P* pošti prejema«: za oelo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 , - , » 6.50„ ■*eo „ 2,20, V ■pravniitvu prejeman: oelo teto naprej 20 K — k »olleta „ 10, . . 5»-» ■esec „ 1 „ 70 , 2« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Štev. 16. Političen list za slovenski narod. Naroinino in ioserate sprejema upravništve t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, neft-ackovana pisma ne vsprejemajo. Uredniilvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzei»si nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, soboto 20. januvarja 1900. i-' f. ' lx!"BM 3= Letnik XXVIII. Izdajstvo. Doslej se je ime Malovrhovega šefa družilo le z imeni Schvvegel, Schaffer Ti imeni sicer ne pomenjate baš prijateljev slovenskega naroda, toda v svojem javnem nastopu na Kranjskem sta ta dva gospoda zelo zmerna (!). To je dr. Tavčarju bistveno olajševalo zagovor njegove »zveze« in zamogel se je zlasti sklicevati na to, da ta »zveza« ne preseza v nobenem oziru okvira in delokroga deželnega zbora in odbora kranjskega, da torej ta »zveza« ni v ni kakem nasprot-stvu s slovenskim narodnim programom. Tako je argumentiral dr. Tavčar bodisi sam, ali pa po svojem šef-namestniku Malovrhu', — in ob mejah se je našlo še nekaj inteligence, kateri je ta argumentacija nekako šla v glavo. V najnovejšem času pa se druži dr. Tavčarjevo ime z nekim drugim imenom: — z imenom d r. M r a v 1 a g! Kedo je ta dr. Mrav-lag? Odvetnik je v Celju, slovenskega po-kolenja, a zagrizen nemškutar, ki v svojem sovraštvu do slovenstva ne pozna nobene meje in to sovraštvo pri vsaki priliki kaže, nestrpen, pravi prototip najbolj nestrpnega •eljskega nemško-nacijonalstva. To je tisti dr. Mravlag, ki je v celjski nferi laneko poletje igral veliko ulogo in ki je v svoji brezmejni nestrpnosti vložil bil proti voditeljema celjskih Slovencev dr. Sernecu in dr. Dečko tu kazensko ovadbo radi hudodelstva javnega nasil-stva, češ, da so Slovenci šiloma ulomili v celjsko razvalino. Seveda so je s to ovadbo blamiral, kakor sicer že obilokrat, — saj je samo po sebi umevno, da taka nestrpna narava za pametnega človeka čestokrat postane smešna. In s tem dr. Mravlagom se je dr. Tavčar politično zvezal zoper štajerske Slovence! To je povedal dr. Mravlag javno! Toda k stvari! Spodnještajerski Slovenci so si v teškem boju za svoj obstanek aa nekaterih krajih zasnovali zadruge, pri katerih člani dobivajo razne potrebščine. Vse te zadruge imajo namen, osvoboditi slovensko narodnost tujega upljiva odvisnosti od nemško-nacijonalnega življa. Nemško-nacijonalni trgovci spodnještajerski čutili so se zadeti v svojih »interesih« ker jim odslej ni več mogoče slovenskega kmeta brezmejno odirati in razun tega še »prešati« za germansko kri Spravili so ves nemško-narodni, schonererjanski in vvoliijanski ži-velj spodnještajerski po konci in pred par dnevi so imeli v Mariboru shod, kako uničiti spodnjestajerska »konsumna družtva«. Udeležile so se tega shoda vse glavne vvol-lijanske korifeje spodnještajerske, prvo vijo-lino pa je igral dr. Mravlag Ta gospod je seveda pri tej priliki veliko kvasal, česar ne kaže ponavljati, ker je bilo pre — pametno. Le to lahko rečemo, da je še prekosil Tavčarja in Malovrha. Mej tiradami mu je pa ušlo senzacijonalno razkritje: Povedal je, da je stopil v dotiko z zastopnikom »n e k 1 e r i k a 1 n i h« S1 o v e n c e v dr. Tavčarjem in da mu je ta rekel, da se pridružuje že naprej vsem sklepom shoda v Mariboru! Štajerski Slovenci, ali čujete te besede? Dr. Tavčar je torej dal shodu najza-grizenejših sovražnikov slovenske narodnosti svoj blagoslov. Z »opravičenim zadovoljstvom« mora to navdajati tisto »slovensko inteligenco«, katera vidi v dr. Tavčarju svojega voditelja. Res, daleč srno prišli! Kaj pa je dalo dr. Tavčarju povod, da je tako daleč — padel? Pravijo, da se ga je baron Schvvegel že nekoliko naveličal. Mogoče, kajti gorjanski baron ima nekoliko širša obzorje nego visoški gospod, in je vajen, delati politiko v velikem slogu. Mogoče, da je uvidel, da z zvezo s tako omejenimi »politiki«, kakor onimi našo »narodne« stranke, ne pride daleč in da se je treba te gospode malo otresti. Ako je temu res tako, potem seveda dr. Tavčar čuti potrebo, iskati drugega zaveznika proti »farški gonji«, katera mu je edino politično načelo. Iskal je in — blagi duši sto 3e našli. Dr. Mravlag in dr. Tavčar! Kako velik jo takim ljudem nasproti celo rajni Dežman, ki je vsaj na pozitivno znanstvenem polju uspešno služil deželi. Obmejnim Slovencem dajemo ta najnovejši čin vodje liberalnih Slovencev v preudarek. Ali bode obmejna posvetna inteligenca prišla do popolnega spoznanja? Ali se bode pridružila masi naroda, ki je že davno prišla do zdrave sodbe: da je na Kranjskem le ena slovenska stranka, ki ima blagor vseh Slovencev pred očmi, in to je katoliško-narodna stranka. Kaj pa poreče liberalna narodna stranka sama? Ali še čuti zavest v sebi, da je narodna? To bodemo kmalu videli. Če ima to zavest v sebi, potem bode vedela, kaj ima storiti; vedela bode, da se ima iznebiti narodne izdajice kot voditelja ali tudi le kot somišljenika. Prepustila ga bo tisti osodi, katero je že davno zaslužil. Potem bode tudi zasijala zora prijaznejših strankarskih razmer na Kranjskem, — ko bode odstranjena lrivolnost in hudobija kot najljubše politično orožje. Če pa liberalna narodna stranka ne čuti te potrebe, potem naj izvaja konsekvence na drugo stran; izbriše naj besedo »narodna« iz svojega imena, naj bode toliko možata, da so nazivlje tako, kakršna je : mejnarodno židovsko - liberalna stranka. K sklepu še besedo štajerskim Slovencem : Zaveznik dr. Mravlagov je bil, ki je preteklo poletje v svojem glasilu priobčil članek »A la lanterne« in celo vrsto drugih člankov v istem smislu radi znanega dopisa v »Vaterlandu« o celjskih izgredih. Iztrgal je nekaj stavkov iz dopisa, zavil jih po svoje in dopisniku očital izdajstvo. Mi smo potem tisti dopis objavili popolno doslovno, — in vse je utihnilo, kajti dopis ni obsegal niti enega stavka, ki bi nasprotoval vseslovenskemu programu. Toda, predno smo ta dopis objavili v njega celoti, šlo je mnogo obmejnih Slovencev na Tavčar Malovrhov lim. Dr. Tavčar je takrat bobna), naj se štajerski Slovenci le njega oklenejo; — da on, od-nosno njegova stranka imata pravo skrb za štajerske Slovence. Kaj porečejo danes vsi ti pokrajinski^ Slovenci, ki so se takrat dali premotiti? Čudna čutila jih morajo ob- L18 T E K fv Načela. Napredna narodna stranka ima svoja načela, katerih ne sme nikdar zatajiti. »Slov. Narod" t četrtek, 18. jannva-rija 1900. Obče priznana resnica je, da je revež «n, kdor brez načel tava skozi življenje. Nima sidra, da bi z njim osigural svojega žitja ladijo v burnih vihrah in valovih življenja. To so je o takem breznačelnem ubožcu poudarjalo že nestevilnokrat. Pa tudi na suhem revežu ni obstanka, ker nima trdnega temelja, da bi nanj zgradil poslopje svojega življenja. Vse drugače pa se nam kaže mož, kateri je posestnik načel, posebno še, ako so trdna, ne puščajo vode, ne gredo iz lima, jim ne odjenjujejo sve, s kratka, ako so izdelana solidno. Ne bodemo trudili bravcev s popisovanjem tega srečnega človeka. Ako je pa že posameznik, ki ima načela, tako čislan in spoštovan, kaj šele stranka, katera je t stanu reči o sebi, da hajati, ko vidijo to početje šef - redakterja »Slov. Naroda« . . . Dr Tavčar & dr. Mravlag! Krasna tvrdka! Quousque tandem . . . Avstrija in Ogerska. (Iz predavanja dr. Žitnika,) Avstro - ogerska nagodba ! Neštetokrat smo čuli in čitali te besede zadnja leta, in vendar jih je malo, ki do dobra umevajo pojem, pomen teh besed. Avstro-ogerska nagodba je po svojih vzrokih in posledicah najobsežnejše in najtežavnejše vprašanje, s katerimi se je zadnja tri leta pečal državni zbor. Zato je nemogoče to vprašanje v raz-merno kratkem času pojasniti. Govornik naglaša, da hoče samo v glavnih potezah narisati postanek in pa gospodarsko stran tega vprašanja, a popolnoma opustiti politično razmišljavanje. Kakor znano, je pr-i nemški cesar iz habsburškega rodu, Rudolfi., 1. 1278. premagal češkega kralja Otokarja II. in 1. 1282. Vojvodine Avstrijo, Štajersko in Kranjsko stalno pridobil habsburški hiši; 1. 1335. so avstrijski vojvode dobili Koroško, 1363. Tirolsko, 1382. Trst, 1500. Goriško. L. 1437. je bil Ilabsburžan Albreht izvoljen za ogerskega kralja, toda sel« 1. 1526. so Habsbur-žani nekako pravno podedovali ogersko in češko kraljestvo. To leto je namreč ogerski kralj Ljudovik II. padel v boju s Turki pri Mohaču brez potomcev. Avstrijski nadvojvoda Ferdinand je kot soprog Ludovikove sestre, Ane, in vsled dednih pogodeb zahteval ogersko kraljevsko krono. Eden del ogerskih plemenitasev ga je res isto leto v Požunu izvolilo ogerskim kraljem, a drugi so si izbrali za kralja bogatega in ponosnega magnata Janeza Zapolija. Nastala je večletna vojska. Zapolya je v zadregi prosil pomoči turškega sultana Su-lejmana II. Ta je porabil ugodno priliko, da si osvoji Ogersko. Leta 1529. je udri' na Ogersko z veliko armado ; pri Mohaču se mu pokloni in roko poljubi Janez Zapolya. Sulejman isto leto oblega Dunaj, toda brez vspeha. Ogerska je bila razdeljena v tri šm Narodno-napredna stranka trdi to v svojem glasilu o sebi. Že ime te stranke samo na sebi kaže, da ako imamo iskati pri njej načel, iskati moramo v dveh črtah : glede narodnosti in glede naprtdnjaštva. Ustavimo se takoj pri prvi točki. Narodnost je različna, in z različnih stališč jo presojajo ljudje, osobito politiki. Kakor o posameznika, tako se tudi o stranke veljavi najlože prepričamo, ako vprašamo sovražnike. Ako celo ti ne morejo drugače, kot hvaliti, ako morajo blagosloviti, dasi so se vzdignili in šli, da bi preklinjali, potem moramo tudi mi brez pridržka izreči svojo hvalo. V obče se je izza znane celjske zadeve sem trdilo, da so celjski Nemci najhujši sovražniki naših naprednjakov, dasi so ti iz ljubezni do sovražnikov v svojem glasilu takrat napadali samo nas. Toda pustimo to in poslušajmo rajši, kar govori znana celjska »Deutsche \Vacht« o naših naprednjakih. Pri tem se ne bodemo ozirali na to, da je naše naprednjake, posebno njih voditelja, zelo pohvalil celjski nemški nacijonalec dr. Mravlag. »Deutsche Wacht« torej piše: »Es hat sich gezeigt (v zadevi konsumnih društev), dass mit dem Ireiheitlich gesinnten ---:--------- ■ . . obstajati!) jene Beziehungen in erfreulicher (seveda za Nemce,) VVeiso aufrecht erbalten werden konnen, wa!che sich aus einer ge-sunden, wirthschaftlichen Wechselwirkung (aha, kjer bodejo imeli Nemci svoj dobiček !) ergeben ; es hat sich gezeigt, dass in den aufgekUirten (menda po »Slov. Narodu«) Schitench des slovenischen Volkes eine Auffassung aufzudammern beginnt, \velche den Sernec und Ogradi das ge\vissenlose Handwerk (delo za narodni obstanek) zu legen berufen ist (ubogi celjski Slovenci!). . . fiir die deutsche Politik (torej za to se je šlo!) im Unterlande hat die Kundgebung der Kaulmann8chaft den einen grossen Vor-theil, dass damit den \vindischen (brca naprednim »sotrudnikom«) Volksverfiihrern (!!) ein Gcgner (s pomočjo »naprednih« Slovencev !!) entstanden ist, der mit (s slovenskimi naprednjaki) verdoppelter Kraft ihr verderbliches Wirken (delo za prospeh slovenskega naroda, kjer je v največji nevarnosti, da propade in se potujči) bekiimpfen und hoftentlich brachlegen (torej samo za to se gre pri vsem tem gibanju v zvezi s slovenskimi naprednjaki!) \verden . . . Mi si ne upamo pod te besede nemško-naeijonolne celjske »Deutsche Waoht« za- ■ ' znani rek: Sapienti sat. Marsikdo izmed onih, ki se prištevajo »inteligenci«, čutil bi se morda razžaljenega, ker jih bo, kakor poznamo stvari, le še nekaj, katerim to še ne bo zadosti. Nam pa se zdi, da ta hvala iz ust »sovražnika« govori tako jasno in tako glasno, da bi vsako nadaljno razmotrivanje o načelih itd. le škodovalo. Ali pa je mislil pisec •Narodovega« članka«, da je moral pisati o načelih napredne stranke, ker ima ta — načelnika? Šest dni v Italiji. Spisal Martinkov. (Dalje.) Le prehitro je minula služba božja in ostal bi bil še v ccrkvi, ko bi me ne bil opomnil nekdo, da je čas iti zajutrkovat, češ, saj večerje mi včeraj itak nisi privošči). Na potu me ustavi velika množica ljudi pri tistih dveh stebrih med doževo paiačo in »pa-lazzo reale«, pričakujoč bližajočo veliko la-gijo, na kateri jo bil italijanski prestolonaslednik s svojo mlado ženo, hčerjo črnogorskega kneza Nikite. Gromoviti streli z ladije naznanjajo prihod visokih gostov. Ta strel se sliši vse drugače, kakor pa pri nas. Tu dele. Južni del in središče z Budo sta okoli 145 let ostala v turški posesti. Po sultanovi milosti je Zapolya dobil Sedmograško in vzhodne ogerske komitate; Ferdinand pa je obdržal le zapadni in severni del Ogerskega. Od tedaj so si menda Mažari in Turki najboljši prijatelji. Ferdinand je bil celo prisiljen, da je 1. 1547. s Turki sklenil premirje in se zavezal na leto jim plačevati 30.000 zlatov. To je bil začetek avstrijske kvote za Ogersko. Habsburžani so se morali biti za ogersko krono z raznimi mažarskimi protikralji in šele 1. 1718. so zadnji Turki morali pobrati šila in kopita s hrvaške zemlje. Tako so si habsburški vladarji z mečem po dolgih krvavih bojih priborili ogersko dežele iz turških in ustaških rok. Ogerska se toraj ni prostovoljno kot samostojna država zjedinila z Avstrijo pod habsburškim žezlom. Vsled pragmatične sankcije iz leta 1723. je tudi Ogerska dedna kronovina habsburške hiše, in tako je bilo do 1. 1848. Tedaj so se uprli Ogri in dosegli takozvano požunsko ustavo. Po tej ustavi so Mažari dosegli popolno samostojnost v ogerski državi, svoje odgovorno ministerstvo (grof Bathyanyi), svojo armado; nadvojvoda Štelan je kot palatin bil namestnik avstrijskega cesarja na Ogerskem. Plaz starega sovraštva se je bil utrgal na Ogerskem. Dne 14. aprila 1849. je znani prekucuh Lajoš Košut na državnem zboru v Debrecinu predlagal, da se habsburška dinastija odstavi in Ogerska s Hrvatsko in Sedmograško proglasi za samostojno državo. To je zgodovinsko dejstvo in pa dokaz, kako je nastal dualizem, ki je v finančnem oziru izražen v kvoti. Mažarski list »Kozlony« vso to komedijo jako ganljivo opiše in pravi: »Solznih očij in nepopisno navdušeni so zastopniki naroda vse predloge soglasno vsprejeli«. No, Košut se ni dolgo veselil svoje diktatorske časti. Cesar Franc Josip je vsprejel rusko pomoč in v zvezi z rusko armado pod ge neralom Paskievičem so Avstrijci po daljših krvavih bojih ukrotili mažarske ustaše. Dne 13. avgusta 1849. je poveljnik ogerske armade general Gorgey pri Vilagošu položil svoje orožje. Ogri so vsled tega zopet zgubili svojo ustavo iz 1. 1848., Ogerska je postala navadna kronovina skupne avstrijske države ; Hrvaško, Slavonija in Sedmograško z Banatom so bile ločene od Ogerske. Pričela se je stara germanizacija v Ogerski. ki se je končala z dualizmom leta 1867. Dne 20. oktobra 1860. je cesar izdal takozvani oktoberski diplom, ki obseza poglavitna načela avstrijske ustave, avtonomijo dežel in več starih ogerskih svoboščin. S tem dnem se je v Avstriji pričela ustavna doba. A v decembru istega leta je prišel na krmilo Anton pl. Smerling, ki je v patentu z dne 26. februvarija 1861. precej oskubil oktoberski diplom. kakor hudo daljno gromenje. Vse polno ladjic in gondol se pelje nasproti. Vesljači so opravljeni po renesančni modi, v obleko zeleno-višnjeve barve. človeku, ki ni še videl kaj takega, se zdi, kot bi stopil na drugi svet. Vsi večji in manjši čolni so okusno ozaljšani z zastavami in nakitom. Ni čuda, da sem tudi tu napa-sel svojo radovednost in zijalo, predno sem zadostil svojemu staremu sitnežu in ga potolažil v »narodni kavarni«. Prav tukaj pa bi se bila skoraj sprla s sitnežem. Po kavi mi prinese mož - postrežbe limonado. V naglici sem hotel izpiti to hladilno pijačo, dasiravno sem bil precej razgret od hoje, a nisem opazil, da so plavali v niej koščki ledu. Te slednje sem seveda pustil, plačal račun in hitro odšel na sprehod, ker me je začelo nekaj mraziti. Hitrimi koraki drvim po slovanskem obrežju, dokler se zopet nc ogrejem. Sklenil pa sem tudi, da se v bodoče varujem vsakoršne limonade po Italijanskem. Ravnokar pride parnik, katerih kroži vedno mnogo po velikem kanalu, do postaje sv. Marka. Pomešam se med druge ljudi in hitim na ladijo. Pri vstopu ne vprašajo nič za denar; plača se še le, ko pri katerikoli narialjni postaji stopiš z ladije, in Dne 1. maja je cesar sam otvoril na Dunaju drž. zbor, toda Ogrov ni bilo ; zahtevali so popolno samostojnost ogerske države. Julija meseca 1865. ie moral Šmerling odstopiti, ker se Ogrom ni hotel udati. Prišel je grof Belcredi, ki je zopet preklical ustavo za toliko časa, da se sklene sprava ali pogodba z Mažari. V decembru 1865. 1. je bil otvorjen ogerski državni zbor s prestolnim govorom, ki Ogrom zagotavlja zopet popolno samostojnost. A mej tem je Bismarck osrečil Avstrijo z nemško-italijansko vojsko. Izid je znan, znano pa je tudi, da je s prusko pomočjo znani »general« Klapka zbiral armado, s katero je hotel zahrbtno napasti avstrijsko armado, ki je bila v boju s Prusi. Avstrija je zgubila še Benečijo in Prusom plačala 20 milijonov trdnjakov vojne odškodnine. Za plačilo pa smo dobili dne 30. oktobra 1866. znanega pl. Beusta, ki je 1.1871. kot dobro rejen grof zapustil Avstrijo. Ta bivši saksonski minister je bil poklican, da naredi spravo z Ogri, to je, z Mažari in razkroji našo državo v dve polovici. Na starega leta dan 1866. Beust z ministri proglasi novi državni zakon, ki deželam ogerske krone daje samostojnost. Dne 7. febr. 1867 grof Belcredi odstopi in Beust je neomejen gospodar. Še isti dan pride na Dunaj Fr. Deak, priznani vodja mažarskih magnatov, ter predloži načrt, na-godbe ali sprave z Ogri. Deset dni pozneje izide ces. naredba, ki uveljavi ogersko ustavo iz 1. 1848 v polnem obsegu in proglasi združenje Sedmograškega z Ogersko. Ob enem je bilo imenovano ogersko ministerstvo z grofom Julijem Andražem. Dne 30. marca je ogerski državni zbor vsprejel to nagodbo ali spravo. Dne 8. junija 1867 se je avstrijski cesar Franc Jožef v Pešti dal slovesno kronati za ogerskega kralja, drugi dan je pomilostil vse ogerske ustaše. Dne 21. decembra 1S67 je bil uveljavljen državni osnovni zakon in s tem dnem se naš vladar imenuje »cesar avstrijski in kralj ogerskic. Dne 14. nov. 1868 je naša država dobila oficijelni naslov „Avstro-ogerska država." In v čem obstaja avstro-ogerska nagodba, kaj je njeno jedro? To nam v bistvu pove člen XII. ogerske ustave iz 1. 1867, ki določa one vezi, ki Ogersko še vežejo z Avstrijo. Poleg vladarja so skupne zadeve: 1. Vnanje stvari z diplomacijo in trgovinskim zastopstvom nasproti vnanjim državam. (Torej : skupni minister za vnanje posle, veleposlaništva, poslaništva, konzulati.) 2. Armada, toda izvzemši pravico dovoljevati novince in določati vojno dolžnost. 3. Finance za skupne državne potrebščine, ki so določene pod prvo in drugo točko. Vnanji posli, armada in skupne državne finance torej ne spadajo pred državni zbor, ampak pred delegaciji, v kateri volita avstrijski in ogerski državni zbor vsak po 60 zastopnikov, in sicer voli avstrijski državni zbor 40 članov iz poslanske in 20 iz gospo- ta denar lahko po vsem kanalu do železniške postaje in se dalje do sv. Klare. Bilo je okoli poludne, ko se odpeljem po kanalu. Poglavitni namen moj je bil ta, da si na ta način po najkrajšem in cenejšem potu ogledam vse Benetke. No, ta vožnja je pa v resnici izborna. Na vsakih pet minut ostaja parnik. Popotniki prihajajo in odhajajo. Večje komoditete za vožnjo nimajo niti večja mesta na suhem. Da, celo tram-way naj se skrije pred to benečansko vožnjo s parnikom. Ob vožnji po kanalu se vrste stavba za stavbo, jedna zanimivejša mimo druge- Pred vsem zanimajo tujca sloveča Maria della sa-lute, Academia di belle arti, železni most čez kanal naravnost proti akademiji, in palača za palačo. Nikar se ne bojte, da vas bom sedaj začel dolgočasiti z Bediickerjem ali kakor se že piše. NiBcm imel takrat pri rokah tega kažipota in ga še do danes nimam, pač pa radovedne oči in pa mrvo znanja iz zgodovine umetnosti. Nekateri pojmi o teh svetovno znanih stavbah so se mi pri opazovanju izpopolnili, drugi pa zmanjšali. Kdor gleda po knjigah, ki v podobah ilu-strujejo te stavbe, zdi se mu, da so tudi po zunanjem v resnici tako lepe, kakor jih ka žejo ilustracijo, a zeio se moti. Temu se pa ske zbornice. Kranjska ima vedno le enega delegata in enega namestnika. Paragraf drugi Člena XII. ogerske ustave pa je določil one stvari, ki sicer niso skupne, a se od časa do časa določajo ali uravnavajo po skupnih načelih. In to so: Trgovinske stvari, osobito carina; dalje indirektni davki, denar, železnice in vojni sistem. Vse te stvari je do 1. 1848 tudi na Ogerskem določal vladar sam, a po nagodbi imajo ljudski zastopniki to pravico. A ravno v tem dualizmu, v tej razdelitvi tiči za skupno državo vzrok raznih prepirov. Ni tu pravi kraj, da bi o tem obširneje govorili. Le toliko je treba še omeniti, da se skupni državni troški razdeljujejo mej obe državni polovici po ključu ali kvoti, ki jo določata kvotni de-putaciji. Nagodbo pa obnavljata državna zbora od deset do deset let. To se je vršilo prvič 1. 1867, nato 1. 1877 in 1887. A leta 1897 se je, kakor znano, vsled obstrukcije ustavil parlamentarni voz in še danes velja le začasna nagodba z Ogersko po § 14. Ko je Beust vse to z Ogri že dogovoril in sklenil, in je nagodba za Ogersko bila že uveljavljena, potem jo je šele predložil dne 9. oktobra 1867 avstrijskemu državnemu zboru. Preobširno bi bilo, ko bi navajal razne pereče besede raznih govornikov, ki so ostro prijemali Beusta v državnem zboru. Tako je rekel slovenski državni poslanec dr. Toman mej drugim: „Ta nagodba je podrla vse mostove čez Litavo, le delegaciji sta še ozka brv. Za vse to pa so oni odgovorni, ki so nagodbo z Ogri sklenili. Bodočnost bode pokazala, da ta nagodba ni na srečo Avstriji." Dr. pl. Plener je očital Beustu, zakaj je vso nagodbo definitivno sklenil z Ogri, ker Avstrija more reči le: amen. Posl. Mende je rekel: »Dali so Avstriji obleko, v kateri se gibati ne more«. Posl. Skene se je izjavil: »Zgodovina bode enkrat govorila v tej zbornici: Zapisala si je prostost na svojo zastavo, da je pokopala prostost in politične pravice avstrijskih narodov. Zakon o skupnih državnih zadevah je politično podjarmljenje Avstrije; kvota in skupni državni dolgovi so Avstrije finančni polom, a carinska in trgovinska zveza gospodarsko suženjstvo«. Knez Esterhazy je že tedaj rekel: Mi Ogri smo več dosegli, nego smo zahtevali. In grof Audrassy piše v svoji knjigi: „S pomočjo dualizma moremo Ogri postati vele-vlast, ne da bi morali posebno žrtvovati. Na razpolago imamo armado, ki šteje nad milijon mož, za katero pa nam treba plačevati, kakor bi jih bilo le 100.000«. Toliko o nagodbi v zgodovinskem pogledu. (Dalje prih. Politični pregled. V Ljubljani, 20. januvarija. Spravna pogajanja mej Čehi in Nemci se prično neki že prihodnji teden stare stoletja in tedaj v teku časa vse začr-nele in je treba paznega očesa in včasih dobrega strokovnega znanja, da človek najde lepoto iz njih. Taka prevara obvlada človeka, če zagleda Ca d'Oro. To bi morala biti zlata hiša, pa zlata iščeš zastonj na njej, pač pa je vsled starosti vsa črna in vegasta. Istotako se v ilustraciji kaj lepo pre-zentira palača Vendraminova, v istini pa je le sprednja fasada lepo izdelana, pa tudi že začrnela kot star dimnik, a zadaj in ob straneh v stranskih kanalih se kaže njena revščina. Tako začrnele so skoro vse stavbe v Benetkah in to daje mestu starinski značaj. Danes se to ni toliko poznalo, ker so raz vseh večjih poslopij ob kanalu vihrale zastave zaradi prihoda neapolskega princa in njegove črnogorske soproge. Z nekaterih oken in balkonov viseli so tudi stari dragoceni gobelini ; posebno lepi so bili v »Monte di pieta « Veličasten je most ponte di Rialto, ki veže z jednim samim lokom bregova velikega kanala. Stavljen je iz samih kvadtov. Kakor običajno v Benetkah vsi mostovi, ima tudi ta stopnjice vodeče gori in doli, a širok je toliko, da imajo ob strani mosta prostor tudi prodajalnice, prav tako kakor naš nekdanji ljubljanski frančiškanski most. Tudi na tem mostu so stale pred 50 pod vodstvom novega ministerskega predsednika Kdrberja, ki predloži zaupnikom obeh strank izgotovljen načrt jezikovnega zakona, s katerim je neki posebno zadovoljen novi minister za češko dr. Režek, ki pa ni vste-pil v kabinet vsled dovoljenja češkega kluba, marveč na lastno odgovornost. Jutri se snidejo zopet v posvet načelniki levičarskih klubov. Na dnevnem redu je: stališče nasproti novi vladi in določitev formalnega akcijskega programa za formalne obravnave. Naslednje dni se snideta nemška liberalna ter nemška ljudska stranka. O posamnih sklepih tek dveh strank bo pozneje razsajal znova izvršilni odbor levičarski — Mladočeški izvršilni odbor se je že sinoči sošel v posvet. O vspehu tega posvetovanja je dosedaj le toliko znano, da so izvoljeni člani v spravni odbor prejeli navodila za postopanje v spravnih razgovorih, ter da se je zavrnila vsaka odgovornost za zastopstvo Mladočehov v novi vladi po Bekcijskem načelniku dr. Režeku. Vse drugo je za sedaj prikrito javnosti. Nižjeavstrijskl deželni zbor se snide baje h kratkemu zasedanju še pred pričet-kom državnozborskega zasedanja, da konečno reši vprašanje o preosnovi volilnega reda za dunajski mestni zastop, kateri načrt, kakor ga je lani sklenil deželni zastop, vlada še sedaj ni predložila v potrjenje. Ker se pa spomladi vrše nove, oziroma dopolnilne volitve za mestni zastop in ker je treba določiti nove volilne upravičence z ozirom na osebno dohodarino, je nujno, da se snide deželni zastop in konečno reši preporno zadevo. Kdo bo bodoči praški župan? V zadnjem času se je pojavil mej strankama v praškem mestnem zastopstvu nekak razpor, ki meri na to, naj se Mladočeh dr. Podlipny odreče županski časti na korist Staročehu dr. Srbu. Ta mož ima mej mestnimi očeti praškimi precej somišljenikov, kajti izmej 34 staročeških odbornikov jih je k večjemu 10, ki bi oddali svoje glasove dosedanjemu županu dr. Podlipnemu, vsi ostali in nad polovica Mladočehov je pa za staročeškega kandidata. In res dr. Podlipny menda nič veš ne računa na izvolitev, kajti to dni t»e je v posebnem govoru že poslovil od mestnega sveta. V poslednjem času so se pa razmere zopet spremenile. Posl. dr. Engel je pri shodu mladočeških mestnih zastopnikov vneto govoril za izvolitev dosedanjega župana. Obveljal je neki tudi sklep v smislu dr. Englovega govora. Vkljub temu z ozirom na zgoraj povedano v tem vprašanju še ni nobene gotovosti. Novi moravskl namestnik bo neki vendarle grof Vetter von der Lilie, akoravno je sin moravskega deželnega glavarja, ker se bo ta odpovedal svoji dosedanji časti. Ako bi se pa ne uresničila ta kandidatura, je na vrsti kot resen kandidat grof Zierotin baron lilgenavski, član moravskega deželnega zbora kot pristaš srednje stranke. Mož je dopolnil 49. leto, je popolnoma vešč če- ko so postavili sedanji zidan most, opustili in jim prostor odkazali v nekdanji Slonovi sedanji Preširnovi ulici, če se sploh ta ulica še tako imenuje, odkar sem iz Ljubljane. Proti železniški postaji so se ljudje čedalje bolj poizgubljali z ladije, tako da sva na postaji sv. Klare skoro sama stala s krmarjem na krovu. Mož je bil potreben vBled velikega napora krepčila, zato zavije v bližnjo lokando, vabeč seboj tudi mene, naj grem na kozarec brindizovca. Poklical sem za oba skupaj merico tega črnega, močnega vina, pa meni ni ugajalo, ker je premočno ; tembolj se je pa oni podprl $ njim. Poludne je že bilo, ko se vračam z drugim parobro-dom po istem potu nazaj proti hotelu Sand-wirt, kjer je bilo ob eni uri določeno kosilo. Lepa družba Nemcev iz raznih krajev Evrope in Amerike zbrana je že bila v jedilnici, ko vstopim. Bili so prav prijazni in zgovorni ljudje in lahko sem se pomešal med nje. Med drugimi sta bila tudi dva Slovenca, s katerima sem se pa še le pozneje seznanil. To le naj tu pribijem : Če je prijaznost in uljudnost do tujcev znak omike, potem ste v Ljubljani malo omikani slovenski matadorji, ki hodite v hotele ali pa v »Narodni dom«, pa po strani in grdo gledate tujce, naj že bodo kosmati ali obriti. Capiiori ščini ter je pripadal v letih 1885 — 96 kot divjak državnemu zboru. Kot uradnik je sicer dospel le do stopinje okrajnega komisarja in se je potem umaknil iz državne službe, toda ako višji tako hočejo, postane namestnik lahko tudi bivši okr. komisar. Sicer bi ga pa baje z veseljem vsprejeli češki zastopniki. Pomnoiitev nemške mornarice je zopet na dnevnem redu nemškega državnega zbora. Te dni bi bila morala vlada dotični načrt predložiti zveznemu svetu v prvo odo-brenje, a ker se grozno mudi, zvezni svet sploh ni bil niti sklican, marveč so bile po-samne zvezne države kar pozvane, naj brzojavno izrazijo svojo mnenje. Na ta način bo mogoče, da pride predloga že v ponedeljek pred državni zastop. Vlada namerava kar podvojiti število vojnih ladij. Stroški se bodo pokrili polagoma z najetjem večjega državnega posojila. Sprva se je za to določila doba 17 let, a sedaj so jo znatno skrčili, ker se grozno mudi. Vlada bo v parlamentu seveda tudi sedaj zadela ob velik odpor, a za utemeljevanje svojega predloga bo porabila sedanje postopanje Anglije z nemškimi Iadi-jami v delagoaškem in durbanskem pristanišču. Toda ta motivacija ne bo dosti držala, kajti preporna zadeva je že rešena diplomatiškim potom. Ruzmere v Srbiji so še vedno »prekrasne«. Rojstveni dan kralja Aleksandra je minul, a o pomiloščenju nedolžnih Milanovih žrtev ni ne duha ne sluha in prav mogoče je, da ostane še nadalje na krmilu ministerstvo, ki se z Milanom vred ustavlja oprostitvi po krivem obsojenih radikalcev. Sedaj skušajo potolažiti javno mnenje z zagotovilom, da se proglasi amnestija 22. fe-bruvarija, toraj ob obletnici, ko je bila Srbija povzdignjena v kraljestvo. Ko bi pa to tedaj ne bilo mogoče, pravijo, bodo pa obsojenci pomiloščeni 2. avg. S takimi oblju bami se prebivalstvo ne bo dalo dolgo slepiti. Umevno je, da na ta. način vedno bolj gi-neva zaupanje do kralja, ki je baje v poslednjem času le še kralj po imenu, njegova oblast je pa vsa v Milanovih rokah. Milan je jel že celo podeljevati ali morda tudi prodajati razne redove. Ogerckemu grofu Zichjju je Milan sam podelil neki višji red. Čuditi se toraj ni, da se svet povprašuje, kdo je prav za prav srbski kralj, Milan ali njegov sin Aleksander. Izseljevanje v Ameriko. Vlada se-veroameriških zveznih držav je izdala v minulem času zopet nekaj novih naredeb, s katerimi se skuša ovirati \sako leto števil-neje priseljevanje v Ameriko iz Evrope in drugih svetovnih delov, oziroma je poostrila nekatere žo sedaj veljavne naredbe. Pred vsem se no smejo v zveznih državah se-veroameriških naseljevati ljudje, ki so bolni na duhu ali na telesu. Ta določba je bila sicer že sedaj v veljavi, a se je izvrševala s premalo strogostjo. Nova naredba pa je, da se ne smejo trajno naseliti ljudje, ki so anallabetje ali pa so le slabo podkovani v elementarnih vednostih. Vsak priseljenec mora biti vešč branju in pisanju v angleškem ali kakem drugem jeziku Konečno se tudi zahteva, da mora vsak že po pogodbi biti vsprejet v delo, predno stopi na ameriška tla, ter plačati davek v znesku jednega do larja. Prvi določbi so se pa dosedaj posredovanjem agentov priseljenci lahko izognili s tem, da je dotični agent izjavil vladnemu zastopniku, da je vse došle delavce naročil in jih vsprejme v delo. Seveda to ni bilo resnično, marveč je dotičnik še le pozneje iskal službo za posamne ljudi ali jih pa pustil na cedilu. Sedaj je baje tako posredo-dovanje izključeno. Vkljub temu so pa že dosedanjo naredbe precej ovirale prisel]evanje, ker je večina posebno slovanskih izsel-nikov raje naselila 80 v dosedaj še bolj svobodni južni Ameriki. Slovstvo. Flos juvenili^. — Mladoniški evot. Dijaški molitvenik. Tako se glasi naslov najnovejši molitveni knjigi, ki jo ravnokar prišla iz »Katoliško tiskarne«. Obseg ji jo v 12° str. XX+864. Leta 1857. je pokojni gimnazijski kate-het Anton Glcbočnik dal na svetlo latinski remu je dodal več nemških in slovenskih pesmi. Ta knjiga, ki je po obliki in vsebini dokaj večja nego »Flos juvenilis«, je našim dijakom že do cela neznana. Posluževali so Be doslej navadnih slovenskih tnolitvenikov; nekaterim pa je rabil po Marešiču poslovenjen »Molitvenik za dijake« ali pa razne latinske in nemške mašne knjižice, n. pr. »Benedi-cite !« »Medulla pit tat s christianaeo, »Venite exsultemus !« i dr. Pričujoč molitvenik pa jelatinsko slovensk. Težje umljive molitve so poslovenjene. Vsa knjiga je razdeljena v sedem delov, ki so po posebnih listih ločeni med seboj. Prva jutranja in večerna molitev je sestavljena v porabo deškim semeniščem, zlasti Alojzije višču, a posamne z odpustki obdarovane molitve služijo vsakomur. Druga jutranja in večerna molitev je za zasebno porabo; posam-nih kratkih vzklikov se je treba naučiti na pamet. Maše nahajamo v knjigi štiri, dostavno po latinskem misalu: De Immaculata Conceptione, de Ssmo. Sacramento, de Ssmo. Corde Jesu in de s. Cruce. Potem slede spovedne in obhajilne molitve, v čast sv. Rešnjemu Telesu za vsak dan v tednu in mnoge druge, devetdnevnica v čast Jezusovemu Srcu, litanije Jezusovega Imena in Srca ter presv. R. Telesa. Zlasti mnoge in po vsebini različne so molitve v čast Materi Božji, med njimi molitve svetega Alfonza za vsak dan v tednu in mari-janski psalmi sv. Bonaventure. Za temi se vrste molitve v čast angelom varuhom, v čast sv. Jožefu in drugim svetnikom, zlasti pa zavetnikom učeče so mladine. Obširno so osnovane meditacije za šest-nedeljsko pobožnost v čast sv. Alojziju z li-tanijami njemu v čast. V teh šestih premišljevanjih najde dijak vodita za vse okolnosti svojega dijaškega življenja, ker v kratkih potezah je povedano vse, česa se mu je treba ogibati, česa pa se okleniti. Da bi le dijaki to opetovano čitali! Pridejan je tudi latinsk obrednik za Mari-jansko kongregacijo in za nje shode. Ako se na gimnazijah ta družba vendar le vpelje, bo članom to prav dobro služilo. Knjigo završujejo latinsko in slovenske pesmi v čast presv. R. Telesu, Materji Božji, sv. Alojziju itd. Omeniti treba, da so skoro vse molitve, razven onih, ki so z odpustki obdarovane, povzete iz raznih ascetiških del svetnikov in svetnic ter drugih cerkvenih pisateljev, katerih imena so pri posamnih molitvah pripisana, teh je nad 20. Tudi pesmi so, kolikor je latinskih, največ klasični spevi sv. Akvinati in drugih, med njimi pesem Ino-cencija III. »Ave mundi spes, Maria«. Kot uvodnik je molitveniku pridejan koledar po rimskem martirolegiju in redovnih martirologijih. Posebno se omenjajo doma-lega vsi slovanski svetniki, in oni, katere Slovenci že od nekdaj posebno časte, ter razni tržaški in oglejski mučenci. V koledarju nahajamo tudi že najnovejše godove, n. pr. S. Columnae Flagellationis, katerega je Rim vpeljal še le pred nekaj meseci. Oblika knjige je lična, tisk razločen. Pozna se pa, da manjka zadnje tiskovne korekture. Odtod razno nedoslednosti v pisavi. Naj ta »Mladeniški cvet« razveseljuje pošteno slovensko dijaštvo ter mu prinese obilnega sadu! Marsikakemu bogoljubnemu dijaku bo ta knjiga v malem okviru to, kar je obširna »Večna molitev« zadnja leta našemu vernemu ljudstvu. Prodaja se v Katoliški in Ničmanovi bukvami v Ljubljani izvod v platno vezan z rdečo obrezo 2 K" 20 h., v usnje vezan z rdečo obrezo 2 K 60 h.; po pošti izvod 20 b. več. Prodajala so bo knjiga tudi v mestih, kjer so slovensko gimnazije. y. Slovensko gledališče. Aškerčev »Izmajlov«. Skoro teden dni j sj v.seli tu ljubljanskih vogalih lepaki: »Noviteta ! Noviteta ! Izmajlov, drama v 4 dejanjih, spisal A. Aškerc«. Sinoči s) predstavljali to Aškerčevo dram >. Dolga so bila štiri dejanja. Mojster Aškerc so jo trudil, da raztegne igro. Takole s;: je plelo dejanje majlova, ruskega dragonskega polkovnika (g. Inemann) zapravljiva žena Vanda (g. Po-lakova) ima posest svojega bratranca privatnika Kazimira pl. Kozakievvicza (g. Danilo). Navdušenjem gleda njegove slike, on pa ji govori o »filozofiji vživanja«. In ona vzljubi to sorodno dušo, tembolj, ker bo Kazimir bogat dedič. Komaj sta se spoznala, že mu izrazi možnost, da ž njim pobegne, kadar podeduje. Izmajlov pride domov. »Tri leta je oženjen, a še vedno ljubi ognjevito Poljakinjo Vando«. Upniki so čuli, da bode premeščen. Dolga vrsta jih primaršira na oder. Denar mora dobiti — toda kje? Z Vando in Kozakievviczem odhaja na ples, uklonjen pod težo teh mislij, k bogatemu knezu Zagorskemu. »Plesal bi raje s hudičem ma-zurko I« Pri Zagorskem je torej ples. In druzega ne vidimo in ne čutimo nič. Ko-zakiovvič vodi Vando in častniki govore, da človek ni srečen, ki ima lepo ženo. Izmajlov je končno toli srečen, da govori sam z Vando o svojih dolgeh, o svojem preme-ščenju. Ko ji govori, da človek ne sme biti absoluten egoist, zveni mu na uho Vandin odgovor: »Življenje mi daj!« ... Družba pride in knez Zagorski (g. Verovšek) govori dolgo »ostorijo« o medvedu. Zazremo bodoir kneginje Zagorske, kmajlov je zablodil v bodoir v burnih svojih mislih Vidi na mizici nakit briljantov. Grozna misel mu vstaja v duši. Nekaj trenotkov, in briljanti so v njegovem žepu. Potem se nam pokaže stanovanje Žida Izaka Edelsteina. Hčerki skačeta okolu kanarčka. Poslušati moramo prav mata duhoviti njunin razgovor in prepirček mej ženo in možem. Potem primarširajo zopet reveži prodajat Židu svoje stvari pod nič. Pride Izmajlov z briljanti. Baš, ko prodaja briljante, stopi v predsobo častnik njegovega polka. Prisluškuje. Skrivnost je odkrita. Vrnemo se zopet na dom Izmajlov. Izmajlov nima miru. Ko si hladi bolno dušo v zraku, pride k Vandi Kazimir z vestjo, da je umrl bogati njegov stric. Govori ji o čudnih vesteh, da je častnik Izmajlovega polka ukral knje-ginji Zagorski briljante. Pove ji, da je to bil — njen mož. To odloči njen beg. Razjoka se pred sliko svojega moža, vzame njegovo sliko seboj, ter se vrže v Kazimirovo naročje. Izmajlov ne dobi več ženo doma. Ušla je Hud je ta udarec. Za njo! čita časopis: »Policija je tatu na sledu«. Za njo ? — ko njega išče policija! In fantazirati začne o ljubezni, o prijateljstvu. No pove nič novega, izvirnega. Seve mora govoriti tudi o pode-dovanju slabih lastnost.ij : Mati Vandina je ušla z možem, brat Vandin živi ločen od žene. Rode in pobijajo se mu sklepi. Sam se bo ovadil. Ne, počakal bo doma svoje usode. V sobo stopita častnika njegovega polka. Naznanita mu, da je omadeževana polkova čast in zahtevata, da preskrbi, da se polkova čast opere. Izmajlov obljubi, stopi v spalnico. Strel zadoni. Polkova čast je oprana z Izmajlovo krvjo . . . To dramo je torej Aškerc spisal. Včeraj so jo pokazalo, da je lo dramatizovan Tavčarjev »T a t«. To bi genij, kakeršen jo Aškerc, lahko prej povedal. Moderno dramo je hotel spisati Aškerc, a drama nima mnogo lastnosti dobrih dram, v katerih vsaka beseda karakterizuje in kjer ni prizorov odveč. S tem ne trdimo, da karakterizacija oseb ni precej zadeta. Mnogo jo preskrbel zato žo Tavčar v svojem »Tatu«. Mnogo piizorov bi so lahko črtalo, no da bi se drami kaj poznalo — v prvi vrsti dolgočasno dolga povest o lovu na medveda. Ubogi g. Verovšek, ki komaj pride k sapi! Vse, kar govoro osebe na odru, bilo je že neštevilnokrat premleto O umetnosti, gledališču, prijateljstvu, ljubezni, življenju, podedovanju, vsa ta sinočnja Aškerčeva »iz virnost« jo nakopičena v zadnjih letnikih »Zvona«. Poleg Tavčarja jo duševni oče »Iz-majla« Govekar. Drama je bila pisana menda, da bi se gospa Pulakova pokazala v večji, resni uloLri. Sinočnji poskus, preleviti subreto v dramsko junakin|o, so ni posebno posrečil. Prizori lahkoživi, brez notranjosti in glo-bokosti, so kakor navlašč /.a-njo, a njuno površno frfranje v resnih, odločilnih prizorih je slabo učinkujoče. Igralo so jo sicer dobro. Gospod Inemann ni nič novega u-Uaril. Skrbelo s« j« za vnanji tlel,t. Aškerčevo so ploskali. Mnoge je morila notica v večernem »Narodu«, ki je moral pisati, da reši Aškerčevo čast: »Ideja te drame je zajeta iz neke novelete dr. Ivana Tavčarja, a dejanje in njega razvoj sta vzlic temu do cela samostojna in Bad Aškerčeve Muze« . . Knjige in časopisi. »Narodni gospodar«. Tako je ime glasilu »Gospodarske zveze", katerega prva številka je prišla ravnokar v svet na 20 straneh, ter bo razposlala posamezno in kot priloga raznim listom v 15.000 izvodih na ogled. Kakor čujemo, so Slovenci radostno vsprejeli list, čegar program je z razširjenjem in uglab-ljenjem strokovnega narodno-gospodarskega znanja koristiti kmetijstvu trgovini in obrtu. Temeljito razpravlja list razne panogo narodnega gospodarstva v oddelkih »Kmetijstvo«, »Mlekarstvo in sirarstvo", »Vinarstvo«, »Čebelarstvo". »Gozdarstvo«, »Splošno gospodarstvo«, »Dopisi«, »Vprašanja in odgovori", »Trgovina", „Obrt". Poleg tega ima posebno prilogo »Zadruga«, v kateri se nahajajo zanimivi članki o »Gospodarski zvezi«, »Zadrugah in trgovcih«, »BaifTeisenovih posojilnicah in hranilnicah v Dalmaciji«. Ta oddelek prinaša dalje izvirne »dopise", »osebne vesti", razne gospodarske novice. Slovenska gospodarska organizacija je res lahko ponosna na tako izborno ureje-vano glasilo Člani »Gospodarske zveze" dobe list brezplačno, za nečlane pa velja za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, in za četrt leta 1 K Dopisi. Iz Bovca. 17. januvarija. V sobotno številko »Stav. Naroda« z dne 13. januvarija je nekdo iz Bovca poslal naravnost fantastičen dopis o razmerah v bovški čitalnici. Komur niso znane naše razmere, si mora nujno ustvariti o Bovcu pojem, ki se ni od daleč ne sklada z resnico. Pisati popolno resnico je najtežje, pisati tja v en dan v že laže, l* fantazirati in sanjati in v teh sanjah slišati »tik tak« ure, ki ne gre, in videti luno, ki ne sveti, pač najlaže! Resnica je res, da se je slo za to, da se »Slov. Narod« izključi iz čitalnice, ker ga vže res človek z mirno vestjo ne more vzeti v roko, a tudi podpirati sploh ne! Da sem jaz na leči svaril verno ljudstvo pred slabim berilom, zlasti pred protestantovskimi brošuricami, ki so se enkrat pred mesecem nahajalo na mizi v čitalnici, ter so je lahko sklepalo, da so došle tudi drugim, jo tudi res — in res je tudi, da sem omenil, da so, žal, tudi slovenski časniki pisani v protiverskem duhul Ali ni to moja dolžnost omenjati? Ni pa res, da bi se bil jaz bal omeniti tudi lepih imen onih časnikov, in bi bil to tudi storil, ako hi bilo potrebno, toda do zdaj še ni! Ako bi brata »Slov. Narod« bovško ljudstvo v večji meri, bi se ne bal javno imenovati lista, ker pa se lahko soštejejo čita-telji »Slov. Naroda« na prste, nisem smatral za potrebo. — Da pa ni bilo v resnici tudi pri občnem zboru čitalnice vse tako, kakor jo navdušeno sporočil dopisnik, o tem jo sam prepričan, in da so obsedeli pri glasovanju tudi vže priznani nasprotniki »Slov. Naroda«, jo kriva deloma razburjenost vsled viharne debate, doloma pa to, da niso mnogi niti vedeli, za kako glasovanje so gre — in da ne bom tega dokazoval, povprašaj dopisnik udeležence same. Gospod dopisnik sanja v dopisu o »ljudstvu«, ki se kakor skala trdno drži svojega prepričanja: prvič — o ljudstvu so v čitalnici sploh ni moglo govoriti, in o bovškem ljudstvu še manj, ker či-tateljev »Slov. Naroda« iz srca in prepričanja jo bilo do zdaj k večjemu pet, a še od teh niso bili vsi Hovčanje! V dokaz, kako je ljudstvo vneto za »Slov. Narod«, naj navedeni h; to, tudi gosp. dopisniku znano istino, tla so me takoj drugi dan mnogi naprosili, naj jaz ustanovim »delavsko izobraževalno društvo« z »bralnim tlruštv m« vr< d, in kakor jo pričakovati, bo imelo to bralno društvo vsaj ti i do štirikrat več udov, nego čitalnica! — Malo manj vroče krvi treba in več razsodno.-1 i ter manjše naglice, zakaj drugače st; kaj rado dogaja kakor Angležem, ki razširjajo v svet vesti o zmagah v bojih, .. i,.... k:i. t.....____i v. gospod dopisnik tako rekoč s popolnim imenom, zato tudi podpišem to-le pojasnilo s polnim imenom, kar želim tudi od njega ako misli tudi on še kaj popravljati. — Clara pacta — boni amici! Jo s. Abram, kapelan. Tedenski kolednr. Nedelja, 21. januvarija: 3. po raz-glaš. Gospodovem ; evang.: Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. Mat. 8. — Ponedeljek, 22. januvarija: Vincencij in Anastazij mm. — Torek, 23. januvarija: Zaroka M. D, Rajmund Pen. sp. — Sreda, 24. januvarija: Timotej šk. — Četrtek, 25. januvarija: Spreobrnenje sv. Pavla. — Petek, 26. januvarija: Polikarp šk. — Sobota, 27. januvarija: Marjeta d. — Solnce izide 25. januvarija ob 7. uri 86 minut, zaide pa ob 4. uri 49 minut. — Lunin spremi n: Zadnji krajec 24. januvarija ob 12. uri 51 minut zjutraj. — Mu si ca sacra v nedeljo 21. januvarija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v čast sv. Frančišku Ksav., zložil dr. Fr. Witt, graduale Anton Foerster, olertorij Kaspar Ett — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa tertia v F dur, zložil Mih. lialler, graduale Unam petii, zl. Ant. Foerster, olertorij Tulerunt Jesum, koralno, potem Laudate anima mea, zl. M. Brosig. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. januvarija. »Slovenska kršč -socijalna zveza" vabi k sv. maši zadušnici, katero bode bral jutri, v nedeljo, ob S. uri zjutraj v tukajšnji stolni cerkvi gosp. dr. Krek po umrlem g. N o r š i č u , predsedniku „Zanatlijskega pomočniškega društva" v Zagrebu. Dr. Tavčar v zanjki štajarskih nemškutarjev. Sinočnji »Narod« hoče to lepo' dejstvo" zakriti s tem, da besudiči o »dobrorejenih trebuhih častite duhovščine, ki hoče slovenske trgovce na Spodnjem Štajerskem uničiti s konsumnimi društvi. »Že včeraj smo povedali, da je na Spodnjem štajerskem celih 5 konsumnih društev, pri katerih so po večini duhovniki nedolžni. In vender dr. Tavčar govori o trebuhih, kakor bi si duhovniki z dohodki društev polnili svoje žepe. Prav mu zabrusi v obraz današnji »Slov. List« : »Vsi slovenski duhovniki doslej od vseh konsumov še niso toliko potlačili v svoj žep, kakor odvetnik dr. Tavčar od jedne sama pravde. Dr. Tavčar s »trebuhi« ne more zakriti neresnice, da bi ne bilo druge »zveze«, nego te, da so ga slovenski trgovci prišli prosit, da jim da pravila »Trgovskega društva«. Dr. Mrav-lagje na shodu na vsa usta povedal, da je imel avdijenco pri dr. Tavčarju, ki mu je obljubil imenom svoje stranke podpore. Boj ne gre za slovenske trgovce in proti slovenskim trgovcem. Nemci čutijo, da bo slovenska gospodarska organizacija znatno olajšala njihovih nemškutarskih pristašev — žepe in da brez polnih žepov ti ljudje ne bodo mogli dolgo časa delati »javnega mnenja« po spodnještajarskih mestih in trgih. Lahko je dr. Tavčarja sram, da se je eksponiral za — stajarske nemškutarje. Si-nočni nesrečni zagovor dr. Tavčarjev najbolj pobija včerajšnja »Tagespost", ki piše : »Pokazalo se je, da se še vedno morejo s prostomislečim Slovenstvom na veseli način vzdržavati one vezi, ki izvirajo iz zdravega, vzajemnega gospodarskega delovanja«. (Kdo se tu ne spominja dr. Tavčarjevih kunštnih »socijalnih« člankov o upravičenju obstoja »gospodarske zveze« z Nemci!) In dalje piše »Tagespost« : »Pokazalo se je, da mej pro-svetljenim delom slovenskega naroda prodira spoznanje, katero bode prekrižalo brezvestno delovanje Serneca in Ogradija! Za nemško politiko na Spod. Štajarskem je izjava trgovcev te koristi, dajebindišarskimza-peljivcem naroda vstal nasprotnik, ki se bo s podvojeno močjo postavil po robu njihovemu pogubnemu delovanju ter ga, upajmo, onemogočil«. »Tagespost« obeta, da bode prihodnji tak shod v pro-slulem Celju. Takrat bodo jajca po ceni. Dr. Tavčarju bodo nemškutarji podarili polno košaro jajc, da jih porabi, če bodo kaj sitni bindišarski zapeljivci ljudstva. Shod obrtnikov vršil se Jjode jutri v nedeljo 21. t. m. dopoldne ob 10. uri v gostilniških prostorih rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Sklicuje ga „kons. obrtno društvo". Dnevni red je: 1. Kaj je osebni davek ? 2. Razgovor o kandidatih, ki jih je voliti v komisijo za odmero osebnega dohod, davka. 3. Raznoterosti. Volitve v komisijo vrše se v torek dne 23. t. m. Za obrtnike je ta točka velike važnosti, želeti je toraj obile udeležbe. Deželnozborska volitev. Danes po-poludne je volila trgovska in obrtniška zbornica kranjska deželnega poslanca namesto umrlega gospoda Perdana Oddanih je bilo 18 glasov. Deželnim poslancem je s 14 glasovi izvoljen državni poslanec J Kušar. Zbornični svetnik Baumgartner je dobil tri glasove, svetnik Kolmann pa 1 glas. Trgovska in obrtna zbornica kranjska je imela danes popoludne izredno eejo. v kateri je izvolila predsedstvo za leto 1900. Naslednik umrlega predsednika gosp. Perdana je postal drž. poslanec Kušar. Prvim podpredsednikom je bil izvoljen gospod Klein in drugim podpredsednikom gospod B a u m g a r t n e r. Ustanovni občni zbor »Ruskega Kružka« se bode vršil v torek, dne 23. t. m. v »Narodnem domu« z nastopnim sporedom : 1. Poročilo predsednika osnovalnega odbora. 2. čitanje pravil. 3. Vsprejemanje članov. 4. Volitve predsednika in odbora. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — Na ustanovni zbor so vabljeni zlasti vsi oni, ki so se jeseni 1. 1899. v tako obilem številu proglasili za udeležnike učnih kurzov ruskega jezika, pričakovati pa je, da se ga udeleže in društvu pristopijo vsi, ki umevajo kulturno važnost, katero ima znanje ruskega jezika. — Za osnovalni odbor dr. Ljud. Jenko. Kmetijsko predavanje. Kakor smo že poročali, je žled dne 15. grudna v mnogih občinah na Krasu napravil velikansko škodo. Polomil je na tisoče in tisoče sadnega drevja. Ker pa ho mogoče nekaj drevja še rešiti, bode prihodnji teden popotni učitelj Fr. Gombač predaval, kako naj se polomljeno drevje obreže. Predavanja bodo : Ponedeljek ob 1 uri pop. v Zagorju, v torek ob 9. uri v Tominju, ob 2. uri v Dobrempolju, v sredo ob 9. uri v Kilovčah, ob 2. uri na Premu; v četrtek ob 9. uri na Janeževem brdu, ob 2. uri na Ostrožnem brdu; v petek ob 9. uri na Suhorji; ob 2. uri v Bujah; v soboto ob 9. uri v Košani. Predavanja bodo v šolah. Javno predavanje o kugi. Jutri ob jednajstih dopoludne bode v veliki dvorani »Mest „>ga doma« vsega zdravilstva doktor Ivan Robida predaval o kugi in o sredstvih proti njej. Prepričani smo, da bode to že po svojem predmetu zanimivo, podučno in koristno predavanje našlo obilo poslušalcev. Vstop k predavanju je brezplačen in vsakomur dopusten. Državnozborska volitev na Goriškem. Danes se končajo volitve volilnih mož. Izid je precej nejasen. »Soča« vpije, da bode velika večina za dr. Staniča. »Primorski list« upa, da dobi dr. Tonkli večino. — Poslanec Grča sklicuje v Šempas shod »Sloge«, da se dogovore o kandidaturi za volitev, ki bo 29. t. m. — Več o tem, ▼zlasti o dr. Staniče vem programu pri hodnjič. »Slovenische Kampfesweise«. Pod tem naslovom objavljajo nemško-nacijonalni koroški listi članke, napravljene po enem in istem kopitu, v katerih rohne zoper gospodarsko zadrugo »Merkur" v Celju in zoper slovensko zadružno - gospodarsko gibanje sploh. Obširneje se bavi članek z znanimi celjskimi dogodki, katere opisuje kajpak prav po svoje in katerih so po pisarenju nasprotnikov »krivi« samo Slovenci. Stara pravljica o jagnjetu in volku! — Zlasti jih bode, da je na čelu imenovanega društva celjski posestnik parnega mlina g. P. Majdič, ki prodaja tudi Nemcem. Zato žo ne sme biti načelnik slovenskemu podjetju! Listi poživljajo svoje somišljenike, naj od Slovencev ničesar ne kupujejo več in naj v smislu nemške .gemeinbiirgschali" opustijo vse, kar bi moglo Slovence gmotno okrepčati. »Ge-rade im vvirtsohaftlichen Kampte« — tako zaključuje članek — „wenn er auch seitens dcr Dcutschcn mit allcr Rtlcksichtslosigkeit geluhrt \vird, miissen die Slovenen in kiir-zester Zeit unterliegen und aus dieser Nie-derlage wird in erster Lin e da« bedrohte (???) Deutschthum an der Sprachgrenze Vortheile ziehen konnei«. — To jo vendar jasno povedano ! In tem zakletim našim nasprotnikom prihaja na pomoč stm voditelj »narodne« stranke — dr. Tavčar, ta gospodarski boj podpira „nbsolutno - slovenski" „N a r o d" na najpodlejši način grdeč in napadajoč slovensko zadružno gibanje. »Dilficile satyram non scribere !« Pred okrajnim sodiščem v Celji vršil se je 19. t. m. menda zadnji nastop izgredov iz meseca avgusta. Predmet razprave je bila obtožba gospic Žimniakovih proti de seterim celjskim hajlovcem radi razžaljenja časti. Na obtožni klopi so sedeli kavarnar Golitsch, trgovec Rasch, neki Peresich in znani Oechs ter njegova nadobudna hčerka. Zupanov sin Gustav Stiger jo je raji popihal v Švico, drugi obtoženci pa niso prišli osebno. Pri razpravi so se čule stvari, ki drastično osvetljujejo celjske razmere. Dne 8. avg. 1899 dop. ob II. uri, ko so se češki gostje odpeljali, pridrla je tolpa celjskih po-balinov pred žendarmerijsko kasarno, kjer so stanovali Zimniakovi, ter uprizorila hu-ronsko kričanje, žvižganje. Vihteli so palice ter zasramovali in psovali gospice Žimni-akove, ki so povsem mirno gledale na ta prizor raz okno. Jedna priča se je izrazila, da je bilo hujše, kot bi v hosti zverine divjale. Na okno je priletel tudi debel kamen in se je dotičnik skril za hrbet nekega straž dika, da bi ga gospice Žimniakove ne spoznale. Vse to je veljalo le-tem, češ, da so prejšnji dan z balkona v »Narodnem Domu« pljuvale na Celjane, kar pa se obtožencem ni posrečilo dokazati. Omenimo naj še, da se je vse to godilo pod asistenco treh celjskih stražnikov, ki so mirno gledali. Orožniki niso smeli vmes poseči, ker se je to godilo v mestu in je bila njih pomoč re-kvirirana le za čas odhoda Čehov. Gospice Žimniakove so izjavile, da so bile grozno prestrašene, da so se bale za varnost svojega življenja, a slavno državno pravdništvo ni v tem videlo nič kaznjivega in je ustavilo kazensko postopanje. Potem seveda ni čudno, če hajlovcem vedno bolj raste greben, ker vedo. kakšne zaščitnike imajo. Pri današnji obravnavi o zasebni obtožbi gospic Žimniakovih so bili Stiger, Golitsch, Ivoser in Peresich obsojeni na denarne kazni radi razžaljenja časti, ker so gospice Žimniakove javnemu zaničevanju izročevali, drugi pa so bili oproščeni od obtožbe. Važna razsodba. Kasacijski dvor je razsodil, da v smislu zakona z dne 16. jan. 1896 nihče, ki prodaje živila, ne more odklanjati odgovornosti. Ako sam blaga, oziroma pristnosti ne pozna, naj pa vpraša vesčake. Vojaški nabori se vrše za ljubljansko okolico dne 12., 13., 14. in 15. sušca; za sodni okraj vrhniški dne 16. in 17.. in za Ljubljano dne 20. in 21. sušca. Ljudsko gibanje v Ljubljani. L. 1899 je bilo v Ljubljani rojenih 1149, umrlo je 1074 oseb. Med mrtveci je več tacih, katere so že bolne pripeljali v tukajšnjo bolnico. Iz Prevalj, 19. januvarija. Po posredovanju okrajnega glavarja poprijeli so se delavci v Lešah danes začasno zopet dela; stvar se konečno vredi, ko se vrne ravnatelj Steinebach s potovanja po Nemškem. Po njegovem prihodu začno se pogajanja iznova. Gimnazija v Št. Pavlu na Koroškem je dobila pravico javnosti tudi za peti, šesti in sedmi gimnazijski razred. Ljubljanska opazovalnica potresa je zabeležila 18. t. m. ob 4. uri 18 min. dalnji 30 minut trajajoč potres. Skoro gotovo je bil pojav v zvezi s potresom na Sunda otokih. Zgorela je v Studenicah pri Mariboru šestletna hčerka gostilničarja Karola Zavod-nika. Šla je h kotlu, v katerem so kuhali krompir za prešiče, a je prišla preblizu ognja. Zopet nesreča na mariborskem kolodvoru. Včeraj dopoludne se je na kolodvoru južne železnice v Mariboru dogodila zopet nesreča, ki priča, da na južni železnici sedaj človek vsak hip ni varen življenja. Premikali bo dva vlaka. Stroja viakov sta trčila s toliko silo skupaj, da je jeden voz popolnoma zdrobljen in jednemu uslužbencu odtrgana čeljust. Smrt na cesti. Slaparjev hlapec iz Lukovice je včeraj na cesti z voza padel in takoj na mestu mrtev obležal. Samomor. V Vipolžah v goriških Brdih je skočil 37 letni čevljar Štel'. Jakončič v 20 m. globok vodnjak. Poskusili so takoj z rešitvijo, a niso vsled pomanjkanja vrvi mogli na dno vodnjaka. Vzrok samomoru so domači prepiri. * ♦ * Brez vode pretrpe nekatere živali celo življenje. Lame v Patagoniji in tudi neke vrste gazele ne pijejo vode. Kač in druge golazni v puščavi Sahara nikoli ne žeja. Govedina v nekaterih dolinah Francoske nikoli ne pride do vode, a vendar krave jako dobro molzejo. Naravoslovci tuhtajo, kako so se mogle te živali odvaditi vsaki pijači. Velikansk dežnik bodo napravili za pariško svetovno razstavo, pod katerim bodo obiskovalci lahko vedrili. Seveda bo nekaj večji od dežnikov naših branjevk. Visok bode 100 metrov. Palica bode železna in 40 m. debela, tako da bodo v njej napravili štiri nadstropja z mnogimi gostilnami in dvoranami. Dežnikova prevleka bode steklena streha v premeru 150 metrov obsegajoča. Streha bode ponoči vsa živa električnih lučic. Načrt tega dragega dežnika je vposlala neka irancoska gospa. Zobovje z dragimi kamni okrašeno so nosili stari Indijanci. V indijanskem mestu Kopan v ameriški državi Honduras so izkopali izpod razvalin privatnih poslopij nekaj trupel, katerih zobje so se lesketali dragih kamnov. Rabili so se dragi kamni zelene barve, katere so zbrusili v majhne ploščice in vlagali v zobovje. Seveda so si mogli tak kinč omisliti le premožnejši Indijanci. General Methuen — znorel. Listi poročajo, da je general Methuen znorel. Torej se tudi pri njem vresničuje prislovica: Ako angleški generali ne izgubi glave, izgubijo pa pamet! Zakaj solnce v angleški državi ne zaide? Neki Bur je s tem bahajočemu se Angležu prav drastično odgovoril tako-le: »Ek sal jou wat seg. Als die son injul rijk nie ondergaat niet, dan is dit klar. Ons Lieve Heer wil een ooge hou op die schurke, \vant Hom vertrou hul nie in die donker nie.« (Jaz hočem vam nekaj povedati. Ako solnce v vašem kraljestvu ne zaide nikdar, tedaj jo to jasno. Naš ljubi Bog hoče pred očmi imeti sleparje, kajti On jim kar nič ne zaupa v temi.) Jezikoslovci lahko razvidijo iz navedenih besed burskih, kako na jezik Burov (holandski) vplivata angleščina in nemščina. Iz šole. Mati sinu, ki pride iz šole: »No, koliko so ti jih pa danes našteli?« — Šolar: »Kaj meni to mar, jaz se ne menim zato, kar se godi za mojim hrbtom !« Medicinec — pesnik. A.: »Kako, gospod doktor, tudi vi delate verze?« — B.: »Da, a samo zato, da čas ubijam!« — A.: »Ali nimate nič — bolnikov?« Sejmi po Slovenskem od 22. do 27. januvarija. Na Kranjskem: 22. v Ljubljani, Višnji gori in Vrhpolju pri Vipavi; 25. v Radečah. — Na slov. Štajerskem: 22. v Teharjih, v Št. Ilju in v v Mozirju; 25. v Studenicah. — Na Primorskem: 22. v Sežani; 25. v Gorici; 27. v Cevdatu. Društva. (Bralno društvo »Mir« na Dvoru.) Z Dvora se nam poroča: Tukaj smo ustanovili nepolitično bralno društvo pod imenom »Mir« ; društvo ima namen, vzdrževati razne časopise, gojiti vedo, širiti omiko, pri-rejevati zabave in igre. Prvi občni zbor se je vršil dne 14. t. m. v društvenih prostorih hiše kneza Auersperga. V odbor so bili izvoljeni jednoglasno sledeči gospodje: Predsednikom Stipko Jelene, podpredsednikom Ivan Kline, tajnikom Dragotin Vokač, blagajnikom Franc Vokač, odbornikoma pa J. Vokač ml. in Ivan Zupančič. Do sedaj šteje naše društvo 48 udov. — Dal Bog, da bi v resnici vladal mej nami mir, katero lepo ime nosi naše društvo. (Vabilo) k »veselici" katero priredi »Slovensko bralno društvo« v Škofji Loki v nedeljo, dnd 28. jan. 1900. v društvenih prostorih. Vspored: 1. Na Dunaj pojdem k srebrni poroki. Burka s petjem v 3 dejanjih. 2. Prosta ?bava s petjem in plesom. Začetek ob pAi B uri. zvečer. Vstopnina udom 30, ne«om 30 kr. K obilni udo-Ježbi uljudno vab/odbor »Slovenskega bralnega društva". Narodvo gospodarstvo. Trgovska o'rtna zadruga »Merkur« v Celju. V Celju se je osnovalo velevažno narodno podštje ^trgovska obrtna zadruga ,Merkur' z omejeno zavezo", katere pravila so se vpsala v zadružni register ces. kr. okrožnega sodišča v Cel)u vsled sklepa tega sodišča / (lllUCKlfl, j,, sovja1, preprečuje gnilobo, oprl)lost itd. /,a trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 15 U—8 Vnanja naročila proti povzetju. _LL SLOVENCI, pristopajte k „Na6i straži"! rr m\ Posamezne Številko JSlovsuca" v Ljubljani m o na p r o <1 a, j razun v upravništvu lista Kopitarjev« ulice 2, še v naslednjih trafikah tobaka: Pred škofijo štev. 13, pri g. Štefetu; na trgu sv. lakoba št. 6, pri g. Gr. Podrekarju; na Dunajski cesti št. 14. pri g. Fr. Blai u; na Rimski cesti št 20, pri g. Jos Sašnik. VABILO na Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hiši go»pi Wa86nep-i«v« 60 51-1 se priporoča prožnstiti duhovščini in cerkvo-nim predstojništvom ▼ naročila za izvrševanje vsakovrstnih »trogro umetniško iavrienlli lesenih oltaijev v raznih slogih * kipov * in svetniških soli od kamena. (/{psa ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega ma-terijala. Prizn.nn umetuinko riuvrscn. tlela ! JPriznalna pintna ao na razpolago. -Dom aea ^z tvrdka! OBČNI ZBOR I. delavskega konsumnega društva v Železnikih, kateri se vrši v nedeljo, (luč 4, februvarija 1900 ob 1 uri popoldan v prostorih gospe Katarine Šelhavs št. 40 v Železnikih 62 l-i z naslednjim dnevnim redom: 1. Predlog računov za 1. 1899, 2. Naznanilo načelnika. 8. Poročilo tajnika, 4. Poročilo blagajnika, 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. moa. s potrebnim orodjem in čednim stanovanjem daje se takoj v najem oženjeaemu, prav izvežbanemu kovaču. Natančneje poizve se pri g. K. Lenčetu na Laveroi pri Ljubljani. 21 2 2 križeva pota, jeden 95 cm. visok, velja . . gld. 65'-, drugi 150 cm. visok, velja . » 250"—, ima na prodaj 998 12-9 FR. TOMAN, podobar in pozlatar Ljubljana. Valvasorjev trg. Ovsena živila Sar iz najboljšega gorskega ovsa priznano najtežjega ovsa in sicer: ovsena moka in ovseno pgeno o klg. 4 K 20 h, ovsena kaša in puh 4 K 40 h proti povzetji. Pri pošiljanji po železnici od 25 klg više 62 h in 68 h od klg. 110 26-2 Glavna zaloga Smrečlne gorske prodajalne družbe za Avstro Ogersko: LEOPOLD HEISS, Dunaj,IV/I,WlednerHauptstrasse56. Tri lepa, zračna, cenena stanovanja v najzdravejšem kraju v Ljubljani imaioča po eno in dve sobi, kabinet, kuhin|o jedilno shrambo in pntik ine, oddajo se za majniški termin. 47 2-2 Hišnik zmožen nemškega in slovenskega jezika, oženjen, vešč nekoliko vrtnarstva in vaien konj vsprejme se od majnika nadalje. Več pove u^ravništvo »Slovenca«. * umnimi Varstvena znamka : Sidro, 1111111111« 11LIIMENT. CAffi COMP.! I I Iz lekarne Richter jVe v Pragi, 1 •T = pripoznano izvrstno b>lečine olig- I $ 5 šujoče mazilo je dob,i steklenica po I S* = 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v-sel) lekarnah. I 3 Zahteva naj se to 09 15—12 š II sploh priljubljeno domačtzdravilo | vedno le v iivirnih steklaniuh z n»So ig S varstveno zuamko „sidro" > Richter-Ž | jeve lekarne ter sprejme iz pevidnosti T i le v steklenicah s to varstveno znamko .f. | kot pristni izdelek. $ i Ricbterjeva lekarna pri zlatem levu Ž | v Pragi, Elizabethstrasse 5. * aiimiiiinimiiiiiiiiiimuliliiiiiimiimimiiiimmiliii m Slovensko podporno pisateljsko društvo iznajmljuje s 1. Hlajeni 1000 na Poljanski cesti pod ugodnimi pogoji. — Pismene in ustmene ponudbe sprejema in daje potrebna pojasnila društveni predsednik vsak dan od ene do pol dveh popoldne v Dalmatinovih ulicah (v drugem nadstropju Bambergove hiše.) 35 3_2 SS- Društvo prodaja eventualno tudi svoj vrt s hišami vred- Zupan, v Ljubljani, Valvazorjev trg it. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in gl. občinstvi za- izdelovanje vsakovrstnih moSkih in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. — Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las. Postrežba natančna. 49 48-2 pustni krofi in se dobe pri na Starem trgu. Ks. Poček kazenski zagovornik odvetniški koncipijent v pisasni dr. Alfonza Mosehe, Ljubljana, Frančiškanske ulice st 14. nadstr. II. 58 3—1 0 A- 4*2 -ti $ Podpisana ima v zalogi najrazuovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldaliine, raznobarvne plašče, kazale, pluviale, dalmatike, ve-lume, alba, koretelje prte itd !! vso, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema |j tudi vezenje, preiiovljeuje stare obleke in vsa popravil;!. — I/.deluje rodno in po5to.no po mj nižji ceni ■ bandera in \tw druifo obleko. Premislit* gospode prosim da se blagovole pri naročilih 0'ireti na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdS, društev i 11 potujočih agentov. Zagotavljaj« hitro in najpoštpnejšo postrežbo ia najnižjo ceno. zatrjuje, da bode hvaležna tudi 7,a najiuanjs" naročilo. Najodličnejši/u spoštovanjam se priporoča 250 5'.' 46 Vtjr "t:. / l1 ± imejiteljica zaloge cerkvene obieke, orodja tn posode v Ljubljani, %Vol.fotro ulico 4. h* ■ v H* HJ- S* St. 14273 1. 18'J9. Razpis. 33 3-3 Podjisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Železnikih s plačo 1600 K na leto in poboljškom 600 K iz zdravstvene okrožne blagajnice. Prosilci za to fdužbo pošljejo naj svoje prošnjo podpisanemu deželnemu odboru do 31. jtniuvarija ±i)00 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znamo slovenskega in nemškega jezika. Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Prosilci naj v prošnji izjavijo, ali bi eventualno prevzeli tudi kako drugo službo okrožnega zdravnika na Kranjskem. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani dne 10. januvarija 1000. lestna hranilnica ljublja obrestuje hranilne vloge je že i,ad ."0 let sploh znai.o domače zdravila, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako &e redno rabi. ureja želndčevo delavnost prav zanesljivo. Velika stekl. 1 gld., mala. 50 kr., po pošti 20 kr. vač. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. r-1 / 1 vat"ilo! Na vseh delih zavitka je oristavljena postavno vpi-)sana varstvena znamka._ Glavna zaloga: lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. zaL, v Pragi, Mula Ntranti, vogal Spomerjeve ulice. Hsj^f" Se vsak dan razpošilja, V Ljubljani se dobiva pri gg. lekaraarj h: G. Picooli, Ub. pl. Trnkonzy. M. Mardetschlager, i. Mayer. ter v vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 760 26—10 Jako pcrabljivo na potovanju. — iiepogrešno že po kratki uporabi. Znravstveno-oblastvono preskušano. Atest z Dunaja, 3 julija 1; 97. 927 (4- 1) J Im. O i Ml m in jjlncuje vrh tega reiitni davek sama. ~V % A m Najboljše in najcenejše čistilno sredstvo zobe. I.plakovanje ust z zobno ali ustno vodo no zndoSča za popolno čiščenja zobovja V lo je neobhodno treba uporabe čistilnega sredstva za tobn. Dobiva se povsod, mi I z ; II t : ••i ^ gu> >u) O S - a >n o O (A fj »»H Q N »A P) H rt d ■2 * i Hfl P o n rt .gg. ženinom in nevestam priporočam izredno veliko svojo zalogo srebrnine in zlatnine, srebrnih in zlatih žepnih, stenskih ur, _ budilnic, verižio, prstanov, uhanov, zapestnio Dobiti ie tudi krasna namizna oprava (žlice, vilice in noži) iz pravega iu kina-srebra, vse po najnižji tovarniški ceni. Blago je solidno, oblika predmetor najnovejša. — Ceniki so zastonj na razpolago. T obilni obisk se najuljudneje priporoča I^1 I* CLJ? U <1 €5 IX age S3 2 48 - i»rar v Ljubljani, na velikem trgu natproti rotovža.____________ 48 2 Delavnioa kleparskih, ključarskih. kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del.___ „The Mutual", zavarovalna družba za življenje v New-Jorku. Fopoiunma vzajemna. Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Konečne številke bilance za l. 180S : Denarno stanje..........................1,369.576,693-29 kron Zavezan sti na račun lastnikov polic.....1,150.168,487 79 » Prebitek na račun lastnikov polic............219.408,205 50 » Zavarovalno stanje vštevši telesne rente .... 4,795.509,175-81 » Dohodki leta 1898 ......................299.660,000— » Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne dlvidende. — V polici sami zajamčena posojila in odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daje 858 26 -7 generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstr. ANTON BELEC Št.Vid nad Ljubljano ** izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz k o s 1-taria 12, 15. 18, 20 gld., iz m e d e n i n e 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka rul 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz k o sitarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.; pusice z zvončki za pobiranje miloščine, iz k o si t a rja po U f«J gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.; stedilna železna ognjišča, vsa železna fj, fli in tudi razna za vzidanje. ao y |TL Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. rL"* m , . ft U Bazne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo rji A zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. jjl 'MmmMM iSSSSSSSSiSStfS C. kr. priv. občna zavarovalnica pAssictirazlonl Generali ustanovljena, leta 1831. Družbin zaklad za jamčenje znam nad 153 milijonov kron. Tvrdka J. C. Mayer, katera je imela dolgo vrsto let glavno zastopstvo za Kranjsko c. kr. priv. občne zavarovalnice, © d 1 0 i i 1 m je to zastopstvo z dnem 1. januvarija t. 1. Kot tajnik in voditelj tega glavnega zastopstva imenoval se je vsled predloga gospoda J. C. Mayer-ja gospod B« Hi « ■j ») 5®» jp kateri je doslej oskrboval posel glavnega zastopa pod vodstvom tvrdke J. C. Mayer. 3G 3-3 Centralno ravnateljstvo. i t \ ? t Wmmm4r4Tm t#fi«ft»«i T^iff t^t 'HIT rUti in-- ^^^ Wk J C. kr. privilegovano V^ta zavarovalno društvo Riunione Adriatica di Sicurta Ustanovljeno leta 1838. Vsled smrti mnogoletnega jako zaslužnega glavnega zastopnika Ivana Perdana izročili smo glavno zastopništvo za ti 11 ti j s k a f" i 1 i a. 1 li a Hranilne vloge na knjižice s 4%. SSen alnica. borzno posredovanje, posojila n>< vred-ivastne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 14 razvinkuliranje obligacij. w Zivnostenska banka in* lliiiniju« I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah. Pardubicah, Taboru, Benošavi, Iglavi. Moravski Ostravi. X> na s a a J m M a b o r ^ a. En6 20. Januvarija. -kupni državni dolg v notah...... '-kupni državni dolg v srebru...... ivslrijska zlata renta 4....... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . . turška zlata renta 4%........ merska kronska renta 4"/„, 200 ..... \ vntro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . kreditne delnice, 160 gld........ • tndon visla ........ . . N.imSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž veli 99-80 »9-56 99 -9S-95 98 65 y5-_ 130-50 234-15 24 i 25 118-15 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 19. Januvarija. 3-21/,, državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6"/0 . . . 23-62 19 20 «9 60 11-42 160 -159-25 20" 25 98--138-25 258'— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zera.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » » južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/0 » » dolenjskih železnic4°/0 Kreditne siečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 » liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 107-50 96-10 88 50 70 40 100-20 99 50 394 =-860'— 43'— 22-50 13 50 55-— Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld.....] Ljubljanske srečke......... Akcije angloavstrijske banke. 200 gld. . Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbiuska družba . . Montauska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 174-— 176 25 180-52 -123-90 288' — 76-40 21-90 100-25 276 — 299 — 254-50 SSJS' Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, »reik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje-K u 1 a n I o a izvršitev naročil na borzi. Munjarnicna (tajniška družba 3 Si! 6« I., Wnllzoile 10 in 13, Dunaj, I., Strobeigasse 2. xiidT Pojasnila ~£3S; v vseh gospodarskih in flnančnih stvamfi, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ^ n ji 1 o ž o n i h ff In vuic. ^ lailainfpli • Flr lunn OdrrnTorni vioiltilir lwan Ra k n v on T;„t. I/" _ a _ i ■ m i