lovensko Dvoje vsodnih zmot. Zagrebški „Obzor“, za njim „Edinost«, sta te dni pisala o potrebi, da bi se osnoval edinstven klub mej jugoslovanskimi poslanci na Dunaji in da bi se ravno tako sčasoma tudi doma osnovala neka edinstvena stranka. Gotovo ničesar bolj ne želimo tudi mi, nego da bi bili vsi Slovenci in Hrvatje eno po dulm in mišljenji, in da bi tudi na Dunaji složno delovali. Tudi naj se ne misli, da bi bil takozvani ,,jugoslovanski klub" za nas Bog zna kako strašilo. Ni res! Toda....... Nam ne gre prvič v glavo, da se vei’a, meni nič tebi nič, kar prezira. Niti „Obzonr‘ niti ,,Edinosti" se ne zdi vredno, versko vprašanje postavljati v program bodoče edinstvene' stranke. In to je prva vsodna zmota naših politikov. Brez vere ni edinosti. Kar nas razdružuje, je ravno različnost verskega naziranja. Kedor ne zbira s Kristusom. raztresa. Mi menimo, da zastopniki katoliškega naroda morajo na prvo mesto svojega programa postaviti katoliško misel. To pa tem bolj, ker ravno dandanes brezverski liberalizem razjeda Avstrijo in nje narode. Seveda, kedor misli, da mej Slovenci in Hrvati pravega liberalizma ni, mu ne moremo pomagati. A tudi ako bi ga ne bilo, vera ostane, vender vera — podlaga zasebnega in javnega življenja, torej tudi politike. Druga modna zmota je, da „Edinost“ misli, kakor bi nam t,. j. stranki I. slov. katoliškega shoda ne šlo za stvar, za načela, ampak edino le za osebe in osebne koristi, češ, ves boj je le „radi ambicije posamični-kovil, „uas je zaplel vihar v vrtinec strasti jv nas je „strankarska in osebna strast jačja, nego pa rodoljubne želje“ itd. Draga „Edinost“, slovesno te zavračamo : Ne ! Sli vemo, kaj zagovarjamo; iz čistega, nesebičnega prepričanja se borimo za versko načelo. In ako tudi eden ali drugi na naši strani zlorablja katoliško ime v sebične namene, vender se to ne da očitati stranki ali veliki večini njenih zastopnikov. In ker živi v nas to živo prepričanje, se ne bomo dali speljati pod nobeno zastavo, katera ne nosi na prvem mestu, javno in očitno, naš katoliški „ čredo«. Rečemo še enkrat: vsodna zmota! Toliko smo hoteli za ta pot povedati. Če nočete uvažati naših besed, boste zidali brez nas. Najvsodniša zmota bi pa bila, ako si kedo obeta rešitve in zveličanja od onih „tretjihki ne bodo ne „Narodovciu ne „Slovenčevci“. Ti ,,tretji« — tako „Edinost« — morajo zopet prevzeti vodstvo slovenskega naroda. Kaj ne da — zopet kak Luka Sve-tec, ta bi znal stlačiti »Slovenca« in „Narod“ v en Žakelj ? ! Tempi passati, ,.Edinost« ! Poskusite li, a bodite prepričani, da s takimi ,.edinstvenimi" poskusi boste želi le — blamažo ! Evharistični shod. Nato je bila sv. maša, katero je pred izpostavljenim Najsv. daroval sam Prevzv. Mej sv. daritvijo peli so čč. bogoslovci prelepe ^evharistične' pesmi. Petje je bilo vredno in dostojno take — slovesnosti. Kedor posluša tako petje, menim, da se mu mora mehčati srce in vkresati v njem plamen srčne pobožnosti. To petje je res bila molitev! Dosegli so svoj namen. Pobožno oduševljeuje je bilo splošno. Resnično : pravo, cerkveno petje - zavzema velevažno tudi ^evharistično" vlogo v sv. kat. cerkvi. Znano je, da so evharistični shodi močno pospešili „cecilijanske“ shode. Po nekolikem odmoru zbrali smo ^e v kapeli. Zbor je pozdravil č. g. Kren, zahvaljuje se najpred Prevzvišenemu, da je blagoizvolil častno predsedovati in na to je v navdušenih besedah razvijal zgodbo družbe duhovnikov čestilcev. Razložil je, kako se je ta družba, katero je vstanovil pred kakimi 80 leti častitljivi P. Ejmard, v tako malem času porazmnožila po celem svetu. Zdaj šteje yže nad 300 škofov udov in več kardinalov ter Jo 50.000 duhovnikov. Namen ji je, da posvečuje duhovnike po vsak-tedenskem eno-urnem počeščenji Najsv. ter da jim tako daje netiva, da bi mogli ogrevati svoje ovčice za vse sveto in -krščansko. Pij IX. pozdravil je to novo družbo kot previdnostno vstanovo. Leon XIII. ji je kar najbolj blagonaklonjen. Govornik je zvršil ob splošnem odobravanju. Za njim je spregovoril preč. msg. Mahnič o „evhari-stiji z ozirom na katoliško delovanje,« Kakor je duhovito in prepričevalno razvijal, je in mora biti evharistija nekako središče kat. delovanju kat. duhovnika. Katoliška stvar napada dandanes sto in sto sovražnikov. Na najrazuiše načine skušajo vzeti kat. ljudstvu njegove najdražje svetinje jedino zveličavne vere. Katoliškemu duhovniku tiče torej boj, reden boj na strani vernega ljudstva proti njegovim številnim protivnikom. Tu mu treba kot poklicanemu voditelju sveta; tega pa izvestno dobi pri svojem najvikšem voditelju ,T. Kr. Ker je boj veden, ti rja žrtve vstraj-nosti. Kdo naj mu jo deli, če ne On, ki je vstrajul do zadnje kaplje krvi in vstraja vže toliko stoletij v Presv. sakramentu kot naš sosed, ter prijatelj. Sovražnikov je brez števila ... Če tudi se mej seboj prepirajo, vendar proti kat. stvari so vsi edini. Naj bi se torej zastopniki kat. stvari — v prvi vrsti duhovniki — cepili ? Edinosti je treba. Ediuiti in trajno družiti more nas le ljube e srce na- šega Izveličarja v Presv. R. T. — Govornik je naredil globok vtis na slušalce. — Nadalje je povdarjal veleč. g. dr. Brumni jako praktičen moment evharističnega bogoslužja. Osvežil je pač marsikaj, kar smo kedaj čuli o dostojnih cerkvenih oblekah, posodah, perilu, zlasti o onem, ki se najožje dotika Najsv. zakramenta. —- Konečno oduševljal je drd. A. Pavlica in z mladeniško ognjevitostjo tudi — upamo — navdušil prisotne gg. za pogoste evharistične pridige. — Vsem preč. govornikom A)ili smo —• hvaležni. \ K debati se je oglasilo lo\malo gospodov, najbrže zato, ker smo bili V cerkvi. Preč. gg. A. Hvalica , dr. Brumat iti Kalin izi azili so svoje misli, kako naj bi se uvelo oziroma preustrojilo „javno“ češčenje bratovščine presv. R T. za ljudstvo. Sklenilo se je, da posamni nasveti naj se prijavijo voditelju g. Krenu, kateri jih dostavi na pristojno mesto. Preč. g. A. Pavlica je še prebral pismo iz Ljubljane, katero vabi slov. gg. naj bi podpirali bodoči slovenski evharistični list, kateri bode izišel v novem letu v Ljubljani. Dostavim naj še, da mnogo gg. je shod brzojavno ali pismeno pozdravilo. Shod sam pa je odposlal brzojavko sv. Očetu v Rim proseč blagoslova. K sklepu povzel je besedo sam Pr^vzvišeni ter je s prisrčnimi besedami navduševal zbrane duhovnike k dejanski, zgledni ljubezni do Najsv., zajedno je javno pohvalil g. voditelja Krena, da je v tako kratkem času pridobil družbi toliko udov. — Zbor se je sklenil z molitvijo — popoldne ob 3 urah. Bilo je enourno počeščenje, potem Te Deum“ in blagoslov, kateri je podelil Prev-zvišeni. Na shodu izrazila se je želja po oni resoluciji, da bi se kmalu, zbrali na Primorskem evharistiškem shodu ! No, treba bi bilo, saj nikjer ni menda na tako malem prostoru zagnetenih toli protiverskih sil — kakor ravno na Primorskem. — Živel bodoči evharistični shod ! Politični pregled. Notranje dežele. V proračunskem odseku je govoril poslanec dr. Anton Gregorčič in je omenil. da je po kompetentnih in verodostojnih informacijah poročilo korespondenčnega urada o demonstracijah, katere so se dne 18. oktobra v Vižinadi godile, popolnoma resnično, nasprotno pa da popravek, kateri se je priobčil v nekem dunajskem dnevniku, nasprotuje dejanjskiin razmeram. V političnem oziru pritožuje se govornik radi prepogoste rabe nemškega jezika pri okrajnem glavarstvu v Gorici, vsled česar v slovenskih ob- Vredništvo in vpravništvo mu je v Gorici, Nunske ulice št. lo. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema vpravništvo po pogodbi. „Primorslii List66 izhaja vsaki l., lo. in so, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 n., za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. Y Gorici, dne 10. novembra 1896. ) t. činali nastajajo mnogokrat nesporazumljenja. Govornik priporoča nameščenje pomožnega zdravnika v Cerknem in vstanovljenje okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Konečno omenja govornik potrebo novih cest v Istri in na Goriškem in prosi, da se v ta namen sprejmejo večje svote v državni proračun in se nekaterim okrajem za popravo okrajnih cest dovolijo podpore. — Omenjal je potrebe za uravnavo voda v vipavski in soški dolini, povdarjal slabe delavske razmere v Idriji in našteval zahteve Slovencev glede ljudskega šolstva. V kočevsko-ribniškem okraju je bil po umrlem Klunu izvoljen napredno-narodni kandidat Višnikar; pa le s pomočjo nemških kočevskih glasov. Državni zbor je pretresaval zakon glede prostosti volitev. — Domovinski zakon je vspivjst. O n j -m spregovorimo prihodnjič. Na Nižjeavstrijskem so protisemitje zmagali tudi pri mestnih volitvah. V prvem dunajskem okraju sta prišla na volišče tudi kardinal dr. Gruscha in nadškof dr. Angerer, ter oddala svoj i glasove za protižidovske kandidate. Na Ogerskem si je katoliška ljudska stranka vkljub silovitemu postopanju vlade priborila 21 mandatov. Ista postopanje vlade ob volitvah razkrije coli Evropi. Vnanje države V abesinskem kotlu zopet nekaj vre. Najhitreje se izkuha nadaljna vojna med Italijo in Abesinijo. Srbskemu kralju ne ugaja doma. Se.l je na sprehod v Bukarešt, in sedaj misli rrmati v Rim. Doma pa so blagajne prazne, da uiti poštnih nakaznic ne morejo izplačati. Na Turškem še vedno ni mirno. Poroča sc veduu d nemirih po raznih pokrajinah. In tega gnjilega moža še vedno razne vlade podpiraj'*. V Zjedinjenih državah feverne Amerike je predsednikom izvoljen Mac Kin!ey. Ž njim je zmagala stranka bogatinov nasproti stranki posestnikov in delavcev. Seveda denar je. *veta vladar. Dopisi. Jz Vertojbe. Vikarija imamo. — Dan 21. pr. m je bil oni zaželjeni dan, ko smo ga skorej po treh letih pozdravili v svoji sredi. Za sprejem združili sta se obe Ver-tojbi, zato pa je bil tildi resnično slovesen ! Vže par dnij prej so pritrkovali. Slavolokov so napravili osem, v vsaki vasi po 4 eden glavni in druge manjše. Vaški odlič-naki so šli celo v Rihemberg, da bi sprejeli in od tam spremljali svojega b. dušnega pastirja. Bilo je 7 vozov. — Doma pa LISTEK Za november. Bilo je o vseh svetih 1. 1848. Na Du-naji je revolucija, mesto zaprto od vseh strani. Težavno in zelo nevarno bilo je iz mesta in v mesto. Vse je na nogah : med rožljanjem orožja čuje se vpitje in jok. Iz visoke hiše nesejo štirje pogrebci mrliča. Urnim korakom hite ž njim dalje in dalje, da bi tem prej ga pokopali tam kje zunaj masta, ker v mestu ni bilo kaj varno. Za krsto stopa nekaj ženic. Vže so pri malih mestnih vratah. Kar se oglasijo trobente in vse vpije : alarm ! alarm ! Til so ! Zdaj gredo ! Puške začnejo pokati. Prestrašeni popustijo nosilci mrliča in zbežijo nazaj v mesto. Ženice glasno vpijejo in se poskrijejo, kakor je vsaka mogla. Krik, vpitje in strel traja okoli pol ure. Na to vse potihne in zaprejo se še tista vrata. Poveljnik ljudske čete (Nationalgarde), ki je bil tje poslan na stražo, ukaže krsto prenesti v zraven stoječi zavod gluhonemih in na to v malo kapelico sv. Ivana. Preteče na to dva dni. Kar začne zopet nov, hud boj. Od mestnega pokopališča, na visokem ležečega, neprenehoma iz topov grmi na ces. vojake zunaj mesta. Od tam zopet streljajo pa v mesto. Tu in tam gori. se je mej tem vže ob 2 popoldne vse trlo ljudij pri prvem slavoloku v gor. Vertojbi ob domu g. župana. Preč. g. vikarij dospel je še le ob 5 uri. Pozdravili so ga p. n. šolski voditelj g. Iv. Zorn, bi. g. župan J. Nemec, ter v imenu šolskih otrok deklica iz gor. Vertojbe. — Na to so šli v cerkev sv. Jožefa, kjer so preč. g. vikar nekoliko pomolili, ker je bil blagoslov določen za cerkev sv. Janeza v dol. Vertojbi. Mej tem pa je šla šolska mladina k prvemu slavoloku v dol. Vrtojbi, kjer so ga sprejeli še posebej dolenjci in sicer deklica-šolarica z lepo deklamacijo, pl. g. Fr. Locatelli pa na čelu polnoštevilnih udov v imenu „Čital-nice“. Potem se spremili g. vikarija v njegovo začasno stanovanje v dolenji Vrtojbi. Navdušenje je bilo nepopisno. Se v nodeljo zvečer oznanjali so številni umetni ognji daleč na okrog, da Vrtojbenci so srečni, ker imajo vikarja, — da obe Vrtojbi ste v veselji edini. Dal Bog. da bi se ta lepa sloga, mej obema Vrtojbama krepila in čim dalje vtr-jala v prisrčne veselje dobrega g. vikarja, ter v srečo one mogočne, ter potem najdaljše, pa tudi najlepše vasi na Goriškem! Sv. Lucija na Mostu. — Najnovejše cerkvene stole ima naša farna cerkev, ki jih je dobila prav pred vsemi Svetimi 21 čisto novih. Vse zanje potrebno je bilo doma : lep orehov les in dobri mojstri; le obris smo na skrivnem vzeli v semetii.ški kapeli v Gorici; upamo pa, da zaradi te tatvine nas ne bo nihče tiral pred c k. sodišče, če nas bo pa pred dobrega vina poln sod, nas bo le veselilo, ki ga radi in dosti pijemo. Ko bi znali laško novi stoli, smeli bi v sebi reči: ,tutti ci bramano, tutii ci vo-gliono“. Brž so si pridobili vseh faranov srca in mnogih tudi cela telesa. Takega lesu so in takega dela, da bodo do sodnjega dne ravno nosili mehko težo, če prej ne izgore. Stari stoli so pa z malimi izjemami taki bili, da je modro storil, če je svoje življenje pri „Slaviji" zavaroval, preden je vanje sedel kedo. Iz cerkve vun izneseni so si drug drugemu kimali in pomežikovali, kakor bi si hoteli potožiti žalostno resnico : „Fuimus TroesV — Cel tjeden še so zunaj v vrsti stali In gredočim mimo molče so trobentali: „Mori mementote“ — pomnite smrti! — „Sic transit gloria mnndi“ ~ tako premine svetna slava. — „Morituri vos salu-tant“ ~ razpadajoči vas pozdravljajo. Toliko latinski so se naučili, Vsa leta, ko so v cerkvi bili. Novi stoli priporočajo prav toplo svoje mojstre: V kratkem je zidovje pokopališča porušeno, križi in spominki leže razbiti tje in sem. Popoldne tretjega dne bliža se mestnim vratom poveljnik ljudske garde, da bi se s ces. vojaki pomirili. Ko do vrat pride, zve, da v bližnji kapelici je mrlič, ki vže četrti dan čaka pokopa. Vojaki se mu pritožujejo, da jih je strah, biti na stx*aži tako blizu mrliča. „Pa pokopljite ga !“ pravi poveljnik, „saj vendar mislim, da tega ne bo nihče za-državal, tudi vojaška komanda neu. Na to se obrne naglo v mesto. Mlad in srčen lajtnant se ponudi mrliča pokopat, dasiravno mu je eden in drugi to odsvetoval radi nevarnosti. On pa na to ne gleda. Urno zajaha konja, natakne na sabljo belo ruto in gre. Za njim nesejo trugo štirje vojaki korenjaki, šest drugih je spremlja. Srečno jo pririnejo skoz založena (ba-rikirana) mestna vrata. Ali — zdaj prišla je najhujša! — Ko zagledajo cesarski vojaki pogreb, se hipoma zasvetijo puške, sablje zažvenketajo, skočijo naglo na konje in dirjajo z nastavljenimi puškami nasproti. Tiho se bližajo eni k drugim. Ko so bili kakšnih sto korakov oddaljeni, se ustavi lajtnant s mrličem, vzame ruto od sablje in maha ž njo po zvaku. Cesarski vojski se komandira: halt! En korporal stopi naprej in praša, kaj da je in kaj se želi. Želim govoriti s častnikom, pravi Antona in Ivana Jermol, Ivana in Gašperja Taljat vsem gospodom duhovnim in svetnim, vsem ženinom in nevestam za enaka in podobna vsakovrstna mizarska dela. S Cerkljanskega. (Nova maša). V nedeljo 25. okt. daroval je v Otaležu pri Cerknem prvo sv. mašo domačin č. g. P. Robert Jereb, bivši vradnik pri c. k. fin. minister-stvu, zdaj beuediktinec v Admontu na Gor. Štajerskem. Mnogobrojna množica iz cele okolice je pričala, da slov. ljudstvo še spoštuje duhovski stan, čeravno so iderski so-cijalni demokratje, po domače „mokrači“ ravno v ta kraj zatrosili strupeno glasilo svojih pogubnih naukov „Delavca“. Č. g. dekan iz Cerkna je v cerkvenem govoru o prijetnostih in težavah duhovskega stanu omenil tudi žalost in ovire, katere delajo dušnemu pastirju oni, ki pri ljudstvu izpod-kopujejo veljavo duhovnika. Svaril je z mogočno, prepričevalno besedo pred slabimi časopisi, izrecno pred „Delavcem“. Poleg „Delavca“ prihaja v vasi blizu Idrije tudi družica „Svoboda“. Da ne bi kedo mislil, da je pri nas ljudstvo vže popačeno, je treba omeniti, da socijaldemokratični listi dohajajo brezplačno in da jih ljudstvo bere bolj iz radovednosti, kakor pa iz prepričanja. Seveda tako berilo pusti za sabo pogubne sledi in do zdaj dobre ljudi sčasoma popolnoma spači. O takih časopisih velja vse, kar uči kršč. nauk o slabih priložnostih, katerih se je treba pod smrtnim grehom izogibati. Z Bovškega (Dalje). Sloveči P. Abel je eden prvih in pravih krščanskih socija-listov dunajskih, kateri hočejo predrugačiti tok časa na podlagi pravičnosti. To pravičnost vdobili so obvarovano le v }tat, cerkvi, ker tu se ona oznanja kot izliv Božje volje, katera hoče, da je pravičnost v vsakem dejanju in nehanju, ker po tej se bo ravnalo plačilo v nebesih. Vidijo, da ravno cerkev se je ves čas trudila, da bi v jav-uem življenju pravičnost povsod zavladala. In v naših dneh je sv. oče uanež Leon XIII. v „delavski okrožnici" visoke nauke o pravičnosti živo naročil v obrambo revnih in delavskih krogov. Zato ponavljajo : „Nazaj k praktičnemu krščanstvu ! Nazaj k cerkvi !* Da se je to gibanje na Dunaju začelo in tako razvilo, kriv je kapitalizem in judovstvo. Kiščanski socijalisti Dr Lueger, Gessmann in dr., držijo se najprej prve polovice latinskega izreka nPrimum vivere — deinde philosophari*, P Abel, Dr. Miiller Dr. Schindler i. dr. pa bolj druge. To vzajemno postopanje prineslo jim je velike vspehe. Dokler bodo skupaj pripoznavali in gojili vzvišeno krščansko pravičnost v zasebnem in javnem življenju, v družini in v državi, v družabnem življenju in v posta- lajtnant. V par minutah bila sta vkup. Ces. častnik, mlad, lep mož, bil je nekako bledega, revnega obličja; nekam nejevoljno in srdito praša : ,,Kaj želite od mene, gospod ?“ „Prosim dovoljenja, odgovori lajtnant jako prijazno, tega mrliča pokopati zunaj mesta“. „Zakaj to ? Gotovo je vže več mrličev v mestu, ki na pogreb čakajo, dokler mi v mesto ne pridemo11. „Ali, gospod častnik! dovolite, tukaj je izvanreden slučaj, mrlič je blagoslovljen in je til vže četrti dan v kapeli, kjer so ga nosilci od strahu popustili. Jaz mislim, da ni proti navadi vojske, blagoslovljenega mrliča pokopati. “ „Kedo pa je tisti mrlič ?“ „Ne vem“, odgovori lajtnant. „Kako ? Vi ne veste, kedo da je ?“ „Ne vem, in tudi ne vem, ali je moški ali ženska". „A tako ! ? resno častnik odvrne. Vi tega ne veste ?! Kedo v6, če ni morda ravno ta truga kakšna zvijača, ali kakšna peklenska mašina v pogubo in smrt našim vrlim vojakom ? Kedo mi je tega porok ?“ „Mi poštenjaki!“ odgovori lajtnant. „Poštenjaki! zagrmi čaštnik, poštenjaki ? ste vže pravi ..." „Gospod častnik! seže mu lajtnant v besedo, veste kaj, da se ves dvom odvrne, kedo da je noter, pa trugo odprite :■* vodajstvu; skratka, dokler se bodo ravnali po naukih katoliških in po naročilu papeževem, zamorejo pričakovati še večih vspehov. A od krščanskega socijulizma — do socijalnega demokratizma je le en korak. Za danes le še par besed. »Goriška »Soča” oklicala se je za krščansko socijalen list. jsTaš prevzv. knes-nadškof jo je zabranil; tedaj ni odobril njenega krsč. socijalizma. Njeni pristaši in sotrudniki hočejo posnemati Dunajčane. Ironija ! Posebno na nekega Dr. Scheicherja se krepko opirajo. Nek gospod prodaja zdaj v »Soči” svojo modrost pod naslovom „krščanski socijalisti in Slovenci”. Morebiti ga kdo spozna iz njegovih besed: „Ali ne smatrajo za brezverca onega, ki si upa z dostojno besedo navzgor posvariti ?“ Ravno ta-le »krščanski socijolog” izrekel je ravno tam : „Ali nekateri ne vržejo vsacega med socijaldemokrate in liberalce, ako si upa eno prijazno besedo izreči v prid gospodarskemu programu socijaluih demokratov ?” Dalje. Iz Kazelj na Krasu. — Dne ‘29. m. m. sem šel skozi Kazlje. Nekoliko višje od crkvenega trga na cesti' vidim skupaj stati skoro vse vaščane. Radoveden jih popra-šam, kaj tukaj pričakujejo ? Ob kratkem mi odgovore, da so vže nekoliko mesecev brez duhovnika in da ravno danes ob 10. uri zjutraj dospejo k njim novi kapelan č. g. Andrej Pavlinič, do sedaj službujoč v Jelšanah. Želeč videti č. gospoda, se jim tudi jaz pridružim. Res, v kratkem se pripelje, in z voza stopi pred nas mladi duhovnik. Hitro ga občinstvo lepo pozdravi in deklica iz šolske mladine mu poda z lepim nagovorom šopek svežih cvetlic. Potem se, med prijetnim zvonjenjem in streljanjem topičev, lepo vredimo in gremo za dušnim pastirjem v cerkev. Ko pridemo do cerkvenega trga, vidim tu lep. bršljanov slavolok z napisom in mnogimi zastavami. Ko gremo dalje do cerkve, vidim spet nad cerkvenimi vrati drug napis in cerkvena vrata lepo okinčana z svežimi venci. Ko stopimo v cerkev, pevci lepo zapojejo ginljivo sprejemno pesem, ki se glasi z besedami: »Prišli smo Vas počastit, kot pastirja svojega” i. t. d. Potem se č. g. ober-nejo proti svojim ovčicam in do solz ginjeni naredijo lep nagovor in se prav lepo zahvaljujejo za tako slovesen sprejem. Po tem gremo iz cerkve, radoveden grem še pogledat okoli stanovanja č. gospoda, kjer spet vidim vhod v stanovanje lepo okrašen. Vprašal sem, kedo je vse tako lepo okrasil ? Odgovorijo mi, da mladeniči in dekleta. Res, ta mala občina zna ceniti dušnega pastirja. Slava ji! Iz (luhovnije Vatovlje, dne 1. novembra t. 1. — Naše kmečko ljudtvo je po »To tudi hočem! reče ces. častnik. Vojaki, odprite trugo!“ Naglo vzamejo ti bajonete in vzdignejo pokrov. Radovedni obstopijo trugo tudi drugi vojaki. V trugi leži stara ženica, tiho in mirno. Sklenjene ima roke na prsih in drži križec. Se dobro ni častnik mrliča pogledal, vže se zgrudi na trugo in zavpije ; „ Jezus ! Marija !“ Vojaki prestrašeni odstopijo. Častnik se skloni na mrliča ter mu milo poljubu je bledo obličje in roke, in zdihuje: ,.() moja mati! o moja draga mati! Molčč gleda ta prizor lajtnant. Dosedanje sovraštvo spremenilo se je v ljubezen. Mrlič je vse poravnal in odpustil. Častnik in lajtnant podasta si roke. Vse je ganjeno do solz. J Na ukaz častnika pokrijejo vojaki trugo, nosilci vzamejo jo na rame ter gredo dalje. Za trugo stopa žalosten sin, za njim vsi vojaki. Po dokončanem opravilu vrže tudi častnik peščico zemlje na grob svoje toatere. „Hvala \ ani, hvala srčna!” reče lajt-nantu, in glasno ihte zapusti pokopališče. ' Čudne so božje poti! letošnjih strašnih elementarnih poškodbah toliko osiromašeno, da bode prav huda zanj kajti trpelo bo pomankanje živeža sploh, in posebe še denarja, kojega mu je potreba za vsakdanja opravila. Denarja ni skupiti iz česa. ker letošnji pridelki so šli vsi pod zlo. Treba bo našemu kmetu iskati denarjev na posodo; a kdo mu bode posodil, ker tako ima malo kredita? Če se gozdno drevje poseče ter za malo ceno v Trst spelje, kaj pa bode počel drugo leto ? Kje bo stelja, iz česa gnoj? Kajti posebno v našej brkinski brdni zemlji je treba vedno veliko gnoja, če hočemo da nam pridelki kaj več donašajo. Naš brkinski kmet moral bi skrbeti, da si zboljša svoje gospodarsko stanje na več načinov, posebno z umnim obdelovanjam sa-donosnega drevja, ker ravno sadje mu v dobrih letinah veliko izda. Dobro in koristno bi bilo za našega brkinskega kmeta, da ne bi svoje prerevne živine toliko mučil, ki je vedno upre-žena po cestah. Oskrbeti bi si moral boljšega in lepšega plemena goveje živine, ker taka bi mu več izdala za meso. mleko in izrejo lepih telet. Ako bi naš Brkin za svoje male travnike vsako leto na jesen skušal si naročiti umetnih gnojil, bi si jih s tem močno zboljšal. Koliko več krme bi si na tak način pripravil za pičo svoji živini! Ko imajo Brkini prav dobro letino, je povsod po brkinskih vasicah živahno in veselo, tedaj nas tudi tujci prav radi obiskavajo, posebno če imamo obilo vinske kapljce in slivovke iz jabolk, hrušk, sliv (češpelj) in drugega sadja. Tudi radi od nas toliko sadje kupavajo. V takih časih ne manjka petja bodisi po dnevu ali po noči. — A letos je, kakor smo zgorej rekli, sploh vse nekako otožno in mrtvo. Našemu ljustvu je treba koj nujne in hitre pa zdatne pomoči. Prosimo c. kr. visoko vlado, in naše deželne in državne poslance, da si to reč k srcu vzamejo; kajti resnica je, da nekoje vasice, v naših brkinskih hribcih niso pridelale živeža niti za dva meseca. Mi Vatovci, Misličani, Varejci in Bar-čani, smo za časa dali pregledati in se prepričati po c. kr. okrajni komisiji za odpis zemljiškega davka. Prosimo tedaj nujne podpore! S Krasa 5. listopada. (Izv. dop.) Kedo je bil dr. Evgen Kvaternik in zakaj je bil r-streljen .1871 ? Po naključbi mi je došla te dni 42. štev. »Soče” z dne 16. oktobra t. 1. v roke, v kateri praša menda vrednik sam, ki se zdaj ob Donavi v Budimpešti svojo včasih res prevročo glavo hladi, zakaj je bil 1871. 1. omenjeni dr. Eugen Kvaternik vstreljen ? ! Pisec teh vrstic je osebno poznal omenjenega hrvaškega domo'juba vže 1857. na Reki, ker je hodil ravno na njegovo stanovanje podučevat svojega sošolca, še zdaj živega g. Edm. Budačiča iz Jaške pri Karlovcu. Istega leta (1857) je prišel namreč Eugen Kvaternik pomiloščen iz prognan-stva s Francoskega. Bil je tedaj nekaj let odvetnik na Reki, pa vedno pod policijskim nadzorstvom. Videl sem ga večkrat občevati z enakomislečim zagovornikom hvvat-skega prava, dr. Ant. Starčevičem, ki je bil tudi tedaj sloveč odvetnik na Reki in iskren domoljub. O obeh naj bi slavna »hrvatska Matica” prinesla obširneji životopis, kar bi bilo zele zanimivo čitati. Njih govore kot poslancev na saboru v Zagrebu je bilo čitati v tedanjem hrv. dnevniku „Pozoru“, kateri je bil pod vrednikoma gg. Vrbanom in dr. Perkovcem izvrstno, kot pravcati zastopnik hrvatskega prava, vrejevan. Isti logični in dolgi govori so bili tiskani tudi v posebnih knjižicah, katere smo dijaki hlastno čitali. Oba omenjena hrvatska domoljuba sta bila sicer čista značaja, a na versko podlago sta premalo zidala, zato ni imelo njih sicer iskreno domoljubno delovanje pravega in zaželega vspeha. Pa da ne bom predolg v besedah, zakaj je bil domoljub Kvaternik vstreljen ? On je sanjaril le o veliki Hrvat-ski, Slovenci so mu bili le »planinski Iler- vati, ki se morajo po razpadu nemške zaveze združiti in stopiti v veliki Hrvatski,” — kar bi sicer ne bilo napačno, rajše nego da se nas ponemči ali • poitaljanči, bi tako ostali vsaj Slovani. Hotel je tudi k večemu le personalno unijo z Avsti-ijo, ter zahteval je tudi lastno neodvisno, po hrvatski uniformirano vojsko s hrvatsko zastavo, ki bi se izven Hrvatske iu za nehrvatske koristi ne smela rabiti itd. V tej domišljiji je hotel svoj namen kar tako — brevi manu — doseči : vzbunil je vže eno kompanijo, Rakovi-ško, v slujinskem krajiškem polku. Oplenila se je kompanijska blagajna in, ko je s svojim adjutantom Bachom dalje šel, da bi vso granico naščuval, je bil pri Rakovici dohiten in obstreljen od enega graničarja, iu ko je hotel še enkrat prav v glavo ga ustreliti neki korporal, mu je s slabim glasom odgovoril: „Imam dosta !“ Tako so tedaj poročali časniki o njegovem žalostnem koncu ! — M. Micluteljev. 0(1 nekod 6. listopada. (Izv. dop.) Napad na škofa Flappa 18. oktobra t. I. Kar se tiče napada na naslednika apostelj-nov škofa Flappa v Vižinadi, mi piše priča tako-le; Ko je prišel višji pastir na birmo-vanje dne 17. okt. t. 1. v Vižinado, so ga vsi prijazno sprejeli; drugi dan (18) pa, ko je hrvatsko pridigati jel, so skoraj vsi Italijani iz cerkve vreli, samo Slovenci in Hrvatje iz vižinadske okolice, ki je vsa slovensko-hrvatska, so zvesto poslušali. Na občinski hiši, ki je nad orožniško vojašnico, je vihrala cesarska zastava; ker naenkrat so jo sneli, in ... . Pri župniku je bil napravljen obed tudi za 12 občinskih starašin ali nihče ni hotel se ga vdeležiti, ker so vsi Lahoni! Ko se je hotel škof odpeljati, v celi Vižinadi ni bilo mogoče niti ene kočije najti! Eden se je izgovarjal, da ima razdrto kočije, drugi, da so kolesa polomljena, (menda one v možganih !) tretji, da je konj zgubil podkev itd. Vižinadski g. župnik, tudi pristen Italijan, je moral poslati v slovensko okolico po konje, in to vse zavoljo tiste hrvaško pridige ! Ker se je slutilo, da se celi dan po vasi nekaj kuha, se je sam škof obrnil na orožnike iste postaje — so namreč štirje možje, vsi štirje Slovenci — ter jih prosil za svojo telesno varnost straže, kar je vodja postaje, g. Janez Grizila, rad dovolil, in tako sta hudo vžaljenega škofa, ki je le svojo višjepastirsko dolžnost spolnil proti obema narodnostima, morala spremljati dva žen-darma daleč ven v dvojem pomenu razvpite Vižinade ! Ko so pa milostljivi škof pred odhodom iz vasi dali v slovo sv, blagoslov pričujočemu ljudstvu, so rogovileži zavpili: ,.Viva Italia!“ ter so po tem po vsej vasi takšne gorostasne neumnosti vganjali, da se jih niti na papir dejati ne spodobi! — Tudi so isti orožniki 25 Italijanov iz Vižinade, ki so o prihodu ministra Badenija, napadli Slovence - Hrvate, zatožili sodniji. Bili so vže enkrat v Poreč pred sodnijo klicani, a ne ve se, ali so bili kaj obsojeni ali ne. Zdaj bodo zopet v Motavun (Montona) pred sodnijo klicani, bomo videli, kaj bo z njimi?! — Vsem Italijanašem v svarilen izgled naj bi se jim saj to pokazalo, da imajo v Avstriji vsi narodi enake pravice, ter se jih ostro pokorilo ob vodi in kruhu, ker zdaj so menda presiti! Iz spodnje Dalmacije. — Avstrijska zimska eskadra obstoječa iz treh vojnih ladij : Laudon, Zriny, Nautilus, se je vežbala na jadra blizu Punte d’ Ostro. Bila je na večer 25. okt. dokaj lepa noč, in ob mirnem morju so jadrale imenovane ladje druga za drugo tako lepo, da ni bilo čuti niti najmanjega sunka. Na brodovju je šla vsa momčad v božjem strahu — saj mornar ni gotov druze-ga dne — spati. Kar naenkrat se zasliši raz krov obupen klic: „Vse na vrh”. In kaj je bilo ? Popolunoči začne dož curkoma liti. V onej tmini ni bilo več mogoče opažati za Laudonom »jadrajočih ladij”. Malo pred 4. v jutro zablišči se prav ob sprednjem krovu mala zelena lučica bro-da Nautilus. Izogniti se ni bilo več rnogo- če. Laudon trešči ne s vso silo, — zakaj taki hudega vetra ni bilo — ob Nautilus, k sreči na sprednji del. Kar naglonia pade na Nau-tilu jambor, polomi se mu mostovž. Tudi Laudon je trpela. Obe ladji sti bili v gorenjih jamborih kar privezani, zakaj na stotine vrvi je ob vrhu vsake jadranice. Kakor blisk poskočijo mornarji iz svojih visečih posteljic na vrh v pomoč. Delo se počne: plezati ua vrh, rezati vrvi, kolikor se jih ni vže bilo v tanke nitke potrgalo popred. V teku pol ure pridrvi Zriny kakor na pomoč, ali i ona plušči kot najsovražne-ja ladija ob Laudona. Tako je tedaj bila ta pozicija 20 morskilj milj oddaljena od suhe zemlje: brod Laudon na sredi, na desni pritisnil se jej Nautilus, a na levej vprav podpazduho Laudonu Zriny. Kak strah! Tako blizu niso si bile še tri ladje mornarice niti v luki! Kako lah' centov more zvoniti en sam mož. Čista kovina srebrne bliščobe. Močan in čist glas. & Garancija pet let, % Cerkvene priprave i/. masivnega brona; ^ svečniki, lustri, svetilke, aliarni križi, ]S kanonske tablice, lonci /a cvetlice itd., Je dalje gasilnice, pump«*, ograje pri stu- Občine in gasilna društva vdobijo naročila ^ Ceniki brezplačno! Štiri častni diplomi. V -Str. 158 Listnica uredništva. G. dop. na Cerkljans-liem. — Vaše poročilo o sliodu prepozno. Drug pot prosimo, da nam poročate prej. Ostalo smo priobčili. Hvala. Prosimo tudi za vprihodnje. — Nekateri drugi dopisniki naj nam ne zamerijo, da smo njh poročila skrajšali. Marsikaj pride še le na vrsto, ker nam prostora primanjkuje. Prihodnja številka »Primorskega Lista" izide dne 20. novembra. a, um v Gorici, Semeniška ulica h. štev. 10, ima izborno zalogo vsakovrstnih pisarskih in šolskih potrebščin, tiskovin za duhovnije in županije, mašnih, šolskih in vpisnih knjig i. t. d. po naj nižji ceni. Papir najboljše tvarine (kvalitete): uradni 500 pol . . od gl. 2.40 navzgor predpisni „ . . ,. ,, 1.20 ,. pisemski mala 8.ka 100 pol ,, ,. -.40 ,. ,. velika ,, 200 ,. „ ,, -.65 „ Zavitki (koverte) zasebni in uradni 100 . . ,, ,, -.20 ,. Škatla (144,) peres . . -.25 „ kamenitih pisal s popirjem ovite 25, 32, velike 55 kr. Posetnice (vizitke) s tiskom imena, 100 od 60 kr. navzgor. Tiskovine za županstva na četrtini pole, kakor so na primer ,.vabila“ v urad, jo stanejo 100 le 25 kr. Preudarki, računi, denarnični dnevniki in opravilni zapisniki na jako trpežnem dokumentnem papirju stanejo pola 3 kr. Vse tiskovine na celi poli predpisnega papirja so po 1VB kr. pola. Preskrbuje tudi vsakovrstne tiskovine po. najnižji ceni ; na primer napis na tisoč zavitkov ali papirjev za 80 kr. Z ozirom na dobro blago in najnižje cene priporoča se kupovalcem. Z22.7T? TT-rr:-? rrrrrr&rrrrrr" St e č a r |% S|||| t Gorici, Solkanska cesta St. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrbni-štvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče Mig. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost teh sveč jamčim z svoto 1000 kron. — Sveče slabejših vrst za pogrebe in stranska razsvetljava cerkva prav po ceni. — Kadila za cerkve: Lacrima I kilg. po 1 gld. 20 kr., lacrima II. kilg. po 1 gld., grnnis kilg. po 60 kr. v gosposki ulici st. 23, v hiši g1, dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo: Santos, Sando-mingo, Java, bejlon Portoriko in druge. — Olja: Liicca, St. Angelo. Koifii, instersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milj-sveče prve in druge vrste namreč po */* kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje. — Cena ^imerna. — Postrežba točna. Z£J.&te.£*UZZZZZZ.ZZZZZZZZZZ__________ Prvi fotografični zavod v V v Gorici poleg škofije prevzame vsa v fotografično jstroko spadajoča dela. Neprekos'jivo dela jamči. Cene poštene. 9— 20 SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO Sadne mline s kamenitimi in železnimi valjarjami, sadne stiskalnice vsili sestav, sadne sušilnice in stroje za sadje lupiti, ML ATILNICE, gepelje, stiskalnice za seno in slamo, STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, ti ijerje, žitočistilnike, brane, m line, trtne škropilnice in vinske stiskalnice nrodaia no iako znižani ceni proti jamstvu in na poskus IG. HELLER na Dunaji 77/2, Praterstrasse št. 49. Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo. Posebno se svari pred ponarejenim blagom ! IG. HELLER, |f* Q. FIUTERSTIUSSE UIl49. ~wo