lanaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — InseraU do 30 petil UREDNIŠTVO IN UPRAVNI 8TVO PODBCINIOBj a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 800 vrat h Din 8.—, večji tnaeratt petit ijimiJAvi KitmOim niw a* k MARIBOR, Grajski trg at. &----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190, vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« muismama, ™^ »*■ • NOVO MESTO, ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraćaj-*. Telefon it. 8122, 8128, 2124, 8125 ln 8126. Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. MORATORIJ ZA NEMŠKE REPARACIJE Sporazum nemških in riju za London, 10. junija. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov, so v Ghequersu nemški in angleški državniki podrobno razpravljali o triletnem in ne morda dveletnem moratoriju za reparacijska plačila Nemčije. Nemški državniki so pri tem opozarjali na posledice, ki bi jih imel moratorij za angleški državni proračun, ker nima Anglija v svoji pogodbi z Zedinjenimi državami o odplačevanju vojnih dolgov nobene zaščitne klavzule za tak primer. Zato so se državniki zedinili v mnenju, da je treba ključ rešitve tega problema iskati v rokah Arrerike. Na angleški Stranj so izražali zlasti željo, da bi se stališče ameriške vlade napram temu vprašanju sondiralo ob priliki poseta ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Stimsona in ameriškega državnega zakladnega tajnika Mellona v Evropi. Izredna težavnost rešitve tega vprašanja se splošno priznava. Pri razgovorih v Chequersu je bilo omenjeno, da bi v primeru triletnega moratorija utrpel ameriški državni proračun milijardo nemških mark manj dohodkov, kar bi bilo vladi predsednika Hoovra glede na itak težavne probleme ameriškega državnega proračuna skrajno nesimpatično. Zato so razpravljali tudi o praktičnih možnostih, ki bi ameriški vladi omogočile pokriti primanjkljaj v primeru triletnega moratorija. Glede na to so govorili o dveh načinih, po katerih bi se angleških državnikov nemška reparacijska mogla zadovoljiti tudi Amerika. Predvsem naj bi se primemo zmanjšanju ameriških dohodkov zaradi nemškega moratorija podaljšal rok amortizacije notranjega dolga Amerike, ki se danes vrši v izredno hitrem tempu. V drugem primeru naj bi Amerika najela notranje posojilo v višini milijarde nemških mark, za čegar obrestovani e bi jamčile skupno evropske države, ki so dolžnice Amerike, ter Nemčija. Pred potekom ali ob koncu triletnega moratorija naj bi se proučile reparacije glede na nemško plačilno možnost v novih gospodarskih razmerah. Newyork, 10. julija, >New York Times< piše v daljšem članku, da Nemčija očivid-no upa na revizijo Toungovega načrta o re-paracitfskih plačilih. Pri tem povdarja, da more Nemčija sicer zahtevati moratorij, češ, da ne more plačevati reparacij, bilo bi pa zanjo boljše, če bi izvršila skragne napore za izvršitev Obveznosti ter medtem opozorila na potrebo splošne konference prizadetih držav o novi ureditvi reparacij. Nemčija je brez dvoma pod vzela odločen korak za uravnoteženje svojega proračuna, da bi tako zagotovila zadostne dohodke za reparacijska plačila, vendar pa Nemčija ne more najeti denarna za nizke obresti im izenačita taiko kakor Amerika svoj ogromni primanjiklja/J. List pravi nadalje: S sijajno vztrajnostjo taji ameriška vlada neprestano, da bi Kritičen politični položaj v Nemčiji Razburjenje zaradi nasilne odredbe — Zahteva po sklicanju državnega zbora — Odločitev v rokah socialnih demokratov Berlin, 10. jcniia. V notranji politiki je Še vedno v ospredju zadnja zasilna odredba in v zvezi z njo vprašanje, ali bo sklican državni zbor. Kakor znano, so narodni socijalisti in komunisti že zahtevali sklicanje državnega zbora ter bodo predlagali razve-ljavfjenje zasilne odredbe, Se se bo sestaL Tudi Hugenberg je napovedal, da bodo nemški naeijonalci zahtevali sklicanje državnega zbora ter predlagali razveljavlje-nje zasilne odredbe. Odločitev bo odvisna od socijalnih demokratov, ki so za petek sklicali sejo parlamentarne frakcije, da sklepajo o sklicanju državnega zbora. Ako bi prišlo do sklicanja parlamenta in do razveljavljen ja zasilne odredbe ter s tem do padca Bruningove vlade, bi rodilo to gotovo nedogledne posledice. Zasilna odredba namreč predstavlja podlago za vso zunanjepolitično akcijo, ki jo je Bruniogova vlada započela, da bi dosegla olajšanje repa rac ij-skih bremen. Če bi državni zbor razveljavil zasilno odredbo, bi postala s tem skrajno ogrožena zunanjepolitična akcija Bruningove vlade ali pa morda celo povsem nemogoča. Notranjepolitičnih posledic padca državnega kancelari* Briininga v sedanjih razmerah ni mogoče presoditi, ker si nihče ne more predstavljati, kdo bi bil njegov naslednik. Nevarnost, da bi izzval Brumngov padec veliko notranjo krizo v Nemčiji, je tako velika, da je sploh vprašanje, ali bi Bruning odstopil, čeprav bi ne dobil v parlamentu večine. Zato je prej pričakovati, da bi po zgledu na Saškem ostala sedanja vlada kot poslovna vlada še nadalje na svojem mestu toliko časa, da bi postalo zopet mogoče sestaviti na normalen način novo vlado. Komunistični izgredi v Španij Krvavi spopadi med tomunistfčtiimi in socialističnimi delavci v Madrida — Komunistično hujskanje k stavkam Madrid, KX junija, g. V Barceloni je prišlo med pristaši kncmmističine delavske organizacije ki socialristš&kimi delavci do lm vavgi spopadov. 15 delavcev je bHo več ali manj težko ranjenih. Intervenirati je morala policija kn je aretirala več oseb. Pariz, 10. jonrija, AA- V ponedeljek je večja ahopma. komunistov hodna po to> vamah m pozrwaia delavce k stavki Ptrielo je do spopada med stavkujočima in delav* ci. Morala je intervenirati policaja, ki je aretirala več delavcev. Madrid, 10. junija. AiA. V premogovnikih v Asturiji je izbruhnila stavka. Med stavkajočimi sindikalisti in delavoljniuni socialisti je došlo do krvavih bojev. Stavkujoči delavci so razstrelili več rudniških naprav in povzročili veliko Škodo. Vremenske katastrofe Berlin, 10. jmija. Vesti lz severne in vzhodne Evrope javljajo, da Je tamkaj nastopila zima. Val mraza, ki je nad vzhodno Evropo, je povnročil, da je temperatura padla do 2 m pol stopnje pod nHHo. V vseh tamošnjih kradm so divjadi snete i viharji. Na Letonekem lezi sneg ponekod 20 cm visoko. Tudi podnevi so temperature zelo nizke ter se niso dvignile nad 2 stopnji nad n«k>- Skoda, ki jo Je povzročil mraz na poljih, je zelo velika. Tudi na švedskem imajo pravo zimsko vreme. Bukarešta, 10. Junija, Nad Brasovtm ln okolico je divjalo včeraj sflno neurje. Strela je udarila v vojašnico artlljerljake-ga polka ki izbila na mesta tri vojske. Bež je tako moćno M, da Je poplavila voda vse spodnje dele mesta, Oete vrsto h« bo morali evakuirati. Bančni polomi v Ameriki Nevr Yorfc, JO. junija. Kakor poročajo iz Ghicaga, Je v državi Bftmo« ustavilo 12 lokaMi bank a 21 mAHjoni dolarjev kapi* tada m 60 majora dolarjev vlog izplačala. Kakor g»tujwj«JJU vodstva bank, so vloge Katastrofa angleške podmornice London, 10. junija. AA. V kitajskih vodali ponesrečeno podmornico >Poseidon« bodo skušali dvigniti, sest mornarjev te podmornice se je resilo z novimi rešilnimi aparat! >Davisc. Prispeli so na morsko gladino več ur po nesreči. London, 10. junija. AA. Nesreča podmornice »Poseldon« je zahtevala nekad človeških žrtev. 31 mornarjev se je rešilo, 12 je preminilo, 18 pa jih pogrešajo. Finančna kontrola Avstrije Base I, 10. junija. AA. Med banko za mednarodna plačila in avstrijsko narodno banko je bila podpisana pogodba, po kateri bo finančni svetovalec avstrijski Narodni banki, francoski profesor Bruius, dokler ta zavod ne prebrodi sedanjih finančnih težkoč. Profesor Bruius je v času Dawesovega načrta pripadal upravi nemške Narodne banke. Zdravnik Laget obsojen na smrt Moot Peflfor, 10. junija. AA. Porotno sodišče je obsodilo zdravnika Legata, ki le z arzen ikom zastrupil dve svoii ženi m skušal zastrupiti še svojo sestro, na smrt o triletnem morato-plačila mogle imeti nemška reparacijska plačila kako zvezo z vojnimi dolgovi, (ki se vračajo našemu zakladnomu uradu. S pravnega stališča je sicer to pravimo, v finančnem, diplomatskem in moralnem pogledu pa je vse to skupaj v zvezi. Ako Anglija, Francija in Italija ne bodo prejele od Nemčije plačil, ki so jim priznana po Youngovem načrtu, bodo brez dvoma zahtevale od Zedinjenih držav poravnavo, in če ne bodo mogle plačati, nimamo nobenega sredstva, da bi jih mogli prisiliti k plačilu, če bi nastala kriza v tem celotnem kompleksu, kakor se zdi mogoče, se nam bo treba na to pripraviti, da ne bomo pri pojavu krize preveč presenečeni. London, 10. junija. Ministrski predsednik Macdoeald in zunanji minister Hender-son bosta vrnila poset nemških državnikov že meseca julija, ko bosta posetila Berlin, dočim bo ameriški državni tajnik Stimson na svojem potovanju po Evropi prispel v Berlin meseca avgusta. Pariz, 10. junija. A A. V poslanski zbornici je minister za zunanje zadeve Briand odgovoril na razne interpelacije in obžaloval sestanek nemškega »Stahlhelma« v Vratislavi. O razgovorih v Londonu le Briand mnenja, da sedaj ni mogoče govoriti o izpremembi Toungovega načrta, Še manj pa o preureditvi vprašanja vojnih dolgov. Brez pristanka Francije je izpre-memba vojnih dolgov nemogoča. Mednarodne letalske tekme v Romuniji Bukarešta, 10. junija.«*- Rumu neki krald Karol, prestolonaslednik princ Mihael m, člani diplomatskega abora so se v ponedeljek udeležili svečanosti na letališču v Baneazzi. Zaradi dežja so se morale slovesnosti za nekaj časa prekiniti. Med čakanjem na letala, ki so se vračala s krožnega poleta, so letalci Izvajali akrobacije. Prvo nagrado kraljevine Rumumije v višini 400.000 lejev si je priboril Švicarski letalec Robert Fress, drugo nagrado Ru-mun Olteanu, tretjo nagrado Poljak Krži-pimskl, Četrto nagrado Rumun Manolescu, peto ln šesto nagrado pa Italijani. Pet letalcev se je med potjo spustilo na zemljo v Brasovem, dva pa v Mediašu. Angleški letalec Jekmen je v Varšavi odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Bukarešta, 10. junija. AA. Zaradi hude nevihte je 29 letalcev od 36 odstopilo od mednarodnih tekem. Bukarešta, 10. junija. AA. Delegati na konferenci mednarodne letalske zveze so odpotovali v Slnajo, kjer bodo imeli sejo. Iz državne službe Beograd, 10. junija p. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je imenovan za uradniškega pripravnika v ljubljanskem higienskem zavodu Bogomir sramel, absolvent državne trgovske akademije v Ljubljani. >SluŽbene novine« objavljajo ukaz, s katerim je dosedanji višji pristav pri sreskem načelstvu v Kočevju dr. Josip Lužar napredoval iz 7. v 6. položajno skupino. Podpore za študijske ekskurzije dijakov kmetijskih sol Beograd, 10. junija. AA. Kmetijski minister je podelil podporo iz državnega kmetijskega zaklada za znanstveno ekskurzijo studentov kmetijskih fakultet v Beogradu in Zagrebu po 20.000 Din. V isto svrho js podelil direkcijam srednjih kmetijskih šol v Križevcih, Ivanovu in Vukovu po 10.000 dinarjev. PiavMiA o kontroli nad izvozom svežega sadja Beograd, 10. jun. AA. Na podlagi ci. 2 anlBOMl o nadzorstvu nad izvozom poljskih pridelkov je minister za trgovino in industrijo sporazumno s kmetijskim ministrom izdal pravilnik o kontroli nad svežim sadjem, namenjenim za izvoz. Seja Zveze humanitarnih društev Beograd, 10. junija. Zveza humanitarnih društev kraljevine Jugoslavije, ki je pod pokroviteljstvom kraljeviča Tomislava, bo Imela v četrtek 11. t. m. svojo plenarno sejo, ki se je bodo udeležili zastopniki vseh humanitarnih društev v državi. Na tem zborovanju se bo tudi sklepalo o izbiri kraja, kamor bo zveza pošiljala borne in siromašne otroke na okrevanje. Poset čst cfijafcov v Jugoslaviji Beograd, lO. junija. V najkrajšem času pride v Jugoslavijo večja skupina češkoslovaških dijakov z univerze v Bratislavi. Na svoji ekskurziji po Jugoslaviji bodo posetffi tudi Ljubljano in Bled. V Beograd bodo dospeli IX t. m. Jugoslovenski bojevniki v Lillu Kakor v Pariz«, so bili bivši jugoslovenski bojevniki prisrčno sprejeti tudi v Lillu, kjer so te v živem spo« minu vse grozote vojne in nemške okupacije Pariz, 10. junija, AA. Delegacija jugoslovanskih bojevnikov z g. Radoeavljevl-čem na čelu je prispela v nedeljo s posebnim vlakom v Lllle. Na postaji so jugoslavenske brate sprejeld predsednik zveze vzhodnih bojevnikov ddvđzijski general Rossel, namestnik kardinala Desempsa Mllski škof Lienard, mnogi rezervni oficirji, za.stop.niiki oblasti in razne deputacije bivših bodevniikov. Po odhodu s postaje je godba zaigrala jugoslovensko narodno himno in marseljezo. Nato se je sestavila povorka, ki je krenila pred spomenik junakom, padlim v svetovni vojni. Ko so bivši jugoslovenski bojevniki, rezervni oficirji, položili venec na spomenik onih francoskih meščanov, ki so jih Nemci med vojno v L/illu postrelili, se je spet sestavila povorka z vojaško godbo 3. pešpolka na čelu. Povorka je krenila po ulicah. V njej so bili kot posebna skupina otroci, oblečeni tako kakor jugoslovenski vojaki. Za njimi so šle delegacije bivših francoskih bojevnikov in rezervnih oficirjev. Velikanska množica ljudi se je bila »brala na vseh ulicah in goste burno pozdravljala z neprestanimi vzkliki: »Vive la Yougoslavie!c, dočim so Jugosloveni odgovarjali: »Vive la France!« Ob 1. popoldne je bil svečan banket v palači velesejma, ki se ga je udeležilo 800 povabljencev. Predsedoval je predsednik lokalnega društva vzhodnih bojevnikov Hougron, udeležili pa so se banketa tudi generalni tajnik prefekture v Lillu, podpredsednik občine Arcanbour, predsednik FIDACa Herauft, general Rondin.^jugoslo venski konzul Spasojevič, polkovnik Ra-dosavljevič, grški, poljski In angleški konzul v Lillu ln mnogoštevilne druge odlične osebnosti. Goste Je v imenu Hiške občine pozdravil podpredsednik Arcanbour. V svojem govoru je primerjal Lille kot žrtev vojne z žrtvami junaškega j-ugoslovenske-ga naroda. Generalni tajnik prefekture Beaumart je naglašal prijateljstvo jugoslo-venskega naroda do Francije, ki je ponosna nanj. Napil je junaškemu jugosloven-skemu kralju Aleksandru, jugoslovenski Tragična smrt osemletnega dečka Zagreb, 10. junija. V Šenojni ulici 20 se je pripetila včeraj v rodbini hišnika Mi" hali ca huda nesreča. Hšnik, ki stanuje v podstrešju omenjene hiše, ima na dvo» rišeni strani poslopja balkon, ki z ene strani zaradi popravljanja mirna ograje. Ko je. odšla dopoldne soproga Mihaličeva za nekaj časa iz hiše, sta se sinčka, stara S in 10 let, igrala na balkonu. Ko sta otroka videla, da se mati vrača, sta jo hotela pre* senetiti ter se po vzpeti skozi okno v kuhinjo. Starejšemu Rudolfu je to uspelo, mlajši Slavko pa je padel na dvorišče hi ostal na mestu mrtev. Aretirana pustolovca Beograd, 10. junija. Iz Kruševca javlja« jo, da je tamkaj policija aretirala dobra znanca novosadske policije Artana Semana in nekeg Bogdanovi ća, ki sta pomij ada ta* mošnjemu hotelirju Vutkovdou v nakup stroj za izdelovanje tisočakov. Puri preiska* vf v njunem stanovanju so v resnici našli večjo količino papirja, narezanega v obla* ki tisočakov. Na vprašanje je novosadska policija sporočila, da je nedavno Se man poslal vojvođanskim listom pismo, v k a« t erom je sporočaj, da je iznašel način n* delovanja zlata iz živega srebra in da so se njegovi poizkusa po(polnoim«a posrečili; zato da prosi uredništva listov, naj mu najdejo primernega finančnika, ki bi podV pri njegov podjetje. Umevno je, da novo* sa-dski novinarji njegovo želje niso upo* števali. Smrtna obsodba razbojnika Beograd, 10. junija. Kakor poročajo iz Bele Okve. je včeraj tamošnje sodišče zaključalo razpravo proti romunskemu dir* ■žavljanu Jovanu Horvatu, ki je bii zadnja leta vodja dobro organizirane razbojniške tolpe. Vi je nastopala v spodnjem Banatu pri nas ki v Rumuniji. Horvat j« bil tipi* Čen predstavnik Lombrosove teorije ter velik zločinec. Že dolga leta je bfl strah m trepet prebivalstva v tamošnjih krajih. •Državni toži tel j ga je prifnerjal s Petrom Kurtenom, ker je s svojimi dejanj« pri te* vrše van ju zločinov bil podoben dusseldorf* skemu tovarišu. Sodišče ga je obsodilo na smrt, več njegovih tovarišev pa na več kino ječo. vojaki ter zim agi miru. Predsednik sekcije vzhodnih bojevnikov Hougron je prisrčno pozdravil ju-goslovemske tovariše. Zastopniki bivših bojevnikov Poljske, Anglije in Belgoje so ved naglašali svoje zadovoljstvo, da vidijo v svoji sredi jugoslovanske tovariše, ki so trpeli, boreč se s skrajnim naporom, ?n izvojevaH zmago, ki je bila skupen smoter vseh: Dobo skupnih idealov. Jugoslovenski konzul Spasojevic* je v svojem govoru Izrazil veliko srečo, da more govoriti v imenu svojega kralja ln je naglasil, da je vesel nad častmi, ki jfli dah kazujeoo njegovim bratom. Nato je pozdravil Hougron >dosto)» ne zastopnike kraljevine Jugoslavije«, slavne bojevnike kralja Petra in kralja Aleksandra, ki so pokazali svetu, kaj zmore narod, ki noče umreti. Spominjam se bojev L 1912, je dejal, bojev 1. 1914 rn trpljenja srbske vojske v AJbamijtf« preseljevanja vsega naroda. To so bolestni spomini, toda na koncu so bili vencani s zmago. Ponosni moramo biti, da se nahajajo med nami, čeprav samo za mak> časa, junaki od Kumanova ln Bregalnice. Posebno je omeendal polkovnika Radossvtfsviča, ki se je junaško udeleževal bojev pri prvih napadih avstrijske >kaz«nske ekspedicije na Ceni«. To je bila ena temed najbolj krvavih bonb. Srbska vojska je dala vsemu svetu dokaz svojega velikega junaštva. Ali mar to niso staroslavni vojaki kralja Petra, ki so ga njegovi tovariši v Saint-Cvru imenovali >!kralja Kara«? Nato ee je spominjal blagopokojnoga kralja Petra, M je 1. 1870 dad na razpolago Franciji svojo kri, ko se je boril kot poročnik 5. bataljona, ko je bil ranjen hi njet od Nemcev ter je preplaval Loire in se vrnil nazaj v vrste francoske vojske, ki ga js oblikovala z redom legije časti. Jugoslovenski delegati so zapostU Lille ob 7. zvečer in odnesli s seboj nadlepfee spomine. Pariz, 10. junija. Bivši jugoslovenski bojevniki so včeraj prispeH s posebnim vlakom v Verduu, kjer so MM slovesno sprejeti od civilnih in vojaških oblasti. Neuspeh mednarodne konference dela ženeva, 10. junija. AA. Včeraj je bita mednarodna konferenca dela zaključena. Albert Thomas je v svojem govoru naglašal. da bi bilo zaman pričakovati, da bi mednarodni urad dela rešil svetovno gospodarsko krizo. Zaradi nepremostljivih nasprotij med zastopniki delodajalcev ln delojemalcev se je konferenca končala brez praktičnih rezultatov. Dunaj, 10. junija. Iz okolice mednarodnega nrada za delo poročajo, da se bo prihodnja mednarodna konferenca za delo vršila na Dunaju, ako bi bila v Ženevi Istočasno razoroži t ve na konferenca, KOLEDAR Danes: Sreda, 10. junija 1931, katoličani: Marjeta, pravoslavni: 28. maja, Rusmir. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Vzrok. E. Opera: Zaprto. Kine Matica: Pesmi je konec. Kino Ideal: Trikrat poročena- DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.72 — 22.78 (22.75), Berlin 13.4025 — 13.4325 (13.4175), Bruselj 7.675, Budimpešta 986.17 — 989.17 (997.67), Ourih 1095.3 — 1098.3 (1096.8), Dunaj 793.14 — 796.14 (794.64), London 274.64 — 275.44 (275.04), Newyork 56.32 — 56.52 (56.42). Pariz 220.34—222.34 (221.34), Praga 167.09 — 167.89 (167.49), Trst 294.80 (296.80 (295.80). INOZEMSKE BORZE. C uri h. Beograd 9.115, Pariz 20.18, London 25.07875, Nework 515.40, Bruselj 71.80, Mltan 26.98, Madrid 50, Amsterdam 207.40, Bertm 12232. Dunaj 72.45. Sofija 3.735, Praga 15.27. Varšava 57.85, Budimpešta 90.06, Bukarešta 3JT7. Strm z >S L O V E N S K T NAROD«, dne 10. junij* t031 Stev. 128 Velik gospodarski uspeh ZagrebSki „Jugoslovenski Lloydu o prehod« Kreditnega zavoda ▼ domače roke >Jugosk>verteki Lloyd« nriobcuje v včerajšnji številki na prvi strani obširen članek pod naslovom: Jedan nacionalni uspeh,« t katerem govori o nacionalizaciji gospodarskih podjetij v Sloveniji, £s včeraj smo kratko zabeležili, pJse zagrebški list, da je prešel ugledni Kreditni zavod za trgovino 4n industrijo v Ljubljani, ki je bil doslej nekakšna afilljsoJda Kredlt-anstalta, v nacijoname roke. Sedaj imamo že tocnejse informacije o tej transakciji. Kljub polomu Kredi tan s tal t a je ostal ljubljanski Kreditni zavod čvrst in prišteva se med najmočnejše in najsolidciejse denarne zavode Slovenije. On lina 126.000 delnic in od teh je imel dunajski Kreditanstalt 110.000. Po pogodbi, ki je bila te dni podpisana na Dunaju, preide majoriteta delnic Kreditnega zavoda po ceni 200 Din za komad v roke slovenske finančne skupine s Mestno hranilnico ljubljansko ln Hranilnico dravske banovine na čelu. Poleg tega prevzame del delnic celjski veleinduetrlja-lec Westen in skupina domačih delničarjev, ki so bili doslej zastopani v upravnem svetu Kreditnega zavoda ta ki jim načeluje ugledni slovenski veletrgovec g. Andrej Šarabon. Tako pridejo poleg samega Kreditnega zavoda pod neposredno narodno kontrolo tu-di največja industrijska podjettfa v Sloveniji, kakor pivovarna Union v Ljubljani, Kranjska industrijska družba na Jesenicah, tvornica dušika v Rušah, velika železarna v G-u stana u itd. Sam Kreditni zavod za trgovino in industrijo izkazuje v bilanci za leto 1930 poleg glavnice v znesku 12.© milijonov Din 15.2 milijona Din rezerve in S4S milijonov Din tujih sredstev. Zavod je vedno posloval povoljno in je redno izplačeval 10% dividendo. Zato Imajo njegove delnice mnogo večjo notranjo vrednost, ne-so kotirajo na borzi ln nego je plačala za nje s'ovenska finančna skupina. Dunajski Kreditanstalt ima tudi v dru^ gin krajih Jugoslavije več bank in indu* sfarf, ki spadajo v njegovo interesno sfero. NT*i o — eniim samo Jugoslavensko udruge« no banko Be ograd »Zagreb. Trgo»vsfco in ohrtmo banko v Novem Sadu in podjetja. k<: so s tema našima bankama v tesni zve* zt:. Ta transakcija je zares ne le velik s»Io* venski, temevč tudi jugoslovanski gospo* dasskj "speh, ki zasloi-ži, da mu posvetijo vel>ko pozornost ter da ga pozdravimo kot energičen začetek emancipacije od nezaže* Ijenih tujih denarnih tržišč in vplivov. Slovenski gospodarski krogi so imeli od prvega dne našega ujedinjenja točno do* ločeno smernico: Počasi, toda sigurno so prevzemali vse gospodarske pozicije v Sloveniji v svoje roke. Vse, tudi najhujše strankarske borbe, rniso mogde obrniti te* ga prizadevanja v drugo smer. temveč so pri tem naoijonamem delu stali v skupni falangi pristaši vseh bivših strank in kul= turnih naziranj. Posledice tega organizira* nega :n skupnega dela se jasno vidijo. Vsa gospodarska podjetja v Slovenija, v kate= rib. bi imel tuj kapital glavno besedo aLi ki so bria od njega odvisna, prehajajo pola* goma v slovenske roke, se nacionalizirajo. Ta nacionalizacija pa zadnje čase ne gre samo dozdevno in da bi se javnost prešle« pila, kakor se godi žal po drugih delih naše države. Pri nas se je in se še vrši na* cijona-lizacija v večini primerov tako, da nastopajo nekateri vplivni ljudje kot •slamnata možje« tujega kapitala, da sicer prevzamejo maj orite to deklic odnosno podjetja, da pa ostane podjetje še nadalje dejansko v tujih rokah, da je večina aH vsaj velik del članov uprave tujci in ve* dllno u radništvo so neobhodno potrebni in z domačimi močmi nenadomestljivi tuj* ci, ki niti ne znajo našega jezika. Nacionalizacija poedimih gospodarskih podjetij v Sloveniji se je izvršila zadnje ćase stvarno in temeljito. I uprava podje* tij i uradniki, razen morda redkih tehnič* tiih strokovnjakov, so skoraj sami Sloven* oi. V slovenskem jeziku se vrši notranji promet in celo seje uprave. Čeprav so na* vzoči člani tujci, ki ne znajo našega jezi* ka, se vrše sauno v slovenskem jeziku, vprašanja in odgovori tujcev se pa preva* jajo. To pomeni pravo nacionalizacijo, kri ima tudi vidno nacionalne uspehe, ne pa kakor v drugih delih naše države, kjer je ostalo vse pri starem, samo naslov firme je naroden. Sledi ugotovitev, da si je za nacionalizacijo Kreditnega zavoda pridobil mnogo zaslug ban dravske banovine g. dr. Marušič, ki se je z vsem svojim vplivom zavzel, da so bila pogajanja uspešno zaključena. Ker je ta nacijonalizacifla izvršena po najivečjih komunalnih hranilnicah Slovenitfe, nadaljuje zagrebški list, smatramo po nekaterih informacijah, da so bili tu pred očmi še posebni razlogi. Slovenske komunalne hranilnice, organizirane v Zvezi jugoslovanskih hranilnic, so že davno želele ustanoviti lastno banko, ki bi bila središče njihovih denarnih transakcij. Kakor nemška aLi avstrijska »Giro-Zentrale« bi vršila ta banka denarni promet med hranilnicami i in drugimi bankami, plasirala bi neplasirane ostanke kapitala poediinlh hranilnic itd. Svoječas-no je bila v to svrho ustanovljena Hipotekama banka jugo slo venskih hranilnic ln zdi se, da to še nI bilo dovolj ter se čuti potreba po ustanovi, ki bi mogla imeti še obsežnejšo nalogo in program, če so naša ugibanja v tem pogledu pravilna, je organizacija slovenskih komunalnih hranilnic, ki so ustanovljene na temelju avstrijskega hranikiiškega regulativa iz leta 1844, uspešno dovršena. Z ene strani so komunalne hranilnice organiz.ira.ne v revizijsko strokovni zvezi jugoslovanskih hranilnic, dočkn naj bi postal sedaj popolnoma naci-jomalizirani Kreditni zavod osrednja denarna organizacija slovenskih komunalnih hranilnic... Stojimo pred objavo zakona o komunalnih hranilnicah. Slovenske hranilnice so organizirane, druge neregulativne hranilnice pa čakajo in ne vedo, kaj bi počele, čeprav bi morale organizirano nastopiti in zastopati svoje interese glede na novi zakon. Zato je potrebno, zaključuje zagrebški list, da se ravnamo v tem pogledu po Slovencih in da tudi v drugih krajih naše države ustanovimo potom komunalnih hranilnic tako organizacijo našega nacionalnega kapitala. Bratom Slovencem še enkrat čestitamo na doseženem velikem uspehu v nadi, da se bomo končno tudi mi ravnali po njih in siedill njihovemu primeru.- Razstava paramentov v škofiji Veliko bogastvo prve večje razstave te vrste —• Glavne zanimivosti razstave Ljubljana, 10. junija. Ze sama velika dvorana v škofiji je med najlepšimi deli arhitekture v Ljuoljani in sedaj ob razstavi paramentov, ki jo prireja Društvo za umetnostno zgodovino, je prav ugodna prilika, da to lepoto spoznamo. Stukatura kaže, da so jo okrasili isti ro kodelci, kot Gruberjevo palačo, kjer je sedaj poštna direkcija, vse pa kaže, sla je tudi načrt Gruberjev. Strop sicer ni originalen, vendar je pa prav čedno delo domačih sobnih slikarjev Burje in Borovskega ter še enega mojstra, ki so ga leta 1866 v resnici okusno poslikali. Čigave so v steno vdelane dekorativne oljnate slike »ni znano. Tudi mobiljar, namreč zofe in naslonjači, so zanimivi, saj so najčistejši empir in so na teh stolih posedali tudi francoski generali in celo Napoleon- Čeprav so naše cerkve srečne lastnice neprecenljivih zakladov ženskih ročnih del, vendar je to prva večja razstava cerkvenih paramentov. Mnogo je poslal narodni muzej, še več škofijski muzej, svoje bogastvo so pa pokazale tudi ljubljanske cerkve sv. Nikolaja, sv. Petra, sv. Jakoba, Križanke in uršulinke ter tudi nekaj cerkva z dežele. Najstarejšo letnico, namreč 1566, nosi s križnim vbodom vezan prti ček za kelih iz praznega platna. Na sredi je Marijino oznanenje spodaj svetnik in svetnica, vse ostalo je pa izpoljnjeuo z ornamenti in napisi, ki jih še danes cenimo za narodno ar-namente. Muzej ima sicer še starejši tak prt i ček, ki ga pa ni razstavil. Prav tako narodni so pa platneni mašni plašči, ki so z večine vezeni v arabski tehniki s nageljni, tulipani, srci in rožami. Lahko rečemo, da smo si Slovenci edino v teb plaščih in prtičkih za kelihe ustvarili svoj stog, saj takih masnih plašcev nima nobena druga dežela. Tudi dva plašča iz beneške usu jate tapete sta razstavljena ter več takih blazin, nadalje po impozantna zbirka bogatih kazulj v najzamudnejšflj m najbolj umetniških ženskih ročnih dej. Silno zanimiv je bel platnen zlašč z rdečimi in zelenimi črtami, ki so tudi glavne oarve cvetličnega ornamenta aplikacije na sredi. Tudi ta plašč lahko imenujemo, da je naroden, čeprav Je v slogu še renesansa. PlaŠčev iz gotske dobe ni na razstavi, vendar se pa ta slog odraža še v primitivno stiliziranih svetnikih in svetnicah naših platnenih plašcev s tulipani, ki smo jih že zgoraj omenili. Njih ornamenti so ohranjeni še na apliciranih kožuhih, sedanje stremljenje za našo narodno ornamentiku je pa te čudovite motive porabilo Šele enkrat in kopira večji del samo oglato orna-mentlko križnega vboda. Veliko zanimanje vzbuja plašč Hasan-paše, znamenje naše slavne zmage nad Turki pri Sisku. Dragocen brokat beneškega dela! Krasne z zlatom in s srebrom pretkane brokate iz baroka, rokoko in tudi iz biedermayerske dobe vidimo v najlepših vzorcih. Iz baročne dobe je posebno bogat takoimenovani Laudonov plašč, ki je bil preje v cerkvi sv. Florijana, sedaj ga pa hrani sv. Jakob* V najazamudnejši tehniki, namreč z vozlički in s najmanjšimi šivi sta na njem izvezena boginja vojne Bello-na in Mars, ki stoji ob velikem — kanonu. Za anakronizme umetnost ni nikdar občutljiva! Nekaj plašcev je tudi is brokatov s kitajskimi motivi, aaj so bile tedaj ehi-norserije največja moda. Uporabljene so te dragocene tkanine za cerkveno službo, čeprav so na njih vtkane kitajske pokrajine in templji, kar ljudi tedanje dobe ni prav nič motilo. Kako bogati so bili ljubljanski jezuiti, pa vidimo na rasnih kazulah, ki ss lesketajo v samem zlatu, srebru m svili. Zastopam so tudi nekdanji samostani v Velesovem in Mekinjah. Te so poslale divno kazulo vso v srebru. Nenavadno bogata je tndi bujna garnitura za levite is cerkve sv. Petra s pompoznim i dalmatika-mi in masnim plaščem. Naštevanje bi bilo odveč, ker skoro vsako delo zasluži poseben opis, kar se tiče ročnega dela ali p« blaga, vendar pa opozarjamo posebno na male prtieke, ki so vezeni s preprosto narodno ornamenti ko na najtanjšem domaČem platnu. Ljubše so nam kot ves pomp iz časov Marije Terezije. Tudi več različnih čipk je razstavljenih, vendar pa med 'ljimi ni inozemskih dragocenosti, pač pa mnogo prav lepih domačih klekljanih čipk. Omeniti moramo tudi razne porte, izdelek domaČih pozamentirarjev, ki so imeli v Ljub ljani prav tako svoj ceh kakor vezilje!. Pri teh pa seveda ne smemo misliti, da bi vezli moški, temveč so bili ti mojstri le gospodarji večjih delavnic Razstavo izpopolnjuje tudi razna cerkvena posoda in oprava. Tudi dunajska štefanska cerkev bi se ponašala s tako monstranco kakor so jo imele nune v Mekinjah in je sedaj v Poljanah nad 3kofjo Loko. Pokvarjena je sicer z nerodno svet* niško glorijolo, ki naj jo čimprej odstranijo. Monstranca je prekrasno gotsko delo z elegantnimi gotskimi stolpiči, ki v njih stoje male figurice svetnikov- Kako elegantno bi delovala brez kmečkega »šajna-i, vidimo lahko na monstranci od Sv. Primoža nad Kamnikom, ki ni pokvarjena s takim pločevinastim ozadjem. Monstranca iz Motnika je zanimivo delo domačega pa-sarja, ki je uporabil za njeno vlivanie kar niodle, ki je z njimi vlival gospodinjam najimenitnejše pasove. Čeprav iz začetka 17. stoletja, je vendar deloma gotski tudi še ciborij škofa Tomaža Hrena, ki ga mu je poklonil njegov brat, mestni svetovalec ljubijanski Andrej s svojo ženo Ano. Spomin na protestantsko dobo in na proti reformacijo je pa gotski kelih s Štajerske, last cerkve v štepanji vasi, ki ga pa sedaj hrani župna cerkev sv. Petra. Na njegovi nogi je namreč spodaj vrezana dolga storija, kako se je pijan štajerski graščak norčeval iz keliha, češ takole pijejo rimski popi, a se je zgrudil pri priči mrtev, ko je iz-pil vino iz keliha. Razen krasnih baročnih keiihov je pa razstavljeno tudi več prekrasnih gotskih kadilnic, kotliček Tomaža Hrena za blagoslovljeno vodo in težka gotska škofova palica z beneškim levom, ki je bila najbrže last pičanskega škofa Martina, ki je bil pred ustanovitvijo ljubljanske škofije v Ljubljani zastopnik oglejskih patrijarhov. Poljanska cerkev, ki so bili v nje] krščeni vsi Šubici, dr. Tavčar in Franke, je razstavila tudi čudovit srebrn svečnik iz 1. 1720., ki ga je tudi kupila na razprodaji, ko je cesar Jožef II. razpustil mekinj-ski samostan. Splošno zanimivo razstavo je z največjo ljubeznijo zbral in uredil naš marljivi umetnostni zgodovinar msgr. Viktor Ste-ska, ki si ji z njo pridobil novih zaslug za našo zgodovino. Odprta bo razstava ves teden in gotovo si jo ogledajo predvsem vse naše inteligentno ženstvo, saj je vstopnina le 5 Din. Ljubljanska radovednost Ne samo ljubljanski seveda, ampak tu je radovednost takorekoč koncentrirana z vseh strani domovine, da je nikjer drugje ni mogoče študirati v tako popolni obliki. Prava sinteza te naše lepe lastnosti torej, ki se ji vsi smejemo. jo zbadamo in opravljamo ob vsaki priliki in na vso moč. Ali po pravici? Morebiti vendar ni tako velik greh, če je frančiškanski most poln ljudi, ki z zanimanjem gledajo dela v strugi, vprašujejo za razne stroje in se interesiraj o za beton. Gradbo tramvaja tudi vedno spremlja radovednost, da postane včasih celo nadležna delavcem in pasan-tom, ker gledalci kolikortoliko ovirajo promet in so delavcem na poti. Silno zanimanje je pa za vsa regulacijska dela Ljubljane in za njeno olepšanje. Menda še o nobenem vprašanju ni bilo toliko razgretih debat in toliko različnih misli, kakor o selitvi Prešernovega spomenika in o prostoru, kje naj stoji spomenik kralju Petru. Čitajte samo našo anketo o prostoru za Prešernov spomenik, pa boste spoznali, da tudi umetniki v tem vprašanju niso edini, saj ima skoraj vsak drugačen predlog. In to so vendar poklicni strokovnjaki in izvedenci, ki bi od njih pričakovali več soglasja. Individualni so pač, a končno se bodo gotovo zedinili, ko pretehtajo razne ideje in se mirno pogovore in lepo zmenijo. Ce že strokovnjaki niso enake sodbe, kako naj pa odloči magistrat? V največji zadregi Je pri tem odgovornem vprašanju, ker ne more upoštevati vseh predlogov, vsem ustreči pa sploh ni mogoče. Pameten gospodar se ob taki priliki zanese na sodbo moža, ki ima vanj največ zaupanja. Na razsodbo dotičnega, ki morda uživa splošno zaupanje, ln ld odloča v podobnih vprašanjih tudi drugje, skratka, v vseh vprašanjih, kjer ni edinosti, odloča ugled in veljava poedinca. Edino papež je menda nezmotljiv, a še temu svet ne pusti te krone, zato pa ne smemo obupa vati zaradi kritik. Samo da se dela in gotovo bo nastalo mnogo dobrega, vse pa, kar bomo napravili, bo slika naše dobe, karakteristika nas vseh. Vsi časi so se ustavljali novim Idejam in nikdar se ni razvijalo vse po diktiranih pravilih, ker je vedno nastalo tudi mnogo takega, kar je tedanji čas smatral za zmoto ln pogreško. Danes šele spoznavamo, da je prav ta raznolikost mična in slikovita, in danes sele občudujemo tiste novotarije in zmote večkrat kot najznačilnejše tn najboljše, kar so posamezne dobe ustvarile. Tako so nastali vsi slogi in tako so se rodili svetovni nazori, ki jih danes spoštujemo za podvige človeštva in cvet kulture. Radovednost je v bistvu znamenje, da se javnost zanima za tehniška in estetska vprašanja prav intenzivno. Ukazerjni so naši ljudje, ki se šibi pod njimi frančiškanski most, in gotovo pri gledanju tudi marsikaj pridobe, dlrl se njih obzorje in izpopolnjuje se njih znanje, kar vendar ni škodljivo. Polemike in debate o spomenikih in novih stavbah, o Zvezdi in Tivoliju, so pa tudi prav razveseljivo dejstvo, saj dokazujejo, da se vsi sloji prav živo zanimajo r Doma in v vrtu in na cesti, pri izletu dobri in poceni platneni čevlii »VIKTORIA" s šivanimi sumi podplati DETALJNE CENE PO PARU: Številke 24-17. 26-M. 35-41. 41-40 Olnar30-35-50 -60- Dobilo se v vse* trsov*** Cevfjev N« veliko pri Palmo Zagreb, oo&trt predal 226 Ugodna fazona. elastične hoja I Sive. bele ln črne za Snlrenje tn na Španko Doffl«a Izdelek. Na vsakem podplatu zaščitni znak WlM P A SS I N G za umetniške zadeve. Zabavljanje ne sme plašiti nikogar, pač je pa prav, če odločilni krogi računajo tudi z javnim mnenjem, ker še vedno več glav več ve, nezmotljiv pa nI nikdo. Tudi umetnost ni monopol in umetniki ter strokovnjaki imajo prav tako več različnih misli kakor takozvana nerazsodna masa. Tudi diplome so le papir. Raz vneto zanimanje za vse novosti in tudi za estetska vprašanja so najboljša znamenja, da se vsi sloji zanimajo za umetnost. Na krivem potu je seveda večkrat masa, ko vidi uspela dela, jih pa tudi soglasno pohvali razen profesijonalnih opozl-cijonalcev, ki pa s svojo vsevednostjo navadno prikrivajo le bahaško domišljavost in ignorantsko duševno beračijo. Koliko zabavljanja je bilo, ko so preurejali Vegovo ulico, danes pa, ko doraščajo topoli in ža-lujke, se pa vsem odpirajo oči in tudi proti obsodbi trhle Zvezde ni več resnih ugovorov. Povsod zmaga končno vendarle pamet. Za divje kostanje tudi še nimamo Vo-ronova in padli bodo, kakor je narava obsodila na smrt tudi konservativne zabavljače. Stara generacija se pač jezi na novotarije, ker se težko loči od spremstva svoje mladosti. Norčevanje iz radovednosti je treba pogledati tudi z dobre strani, pa bomo izpre-videli, da to smešenje pomeni bistvo naše okorne in trdoglave konservativnosti in trmastega nazadnjastva. Ce hočete napredka, odpriti vrata in razgrnite spise, naj se javnost uči, čeprav kritizira, saj je v njej več dobrohotnosti in ljubezni do Ljubljane kakor zakrknjene zlobe. Strah pred javnostjo vzbuja vedno le nezaupanje in celo očitke slabe vesti. A. G. Prota Gjoreie Budimir, novi pravoslavni župnik v Ljubljani, o katerem smo včeraj poročali, da je prispel v Ljubljano in danes prevzel svojo službo. Neurje nad Ljubljano in Dolenjsko Ljubljana, 10. junija. Včeraj popoldne je bilo izredno vroče, proti večeru so se pa začeli na severu kopičiti temni, nič dobrega obetajoči oblaki. Okrog 20. je nastal kratek naliv, nato se je malo zjasnilo, okrog 22.30 je pa začelo med briskonj in gromom znova deževati Prihrumelo je silno neurje, grmelo in treskalo je kakor na sodni dan. Nevihta Je trajala do polnoči, potem se je polegla. Težke so pa posledice nevihte na Dolenjskem. Iz Trebnjega nam poročajo, da se je Že okrog IS. vlila huda ploha, potem je pa padala gosta in debela toča, ki je v kratkem pobelila polja in travnike. Toča je povzročila veliko škodo. Trebnje samo ni toliko prizadeto, pač pa vsa bližnja okolica od Srednjega do Velike Loke, Grad. Dobernica itd. Kmetje so obupani, kajti toča jim je uničila skoraj ves pridelek. Sadno drevje je popolnoma okleščeno, trava in žito sta poležana, krompir je ves okleščen, precejšnja je pa škoda tudi po gozdo- vih, kjer je toča oklestfla vse drevje. Toča je padala skoraj pol ure in jo je bilo toliko, da je bilo Še davi po jarkih vse belo. Toča je pobila rudi v nekaterih drugih krajih Dolenjske, tako v okoHd Žužemberka, Višnje gore itd. Avtomobil na stopnicah Ljubljana, 10. >unija. Pred nekaj dnevi se jo g. Dolnricar v Ti vod i ju neznansko prestrašil, ko je na vr* hu visokih in strmih stopnic, ki peljejo na restavracijski vrt, zagledal pravi avtomo* bfl, ki se je bliskovito vzpel po njih in zapeljal mod mize. Znani trgovec g. Kle* menčnč, ki ima zastopstvo motociklov »Haiiev Dsvidson« in avtomobilov znam? ke »Tatra«, je namreč v družbi vojaške komisije napravil predrzni poizkus, da je pognal svoj avtomobil čez stopnice v ho* tel Tivoli, nato pa oddirjal z njim na Rož* trik skozi gozd kar na celem, kjer ni bilo rti ti poti, niti stezice. Na stopnicah v ho* tel Tfrvodi je avtomobil pokazal, da človek lahko s popokrhn zaupanjem sodi v njem toxfi na najnevarnejšem terenu in se po* pelje po stopnicah na vsak nebotičnik brez strahu 7a življenje. §e bolj so pa gle* dale i ofcčudovaK umetndje predrznega avtomobila, ko se je spustil rudi po stopni* cah navzdol, elegantno in lahkotno, ka*» leor bi brfl peljal po Miklošičevi cesti. Vojsko so pri poizkusu zastopali gene* ral štabni kapetan g. Ilija Mihić, za »tro* kovnjaka sta pa rungdirala podpolkovnik g. Jaklič in kapetan g. Zavojiai Stanojevič. Po preizkušnji sta imenovana strokovnjaka za avtomobilizem izjavila, da je konstruk* erija voza prvovrstna, kakor tudi ves m a* terijal avtomobila. Varnost v tem vozu je toliko večja, ker ima dve izmenjavi za vožnjo v klanec in po ravnem. Voz se ne in tudi ne zato, ker vsako kolo funkcijo* more prevrniti zarada dvojnih diferencijal Tiira popolnoma samostojno v razne smeri, zato je popoln orna. sposoben za vsak na> men m priporočljiv tako za privatno ka» kor za vojno rabo. Prodno je pa avto prevozil stopnice, se je šel priporočit še Materi božji pri fran* čiskanih. kjer je stopnice tudi zmagal z lahkoto. Vodil je avtomobil znanji vozač g. Sfriger. V vozu je prostora za 10 oseb in ima samo 24 HP ter štiri cilindre z zrač* nimi hladi loi, kolesa so pa opremljena s pneumatiko »Doinlop« Enake avtomobile rabi tudi češkoslovaška vojska. PONOS. Sef slugi: Kako se drznete praviti ljudem, da ste prvi v vsem podjetju? — Saj tudi sem, gospod šef. Vsak dan sem tu prvi, da pospravim po pisarnah. 1 i i v ' VI I » t -tev. «28 >S L O V E N S K T N A R O D«, dne 10. junija 1931 Stran 4 Dnevne vesti — Izlet dijakov v Francijo. Društvo »Jusroslovensk: runst« je ukrenilo vse potrebno za ekskurzijo dijakov visokih in raznih srednjih Sol v Francijo. Ekskurzijo-nisti bodo potovali v Pariz ter si ogledal; kolonijalno razstavo, spomenike in drugt znamenitosti. Predviden je slavnostni sprejem s strani francoskih oblasti in pariške občine. Ekskurzija bo od 26. julija do 6. avgusta. Zaradi boljše organizacije so predvidene skupine po 30 učencev oziroma učenk pod vodstvom učiteljev in učiteljic. Prijave se sprejemajo preko šolskih uprav m učiteljev. Pole« učiteljev m delegata ministrstva za prosveto, ki bo imel vrhovno nadzorstvo nad ekskurzijo, bo ekskurzijo spremljal tudi po en prometni uradnik, zdravnik in druge potrebne osebe. Cena od Beograda je 1650 Din, Broda 1620, Zagreba 1600, Ljubljane 1560, Jesenic 1550 dinarjev. V ceni Je vračunano poleg vseh stroškov trikratna hrana dnevno, stroški za ogled Pariza in okolice ter hrana na potovanju. Za učitelje bodo brezplačna mesta Prijave z navedbo Imena udeleženca, mesta, šole, vrste šole itd. je treba poslati do 1. julija Društvu jugoslov. turist v Beogradu, Knez Mihajlova 7. Istotako mora i o šolske uprave do 5. julija postati ves denar po označenih cenah. Po tem roku se ne bodo sprejemale niti prijave, niti vplačila. Z ozirom na pomen ekskurzije kot manifestacija francosko - jugoslovenskega prijateljstva priporoča ministrstvo prosve-te udeležbo v čim večjem številu. — Izpremembe v naii vojski. Med dru* gim so imenovani za komandanta 45. pes-polka dosedanji pomočnik komandanta 52. pešpolka polkovnik Vilim L/ulič, za komandanta 52. pešpolka dosedanji pomočnik komandanta 37. pešpolka polkovnik Milorad Radović, za pomočnika komandanta 52 peš-polka polikovnik Karel Potočnik, doslej na razpoloženju v vojnem ministrstvu, za komandanta L dinriiziijona 16. artiljerijskoga polka dosedanji komandant 2. divizljona artilerijskega polka I. armijske oblasti poLpo likovni k Mirko Gngič, za komandanta mariborskega vojnega okruga dosedanji pomoću.:k komandanta beograjskega vojnega okruga polkovnik Anton Petrinčlč, za komandanta ljubljanskega vojnega okruga dosedanji pomočnik komandanta požeSkega vojnega okruga polkovnik Jovan Iskric, za komandanta 4. bataljona 40. pe&potka Triglavskega dosedanji komandant 3. bataljona 45. pešpolka podpolkovnik Vaclav Dic. — Razpisana služba občinske babice. Razpisano Je mesto občinske babice za zdravstveni okoKš Polzela - Gomilsko. Pojasnila dobe interesentke pri občinskem uradu na Polzeli. — Prepoved zaha]an]a v krčme. Okrožno sodišče v Novem mestu je prepovedalo posestniku in mizarju v Jelšah Josipu Krašovcu zahajanje v krčme za dobo enega leta. — Razid društva. Društvo okrajnih ;n domenskih gozdarjev Slovenije in Dalmacije je na svojem občnem zboru sklenilo, da se razide. — Zmota kritika s. š—a. v »Slovencu«. V torek, 9. t m. je zapisal v »Slovencu« kritik s. š.: »Prvo GoJarjevo delo, ki je prišlo na oder — Vdova Rošlinka.— je m ostane kljub nedostatkom v notranji iz* gradnji kmetiška komedija, s katero se mo» remo po bahati. Potem jo je Goiar te* meljito za vozil z Zapeljivko, a to ga nfflkakor ni uplašilo. Pmiča za njegovo resno voljo in pošteni trud, da nam ven* darle poda pristno kmetiško igro, je pravkar objavljena »Dekle z rožrnari* nom«, kri je torej tretje v vrati njegovih odrskih del.« — G. s. š. se je zmotil: »Za* peljjvka« je dobila le nov naslov in avtor jo je jezikovno in scensko nekoliko pre* delal. Sicer pa je »Dekle z rožmarinom« ostala »Zapeljivka«, kri jo bodo naši odri gotovo radi uprizarjali. — Podpora evangeljskj in reformirani krščanski cerkvi. Na osnovi § 6. zakona o evangeljskj krščanski cerkvi in reformirani krščanski cerkvi kr. Jugoslavije je v sporazumu z ministrom za finance minister za pravosodje odobril stalno letno državno podporo evageljsko - krščanski cerkvi in reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije v znesku 1.450.000 Din. — še en praznik pri Jurčičevih na Muljavi. Jurčičevemu bratu Antonu ae je včeraj izpolnila še ena vroča želja, da je dobil tako težko pričakovano odejo ali plahto«, kakor pravijo takim rečem na Muljavi. Starček je fantaziral o topli Mieji že odkar smo mu ponesli denar in blago, ki so mu ga podarila velikodušni častilci njegovega brata, čeprav je že vroče, je bil odeje tako vesel, da ni vedel, kako bi se zahvalil onim, ki so mu jo preskrbeli. Lzročili smo mu tudi se 5<50 Din in njegove vnuke smo razveselil s črešmjam!, ki jih na Dolenjskem še rlolgo ne bo, in pa z lepimi igračami, ki jim jih je poslal veietrgovec g. A. Rrrsper. Veselje Jurčičeve rodbine je bilo nepopisno. Otročički Sc zlezli na peč in takoj se je začela bitka za igrače, v kateri je zmagala najmanjša Ln najdebelejea Marija, ki ji je ostalo naj-več igrač. Ponovno so se vsi zahvaljevali plemenitim darovalcem in izražali obžalovanje, da jih ne poznajo, da bi se jim mogli osebno zahvaliti. — O razvoju Bleda prlobčude daljfti članek izpod peresa g. Nikoliča včerajšnja >Politikac. Bled imenuje pieec biser Julijskimi Alp in naše mondeno letovišče. To naj pokaže tudi slika hotela TopJice. — Razpisana sodna slnžba. Razpisan je natečaj za popolnitev mesta starešine okrajnega sodišča v Kranjski gori. Prošnje je treba vloižti do 28. t. m. — Kongreg abstinentov. S., 4. in 5. julija bo v Beogradu IV. jugoslovanski kongres abstinentov. Udeleženci imajo polovično vožnjo. Iz Ljubljane se odpeljejo udeleženci v Četrtek 2- julija ob 5.20 in prispe v Beograd 8. julija ob 5.20. NaSiVdadi abstinenti prirede letos na Hvaru počitniško kolonijo in an* i alkoholni tečaj. — Izredna skupština Zveze poštno br-zojavno-teleionskih uslužbencev. 21. t. m. se bo vršila v Beogradu izredna letna skupščina Zveze poštno-brzojsvno-telefonsklh uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil v smislu novega uradniškega zakona. — Tujski promet v Splitu. V maju se je mudilo v Splitu 4400 tujcev. VŠeti pa niso izletniki, ki so se mudili v mestu samo en ali dva dni. — 64 krajevni odbor Rdečega kriia t Sloveniji je bil ustanovljen dne 31 maja t. L v Šenčurju pri Kranju. Konstituiran je sledeče: Upravni odbor: Predsednik Celjer Ivan, posestnik v Šenčurju, I. podpredsednik: Piber Ivan, župnik v Šenčurju, II. podpredsednik: Molj Franc, Župan v Vog-ljah, tajnik: Urnik Anton, posestnik v Seu-čurju, blagajnik: Okorn Anica, trgovka v Šenčurju, skladiščnik: Mobar Jožef, Čevlfar-ski mojster v Šenčurju, odborniki: Brodar Ivan, posestnik v Hrastju, Rozman Fraue, šolski upravitelj v Voklem, Prostor Marija, posestniea v Srednji vasi, Studen Peter, izdelovalec opeke na Visokem. Nadzorni odbor: Predsednik: Klemenčič Vekoelav, Šolski upravitelj v Šenčurju, tajnik: Veho-vec Jožef, posestnik v Voklem, odborniki: VavpetiČ Franc, kaplan v Šenčurju. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, v splošnem pa nekoliko stanovite;* vreme V*fcršrt je bil v dravski banovini pravi dan neviht m nalivov. Drugod so pa imeli večinoma lepo vreme. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 29.2, v Zagrebu 27.9, v Skop-Iju 25.5, v Beogradu 25.3, v Ljubljani 25.2, v Sarajevu 24.3, v Mariboru 21.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4 mm, temperatura ie znašala 13.6. — Morilec Malčić - Pokclć pobegnil. Poročali smo včeraj, da so orožniki v Resniku pri Zagrebu aretirali posestnika Štefana Malčića - Pokčiča, ki je bil osumljen umora 17letnega Rudolfa Bajzeta. rožniki so ugotovili, da sta imela oba Iju-Orožniki so ugotovili, da sta imela oba liu-Boc ker je bil pa Maličič ljubosumen na Bajzeta, ga ie umoril. Malčič pri zaslišanju ni mogel dokazati alibija, poleg tega so pa orožniki ugotovili, da je prišel 15. maja, ko je bil Bajze umorjen, z okrvavljeno srajco domov. Tudi je Bocovi dejal, da se je tekmeca odkrižal. Pri zasliševanju ie Malčič trdovratno zanikal krivdo, zapletel se je pa v protislovja in se trikrat navidezno onesvestil. Včeraj popoldne je pa Malčič iz zapora pobegnil. Vse kaže. da sta mu pri begu pomagali ljubica in njegova žena. Malčič je bil namreč oženjen in oče dveh otrok. Zato so orožniki ženo in Bocovo aretirali, za beguncem, ki je s tem priznal, da je res morilec, je pa bila izdana tiralica. — Uboj na plesu. V Gospodi incih v Vojvodrini je bil v nedeljo zvečer ples. na katerem sta bila tudri 21ietn« Boža Stepa* nov in 3Wetni Blaž Rada. Oba sta bila za» ljubljena v eno dekle, pa nista vedela. Ko se je njuna izvoljenka pojavila v plesni dvorani, sta hotela oba plesati z njo. Za* čela sta se prepirat«, nakar je dekle oba pustilo "n plesalo z drugim r- Rada in Stepanov sta se navidezno pomirila. Ko je pa pozneje Rada plesal z dekletom, ga je pričel Stepanov izzivati, nakar se je Rada razjezil in mu pri solil krepko zauš* nrico. To je pa balo S t ep an ovu preveč, po» tegnrl je nož iz žepa in ga zasadil tekmecu v prsa. Rada je bil takoj mrtev, morilca so pa aretirali. — Poskus samomora v Osijeku. Suoči okrog 19. so našli pasanti v Tomislavovem perivoju blizu igrišča Slavije nekega mladeniča, ki je bolestno stokal in se zvijal od bolečin. ObvestHi so bližnjega stražnika in fanta so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za zastrupljenje s strihninom. Samomorilni kandidat je bil 19-latni Dušan MilutLnović, rojen v Ljubljani, po poklicu elektromonter. Milutinovič je prišel pred dvema mesecema iz Beograda v Osijek, kjer je iskal službe Toda ves njegov trud je bil zaman, posla ni našel in zato je obupal. Njegov oče je bil premožen trgovec in je imel v Šidu trgovino, ki pa je zadnje čase propadla in je moral sin vzdrževati očeta. Fantovo stanje je zelo kritično. — V Gradcu obsojen Slovenec. Z 2o-letnim Antonom Vrbnjakom, doma iz Spodnje Štajerske, je imelo graško sodišče že opetovano opravka. Fant je sicer pristojen v Jugoslavijo in so ga že večkrat izgnali čez mejo, pa se je vedno vrniL Včeraj se je zagovarjal pred sodiščem zaradi raznih sleparij in manjših tatvin. Vrbnjak se je pod i mesom Anton Š tangi ali Anton Belovič klatil po vzhodni Štajerski, hodil je po bergljah, nosil krvave obveze ter zatrjeval ljudem, da sme v imenu invalidske organizacije pobirati milodare. Kupčija mu je šla dobro, zlasti, ker je mimogrede kaj ukradel. Vrbnjak je nosil seboj poseben sez-nam osleparjenih darovalcev. Pri razpravi je zbudil seznam splošen smeh. Obsojen Je bil na 3 mesece ječe, po prestani kazni bo pa izgnan iz Avstrije. — Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. ZAJEC, optik. Ljubljana. Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L * Obledele obleke barva v različnih barvah In pllslra tovarna Jos. Retch. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca oovzroći kozarec naiavne »Franz Josefove« grenčice, Če ga popijete vsak dan zjutraj na tesče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje * Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« grenčfca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah Id špecerijskih trgovi- Iz Ljubljane -4J Zahval« polkovnika MlUčevlca. Ob priliki svoje premestitve in odhoda iz Ljubljane v Beograd sem dobil od vseh strani toliko čestitk in izjav simpatije, da na žalost nisem v stanju, da se vsakemu poedincu posebej zahvalim. Zaradi kratko odmerjenega Časa tudi nisem uspel, da se od vseh svojih prijateljev in znancev osebno poslovim. Zato prosim vse one, ki so mi v času mojega službovanja v Ljubljan'. na katerikoli način izkazali uslugo m svojo simpariio, da tem potom blagovolijo sprejeti mojo najprisrčncjSo zahvalo. Pe-šad. pukovnik za gen. Štabne posle Teodor M I H č e v I ć. —lj Ljubljanski smrad je zašel celo v beograjsko »Politiko«, ki piše v včerajšnja Številki: »V LjuMjann zdaj nt mogoče imeti odprtih oken zaradi neznosnega smradu. Ckrveku se zdi čudno, od kod smrad v snažni in beli Ljubljani. Zadeva je pa zelo enostavna. Smrad izvtira od tod, ker so podjermSki, ki razširjajo most v s*» mem mestu, nad mestom napravili jez t«* ko, da voda, kri je tekla po sredi mesta, teče sedaj na drugo stran. Neznatne koli? čine vode v regulirani reki so pa začele obenem z nesnago izhlapevanj in Šarijo smrad na vse strani. Nisem strokovnjak, prepričan sem pa, da bi se dalo to vpraša * nje rešiti nudi na drugačen način, to se pravi, da ne bi bilo toliko smradu. Mi Ljubljančani bi to zk> še prenašali, ker hočemo dobiti razširjen most, toda kaj po* reko oni, ki se ustavijo v Ljubljani en ali dva dnd? Ne smemo pozabiti, da smo sredi tujskega prometa in da imamo baš se* daj v Ljubljani velesejroske dnd. — Daleč je torej že zašel smrad, ki se širi iz Ljub-Ijanične struge, in vendar so vse prošnje in upravičene zahteve javnosti, naj se ta sramota odpravi, bob ob steno. —lj Počitniško kolonijo sa slabotno (lečo priredi tudi letos podružnica Kola jugoslovanskih sester Moste—Sv. Peter v prijaznih Rjbčah pri Kresnicah- Odbor opozarja starše na vpisovanje, ki bo prihodnji teden, ter omenja, da je cena zelo nizka, manj premožne otroke pa sprejme tudi za polovično ceno, sirote pa pošlje Kolo zastonj v Ribce. Plača se lahko v obrokih. Pojasnila daje predsednica ga. Marica Kruhar-jeva v Mostah, Ciglerjeva ulica 39/L —lj Elektrovodno iieo napeljujejo te dni na viški tramvajski progi. Včeraj so jo napeli do vboda tobačne tovarne na Tržaški cesti. Tudi z ostalimi deli na tej progi hite kar se da, v Gradišču koplje več delavcev temelj za drugi tir, en tir je pa že fundiran ter so tudi tirnice do malega položene, od Zvezde do Gradišča pa tudi pod-bite. —lj Hlajenje hranil in pijač z umetnim ledom. Mestno načelstvo v Ljubljani odreja, da morajo vsi kavarnarji. gostilničarji« slaščičarji in izdelovalci, oziroma prodajalci živil uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda, hranil za hlajenje pijač in vseh hranil, ki prihajajo z ledom neposredno v dotiko le umeten led. ker je vsak led iz tekočih in stoječih voda kolikor toliko nesnažen in more okužiti hranila. S tem pa nastaja nevarnost kužnih bolezni Mestne načelstvo bo na podstav? zdravstvenega zakon izvrševalo po svojih organih v tem pogledu strogo nadzorstvo in bodo osebe, ki bi se ne ravnale oo tej odredbi, kaznovane. HALO! HALO! Res prijetni in vsesplošno zabavni večeri, ki jih nudi od torka dne 9. junija dalje vsak večer s pestrimi plesnimi atrakcijami! — Jazz-kapela! Ples pred in po sporedu! Odlična kuhinja! — Izbrane pijace! Solidne cene! Priporoča se SLAVKO LNIČAR —lj Prosvetni odsek stavbinsklh delavcev Narodno - strokovne zveze v LJubljani se prav lepo razvija in je ustanovil že dramatični odsek in govorniško šolo. Da si preskrbi sredstva za nadaljnje delo, priredi odsek v nedeljo 5. julija na vrtu in v vseh prostorih gostilne Reminghaus veHko vrtno veselico z godbo, petjem, srečolo-vom in plesom. Odsek se bo te dni obrnil na naše trgovce s prošnjo za darila za srečok>v. Ker je značaj prireditve plemenit, smo prepričani, da se bodo vsi odzvali vabilu naših stavbinsklh delavcev. Več o prireditvi sami bomo še pisali. —lj Desetletnica Zveze delo vod?] In industrijskih uradnikov. Leta 1896 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo delovodij in industrijskih uradnikov, ki so imeh" svojo centrak) na Dunaju. Po prevrata se je to društvo osamosvojilo in leta 1921. se je ustanovila Zveza delovodij in industrijskih uradnikov, ki Una svoja okrajna društva v več krajih dravske banovine. Zveza bo 14. t. m. proslavila lOletnico svoje osamosvojitve in ustanove. Proslava se bo vršila v hotelu Tivoli in sicer bo dopoldne ob 10. slavnostno zborovanje, ob 12. skupen obed in popoldne velika vrtna veselica. Sodeluje godba »Sloge«, pevsko društvo »Krakovo - Trnovo« ki pevski oktet Društva rudniških nameščencev rz Trbovelj. Zveza je te dni razposlala vabila za svojo proslavo. Kdor ne bi vabila pomotoma prejel, naj ga reklamira pri g. Vladimiru Kravosu. palača Delavske zbornice Za veselico ni potrebno vabilo. Zveza delovodij računa, da bo vsa široka javnost prihitela na njeno proslavo in s tem pokazala, da zna ceniti trud tn delo naših delovodij. —U li gledal iike pisarne. Drevi bo v drami zadnja premijera letošnje sezone. Vpriaori se fraokova drama >Vsrok« za red B. Opera ponovi jhjtr! »nofftn—nof pripovedke«, ▼ ksssrik bo tfflladje, kdor mlad ixgteda... Starost žene ne igra danes nikake vloge več! Mlad je kdor mladostno izgleda. Gladki in čisti teint je odločilne važnosti. Redno uporabljanje ELI DA FAVORIT MILA daje oni neini in sveži teint, ki je tajnost mladosti. Blaga dišeča pena tega mila ne samo da popolno čisti m osveži kožo, nego deluje tako, da koža ostane gladka in mehka — prednost, ki daje pojavi vsake dame mladostni in sveži izgled. ELID\fe^MILO Svetozar Banovec. Predstava bo za red A. V soboto bo premijera operete »Vijolica z Montmartra«. Predstava bo izven. —lj Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana v Ljubljani, se udeleži 10. zvezne propagande dirke v Celju v nedeljo 14. t. m. glasom razpisa celjskega pododbora. Za glavno skupino je določenih 6 kolajn, istotako za juniorsko skupino ni to za vsakega prvega dirkača posameznih društev, včlanjenih v gornjem pododboru. Vsako društvo lahko še posebej nagradi svoje dirkače. Dirkači naj se točno ob 5.30 zjutraj javijo na startu pri km 1 na Dunajski cesti zaradi vpisa v startno listo. Prijavnine ni. —^lj Traktorja vajen ključavničar, ki zna tudi mehanična dela, je že 14 mesecev brez lastne krivde brez posla in sprejme vsako primerno službo, da skromno preža v i svojo ženo in drva otroka. Interesenti naj se obrnejo na Ivana Boben v P od j unski ulici 4 v Šiški. — Mina je smrtno nevarno poškodovala minerja Viktorja Tičarja, 411etnega, v Pregradj rojenega uslužbenca tvrdke Obnova, pri gradnji ceste na Bledu, da so ga davi pripeljali v splošno bolnico. Ker je mina prezgodaj eksplodirali, se Tičar ni mogel ogniti in mina ga je hudo razmesa-rila po vsem telesu, ima pa počeno tudi lobanjo ter je malo imanja, da bi okreva' —lj Nepreviden šofer. Včeraj popoldne sta po Bleiveisovi cesti v smeri proti Dunajski cesti pridrvela dva tovorna avtomobila. Prvi Je v redu zavil na dvorišče za Gospodarsko zvezo, kjer stoji pritlična stavba, v kateri je mehanična delavnica. Drugemu avtomobilu, ki je istotako zavil na to dvorišče, pa je prišel na pot običajen tovorni voz in da z njim ne zadene, ie šofer drugega avtomobila ostro in s precejšno brzino zavil na dvorišče. Menda mu zavora ni prav funkcijonirala ali pa ga je zmedlo in z nezmanjšano hitrostjo je zavozil v prednjo steno delavnice ter jo tako močno preluknjal, da se je velik del stene pobesil. Škode bo gotovo nad 20.000 dinarjev. Avtomobil in šofer sta ostala nepoškodovana. Umetniška razstava na velesajma ki je vzbujala največjo pohvalo in splošno zanimanje, bo v nedeljo zopet otvorjena in ostane odprta nekaj dni brez vstopnine. Namen tega podaljšanja razstave je, da bi se dvignilo zanimanje za likovno umetnost in pospešil nakup umetnin. Dokler je trajal velesejem, se to ni posrečilo, vendar bi bilo pa prav, da javnost umetnike tudi gmotno podpre z nakupi, saj so imeli s prireditvijo razstave tudi velike stroške. Pomislimo samo, koliko stanejo okvirji, pošiljanje, vožnji v Ljubljano in druge stvari, ki so v zvezi z razstavljanjem. Razstava je pa tndl pomnožena s izvrstnimi deli Franceta Koširja. Njegove stvari so prispele šele v ponedeljek popoldne in so g. prof VavpotiSa tako razveselile, da jim je takoj res kava-lirsko napravil prostor in snel nekaj svojih slik, da je lahko na najboljšem mestu obesil dela svojega mladega tovariša. Ze ob veleeejmu je imel Košir razstavljen portret stare žene in izvrstno tihožitje, njegova nova dela bodo pa občinstvo gotovo ie prijetnejše iznenadila- Portreti njegovi so odlični, akvareli pa, ki predstavljajo Savo pri Brodu na Savi, kjer umetnik službuje kot profesor risanja, so pa tako elegantni, da gotovo ostanejo v Ljubljani. Javnost se bo preverila, da tako elegantnih tflk v Ljubljani morda še nismo videli, strokovnjaki pa splošno trdijo, da so tudi prav visoke umetniške vrednosti. Cene umetninam na razstavi so do skrajnosti znižane, da vsakdo lahko izbera, kar mu je po volji, predvsem pa na to razstavo opozarjamo bansko upravo in njen tujsko prometni svet, mestno načelstvo, zlasti pa denarne zavode, ki imajo v veČini vse svoje sobane in dvorane prazne, kakor tudi veleindustrijalee in veletrgovce ter sploh vse naše pridobi tn ike, ki večinoma z lahkoto nekaj odrinejo za okras 9vojih stanovanj. Kupci naj bodo preverjeni, da pri slikah ne morejo izgubiti, saj je prav v umetninah naložen denar najvarnejše in najboljše, kakor nam pričajo umetnine, ki so jih privatniki pokupili že pred leti. Cene so se namreč tudi podesetorile. Na razstavi naj se ljudje prepričajo, da so originalne umetnine v primeri z ničvrednimi reprodukcijami silno poceni in res ni več treba imeti v stanovanju tuje navlake, ki v hišo slovenskega inteligenta spdoh ne spada in za gospodarja prav neprijetno priča o njegovi pomanjkljivi kulturi. Originali so najtočnejše merilo gospodarjeve inteligence, štacunarski kič in reprodukcije pa izpričevalo gospodinjinega slabega ukusa in blamaža za vso bišo. Danes ob 4*, 148 in ^lO Izvrstna filmska opereta PESMI JE KONEC V glavnih vlogah: WiHy Forst Liane Haid Ernst Verebes Marica Lnbejeva Elitni Uno Matica Telefon 2124 18 Stran 4 ^ rr« SLOVENSKI NAROD«, dne fl>. junij* TSftl Stev. 128 Grejra ^ Skrivnostni jezdec Roman* — Prestar in pretrd, Fox, — je pojasnil lovec vestnemu psu. Toda to morda ni bil edini motiv, ki je napotil lovca, da je jelenu prizanese!. Wade je zopet zajahal konja in vso svojo pozornost je obrnil na obžgano golicavo. Bila je ostudna, gola lisa v zeleni odeji gore. Tla so bila posejana s pobeljenimi debli, z drevesi, ki jih je najprej pomoril požar, potem pa podrl veter. Tu pa tam je še stalo strahotno okostje, ki je kljubovalo viharjem. Wade je pognal konja čez to nerodovitno golicavo in končno je prispel v sotesko, po kateri je žuborel studenec. Tu je rastla bujna, gosta trava in razločno so se videli sledovi divjačine. Zjutraj so morali biti pri studencu jeleni. Nešteti sledovi so pokrivali tla, podobni stopinjam goveda, samo da so bili manjši in okroglejši; tu ležišča, kjer so živali počivale, tam razkopana tla, kjer so se samci borili za samice. Fox je zasledoval čredo, dokler ni prispel do gozda, kamor se je bila najbrž zatekla- Tu je Wade privezal svoja konja, poklical Foxa tiho k sebi in krenil po prstih v gozd. Kmalu je prispel do večje livade, toda pokazati se ni hotel, da bi ga jeleni ne opazili. Pred njim se je razprostirala z bujno travo poraščena livada in kmalu je zagledal čredo jelenov na pobočju, oddaljeno komaj dobrih sto metrov. Živali so ga bile najbrž zavohale, toda videti niso bile posebno plašne. Ustavile so se in se začele ozirati na vse strani. Bistro lovčevo oko je cenilo čredo na dva tucata glav, večinoma košut. Kapitalen jelen s široko razrašce-nim rogovjem, črno glavo, črnimi pleči in sivim hrbtom se je ločil od črede in stal nekaj časa ponosno dvignjene glave sredi pobočja. Potem je pa oddirjal v gozd in njegovo rogovje si je neslišno utiralo pot med zelenimi vejami. Nekaj samcev in samic se je pognalo za njim. Wade je dvignil puško, pomeril na jelena in ga pustil mimo. Potem je švignil drugi mimo in za njim še tretji. Proti svoji volji in prisiljeno je končno dobro pomeril in sprožil. Strel je zadonel v tišino. Fox je radostno zalajal in planil naprej, ko se je dim razkadil, je bilo pobočje zapuščeno in golo, le en jelen je ležal na tleh. Potem se je Wade vrnil k svojima kanoeina in ju odvedel tjja, ktfer je sedel Fox pri mrtvem jelenu. — No, Fox, ta jelen ne bo nrkoii več vkled sebičnega vzhoda, — je dejal nekam otožno. — Čudno, da je narava prisilila človeka jestt meso. Rad hi, da bi bfflo drugače. Razreza! je jelena, natovoril konju mesa, kolikor ga je mogel nesti, kar je pa dobrega ostalo, je obesil na vejo, da bi ga ne dosegle zveri. Potem se je znova zavihtel v sedlo in kreniil nazaj, j Tu pa »tam se je usitavdl, da bi si težko j obloženi konj oddahnil. Končno je prispel na stezo, ki jo je bil napravil sam in po kateri se je hotel zdaj vrniti na farmo. Steza je vodila čez požgano, močvirno dolmo in dalje skozi gozd na planjavo. Topolov gozdiček, ob katerem je nekoč že počival, se je razprostiral na zapadu in lovcu se je zdelo čudno, da ga je bila slana tako malo osmodiila. Listje je bilo nedotaknjeno, deloma še zeleno, na večini kra- jev pa prekrasno zlato na sinjem ozadju. Lahno nagnjena tla gozdiča je pokrivala orumenela trava in tolika množina škrlatno rdečih aster, kakor je Wade še svoj živ dan ni videl. Tu je razdahal konjja in sedel tako, da je bil naslonjen s hrbtom na topol. Konja sta pa brezobzirno trgala Škrlatne rože. Narava je b:U tu v svoji mogočni razsipnosti prekosila sama sebe. Bledo belo so se lesketali topoli, nad njimi je visel drhteči, vihrajoči baldahin zeleno obrobljenega zlata, globoko doH na tleh so se pa tiščale skupaj astre, gosto kakor zvezd* na južnem nebu, se gugale, kimale m ljubko tresle, modre, vijoličaste in v vseh odtenikfih dražest-nega škrlata. Dolgo je ostal Wade na tem kraju, zatopljen v svoje misli in pravljično lepoto narave. Bil je eden onih trenutkov, Id so krasili njegovo osamljeno življenje. Samo gledati, gledati — in dovotf! Energično bi bil odvrnil od sebe vse vsiljive misli na lastno osebo, na droge ljudi in na življenje vobče, če bi bilo mogoče. Tako je pa začel tu v naročju bogate narave, sredi njene razsipnosti napeto razmišljati, kako lep je svet, kako skriva narava svoje najred-kejše darove za onega, ki jo najiskre-neje ljubi, čeprav samo zavoljo teh darov. In žalost ga je obšla, ker se je zavedal, da je vsa ta lepota minljiva; to zlato kmalu izgine, kmalu bodo astre tako blede, kako prelestne sanje, ki so bile že davno dosanjane. Potem je pa prišla rešilna -misel, da se bosta morala mraz in zima iznova umakniti somcu, da se vrnejo pomlad, poletje in jesen s svojimi cvetlicami in onim tako blagodejnim, upapolnim, večnim prerojenjem. Zopet bo šumelo m trepetalo Mstje topolov v gozdu in počasi rumenelo, zopet se bo pripogi-bala trava v vetru, zopet bodo cvele astre. Cvele bodo tudi naslednje jeseni m vsako leto in vsa leta, dokler bo solnce grelo zemljo. Samo človek se nikoli več ne povrne v kraje, ki jih je -ljubil. XI. Ce si je želel Bent Wade ugodno priložnost, mu jo je menda preskrbela usoda sama. Ko je prijahal na dvorišče White Slides Ramena, je zagledal Jaoka Bel-loundsa na verandi. Gospodarjev sin je bil videti slabe volje in zamišljen. Lovcu se je zasmilil, tako je bil potrt. Ni-Kogar ni bilo na dvorišču in tako je Wade izkoristil to priložnost. — He, Belk)unds, ali bi mi hoteli malo pomagati pri tem mesu? — je vprašal Jacka. — Seveda, prav rad, — je odgovoril Jack in vstal. Wade je odvedel z mesom natovor-jenega konja k shrambi za kuhinjo. Tam je z Jackovo pomočjo raztovoril meso in ga obesil na kavlje. Ko je bilo to opravljeno, se je lotil dela z nožem. — Menim, da bi kazalo tole robo mak) osnažiti, — je pripominl smeje. — Še nikoli nismo imeli človeka, ki bi znal razrezati bika aH jelena, — je dejal Jack. — To zna samo moj oče, vi ga pa še prekašate. — Da, marsikaj mi gre gladko od rok. — Gladko! O, če bi znal jaz vsaj nekaj tako dobro kakor vi! Jaz znam jahati in to je vse. Saj me ni nihče učil, da bi kaj znal. Naša civilizacija sloni na sužnjih Problem brezposelnosti — Številke, nad katerimi mora svet zamisliti Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! V narodnem gospodarskem in socijalnom pogledu je naša doba gotovo ena najpomembnejših in tudi najusodnejših v zgodovin? Človeštva. Vsi znaki kažejo, da smo na prehodu iz ene dobe v drugo, da je zašlo človeštvo med dva mlinska kamna zgodovinskega razvoja, ki kakor pri vsakem prehodu čutimo tudi zdaj težke posledice in težave, s katerimi je treba računati in storiti vse, da jih čim prej in čim lažje premagamo. Človeška družba je v narodnogospodarskem in socijalnem pogledu težko borna in če jo hočemo ozdraviti, se je treba najprej vprašati po vzrokih bolezni. Ameriški inženjer prof. W. A. Reo pravi, da z .damo tudi zdaj vse na delu sužnjev, kakor so zidali stari Grki in Rimljani. Razlika je samo v tem, da je takrat vzdrževalo in počasi gradilo civilizacijo 5 milijonov gospode 12 milijonov sužnjev, dočim sužnji naše civilizacije niso ljudje, temveč stroji. Koliko milijonov človeškm sužnjev bi pa moralo trdo delati, da bi zgradilo tehnično civilizacijo tolikega obsega, kakor je naša! Prof. Reo je v svojem predavanju v Washingtonu izračunal, da bi rabili samo v Ameriki 12 milijard sužnjev, če bi hoteli nadomestiti z njimi vse stroje. Ko so gradili piramide v Egiptu, je delalo 100.000 sužnjev celih 30 let. Beda, bolezni in strašno trpljenje je kosilo te nesrečneže v množicah. Panamski preliv je delo moderne dobe, ki se da po svojem obsegu primerjati z egiptski-rrri piramidami. ZgradiK so ga pa mnogo preje in delavci so delali v normalnih razmerah, zlasti v zdravstvenem pogledu. Tu se vidi velika razlika med dvema dobama. Nedavno je začela obratovati v Pittsburgu največja visoka peč na svetu, ki izdela 11.000 ton železa na dan. Pri izdelovanju surovega železa opravi sedai 7 delavcev delo 60 delavcev iz prejšnjih časov, pri nakladanju železa pa opravita dva delavca celo delo 128 delavcev. Stroj za opeko izdela na uro 40.000 opek, en delavec jih je pa napravil na uro samo 450. Od leta 1914 do 1925 je padlo število delavcev v industriji papirnatih škatel za 32%, proizvodnja se je pa povečala za 121%. V livarni General Motor Co. v Sagenawu v ameriški državi Michigan je delalo nekoč 8500 delavcev, sedaj jih pa zadostuje za enako proizvodnjo 2300. En stroj napravi sedaj toliko steklenih cevk, kolikor jih je napravilo prej 600 delavcev. Stroj za izdelovanje steklenic je povečal proizvodnjo od 45 do 950 v eni uri. Pred 10 leti je bil izumljen avtomatični stroj za izdelovanje električnih žarnic. V enem dnevu jih izdela 73.000, dočim jih je izdelal delavec popreje samo 75. En stroj opravi delo 2000 delavcev. Tudi knjige VwIejo zdaj stroji. V enem dnevu zve-žeio, zavijejo in odpošljejo v moderni knjigoveznici do 60.000 knjig. Ce bi delal Ford po starih metodah, bi rabil 1,000.000 delavce^ da bi mu izdelali 10.000 avtoi. obilov in vsak avtomobil bi veljal 10.000 dolarjev. To so številko nad katerimi bi se moralo človeštvo resno zamisliti, kajti metode dela so se temeljijo izpremeni-le, sistem odnosno ustroj človeške družbe j*3 pa ostal v glavnem isti. In v tem tiči ono veliko nasprotje, zaradi katerega smo zašH v tako težke čase. Komunizem v v Ameriki TudS v Ameriki se je začel komunizem močno Siriti. Odkar je Rusija v komunističnih rokah, imajo tudi v Ameriki vedno več preglavic z zatiranjem komunizma. Ameriška vlada je pa poverila proučevanje komunističnega pokreta šele lani v juliju posebnemu odboru pod vodstvom senatorja Fisha. Odbor je ugotovil, da je v Ameriki 600.000 komunistov, ki imajo razdiralne cefcce v vseh važnejših državnih hi zasebnih ustanovah. Vodstvo komunističnega pokreta je v rokah trgovskega zastopstva sovjetske Rusije. Odbor je zaplenil 3000 šifriranih brzojavk, ki jah je poslalo odnosno prejelo sovjetsko trgovsko zastopstvo. V New Yorku je 10.000 organiziranih komunistov m od teh je 90% inozemcev. V Ameriki izhaja 12 komunističnih listov, med mišmi samo eden v angleščini. Poleg tega imajo komunisti 12 šol in najboljše dijake pošiljajo še v sovjetske politične šole. Odbor, ki je proučil komunistični pokret v Ameriki, predlaga med drugim razpust komunistične stranke, poostritev priseljeniških zakonov, izgon tudi naturaliziranih priseljencev, omejitev kolportaže komunističnih listov in propagandne literature ter prepoved uvoza vsega sovjetskega blaga. Cim je bilo objavimo poročilo tega odbora, so se začele po ameriških mestih protiko-munistačne demonstracije. Demonstranti so zahtevah, naj vlada takoj prekine s sovjetsko Rusijo vse gospodarske stike. Krsto si je bil pripravil V soboto popoldne sta počila v neki gostilna v Beronu na Češkoslovaškem dva strela. Ljudje so planili pokonci in nekateri so hiteli na ulico klicat stražnika. Izkazalo se je, da sta strela razvozlala zakonsko tragedijo. Krčmar Vaclav Ctraactv se je vrnil s svojo ženo Jožefo zelo slabe volje od advokata. Zakonca sta se hotela ločiti m šlo je za razdelitev velikega skupnega imetja. Zakonca se pa nista mogla sporazumeti, kako bi ga razdelila. Mož je opoldne še sam stregel gostom, potem je pa naročil služkinji, naj plača pivo v pivovarni, njemu pa ni treba nositi obeda, ker ne bo obedoval. Odšel je z ženo v stransko sobo, kjer sta se začela takoj prepirati. Mož je moral ženi groziti, ker je skočila k oknu m začela klicati na pomoč. Ta čas je mož pograbil že pripravljeno lovsko puško in ustrelil ženo v wlavo. Zadel jo je dobro in čez nekaj minut je nesrečnica izdihnila. Drugi naboj si je pognal sam v glavo. Zdravnik pravi, da je morala biti cev napolnjena z vodo, ker je krčmarju razneslo lobanjo. Preiskava je dognala, da se jc krčmar že dolgo bavil s samomorilnim nameni. 2e pred letom dni si je bil kupi krsto. Slon Nal poginil Zoološki vrt v Sofiji, največji na Bajkami, je zadela težka izguba. Poginil je slon Nal, znani ljubljenec sofijskih otrok in vseh, ki *n kda; posetili sofijski zoološki vrt. Slon je bil star 27 let, njegova družica pa -9. Potomstva ni zapustil, ker je bil baje še premlad. O njegovem življenju krožijo mnoge zanimive prigode. Bil je baje strašno •ljubosumen na svojo družico Damaian-do. Žrtev njegove ljubosumnosti je postal neki čuvaj zoološkega vrta, težko je pa ranil slon tudi nekega živino-zdravnika. Nalu, ki je bil doma iz Indije, se je godilo v Sofiji zelo dobro. Tehtal je 4000 kg, njegova družica pa tehta 3700. Trma in požrešnost kač Gladovanje in kanfbalsrvo kač menda nima primere v živalskem svetu. Ravnateli portehzabothskejra kačjega parka Fitz Simons pripoveduje, da je hnel v Natanu ogromno klopotačo, ki se ji je tako tožilo po zlati svobodi, da je začela gladovno stavko. Celih 19 mesecev se ni dotaknila nobene hrane. Niti piščancev kot posebne delikatese nd hotela jesti. Kačam, ki začno v svoji trmi gladovati, zadostuje, da se od časa do časa napfjo. Nekatere kače so zelo krvoločne. Simon pripoveduje, kako sta se nekoč spoprjel: dve strupeni kači, zaletavali sta se druga v drugo in grizli, končno je pa večja popadla manjšo. Komad jo je pa spravila dobro polovico vase, se je stresla in poginila. Podlegla je bala strupu, ki ja ga je vbrizgnna v telo njena žrtev. V omenjenem kačjem parku so primeri kanibatetva na dnevnem redu. Kača požira npr. žabo od glave, Prip azi se druga kača in začne požirati žabo od nog. Ce je ena kača večja od druge, se kaj rado pripeti, da požre končno žabo in manjšo kačo. Nekoč se je celo pripetilo, da je kača požrla dve manjši kači, ki sta začeli požirati žabo na drugem koncu vsaka pri eni nogi. Kačo z žabo in dvema kačama v trebuhu so spravili v stekleno posodo in jo čez dva tedna rentgenizirali. Izkazalo se je, da je prebavila vse do zadnjega koščka. Za dobro prebavo skrbe pri kačah ostri želodčna sofcL OTROŠKE MOGAVtCE *£t©OW 13 MALA VSOTA DENARJA se ie včeraj našla. Izgubila se Jc od 12. do 13. ure. Rožna dolina c. IE., št 3. 1846 FOTOGRAF. POMOČNIKA ali vajenca, ki se je učil najmanj leto dni, rabim takoj. Prednost imajo oni, ki so vešči deloma nemščine. Pismene ponudbe na naslov: N. Mati-jević, foto, Krk. 1841 URABSKEGA POMOČNIKA pridnega, zanesljivega in samostojnega delavca z lastnim popolnim orodjem, za mešano, predvsem malo delo in lažja zlatarska popravila — takoj sprejmem Janko Jazbec, Crikvenica, Primorje. 1821 VDOVA Z OTROKOM išče majhno stanovanje za takoj ali za avgust. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. VEČJO VILO (srednje veliko hišo) kupim ali vzamem v najem z dokaj razsežnim vrtom v osredju Ljubljane. Ponudbe na upravo pod št 1840. Modroce predeluje ln očisti Cimo praha na specijalnem str ojn samo Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijin trg 2 257L. PEKARSKO DELAVNICO ležečo sredi mesta, s hišo in inventarjem, z mnogimi odjemalci, dobro vpeljano, s 4 delavci, prodam. Prostori obsegajo 10 sob, v katere se da postaviti tudi parna peč, katere sedal še ni ▼ mestu. Naprodaj zaradi odpotovanja. — Naslov: Ivan Zorić, pek m lastnik, Kačićeva ufsca št 21, Sisak. 1842 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO« LJUBLJANA, Dunajska cesta Štev. 38 (na Balkanu) Telefon 84—84 POHIŠTVO Politirane spalnice Din 5500.— pleskane > 2800.— postelje > 250.— omare > 550.— kuhinjske oprave > 1100.— kuhinjske kredence > 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravil. — Vae drugo pohištvo se dobi najceneje pri mizarstvo »SAVA« Ljubljana, Kolodvorska uL 18» --Tudi na obroke! — — 68/L Malinovec iz aromatičnih gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja: Stara lekarna »Pri orlu« v Celju. 61/L Usodna prfflka za nakan moške obleke. Komur ni za modo in široke hlače, lahko dobi res dobro obleko za mal denar, ker sem se odločil oddati take obleke za polovično ceno. A. KUNC, 7. 70L VDOVA Z 1 OTROKOM išče majhno stanovanje. Naslov v npr. »SI. Nar.€ 1772 POSESTVO z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, 16 ha njiv, 16 oralov košeoiue, do 16 voz sena, vinograd, 3 gozdi v Valjčni vasi pri Za gradcu naprodaj za Din 80.000, z inventarjem vred za Din 100.000. Prevzame se lahko takoj. Prodajalec >e lastnik Janez Škufca, Vahčna vas št 7. poŠta Zagradec-Fužma. 1843 Poceni in vendar najbolfia |e SEVERJEVA OTOMANA m 82 peresi v sedežu tn 4 v zglavju; velikost 185 (XI 78 Cena Din 550,— do 850.—, po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! Najboljši materijal? RUDOLF SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 8t 2. • v vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje ktišarna 4* Pri odraslih in otrocih je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo prebavo, — FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izde* lovalec — Apoteka Dr. SemeHč, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din Specijelni entel oblek in volan francoski sistem pri Matek & Mikeš, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) >BREDA« žepni robci Lom. Din 2.—. — Namodernejse vezenje zaves, pregrinjal in perila. Surovo maslo (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju. Franc KoUeritseh APAČE PRI GORNJI RADGONI UtaHutatutni paph Qi a Oni 4-— yAodafa uprava t&ie+eiu&ega flatoda. «nyim». — Za »Narodno dal lista: Oteo CTirtetnf. — Val r '