiTVO "PROSVETA" 28S7 S. Laamdale A ve. . CHICAGO. ILL. CIšbi Ib tfraitva 1.1. P. J. ČLANI IN DRUŠTVA SNPJ. Na rokah Imamo še aekaj Za-plonlkov 8. Rodne koavoactjo 8NPJ la ker Je oodoj pričela raz-prava e pravilih 8NPJ ga bede-šo konvencijo» jo note ugoden prilika, da ei nabavite U aapte-alk. Kdor nam pošlje l&c v pošt- VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene rroen*, unijsko delo prve vnte. Vm pojasnite d^e vodstvo ttekan* S. N. P. J. PRINTERY Matico SNJP, 2857 Ave- Chicago. I1L TAM SE DOBE NA TEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA